UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Poučevanje na predmetni stopnji

Damjana Lampe

PREVERJANJE IZKUŠENJSKEGA UČENJA NA

PRIMERU ZELIŠČ IN ZAČIMB

Magistrsko delo

Ljubljana, 2019

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje na predmetni stopnji

Damjana Lampe

PREVERJANJE IZKUŠENJSKEGA UČENJA NA

PRIMERU ZELIŠČ IN ZAČIMB

Magistrsko delo

Mentorica: dr. Francka Lovšin Kozina

Ljubljana, 2019

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Francki Lovšin Kozina za strokovno pomoč, napotke,

razumevanje in vodenje pri izdelavi magistrskega dela.

Hvala najboljšim prijateljem za motivacijo.

Prav posebna zahvala pa gre staršema, ker me vzpodbujata in podpirata, ter fantu Eriku, ker

verjame vame.

I

POVZETEK

Zelišča in začimbe so rastline ali deli rastlin, ki jih v jedi dodajamo za izboljšanje okusa in

vonja, pa tudi zaradi pozitivnih učinkov na zdravje. Zato je pomembno, da se zelišč in začimb

v prehrani ne opušča oz. da se njihovo uporabo vzpodbuja (Merljak, Koman, 2011). Vsebino

zelišča in začimbe lahko učencem predstavimo na zanimiv način s pomočjo izkušenjskega

učenja. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, kako se bo razlikovalo znanje učencev, ki se

bodo učili na podlagi lastnih izkušenj, in učencev, ki bodo novo snov spoznavali frontalno.

Rezultati raziskave, v katero je bilo vključenih 100 osnovnošolcev, so pokazali, da so novo

snov bolje usvojili učenci eksperimentalne skupine (izkušenjsko učenje), ki so tovrstno učenje

ocenili kot učinkovito z vidika zapomnjenja nove snovi in kot atraktivno. Večina učencev

eksperimentalne skupine je tudi navedla, da se s pomočjo dela prek lastnih izkušenj več naučiš.

Pri delu z začimbami in zelišči jim je bila najbolj všeč možnost, da so lahko zelišča in začimbe

poskusili, povohali in otipali. Večina učencev eksperimentalne skupine je kot pozitivno opisala

tudi možnost sodelovanja z vrstniki pri praktičnem delu, saj jim to omogoča izmenjavo mnenj

in znanja. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da namerava 70,0 % učencev eksperimentalne

in 76,0 % učencev kontrolne skupine v prihodnosti pogosteje vključevati zelišča in začimbe v

prehrano. Je pa bil delež učencev, ki so zavrnili možnost pogostejšega vključevanja zelišč in

začimb v prehrano, nekoliko večji v eksperimentalni skupini (14,0 % ES in 10,0 % KS), kar bi

bilo možno povezati z okusom oz. vonjem posameznih zelišč in začimb, ki posameznim

učencem ni ugajal. Dobljeni rezultati kažejo na pomembno vlogo izkušenjskega učenja v

procesu pridobivanja kakovostnega znanja kot tudi vplivanja na prenos znanja v vsakdanje

življenje, kar je z vidika prehranske pismenosti zelo pomembno.

KLJUČNE BESEDE

izkušenjsko učenje, prehranska pismenost, začimbe, zelišča, učenci, zdravje

II

ABSTRACT

Herbs and spices are plants or parts of plants added to food in order to enhance taste and smell

as well as due to their positive effects to health. It is therefore important not to eliminate herbs

and spices from the diet and to encourage their use (Merljak, Koman, 2011). The topic of herbs

and spices can be introduced to students in an interesting way via experiential learning. The

purpose of this master’s thesis was to establish how the acquired knowledge will differ between

students learning based on their own experience and students learning new materials frontally.

The results of the research that included 100 primary school students showed that new material

was better acquired by the experimental group students (experiential learning) who marked this

type of learning as effective in terms of remembering the materials and as attractive. The

majority of the experimental group students also stated that more is learned through working

and gaining personal experience. Working with herbs and spices, they especially liked the

possibility of tasting, smelling and touching them. The majority of the experimental group

students also described the possibility of collaborating with their classmates while doing

practical work as positive as this enabled an exchange of opinions and knowledge. Research

results also showed that 70.0% of experimental group students as well as 76.0% of control

group students intend to increase the use of herbs and spices in their diet. The percentage of

students that declined the possibility of an increased use of herbs and spices in their diet was

slightly bigger in the experimental group (14.0% EG and 10.0% CG) – a fact that could be

attributed to the taste or smell of certain herbs and spices that it not agree with individual

students. The results also show how important experiential learning is in the process of

acquiring quality knowledge as well as in transferring this knowledge into everyday life, which

is of great importance in food literacy.

KEY WORDS

experiential learning, food literacy, spices, herbs, pupils, health

III

KAZALO VSEBINE

UVOD ......................................................................................................................... 1

TEORETIČNE OSNOVE ............................................................................................ 2

ZDRAVO PREHRANJEVANJE ........................................................................... 2

1.1 VLOGA ZELIŠČ IN ZAČIMB V ZDRAVI PREHRANI ..................................... 3

1.1.1 ZELIŠČA IN ZAČIMBE ........................................................................... 3

1.1.2 ZELIŠČA IN ZAČIMBE TER NJIHOV VPLIV NA ZDRAVJE ................... 7

1.1.3 UPORABA ZELIŠČ IN ZAČIMB .............................................................. 8

AKTIVNE UČNE METODE ................................................................................ 10

2.1 POUK IN POUČEVANJE ............................................................................ 10

2.2 UČENJE ...................................................................................................... 10

IZKUŠENJSKO UČENJE .................................................................................. 10

3.1 IZKUŠNJE ................................................................................................... 11

3.2 IZKUŠENJSKO UČENJE ............................................................................ 12

3.3 NAČELA IZKUŠENJSKEGA UČENJA ........................................................ 15

3.4 METODE IZKUŠENJSKEGA UČENJA ....................................................... 16

3.5 IZKUŠENJSKO UČENJE PRI POUKU GOSPODINJSTVA NA PRIMERIH

ZELIŠČ IN ZAČIMB .............................................................................................. 17

EMPIRIČNI DEL ....................................................................................................... 18

OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA IN CILJI ............................. 18

RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ......................................................................... 18

METODA DELA ................................................................................................. 19

6.1 Postopki zbiranja podatkov .......................................................................... 19

6.2 Raziskovalni vzorec ..................................................................................... 20

6.3 Statistične obdelave .................................................................................... 21

REZULTATI Z RAZPRAVO ............................................................................... 21

STALIŠČA UČENCEV DO IZKUŠENJSKEGA UČENJA .................................. 41

PREDLOGI ZA VKLJUČEVANJE IZKUŠENJSKEGA UČENJA O

ZELIŠČIH/ZAČIMBAH V VSEBINE UČNEGA NAČRTA ZA GOSPODINJSTVO ..... 46

ZAKLJUČEK ................................................................................................... 49

SEZNAM LITERATURE.................................................................................. 50

VIRI SLIK ........................................................................................................ 53

PRILOGE ........................................................................................................ 54

IV

13.1 ANKETNI VPRAŠALNIK EKSPERIMENTALNE SKUPINE ...................... 54

13.2 ANKETNI VPRAŠALNIK KONTROLNE SKUPINE .................................. 56

13.3 DELOVNI LIST ......................................................................................... 57

13.4 UČNI LIST ................................................................................................ 62

13.4.1 UČNI LIST: ZELIŠČA ........................................................................ 62

13.4.2 UČNI LIST: ZAČIMBE ....................................................................... 63

V

KAZALO SLIK

Slika 1: Bazilika ............................................................................................................ 3

Slika 2: Origano ............................................................................................................ 4

Slika 3: Peteršilj ............................................................................................................ 4

Slika 4: Meta ................................................................................................................ 4

Slika 5: Drobnjak .......................................................................................................... 5

Slika 6: Rožmarin ......................................................................................................... 5

Slika 7: Muškatni orešček .............................................................................................. 5

Slika 8: Cimet ............................................................................................................... 6

Slika 9: Črni poper ........................................................................................................ 6

Slika 10: Janež .............................................................................................................. 6

Slika 11: Ingver ............................................................................................................ 7

Slika 12: Kumina .......................................................................................................... 7

Slika 13: Izkušenjsko učenje (Fowler, 2008) .................................................................. 12

Slika 14: Krog izkušenjskega učenja po Kolbu (Ivanuš Grmek, Čagran, Sadek, 2009) ........ 13

Slika 15: Konkretni primeri zelišč in začimb (cimet, origano, kumina), podani učencem

eksperimentalne skupine .............................................................................................. 19

Slika 16: Peteršilj v vrtu ( primer slike iz predstavitvi za učence eksperimentalne skupine) . 20

Slika 17: Primer 2. naloge – origano .............................................................................. 22

VI

KAZALO TABEL

Tabela 1: Delovanje nekaterih zelišč in začimb (prirejeno po Merljak, Koman, 2008) .......... 8

Tabela 2: Uporaba nekaterih zelišč in začimb v kulinariki (prirejeno po Zalar idr., 2008) ...... 9

Tabela 3: Definicija zelišč in začimb ............................................................................. 21

Tabela 4: Delež pravilno prepoznanih zelišč .................................................................. 22

Tabela 5: Poimenovanje zelišč ...................................................................................... 23

Tabela 6: Poimenovanje začimb.................................................................................... 24

Tabela 7: Pravilnost uvrstitve posameznih primerov v skupino zelišč ............................... 25

Tabela 8: Pravilnost uvrstitve posameznih primerov v skupino začimb ............................. 26

Tabela 9: Uporaba zelišč v jedeh................................................................................... 27

Tabela 10: Uporaba začimb v jedeh ............................................................................... 28

Tabela 11: Poznavanje uporabe zelišč za pripravo zeliščnih pripravkov ............................ 30

Tabela 12: Povezovanje imena izbranega zelišča z opisom .............................................. 30

Tabela 13: Poznavanje utemeljitve zdravilnosti začimb ................................................... 31

Tabela 14: Poznavanje snovi, ki daje popru značilen okus ............................................... 31

Tabela 15: Pozitivna uporaba zelišč in začimb v prehrani ................................................ 32

Tabela 16: Sumarni prikaz znanja o zeliščih in začimbah v ES in KS ................................ 33

Tabela 17: Zelišča/začimbe, ki so jih učenci spoznali prvič .............................................. 40

Tabela 18: Aktivnost učencev glede na cilje modula Hrana .............................................. 47

Tabela 19: Aktivnosti učencev glede na cilje modula Prehrana ......................................... 48

VII

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Opis okusa in vonja bazilike .............................................................................. 34

Graf 2: Opis vonja in okusa janeža ................................................................................ 35

