univerza na primorskem pedagoŠka fakultetagenerativna gramatika (njena globi nska struktura in...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA JASMINA DINIĆ

KOPER, 2012

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA

Predšolska vzgoja

Diplomska naloga SPODBUJANJE OTROKOVEGA GOVORA V

PRVEM STAROSTNEM OBDOBJU Jasmina Dinić

Koper 2012 Mentorica: izr. prof. dr. Vida Medved Udovič

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Jasmina Dinić, študentka študijskega programa Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Spodbujanje otrokovega govora v prvem starostnem

obdobju:

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne 10. 09. 2012

POVZETEK

V svoji diplomski nalogi sem proučevala razvoj in spodbujanje otrokovega govora v

prvem starostnem obdobju. Naredila sem kratek pregled o razvoju otrokovega govora po

znanstvenih prispevkih s poudarkom na prvem starostnem obdobju. Analizirala sem tudi

jezikovne dejavnosti, ki jih predvideva kurikulum za vrtce za prvo starostno obdobje.

V drugem delu diplomske naloge sem na osnovi teoretskih izhodišč prvega dela

pripravila komplet jezikovnih dejavnosti, ki temeljijo na uporabi didaktične igrače Lotto –

2 (Bas lotto). Le-ta spodbuja otrokovo poimenovalno zmožnost tako za predmete kot

njihove značilnosti.

Cilj naloge je bil analizirati znanstvene prispevke o razvoju otrokovega govora s

poudarkom na prvem starostnem obdobju in prikazati govorne dosežke otrok ob

didaktični igrači. Za slednje sem uporabila igračo Lotto – 2 (Binetove dogodivščine) in

digitalni fotoaparat. Raziskavo sem izvajala junija 2011 v skupini otrok, starih od dveh do

treh let.

Ključne besede: razvoj otrokovega govora, ocenjevanje otrokovega govora, učinek

vrtca na otrokov govorni razvoj, spodbujanje otrokovega govora, govor predšolskega

otroka v prvem starostnem obdobju, prvo starostno obdobje otroka.

ABSTRACT

In my thesis I studied the development and promotion of the child's speech in the

first age period. I did a brief overview of the development of children's speech by

scientific contributions, with an emphasis on the first age period. I also analyzed the

language activities for the first age group provided by kindergarten curriculum.

Based on theoretical foundations of the first part, in the second part of the thesis I

set up language activities based on the use of didactic toy Lotto - 2 (Bas lotto). This

encourages the child’s ability to name things, both objects and their characteristics.

The goal of the study was to analyze the scientific contributions on the development

of children's speech with emphasis on the first age period and demonstrate linguistic

achievements of children using learning toys. For this I used a toy Lotto - 2 (Bine’s

adventures) and a digital camera. The research I conducted in June 2011 in the group of

children aged two to three years.

Key words: child speech development, assessment of child's language, the effect

of preschool on children's language development, promotion of the child's speech, early

speech of preschool child, child's first age period.

KAZALO VSEBINE

UVOD........................................................................................................................... 1

1 TEORETIČNE OSNOVE GOVORNEGA RAZVOJA ............................................... 2

1.1 Teorije govornega razvoja ................................................................................. 2

1.2 Zgodnji govorni razvoj ....................................................................................... 3

2 KAKO SE POGOVARJAMO Z OTROKOM ............................................................ 7

3 OCENJEVANJE OTROKOVEGA GOVORA ........................................................... 8

3.1 Predstavitev LSGR - LJ..................................................................................... 9

3.2 Merske značilnosti LSGR - LJ ........................................................................... 9

4 UČINEK VRTCA NA OTROKOV GOVORNI RAZVOJ .......................................... 11

4.1 Potek in pripomočki slovenske raziskave – vzdolžne študije ........................... 11

4.2 Rezultati slovenske raziskave – vzdolžne študije ............................................ 12

5 JEZIKOVNE DEJAVNOSTI V VRTCU .................................................................. 14

6 EMPIRIČNI DEL .................................................................................................... 15

6.1 Opredelitev problema ...................................................................................... 15

6.2 Cilji in hipoteze ................................................................................................ 15

6.3 Metodologija raziskave.................................................................................... 15

6.4 Vzorec ............................................................................................................ 15

6.5 Opis instrumenta ............................................................................................. 16

6.6 Potek raziskave .............................................................................................. 16

7 ŠTUDIJE PRIMEROV ........................................................................................... 18

7.1 Žiga................................................................................................................. 18

7.1.1 Žiga: individualna igra 1./Datum: 3. 6./Čas: 19’ 12’’ ............................. 18

7.1.2 Žiga: individualna igra 2./Datum: 17. 6./Čas: 15’ 44’’ ........................... 20

7.1.3 Žiga: preizkus/Datum: 21. 6./Čas: 18’ .................................................. 21

7.2 Jure................................................................................................................. 22

7.2.1 Jure: skupna igra otrok/Datum: 27. 5./Čas: 15’ .................................... 22

7.2.2 Jure: skupinska igra dečkov/Datum: 1. 6./Čas: 15’ .............................. 23

7.2.3 Jure: preizkus/Datum: 22. 6./Čas: 19’ .................................................. 23

7.3 Marko .............................................................................................................. 26

7.3.1 Marko: skupinska igra dečki/Datum: 1. 6./Čas: 15’ .............................. 26

7.3.2 Marko: individualna igra 1./Datum: 8. 6./Čas: 16’ 50” ........................... 27

7.3.3 Marko: preizkus/Datum: 23. 6./Čas: 12’ 18’’ ......................................... 27

7.4 Tina................................................................................................................. 28

7.4.1 Tina: individualna igra 1./Datum: 11. 6./Čas: 20’ .................................. 28

7.4.2 Tina: individualna igra 2./Datum: 15. 6./Čas: 9' .................................... 31

7.4.3 Tina: preizkus/Datum: 17. 6./Čas: 11' .................................................. 31

7.5 Lina ................................................................................................................. 32

7.5.1 Lina: skupna igra otrok/Datum: 27. 5./Čas: 14’ 27’’ .............................. 32

7.5.2 Lina: skupinska igra deklic/Datum: 1. 6./Čas: 15’ 51’’ .......................... 33

7.5.3 Lina: preizkus/Datum: 21. 6./Čas: 13’ .................................................. 35

7.6 Kaja ................................................................................................................ 35

7.6.1 Kaja: individualna igra 1./Datum: 2. 6./Čas: 28’.................................... 36

7.6.2 Kaja: individualna igra 2./Datum: 20. 6./Čas: 21’ 21’’ ........................... 37

7.6.3 Kaja: preizkus/Datum: 23. 6./Čas: 20’ .................................................. 39

7.7 Ugotovitve raziskave ....................................................................................... 40

8 SKLEP .................................................................................................................. 41

9 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................... 43

KAZALO TABEL

Tabela 1: Mejniki v govornem razvoju .......................................................................... 5

Dinić, Jasmina (2012): Spodbujanje otrokovega govora v prvem starostnem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

UVOD

V prvem delu diplomske naloge sem prikazala kratek pregled o razvoju otrokovega

govora po znanstvenih prispevkih s poudarkom na prvem starostnem obdobju.

Analizirala sem tudi jezikovne dejavnosti, ki jih predvideva kurikulum za vrtce v

prvem starostnem obdobju.

V drugem delu sem na osnovi teoretskih izhodišč prvega dela pripravila komplet

jezikovnih dejavnosti, ki temeljijo na uporabi didaktične igrače. Ta spodbuja otrokovo

poimenovalno zmožnost tako za predmete kot za njihove značilnosti.

Cilja, ki sem jima sledila med načrtovanjem, raziskovanjem in pisanjem naloge, sta:

1. Analizirati znanstvene prispevke o razvoju otrokovega govora s poudarkom na

prvem starostnem obdobju.

2. Prikazati govorne dosežke otrok ob didaktični igrači.

Delovne hipoteze, ki sem si jih zastavila med pripravami na nalogo, so sledeče:

V slovenski strokovni literaturi je dovolj uporabne literature za otrokov govorni razvoj

v prvem starostnem obdobju.

Otroci se ob vpeljavi didaktične igrače spontano vključijo v potek igre in si

postavljajo svoja pravila.

Pri usmerjeni igri otroci kažejo velik interes za poimenovanje manj znanih

predmetov in stvari.


2

1 TEORETIČNE OSNOVE GOVORNEGA RAZVOJA

Otroci povsod po svetu govorijo približno pri dveh letih. Kaj se dogaja v teh dveh

letih in tudi kasneje? Je otrok odvisen od odraslih, njihove vzgoje in učenja ali ima

prirojene sposobnosti komuniciranja? Nobena od teorij govornega razvoja ne ponuja

ustreznega odgovora v celoti.

Otroci že zgodaj oblikujejo stavke, ki niso enaki, včasih tudi ne podobni stavkom, ki

jih govore odrasli. Otroci pri oblikovanju stavkov uporabljajo svoja pravila. Vse to

potrjuje, da je otrokov govor ustvarjalen. Ko otrok v svojem govoru posnema govor

odraslih, običajno njihove stavke močno reducira in jih prilagodi svoji slovnici. Če bi se

otrok učil govoriti le s posnemanjem, bi se naučil zgolj pogovornega jezika.

1.1 Teorije govornega razvoja

Avtor splošne jezikovne teorije (generativno-transformacijske) N. Chomsky

(Marjanovič Umek 1990: 13) zanika velik pomen učenja pri govornem razvoju. Po

njegovem mnenju je jezik v svojem najglobljem bistvu prirojena struktura, ki jo okolje

samo aktivira (otrok mora le slišati govor, ki ga uporabljajo v njegovem okolju).

Generativna gramatika (njena globinska struktura in pravila) naj bi bila splošno veljavna

za vse jezike.

R. Bugarovski (Marjanovič Umek 1990: 13) v uvodu h knjigi N. Chomskega

Gramatika i um poudarja dilemi v zvezi z generativno-transformacijsko teorijo. V tej teoriji

tudi razvojna psihologija ne najde odgovorov na vprašanja, kakšen je odnos govornega

razvoja do otrokovega celotnega razvoja, kakšne so razvojne značilnosti govornega

razvoja v primerjavi z razvojem drugih duševnih funkcij.

Kognitivne teorije (J. Piaget, Bates in sodelavci) razlagajo govorni razvoj v kontekstu

razvoja pojmov. Njeni avtorji menijo, da govorni razvoj temelji na spoznavnem razvoju

(razvoju mišljenja). V starostnem obdobju od enega leta do štirih let in pol otroci aktivno

oblikujejo svoj govor, vendar na posameznih razvojnih stopnjah razumejo in izražajo le

tiste pojme, ki so se jih že naučili z miselnimi predstavami. Novejše eksperimentalne

študije zavračajo tako ekstremno kognitivistično stališče.

Nobena teorija ne pove vsega o govoru, zagotovo pa vsaka prispeva nekaj h

komplementarni razlagi različnih vidikov govornega razvoja. Govor nam ponazarja

zapleten in neomejen potencial človekovega funkcioniranja. Pri učenju govora gre za


3

interakcijo med dozorevanjem (za razvoj in splošne zakonitosti spoznavnega razvoja) in

vzgojo, pri kateri je v ospredju komunikacija otrok – starši.

1.2 Zgodnji govorni razvoj

Zaznavanje govornih glasov je pomembna faza v govornem razvoju. S tem je

povezano prepoznavanje in razpoznavanje govornih glasov. Otrok mora najprej ločiti

človeške glasove od drugih glasov, nato pa razlikovati med človeškimi glasovi.

Otrok se rodi z izrednimi slušno-diskriminativnimi sposobnostmi, ki mu omogočajo

ne le razlikovanje glasov po intenzivnosti, frekvenci, hitrosti, smeri izvora, temveč tudi

številne govorne glasove različnih jezikov.

- Izgovorjava prvih glasov

E. Kaplan in G. Kaplan (Marjanovič Umek 1990: 17) menita, da gre v otrokovem

prvem letu starosti za štiri pomembne razvojne stopnje v izgovorjavi glasov: jok,

gruljenje, bebljanje, izgovarjava po govornem vzorcu. Te razvojne stopnje nam

pomagajo razložiti, zakaj so tudi v jezikih, ki nimajo nič skupnega, otrokove prve besede

podobne.

Prva beseda je skupina glasov, ki jih otrok izgovarja, in imajo pomen. Večina otrok

izgovori prvo besedo med 8. in 15. mesecem starosti. V vsakdanjem življenju je težko

natančno opredeliti, kdaj je otrok spregovoril prvo besedo, ki ima pomen (gre za več kot

naključno povezovanje zlogov, kot npr. ga-ga, ma-ma …).

Izgovorjave in aktivne uporabe prvih besed ne moremo izenačiti z razumevanjem

besed, saj otrok v tem zgodnjem obdobju razume besede približno tri mesece prej, kot jih

je sposoben aktivno uporabljati.

Zanimivo je, da obstaja med otroki velika podobnost, če jih primerjamo po prvih 50

besedah, ki jih uporabljajo. Govorijo o ljudeh, vozilih, hrani, obleki, predmetih v njihovem

ožjem okolju (Marjanovič Umek 1990: 21).

V tem razvojnem obdobju otrok govori s posameznimi besedami, saj mu številne

omejitve na področju kognitivnega razvoja omogočajo le pravilno kombinacijo glasov v

posamezne besede, ne pa tudi kombinacije besed v stavčne strukture. Posamezna

beseda otroku pomeni več kot izgovorjena beseda, gre za podobne misli, kot jih odrasli

izražamo v stavkih. Da bi opisali in poudarili uporabo zgodnjih besed, ki pomenijo stavke,

nekateri avtorji govorijo o t. i. holofrazah (ko npr. enoletni otrok reče “žoga“, lahko to

pomeni “daj mi žogo/kje je žoga/vzemi žogo“). Pri interpretaciji besed si pomagamo z

intonacijo izgovorjene besede pa tudi s situacijo, fizično in socialno, v kateri je beseda

izrečena (Marjanovič Umek 1990: 23).


