umetne mase · 2010. 4. 18. · elektronska industrija, so v kitajskih rokah, ce-ne in izvozne...

FINANCE, ponedeljek, 19. aprila 2010, št. 74www.finance.si

UMET

NE M

ASE

OGLASNA PRILOGA

Slovenija je svetovna rekorderka Trajno vzdržno uspešno ekonomijo z bistvenim prispevkom plastike lahko dosežemo še zlasti Slovenci, saj smo po proizvodnji na prebivalca svetovni rekorderji.

Drea

mst

ime

»Plastika, še zlasti tista z dragocenimi redkimi funkcionalnimi materiali, pač ne sodi na odpad, kompost ali v peč,« pravi Janez Navodnik, direktor stanov-skega gospodarsko interesnega zdru-

ženja Grozd Plasttehika. 30, 31

30-32

OGLASNA PRILOGA FINANCE, ponedeljek, 19. aprila 2010, št. 74www.finance.si30

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednica priloge:Aleksandra VagajaTel.: (01) 30 91 464E-pošta: [email protected]

Trženje:Gašper VehovecTel.: (01) 513 08 23E-pošta: [email protected]

Klemen Koštrun, tel.: (01) 513 08 26E-pošta: [email protected]

Računalniški prelom: Giovanni Šimunović

Lektoriranje: Julija Klančišar

Umetne mase so oglasna priloga časnika Finance.

Evropsko gospo-darstvo trepeta pred cunamijem iz Azije. Če cunami povzroča poceni delo, je plastika del re-šitve, saj zahteva daleč najmanj vloženega dela. A glavno kitajsko orožje ni poceni delo, temveč surovine, opozarja Ja-nez Navodnik, prvi mož Grozda Plasttehnika. Su-rovine pomenijo v pre-delovalnih tehnologijah štirikrat višji strošek kot delo. Napredni materia-li, od katerih sta usodno odvisni avtomobilska in elektronska industrija, so v kitajskih rokah, ce-ne in izvozne takse pa se hitro dvigajo. Zaho-dni svet jim te materiale vrača z doplačilom, da jih potem reciklirane spet prodajo nam, pogosto celo dvakrat ali trikrat. Iste materiale. Evropa je za reciklažo elektronike pregosposka, čeprav je v njej do 30-krat večji delež zla-ta kot v rudi iz zlatih rudnikov. Evropa hitro izgublja tudi nadzor nad standardnimi surovinami, vključno s plastiko. Slednja je, poleg rastlinskih virov, edina su-rovina, ki jo bo kmalu mogoče v celoti pridobivati iz obnovljivih virov tudi v Evropi. Hkrati omogoča velike prihranke. Elektronika je zdaj plastika z nanesenimi sloji funkcionalnih materialov, tak postaja tudi avto. Dvakrat lažji, nekajkrat cenejši in brez izpustov bo postal prav kmalu s pomočjo plastike. Naš strokovnjak zatrjuje, da so nanomateriali varni, če so vgrajeni v plastiko in nam nenehno ponujajo nove ugodnosti. Ko nas pripeljejo na cilj v središču velemesta, nam še samodejno parkirajo avto. Bi to lahko izvedli z jeklom, betonom in lesom? Inteligentna embalaža tehta le en odstotek vsebine in hrani za mnogokrat podaljša rok trajanja. Povprečno 80 odstotkov hrane propade zaradi slabe embalaže ravno v deželah, kjer umirajo od lakote.

Kaj bo naredila Evropa in z njo Slovenija? Je že napočil čas za lastno reciklažo in vnovično uporabo?

Gosposka Evropa noče reciklirati

UVODNIKAleksandra Vagaja [email protected]

Ko se pojavi sum o oporečnosti katerega od dodatkov, bi umaknili kar plastiko, ne dodatka. Nihče pa ni zahteval umika betona, ko so dokazali kancerogenost azbesta kot dodatka betonu.

