ultrazvočna diagnostika v nevrologiji

Predavanaj - MFPredavanaj - MF B. Žvan B. Žvan

Ultrazvočna diagnostika v nevrologiji

Bojana Žvan

Center za možganskožilne bolezni Klinični oddelek za nevrologijo

Klinični center v Ljubljani


Razvoj UZ diagnostike 20 let Ena pomembnejših preiskav v zgodnjem odkrivanju

ateroskleroze vratnih aa. in aa. na lobanjski bazi Razvoj barvno kodirane dvojne UZ tehnike

natančnejša ocena morfologije žilja vratu in glave Sočasna ocena hemodinamskih razmer v arterijah Neinvazivna, hitra, poceni, ponovljiva in zanesljiva Danes nujna v diagnostiki, zdravljenju in spremljanju

bolnikov z možganskožilnimi boleznimi

Bartles E. Color-coded duplex ultrasonography of cerebral vessels. Atlas and Manual. Schattauer Verlagsgesellschaft mbH, Stuttgart, 1999: pp. 1-350.

Razvoj UZ diagnostike


3941397140883953 4011

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

1999 2000 2001 2002 2003

I MK ZMK SAH NN VSE

Leto 2003 incidenca cca. 200/100 000Umrljivost cca. 23%

IVZ, 2005

Ž 70 letM 64 let

Epidemiologija MK


IMKIMK

IMK

IMK

SAK 7%ZMK

10%

Srčna embolija 32%Velike aa. 31%

Male aa. 20%Male aa. 20%

Vrste možganske kapi


ateromskelehe

Zapora distalnih aa.

holesterolni embolizmi

ateromske lehe

trombocitni + fibrinskiembolizem

ateromske lehe

tromb

Embolija Lokalna zapora

tromb

O’Donnell SD et al. Atherosclerotic disease of the carotid artery. www. emedicine.com/med/topic2964.htm

Aterotromboza


Bolniki s simptomatsko zožitvijo NKA 70–99% IMK v 2 letih 26% bolnikov

Tveganje za ponovno IMK po TIA ali IMK v 1. letu 10–20 %, v naslednjem letu 5–8 %, skupno tveganje v 5. letih 30–40 %

Dodatno srčni infarkt 15 % bolnikov Zaradi srčnožilnih bolezni umre še 15 % Lakunarnimi infarkti najmanjše tveganje za ponovno

IMK, 3–6 % v prvih 2 letih TIA 3–6 % v prvih 2 letih Prognoza ponovne IMK 22 % smrtnost

Hobson RW, Nicolaides A. Ultrasonographic carotid plaque morphology in predicting stroke risk. Br J Surg 1996; 83: 582-7.

Tveganje za IMK ali TIA


Normalna notranja stena karotidne arterije - enake debeline, ravna, zelo tanka, gladka ehogena - svetla, dvojna črta = intima in adventicija

Vmes hipoehogen – temen pas, do 1 mm = skupna debelina

Žilna svetlina - temna, praktično črna

intime-medie

B-slika v UZ preiskavi


Sočasen prikaz B slike v kombinaciji s pulzirajočo doplersko preiskavo

Pomik doplerskih frekvenc je označen z barvami Različne hitrosti in smer krvnega pretoka - različne

barve Smer pretoka in velikost doplerskega pomika – določata

odtenek in intenzivnost barve Smer - določena z rdečo oz. modro barvo Prikaz smeri krvnega pretoka od UZ sonde - rdeča, smer

proti UZ sondi - modra barva

Barvna dvojna UZ preiskava


Sprememba smeri krvnega pretoka - nenadna sprememba rdeče v modro ali nasprotno

Vzrok spremembe v žili ali pentljast potek Srednja hitrost krvnega pretoka - srednji toni

osnovne barve (mean velocity)

Svetlejši odtenki barv - > frekvence > hitrosti Bela barva - največja hitrost Črna barva - hitrost 0 m/s



Diagnostika upočasnjenih pretokov krvi Natančnejši prikaz anatomije poteka krvne žile Barvna lestvica je odvisna od povratne energije

doplerskega signala Svetlejši barvni toni - večja povratna energija

“Power” UZ preiskava


Izkušen preiskovalec Senzitivnost > 90% Specifičnost >95% pri 50 % stopnji zožitve NKA Opredelitev v intervalih zožitev: 50–59%, 60–69%, 70–79%, 80–89%, 90–99%, ali zapora

Vzdolžna in prečna smer, vpadni kot 600

PSV – najvišja sistolična hitrost EDV – končna diastolična hitrost PSV NKA/PSV SKA – razmeje najvišjih hitrosti med notranjo in skupno karotidno arterijo

