UMETNOST V OBDOBJU PRESELJEVANJA LJUDSTEV

• Gre za umetnost, ki je vezana na različna plemena, ki so se preseljevala od 4. do 7. stoletja n. št. v Z Evropi. Spada v čas pozne antike, sočasna je poznorimski, bizantinski, starokrščanski, karolinški in otoški umetnosti.

• Plemena: zahodni in vzhodni goti, vandali, huni, alani, alemani, angli, sasi, franki, langobardi, slovani. Iščejo boljše življenje.

• S preseljevanjem spremenijo izgled Evrope in so krivi za razpad zahodnorimskega cesarstva. Ljudstva poznamo predvsem po nakitu – fibule, največ najdb je iz grobov. Značilni so živalski motivi, materiali pa zlato, poldrago in drago kamenje.

• Pletenine – imajo apotropejsko ali zaščitniško funkcijo. Delujejo kot vozel ali labirint, v katerem se zlo zaplete in izgubi svojo moč. Živalska motivika in pletenine so značilne vsem barbarskim ljudstvom.

• Nomadi so prihajali na prostor, kjer so živeli ROMANIZIRANI STAROSELCI in ne na prazna ozemlja. Prebivalci, ki niso živeli ob obalah, so pred barbari bežali v višinske utrdbe.

• Konča se z ustanovitvijo karolinške dinastije

Časovna opredelitev in ključni dejavniki razvoja

Na območje rimskega cesarstva so od 4. stoletja prihajala različna germanska ljudstva (Goti, Langobardi in Franki na celini, Angli in Sasi na Britanskem otočju), da bi se tam naselila in ustvarila lastna kraljestva. Kulturno tradicijo rimskokrščanske civilizacije so v tem času vzdrževali predvsem posamezni škofje v večjih središčih (Ravena) in sama prestolnica, Rim. Germanska ljudstva so prinesla s seboj lastne likovne predstave, v marsičem precej drugačne od tistih, na katere so naleteli v novi domovini. Poleg tega so se v rimski državi srečali z novo vero, krščanstvom. Nekatera ljudstva so ga prevzela, druga ne. Za likovno ustvarjanje tega časa je torej značilno predvsem prepletanje treh različnih umetnostnih tradicij:

• rimskoantične

• krščanske

• germanske.

ARHITEKTURA Germanska ljudstva sama niso poznala kamnite gradnje, povečini so uporabljala les. Zato je

jasno, da so se pri kamnitih stavbah, ki so jih postavljali v novi domovini, zgledovali pri

domačih, torej rimskih mojstrih. Njihove najstarejše stavbe so verjetno zgradili prav ti, pozneje

pa so se veščine kamnitega stavbarstva izučili še germanski mojstri. Za redke germanske

zidane stavbe je značilno predvsem, da so narejene v jasni rimski tradiciji, kljub temu da jih

odlikujejo posamezne podrobnosti prepoznavno germanskega izvora.

Teodorikov mavzolej, Ravena, 520

Je eden redkih primerov arhitekture preseljujočih ljudstev. Teodorik je bil kralj vzhodnih Gotov, ki so vdrli v severno Italijo in uničili kraljestvo. Raveno so uporabljali kot prestolnico svojega kraljestva. Centralna arhitektura, centralni tip tlorisa. Arhitekturni lok se navezuje na rimsko in krščansko arhitekturo, vendar ne razvije lastne. V obliki jurte – značilna oblika nomadskih šotorov, ki jo uporabljajo pri templjih. Zgradba je zgrajena iz istrskega marmorja, kupola pa iz enega kosa kamna, ki so ga pripeljali iz Istre.

Mavzolej je podoben antičnim – desetkotna spodnja etaža s križnim banjastim obokom. Porfirjev sarkofag v gornji etaži. Zgoraj – kleščasti friz glavnega simsa, krožni loki iz klesancev. Gallerova molilnica, polotok Dingle, Irska, 7.-8. stoletje

KIPARSTVO

Kiparstvo, bodisi kamnito bodisi v kak

germanskih mojstrov. Večinoma gre z

pravzaprav ne poznamo. Večina ohra

cerkvene opreme in nekaj nagrobniko

figure ukvarjali bolj poredko, saj je oh Sigvaldova plošča, ok. 725-750, stolnica, Č

Orlovska fibula, ok. 500, Nemški nacio

Pasna sponka kraljice Arnegundis, 6. s

akšnem drugem materialu, očitno ni preveč zanim

e za klesane reliefe, medtem ko prostostoječe plasti

ranjenih klesarskih izdelkov so ornamentalno okra

kov. Germanski klesarji so se z upodabljanjem člov

ohranjenih le nekaj primerkov.

ca, Čedad Gre za relief na krstilnici, ploski relief. Vse je ploskovitstilizirano. Plošča je bila včasih polikromirana. Pleteniantropejsko oz. zaščitniško funkcijo. Horror vacui – vszapolnjeno, strah pred praznim prostorom. V zgornjem delu se nahajajo rastline in križ, rastlinski sugerirajo na paradiž. V spodnjem delu vidimo hibridn(grifoni – levi s krili, povezani z onostranstvom). Živalspredstavljajo evangeliste. Langobardi sprejmejo posebno (odpadno) vero krščanarianstvo.

acionalni muzej, Nurnberg

- zlatarski izdelki so se ohranili v večještevilu, ker so jih prilagali v grobove

- različna ljudstva imajo različne znači

6. stoletje, St. Denis, Pariz

malo

stike

rašeni deli

loveške

ovito in tenina z

vse je

nski motivi ridne živali

ivalski motivi

ščanstva –

večjem

značilnosti

SLIKARSTVO Slikarstvo tega obdobja je večinoma omejeno na knjižne ilustracije. Stenskega slikarstva je ohranjenega izredno malo, saj germanska ljudstva niso gradila lastnih kamnitih svetišč, ki bi jih slikarsko opremljala. Redke ostanke najdemo v nekaterih krščanskih cerkvah, ki so jih uporabljali pokristjanjeni pripadniki germanskih ljudstev. Knjižnega slikarstva se je ohranilo več, saj so ilustrirani rokopisi nastajali v pisarskih delavnicah večjih samostanskih središč, tistih, ki so nastala kot dediščina rimskega zgodnjekrščanskega obdobja, pa tudi tistih, ki so jih gradili na ozemlju pokristjanjenih Germanov. Še posebno močna središča, kjer so nastajali najlepši ohranjeni poslikani rokopisi, so se izoblikovala na Britanskem otočju. Evangelist Janez, Evangeliar iz Lindisfarna, ok. 700, Britanski muzej, London

Stran z inicialo, Evangeliar iz Kellsa (Book of Kells), ok. 800, Knjižnica Trinity Collegea, Dublin