Graf 3: Namera vključevanja zelišč in začimb v prehrano ................................................ 36

Graf 4: Namera uživanja zelišč/začimb v prihodnje ........................................................ 37

Graf 5: Zelišča, ki so si jih učenci najbolje zapomnili ...................................................... 37

Graf 6: Prikaz začimb, ki so si jih učenci eksperimentalne (ES) in kontrolne skupine (KS) po

lastnem mnenju najbolje zapomnili ............................................................................... 38

Graf 7: Zelišča in začimbe, ki so jih učenci eksperimentalne in kontrolne skupine spoznali

prvič .......................................................................................................................... 39

Graf 8: Stališča učencev eksperimentalne skupine o pomenu konkretnih izkušenj na

pridobivanje znanja ..................................................................................................... 41

Graf 9: Mnenja učencev eksperimentalne in kontrolne skupine o zanimivosti izkušenjskega

učenja na primerih zelišč in začimb ............................................................................... 42

Graf 10: Mnenja učencev eksperimentalne skupine o aktivnem sodelovanju z vrstniki ....... 43

Graf 11: Mnenja učencev eksperimentalne skupine o uporabi izkušenjskega učenja pri pouku

gospodinjstva v prihodnje ............................................................................................ 44

Graf 12: Mnenja učencev kontrolne skupine o zanimivosti frontalne učne ure o zeliščih in

začimbah .................................................................................................................... 44

Graf 13: Mnenja učencev kontrolne skupine o spremembah frontalne učne ure .................. 45

1

UVOD

Začimbe in zelišča so rastline ali deli rastlin, ki jih pri pripravi jedi uporabljamo zgolj iz navade,

ker tako piše v receptu ali ker so nas tako naučili, pri čemer pogosto niti ne razmišljamo o vseh

pozitivnih vidikih njihove uporabe. Zelišča in začimbe dodajamo jedem zaradi izboljšanja

okusa in vonja, imajo pa tudi še številne druge pozitivne učinke; pomagajo pri prebavi,

vsebujejo npr. vitamine, minerale, antioksidante. Učencem je tako smiselno omogočiti

spoznavanja začimb in zelišč, ki imajo pomembno vlogo v zdravem prehranjevanju (Merljak,

Koman, 2011).

V osnovni šoli učenci spoznavajo prehranske vsebine pri obveznem predmetu gospodinjstvo v

šestem razredu, lahko pa tudi pri izbirnih predmetih Sodobna priprava hrane in Načini

prehranjevanja. V okvirih teh predmetov poteka tako imenovano prehransko opismenjevanje.

Prehransko pismenost Vidgen in Gallegos (2014) opredelita z naslednjimi štirimi

komponentami: načrtovanje prehrane, izbor živil, priprava hrane in prehranjevanje. Prehranska

pismenost zahteva pridobivanje tako deklarativnega (vedeti nekaj) kot tudi postopkovnega

(obvladovanje strategij in veščin, da lahko nekaj naredimo) znanja. V kontekstu prehranske

pismenosti je tako pomembno, da učenci poznajo posamezna zelišča/začimbe, njihove

pozitivne učinke z vidika zdravja, znajo načrtovati uporabo zelišč/začimb v načrtovanju

jedilnika in znanje uporabiti pri pripravi obrokov.

Pri tem je pomembno, da učitelj novo snov predstavi na zanimiv, izviren način, ki bo učence

motiviral in vzpodbujal prenos naučenega v vsakdanje življenje. Ena izmed možnosti je tudi

vpeljava izkušenjskega učenja, ki od učencev zahteva, da so aktivni, sami preizkušajo nove

stvari, pridobivajo lastne izkušnje in le-te analizirajo. Pri tem je seveda pomembno, da učitelj

poleg motiviranja in vodenja pomaga tudi reflektirati ugotovljeno, saj to omogoča boljše

pomnjene in zapomnjenje nove snovi. Dejstvo je tudi, da se tako otrok kot tudi odrasel človek

največ nauči iz lastnih izkušenj (Lepičnik, Vodopivec, 2010).

V magistrski nalogi bom v prvem delu podala pregled teoretičnih spoznanj, povezanih z

obravnavano tematiko. Tako bom predstavila povezavo med zdravo prehrano in uporabo zelišč

in začimb, izkušenjsko učenje in možnost uporabe izkušenjskega učenja za obravnavo vsebine

zelišča in začimbe. V empiričnem delu pa bom predstavila rezultate in ugotovitve pedagoškega

eksperimenta, s katerim sem želela ugotoviti, ali bodo učenci, ki bodo zelišča in začimbe

spoznavali z izkušenjskim učenjem, bolje prepoznavali zelišča in začimbe oz. imeli boljše

znanje od učencev kontrolne skupine, v kateri je bila uporabljena frontalna oblika dela z

razlago.

2

TEORETIČNE OSNOVE

ZDRAVO PREHRANJEVANJE

Danes je poznavanje smernic zdravega prehranjevanja eden izmed pomembnih dejavnikov

ohranjanja zdravja, saj se sodobna družba sooča s pojavom tako imenovanih civilizacijskih

bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in holesterol ter določena rakava

obolenja (npr. rak črevesja, želodca). Z zdravim življenjskim slogom, v okvir katerega sodi tudi

zdravo prehranjevanje, lahko številne civilizacijske bolezni preprečimo. Posameznik naj bi tako

sledil prehranskim smernicam glede števila obrokov kot tudi pestrosti (Gabrijelčič, 2000).

Prehrana, skladna s prehranskimi smernicami, naj bi:

- zajemala pet obrokov dnevno in sicer: zajtrk, ki naj bi bil obilen, bogat z vlaknino in

hranili; dve malici, dopoldansko in popoldansko, ki bi vsebovali sadje ali zelenjavo, oreščke

in mlečne napitke; kosilo naj bi bilo raznovrstno, vsebovalo naj bi tako kakovostne

maščobe, beljakovine in ogljikove hidrate kot tudi vitamine in minerale; za večerjo pa naj

bi jedli količinsko manj hrane, ampak tisto hranljivo;

- vsebovala čim več polnovrednih izdelkov (npr. polnozrnat kruh, pirine testenine,

polnozrnat riž …), čim manj bele moke, čim manj dodanega belega sladkorja (piškoti,

čokoladni prigrizki, slaščice in maslena peciva);

- vključevala uživanje sadja in zelenjave čez cel dan, saj sta najboljši vir vitaminov,

mineralov in prehranske vlaknine;

- pri izbiri maščob vsebovala več maščob rastlinskega izvora, kot so npr. oljčno, bučno,

laneno olje, saj vsebujejo veliko hranil in nenasičene maščobne kisline, v manjših količinah

pa maščobe živalskega izvora, saj vsebujejo večji delež nasičenih maščobnih kislin, ki lahko

pripomorejo k nastanku povišanega holesterola ter visokega pritiska;

- za žejo vključevala vodo, nesladkani čaj, najbolje zeliščnega, saj imajo zelišča tudi

zdravilne učinke na telo. Sokovom naj bi se izogibali zaradi prevelike vsebnosti sladkorja

in posledične višje energijske vrednosti pijače;

- telesu zagotavljala ravno pravšnjo količino energije in ustrezno količino hranilnih snovi,

le tako bomo telesu zagotovili pravilno delovanje.

(Pandel Mikuš, Kvas, 2007).

Kot je bilo omenjeno, je za to, da človeško telo pravilno deluje, pomembno, da mu poleg ostalih

hranilnih snovi zagotovimo tudi ustrezno količino vitaminov in mineralov. Vitamini so

kemično različne snovi, ki so našemu telesu v pomoč pri različnih procesih, ki se vršijo v njem.

Vitamini in minerali se nahajajo skoraj v vsakem živilu, ki ni pretirano spremenjeno in

predelano. Vnos ustreznih vitaminov v zadostnih količinah zagotavlja raznolika, pestra

prehrana, ki vsebuje čim več nepredelanih živil (Hlastan idr., 2008). Vitamini se delijo na

vitamine, ki so topni v vodi (vitamina B in C) in vitamine, ki se topijo v maščobah (vitamini A,

3

D, E, K). Ker se vitamini, topni v vodi, spirajo iz telesa, jih je potrebno vseskozi nadomeščati

z novimi, ki se nahajajo v različnih živilih. Medtem pa se vitamini, topni v maščobah,

skladiščijo v telesu in jih ni potrebno uživati vsak dan. Vitamine in minerale telesu zagotovimo

v večjih količinah s pravilno, tj. zdravo prehrano. Večje količine vitaminov in mineralov

zasledimo v sadju in zelenjavi, prav tako pa vitamine in minerale ter fenolne spojine vsebujejo

tudi zelišča in začimbe. Zelišča in začimbe uporabljamo pri termični obdelavi živil, pri čemer

se del vitaminov in mineralov lahko uniči ali izgubi, lahko pa jih uporabimo kar nepredelana,

surova in s tem poskrbimo za čim večji izkoristek zdravju pomembnih snovi (Hlastan idr.,

2008). Dalj časa trajajoča neustrezna prehrana lahko vodi do resnega primanjkljaja vitaminov

in mineralov v prehrani, kar lahko vodi do različnih zdravstvenih težav (Pokorn, 2003).

1.1 VLOGA ZELIŠČ IN ZAČIMB V ZDRAVI PREHRANI

1.1.1 ZELIŠČA IN ZAČIMBE

Zelišča in začimbe, ki se jih lahko goji kar doma ali pa se jih kupi v trgovini, so lahko semena,

gomolji, korenine, plodovi, korenike, listi rastlin in celo lubje. V prehrani jih dodajamo jedem

za izboljšanje okusa in vonja, pa tudi zaradi pozitivnih učinkov na zdravje. Vsebujejo namreč

eterična olja, ki dajejo okus in vonj, nahajajo pa se v popkih, listih ali semenih rastlin. Poleg

dobrega okusa pa je vedno bolj zaželena njihova uporaba zaradi večje količine antioksidantov

in različnih fenolnih spojin (Merljak, Koman, 2008).

Zelišča ali dišavna zelišča so navadno blažjega okusa in uspevajo tudi na naših okenskih policah

oz. vrtovih. Navadno se v kulinariki uporabljajo zeleni deli rastlin – stebla in listi. Med dišavna

zelišča uvrščamo na primer drobnjak, baziliko, origano, meto, origano in rožmarin. Začimbe

imajo bolj izrazit okus in vonj, nekatere celo pečejo. Večinoma prihajajo iz bolj tropskih krajev.

Navadno se za prehrano uporablja semena, plodove, lubje in korenine. Med začimbe uvrščamo

črni poper, ingver, cimet, kumino, janež, muškatni orešček itd. (Zalar idr., 2008).