»Večino problemov zasledimo v 3E to so ekonomija, energija, ekologija. Za povečanje kakovosti življenja naraščajoče in starajo-če se populacije bo nujno rešiti vse. Med vsemi materiali lahko k rešitvam daleč največ pripomore plastika, to ve stroka, ne pa tudi javnost,« pravi Janez Navodnik, direktor stanovskega gospodar-sko interesnega združenja Grozd Plasttehika.

Plastika najceneje zajema in skladišči energijo

Sončna energija bo končni zmagovalni vir, tako sta prepričani znanost in evropska politika. Pre-dragim silicijevim celicam sledijo mnogo cenejše polimerne. Tudi drugi obnovljivi viri na »sončni pogon«, kot so termični kolektor-ji, veter in voda oceanov, ki hitro pridobivajo pomen, kot gradivo uporabljajo plastiko. »Te vrste energije nimajo negativnih vpli-vov na okolje. Odslužena plastika je varno skladišče energije in ima enako energetsko vrednost kot bencin,« poudarja strokovnjak.

Najpomembnejši je prihranek energije

Ko ne bomo proizvajali le je-kla in betona, se nenehno podili z dvema tonama pločevine, ki bru-

ha toploto in ogljikov dioksid, ko bomo hiše oblekli v vakuumske pene iz plastike s popolno zapo-ro toplote, bomo porabili mnogo manj energije. »Požrešna svetila bomo zamenjali s svetlečimi fo-lijami (OLED), vse to čez nekaj let, saj so rešitve že na trgu,« je prepričan Navodnik.

Ekološki raj ne zraste na pogorišču ekonomije

V javnosti se prepočasi širi spoznanje znanosti, da je ravno najcenejša plastika najbolj oko-lju prijazna industrijska surovina. Najmanjši energetski vložek in najmanjši izpusti, izolacije zgradb in lahka vozila so znana dejstva, manj pa, da bomo kmalu iz oso-vraženega ogljikovega dioksida proizvajali plastiko. Prvo tovarno že gradi BASF. »Trajno vzdržno uspešno ekonomijo z bistvenim prispevkom plastike lahko do-sežemo še zlasti v Sloveniji, saj smo po proizvodnji na prebivalca svetovni rekorderji. Ne smemo pa še naprej delati neumnih napak!« pravi Janez Navodnik.

Kaj mora narediti Slovenija? »Posle moramo loviti na za-

četku razvoja izdelkov in zanje krojenih materialov, kupcem moramo ponuditi razvoj, v za-četni fazi morda celo pod ceno. Sodelovanje z orodjarstvom mora voditi do začetnih serij proizvo-dnje pri nas. Vse hitrejše menjave izdelkov in strah pred neznanim tako nabavnike prisilijo, da pre-skusom sledi proizvodnja, takih primerov poznam mnogo. Prek zakonov, kazni in medijskega pre-

pričevanja moramo stopnjo zbi-ranja in recikliranja dvigniti z 20 na skoraj sto odstotkov, tako kot to počnejo najrazvitejše države,« našteva strokovnjak. »Plastika, še zlasti tista z dragocenimi redkimi funkcionalnimi materiali, pač ne sodi na odpad, kompost ali v peč, še najmanj pa, da jo zmeljemo in z mastnim doplačilom ‚prodamo‘ Kitajcem, pogosto prek Avstrije. Pravilna pot je: komponente dra-gih izdelkov, embalaža ali cenejši polizdelki, izolacijske pene in nato pretvorba v energijo. Vse druge rešitve imajo hude posledice, kot je denimo plastični plankton v oceanih, ki bo morda postal resnejši problem od ogljikovega dioksida.«