4

Iz vsakdanjega življenja vemo, da malega otroka mnogo bolje razumejo otrokovi

bližnji kot tujci. V govornem razvoju je veliko dinamike, posamezni glasovi, kombinacije

glasov se menjajo, obstajajo razlike med otroki, pa kljub temu lahko govorimo o

nekaterih splošnih značilnostih pri razvoju govornega izražanja.

- Izpuščanje zlogov

Otroci neredko izpustijo nepoudarjene zloge, npr. rečejo “nana” namesto banana.

- Zlogovno podvajanje

Ko otroci slišijo dvozložno besedo, imajo pogosto težave z ustrezno izgovorjavo

drugega zloga ločeno od prvega, npr. rečejo “lala” namesto ladja.

- Izpuščanje glasov

V zgodnji razvojni fazi je pogosto izpuščanje končnih soglasnikov, npr. rečejo “di” za

dim, “go” za gos. Otrok pa izpušča tudi začetni soglasnik ali soglasniško skupino, zlasti

če ta ni poudarjena, npr. “toj” namesto stroj, “meko” namesto mleko.

- Dodajanje glasov

Otrok lahko tudi dodaja samoglasnike, in tako doseže, da soglasnik ni več zadnji v

besedi, npr. “luča”, “lučka” namesto luč (Marjanovič Umek 1990: 27).

V razvoju, ki poteka po določenih zakonitostih, se tesno prepleta spoznavno

področje (mišljenje, govor) s čustvenim, socialnim in gibalnim področjem. Pri

novorojenčku sta jok in smeh glavna načina govornega izražanja, približno dve leti star

otrok pa je že sposoben pogovarjati se z drugimi, enostavno, vendar pravilno. Tudi

razvoj mišljenja je v tem zgodnjem obdobju dramatičen. Novorojenček je sposoben

zadovoljevati svojo radovednost do zunanjega sveta le z osnovnimi aktivnostmi, kot so

sesanje, prijemanje, gledanje, poslušanje. Že pri dveh letih pa je sposoben predvideti

dogodke v prihodnosti, si zapomniti kaj iz preteklosti, posnemati aktivnosti drugih, se

pretvarjati (Marjanovič Umek 1990: 29–32).

Kaj se dogaja v razvoju govora, ponazarja tabela, ki prikazuje nekatere pomembne

mejnike govornega razvoja.


5

Tabela 1: Mejniki v govornem razvoju

starost vokalizacija in govor razumevanje in odgovori

1 mesec Otrok veliko joka, cvili;

producira nekaj

samoglasnikov.

Nasmeh, upadanje splošne

aktivnosti;

ob močnih zvokih se preplaši in

zdrzne.

3 meseci Različen jok, za bolečino,

lakoto, neugodje;

upadanje časa, ki ga otrok

prejoka;

nekaj ponavljajočih glasov (ga,

ga); gruljenje.

Vokalno gruljenje kot odgovor na

pomirjajoče glasove;

nekaj imitacijskih odgovorov na

govor.

5 mesecev Bebljanje; vokalne igre; mnogo

ponavljajočih glasov;

vsi samoglasniki;

soglasniki m, k, g, b, p;

glasen smeh.

Imitacijski odgovori na govor

upadajo;

obračanje in gledanje za glasom;

prepoznavanje domačega,

poznanega glasu;

z vokali izraženo nezadovoljstvo,

jeza.

7 mesecev Različnost v bebljanju, glasu in

ritmu;

že naučenim glasovom doda d,

t, n, v;

govori, pogovarja se z

igračami.

Pogostejše so geste kot del

vokalizacijskih odgovorov na

dražljaje;

na glasove v okolju pogosteje

odgovarja.

9 mesecev Jok, s katerim želi zbuditi

pozornost; “mama”, “dada”,

“baba” so del vokalnih iger, ne

gre za asociacijo na osebo ali

objekt.

Umikanje pred tujci, pogosto

kombinirano z jokom; posnema

ploskanje.

11 mesecev V povprečju uporablja eno

besedo pravilno;

posnema glasove in pravilno

število zlogov; malo joka.

Razume “ne, ne”,

odgovarja na “pa, pa”

in podobno z ustreznimi

kretnjami.


6

1–2 leti Več nerazumljivega žargona

(spakedran jezik, žlobudranje);

napredek v artikulaciji;

pri dveh letih že poimenuje

veliko predmetov;

veliko eholalije (ponavljanja).

Pri dveh letih prepozna 150–300

besed;

pravilno odgovarja na številne

ukaze, kot so “sedi”, “pridi”, “daj

mi to”…

2–3 leta Poskuša z novimi glasovi,

vendar artikulacija zaostaja za

besednjakom;

50–57 % besed je razumljivih;

pogosto izpušča zadnji

soglasnik; žlobudranje počasi

upada.

Pri treh letih razume 800–1000

besed;

Odgovarja na različne ukaze, ki

vsebujejo besede “na”, “pod”,

“gor”…

3–4 leta Razumljivost povedanega je

blizu 100 %; pogosto

pomanjkljiva artikulacija l in r;

uporablja 3–4 besede v stavku;

malo jih pri 4 letih uporablja

množino.

Prepozna množino, spol,

pridevnike;

razume sestavljene stavke.

4–6 let Sintaksa je ustrezna pri 6 letih;

sestavi 5- do 6-besedne

stavke;

tekoč govor; lahko izraža

časovne odnose, glas dobro

modulira v konverzaciji.

Razume 2500–3000 besed;

sledi navodilom, ki vsebujejo 3–4

aktivnosti;

razume “če”, “zato” in “zakaj”.

Vir: M. Umek 1990: 29–31


7

2 KAKO SE POGOVARJAMO Z OTROKOM

Tako imenovani “zgodnji govor matere” ali “k otroku usmerjen govor odraslega” je v

psihologiji deležen velike pozornosti prav v zadnjih 10–15 letih, ko si raziskovalci

zastavljajo vprašanja, kot so: zakaj ga uporabljamo, kdo ga uporablja, kakšen je vpliv

tega govora na otrokov kasnejši govorni razvoj, katere so njegove specifičnosti.

Osnovno spoznanje, ki ga bolj ali manj potrjujejo vsi avtorji, ki se ukvarjajo s

proučevanjem “zgodnjega govora matere“, je, da matere, očetje, starejši otroci,

vzgojitelji uporabljajo v komunikaciji z malim otrokom drugačen govor kot pri medsebojni

komunikaciji, ne glede na to, ali se tega zavedajo ali ne.

Katere so glavne značilnosti tega govora? Stavki so krajši (povprečna dolžina

stavka je 4,2 morfema), govor je počasnejši, izgovorjava je čistejša, poudarek je na

intonaciji, v govoru je veliko ponavljanja. Besednjak vsebuje 20–60 zlogovnih kombinacij

(odvisno od jezika do jezika), ki jih običajno ni v govoru odraslih (npr. ama-ama namesto

jesti, hov-hov namesto kuža).

Specifičnost zgodnjega govora se kaže tudi v vsebini. Govor izhaja iz obstoječe

situacije (tu in sedaj), z njim pa se vzpostavljajo različne interakcije med otrokom in

odraslo osebo (Marjanovič Umek 1990: 37).

P. Reich (Marjanovič Umek 1990: 37–38) opisuje naslednje interakcije:

Približno ena tretjina zgodnjega govora je ponavljanje, ko npr. mati govori “Daj

žogico v košarico, žogico v košarico …”

Relativno pogosto je razširjanje otrokovega govora, ko npr otrok reče “Eva

kosilo”, mati pa odgovori “Eva ima kosilo”.

Nekatere eksperimentalne študije kažejo, da je za otrokov kasnejši govorni razvoj

pomembnejša razlaga otrokovega govora kot zgolj razširjanje. Če npr otrok reče “Deček

joka,” mati z razlago odgovori “Da, deček je žalosten”.

Ne zelo redka so tudi poučevalna vprašanja, ko mati npr. vpraša “Kaj mora otrok

storiti, preden gre v posteljo?” otrok pa odgovori “Lulat”.

Glede na to, da želimo vzpostaviti z “zgodnjim govorom” pristno komunikacijo z

otrokom, pridobiti njegovo odzivnost, je razumljivo, da odrasli otrokovemu razvoju

prilagajamo govor, ki je namenjen njemu.


8

3 OCENJEVANJE OTROKOVEGA GOVORA

Ocenjevanje otrokovega govora je zapleten in celovit proces. Otroški govor je ena

najbolj zapletenih psihičnih funkcij. V obdobju dojenčka, malčka in otroka v zgodnjem

otroštvu se razvija količinsko zelo hitro. Kakovost govora že pri petih ali šestih letih

doseže razvojno stopnjo, ko se otrok lahko sporazumeva z drugimi in razume govor

drugih oseb (Karmiloff in Karmiloff - Smith 2001; Marjanovič Umek, Kranjc, Fekonja 2006

v: Kranjc, Marjanovič Umek, Fekonja, Bajc 2007: 327).

Avtorji teorij otroškega govora ugotavljajo, da je govor povezan z drugimi

spoznavnimi procesi, npr. mišljenjem, spominom, pojmotvornostjo, socialnim

spoznavanjem, kar zahteva veliko previdnost pri oblikovanju lestvic, s katerimi

ocenjujemo otroški govor, in pri interpretaciji dobljenih rezultatov.

Povezanost med spoznavnim in govornim razvojem potrjujejo tudi rezultati

nekaterih raziskav, znotraj katerih so potekale standardizacije govornih preizkusov ter

preizkusov inteligentnosti. Ti preizkusi kažejo, da so povezanosti med ocenjevano

splošno govorno kompetentnostjo in intelektualnim funkcioniranjem zmerne do visoke,

od 0,33 do 0,76 (Hresko, Reid in Hammill 1999; Wechsler 1999; Wiliams in Wang 1997).

Isti avtorji so ugotovili, da se med vsemi podesti v preizkusu inteligentnosti WISC III

(Wechsler Intelligence Scale for Children) prav podest besednjaka najvišje povezuje z

rezultatom na skupni IQ lestvici (Wechsler 1999 v: Kranjc, Marjanovič Umek, Fekonja,

Bajc 2007: 228).

V evropskem in severnoameriškem prostoru so avtorice in avtorji razvili relativno

veliko standardiziranih govornih preizkusov ali govornih lestvic za ocenjevanje otroškega

govora. Nekateri govorni preizkusi so namenjeni ocenjevanju splošne govorne

kompetentnosti (običajno vključujejo lestvice govornega razumevanja in izražanja), drugi

pa se osredotočajo na ocenjevanje posameznih govornih komponent, npr. besednjaka,

izgovorjave, fonološkega zavedanja (Harris 1993 v: Kranjc, Marjanovič Umek, Fekonja,

Bajc 2007: 228).

Vsi preizkusi, splošni in specifični, morajo biti zasnovani kot razvojni preizkusi, kar

pomeni, da morajo vključevati naloge, ki so primerne za otroke različnih starosti.

Pri razvoju merskih pripomočkov za ocenjevanje otroškega govora je treba

upoštevat dejstvo, da govorni preizkusi niso kulturno in jezikovno nevtralni, kar pomeni,

da zahtevajo pri prenosu iz enega v drugo kulturno in jezikovno okolje ustrezne


9

vsebinske in jezikovne priredbe.

Upoštevajoč nekatera splošna spoznanja o pripravi govornih lestvic, lastni razvoj

govornega preizkusa oz. preizkusov, so v Sloveniji v meddisciplinarni skupini v več letih

razvili merska pripomočka za ocenjevanje otroškega govora.

3.1 Predstavitev LSGR - LJ

Lestvice splošnega govornega razvoja - LJ (LSGR - LJ, Marjanovič Umek, Kranjc,

Bajc in Fekonja 2004) so izvirni slovenski pripomoček za ocenjevanje splošne govorne

kompetentnosti otrok, starih od 2 do 6 let. Oblikovane so bile na podlagi teoretičnih

vedenj o govornem razvoju otrok v obdobju malčka in zgodnjega otroštva. Upoštevana

so spoznanja razvojno- psihološke in slovenistične stroke in analize v svetu uveljavljenih

lestvic govornega razvoja.

LSGR - LJ vključuje tri lestvice:

1) lestvica govornega razumevanja (94 nalog),

2) lestvica govornega izražanja (92 nalog),

3) lestvica metajezikovnega zavedanja (35 nalog).

Celotni pripomoček LSGR - LJ vsebuje 221 nalog, vendar otroci glede na svojo

kronološko starost ter govorne kompetence rešijo le naloge ustrezne težavnosti.

Poleg omenjenih treh lestvic preizkus vključuje tudi Ček listo za analizo rabe govora,

ki je priredba Ček liste za analizo spontanega govora otrok preizkusa PLS - 3

(Zimmerman in dr. 1991).

3.2 Merske značilnosti LSGR - LJ

Preizkušanje se vedno začne z Lestvico govornega razumevanja, nadaljuje z

Lestvico govornega izražanja in kadar ocenjujemo govorno kompetentnost starejših

predšolskih otrok, konča z Lestvico metajezikovnega zavedanja. Pri Lestvicah

govornega razumevanja in govornega izražanja so naloge razdeljene v šest starostnih

skupin. Naloge za 2, 2–6, 3, 4, 5 in 6 let. Pri lestvici metajezikovnega zavedanja so

naloge razdeljene v dve skupini: 5 in 6 let. Znotraj vsake lestvice se preizkušanje začne

pri starostni skupini, ki ustreza otrokovi kronološki starosti, ter nato glede na otrokovo

zmožnost nadaljuje z zahtevnejšo oziroma lažjo skupino nalog (premaknemo se za eno

starostno skupino višje ali nižje). Za izvedbo celotnega preizkusa pri najmlajših otrocih je

potrebno približno 15 do 20 minut, pri najstarejših pa od 30 do 45 minut.