V nadaljevanju podajam kratek opis posameznih zelišč in začimb:

A) Bazilika

Bazilika je zelena rastlina in zelišče, ki vsebuje aromatične snovi

predvsem v zelenih listih. Aroma je sladka in sveža, pri kuhanju se

uporabljajo posušeni ali sveži listi. Baziliko se večinoma uporablja v

kombinaciji s paradižnikom, torej je dober dodatek paradižnikovim

jedem, prav tako se dodaja na grahove ali fižolove jedi, na pečene ribe in

pico (Zalar, idr., 2008). Tem jedem se dodaja zaradi popestritve s svežim

in sladkim okusom, pa tudi zato, ker zbuja tek in hkrati pospešuje

prebavo (Merljak, Koman, 2008).

Slika 1: Bazilika

4

B) Origano

Origano, z drugim imenom dobra misel, je ravno tako aromatična zelena

rastlina. Je zelišče, največ eteričnih snovi, ki niso tako močne in izrazite,

pa vsebujejo listi, ki se pri kuhi največ uporabljajo v posušeni obliki. Ker

preprečuje napenjanje in posledično vetrove, se ga uporablja predvsem

na paradižnikovih jedeh ter pici (Merljak, Koman, 2008).

C) Peteršilj

Peteršilj je zelo poznana zelena rastlina, od katere v jedeh uporabljamo

predvsem liste in stebla. Ker je to zelišče bogato z vitaminom C, ga je

najbolje uporabljati kar brez obdelave: surovega se lahko potrese po

solati, krompirju in ribah. Peteršilj je pomembna sestavina goveje juhe,

raznih zelenjavnih minešter in kremnih juh, uporaben pa je tudi za

dodatek pri omakah (Zalar, idr., 2008). Z zdravstvenega vidika je

peteršilj v pomoč pri urejanju krvnega tlaka (Merljak, Koman, 2008).

D) Meta

Meta je zelo razširjena po celem svetu, poznamo je več, skoraj 18 vrst.

Pri nas so najbolj razširjene poprova meta, maroška meta, njivska meta,

mačja meta, polaj ali materina dušica in dolgolistna meta (Lončar, 2011).

Meta je zelišče, zato se v prehrani uporabljajo listi, ki vsebujejo močna

eterična olja, največkrat se uporabljajo sveži, za nekatere jedi pa tudi

posušeni listi. Ker deluje ugodno na stresne trenutke, meta namreč

pomirja, se jo velikokrat uporablja v čaju ali napitkih, v katerih so v vodi

namočeni sveži metini listi. Taki napitki so zelo primerni tudi za vroče

poletne dni, saj ima meta zelo osvežilno aromo (Merljak, Koman, 2008).

Poleg napitkov pa sveže metine liste lahko dodajamo tudi v sadne solate,

sladolede in sladice. Posušene liste pa se dodaja v biskvite, prelive in

razne čokolade (Zalar, idr., 2008).

Slika 4: Meta

Slika 2: Origano

Slika 3: Peteršilj

5

E) Drobnjak

Drobnjak je zelena rastlina, ki je bogata z vitaminom C, kar krepi naš

imunski sistem. Poleg tega je tudi dober antioksidant, pomaga zniževati

krvni pritisk in nivo holesterola v krvi. Ima tudi blagodejen vpliv na

prebavila, saj pomaga odstranjevati črevesne zajedavce (Merljak, Koman,

2008). Ker se vitamin C in ostali vitamini med toplotno obdelavo živil

lahko uničijo, je drobnjak najbolje zaužiti surovega, torej se ga dodaja

jedem, ko so že pripravljene. Dodaja se ga na solato, fižolovo juho, iz

njega se lahko pripravi »zelševka« (idrijska jed: drobnjakova potica), pa

tudi skutne štruklje z drobnjakom (Zalar, idr., 2008).

F) Rožmarin

Rožmarin je zelo močno aromatična zelena rastlina, ki uspeva bolj v

primorskem okolju. Uporablja se sveže ali posušene liste. Priljubljen je

v sredozemski kuhinji, saj se zaradi grenkobnega okusa odlično poda na

ribe, na jedi poleg olivnega olja, pa tudi na krušno testo. Rožmarin se

dodaja tudi na goveje meso, pa tudi na krompir pečen v pečici (Zalar,

idr., 2008). Rožmarin se jedem ne dodaja samo zaradi okusa in arome,

pač pa tudi, ker ima zdrave učinke na naše telo. Deluje namreč

razkužilno in protimikrobno na naša prebavila. V pomoč pa je tudi pri

glavobolu, utrujenosti, depresiji in boljši koncentraciji (Merljak,

Koman, 2008).

G) Muškatni orešček

Muškatni orešček raste na zimzelenem muškatnem orehu. Je jedrce

rdečerumene barve (spominja na oreh, vendar je manjši) (Merljak, Koman,

2008). Muškatni orešček vsebuje veliko količino eteričnega olja, zato ga

uvrščamo pod začimbe. Z njim začinjamo krompirjev pire, bešamel omako,

cvetačo, skutne jedi, dodaja pa se tudi perutnini, divjačini in morskim

sadežem (Zalar, idr., 2008). Dodaja se ga zaradi antimikrobnega delovanja,

prav tako ščiti zobe pred kariesom in znižuje raven holesterola v krvi.

Pomembno pa je tudi to, da je v večjih količinah strupen, povzroča privide

in halucinacije (Merljak, Koman, 2008).

Slika 5: Drobnjak

Slika 6: Rožmarin

Slika 7: Muškatni

orešček

6

H) Cimet

Cimet je ravno tako začimba, saj se v prehrani uporablja posušena tanka

notranja plast skorje (cimetove paličice ali pa zmleta skorja v prah).

Uporabljati ga je potrebno v majhnih količinah, sicer pa je to topla

začimba, saj pomaga telo ogreti in se uporablja tudi v čajih v času

prehladov. Cimet je tudi antioksidant (Merljak, Koman, 2008). V

kulinariki se ga uporablja predvsem za sladke jedi, kot so jabolčni

zavitki, pečena jabolka, mlečni riž, kompot, ovsene kaše in kuhano vino

(Zalar, idr., 2008).

I) Črni poper

Črni poper lahko uporabljamo v zrnju ali mletega. Gre za nezrela posušena

semena iz poprovega storža. Črni poper je močna, pekoča in ostra začimba,

ta okus pa ji daje snov piperin. V jedi se poleg začinjenega okusa dodaja,

ker vsebuje veliko antioksidantov, deluje protibakterijsko in stimulira našo

prebavo ter nam tako zmanjšuje črevesne pline (Merljak, Koman, 2008).

Dodaja se ga predvsem na enolončnice, mesne jedi ter stročji fižol (Zalar,

idr., 2008).

J) Janež

Janež je rastlina, semena katere cela ali mleta uporabljamo v kulinariki.

Janeža je več vrst, med njimi poznamo tudi zvezdastega (Merljak, Koman,

2008). Ker ima ta začimba izredno močan, sladkast okus, ki malo

spominja tudi na mentol, se ga dodaja v manjših količinah, in sicer

predvsem pecivom, posebnim vrstam kruha, nežni kuhani zelenjavi ali pa

sladkim narastkom (Zalar, idr., 2008).

Slika 8: Cimet

Slika 9: Črni

poper

Slika 10: Janež

7

K) Ingver

Ingver je rastlina, katere korenika pa se uporablja v kulinariki in zdravstvu.

Njegova uporaba preprečuje vnetja, deluje antibakterijsko, preprečuje

prehlad in znižuje nivo holesterola v krvi (Merljak, Koman, 2008). Ta

začimba ima zelo močan, oster in pekoč okus. Koreniko se zato uporablja

tako svežo in posušeno kot tudi kandirano. Iz nje se izdeluje čaj, piškote,

dodaja se ga v kis in različne jedi (Zalar, idr., 2008).

L) Kumina

Kumina je rastlina, katere semena se uporablja v kulinariki. Semena

namreč ne le izboljšajo okus hrane, pač pa pomagajo prebavljati težje

prebavljive jedi, kot je kislo zelje ali svež kruh (Zalar, idr., 2008). To

pomeni, da pomaga pri napenjanju in blaži črevesne pline, hkrati pa tudi

zbuja tek. Uporablja se tudi v raznih likerjih in nekaterih žganjih, pa tudi

za zeliščne čaje, ki pomirjajo črevesje (Merljak, Koman, 2008).

1.1.2 ZELIŠČA IN ZAČIMBE TER NJIHOV VPLIV NA ZDRAVJE

Danilov (2014) navaja, da so vsi, ki so povezani z razvojem otrok, odgovorni za njihovo zdravo

prehranjevanje, kar seveda pomeni, da je potrebno poznati in upoštevati že omenjene

prehranske smernice. Upoštevali naj bi tudi dejstvo, da se je treba izogibati vnaprej

pripravljenim jedem, ker te vsebujejo prevelike količine soli in sladkorja, ter biti pozoren na to,

kaj in koliko otrok poje (Danilov, 2014).

V primeru, da se prehranjujemo enolično, se lahko zgodi, da izgubimo sposobnost okušanja in

vonjanja, razlog za to pa je primanjkovanje vitaminov, kot so A, D, C in B, ter cinka. Prav

začimbe in zelišča so bogata s temi vitamini, zato nam ne le popestrijo okus jedi temveč

pomagajo tudi pri doseganju ustreznih količin vitaminov in mineralov (Merljak, Koman, 2011).

Zelišča in začimbe pa naj bi ščitila tudi pred pojavom rakavih obolenj, saj poleg vitaminov in

mineralov vsebujejo tudi fenolne spojine in antioksidante (Lončar, 2011). Antioksidanti so zelo

pomembni, saj preprečujejo delovanje prostih radikalov, ki vseskozi nastajajo v človeškem

telesu zaradi stresa, nikotina v tobaku, alkohola in raznih strupov. Prosti radikali povzročajo

poškodbe celic in mutacije celic, kar privede do civilizacijskih bolezni. Antioksidanti vežejo

proste radikale in jih nevtralizirajo ter zaščitijo celice in posledično celo telo. Antioksidantov

poznamo več vrst, vse pa dobimo s hrano. Antioksidanti so npr. vitamin C, vitamin E in

Slika 11: Ingver

Slika 12: Kumina

8

kompleksi karotenoidnih snovi, selen in flavonoidne snovi. Več različnih antioksidantov pa

uspešno deluje le skupaj, kar pomeni, da je potrebno zaužiti več različnega sadja, zelenjave ter

zelišč in začimb čez cel dan, najbolje je, če se jih zaužije ob vsakem obroku. Le tako telo dobi

vse zaščitne snovi, ki pomagajo preprečiti poškodbe celic in krepiti imunski sistem telesa

(Merljak, Koman, 2008).