Politika in javnost imata velik vpliv

Panoga je bolj kot druge odvisna tudi od politike in javnosti, zatrjuje sogovornik. »Visoko robotizira-na proizvodnja s tisoči različnih materialov zahteva strokovnjake, najbrž vsaj enega v vsaki enoti, teh pa imamo še vedno okrog 1.500. Ustanovili smo visoko šolo, a je zanimanje študentov premajh-no. Medijski umor plastike v 80. letih in nekaj birokratsko ali z re-ferendumi ustavljenih zelo čistih proizvodenj primer je Mežica , so dali materialu in panogi preslab sloves. Tu je panoga prekratka, mnogi mediji pa raje prisluhnejo lažno zelenim iniciativam kot stro-ki. Tako je bilo v primeru Veter,« razlaga Navodnik.

Premalo lastnih izdelkov Kljub visoki stopnji inovativ-

nosti »mojstrov za vse« v malih podjetjih, ki svojo moč pokažejo pri proizvodnji komponent, in kljub ostri krizi avtomobilske industrije praktično nihče med njimi ni pokleknil. To se utegne prihodnja leta bistveno spre-meniti, saj se hitro usposablja tudi vzhodnoevropska konku-renca. Poleg mnogih majhnih družb bi to ogrozilo predvsem tudi večja podjetja, ki se zdaj oskrbujejo z deli in embalažo od kooperantov pri nas. »Trenutno se večina pohvali z vnovičnim oživljanjem proizvodnje, osta-ja pa strah, da gre le za delno polnjenje poprej izpraznjenih

Plastika se nima čePrepočasi se širi spoznanje znanosti, da je Slabih sto let stari materiali, ki jih zlahka poceni predelamo v vse oblike, so se širili tako hitro, da jih nismo sistematično uvrstili niti v znanost, niti v šolstvo, niti v statistiko. Vsaka panoga jim je dala svoje ime, a javnost jim reče kar plastika.

Kakšno je trenutno poslo-vanje v panogi plastičnih oziroma umetnih mas in s kakšnimi težavami se spopadate?Poslovanje okreva, predvsem po zaslugi podjetnikov, ki jim je uspelo poiskati nove priložno-sti ter pridobiti nove projekt in jih uspešno zagnati. Panoga je postala zelo profesionalna, tako da za polovičarstvo praktično ni več prostora. Vsaka malenkost lahko odloča med uspehom in neuspehom projekta.

Na katerih delih vašega po-slovanja si obetate največjo rast?Raste poraba predpripravljene hrane, konkurenca na tem po-dročju pa je huda. Pogosto je le privlačna embalaža tista, ki pre-mami kupca. Pakirni industriji sledijo preostale panoge, kjer iskanje konkurenčne prednosti vodi do vedno bolj kompleksnih in hkrati inovativnih postopkov. Tu je pomembno, da lahko kot dobavitelji kupcu pomagamo pri projektih in se vanje tudi aktivno vključimo.

Kateri postopki obdelovanja i m a j o n a j o b e t a v n e j š o prihodnost?Brizganje plastike je zagotovo ena

najbolj fleksibilnih tehnologij pre-delave plastičnih mas, saj omogoča izjemno svobodo oblikovanja, če to tehnologijo primerjamo denimo z ekstruzijo, termoformiranjem, nizkotlačnim litjem, reakcijskim penjenjem. Hitra izdelava in majh-na poraba energije na enoto proi-zvoda omogočata cenovno ugodno proizvodnjo kompleksnih in kako-vostnih izdelkov. Ni pa brizganje plastike vsemogočno – ekstruzija in termoformiranje sta praktično neizogibni tehnologiji. Še poseb-no ekstruzija, saj je glede na ma-so predelanega materiala najbolj razširjena tehnologija.

Ali je Slovenija na katerem od področij v tej stroki med vodilnimi v svetu?