10

Ček listo izpolnjujemo na podlagi opazovanja otroka med samim preizkušanjem ter

med njegovo interakcijo med odraslimi in vrstniki, med prosto igro ali katero drugo

nestrukturirano dejavnostjo.

Pri oblikovanju nalog so avtorice posebno pozornost namenile temu, da bi bile

naloge otrokom zanimive in bi jih motivirale za sodelovanje. Pri malčkih se večina nalog

izvaja s pomočjo igralnega materiala, ki jim je dobro znan (npr. kocka, žoga,

avtomobilček, dojenček), pri otrocih v zgodnjem otroštvu pa s pomočjo barvnih slikovnih

predlog, ki jih je narisal ilustrator Božo Kos, ter ročnih lutk.

Ko ocenjujemo besednjak otroka, starega dve leti, ga sprašujemo po besedah, kot

so medved, hiša ura, avto, drevo …, ko pa nalogo ponovimo pri pol leta starejšem

otroku, ga sprašujemo po besedah, kot so metulj, hruška, očala, letalo … To so besede

iz otrokovega neposrednega besedilnega sveta, besedam iz njegove neposredne

okolice se v drugem starostnem obdobju pridružijo še druge, kar pa ne pomeni, da že

dvoletnik ne uporablja besed iz naloge v naslednjem obdobju. Pri teh in drugih podobnih

nalogah se opiramo na svoje izkušnje in predhodne študije ter analize tujih pripomočkov.

Med otroki so velike količinske in kakovostne razlike v besednjaku, ki so povezane z

genetskim in okoljskimi dejavniki (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).

Avtorice so na strukturni ravni sledile razvoju govora otrok in upoštevale posebne

značilnosti slovenščine. Naloge si glede na starost sledijo tudi po težavnosti s stališča

jezikovnih oblik. Tako npr. triletnika sprašujemo po glagolih v sedanjiku, štiriletnika pa po

glagolih v pretekliku in prihodnjiku. Glagolske oblike v pretekliku in prihodnjiku so v

slovenščini sestavljene, to pa malčkom predstavlja precejšnji problem (izpuščajo namreč

pomožni glagol in izrečejo le deležnik na -l).

Vsebinska in strukturna analiza nalog potrjuje njihovo razvojnost ter stopnjevano

težavnost. Pri oblikovanju Lestvice splošnega govornega razvoja so bile upoštevane

specifičnosti slovenskega jezika. Pripomoček je v slovenskem prostoru uporaben ne le v

raziskovalne, temveč tudi v širše strokovne namene, zlasti pri razvojnopsihološki

diagnostiki.

V več do sedaj izvedenih študijah so bile preverjene merske značilnosti LSGR - LJ.

Ugotovljeno je, da je zanesljivost preizkusa visoka, saj koeficient notranje skladnosti

celotnega preizkusa pri posamezni starosti znaša od 0,87 do 0,96.

Koeficienti zanesljivosti posameznih lestvic pa se prek različnih starosti gibljejo od

0,72 do 0,92 (Marjanovič Umek, Podlesek, Bajc in Fekonja 2005).


11

4 UČINEK VRTCA NA OTROKOV GOVORNI RAZVOJ

Raziskave, v katerih avtorji ugotavljajo učinek vrtca na otrokov bodisi socialni,

čustveni, govorni in spoznavni razvoj, so praviloma zelo celostne, saj rezultati le-teh

kažejo, da ne gre kar samo po sebi za pozitivni ali negativni učinek vrtca na otrokov

razvoj, temveč za dejavnike, kot so kakovost vrtca, starost, pri kateri so otroci vključeni v

vrtec, količina ur, ki jih otroci preživijo v vrtcu.

4.1 Potek in pripomočki slovenske raziskave – vzdolžne študije

V vzdolžno študijo so bili vključeni naključno izbrani otroci, ki so pri treh merjenjih

obiskovali enega izmed slovenskih vrtcev, ob četrtem merjenju pa prvi razred osnovne

šole. Otroci so v vrtec vstopili pri starosti 1 leto (+/– 3 mesece) ali 3 leta (+/– 3 mesece).

Število otrok se je zaradi različnih dejavnikov med posameznimi merjenji spreminjalo.

Otroke so prvič ocenjevali pri približno treh letih starosti. Spremljali so jih še

nadaljnja tri leta. Govorno kompetentnost otrok so ocenjevali štirikrat v časovnem

presledku enega leta. Kakovost družinskega okolja so ocenjevali dvakrat pri starosti štiri

in šest let.

Lestvica govornega razvoja LGR, s katero so ocenjevali otrokov govorni razvoj pri 3.

in 4. letu starosti otrok, je oblikovana na podlagi lestvice govornega razvoja RDLS III

(Reynell Developmental Language Scale, Edvards idr. 1997). Sestavljena je iz dveh

podlestvic za govorno razumevanje in za govorno izražanje.

Zaradi potrebe po razvoju standardiziranega merskega pripomočka za ocenjevanje

otrokovega govornega razvoja v slovenskem prostoru so v času do tretjega merjenja

avtorice (Marjanovič Umek, Kranjc, Bajc in Fekonja, 2004) oblikovale Lestvice

splošnega govornega razvoja - LJ (LSGR - LJ).

Otrokovo kompetentnost pragmatične rabe jezika so ocenjevali s preizkusom

pripovedovanja zgodbe ob slikanici Maruška potepuška (Amalietti 1987), ki je brez

besedila in vsebuje ilustracije, ki so realistične in med seboj logično povezane v zgodbo.

Otroci so ob ilustracijah v slikanici prosto pripovedovali zgodbe, ki so jih raziskovalke

analizirale z vidika slovnične strukture in koherentnosti.

Kakovost otrokovega družinskega okolja so ocenjevali z Vprašalnikom družinskega

okolja – spodbujanje govornega razvoja (VDO - G: 3–4) ter za otroke, stare od 5 do 6 let


12

(VDO - G: 5–6). Vprašalnika vsebujeta postavke, ki opisujejo vedenje staršev, ter

dejavnosti, s katerimi spodbujamo otrokov govorni razvoj.

VDO - G. 3–4 (Marjanovič Umek, Podlesek in Fekonja, 2005) vsebuje 33 postavk, ki

se združujejo v 5 faktorjev kakovosti družinskega okolja, in sicer: spodbujanje rabe

jezika in razlaga (F1); knjiga, knjižnica, lutke (F2); skupna dejavnost in pogovor o

dejavnosti (F3); skupno branje (F4) ter spodbujanje območja bližnjega razvoja (F5).

VDO - G: 5–6 ( Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2006) vsebuje 32 postavk, ki se

združujejo v 3 faktorje kakovosti družinskega okolja, in sicer branje in pogovor (F1),

akademske spretnosti (F2) ter pravilna raba govora (F3).

Testatorji so bili študentje psihologije, ki so bili usposobljeni za delo z navedenimi

merskimi pripomočki.

Posamezna testiranja otrok so potekala v časovnem presledku enega leta. Vsak

otrok je bil individualno preizkušen z LGR in preizkusom pripovedovanja zgodbe ob

slikanici (v času 1. in 2. ocenjevanja) ter z LSGR - LJ (v času 3. in 4. ocenjevanja).

Vsakokratno testiranje je potekalo 30 do 40 minut.

VDO - G so v času 2. in 4. ocenjevanja posredovali vzgojiteljicam v vrtcu in

učiteljicam v šoli, ki so vprašalnike posredovale materam otrok, te pa so jih izpolnjene

vrnile.

Učinek materine izobrazbe, starosti otroka ob vstopu v vrtec ter kakovosti

družinskega okolja na otrokovo govorno kompetentnost so ugotavljali s pomočjo

ANOVE.

4.2 Rezultati slovenske raziskave – vzdolžne študije

Rezultati slovenske vzdolžne študije so pokazali, da je učinek vrtca oziroma starosti,

pri kateri so bili otroci vključeni v vrtec, majhen, se pa poveča v povezavi z izobrazbo

matere otrok. Ugotovili so, da vrtec pomembno učinkuje na govorni razvoj otrok, katerih

matere imajo nizko izobrazbo, in otrok, ki žive v manj spodbudnem družinskem okolju.

Rezultati kažejo, da se učinek materine izobrazbe na otrokov govorni razvoj veča z

otrokovo starostjo.

Enako ugotavljajo tudi avtorji številnih primerljivih tujih raziskav, ki so proučevali

učinek družinskega in vrtčevskega okolja na otrokov govorni razvoj. Navajajo pozitivne,

čeprav nizke in srednje visoke povezanosti (okoli 0,20) med stopnjo materine izobrazbe

in otrokovo govorno kompetentnostjo, ki so jo merili z različnimi govornimi preizkusi.

Raziskovalci ugotavljajo, da matere, ki imajo višjo izobrazbo, pogosteje in več govorijo z


13

otroki, uporabljajo obsežen in raznolik besednjak, oblikujejo celostne in relativno dolge

izjave, med katerimi je veliko vprašalnih izjav, ter pogosto uporabljajo metajezikovne

izjave. Matere z višjo izobrazbo svojim otrokom pogosteje berejo, se med skupnim

branjem z njim vključujejo v govorne interakcije in obiskujejo različne kulturne prireditve

za otroke. Razlog temu je, da je materina izobrazba praviloma povezana tudi s

socialno-ekonomskim statusom družine, kakovostjo družinskega okolja ter implicitnimi

teorijami staršev o vzgoji otrok. Poleg družinskega okolja na otrokov govorni razvoj

pomembno vpliva vrtec, zlasti vrstniške skupine, v katere so vključeni otroci.


14

5 JEZIKOVNE DEJAVNOSTI V VRTCU

Kurikulum za vrtce takole opredeljuje jezikovne dejavnosti:

Jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju, ki je najpomembnejše obdobje

za razvoj govora, vključuje široko polje sodelovanja in komunikacije z odraslimi,

otroki, seznanjanje s pisnim jezikom in (skozi doživljanje) spoznavanje nacionalne

in svetovne književnosti – lastne in tuje kulture. Otroci se v tem obdobju učijo

izražati izkušnje, čustva, misli in razumeti sporočila drugih. Jezikovne dejavnosti

so povezane z vsemi jezikovnimi ravninami: s fonološko, morfološko,

skladenjsko-pomensko (in pragmatično), razvoj jezika pa je naravno vpleten v vsa

področja dejavnosti. Zlasti od tretjega leta starosti dalje je pomemben tudi razvoj

predpisanih in predbralnih sposobnosti (Kurikulum za vrtce 1999: 33).

Kurikulum za vrtce, kot nacionalni dokument za predšolsko vzgojo na področju

jezika, predvideva naslednje dejavnosti za prvo starostno obdobje:

Otrok naj se v vrtcu v vsakdanji komunikaciji srečuje z različnimi socialnimi

zvrstmi slovenskega jezika; v vsakdanji komunikaciji naj bo priča različnim

situacijam, v katerih je slovenski jezik samoumeven v vseh formalnih in

neformalnih govornih položajih; naj posluša svoji starosti primerne pravljice,

zgodbice, uganke, pesmice ter pripovedi o dogodkih; sodeluje naj v igricah s prsti,

v akcijskih igricah (npr. Biba leze, biba gre), bibarijah, preprostih skupinskih in

individualnih plesih, rajalnih igrah; naj komunicira z otroki in odraslimi s pomočjo

očesnega stika in gibov; se igra z glasovi; tvori prve večbesedne stavke, tvori nove

besede in stavčne vzorce; odziva se na pozive, sam začenja pogovor, kadar mu to

ustreza, uvaja svoje teme, postavlja vprašanja in odgovarja nanje; komunicira z

otroki v skupini; igra se jezikovne igrice; seznanja se s knjigami, in sicer tako z

leposlovnimi kot tudi s priročniki; posluša preproste zgodbice in se z odraslimi

pogovarja o predmetih na slikah in v okolju; pripoveduje in prepeva uganke,

izštevanke, rime, kratke pesmice in zgodbice, v katerih se deli besedila ponavljajo

in ki si jih izmisli sam ali pa jih ponavlja; aktivno rešuje probleme v procesu

jezikovne komunikacije; s pomočjo knjig in drugih oblik tiska, ki so mu ves čas na

voljo, da se z njimi igra in jih “bere”, spoznava vlogo simbolov in pisnega jezika;

preizkuša zanj nove oblike verbalne komunikacije; doživlja ritem besed, glasbe in

pesmi (Kurikulum za vrtce 1999: 34).


15

6 EMPIRIČNI DEL

Empirični del diplomske naloge sem izvajala v času od 28 5. do 23. 6. 2011. Izvajala

sem ga v skupini otrok, starih od 2 do 3 leta.

6.1 Opredelitev problema

Na osnovi teoretskih izhodišč prvega dela diplome sem pripravila komplet jezikovnih

dejavnosti, ki temeljijo na uporabi didaktične igrače Lotto – 2. Zanjo sem se odločila, ker

spodbuja otrokovo poimenovalno zmožnost za predmete in njihove značilnosti.

Predvidevala sem, da bo igrača otrokom všeč in da se bodo radi igrali z njo.

6.2 Cilji in hipoteze

Prikazati govorne dosežke otrok ob didaktični igrači.

Otroci se ob vpeljavi didaktične igrače spontano vključijo v potek igre in si

postavljajo svoja pravila. Pri usmerjeni igri otroci kažejo velik interes za poimenovanje

manj znanih predmetov in stvari.

6.3 Metodologija raziskave

Analiza strokovne literature o razvoju otrokovega govora. Študija primera,

opazovanje z udeležbo. Kvalitativna analiza. Vzorec šestih naključno izbranih otrok.

Potek raziskave: junij 2011. Obdelava dosežkov otrok na besedni način. Digitalni

fotoaparat.