Strokovnjaki priporočajo dodajanje zelišč in začimb v prehrano tudi zato, da bi preprečili

preveliko uporabo soli. Prekomeren vnos soli in s tem natrija je zelo pomemben prehranski

dejavnik tveganja za zdravje. Prevelike količine natrija v telesu povzročajo povišan krvni tlak,

ta pa možgansko kap. Prevelika količina soli v prehrani se povezuje tudi z rakom na želodcu,

ledvičnimi kamni in sladkorno boleznijo. Namesto soli naj bi tako raje uporabljali sveža ali

posušena zelišča in začimbe, da te zapolnijo okus in se soli ne pogreša (Hlastan idr., 2008).

Tako Tabela 1 predstavlja pozitivno delovanje nekaterih zelišč in začimb na naše telo. Ingver

lajša prehlade in prebavne motnje, deluje protivnetno in je naravni antioksidant. Cimet lajša

prebavne težave ter odpravlja in preprečuje vnetje prebavil. Rožmarin in origano pa delujeta

protirakovo.

Tabela 1: Delovanje nekaterih zelišč in začimb (prirejeno po Merljak, Koman, 2008)

Zelišče, začimba Bioaktivna snov Delovanje, pomen

Ingver 6-gingerol

6-paradol

Tradicionalna medicina: za lajšanje prehladov,

prebavnih motenj.

Rezultati laboratorijskih testov: protivnetno

delovanje, kot antioksidant, inhibitorno

delovanje na rast človeških rakovih celic …

Cimet Cimetov aldehid Tradicionalna medicina: lajšanje prebavnih

motenj, vnetij prebavil, motenj cirkulacije.

Rožmarin Karnozol V laboratorijih dokazano močno delovanje proti

določenim vrstam rakavih celic.

Origano Karvakrol, timol Protirakavo delovanje.

Vir: Merljak, Koman (2008)

1.1.3 UPORABA ZELIŠČ IN ZAČIMB

Kuhanje naj bi nam predstavljalo zabavo in sprostitev, omogočalo izvirnost in tudi

ustvarjalnost, saj je to predpogoj, da bomo imeli na mizi vedno nove jedi. Pestrost okusov si

lahko zagotovimo tudi s pomočjo ustreznega kombiniranja živil z različnimi zelišči in

začimbami. Z njimi se namreč okusi prepletajo in dopolnjujejo, hkrati pa spodbujajo apetit in

pozitivno vplivajo na samo prebavo. Poznamo veliko vrst zelišč in začimb, ki jih kombiniramo

9

z različnimi živili in tako ustvarjamo vedno nove okuse. Pravilo, ki se ga je potrebno držati pri

uporabi zelišč in začimb pri kuhanju, je, da jih dodajamo vedno proti koncu kuhanja. Sveža

zelišča dodajamo jedem malo prej, da se do konca kuhanja lahko izločijo aromatične snovi,

medtem ko posušene dodajamo čisto na koncu kuhanja, da se aromatične in zdravilne snovi ne

izgubijo (Merljak, Koman, 2011). Pomembno je poudariti, da je zelišča in začimbe smiselno

uporabiti za dodatek k jedem – za izboljšanje okusa, kar ne pomeni, da z njimi popravljamo

osnovni okus (Zalar idr., 2008).

Zelišča/začimbe tako dodajamo k različnim jedem. V Tabeli 2 je predstavljena običajna

uporaba zelišč pri pripravi posameznih jedi. Baziliko uporabljamo npr. pri pripravi testenin s

paradižnikovo omako, sveži solati in podobno. Drobnjak se uporablja za jajčne jedi in predvsem

sveže solate. Origano najdemo tako na pici kot tudi na vseh paradižnikovih jedeh. Peteršilj se

poda zelenjavnim mineštram, gobam in različnim jedem z ribami. Rožmarin se predvsem

uporablja za mesne jedi, ribe in marinade. Poper je lahko dodatek vsem slanim jedem, predvsem

mesnim in juham. Cimet je dober dodatek različnim sadnim sladicam, kot so kompoti, jabolčni

zavitki, čežane, vroče čokolade ipd. Prav tako se ingver uporablja za jabolčno čežano in pečena

jabolka, pa tudi za dodatek k pikantnim jedem. Janež se ravno tako uporablja za različne sladice,

kot so piškoti, pudingi in medenjaki, pa tudi za čaje. Kumina sodi v jedi, ki so težje prebavljive,

to je npr. kislo ali sladko zelje, ohrovt in rdeča pesa. In nazadnje še muškatni orešček, ki se ga

uporablja za sirove omake, bešamele in sladke kreme.

Tabela 2: Uporaba nekaterih zelišč in začimb v kulinariki (prirejeno po Zalar idr., 2008)

ZELIŠČE/

ZAČIMBA

UPORABA

Bazilika Testenine s paradižnikom, sveže solate, zeliščni namaz, pesto …

Drobnjak Jajčne jedi, drobnjakovi štruklji, sveže solate, dekoracija hladnih

narezkov …

Origano Pica, grška solata, paradižnikove jedi, enolončnice, pečenke, omaka

za testenine …

Peteršilj Zelenjavne jedi, gobe, krompir, enolončnice, zeliščno maslo, ribe,

mesne jedi …

Rožmarin Zelenjavni nadevi, marinade, pečeno meso, jagnjetina, svinjina,

perutnina …

Poper V mesni industriji, dodatek juham, prikuham …

Cimet Sladke in sadne jedi, kompoti, kuhano vino, vroča čokolada …

Ingver Jabolčna čežana, pečena jabolka, pikantne jedi, mešani kompoti

Janež Janeževi upognjenci, sladki narastki, pudingi, medenjaki, mlad grah,

kislo zelje …

Kumina Težje prebavljive jedi: zelje, svinjina, golaževa juha, ohrovt, rdeča

pesa …

Muškatni orešček Svinjina, sirova, čebulna omaka, bešamel, sladke kreme …

Vir: Zalar idr. (2008)

10

AKTIVNE UČNE METODE

2.1 POUK IN POUČEVANJE

Pouk je načrtovan in organiziran proces tako poučevanja in učenja kot tudi vzgajanja. Učitelj

mora poučevati kakovostno, saj je to bistveno za učence in uspešno učenje. Znanje in spretnosti,

ki jih učenci pridobivajo pri pouku, vplivajo tudi na njihovo kvaliteto življenja. Problemi, ki jih

postavlja učitelj pri pouku, naj bi učencem predstavljali motivacijo za nadaljnje raziskovanje.

Ker se sodobna didaktika obrača k učencu kot posamezniku, ga je šola oz. učitelj dolžen

pripraviti za delo v skupnosti in življenju (Jelenc, 2011). Zato je pri pouku zelo pomembna

aktivnost učencev; to pomeni, da učenec aktivno spoznava nove vsebine – utemeljuje svoje

zamisli in zna rešitve podkrepiti z življenjskimi primeri. Učenje je tako uspešnejše, če učenci

samostojno razmišljajo – tako dobijo znanje, ki je uporabnejše in trajnejše. Ob kakovostnem

poučevanju učitelj učence tudi navdušuje, saj jim daje občutek, da nekaj znajo, da nekaj

pomenijo (Ivanuš Grmek, Čagran, Sadek, 2009).

2.2 UČENJE

Kot navaja Garvas (2010), večina psiholoških definicij učenja poudarja, da je učenje relativno

trajno spreminjanje posameznika (njegovega znanja, spretnosti, navad, stališč, prepričanj in

ravnanj) na podlagi izkušenj. Podobno tudi Ivanuš Grmek, Čagran, Sadek (2009) navajajo, da

učenje pomeni pridobivanje novih izkušenj, informacij, ki relativno trajno spreminjajo

posameznika kot celoto, tako obnašanje kot tudi njegovo doživljanje. Učenje navadno poteka

na osnovi izkušenj. Pri učenju so torej zelo pomembe izkušnje in cela paleta posameznikovih

čutil. Pri učenju gre torej za trajno in relativno svojevrstno spremembo posameznika, ki se

odraža v njegovem obnašanju pod vplivom predhodnih izkušenj. Učenje postane kakovostno s

tem, ko učitelj pri učencu aktivira tako miselne kot čustvene procese in tako zagotovi aktivno

učenje. Dober učitelj torej učence navaja na samostojno reševanje problemov in razmišljanje,

spodbuja dialog v skupini ter učence k postavljanju vprašanj in ne nastopa zgolj v vlogi

posredovalca informacij. Aktivnost pri pouku naj bi vodila učenčevo zanimanje in željo po

znanju (Ivanuš Grmek, Čagran, Sadek, 2009).

IZKUŠENJSKO UČENJE

Izobraževanje in učenje imata v sodobni družbi vedno večji pomen. Zato je prav izkušenjsko

učenje zaradi dinamičnega dela in dobre prilagojenosti prišlo v ospredje učnih metod. Ker se

učenci razlikujejo glede na prevladujoči način učenja, je pomembno, da učitelji pri poučevanju

smiselno izbirajo in kombinirajo različne metode ter s tem spodbudijo, povečajo željo po novem

znanju, aktivnosti in spretnosti, prav tako pa učencem omogočijo večjo samozavest. S tem

učencu tudi omogočijo, da lažje povezuje znanje z vsakdanjim življenjem. Različne metode

11

izkušenjskega učenja so torej povezava, ki združuje že preteklo pridobljeno znanje, prepričanja

in čustvene izkušnje ter na novo pridobljene izkušnje, želje ter spretnosti (Špilek Štumberger,

2000).

Izobraževanje je pravzaprav načrtno učenje, ki je povezano predvsem z življenjskimi težavami

in vprašanji. Ker se človek povsem razvije samo z učenjem, ima pri tem bistveno vlogo prav

učenje z izkušnjami. Vsak s svojimi lastnimi izkušnjami pridobiva nova znanja, ki so vsekakor

pomembna in temeljna za nadaljnje učenje (Mijoč, 1995).

Učitelji se morajo zavedati, da je potrebno vsakemu učencu omogočiti, da se uči na način, ki

mu je blizu, prav tako mora upoštevati njegovo predznanje in potrebe, najpomembnejše pa so

predhodne izkušnje. Učitelj mora posegati po dinamičnih pristopih, kjer pa mora upoštevati

učenčeva mnenja, navade, tudi učne tehnike ter najpomembneje stopnjo osebnostnega razvoja.