Zagotovo. V marsikaterem sloven-skem podjetju najdete najnapre-dnejše tehnologije, ki v kombinaciji z orodjarstvom in domačim zna-njem omogočajo vrhunske izdelke. Težko bi tu v ospredje postavil kako področje – bolj gre tu za posamezne dele ali sklope. Pogosto preskro-mno ocenjujemo dosežke slovenske industrije, ki v praksi mnogokrat prekaša vrhunske dosežke nemške ali švicarske tehnologije.

Ali imamo inovatorje, ki pa-tentirajo tehnološke postopke na tem področju?Brez inovacij, vsaj malih, danes praktično ne gre. Žal pa večina teh inovacij ostane nezaščitenih in so tako pogosto tarča posnemovalcev. Dragi patentni postopki, izgublje-

O stanju v panogi umetnih mas, izzivih in težavah smo se pogovarjali z Matjažem Kosom iz podjetja Top Teh.

»Plastika, še zlasti tista z dragocenimi redkimi funk-cionalnimi materiali, pač ne sodi na odpad, kompost ali v peč, še najmanj pa, da jo zmeljemo in z mastnim doplačilom ‚prodamo‘ Kitajcem, pogosto prek Avstrije,« pravi Janez Navo-dnik, direktor stanovskega gospodarsko interesnega združenja Grozd Plastte-hika.

▶

Okrevanje, a le zaradi zaslug m

UMETNE MASEFINANCE, ponedeljek, 19. aprila 2010, št. 74www.finance.si 31

skladišč,« se boji prvi mož Groz-da Plasttehnika.

Uspevajo pogumni »Pred nekaj leti smo organi-

zirali nekaj skupinskih obiskov pri velikih svetovnih koncernih z željo pridobiti posle. Ponujali so nam komponente, ki so se jih na-ši plastičarji vsi po vrsti ustrašili, bodisi da je šlo za njim nerazumne tolerance bodisi tehnologije, ki jih niso obvladovali. Situacija se je bistveno spremenila. Imamo skoraj vse najmodernejše tehno-logije in vsak mesec izvem za kako podjetje, ki je osvojilo nekaj, kar je pri nas novost. Tem gre kljub

krizi kar dobro in pogumno zrejo v prihodnost,« je vesel za svoje čla-ne Navodnik. Druga skrajnost so mali podjetniki, ki bodisi nimajo zainteresiranih naslednikov, stro-kovnjakov ali celo menedžerjev bodisi zaradi majhnosti ne dobi-jo posla. »Menim, da bo tu šlo za serijo prevzemov in ne stečajev, vendar pa le, če se bodo ostareli lastniki pravočasno odločili za prodajo, dokler bo podjetje še kaj vredno in bo imelo svoj trg.«

Kriza je motor napredka Enostavnost pridobivanja

naročil brez vlaganja v razvoj je bila za mnoge, ki so zdaj v krizi,

esa sramovatiplastika najbolj okolju prijazna surovina

Naj rečemo plastika ali kako drugače?

V večini svetovnih jezikov se umetnim masam reče kar plasti-ka, pojasnjuje Janez Navodnik. Ker pa so nekatere hude napake, denimo najlonske srajce, kristal-na kuhinjska posoda, mleko v neprimernih vrečkah, skupaj z lo-bisti za ogroženo papirno in ste-klarsko industrijo naprtili plastiki umazano ime, so mnogi iskali nova poimenovanja. Nemci so tako izumili »Kunststoffe«. Ime so strojniki poslovenili v »umetne mase«. Lepši zven naj bi bil upra-vičen z dražjimi materiali, denimo kompoziti, ali pa teflon oziroma silikon za kuhinjske posode. Ti v očeh javnosti niso plastika. Žal sta obe besedi napačni, saj je med plastiko vse več naravne, denimo neznatno predelan škrob ali les. Tekoči plastiki lahko reče-mo »Stoffe«, nikakor pa ne »ma-se«. Tekstilci so privzeli za iste materiale besedo »sintetika«, kjer so napake enake, poudarja sogovornik, medtem ko kemiki prisegajo na »polimere«, ker je beseda tej stroki domača. Žal pa večina polimerov, denimo vse sestavine živih bitij, geopolimeri, gume, lepila, laki … nikakor niso plastika, vse plastike pa ne pri-dobivamo s polimerizacijo. Novo-ukrojeni pojmi so se izognili daleč najboljši lastnosti plastike neo-mejeni sposobnosti preoblikova-nja. Severna Evropa natančno loči celotno panogo z izdelki (plasti-cs) in materiali (plast). Največja stanovska organizacija je Plastics Europe. A besedo »plast« si pri nas večina upa uporabiti le v zlo-ženkah termoplast, duroplast … »Škoda!« je prepričan Navodnik.