6.4 Vzorec

V skupino je bilo vključenih 14 otrok; sedem dečkov in sedem deklic, starih tri leta

(+/– 3 mesece). Vsi otroci so bili vključeni v vrtec s prvim letom starosti in so v času

izvajanja raziskave obiskovali vrtec dve leti. Otroci so radi prihajali v vrtec in so se v

skupini počutili dobro in domače.


16

6.5 Opis instrumenta

Za spodbujanje jezikovnega razvoja otrok sem uporabila didaktično igračo Lotto – 2

(zbirka: Binetove nove dogodivščine). Komplet vsebuje štiri plošče/table, kjer so

naslikani prizori: v vrtcu, praznovanje rojstnega dne, v bolnici, pri zobozdravniku ter 4

krat po 12 sličic, skupaj 48 sličic predmetov, ki so narisani na plošči in so značilni za

izbrane prizore. Otroci so opisovali prizore na ploščah in poskušali ugotoviti, kaj

ponazarjajo, in se učili pravilno prepoznati in poimenovati predmete na sličicah.

Igra z Bas Lottom pomaga izboljševati razne sposobnosti. Otroci se učijo opazovati

in prepoznati posamezne dele iz celote. Razvijajo jezikovne veščine s pogovorom in

poimenovanjem ilustracij. Spodbuja jih, da govorijo o svojih lastnih izkušnjah v situacijah,

podobnih tistim, ki so narisane. Teme (vrtec, zabava za rojstni dan, bolnica,

zobozdravnik) se ujemajo z izkušnjami otrok.

6.6 Potek raziskave

Z didaktično igračo Lotto – 2 sem najprej seznanila vso skupino hkrati in otrokom

prepustila, da se skupaj igrajo, kot želijo. Igračo sem položila na večjo mizo. Prisotni sva

bilo obe z vzgojiteljico in enajst otrok. Otroci so pokazali izredno zanimanje za igračo in

vztrajnost ter inovativnost pri igri. Nekateri so takoj pričeli polagati sličice na ustrezna

mesta na tabli, drugi so si ogledovali prizore, nekateri so si ogledovali sličice s predmeti

in ob njih prepevali (npr. torta jih je asociirala na pesem “vse najboljše”), tretji so zlagali

sličice v stolpce ali vrste. En deček je tekal okoli mize od table do table in polagal sličice

na ustrezna mesta. Nekateri so si želeli polastiti čim več sličic, drugi so si prisvajali table

s prizori, prišlo je tudi do prerekanj. Skupno igro otrok sem zgolj opazovala in snemala s

kamero na fotoaparatu. V igro sem minimalno posegala. Otroci so pri igri vztrajali več kot

20 minut, nato je nekaj otrok igro zapustilo in se odšlo igrat v kotičke, manjša skupina pa

je nadaljevala z igro do 30 minut.

Naslednji dan sem igračo ponudila posebej deklicam in dečkom posebej. Deklice so

imele igračo na voljo na večji mizi. Sodelovalo je sedem deklic. Pri skupinski igri so bile

veliko bolj glasne in tekmovalne kot dečki. Veliko so se prerekale in si nasprotovale. Na

začetku igre so prepevale pesem “vse najboljše” in se prerekale, katera ima oz. nima

rojstni dan in katera sme oz. ne sme peti. V želji, da bi si prilastile čim več sličic, so

nekatere kar splezale in “ležale” na mizi poleg zabojčka Lotto – 2. Igrača jim je služila

zgolj kot iztočnica za dialoge in besedno interakcijo z drugimi. Med dvema deklicama je

bil viden boj za vodilni položaj in vodenje igre. Druga drugo sta pošiljali v zapor in klicali


17

policijo. Neka deklica je igro drugih zgolj opazovala z nasmehom in se v igro ni aktivno

vključevala. Ves čas igre je bilo vzdušje dinamično in aktivno. Deklice so pri igri vztrajale

20 minut, ko jo je najmlajša med njimi zapustila in se odšla igrat v kotiček s kuhinjo,

kmalu se ji je pridružila še druga deklica, ki se je pred tem borila za vodilo vlogo.

Preostale deklice so nadaljevale z igro do 30 minut.

Z Lottom – 2 se je igralo šest dečkov. En deček je bil bolan in ga ni bilo v vrtcu.

Igračo sem dala na veliko mizo. Vsi so jo že poznali s skupne igre, ki je potekala dan prej.

Štirje dečki so vzeli vsak svojo tablo in si jo sede ogledovali. En deček je vzel zabojček s

sličicami, si jih ogledoval in zlagal na kupček. Povedala sem jim, da se lahko igrajo

skupaj. Dečku, ki je ostal brez vsega, sem predlagala, naj se komu pridruži. Ni upošteval

mojih navodil, splezal je na mizo in želel vzeti sličice drugemu dečku. Vesel je bil, ker mu

je uspelo vzeti sličico rešilnega avta. Pokazal mi jo je in povedal, da je to kombi.

Povedala sem mu, da je na sličici rešilni avto, in ga prosila, naj spleza z mize in hodi okoli

tako kot ostali. Nekaj časa so se igrali sami, si ogledovali svoje tablice ali jih obrnili na

zadnjo stran in nanje polagali ustrezne sličice. Kasneje je prišlo med njimi do menjave

sličic in pogovora o njih. En deček je tekal okoli mize in jim “dostavljal” sličice, ki so jih

potrebovali. Zelo so se razveselili, ko so prepoznali, našli ali dobili sličico, ki so jo

potrebovali na svoji tabli. Najmlajši deček je zapustil igro po 10 minutah in šel na

sosednjo mizo listat Cicido. S tremi dečki smo si skupaj ogledali sliko na tabli pri

zobozdravniku, ostali so občasno prišli pogledat in poslušat, kaj se pogovarjamo.

Zaključili smo po 15 minutah.

Raziskavo sem nadaljevala z naključno izbranimi šestimi otroki, tremi deklicami in

tremi dečki. Z vsakim otrokom sem se trikrat individualno pogovarjala ob igri z igračo

Lotto 2. Vse pogovore sem snemala z digitalnim fotoaparatom. Posnete pogovore sem

večkrat pogledala, jih analizirala in dobesedno zapisala. Nastale so naslednje študije

primerov, v katerih so zapisani delčki teh zanimivih pogovorov, ki sem jih imela s šestimi

naključno izbranimi otroki.


18

7 ŠTUDIJE PRIMEROV

7.1 Žiga

Žiga je med najmlajšimi in najmanjšimi otroki v skupini. V vrtec je vključen od

svojega prvega leta starosti. Ko se je prvič igral z igračo Lotto 2, je bil star dve leti in

deset mesecev. Je izredno bister deček, hitro dojema in veliko ve. Živi s starši in s sestro.

Sestra je dve leti starejša in tudi obiskuje vrtec.

7.1.1 Žiga: individualna igra 1./Datum: 3. 6./Čas: 19’ 12’’

Z igračo se igra drugič. Sedi za mizo. Ogleduje si slike na tabli in jih nato položi na

mizo. Vsako sliko na tabli si najprej ogleda in pripoveduje, kaj vidi na njej in kje se prizor

nahaja. Usmerjam in spodbujam ga z vprašanji. Tako sva začela in nadaljevala, dokler

nisva pregledala vse štiri table. Med pogovorom je Žiga tablico v bolnici obrnil na zadnjo

stran in nanjo polagal ustrezne sličice. Enako stori s tablico praznovanje rojstnega dne.

Na obe tablici sam položi vse ustrezne sličice predmetov. Neznane predmete skupaj

poimenujeva. Pojasnim mu, čemu služijo. Tako sva začela pogovor:

Žiga gleda sliko v vrtcu. “Tuki se iglajo.”

“Kdo?”

“Fantki, punčke. Tuki so pa praznovali.”

“Kaj so praznovali?”

“Torto.”

“Kdaj dobimo torto?”

“Ko imamo rojstni dan.”

“Kaj praznujejo otroci na sliki?”

“Torto!”

“Rojstni dan praznujejo.”

Žiga vzame drugo tablo v bolnici. “Tukaj so pa v bolnici.”

“Kdo je v bolnici?”

“Tudi zdravnik. Tuki noter se bo peljal zdravnik (pokaže na rešilni avto, ki se vidi

skozi okno na sliki).”

“V čem se bo peljal zdravnik?”

“V gasilnem avtu.”

“V rešilnem avtu.”


19

“Tuki so pa slikanice (gleda v škatlo, vse table je že pregledal in odložil na mizo). V

katerem se vozi zdravnik (misli na sličico rešilnega avta)?”

“V rešilnem avtu. Poišči sličico.”

“V tejle,” izbere sličico.

“Ja. Kaj sva rekla, da je to?”

“Rešilni.”

“Rešilni avto. Rešilec. Koga vozi rešilec?”

“Zdravnika. Sem ga kar tuki postavu,” postavi sličico na ustrezno mesto na sliki

bolnica.

“Ja, prav si postavil.”

“Kam pa tole?” vpraša in postavi sličico invalidskega vozička na isto sliko.

“Kaj pa je bilo to?” ga vprašam.

“Voziček.”

“Zakaj rabimo voziček?”

“Zato, da se po njem peljemo. Je težko.”

“Kaj je težko?”

“Voziček peljat.”

“Ali si že peljal voziček?”

“Ja. Ko sem bil še majhen.”

“Ali si ga potiskal ali si se v njem peljal?”

“V njem sem se pelju.”

“Kdo je potiskal voziček?”

“Ne vem (skomigne z rameni). Kar sam sem se držal in sem se tako mal peljal (ves

čas, ko pripoveduje, kaže z rokama, kako je poganjal kolesa na vozičku, tako kot to

počnejo paraplegiki).

“Hej, žogo sem najdu!”

“Vauu.”

“To bom pa zdaj stlan dal,“ umika sličice s slike v bolnici, tablo obrne in vpraša: “Kam

pa to paše?”

“Žoga? Ne vem. Ali je narisana na tvoji tablici?”

“Ne!”

“Kaj pa je narisano na tvoji tablici?”

Žiga s prstom pokaže na risbo rešilnega avtomobila in se smehlja. Vzame enako

sličico iz škatle in jo položi na risbo.

“Kaj si položil na tablo?”

“Rešilni!”


20

“Rešilni avto?”

“Ja. Kam pa tole paše?”

“Ne vidim, kaj imaš v roki. Pokaži! Kaj misliš, da je?”

“Ne vem.”

“To je girlanda za okrasit prostor.”

“Ja. Glej!”

“Kaj je to?”

“Flajšter!”

“Ja. Obliž je. Ali si že imel nalepljenega na roki?”

“Ja, ko sem se tko porausu. A vidiš tukile?” Mi pokaže dlan.

Žiga opazi na steni sliko Muce copatarice. Nekaj časa se pogovarjava o njej, nato

nadaljujeva igro. Žiga ugotavlja, kaj je narisano na tablici v bolnici, in polaga nanjo

ustrezne sličice (zdravnik, obliž, voziček, rešilni avto).

“Ej, to tuki paše! ” Vidi na drugi tabli narisano girlando in položi sličico tja.

“Kaj je to?”

“Ne vem. Za okrasit.”

“Ja, girlanda je.”

5’ 51’’ Na podoben način sva nadaljevala pogovor do 19 minut, dokler nisva

pregledala vse štiri slike prizorov na tablah in položila sličice na dveh. Žiga se je zelo rad

igral na ta način.

7.1.2 Žiga: individualna igra 2./Datum: 17. 6./Čas: 15’ 44’’

Tokrat si ogleduje sliko v bolnici. Našteva, kar vidi na sliki. Nekaj časa se

pogovarjava o otrocih, ki ležijo v posteljah, in zakaj so v bolnici.

Nato izbere drugo tablo s sliko pri zobozdravniku. Vprašam ga, kaj vidi na tej sliki.

“Zdravnika, pa fantka.”

“Kaj dela fantek?”

“Sedi.”

“Kaj pa zobozdravnik?”

“Popravlja zob.”

“Kaj še vidiš?”

“To.”

“To je luč, da zobozdravnik bolje vidi, ko nam popravlja zobe.” Žigi pokažem koledar

na sliki.

“To je koledar.”

“Zakaj ga potrebujemo?”


21

“Da vidimo.”

“Ja, da vemo, kateri datum je. Kdo je še na sliki?”

“Ne vem, moram še malo tipkati na računalnik.”

“Ali si že kdaj tipkal na pravi računalnik?”

“Ja, ko sem bil še majhen.”

“Ali imate doma računalnik?”

“Ja.”

“Ali so na tipkovnici črke?”

“Ne.”

“Ali je na pokrovu od te škatle kakšna črka?”

“Ja.” Žiga črkuje in prebere napis Lotto 2. Pohvalim ga.

“Ali si že bil pri zobozdravniku?”

“Mhm, mi je zapičil injekcijo, pa sem zelo, zelo jokal. ”

“Zakaj ti je dal injekcijo?”

“Kar tako mi je dal injekcijo.”

Na enak način nadaljujeva s tablo praznovanje rojstnega dne. Na koncu skupaj

pogledava vsakega otroka na sliki. Pogovarjava se o tem, kaj delajo. Zaključiva s

pogovorom o tem, kaj je počel pred kratkim na počitnicah, na morju. 15’ 44’’.

7.1.3 Žiga: preizkus/Datum: 21. 6./Čas: 18’

Pokažem mu sličico izbranega predmeta in ga vprašam, kaj je na njej. Večino sličic

pravilno prepozna in poimenuje. Nekatere sličice samo prepozna, a se ne spomni

njihovega imena. Zanimiva je njegova razlaga sličice invalidskega vozička: “Voziček, ki

še ne zna hoditi.” Za predmete, ki jih ne pozna, reče “Ne vem.” Zelo rad se je igral na ta

način. Preizkus zaključiva po 18 minutah, po 47 sličici, ko opazim, da ni več zbran in

razpoložen. Zelo sem vesela, da mu je šlo tako dobro.