Zanesljivost UZ preiskave


Zgodnje odkrivanje in spremljanje aterosklerotične karotidne bolezni Učinkovitosti preventivnih ukrepov karotidne ateroskleroze Ugotavljanje morfoloških značilnosti karotidnih leh Ugotavljanje stopnje zožitve arterij Odkrivanje nestabilnih karotidnih leh Ocena površine karotidnih leh Izbira bolnikov za karotidno PTA s stentom Ocena vratnih arterij pred srčnimi operacijami

Klinični pomen UZ preiskave


Ehogenost Sestava Površina Gibanje Časovno spreminjanje velikosti in sestave Prostornina Embolična aktivnost

1. Pourcelot L et al. Cardioangiol 1999; 47: 15-24.2. Žvan B. Med Razgl 1998 (Suppl 3) 95-102.3. Grant EG et al. Ultrasound 2003; 19: 190-8. Review.

UZ značilnosti karotidnih leh


Homogena, anehoična, eholucentna, lipidne sestave brez fibroznih vlaken – vsebina je podobna ehogeni lastnosti krvi

Leha tipa 1



Leha tipa 1



Heterogena, pretežno anehoična, <50% izoehoičnih elementov - fibrozno tkivo

Leha tipa 2



Heterogena, pretežno izoehoična, vsebuje <50% anehoičnih elementov - maščobno tkivo

Leha tipa 3



Homogena, izoehoična, fibrozne sestave brez maščobnega tkiva

Leha tipa 4



Heterogena, nejasne sestave, hiperehogeni elementi kalciniranega materiala in izoehogeni fibrozni elementi, lahko tudi maščobno tkivo. Akustične sence – slaba preglednost

Leha tipa 5



Gladka in ravna površina Hrapava površina

Razlika med najvišjo in najnižjo nepravilnostjo: od 0,4-2 mm

Razjeda s kraterji in zažemki na površini: V globino in dolžino meri najmanj 2 mm Zadnja stena dna lehe mora biti dobro vidna V kraterjih - retrograden, z modro barvo označen tok krvi V zažemkih je zelo nizek pretok krvi

1. Pourcelot L et al. Cardioangiol 1999; 47: 15-24.2. Žvan B. Med Razgl 1998 (Suppl 3) 95-102.3. Grant EG et al. Ultrasound 2003; 19: 190-8. Review.

Površina karotidnih leh


Površina karotidnih lehPovršina karotidnih leh


Med stopnjo karotidne zožitve Z razjedami na površini lehe S prisotnostjo prehodnih signalov visoke jakosti (HITS - height

intensity transient signal) - emboli Zaznamo jih s TCD preiskavo z računalniškim programom

za zaznavanje embolov

Pomembna je povezanost

Embolična aktivnost karotidnih

leh


TCDTCDTCDTCD

FinapresFinapres

US probeUS probe

TCD Doppler


Spreminjanje lehe v času Rast ali regeresijo lehe Spremembo sestave lehe in njene površine v času Spremembo ehogenih lastnosti lehe Spremembo tipa lehe (lahko postane bolj stabilna ali nestabilna) Večanje karotidne zožitve Zaporo arterije

Z UZ preiskavo spremljamo

Spreminjanje lehe povezava s tveganjem za ish. MŽD

Časovna spremenljivost karotidnih leh


Karotidna leha se giba v prečni ali vzodlžni smeri Med zvijanjem okoli vzolžne osi površina razpoka poveča

možnost embolije Z 2D UZ preiskavo s težavo odkrijemo gibanje lehe med

sistolo V ta namen 3D dvojna ultrazvočna preiskava

Bolniki, ki so doživeli ish. MŽD statistično značilo več gibanja leh kot pri asimptomatskih bolnikih

Gibanje karotidnih leh


Dobro opravljena UZ preiskava

Natančna lokalizacija lehe Meritev velikosti leh Ocena površine Sestava Gibanje Upoštevanje poenotene UZ razvrstitve leh Smernice za obravnavo karotidne bolezni Bolj uspešna preventiva možganskožilnih ishemičnih

dogodkov

Žvan B et al Smernice za odkrivanje in zdravljenje karotidne bolezni. Zdrav vestn 2004: 73: 833-8.

Kaj omogoča UZ preiskava?


Zaščita možganov pred embolijo Ohranja krvni pretok Omogoča angiografijo med KAS

Distalni filter

Karotidna angioplastika z žilno opornico


Karotidna angioplastika z žilno opornico

ultrazvočna diagnostika v nevrologiji

Documents