▶

SLOVAR

Enostavno (in) več!

PURINOR KOMPLET

RINOR BergincTrnovo ob Soči 9

5224 Srpenica

tel.: 05/381 18 [email protected]

Darko Berginc iz tolmin-skega podjetja Rinor nam je povedal, da sistem s patenti-rano dvojno funkcionalno-stjo omogoča uporabo doz s pur peno s pomočjo pištole, pa tudi ročno uporabo s pomoč-jo cevke. Poleg dveh načinov uporabe sistem Purinor zelo olajša delo s dozami pur pene pri ročnem nanašanju. »Name-sto nerodnega pritiska z roko lahko zdaj regulator prepro-sto navijemo na notranji na-voj in brez napora z zasukom v levo oziroma desno kot pri vodovodni pipi povečujemo ali zmanjšujemo pretok pur pene skozi cevko. Sistem ima vgrajeno tudi ‚opozorilo‘ za uporabnike, da se bližamo točki, ko bo pena začela iz-hajati, saj postane privijanje malenkost ‚trše‘, zato lahko ustrezno prilagodimo hitrost privijanja regulatorja,« nam je povedal sogovornik.

Ekonomična uporaba in natančno nanašanje

Lahkotnost regulacije omo-goča zelo natančno doziranje količine pene, ki jo spuščamo skozi cevko, zaradi česar po-rabimo manj pene oziroma z isto količino opravimo več dela. »Poleg tega sistem Puri-nor prinaša za najmanj deset odstotkov večji volumen kot dosedanji sistemi. S prepro-stim pregibom že uporabljene cevke v za ta namen narejeno držalo pa preprečimo strjeva-nje pene v cevki, zato lahko ne-izpraznjeno dozo uporabljamo tudi več tednov po odprtju,« Berginc našteva prednosti Purinorja.

Varovanje narave Iz naštetih lastnosti je oči-

tno, da je sistem Purinor tudi prijaznejši do okolja, saj z eno

dozo opravimo več dela in jo resnično do konca izpraznimo. »To sodi k trajnostnemu razvoju

z varovanjem narave, ki sta tudi glavni vodili našega podjetja,« je še povedal strokovnjak.

Enostavnejše in učinkovitejše nanašanje pur peneLe napol porabljene doze pur pene so preteklost, pri čemer ni pomembno, ali pri delu uporabljate pištolo ali ne

Patentirani sistem Purinor uvaja (r)evolucijo v dose-danji način dela z dozami pur pene. Prednosti so že prepoznali nekateri proizva-jalci, ki doze z omenjenim sistemom ponujajo na evropskem trgu.

Komplet Purinor za učinkovitejšo uporabo doz s pur peno sesta-vljajo obroč (ring), regulator s cevko (adapter) in pršilnik.▶

10% večji volumen pur pene prina-

ša sistem Purinor.▶

ŠTEVILKA usodna. »Zahteve po cenejših in funkcionalnih izdelkih so med krizo močno narasle, kar gre v prid plastiki. Panoga je od svoje-ga nastanka pred dobro polovico stoletja nenehno v hitrem vzpo-nu,« pravi sogovornik. V času kriz se vzpon upočasni, ne pa ustavi. Take so napovedi tudi za priho-dnost. »Avto, hiše, energija, hrana so področja, kjer je plastika šele dobro začela svojo pot. Če nam bo uspelo o tem prepričati našo znanost, politiko in javnost, bomo deskali na valovih hitrega napred-ka te panoge, sicer nas bo poko-palo neznanje,« je naš pogovor sklenil Janez Navodnik.