Žiga je pravilno poimenoval naslednje predmete na sličicah: zmečkan papir, sadje,

rešilni avto, umivalnik, zob, račko, sestavljanko, omaro, balon, voziček, tablo,

zobozdravniški stol, sok v kozarcu, žogo, hišo, koledar, posteljo, sok v vrču, obliž,

zobozdravnika, računalnik, darilo, torto, zobozdravniško luč, injekcijo, zdravnico, krono,

termometer, povoj, bombone, zob, stetoskop, knjige, kocke in piščalko. Izmed 47 sličic je

pravilno poimenoval 35 sličic, prepoznal in opisal je še 4 sličice (deček z zavezanimi

očmi, girlanda, invalidski voziček in pomivalno korito). Ne pozna predmete na 8 sličicah.

Reče: “Ne vem.”


22

7.2 Jure

Jure je bil ob prvem srečanju z igračo Lotto 2 star tri leta in dva meseca. Z igračo se

je igral petkrat (skupno 27. 5./dečki skupinsko 1. 6./individualno 7. 6., 15. 6., 22. 6.).

V vrtec je vključen od svojega prvega leta starosti. Je drugi otrok v družini. Ima

starejšo, šoloobvezno sestro, očeta in mamo. Mama ima višješolsko izobrazbo.

Jure je počasen v reakcijah, razen kadar se razburi. Deluje odsotno, zasanjano. Rad

opazuje stvari. Še posebej ga zanima kako kaj deluje. Rad se igra z odraslimi. V

usmerjene dejavnost se ne vključuje rad, ljubša mu je prosta igra. Najraje se zadržuje v

kotičku dom in družina, kjer kuha in se igra simbolno igro oz. igre vlog.

7.2.1 Jure: skupna igra otrok/Datum: 27. 5./Čas: 15’

Jure sedi za mizo. V roki vrti sličico ter gleda in posluša vzgojiteljico, ki otrokom kaže

sličico z rešilnim avtom in razlaga, da se v njem pelje zdravnik. Jure poklekne na stol in

gleda na mizo k drugim otrokom, kako se igrajo. Otroci hodijo k vzgojiteljici in ji kažejo

svoje sličice.

Jure ves ta čas sedi za mizo in si ogleduje tablo s sliko pri zobozdravniku. Otroci

pojejo in se pogovarjajo, on se ne vključuje v pogovor. Čez čas reče deklici na svoji levi

strani: “Lej, zdravniki!” Verjetno misli na zobozdravnika in medicinsko sestro na svoji

sliki.

Jure zamenja tablo. Zdaj si ogleduje sliko v vrtcu. Deklica na njegovi desni ga

vpraša: “Kaj pa je to?” in pokaže na sliko na njegovi tabli. Ne slišim, kaj ga sprašuje. Jure

ji ne odgovori. Še naprej gleda svojo tablo.

Zdaj ima Jure vse štiri table pred sabo. Obrnil jih je na zadnjo stran, kjer so risbe

predmetov s sličic. Pravi: “Lej, tukaj so bonbončki.” Eden izmed dečkov mu odgovori:

“Marko jih ima (misli na sličico).” Jure se obrne k Marku in mu reče: “A jih daš sem (sličico

z bomboni)?” Ena izmed deklic reče: “Kje imaš Marko?” Gre k Marku, mu izpuli iz rok

sličico ter jo položi Juretu na tablo. Druga deklica vzame isto sličico in jo vrne Marku.

Jure pravi: “Glej zdravnik! Tukaj gor na znaku (na sliki, na tabli) je zdravnik.” Pred

sabo ima zdaj dve tabli v bolnici in pri zobozdravniku. Obrnjeni sta na stran, kjer je slika.

Jure ju sestavlja skupaj in si ju ogleduje. Hkrati opazuje igro drugih otrok in se vključuje v

njihov pogovor. Ko otroci sprašujejo, kdo želi katero izmed sličic, pravi: “Jaz.”

Obrne se k meni in mi pove: “To so rešilci.” Misli na rešilni avto na sliki. V tem času

dve deklici z njegove leve in desne strani zapustita igro za mizo. Zdaj se mu približa Žiga,

ki želi položiti svoje sličice na Juretovo tablo, in pravi: “Glej, a imava istega?” Verjetno


23

vidi enak predmet s sličice na sliki, na tabli pri Juretu. Na tablo pri zobozdravniku skupaj

položita tri sličice (luč, zobozdravnika in ogledalce).

Jure zapusti igro za mizo in gre v kotiček dom in družina v 12 minuti.

7.2.2 Jure: skupinska igra dečkov/Datum: 1. 6./Čas: 15’

Jure zopet gleda sliko pri zobozdravniku. Drugi dečki gledajo sličice ali tablice.

Marko pove, da ima sličico zdravnika. Jure ga prosi, če mu jo da. Rad bi jo položil na

svojo tablico. “A bova skupaj zdravnika?” predlaga Marku, nato se skupaj igrata. Jure

obrne tablo na zadnjo stran. Z Markom iščeta sličice in ugotavljata, kaj je na njih

narisano. Položila sta sličico umivalnika na ustrezno mesto. Ko ju vprašam, kaj je to,

Jure odgovori: “Voda.” Povem jima, da je to umivalnik. Nato položita še sličici zdravnika

in kaveljčka za popravljat zobe.

Jure zavpije: “Sladoled!” Povem mu, da je na sličici zob. Nato najde še voziček ter

ga da Žigi, da ga ta položi na svojo tablico.

“Jaz imam računalnik,” pravi Jure. Drug drugemu podajajo sličice in jih polagajo na

ustrezna mesta na svojih tablah.

Pred Juretom je škatla s sličicami. Zlaga jih v škatlo. Ko najde sličico invalidskega

vozička, zavpije: “Voziček, glej voziček!” Vprašam ga, ali ga ima na tablici. “Ni vozička,”

pravi.

Dečki so začeli vrteti tablice okoli svoje osi in oponašati brnenje avtomobilskega

motorja, med tem jim padajo sličice na tla. Opozorim jih, da jih morajo pobrati. Jure se

naveliča in zapusti mizo (10’ 33’’).

7.2.3 Jure: preizkus/Datum: 22. 6./Čas: 19’

“Kaj je na sličicah?”

1. Termometer

“Pišejo številke.” “Zakaj?” “Zato.” “Kaj delamo s tem?” “Mer(i).” “Kaj meri?” “Če imaš

vročino.” “Kako se temu reče? Termometer je.” “Termometer?” “Ja, termometer. Zato ker

meri temperaturo.”

2. Lampijon

“Vrva (vrv) je to!” “Ja, ena vrv je, ampak kaj je vse skupaj?” “To je za plezat.” “Poglej,

ti bom pokazala, kje visijo na sliki, kjer praznujejo rojstni dan. To je lampijon. To so take

luči, ki jih obesimo za okras. Lampijon.”

3. Zobozdravnik

“Zdravnik.”


24

“Kaj delajo zdravniki?”

“Da ti dajo zobe ven.”

“Aha, zobozdravniki.”

4. Zob

5. Kocke

6. Sok ali čaj v vrču

“Čaj mal zgleda, mal pa kava.” “V čem je ta čaj?” “Daš listka noter.” “V vrču je.”

7. Obliž

“Tak lepil, če te noga boli.” “Obliž?.” “Ja.”

8. Balon

9. Krona

“Take, take so tko.” “Zakaj to uporabljamo?” “Glej številke so!” “Katera številka je?”

“Še(s)t.” “Pet je. Ali mi pokažeš s prsti, koliko je pet?” Jure mi pokaže. Skupaj preštejeva

do pet. “To je krona za na glavo.” “Krona?” Skupaj jo poiščeva na sliki praznovanje

rojstnega dne.

10. Zob

11. Injekcija

“Da t(a)ko dela. Daš noter pa ven. Tuki daš noter, tuki pa ven.” “Kdo to uporablja?”

“Zdravnik.” “Zakaj to uporablja?” “Zato.” “Injekcija je. Zakaj nam da zdravnik injekcijo?”

“Zato.”

12. Torta

13. Sadje

“Jabolko, grozdje, hruške.”

14. Računalnik

15. Omara

16. Ogledalce

17. Girlanda

“Tak okrasek.” “Ali se spomniš, kako se reče temu okrasku?” “Ti povej, kakšne

barve so!” “Prav, jaz bom povedala barve, ti pa povej, kako se imenuje.” “Taka vrva je za

okrasek.” “Ja, girlanda je.”

18. Rešilni avto

“Policija!” “To je rešilec. Kdo se v njem vozi?” “Ta hiter rešilec. Da obkladek.” “Koga

vozi rešilec? Kam pelje?” ”V bolnico.”

19. Peskovnik

20. Ležalnik

21. Tabla

“Barvice pa trampolin tak, da pobarvaš.” “Po čemu barvamo?” “Po listih” “Tabla je in


25

to so krede.”

22. Darilo

23. Voziček

24. Zobozdravniška luč

“Sesalec.” “Ali sva videla pri zobozdravniku nekaj podobnega?” “Zdravnik nima

sesalca!” “Nima sesalca, ima pa nekaj podobnega. Poglej, kaj ima tukaj (pokažem na

sliko pri zobozdravniku).” “Luč!” “Luč, ja. In kaj je potem to na sličici?” “Nima sesalca.”

“Ne, nima sesalca ima pa luč.”

25. Hiša

26. Koledar

27. Bombon

28. Umivalnik

“Voda je.”

29. Pomivalno korito

“Še ena voda je. Za oprat posode. “

30. Voziček

31. Deček z zavezanimi očmi

“Tak papirček. Ti povej!” “Deček ima čez oči zavezano ruto, ker se igrajo

skrivalnice.”

32. Stetoskop

“Črta. Tak z mikrofoni še mal(o) zgleda.” “To je stetoskop. Zdravniki ga uporabljajo.

Ali veš, zakaj ga uporabljajo?” ”Zato, da poslušajo tik-tak.” “Ja, srce poslušajo, kako bije.

Kam dajo stetoskop? Kako poslušajo?” “Na trebušček.” “S čim poslušajo?” “To (pokaže

na slušalke).” “Ja, z ušesi. Stetoskop dajo na ušesa in poslušajo.”

33. Posteljica

34. Lonček z žličko

“Slam(i)ca taka. Kaj pa tuki piše?” “Plaq seal. Ne vem pa, kaj to pomeni.” “Pa tuki še

Katja piše. Tako se Katja piše.” “Lonček z žličko je.”

35. Medicinska sestra

36. Sok v kozarcu

37. Žoga

Bravo Jure!

To je zapis preizkusa. Juretu sem pokazala izbrane sličice in ga spraševala, kaj je

na njih. Predmeti na sličicah so zapisani z velikimi črkami. Predmete, kjer ni pojasnil, je

pravilno poimenoval (zob, kocke, balon, zob, torta, računalnik, omara, ogledalce,

peskovnik, ležalnik, darilo, voziček, hiša, koledar, bombon, voziček, posteljica,


26

medicinska sestra, sok v kozarcu, žoga). Izmed 37 sličic jih je pravilno poimenoval 20.

Delno z mojo pomočjo je prepoznal predmete na 13 sličicah (termometer, zobozdravnik,

sok ali čaj v vrču, obliž, injekcija, sadje, girlanda, rešilni avto, zobozdravniška luč,

umivalnik, pomivalno korito, stetoskop). Ne pozna predmete na 4 sličicah (lampijon,

krona, deček z zavezanimi očmi, lonček z žličko).

Pri 37 sličici sva verjetno končala zato, ker mi je zmanjkalo prostora na spominski

kartici na fotoaparatu, s katerim sem snemala.

7.3 Marko

Marko je bil ob prvem preizkusu star tri leta in dva meseca. V vrtec je bil vključen že

drugo leto. Je drugi otrok v družini. Ima starejšega brata, ki je bil v času poizkusa star

šest let in je obiskoval zadnjo skupino v vrtcu, pred vstopom v devetletko. Marko je bister

in živahen deček. Rodil se je v Sloveniji. Živi z mamo, očetom, bratom, babico in

dedkom. Vsem je materin jezik srbščina. Mati ima srednješolsko izobrazbo. V družini ga

imajo radi. Z Lottom ” 2 se je igral petkrat (skupno 27. 5. 2011, dečki 1. 6. 2011, sam 8.

6., 20. 6., 23. 6. 2011).

Med skupno igri otrok večino časa sedi in drži sličice v roki ter opazuje igro in

posluša pogovore drugih otrok. Pokaže in pove na glas, kaj je na sličici. Prepozna in

poimenuje avto, balon, sok, vpraša, kdo želi torto (“Ko če tortu?”). Ko prvi otroci zapustijo

igro, gre na drugo stran mize in prične polagati sličice na ustrezno mesto na tablici.

Vztraja do konca igre (15 minut).

7.3.1 Marko: skupinska igra dečki/Datum: 1. 6./Čas: 15’

Pri igri dečkov si prisvoji naslovno tablo Lotto 2, gre okoli mize po sličice, si jih nabira

v roko. Zavpije zdravnik in pove “Ja pa imam zdravnika.” Sličico drži v roki in jo kaže

otrokom. Gleda k Žigi na tablo “v vrtcu” . Jure mu reče, da ima on zdravnika (tablo “pri

zobozdravniku” in vpraša Marka, če se bosta skupaj igrala. Marko zagrabi celo škatlo s

sličicami in jo potegne k sebi. Izbere žogo in jo kaže Juretu. Zopet glada k Žigi na tablo in

išče na njej žogo. Nato pokaže Juretu sličico hišica in mu govori: “Ej, vidi, kuču imam!”