Le tako bo izbral najustreznejšo metodo dela. Ko se učitelj odloči za izkušenjsko učenje, je

pomembna misel, da se učence vodi in usposablja za način, da se bodo znali sami učiti, poiskati

znanja ter se tako razvijati (Špilek Štumberger, 2000). Dober učitelj je tisti, ki sproti analizira

dobljene izkušnje in se tudi iz njih uči. In prav to je pravzaprav dober pogoj za njegovo

prilagodljivost v ravnanju in samostojnem odločanju ter za odprtost za premišljeno ravnanje in

ustvarjalno poučevanje (Lepičnik, 2010).

Frontalno učenje je za učence v osnovnih šolah težko, ker temelji predvsem na poslušanju,

delanju z učbenikom ali knjigo. Za vse učence tak način dela ni dovolj, zato je potrebno, da

učitelj z ustreznimi metodami dela aktivira vse kanale za sprejemanje informacij, da ne grejo

informacije mimo njih, saj bodo le tako od pouka odnesli karseda največ. Učenje je tudi stvar

srca in ne samo razuma (Špilek Štumberger, 2000).

3.1 IZKUŠNJE

Izkušnja se opredeljuje kot celotna paleta lastnih osebnih doživetij, spoznanj in ugotovitev.

Lahko se reče, da so izkušnje vse to, kar posameznik sprevidi s pomočjo svojega doživljanja

stvarnosti oz. realnosti. Ker na samo izkušenjsko učenje vplivajo različni, med seboj

prepletajoči se dejavniki, je pomembno, da poznamo vse, saj lahko, če izkušenjskega učenja

ne izvedemo na strokoven način, učencu tudi škodimo. V času izvajanja izkušenjskega učenja

je potrebno stremeti k dejstvu, da se učenci največ in najboljše naučijo le, če naredijo nekaj

sami (Marentič Požarnik, 1992), saj se vsi, tako otroci kot odrasli najbolj učinkovito učimo na

lastnih izkušnjah. Izkušnje delimo na primarne in sekundarne (Nežič Glavica, 2017).

O sekundarnih izkušnjah govorimo v primeru, ko nam nekdo drug posreduje neko znanje npr.

s predavanjem. Večinsko otrokom sekundarne izkušnje posredujejo odrasli, starši ali učitelji.

Te izkušnje pa odrasli prenašajo iz svojega življenja. Tak način sprejemanja izkušenj ni ravno

učinkovit, saj se otrok tako zelo malo ali skorajda nič ne nauči (Nežič Glavica, 2017).

Primarna izkušnja pa temelji na konkretni izkušnji posameznika, ki je povezana z naravnimi in

življenjskimi situacijami. Otrok izkusi lastne občutke, ko uporablja svoja čutila. Primer je npr.

12

pojasnilo, opozorilo otroku, naj se ne dotika vroče pečice, ker se bo opekel. Pogosto tega

opozorila otrok ne upošteva, dokler sam ne preizkusi, da to drži – dobi izkušnjo, ki mu pove,

da je vroča pečica nevarna. Od takrat naprej se je ne bo več dotikal (Nežič Glavica, 2017).

Izkušenjsko učenje naj bi v pouk vključevali zato, ker gre za proces, ki pelje do nepozabnih

izkušenj, te pa omogočajo dobro učenje oz. iz njega izhajajo (Beard, Wilson, 2013). Oziroma,

kot navajata Jank, Meyer (2006), so izkušnje nekakšna doživetja ali zaznave, ki se predelajo v

procesu usvajanja novega znanja ob pomoči simboličnih oblik in oblikujejo v nove vzorce

razumevanja, izrazijo pa se v samem stališču učenca/otroka.

3.2 IZKUŠENJSKO UČENJE

Začetki izkušenjskega učenja izhajajo že iz obdobja šolsko-reformnega gibanja, na prehodu v

20. stoletje. Takrat se je namreč šolstvo zelo razmahnilo, šolsko-reformna gibanja so bila proti

učenju na pamet (Jank, Meyer, 2006). To gibanje pa so podpirali različni predstavniki: John

Dewey, Jean Piaget, Kurt Lewin in David Kolb. Njihov cilj je bil povezati učenje, aktivnost in

mišljenje. Izkušenjsko učenje je nastalo zaradi težnje po povezavi med teorijo in samo prakso,

zato se vedno bolj uveljavlja v procesih izobraževanja učiteljev (Lepičnik Vodopivec, 2010).

Kolb je zagovarjal, da je izkušenjsko učenje pravzaprav vsako učenje, ki je v neposredni

povezavi z realnostjo, ki jo učenec ali pa odrasel spoznava in preiskuje. Menil je, da učenje ni

zgolj samo končni rezultat, ampak da je ponavljajoč, krožen proces, katerega temelj so prav

izkušnje (Korban Črnjavič, 2016).

Izkušenjsko učenje lahko enačimo s procesom, kjer učenci ali odrasli poskušajo poiskati pomen

na podlagi življenjskih situacij, ki se jih zavedajo ter nato ponotranijo, da se jih spomnijo oz.

pretvorijo rezultate v lastne življenjske izkušnje (Jarvis, 2003). Osebna aktivnost v neki

določeni situaciji, ki omogoča pridobivanje izkušnje, kot tudi razmišljanje oz. refleksija o teh

izkušnjah predstavljata komponenti izkušenjskega učenja. Skupaj tvorita tako imenovani

reflektivni model, katerega bistvo je prenos znanja od učitelja do učenca (Lepičnik Vodopivec,

2010).

Slika 13: Izkušenjsko učenje (Fowler, 2008)

13

Izkušenjsko učenje predstavlja vez med teoretičnim in praktičnim znanjem, oziroma povezuje

veščine, znanje, pridobljene na podlagi študija literature, z izkušnjami, pridobljenimi v

resničnem življenju (Bernik, 2012). In prav iz izkušenj, ki se jih dobi s pomočjo čustvenega in

čutnega doživljanja v dani situaciji, se največ nauči ter usvoji novo znanje, ki se ga povezuje z

že pridobljenim znanjem (Marentič Požarnik, 2003).

Pri izkušenjskem učenju se torej povezujeta praksa in teorija, starost posameznika pa pri tem

ne igra nobene vloge. Pomembna je refleksija, saj ta omogoča kakovostnejše novo znanje

(Špilek Štumberger, 2000). Lahko bi rekli, da je prav izkušenjsko učenje najboljši način za

izpeljavo aktivnosti oz. dejavnosti. Povezuje namreč tako delo kot izobraževanje in navsezadnje

tudi osebnostni razvoj učenca (Ščuka, 2008). Kolb (Kolb, Miltner, 2005) izkušenjsko učenje

predstavlja kot proces, pri katerem se ustvarja znanje s pretvorbo osebne izkušnje. Izkušenjsko

učenje temelji na zaporedju dogodkov, ki imajo enega ali celo več ciljev. David Kolb je

prepričan, da je učenje cikličen proces in da to postane uspešno le, če poteka po naslednjih štirih

fazah:

1. Konkretna izkušnja;

2. Razmišljujoče opazovanje;

3. Abstraktna konceptualizacija – posplošitev

4. Aktivno eksperimentiranje – uporaba v praksi

(Ivanuš Grmek, Čagran, Sadek, 2009).

Slika 14 ponazarja krog izkušenjskega učenja, ki zajema štiri faze.

Slika 14: Krog izkušenjskega učenja po Kolbu (Ivanuš Grmek, Čagran, Sadek, 2009)

Pri tem je pomembno, da izvedemo vse faze in da faze med samim učenjem povezujemo. Ni pa

pomembno, v kateri fazi se vstopi v ciklični proces učenja, saj se učenci med seboj razlikujejo

tudi po načinu učenja (Schwartz, 2012). Pomembno je, da je učenje zastavljeno kot problem,

14

povezan z življenjsko situacijo, saj bodo učenci tako dosegli tudi čustveno motivacijske cilje

(Ivanuš Grmek, Čagran, Sadek, 2009).

Izkušenjsko učenje je v pomoč pri razvijanju abstraktno-simboličnega znanja. Tradicionalne

učne metode so le del izkušenjskega učenja. Medtem ko tradicionalne učne metode stremijo le

k običajnemu pridobivanju abstraktnega znanja in so osebne izkušnje le pomoč za dosego le-

tega, pa metode izkušenjskega učenja tako čutne kot čustvene izkušnje upoštevajo kot bistven

del učenja. Pri samem načrtovanju izkušenjskega učenja je potrebno biti pazljiv, da se upošteva

značilnosti učencev, njihova pričakovanja, sposobnosti in pretekle izkušnje, predvidevati pa je

potrebno tudi, kakšen prostor in oprema sta na voljo ter koliko časa sploh lahko porabljamo za

izvedbo izkušenjskega učenja (Sever, 2017).

Marentič Požarnik (1992) v Danilov (2014) je mnenja, da je med samim izvajanjem

izkušenjskega učenja pomembno, da se spoštuje tudi pravice, ki jih imajo učenci. Pri tem so

mišljene naslednje pravice: pravica do svobode, zasebnosti in samospoštovanja. Zagotovimo

jih lahko na naslednje načine: pravico do svobode tako, da pri izkušenjskem učenju vključujemo

več izbire, pri tem, na kakšen način in koliko se bo učenec vključil v samo delo pri izvajanju

izkušenjskega učenja. Pomembna pa je tudi pravica samospoštovanja, učna ura mora biti

izvedena temu v prid na način, da učitelj vzpodbuja in ustvarja pozitivno razredno klimo in

varno ozračje v razredu. Vsakemu učencu pa moramo na začetku izkušenjskega učenja

predstaviti poanto določene izkušnje, ki jo bo tekom učne ure pridobil, in omogočiti, da lahko

svoje občutke o njej izrazi na takšen način, kot želi in kolikor želi (Danilov, 2014).

Da je izkušenjsko učenje kar se da najbolje izvedeno, morajo učenci pokazati naslednje tri

značilnosti: da so čim bolj samostojni pri odločanju, da se za stvari zavzamejo in da od učenja

odnesejo čim več za reševanje življenjskih težav. Vse navedeno vpliva tako na pridobivanje

kakovostnega znanja kot na razvoj osebnosti kot celote (Mijoč, 1995).

Izkušenjsko učenje pa je pozitivno tudi z vidika sodobne psihologije, saj vsem učencem popestri

učni proces tako, da je prijazen do njih, je uspešnejši in z njim učenci izpopolnijo tudi osebnost.

To pomeni, da spodbuja motivacijo, ponuja možnost biti odgovoren, poleg tega pa krepi tudi

komunikacijske veščine in s tem osebnostno rast. Izkušenjsko učenje namreč omogoči

izkušenjski prostor, kjer se učenec lahko spoprime s težavo, obenem pa izkusi lastne izkušnje,

ki jih nato preveri in premisli, ter oblikuje različne hipoteze, ki jih pozneje tudi preizkusi.