»Slovenija ni le na papirju pomem-ben akter na področju umetnih mas. V marsikaterem slovenskem podjetju najdete najnaprednejše tehnologije, ki v kombinaciji z orodjarstvom in do-mačim znanjem omogočajo vrhunske izdelke,« pravi Matjaž Kos iz podjetja Top Teh.

▶

Izdelek, narejen na električnih stro-jih Sumitomo Demag Intelect. Nje-gova zahteva je: nič slabih sestavov kadarkoli. Gre za napravo za dozira-nje zdravila astmatikom in na števcu kaže število preostalih odmerkov.

▶

Popolnoma električno gnani stroji Sumitomo Demag Intelect z motorji, razvitimi posebej za stroje za brizganje. Omogočajo hitro in tiho delovanje z malo vzdrževanja ter majhno porabo energije.▶

20% je trenutna stopnja zbiranja in

recikliranja; Slovenija jo mora s pomočjo zakonov, kazni in me-dijskega prepričevanja dvigniti na skoraj sto odstotkov, tako kot to počnejo najrazvitejše države.

▶

ŠTEVILKA

malih inovativnih podjetnikov

ni čas in kljub patentu nepopolna zaščita botrujejo temu, da se za patentno zaščito svojih inovacij podjetja odločajo le poredko. Raje »zaprejo« dostop do informacij in postopkov ter čim bolj izkoristijo prednost inovacije pred konkuren-co, dokler se to da. Z novimi ino-vacijami pa ostanejo korak pred posnemovalci.

Na kaj vse morate biti pozor-ni v boju s konkurenco?

Kot sem že omenil, prostora za polovičarstvo ni več veliko. Razlike v delovanju podjetij z urejenimi procesi in tistimi, ki tu le malo šepajo, se že na prvi pogled velike. Iskanje pri-hrankov in rezerv je nujno in tu se kaže vedno bolj izrazito zanimanje za najkakovostnej-šo opremo v smislu kakovosti procesa, trajnosti in energet-ske učinkovitosti. Manj izmeta, manj popravil in zastojev, manj

porabe energije so tiste stvari, ki skupaj na koncu pomenijo konkurenčno prednost. Zani-manje za tako opremo opažamo predvsem v uspešnih in rastočih podjetjih, ki brezkompromisno iščejo najprej tehnične predno-sti, nizke stroške obratovanja, šele nato sledi cena. Težko je pričakovati, da bodo izdelke z visoko dodano vrednostjo naši kupci izdelovali na nezanesljivi opremi.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, ponedeljek, 19. aprila 2010, št. 74www.finance.si32

Prvo četrtletje tega leta pri proizvajalcih znova zbuja op-timizem, saj naročila in pov-praševanje po granulatih za plastične izdelke in polizdel-ke spet naglo narašča. »Zaradi velikega povpraševanja se je dvignila cena nafte, osnovne surovine za granulat, zato je tudi cena granulata narasla. Toda ta nihanja smo doživeli že velikokrat, zdaj se pojavlja nov problem. Zaradi zmanjša-nja števila predelovalcev nafte v granulate se pojavlja manko na trgu, posledično pa se pred-vsem podaljšujejo dobavni roki in dodatno dviga cena,« trenu-tno stanje v panogi opisuje Mar-tin Križanič, direktor skupine Tridex N. B. S. »Skladišča tako proizvajalcev granulata kot pro-izvajalcev polproizvodov, kot so denimo plošče, palice ali varil-na žica, so se izpraznila, rahla konjunktura končnih izdelkov pa zahteva hitre in pravočasne

dobave, tako da so zdaj težava dobavni roki,« dodaja.