Jure mu kaže na “svojo“ tablo, kam bosta dala zdravnika. Jure poleg položi umivalnik in

reče voda. Nato vzame drugo sličico voziček. Marko položi sličico kavlja k

zobozdravniku. Skupaj z Juretom iščeta, kaj kam “paše”. Ugotovita, da “paše” voziček na

tablo k Žigi. Najdeta računalnik in ga poimenujeta. Marko ugotovi, da ima žogo na tabli

Glen, ki sedi na drugi strani mize. Vzame sličico žoge in mu jo odnese ter položi na

ustrezno mesto. Nadaljuje sestavljanje na Glenovi tabli (žogo, sok, bombone). Zavpije


27

“Ej, vidi šta sam našao!” in mi pokaže sličico girlande. Povem mu, kaj to je. Marko ponovi

in si ogleduje sliko na tabli “v bolnici”. Sprašujem ga, kaj vidi in kdo je na sliki. Našteva mi

knjiga, “krevet”, “mamica i babica”, avto (rešilni avto). Med tem, ko se ostali dečki že

igrajo drugje v igralnici, Marko in Glen vztrajata pri igri do konca (15 minut).

Marko pri skupni igri prepozna in pravilno poimenuje naslednje predmete s sličic:

avto, balon, sok, torto, žogo, računalnik, bombone, knjige (8 minut).

7.3.2 Marko: individualna igra 1./Datum: 8. 6./Čas: 16’ 50”

To je Markovo tretje srečanje z igračo. Prvič je sam. Igrava se v zanj novem prostoru

nad igralnico, iz katere sliši znane glasove vzgojiteljic in otrok.

Na začetku zbira sličice iz škatle in jih zlaga v roko. Od časa do časa me nezaupljivo

pogleda. Deluje zelo zbrano in napeto. Ko ne more več držati v roki večjega števila sličic,

jih odloži v škatlo, med tem mu ena sličica pade na tla. Vprašam ga, kaj mu je padlo na

tla. Marko mi pokaže sličico (koledar). Vprašam ga, kaj je na sličici. Odgovori mi: ”To”.

Povem mu, da je na sliki koledar, in ga vprašam, če ga je že kdaj kje videl. Prikima.

Vprašam ga, zakaj uporabljamo koledar. Odgovori: “Zato”. Pojasnim mu, da zato, da

vemo, kateri dan je. Marko mi prikima. Vprašam ga, kaj ima narisano na drugi sličici, ki jo

drži v roki. Odgovori poklon. Prikimam in mu povem, da je to darilo. Naslednji je zdravnik.

Dogovoriva se, da bo sličice, ki jih je že izbral in poimenoval, vzel nazaj iz škatle in jih

zlagal na mizo (koledar, darilo, zdravnik).

Spodbudim ga, da si izbere še kakšno sličico, ki mu je všeč ali ki ga zanima, kaj je

narisano na njej. Izbere sadje (košaro s sadjem). Vprašam ga, kaj je na sliki. Skomigne z

rameni. Spodbudim ga, da kar pove, tako kot zna. Začne naštevati, kar vidi: jabuka,

hruška, poromansa, i još jedna poromansa i grozdje.

Ponovim za njim jabolko, hruška, pomaranča in še ena pomaranča. Marko me

dopolni i grozdje. Popravim ga in grozdje. Vprašam ga, v čem je to sadje. Ugotoviva, da

je v posodi za sadje.

Na ta način nadaljujeva pogovor do 16’ 50’’

7.3.3 Marko: preizkus/Datum: 23. 6./Čas: 12’ 18’’

Podajam mu izbrane sličice in ga sprašujem, kaj je na njih narisano.

Marko odgovarja: zdravnik, zob, ne vem (koledar), to je to (girlanda); kaže s prstom

po girlandi na sliki; zato ko imamo rojstni dan, torta, pomaranča, hruška, jabolko, še ena

pomaranča (sadje), balon, omara, bonbončki, ne vem (krona), policajac. “Policaj je to?

Kakšne barve je njihov avto?” “Modre,” mi odgovori. “Kakšne barve je avto na sličici?”


28

“Belo,” pravi. ”Kaj ima tu narisano?” pokažem na rdeči križ. “Da vozi nekoga.” “Koga

vozi?” sprašujem dalje. “Rešilca.” “Kdaj pride rešilec po nas?” “Kad je ladno.” “Ko je

mrzlo?” sprašujoče ponovim za njim. Marko pokima. “Kaj pa, če bi se igrali na igrišču in

bi si zlomili nogo, kdo bi prišel po nas?” “Rešilec,” odgovori. “Ja, in kam bi nas peljal?“

nadaljujem. “K zdravniku!” “Ja, dobro!”

Nadaljujeva na enak način. Izmed 43 sličic pravilno (v slovenščini ali v

srbohrvaščini) poimenuje 19 predmetov (zdravnik, zob, torta, balon, omara, bonbončki,

poklon/darilo, sok, zobozdravniški stol, kučica/hiška, voziček, računalnik, žoga, zmečkan

papir, sok v kozarcu, zob, račka, medvedka moraš da sestaviš/sestavljanka z

medvedkom, voziček), prepozna in opiše 9 predmetov (girlanda, sadje, rešilni avto,

umivalnik, povoj, deček z zavezanimi očmi, peskovnik, pomivalno korito, zobozdravniško

ogledalce). Zanimivo je, da samo za 3 predmete reče, da ne ve (koledar, krona, obliž),

ostalim predmetom določi drugi namen (termometer je “flaša”/steklenica, injekcija je “da

pijemo sirup”, lonček z žličko je “farba u skodelici” …). Končava po 12 minutah.

7.4 Tina

Tina je bila v času izvajanja raziskave stara tri leta in tri mesece. V vrtec je vključena

že drugo leto, a je zaradi zdravstvenih težav pogosto odsotna. Kadar je bolna jo

velikokrat varuje babica. Tina živi s starši in starejšo sestro, ki tudi obiskuje vrtec.

Tina je zelo velika deklica, je največja v skupini. Je zelo sramežljiva in nežna. Govori

potiho. Je zelo navezana na sestro in sploh na vso družino.

Zelo težko se mi je bilo pogovarjati z njo. Ne vem točno, zakaj. Ima neko svojo logiko

in se težko zbere. Hitro jo kaj zmoti in takrat se umakne v svoj notranji svet. V času

skupne igre otrok je ni bilo v vrtcu. Med skupinsko igro deklic je opazovala in poslušala

druge ter si ogledovala sličice. Že med prvo individualni igro oziroma pogovorom je

pravilno poimenovala večino predmetov na sličicah. Skozi nadaljnjo igro je osvojila le še

dva, tri predmeta s sličic. Najbolj so jo zanimali predmeti, ki jih je povezovala s hrano in

pijačo. Tem je namenjala največ pozornosti.

7.4.1 Tina: individualna igra 1./Datum: 11. 6./Čas: 20’

Tako kot z ostalimi otroki se pogovarjava in igrava v prostoru nad igralnico, ki je

namenjen za individualno delo specialnih pedagoginj. Prostor ni zvočno izoliran, zato se

sliši igra otrok in dogajanje v igralnici in na hodniku. Tini predlagam, da se ogleda po

prostoru in pokuka skozi šipe na otroke v igralnici. Nato se usedeva za mizo. Pred njo


29

postavim zabojček s tablami in ji rečem, naj si jih dobro ogleda, potem se bova pa

pogovarjali o tem, kaj je narisano na njih.

“Kaj imaš pred sabo Tina?”

Kaže mi tablo pri zobozdravniku. “To je zdravnica, to pa fantek.”

“Ali si že bila pri zobozdravniku?”

“Ja.”

“Kaj dela zobozdravnik?”

Si porine prst v usta in pokaže na zobe.

“No, kaj dela? Kaj popravlja? Kaj zdravi?”

“Glej!” mi pokaže tablo.

“Zdravi zobe. No, povej, kaj še vidiš na tej sliki. ”

“Zobke.”

“Zobe. Koga še vidiš?”

“Še fantka.”

“Aha, kaj dela fantek?”

“Pri zdravniku je.”

“Ja, kdo je še pri zobozdravniku.”

“Pa še punčka.”

“Aha, koga še vidiš na sliki?”

“Nobenega več. Mamico vidim!”

“Mamico, koga še?”

“Pa še enega fantka.”

“Aha, dobro, kar drugo tablo poglej.”

Tina vzame drugo tablo.

“Kaj je na tej sliki? Kaj imaš pred sabo? ”

“Sestavljanka je gor.”

“Ja, sestavljanka. Otroci sestavljajo.”

“Peče palačinke, in pesek je.”

“Aha, pesek.”

“Knjige so tukile.”

“In knjige … Ali imamo tudi mi v igralnici knjige?”

Tina prikima. “In stole imamo v igralnici … in slončka … in še … mamice so pa v

službi. To pa so vozički, voziček je!”

“Ja, mamice so v službi. Kje so pa otroci?”

“V vrtcu.”

“Ja, v vrtcu so in se igrajo.”

Tina vzame drugo tablo. Vprašam jo, kaj vidi na tej sliki.


30

“Zdravnica je … in voziček, … tovornjak, rože, lev, še ene rože, srček, … in slike,

slike, slike, … in fantki. On pa posluša, on je pa zdravnik in posluša.”

“Kaj posluša?”

“Trebuščka (trebušček).”

“Kje so otroci na sliki?”

“Tle, tle in tle v posteljici.”

“Ja, v posteljah so. Zakaj so v posteljah?”

“Zaradi tega, da lahko papajo zdravilo.”

“Da lahko jejo zdravilo. Zakaj jemo zdravilo?”

“Kadar smo bolani.”

“Kadar smo bolni. Ali so ti otroci doma?”

Tina mi ne odgovori, v mislih je že pri drugi tabli, ki jo jemlje iz škatle.

“Mhm, imaš že drugo sliko?”

“To je balon, to barve (pokaže girlando), to pa obeski.”

“Balon, girlande, lampijon.”

“In, in igrače.”

“In igrače, ja super.”

“A boš ti tole?” Mi ponuja tablo.

“Ja, lahko. Ti si izberi, kar je tebi všeč. Zdaj poglej sličice. Kaj je narisano na sličicah,

ki so v škatli?”

Tina izbere tablo s sliko v bolnici , jo obrne in položi predse na mizo. Iz škatle vzame

sličico in me vpraša, kaj je na njej.

“To je lampijon. Na tvoji tabli ga ni, mislim, da je na tabli praznovanje rojstnega dne.”

Skupaj ga poiščeva na sliki in položiva nanj sličico.

“Ni noben več (misli na sličico lampijona v škatli).” Tina gleda v škatlo in išče enako

sličico. Povem ji, da je samo po ena sličica.

Tina vzame drugo sličico, mi jo pokaže ter me vpraša, kaj je na njej.

“To je trobenta.” Skupaj jo položiva na ustrezno mesto na tabli.

“Čaki, da dam tko dol, tko in še en voziček.”

“Voziček. Ali se spomniš, kje si ga prej videla?”

“Ja.” Ga položi na sliko v vrtcu. “Kje pa je še en voziček?” vpraša Tina in drži v roki

sličico bolniškega vozička.

“Ta voziček si prej videla pri otrocih, ki ležijo v bolnišnici.” Tina položi sličico na

ustrezno sliko. Pohvalim jo. Nato vzame drugo sličico. Vprašam jo, kaj je na njej.

“To je obešalnik, da lahko daš gor …”

Tako se igrava 20 minut.


31

7.4.2 Tina: individualna igra 2./Datum: 15. 6./Čas: 9'

Igrava se v igralnici. Ves čas se slišijo otroci s terase. Dvakrat naju prekine domofon.

Tina se težko osredotoči na pogovor in moja vprašanja. Primer dialogov:

“Pesek, pa tovornjake (posluša igro otrok na terasi).”

“Kaj še vidiš na tej sliki (slika v vrtcu ).”

“Pesek, pa tovornjake.”

“Ali je kaj otrok na tej sliki?”

“Ja.”

“Kaj delajo otroci?”

“Igrajo se.”

“Kaj se igrajo?”

“Sestavljanko.”

“Sestavljanko sestavljajo.”

“Knjige.”

“Knjige gledajo.”

“Doma mam enega velikega medveda.”

“Kaj se igraš z njim?”

“V posteljci je.”

“V tvoji postelji?”

“V moji.”

“Ali imaš svojo posteljo?”

“Ja.”

7.4.3 Tina: preizkus/Datum: 17. 6./Čas: 11'

Tina je bila zadnji dan v vrtcu. Z družino so se odpravljali na počitnice, zato sva

naredili preizkus. Zanimalo me je, koliko predmetov s sličic bo pravilno poimenovala in

ali se bo spomnila imen novih predmetov. Pokazala sem ji 44 sličic. Pravilno jih je

poimenovala 25 (zdravnica/medicinska sestra, zobozdravnik, zobki, sestavljanka,

peskovnik, knjige, voziček, posteljica, balon, še en voziček, torta, sok v vrču, račka,

sadje, bomboni, zob, žoga, krona, darilo, kocke, umivalnik, flajšter/obliž, injekcija, en

fantek/deček z zavezanimi očmi, sok v kozarcu). Zgolj prepoznala in pravilno opisala je

en predmet (stetoskop). Za 18 predmetov s sličic se je zmotila (pivo/termometer,

krožnik/nočna posoda, nogavice/zobozdravniški stol, med/lonček z žličko …) ali ni

vedela, kaj so.


32

7.5 Lina

Lina je bila v času testiranja stara tri leta in dva meseca. V vrtec je vključena od

svojega prvega leta starosti. Živi z očetom, mamo in starejšim bratom. Brat je v času

Lininega testiranja obiskoval vrtec zadnje leto. Mama ima višješolsko izobrazbo.

Lina je zelo radovedna in živahna deklica. V primerjavi z vrstniki je pozno

spregovorila, kar pa je ni oviralo v komunikaciji z drugimi. Učinkovito uporablja

neverbalno komunikacijo. Ima tudi zelo razvito obrazno mimiko. Rada se igra in je

največkrat v interakciji z drugimi ter prevzema pobudo za simbolno igro in igro vlog. Igro

največkrat vodi in usmerja. Rada je prva, tako pri igri kot pri rutinskih dejavnostih.

Z igračo Lotto ” 2 se je igrala petkrat (skupno 27. 5./deklice skupinsko 1.