Izkušenjsko učenje je dobro ne le zaradi boljšega in trajnejšega usvojenega znanja, ampak tudi

zato, ker z izkušnjami učenci lahko preoblikujejo svoje predstave in samo razumevanje ter

dopolnjujejo različne spretnosti. Izkušnje namreč delujejo kot bistvo učenja ter predstavljajo

povezave med učenčevim notranjim svetom in zunanjim svetom (Nežič Glavica, 2017).

Izkustveno učenje torej ni le v pomoč pri doseganju boljšega učnega uspeha, pač pa povečuje

tudi učenčevo sposobnost, da je iznajdljiv v težkih življenjskih situacijah, pridobiva

samozavest pri reševanju težav in konfliktov ter je podjeten (Danilov, 2014).

15

3.3 NAČELA IZKUŠENJSKEGA UČENJA

Izkušenjsko učenje temelji na naslednjih načelih:

Prvo načelo pravi, da se vsaka človeška ideja/misel preoblikuje, ko pridobiš določeno izkušnjo.

Izkušnje pomagajo nadgrajevati že obstoječe izkušnje ali pa te celo nadomestijo. Znanje ni

produkt, pač pa proces (Marentič Požarnik, 1987).

Drugo načelo se nanaša na to, da je učenje cikličen in kontinuiran proces, zato je potrebno

vedeti, da bo učitelj z novimi idejami in izkušnjami pomagal učencem priti do novega znanja

ali pa bo le-to vplivalo na že obstoječe znanje (Marentič Požarnik, 1987).

Tretje načelo govori o učenju kot o krožnemu procesu. Pomembno se je zavedati, da gre pri

učnem procesu na eni strani za konkretno izkušnjo, na drugi za aktivno eksperimentiranje, po

tem pa še za razmišljajoče opazovanje samega dogajanja (Marentič Požarnik, 1987).

Četrto načelo izkušenjskega učenja pravi, da je to učenje celosten proces, ki se prilagaja našemu

okolju. To načelo pravi, da izkušenjsko učenje med seboj povezuje tako psihološke teorije kot

procese delovanja, čustvovanja, percepcije in razmišljanja. Zatorej tako učenje ne spodbuja

samo dobrega učenja do boljšega znanja, pač pa tudi pomaga pri osebnostni rasti (Marentič

Požarnik, 1987).

Peto načelo se nanaša na učenje kot vseživljenjski proces, pomeni ustvarjanje novega znanja ne

glede na starost posameznika. Trdi, da je učenje uspešno samo v primeru, da se posameznik

uspešno premika od družbenega do osebnega znanja (Marentič Požarnik, 1987).

Če je v učenje vključenih več čutil, se pravi, da učenci uporabljajo tipanje, vonjanje, okušanje,

gledanje in poslušanje, ima učenec večjo možnost, da iz spomina prikliče informacije, ki jih je

pridobil z različnimi vtisi (Kolb, Miltner, 2005).

Prav s pomočjo izkušenjskega učenja bodo v našem primeru učenci lažje usvojili znanje o

zeliščih in začimbah. Če bodo le-te namreč poskusili gojiti, pripravljati iz njih zdrave obroke,

jih okušati in vonjati, bodo odnesli več znanja (Pandel Mikuš, Kvas, 2007). Pri tem bodo

namreč spoznali, da je zdrava prehrana dobra zanje; ne le zato, ker se bodo po njej bolje počutili,

pač pa tudi zato, ker je okusna in dobra (Merljak, Koman, 2011). Zanimiva možnost za lažji

pregled vsebin o zeliščih in začimbah je tudi risanje in ogledovanje slik, tudi to namreč

omogoča boljšo zapomnitev v primerjavi z besedno razlago (Kolb, Miltner, 2005).

16

3.4 METODE IZKUŠENJSKEGA UČENJA

Učinkovita izvedba izkušenjskega učenja od učitelja zahteva znanje in spretnosti, povezane z

ustvarjanjem pozitivne klime za učenje, razjasnjevanjem ciljev dela, ustvarjanjem koristnih

učnih sredstev ter delitev občutkov in mišljenja med učenci (Korban Črnjavič, 2016).

Učitelj mora vsekakor dobro obvladati didaktične pristope poučevanja; biti vešč uporabe

različnih učnih metod, oblik, tehnik dela, kot tudi brezhibno obvladovati svoje strokovno

področje. Bistvenega pomena, ki ga mora učitelj upoštevati pri iskanju načina izvedbe neke

dejavnosti, so tudi šolarjeve dosedanje izkušnje (Ščuka, 2008). Učitelj mora učence pripraviti,

na to, da so odprti in brez predsodkov, medtem ko se vključujejo v nove izkušnje. Učitelj jih

mora znati usmerjati in voditi, da se poglobijo in reflektirajo lastno izkušnjo. Le tako bodo prišli

do pravih in realnih sklepov in te pozneje znali povezati z novimi izzivi (Tomić, 2003).

Z izkušenjskim učenjem povezujemo dve metodi, ki se nanašata na pridobljeno izkušnjo. Ena

je osrednja metoda izkušenjskega učenja, v katero sodijo:

- igre vlog, ki so miselno zelo spodbudne, saj pomenijo vrsto aktivnosti pri pouku, v katerih

učenci igrajo raznolike, bolj ali manj strukturirane situacije in vloge. Temelji na učenju iz

neposredne izkušnje, omogoča pa tudi trening različnih spretnosti. V igri vlog pa učenec

začasno dobi predpisano identiteto in s tem razmišljanje ter vedenje neke druge osebe.

- simulacije, ki so vloge, pri katerih učenec obdrži svojo identiteto, le da se vživi v drugo,

namišljeno situacijo. Ravna tako, kot da bi bila ta resnična. Se pravi, da so pri simulaciji

vedenje, čustvovanje in spretnosti realni, okoliščine pa simulirane.

- strukturirane naloge pa so naloge s podvprašanji, ki so lahko med seboj odvisne ali ne.

Nanašajo se na določeno besedilo, tabelo ali graf. Skupaj tvorijo neko celoto, ki jo gradi več

tipov nalog (Lepičnik Vodopivec, 2010).

Druga pa je podporna metoda, v katero uvrščamo opazovanje procesa, študije primera, za

raziskovanje posameznika ali skupine. Predstavlja tudi celovit opis posameznega primera in

njegovo analizo – raziskovanje samega sebe. Čas za razmislek, vizualizacija, je tehnika, ki se

uporablja za sposobnost predstavljanja z umom in ne le z očmi, tako krepi motivacijo in

metode projektov. Metode pa se ločijo tudi glede stvarnosti, kamor spadata šolska stvarnost

(hospitacije, nastopi, ekskurzije in praksa) in simulirana stvarnost, v katero sodijo igre vlog

(Lepičnik Vodopivec, 2010).

Ker je izkušenjsko učenje celovito ter predstavlja preplet razmišljanja, čustvovanja in

dejavnosti, je primerno za čisto vse šolske predmete (Korban Črnjavič, 2016).

Otroci se najlažje učijo skozi igro in z izkušenjskim učenjem. Pristop, ki ga povezujemo z

izkušenjskim učenjem, je »hands-on«; s tem pristopom posameznik v celoti spozna predmet,

ga otipa, vidi, povonja, posluša zvoke in ga okusi. Tako uporabi svoja čutila in pridobi celostno

predstavo o predmetu. Vse to potrjuje tudi raziskava diplomskega dela (Bregar, 2014), v kateri

so ugotovili, da so učenci bolje motivirani, če lahko stvari sami preizkusijo, vidijo, tipajo, ne

pa o njih samo poslušajo. Otroci so bili namreč udeleženi v delavnici, kjer so lahko sodelovali,

risali risbice, kar je bila za otroke zelo dobra motivacija. Raziskavo so otroci pohvalili, bili so

17

navdušeni. Prav tako se je delavnica z izkušenjskim učenjem zdela zanimiva, dinamična in

drugačna tudi vzgojiteljicam (Bregar, 2014).

3.5 IZKUŠENJSKO UČENJE PRI POUKU GOSPODINJSTVA NA

PRIMERIH ZELIŠČ IN ZAČIMB

Učenje o zdravi prehrani, varovalnih živilih, kamor sodijo tudi zelišča in začimbe, je pomembno

že na osnovnošolskem nivoju. Pomembno vlogo pri tem ima prav predmet gospodinjstvo v

šestem razredu devetletne osnovne šole, ki vključuje modul Hrana in prehrana. Hrana in

prehrana je najbolj obsežen modul pri predmetu gospodinjstvo, saj obsega okvirno 42 ur, zato

se ravno v tem modulu poslužuje več izkušenjskega učenja kot pri ostalih gospodinjskih

modulih.

V raziskavi diplomskega dela (Danilov, 2014) je bilo potrjeno, da se učiteljice gospodinjskega

pouka dobro zavedajo pozitivnih lastnosti in uporabe izkušenjskega učenja pri pouku

gospodinjstva. Pravzaprav se zavedajo, da se pri pouku gospodinjstva izkušenjsko učenje lahko

uporablja pri različnih modulih, največkrat pa se ga poslužujejo prav pri modulu Hrana in

prehrana, saj so mnenja, da tako pristavijo svoj lonček k učenčevem razumevanju zdrave

prehrane ter zdravemu življenjskemu slogu otrok.

V okviru tega modula učenci spoznajo smernice zdravega prehranjevanja; spoznajo tudi živila,

njihovo sestavo in zdrave kuharske postopke priprave jedi (Učni načrt: Gospodinjstvo, 2011).

Učni načrt za gospodinjstvo omogoča predstavitev vsebine zelišča in začimbe na več različnih

načinov v okviru različnih učnih vsebin. Učenci tako lahko:

- sami izberejo eno zelišče/začimbo ali iz domačega vrta ali iz trgovine, poiščejo recept,

ki vsebuje izbrano zelišče oz. začimbo, recept predstavijo ostalim učencem in učitelju

ter samostojno organizirajo delo priprave izbranih jedi in pijač po skupinah. Tako bi

lahko pripravili ingverjeve piškote, metin osvežilni napitek, janeževe upognjence,

sirovo omako z muškatnim oreščkom s testeninami, idrijsko jed: zelševko z

drobnjakom, kislo zelje s kumino … Ko bi bila jed gotova, bi jo učenci poskusili,

komentirali okus, vonj, povedali, zakaj menijo, da se doda določena začimba/zelišče v

jed, in kaj so zdravi učinki zelišč/začimb na telo.

- raziščejo, katere pozitivne učinke na zdravje ima izbrano zelišče/začimba, v naravnem

okolju poiščejo in fotografirajo izbrana zelišča oz. začimbe oz. jedi, ki jih vsebujejo, ter

pripravijo razstavo fotografij z opisi.