Odpira se hrvaški trg V skupini Tridex N. B. S. si

tako največjo rast obetajo na področju prodaje polproizvo-dov iz plastike, pa še to največ na področju cevnega oziroma okroglega programa plastike predvsem zaradi večje proda-je na Hrvaško. »Pri prodaji opreme za varjenje plastike ne pričakujemo premikov, saj se uporabniki vedno več od-ločajo za temeljita popravila stare opreme in za servise, zato bodo prihodki večji pred-vsem na področju servisiranja opreme, predvsem ročnih ek-strudorjev in naprav na vroč zrak,« pojasnjuje Križanič. »Poudarjam pa, da se najo-betavnejši posli pojavljajo pri varjenju plastike z ultrazvo-kom, kjer je v različne kom-pleksnejše sisteme in linije že zdaj vgrajenih veliko ultraz-vočnih varilnih naprav in kjer pričakujemo, da bo z rastjo potrošnje plastičnih izdelkov predvsem v industriji narasla tudi potreba po ultrazvočnih napravah. Čedalje bolj se uve-ljavlja tudi lasersko varjenje plastike, vendar ima slednje

še vedno svoje materialne omejitve pri uporabi,« meni strokovnjak.

Ne izbirajte le na podlagi cene

Slovenija je v predelavi pla-stike upoštevaje našo velikost kar močan igralec v Evropi. »Ne sodimo sicer med vodilne proizvajalce, smo pa zelo do-bri. Kar pa zadeva naprave za varjenje, Slovenija v ničemer ne zaostaja za Evropo. Morda bo slišati neskromno, a to je tudi zasluga skupine Tridex N. B. S. Na našem trgu najde-te vse vodilne proizvajalce te opreme, in to z najnovejšimi proizvodi, pa najsi bodo ročni ekstrudorji, naprave na vroč zrak, ultrazvočni sistemi ali kaj drugega,« dodaja Križa-nič, ki pri svojem delu opaža, da se investitorji o nakupu opreme še vedno odločajo na podlagi cene. »Pri tem moram poudariti, da je pri lansiranju izdelkov na evropski trg veli-kokrat treba dokazati, da so bile uporabljene naprave, ki izpolnjujejo ustrezne evrop-ske standarde. Na to naše kup-ce še posebej opozarjamo in zato cena ne bi smela biti edini in odločujoči dejavnik.«

Granulatom začetek tega leta dobro kažeSlovenija je kljub majhnosti v samem evrop-skem vrhu po predelavi plastike; izjemne do-sežke imamo tudi pri napravah za varjenje Velik upad potrošnje granulatov za proizvode in polproizvode iz plastičnih mas je lani povzročil, da je kar nekaj proizvajalcev granulatov v EU moralo v stečaj ali pa so močno omejili proizvodnjo.

Martin Križanič, direktor skupine Tridex N. B. S.: »Pri ultrazvočnem varjenju je treba stranki še veliko svetovati. Investitor mora biti v celoti seznanjen predvsem z možnostmi uporabe in ustreznostjo ultra-zvočnih varilnih naprav.«

▶

»V primerjavi z masterba-či imajo tekoča barvila precej boljšo disperzijo pigmenta, kar pride do izraza predvsem pri prosojnih materialih, kot so denimo PC, GPPS, SAN in PET,« razlaga Vladimir Lukman, vodja komerciale v tolminskem pod-

jetju Tera. Dodaja, da na pod-lagi definicije barve, najsi bo to vzorec, RAL, Pantone ali kaj drugega, v Teri pripravijo vzorec barvila za natančno določen tip materiala. »Zraven prejmete še barvno ploščico. Če vam vzorec ustreza, vam izdelamo kilogram ali več takega tekočega barvila,« pravi sogovornik.