6./individualno (7. 6., 15. 6., 21. 6. 2011).

7.5.1 Lina: skupna igra otrok/Datum: 27. 5./Čas: 14’ 27’’

Pri skupni igri, njenem prvem srečanju z didaktično igračo Lotto 2, sedi na stolu za

mizo in opazuje otroke in vzgojiteljico. Čez čas spleza na mizo, kjer vzame sličico

stetoskop in zavpije: “(G)lej, kaj imam!” Nadaljuje s plazenjem po mizi, dokler ji

vzgojiteljica ne reče, naj spleza z mize. Lina se usede na stol in drži sličico, na kateri je

narisan stetoskop. Obrne se k vzgojiteljici in ji pokaže sličico in pravi: “To je od

zobozdravnika.” Vzgojiteljica ji pove, da (je stetoskop) od zdravnika. Lina zdaj leži na

mizi in si ogleduje drugo sličico (rešilni avto), ki je od dečka na njeni desni strani. Še

vedno drži v roki sličico stetoskopa in si ogleduje sličice dečka, ki sedi na Linini levi

strani. Njemu to ni všeč in ji skuša preprečiti.

Lina posluša petje in dialog otrok, ki se prepirajo, kdo ima oziroma nima rojstnega

dne. Deček na njeni desni strani želi dati dečku na njeni levi sličico torta. Lina reče

prvemu: “Daj meni torto,” a jo ta zadrži zase. Nato reče dečku na svoji desni: “Ne, Tea

nima rojci dan, ti maš rojci dan!” Deček se razburja in zatrjuje, da on nima rojstnega dne.

Ko se nehata prepirati, reče Lina: “Tuki bom pustla,” ter odloži sličici na mizo, kjer je

sedela, in gre okoli mize k Juretu, ki ima (na mizi) pred sabo dve tabli. “Hej, on mi ne da!”

reče Lina na glas. Jure ji pusti odnesti eno tablo. Lina gre nazaj na svoje mesto. Ogleduje

si sliko “rojstni dan”. Tablo obrne in išče, kam bi položila svoje sličice. “Ej, tuki so bončki,

Kaja!” zavpije deklici na drugi strani mize, kmalu zatem pa se mi potoži: “Ej, meni je Tian

vzel,” (Vzel ji je tablo) ter nadaljuje: “Ej, Tea, Tea, glej kaj imam!” in ji kaže čez mizo

sličico. Nato se zopet obrne k meni in mi reče: “Ej, Sina (Jasmina), meni je Tian vzel

(tablo).” “To ti ne dam,” pravi Tian in umika tablo z mize. Lino povabim na drugo stran

mize in ji predlagam, naj skupaj s Teo sestavlja. Tea v tem času zapusti mizo in se gre


33

igrati v kotiček (11’ 19”).

Lina vzame Teino tablo. Tijan hodi za njo in ji poskuša izpuliti tablo iz rok, v zameno

pa ji nudi svojo tablo (ima dve). Ne uspe mu.

Lina se usede na svoje mesto in začne polagati sličice na zadnjo stran table. Čez

čas gre na levo stran mize in si nabere v roko nekaj novih sličic. Nato reče dečku na

desni: “Ej, Marko, menjava, na,” želi zamenjati svojo tablo za Markovo, nato zagrabi

njegovo tablo in mu potisne svojo. Marko se ne upira. Lina si ogleduje sličice, ki jih drži v

roki, in reče: ”Ej, Majko, glej!” in položi eno izmed sličic na ustrezno mesto na svoji tabli.

Nekaj mu govori, a je ne razumem. Marko se ne pusti motiti, gleda svoje sličice in jih prav

tako polaga na svojo tablo. Nato Lina pokliče mene. Ko ji odgovorim, mi pove: “Jaz sem

najdla tega, najdla sem.” “Kaj si našla?” jo vprašam. Ne odgovori mi, ker se ponovno

zatopi v igro. Drug deček zbudi mojo pozornost in jo ne sprašujem več. Pri skupni igri še

vztrajajo Lina in trije dečki (Glen, Marko, Tian) (14’ 27”).

7.5.2 Lina: skupinska igra deklic/Datum: 1. 6./Čas: 15’ 51’’

Lina sedi za mizo. Iz škatle si nabira sličice. Kupček odloži na mizo in prične nabirati

sličice z obema rokama. Dokler druge deklice pojejo “Vse najboljše za te”, se prerekajo,

katera ima rojstni dan, ali opazujejo igro, Lina zgrabi iz škatle prvo tablo, jo obrne na

zadnjo stran in reče deklicam: ”Ej, jaz imam tuki tortico.” Nihče ji ne odgovori. Deklice se

pričnejo prepirati za preostale table. Lina vzame še drugo tablo. Povem ji, da ima eno

tablo dovolj. Med tem časom ji Tina vzame njeno tablo. Predlagam ji, da se igra skupaj

skupaj s Kajo. “Ne mojem dol,” pravi Lina, češ da je Kaja predaleč. Vmes opazujem igro

deklic. Navidezno telefonirajo in sprašujejo policijo, če lahko dajo v zapor Špelo, Kajo,

Tejo, Lino. Druga za drugo govorijo policaju, da je poredna. Lina se pridruži igri vlog in

dialogu z policijo (6 minut) Pozornost mi pritegne igra drugih deklic z didaktično igračo. V

ozadju slišim Lino, kako govori: “Halo, halo. Ali lahko date Tejo v zapoj, je poredna?”

Roko drži na ušesu, kot da je telefon, in sprašuje naprej: “A lahko date enega v zapoj.

Pjidete iskat. Ja pjav!” Nato vzame sličico in jo uporabi kot telefon. “Kdo je? A če gre Teja

v zapor? Ja, seveda.” Nadaljuje pogovor, kot da se pogovarja po telefonu, in vmes krili z

rokami in govori: “Pridite jo iskat, pa, pa pejte (verjetno peljite jo) ven!” S prstom pokaže

na Teo in ji pravi, da bo šla v zapor. Ponudim ji tablo, ki je na mizi. Lina jo vzame in si

ogleduje sliko na njej. Tri deklice se še naprej v igri prerekajo, katera gre v zapor. Ena

izmed njih me vpraša: “Jasmina, kdaj se bomo naveličali?” Povem ji, da ne vem, kdaj se

bodo naveličale. Vprašam jih, če so že kaj sestavile in ali so videle, kaj je na tabli

narisano. Z vprašanji jim usmerjam pozornost na to, kar je na sliki “v vrtcu” narisano.


34

Odgovarjajo mi na moja vprašanja. Pojasnjujem jim, kaj je narisano, in poimenujem

predmete s sličic.

Vzamem drugo tablo “praznovanje rojstnega dne“ in ponovno sprašujem. Lina si

ogleduje sliko z mano in mi odgovarja. Pove, da so na sliki otroci in da praznujejo rojstni

dan (rojci dan).

Za sliko na tabli “v bolnici “ pravi, da so tam otroci, da ležijo (ležajo) v posteljici, da so

utrujeni, ker so jedli (v vrtcu po kosilu počivamo na ležalnikih). Nato prepozna zdravnico.

Pravi, da so dohtarji, ko zdravijo, ker so otroci bolani.

Samo Lina in Špela še vztrajata pri igri Lotto 2. Ostale deklice se igrajo v kotičkih in

hodijo po igralnici. Zdaj tudi Špela zapusti mizo. Lina si še ogleduje sliko na tabli “v

bolnici”. Tablo drži pokonci, pravokotno na mizo. Z drugo roko s prstom kaže na

posteljice in pravi: “Oni majo pa tuki ogajico (ograjo).” Vprašam jo, kaj misli, zakaj imajo

ograjico? “Zato, ker so to (do)jenčki,” mi odgovori in se nasmehne. Vprašam jo, če ima

doma tudi ograjico na postelji. Odgovori, da ne. “Ali si jo imela, ko si bila majhna?” jo

sprašujem naprej . Lina pritrdi. Tablo odloži na mizo in pokaže rešilni avto, ki se vidi skozi

okno na sliki, ter pravi: “Tuki prihaja (re)šilec.” “Rešilec,” ponovim za njo, “po koga

prihaja?” “Viu, viu, viu, viu dela.” “Kdaj pride rešilec?” jo vprašam. “Ko so otroci bojani.”

“Ko so otroci bolni, ja, in kam jih odpelje?” “K zdravniku.” “Ne, v bolnico!” odgovori Tea, ki

ravno takrat pride k mizi, kjer sliši najin pogovor. “Kaj potem v bolnici naredijo?”

sprašujem obe. “Dajo gggips,” odgovori Tea (14 minut).

Lina gleda sliko “v bolnici” in pokaže s prstom: “Tuki pa je mamica.” Vprašam jo,

zakaj je tam in kam je prišla. Hotela sem slišati, da je na obisku. Lina mi odgovori na

drugo vprašanje: “V bojenco (bolnico).” “Kam?” jo vprašam, ker ne razumem takoj. “Tuki

je bojenca,” pravi Lina in kaže s prstom na sliko. “Ja, in h komu je prišla?” “K otoku

(otroku).” “Na obisk, a ne?” “Ja.”

“A si ti že bila v bolnici?”

“Ja, sem se na stolu guncala, sem padla gavo (na glavo)!”

“Na glavo si padla?”

“Ja, nisem mogja iti v vrtec.”

“In kam si morali iti?”

“V bojenco.”

“Ali si morala tudi ti ležati v bolnici?”

“Ne.”

“Si lahko šla domov?”


35

“Ja.”

“Kaj pa ti, Tea, ali si že bila v bolnici?”

Tea odkima.

“A v vrtcu si že bila?“

“Ja,” mi Tea zamišljeno odgovori.

“Kdaj pa (si bila v vrtcu)?”

“Ahmm …” premišljuje Tea.

Lina pravi: “Ko sem jaz bija bojana, je bija Tea v vrtcu.”

“Kdaj si bila nazadnje v vrtcu, Tea?”

“Kooo, ko ni bilo telovadbe!”

“Aha, kje si pa zdaj?”

“V vrtcuuu!” se nasmehne Tea.

“Ali vsak dan pridemo v vrtec?”

“Ja,” pravi Lina. “Danes gremo pa mi … v (ži)valski vrt, danes mi.” Me pogleda

postrani in splazi jeziček – verjetno ni res (15’ 51”).

7.5.3 Lina: preizkus/Datum: 21. 6./Čas: 13’

Izbiram sličice in jih polagam na mizo. Lina prepoznava in poimenuje predmete na

njih. Pokažem ji 38 sličic. Pravilno poimenuje 20 predmetov (zdravnica/medicinska

sestra, sok v vrču, hiša, rešilni avto, zobozdravnik, balon, peskovnik, račke, kocke,

knjige, voziček, sestavljanka, injekcija, darilo, sok v kozarcu, voziček, bomboni, žoga,

posteljica, torta), prepozna in opiše jih 13 (deček z zavezanimi očmi, lampijon, pomivalno

korito, računalnik, umivalnik, obliž, povoj, krona, tabla, trobenta, koledar, stetoskop,

girlanda), ne pozna 5 predmetov na sličicah (zob, termometer, nočna posoda, čeljust,

kavelj za zobe).

Ves čas preizkusa je bila navdušena in se je vidno zabavala.

7.6 Kaja

Kaja je najmanjša in najmlajša deklica v skupini. V času raziskave je bila stara dve

leti in enajst mesecev. Je izjemno vztrajna in zagnana pri dejavnostih, ki jo zanimajo.

Zelo je bistra in hitro dojema. V skupini tega ne pokaže. Hitro je užaljena in prizadeta.

Večkrat se zjoka. Zelo je nezaupljiva do otrok in odraslih, ki jih ne pozna. Rada lepi,

sestavlja, barva ter se igra v kotičku dom in družina. Je zelo ljubka deklica.

Kaja je drugi otrok v družini. Ima starejšega, šoloobveznega brata. Živi z mamo in

očetom.


36

Pri igri z didaktično igračo Lotto – 2 je bila zelo zgovorna in je vsakič komaj čakala,

da pride na vrsto. Z zanimanjem je spremljala otroke, ki so bili na vrsti za individualno

igro, s katerimi sem iz skupine odhajala v drug prostor. Prisotna je bila med skupno igro

in igro deklic.

7.6.1 Kaja: individualna igra 1./Datum: 2. 6./Čas: 28’

“Kar igraj se, kakor želiš. Kar igraj se.”

“Poglej tu. Sestavljanke so tuki. Ko sem jih tko noter dala.”

“Kaj si pa prej dala ven? Kaj je tisto, kar si prej dala ven na tvojo levo stran (govorim

o tablah)?”

“To so fantki.”

“A res? Fanti so? Aha.”

“Tkole mau potoučes, tkole mal zložiš (zlaga sličice). Midve tuki sestavljava. Tukaj

so otroc, ki se igrajo.”

“Ja, res je, sem pridejo otroci, kadar se igrajo (govorim o prostoru, v katerem sva).

No, ti se kar igraj.”

(Kaja si ogleduje sličice in jih zlaga na kupček.)

”Kaj imaš na sličicah, Kaja?”

“Tukaj je slonček, tuki je sestavljanka, tuki je topis.”

“Kaj je to?”

“Topis.”

“Kaj je to (gledam sličico z zrcalcem)?”

“Topis.”

“Topis je? Zakaj se pa uporablja?”

“Ne vem.”

“No, kaj še imaš? Kaj imaš v drugi roki?”

“A ti tkole obrnem, da boš vidla?”

“Takole, ja. Kaj je to?”

“Takole ene slike, a ne?”

“Kaj imaš pa tam v roki?”

“Ne vem.”

“Ne veš, kaj je? A obrneš proti meni, ti jaz povem. Voziček je.”

“Vozisek.”

“Ja, tak za sedet. Če te noge bolijo, se lahko usedeš in se pelješ.”

“A tuki postavim, da boš vidla (postavi sličico ob rob v zaboju)?”