- če je to mogoče na šoli, zasnujejo načrt zasaditve izbranih zelišč, jih posadijo, negujejo

in tudi uporabijo pri pripravi jedi.

- izdelajo medpredmetno projektno nalogo na temo zelišč, začimb in podobno.

18

EMPIRIČNI DEL

OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA IN CILJI

V magistrski nalogi sem raziskovala, kako učenci dojemajo učenje nove snovi o zeliščih in

začimbah v primeru, da je uporabljeno zelišče/začimba oz. le slika zelišča/začimbe z ustreznim

opisom. Ravno tako sem želela raziskati, kako na učno uspešnost učencev vpliva delo s

konkretnimi zelišči/začimbami ter ali se bo izkušnja s konkretnimi zelišči in začimbami odrazila

tudi v njihovi nameri pogostejše uporabe zelišč in začimb v prehrani. Raziskati sem želela tudi

to, ali bo znanje o zeliščih in začimbah boljše v skupini, ki bo delo izvajala s pomočjo zelišč in

začimb, v primerjavi s skupino, v kateri bo delo potekalo s pomočjo frontalne oblike dela in

bodo zelišča/začimbe predstavljeni le s sliko in besedo.

Cilji raziskave, ki sem jih želela, so bili primerjati znanje med učenci eksperimentalne skupine

(izkušenjsko učenje) in kontrolne skupine (frontalna oblika dela) po izvedbi pedagoškega

eksperimenta. Cilj je bil tudi pridobiti mnenje učencev o vlogi izkušenjskega učenja pri

pridobivanju znanja o zeliščih in začimbah z vidika hitrejšega oz. trajnejšega zapomnjenja nove

snovi ter primerjati namero uporabe zelišč in začimb v prehrani med učenci eksperimentalne in

kontrolne skupine.

RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Z raziskavo sem želela pridobiti odgovore na naslednja raziskovalna vprašanja:

RV1: V kateri skupini (eksperimentalni ali kontrolni) bodo učenci po obravnavi nove snovi

prepoznali več zelišč?

RV2: Ali bodo razlike v prepoznavanju zelišč/začimb po obravnavi nove snovi med

eksperimentalno in kontrolno skupino statistično pomembne?

RV3: Kateri učenci (učenci kontrolne ali eksperimentalne skupine) bodo imeli boljše znanje o

zeliščih/začimbah po izvedeni učni uri?

RV4: Kateri učenci (učenci kontrolne ali eksperimentalne skupine) bodo izkazali večjo namero

uporabe zelišč v prehrani?

RV5: Kakšen pomen učenci pripisujejo izkušenjskemu učenju z vidika hitrejšega in trajnejšega

zapomnjenja nove snovi?

19

METODA DELA

6.1 Postopki zbiranja podatkov

Podatke sem zbirala s pomočjo delovnega lista in anketnega vprašalnika, ki so ju učenci reševali

ob koncu učne ure. Vsi učenci, od tega je bilo 50 učencev eksperimentalne skupine in 50

učencev kontrolne, so imeli enake delovne liste. Anketna vprašalnika sta bila ustrezno

prilagojena izpeljavi učne ure (ali eksperimentalna ali kontrolna učna ura). Učne ure sem

izvedla novembra 2018.

Za metodo zbiranja podatkov sem uporabila kvantitativno eksperimentalno pedagoško

raziskovanje – pedagoški eksperiment. Po izvedbi učne ure so učenci reševali naloge, ki so bile

vključene v delovni list. V delovni list so bila vključena vprašanja odprtega in zaprtega tipa.

Za zbiranje stališč učencev o izkušenjskem učenju sem uporabila anketni vprašalnik. Reševali

so ga vsi učenci, tako eksperimentalna, kot kontrolna skupina, vendar sta se med seboj

razlikovala glede na metode in oblike dela med učno uro. Anketna vprašalnika sta bila

anonimna, sestavljena iz zaprtega in odprtega tipa vprašanj.

Opis poteka dela v eksperimentalni skupini

V eksperimentalni skupini sem izvajala učno uro z izkušenjskim učenjem na primeru zelišč in

začimb. Učna ura je bila zastavljena tako, da smo najprej skozi razgovor in razlago opredelili

zelišča in začimbe. Nato sem učence razdelila v dve skupini, vsaka skupina je dobila en učni

list, ki so ga reševali skupaj. Prva skupina je na pladnjih dobila zelišča: svež peteršilj, drobnjak,

baziliko, origano, rožmarin in meto. Druga skupina pa je na pladnju dobila začimbe: skorjo

cimeta, semena kumine in janeža, slednjega so dobili tudi v janeževih upognjencih (piškoti),

koreniko ingverja in kandiran ingver, črni poper v zrnju, cel in mleti muškatni orešček. Učenci

obeh skupin so lahko material otipali, povonjali in poizkusili. Sproti so reševali učni list, kamor

so zapisovali imena zelišč in začimb ter svoje ugotovitve (vonj in okus).

Slika 15: Konkretni primeri zelišč in začimb (cimet, origano, kumina), podani učencem

eksperimentalne skupine

20

Ko so rešili učni list, sta skupini zamenjali pladnje. Na koncu sta skupini predstavili ugotovitve

opazovanj, sama pa sem sproti še razložila, v katerih jedeh se posamezna začimba/zelišče

uporablja in zakaj. Poleg sem imela še svoje slike posameznih zelišč in začimb v predstavitvi

PowerPoint.

Slika 16: Peteršilj v vrtu ( primer slike iz predstavitvi za učence eksperimentalne skupine)

Ob koncu ure so z namenom preverjanja znanja vsi učenci rešili delovni list, ki je vključeval

naloge za prepoznavanje, uvrščanje in poznavanje lastnosti ter uporabe izbranih zelišč in

začimb.

Opis poteka dela v kontrolni skupini

Učenci v kontrolni skupini so se o zeliščih in začimbah učili na podlagi razgovora in preko slik

v predstavitvi PowerPoint. Snov, ki je bila eksperimentalni skupini predstavljena s konkretnimi

primeri zelišč in začimb (kjer so uporabljali čutila), je bila v kontrolni skupini predstavljena

zgolj z besedo in slikami. Po obravnavi nove snovi so učenci reševali delovni list.

6.2 Raziskovalni vzorec

Vzorec je bil neslučajnostni, vzorčenje namensko. V vzorec so bili vključeni učenci 6. razreda

dveh osnovnih šol, ki imajo pri pouku predmet gospodinjstvo. Delovni list ob zaključku ure je

izpolnjevalo 100 učencev 6. razreda; od tega 50 učencev eksperimentalne skupine (ES) in 50

učencev kontrolne skupine (KS).

Tudi anketo so reševali vsi učenci 6. razreda; 50 učencev ES in 50 učencev KS.

21

6.3 Statistične obdelave

Pridobljene podatke sem vnesla v Excelovo preglednico. Statistične analize sem izvedla s

pomočjo računalniškega programa IBM SPSS Statistics 22. Uporabljena je bila deskriptivna in

inferenčna statistika. Za statistično analizo sem uporabila program SPSS. Pridobljene podatke

sem analizirala z naslednjimi statističnimi postopki: frekvenčna in odstotkovna porazdelitev,

χ²-kvadrat preizkus hipoteze neodvisnosti oz. Kullbackov 2î preizkus, kadar pogoja za uporabo

χ²-kvadrat preizkusa hipoteze neodvisnosti nista bila izpolnjena.

REZULTATI Z RAZPRAVO

Z raziskavo sem želela preveriti, ali učenci znajo definirati pojem zelišče oz. začimba.

Pri tej nalogi so učenci odgovarjali slabše, saj so pisali predvsem splošne lastnosti obeh skupin.

Iz odgovorov je bilo razvidno, da bistvenih kriterijev ločevanja ne poznajo dobro.

Tabela 3: Definicija zelišč in začimb

Definicija zelišč in

začimb

Nepravilno

Delno

pravilno

Popolnoma

pravilno

Skupaj

f f (%) f

f (%) f

f (%) f f (%)

Skupina

ES

16

32,0 %

33

66,0 %

1

2,0 %

50

100,0 %

KS

24 48,0 %

26

52,0 %

0

0,0 %

50

100,0 %

Skupaj

40

40,0 %

59

59,0 %

1

1,0 %

100

100,0 %

Kot je razvidno iz Tabele 3, je v ES odgovor delno pravilno definiralo več učencev (66,0 %),

kot v KS (52,0 %). V ES je tudi manjši delež učencev (32,0 %) odgovoril napačno kot v KS

(48,0 %). Popolnoma pravilno pa je odgovoril le en učenec ES. Razlike med ES in KS

statistično niso bile pomembne (2î = 3,830; df = 2; α = 0,147).

Z raziskavo sem želela tudi ugotoviti, kako dobro učenci prepoznavajo posamezne

začimbe/zelišča. Skupno so morali prepoznati dvanajst zelišč/začimb. To je obsegalo

poimenovanje, uvrstitev v pravilno skupino (zelišče oz. začimba) in uporabo v jedeh (Slika 17).

22

Zelišče/začimba Poimenovanje Uporaba

Origano

- Paradižnikove jedi

- Pica

- Zelenjavne juhe

Slika 17: Primer 2. naloge – origano

Gabrijelčič (2000) navaja, da je pomembno, da se učencem snov pokaže, obrazloži, zakaj se

zelišča in začimbe dodaja jedem in napitkom ter zakaj spadajo pod varovalna živila. Prav tako

se mora učencem dati možnost, da se s pomočjo lastnih izkušenj spoznajo s snovjo, saj bo

znanje tako boljše in trajnejše.

Z raziskavo sem želela odgovoriti na naslednje RV1: V kateri skupini (eksperimentalni ali

kontrolni) bodo učenci po obravnavi nove snovi prepoznali več zelišč?

Tabela 4: Delež pravilno prepoznanih zelišč

Zelišče KS ES

f f (%) f f (%)

ROŽMARIN 8 16,0 % 15 30,0 %

PETERŠILJ 16 32,0 % 21 42,0 %

ORIGANO 3 6,0 % 4 8,0 %

META 9 18,0 % 21 42,0 %

DROBNJAK 4 8,0 % 17 34,0 %

BAZILIKA 7 14,0 % 9 18,0 %

Kot je razvidno iz Tabele 4, so več zelišč prepoznali učenci ES, prav tako so vsa zelišča bolje

prepoznavali učenci ES kot učenci KS (Tabela 4). Največja razlika je pri prepoznavanju mete

(ES: 42,0 %; KS: 18,0 %) in drobnjaka (ES: 34,0 %; KS: 8,0 %).

Z raziskavo sem želela odgovoriti tudi na RV2: Ali bodo razlike v prepoznavanju zelišč/začimb

po obravnavi nove snovi med eksperimentalno in kontrolno skupino statistično pomembne?