Pri majhnih serijah lahko barve hitro menjamo

Tekoča barvila, ki se upora-bljajo v koncentracijah od 0,3 odstotka dalje, odvisno od barve in materiala, lahko doziramo ročno, kar je zelo uporabno pri

manjših serijah. »Lahko pa jih doziramo tudi s posebno črpal-ko, če gre za serijsko predela-vo,« pojasnjuje strokovnjak. »Prednost tekočih barvil je v hitri menjavi barve pri manjših serijah izdelave istega izdelka v različnih barvah. Pri nadzoru barvil si pomagamo z vrhun-skim spektrofotometrom Data-Color in ustrezno programsko opremo. Rezultati meritev so tako zelo natančni. Ponujamo pa tudi storitev merjenja barve na strankinih izdelkih in pri-merjavo s predpisanim standar-dom,« je še povedal Vladimir Lukman.

Tekoča barvila imajo boljšo disperzijo pigmentaPri manjših serijah lahko tekoča barvila dozi-ramo ročno, pri serijski predelavi pa s poseb-no črpalko Ker je v današnjem času hitrost odziva na zahteve kupca vedno pomembnejša, hkrati pa se skladno z modnimi smernicami vse pogosteje pojavljajo zah-teve po spremembi barve izdelka, je ena od rešitev uporaba tekočih barvil.

V Teri strankam nudijo storitev merjenja barve s spektrofotometrom in primerjavo s predpisanim stan-dardom.▶

FI_074_29.pdfFI_074_30_31.pdfFI_074_32.pdf

/ColorImageDict > /JPEG2000ColorACSImageDict > /JPEG2000ColorImageDict > /AntiAliasGrayImages false /CropGrayImages false /GrayImageMinResolution 300 /GrayImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleGrayImages true /GrayImageDownsampleType /Bicubic /GrayImageResolution 300 /GrayImageDepth 8 /GrayImageMinDownsampleDepth 2 /GrayImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeGrayImages true /GrayImageFilter /FlateEncode /AutoFilterGrayImages false /GrayImageAutoFilterStrategy /JPEG /GrayACSImageDict > /GrayImageDict > /JPEG2000GrayACSImageDict > /JPEG2000GrayImageDict > /AntiAliasMonoImages false /CropMonoImages false /MonoImageMinResolution 1200 /MonoImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleMonoImages true /MonoImageDownsampleType /Bicubic /MonoImageResolution 1200 /MonoImageDepth -1 /MonoImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeMonoImages true /MonoImageFilter /CCITTFaxEncode /MonoImageDict > /AllowPSXObjects false /CheckCompliance [ /None ] /PDFX1aCheck false /PDFX3Check false /PDFXCompliantPDFOnly false /PDFXNoTrimBoxError true /PDFXTrimBoxToMediaBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXSetBleedBoxToMediaBox true /PDFXBleedBoxToTrimBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXOutputIntentProfile (None) /PDFXOutputConditionIdentifier () /PDFXOutputCondition () /PDFXRegistryName () /PDFXTrapped /False

/Description > /Namespace [ (Adobe) (Common) (1.0) ] /OtherNamespaces [ > /FormElements false /GenerateStructure false /IncludeBookmarks false /IncludeHyperlinks false /IncludeInteractive false /IncludeLayers false /IncludeProfiles true /MarksOffset 8.500000 /MarksWeight 0.250000 /MultimediaHandling /UseObjectSettings /Namespace [ (Adobe) (CreativeSuite) (2.0) ] /PDFXOutputIntentProfileSelector /DocumentCMYK /PageMarksFile /RomanDefault /PreserveEditing true /UntaggedCMYKHandling /LeaveUntagged /UntaggedRGBHandling /LeaveUntagged /UseDocumentBleed false >> > ]>> setdistillerparams> setpagedevice





umetne mase · 2010. 4. 18. · elektronska industrija, so v kitajskih rokah, ce-ne in izvozne...

Documents