“Ja, lahko pa tudi sem na mizo daš, da bova videle, kaj sva že pogledale.”


37

(Zlaga sličice na mizo.)

“Kaj je to?”

“To je kovček, da lahko daš … To je smeti, da lohk daš noter.”

“A res? A koš za smeti? Daj, da vidim (primem in si ogledujem sličico). Se ti zdi, da je

za smeti? Meni se zdi, pa da je taka mala omara, omarica. Nočna omarica. Lahko jo

imaš zraven postelje. Lahko daš kaj v predal.”

“Daj, da vidim. A tuki je omara? To je pa posteljica (kaže s prstom na predal na

sličici).”

“Ja, to je taka mala omara za k posteljici. Nočna omara. To je pa predal.”

“Ja.”

“Podobno je pa košu za smeti.”

“A dam tole? Kam dam pa?”

“Kar daj na mizo sem, da bova videle, kaj sva že pogledale.”

“Tole bom dala tukile noter. A prav (sličico nočne omarice v zaboj)?”

“Prav. Ampak potem ne boš mogla sličic jemati ven. Kaj imaš pa zdaj v roki?”

“Enga gospoda mam.”

“Aha?”

“Tkole. A ne da lepo stoji tale (pokaže na sličico gospoda – zobarja, ki jo zatakne

med druge v zabojčku)?”

“Zelo lepo.”

Tako sva nadaljevali 28 minut.

7.6.2 Kaja: individualna igra 2./Datum: 20. 6./Čas: 21’ 21’’

(Jemlje sličice iz škatle po svoji izbiri.)

“To je tuki, to je tuki pledal, to je bolj, tak, tak voziček podoben.”

“To je podobno vozičku, je pa omarica, ja. Omarica na kolesih je, taka nočna

omarica na kolesih.”

“Ja.”

“Take imajo v bolnicah, veš?”

“Am, ko si strga en roko al pa nogo, am, pol dajo zdravilo, ane?”

“Mhm, ko si kdo zlomi roko al pa nogo, ali pa kaj poreže, pa mu dajo zdravilo.”

“Ja. Poglej, knjige.”

“Res, ja.”

“To zgleda ko en topiš.”

“Zgleda kot čopič, ampak je ogledalce. Z njim zobozdravnik pogleda zobe. Ko

odpreš usta, ti ga da to noter. Zobozdravnik vanj pogleda, če maš kakšno luknjo v


38

zobeh.”

“Lej, to je pa umivalnik, da si umivaš loke.”

“Res, ja.”

“Kaj je to?”

“Ne vem, kaj pa imaš to? Kdo je to?”

“To je am, am, gospod, k daje zdravilo.”

“Aha, kdo pa daje zdravilo. Kdo so ti ljudje, ki dajejo zdravila? Kako se jim reče?”

“Am, gospodi.”

“Aha, a imajo kakšno ime?”

“Ne.”

“Zdravnik je to, zdravnik.”

“To ka je tukaj gol, je zdlavnik.”

“Res je, ja zdravnik.”

“K si kdo, am, am, gospod al pa mami (drži v rokah in mi kaže sličici zobozdravnika

in ogledalca za popravljanje zob), am, am, zobozdlavnik pa poplavi tole.”

“Ja, tole je taka palčka, na koncu je ogledalce, a vidiš, tako ogledalce, in potem ti

tako potisne v usta (ji potiskam sličico ogledalca proti ustom) in reci A, pa ti da noter v

usta, pa pogleda, če imaš zadaj na zobu kakšno luknjico. To je od zobozdravnika.

Ogledalce od zobozdravnika.”

“To je avto, am, am, ka če je kdo bulan, gle tuki notel u ta avto, pa se odpelje k

zdlavniku.”

“Ja, kako pa se reče temu avtomobilu?”

“Policijski.”

“Rešilni avto. Rešilec je. Kako veva, da je rešilec, da ni policijski avto? Po čem

veva?”

“Am, am, lešilni je, ane?”

“Rešilec, rešilni avto, zato ker ima tak rdeč križ gor narisan, poglej, tukajle. Policijski

avto je pa kakšen? Kakšen je policijski avto? A si že videla kdaj kakšen policijski avto?

A je moder?”

(Kima.)

“Ta pa je bel in ima rdeč križ. A se spomniš, ko so bili gasilci pri nas v vrtcu? Se

spomniš, ko so bili gasilci?”

“Ja.”

“Kakšen avto so imeli? Kakšne barve je bil? Ali je bil majhen ali je bil velik?”

“Veelik!”

“Kaj pa je bilo v avtu? Kaj vse si videla?”


39

“Am, am, vse je bilo.”

“Kaj si si zapomnila? Kaj so imeli?”

“Am, am, am, am, une, smuske, ka se na snegu lahko sankajo.”

“Smuči za sneg. Kaj še?”

“Nič nimajo.”

“Ali se spomniš cevi? Pa eno žago so imeli. Se spomniš, ko je je gasilec pokazal?

Kaj so imeli gasilci na glavi?”

“Am, čelado, da ne ogenj ne plide noter, v glavo.”

“Kakšne barve je bil pa gasilski avto? Ali je bil rumen?”

“Ja. Rumen.”

“Ja, rumen. No, kakšen je pa rešilec? Rešilni avto je pa kakšne barve? Poglej ga, saj

ga imaš tam na sliki, tisti, kjer se zdravniki in pacienti zraven vozijo. Poglej ga še enkrat

in mi povej, kakšne barve je.”

“Bel.”

“Bel je. Kako pa dela sirena pri rešilnem avtu?”

“Cil (cvili).”

“A si kdaj slišala sireno od gasilcev, ali pa od policistov, ali od rešilcev?”

“Ja, sem videla?”

“Aha, kako pa dela sirena?”

“Am, am, am, cil.”

“Viiijuuu, viiijuuu, viiijuuu.”

“Viu, viu dela, ne?”

“Kar še kakšno sličico vzemi.”

“Tako mole bit, lepo zloženo (zloži sličice eno na drugo v stolp).”

Tako sva se pogovarjali do 21 minut.

7.6.3 Kaja: preizkus/Datum: 23. 6./Čas: 20’

Kažem ji izbrane sličice. Kaja odgovarja, kaj je na njih narisano. Uspeva pogledati

vseh 48 sličic. Pravilno poimenuje 29 predmetov (zob, knjige, voziček, kocke, darilo, sok

v vrču, sok v kozarcu, hiška, sestavljanka, invalidski voziček, računalnik, umivalnik,

balon, torta, žoga, krona, zobozdravniški stol, zobozdravnik, bomboni, nočna omarica,

zobozdravniško ogledalce, zob, rešilni avto, tabla s kredami, nočna posoda/kahla,

posteljica, račka, zdravnica/medicinska sestra, povoj).

Prepozna in pravilno opiše 10 predmetov s sličic (kavelj za zobe, dečka z

zavezanimi očmi, termometer, obliž, sadje, peskovnik, pomivalno korito, zmečkan papir,

risbice, čebelica za zobe).


40

Ne pozna ali napačno prepozna 9 predmetov s sličic (girlanda, čeljust, injekcija,

koledar, lampijon, lonček z žličko, stetoskop, trobenta/ piščal, luč od zobozdravnika).

Kajo na koncu preizkusa pohvalim.

7.7 Ugotovitve raziskave

V slovenski strokovni literaturi je dovolj uporabne literature za otrokov govorni razvoj

v prvem starostnem obdobju. Spoznala sem, da imamo v Sloveniji na tem področju

dobre strokovnjake. Opravljenih je veliko slovenskih raziskav, ki temeljijo na spoznanju

slovenskih in tujih raziskovalcev. Res pa je, da se pojavljajo isti avtorji v vseh temeljnih

delih, člankih in raziskavah.

Otroci so se ob vpeljavi didaktične igrače spontano vključili v potek igre in si

postavljali svoja pravila. Igra jih je zabavala in spodbujala njihovo izvirnost ter omogočala

vsem otrokom, da se vanjo vključijo. Pri usmerjeni igri so kazali velik interes za

poimenovanje manj znanih predmetov in stvari. Tudi če si imena neznanega predmeta

niso uspeli zapomniti, so poznali njegov namen in uporabo, kar so znali nazorno

pokazati ali opisati. Otroci so zelo radi sodelovali in se pogovarjali z mano. Komaj so

čakali, da pridejo na vrsto za individualno igro z didaktično igračo. Ugotovila sem, da se

otroci v prvem starostnem obdobju raje pogovarjajo in igrajo z bližnjimi odraslimi kot s

svojimi vrstniki. Otroke so moja vprašanja spodbujala k razmišljanju in iskanju

odgovorov. Njihova naravna radovednost jih je spodbujala k zanimanju za poimenovanje

manj znanih predmetov in njihovih značilnosti. Pri igri in med njo otroci niso potrebovali

obsežnih navodil in posebnih spodbud. Didaktična igrača Lotto 2 jim je nudila neomejene

možnosti za igro in pogovor. Igrača je služila kot izvrstna iztočnica za mnoge pogovore

in dialoge o otrokovem doživljanju vsakodnevnih situacij. Uporaba Lotto 2 je omogočala

odličen vpogled v otrokov miselni svet in njegove doživljajske izkušnje.


41

8 SKLEP

Pri pisanju teoretičnega dela diplomske naloge sem prišla do novih spoznanj o

razvoju otroškega govora. Izvedela sem, kako poteka razvoj govora otroka od rojstva do

konca prvega starostnega obdobja, kdo so avtorji, ki so raziskovali to področje, in kje

lahko iščem nove informacije.

Spoznala sem pomen družine; še posebej matere, vrtca in kurikuluma za zgodnji

govorni razvoj. Ugotavljala sem načine spodbujanja razvoja govora v predšolskem

obdobju. Učila sem se, kako lahko kot vzgojiteljica v vrtcu pripomorem k spodbudnemu

govornemu okolju, kakšen govor moram pri delu z otroki uporabljati in na kakšen način

se moram z njimi pogovarjati.

Izvedela sem, na kaj moram biti pozorna pri ocenjevanju otroškega govora. Kako se

otroški govor ocenjuje in kateri pripomočki obstajajo v slovenskem govornem okolju.

Spoznala sem, kako potekajo nacionalne vzdolžne študije oziroma raziskave.

Pri izvajanju empiričnega dela naloge sem ugotovila, da so otroci v skupini različno

zgovorni. Različno so zainteresirani za vodeno igro. Vsak otrok ima svoj način oziroma

stil pogovora in uvajanja nove teme v pogovor, čemur sem se poskušala v največji možni

meri prilagoditi ter s tem ohraniti interes otroka za dejavnost.

Svoj govor sem ves čas prilagajala otrokovemu razumevanju in načinu pogovora.

Knjižni jezik je zaradi želje biti čim bolj blizu otrokovemu stilu pogovora zdrsnil na

pogovorni jezik, večkrat popačen in nepravilen.

Individualni odnos z vsakim otrokom posebej je bil zame izjemna izkušnja in

neprecenljive vrednosti. Odnosi med nami so se poglobili. Pot (potek raziskave) je bila

zame in za otroke veliko bolj zanimiva kot cilj (končne ugotovitve). Presenečena sem

nad govornimi sposobnostmi, znanjem in razumevanjem otrok. Med skupnimi in

skupinskimi dejavnostmi, v vrtcu, tega ni moč vedno opaziti. Pridobila sem spoštovanje

do otrok ter do načina in vsebine pogovorov, ki jih imam z njimi ali v njihovi prisotnosti.

Izjemno sem hvaležna za to izkušnjo.

Med pripravo na diplomsko nalogo in pred začetkom pisanja sem predvidevala, da

je v slovenski strokovni literature dovolj uporabne literature za otrokov govorni razvoj v

prvem starostnem obdobju, kar se je med pisanjem potrdilo. Obstaja kar nekaj raziskav,

ki so jih slovenski strokovnjaki s tega področja v zadnjem času izvajali. Prišli so do novih

teoretičnih spoznanj o učinku vrtca na otrokov govorni razvoj. Presenetil me je majhen

vpliv vrtca na otrokov zgodnji govorni razvoj ter spoznanje, da so ključni dejavnik

spodbujanja otrokovega govora materialni pogoji družine in spodbudno družinsko okolje.


42

Vpliv vrtca na govorni razvoj je pomemben pri otrocih, katerih mati ima nizko izobrazbo,

in pri otrocih iz manj spodbudnega okolja. Menim, da je vloga vzgojitelja pri spodbujanju

otrokovega govornega razvoja izjemno pomembna, saj je vzgojitelj govorni zgled pri

vseh dejavnostih v vrtcu. Obvladati mora jezikovni sistem in pravila rabe besedila

ustreznega okoliščinam. Predvsem pa mora obvladati in uporabljati sporazumevalne

zmožnosti v procesu sporazumevanja, izmenjavo vlog ter strategije pogovora.


43

9 VIRI IN LITERATURA

Bahovec Dolar, Eva idr. (1999): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in

šport: Zavod RS za šolstvo.

Bas Lotto – 2: Toys for Life (made by Ninhuis Holland). Kranj: Ječnik d.o.o.

Kranjc, Marjanovič Umek, Fekonja, Bajc (2007): Ocenjevanje otroškega govora v

slovenskem prostoru. Slavistična revija. Letn. 55. 327–339. Ljubljana: Filozofska

fakulteta.

Marjanovič Umek, Ljubica (1990): Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana:

Državna Založba Slovenije.

Marjanovič Umek, Ljubica, Fekonja Peklaj, Urška (2006): Učinek vrtca na otrokov

govorni razvoj: slovenska vzdolžna študija. Sodobna pedagogika. Letn. 57. 44–46.

Ljubljana: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije.

Skubic, Darja (2001): Pedagoški govor v vrtcu in šoli. Jezik in slovstvo. Letn. 47. 73–88.

Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

univerza na primorskem pedagoŠka fakultetagenerativna gramatika (njena globi nska struktura in...

Documents