Kot je razvidno iz Tabele 5, je večji delež učencev ES (78,0 %) kot KS (56,0 %) pravilno

poimenoval rožmarin. Razlike so bile tudi statistično pomembne (χ2 = 5,473; df = 1; α = 0,019).

Ravno tako je večji delež učencev pravilno poimenoval meto v ES (74,0 %) kot v KS (48,0 %).

Tudi v tem primeru so bile razlike med ES in KS statistično pomembne (χ2 = 7,104; df = 1;

α = 0,008). Pri poimenovanju ostalih zelišč analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik.

So pa učenci ES v večjem deležu pravilno poimenovali drobnjak (ES: 76,0 % in KS: 62,0 %)

23

in origano (ES: 28,0 % in KS: 26,0 %). Enako uspešni so bili učenci obeh skupin pri

poimenovanju bazilike (54,0 %).

Tabela 5: Poimenovanje zelišč

Zelišče Skupina

Nepravilno

Pravilno

χ2

df

g

g

α

α

α

f f (%) f f (%)

ROŽMARIN ES

11

22,0 %

39

78,0 % 5,473 1 0,019

KS

22

44,0 %

28

56,0 %

PETERŠILJ ES

4

8,0 %

46

92,0 %

0,444 1 0,505

KS

6

12,0 %

44

88,0 %

ORIGANO ES

36

72,0 %

14

28,0 %

0,051 1 0,822

KS

37

74,0 %

13

26,0 %

META ES

13

26,0 %

37

74,0 %

7,104 1 0,008

KS

26

52,0 %

24

48,0 %

DROBNJAK ES

12

24,0 %

38

76,0 %

2,291 1 0,130

KS

19

38,0 %

31

62,0 %

BAZILIKA ES

23

46,0 %

27

54,0 %

0,000 1 1,000

KS

23

46,0 %

27

54,0 %

Tudi pri prepoznavanju začimb so bili učenci ES uspešnejši v večini primerov razen v primeru

cimeta. Kot je razvidno iz Tabele 6, statistična analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik

v poimenovanju posameznih rastlin med KS in ES. Kot sem že omenila, so bili najbolj uspešni

pri poimenovanju cimeta, učenci obeh skupin so ga poimenovali enako uspešno (94,0 %).

Sledilo je pravilno poimenovanje črnega popra (ES: 96,0 %; KS: 90,0 %). Ingver je pravilno

poimenovalo 78,0 % učencev ES in 74,0 % učencev KS. Muškatni orešček je pravilno

poimenovalo 68,0 % učencev ES in 64,0 % učencev KS. Najslabše rezultate so učenci dosegli

pri poimenovanju kumine in janeža. Kumino je pravilno poimenovalo 46,0 % učencev ES in

samo 28,0 % učencev KS. Janež pa je pravilno poimenovalo 44,0 % učencev ES in 32,0 %

učencev KS.

24

Tabela 6: Poimenovanje začimb

Zelišče Skupina

Nepravilno

Pravilno

χ2

df

g

α

α

f f (%) f f (%)

CIMET ES

2

4,0 %

48

96,0 % 0,000 1 1,000

KS

2

4,0 %

48

96,0 %

INGVER ES

11

22,0 %

39

78,0 %

0,219 1 0,640

KS

13

26,0 %

37

74,0 %

KUMINA ES

27

54,0 %

23

46,0 %

3,475 1 0,062

KS

36

72,0 %

14

28,0 %

ČRNI POPER ES

2

4,0 %

48

96,0 %

2î =

1,425 1 0,233

KS

5

10,0 %

45

90,0 %

MUŠKATNI

OREŠČEK

ES

16

32,0 %

34

68,0 %

0,178 1 0,673

KS

18

54,0 %

32

64,0 %

JANEŽ ES

28

56,0 %

22

44,0 %

1,528 1 0,216

KS

34

68,0 %

16

32,0 %

Poleg pravilnega poimenovanja so morali učenci zraven vsake slike tudi obkrožiti, ali je na sliki

zelišče ali začimba. Kot je razvidno iz Tabele 7, statistična analiza ni pokazala statistično

pomembnih razlik pri pravilnem uvrščanju vzorcev v skupino zelišč, čeprav so nekoliko boljše

rezultate dosegli učenci ES. Največja razlika med pravilno uvrstitvijo je bila pri meti, ki jo je

pravilno označilo 62,0 % učencev ES in 44,0 % učencev KS ter pri baziliki, ki jo je med zelišča

pravilno uvrstilo 48,0 % učencev ES in samo 34,0 % učencev KS. Tudi rožmarin so bolje

uvrstili (52,0 %) učenci ES kot učenci KS (42,0 %). Zelišče peteršilj je pravilno uvrstilo 54,0 %

učencev ES in 42,0 % učencev KS. 50,0 % učencev ES in 42,0 % učencev KS je pravilno

označilo origano, za pravilno uvrstitev drobnjaka pa se je odločilo 44,0 % učencev ES in 30,0

% učencev KS.

25

Tabela 7: Pravilnost uvrstitve posameznih primerov v skupino zelišč

Zelišče Skupina

Nepravilno Pravilno

χ2

χ2

df

g

α

α

f f (%) f

f (%)

ROŽMARIN ES

24

48,0 %

26

52,0 % 1,004 1 0,316

KS

29

58,0 %

21

42,0 %

PETERŠILJ ES

23

46,0 %

27

54,0 %

1,442 1 0,230

KS

29

58,0 %

21

42,0 %

ORIGANO ES

25

50,0 %

25

50,0 %

0,644 1 0,422

KS

29

58,0 %

21

42,0 %

META ES

19

38,0 %

31

62,0 %

3,252 1 0,071

KS

28

56,0 %

22

44,0 %

DROBNJAK ES

28

56,0 %

22

44,0 %

2,102 1 0,147

KS

35

70,0 %

15

30,0 %

BAZILIKA ES

26

52,0 %

24

48,0 %

2,026 1 0,155

KS

33

66,0 %

17

34,0 %

Tudi pri uvrščanju začimb (Tabela 8) ni bilo statistično pomembnih razlik med ES in KS. Z

izjemo cimeta so bili pri uvrščanju izbranih primerov uspešnejši učenci ES. Cimet je pravilno

uvrstilo 58,0 % učencev KS in nekoliko manj, 54,0 % učencev ES. Največja razlika (10,0 %) v

uvrščanju je bila pri začimbi janež, kjer so bolje označevali učenci ES (42,0 %) kot učenci KS

(32,0 %). Ingver je pravilno uvrstilo 58,0 % učencev ES in 50,0 % učencev KS. Prav tako je

nekoliko več (42,0 %) učencev ES kot učencev KS (38,0 %) pravilno uvrstilo kumino. Črni

poper je med začimbe pravilno uvrstilo 62,0 % učencev ES in 60,0 % učencev KS. Tudi

muškatni orešček so bolje (48,0 %) uvrščali učenci ES kot učenci KS (44,0 %).

26

Tabela 8: Pravilnost uvrstitve posameznih primerov v skupino začimb

Zelišče Skupina

Nepravilno

Pravilno

χ2

df

α

α

f f (%) f f (%)

CIMET ES

23

46,0 %

27

54,0 % 0,162 1 0,687

KS

21

42,0 %

29

58,0 %

INGVER ES

21

42,0 %

29

58,0 %

0,644 1 0,422

KS

25

50,0 %

25

50,0 %

KUMINA ES

29

58,0 %

21

42,0 %

0,167 1 0,683

KS

31

62,0 %

19

38,0 %

ČRNI POPER ES

19

38,0 %

31

62,0 %

0,042 1 0,838

KS

20

40,0 %

30

60,0 %

MUŠKATNI

OREŠČEK

ES

26

52,0 %

24

48,0 %

0,161 1 0,688

KS

28

56,0 %

22

44,0 %

JANEŽ ES

29

58,0 %

21

42,0 %

1,073 1 0,300

KS

34

68,0 %

16

32,0 %

Boljše znanja glede uporabe zelišč v jedeh so pokazali učenci ES (Tabela 9). Statistična analiza

je pokazala statistično pomembne razlike v znanju glede uporabe drobnjaka v jedeh med učenci

ES in KS (χ2 = 9,033; df = 1; α = 0,003). Pravilen odgovor o uporabi drobnjaka je zapisalo

68,0 % učencev ES in le 38,0 % učencev KS. Statistično pomembne razlike med ES in KS so

se pokazale tudi pri poznavanju uporabe mete pri pripravi jedi (χ2 = 5,769; df = 1; α = 0,016).

Pravilno je navedlo uporabe mete v jedeh kar 64,0 % učencev ES in samo 40,0 % učencev KS.

Čeprav pri ostalih zeliščih analiza ni pokazala statistično pomembnih razlik, so učenci ES

pokazali več znanja o uporabi zelišč v jedeh kot učenci KS.

27

Tabela 9: Uporaba zelišč v jedeh

Zelišče Skupina

Nepravilno

Pravilno

χ2

df

α f f (%) f f (%)

ROŽMARIN ES

22

44,0 %

28

56,0 % 1,440 1 0,230

KS

28

56,0 %

22

44,0 %

PETERŠILJ ES

10

20,0 %

40

80,0 % 0,877 1 0,349

KS

14

28,0 %

36

72,0 %

ORIGANO ES

35

70,0 %

15

30,0 % 0,049 1 0,826

KS

36

72,0 %

14

28,0 %

META ES

18

36,0 %

32

64,0 % 5,769 1 0,016

KS

30

60,0 %

20

40,0 %

DROBNJAK ES

16

32,0 %

34

68,0 % 9,033 1 0,003

KS

31

62,0 %

19

38,0 %

BAZILIKA ES

28

56,0 %

22

44,0 % 1,051 1 0,305

KS

33

66,0 %

17

34,0 %

Jed, v kateri bi uporabili rožmarin, je znalo navesti kar 56,0 % učencev ES in nekoliko manj,

44,0 % učencev KS. Prav tako je več (80,0 %) učencev ES pokazalo znanje o uporabi peteršilja

v jedeh kot učencev KS (72,0 %). Pri origanu sta sicer obe skupini nekoliko slabše znali navesti

uporabo v jedeh, pa vendar je nekoliko bolje (30,0 %) odgovarjala ES kot KS (28,0 %). Tudi

pri uporabi bazilike je več znanja pokazala ES (44,0 %) kot KS (34,0 %).

28

Tudi pri uporabi začimb v prehrani so boljše znanje pokazali učenci ES (Tabela 10). Pri uporabi

črnega popra v jedeh pa se kažejo tudi statistično pomembne razlike (χ2 = 7,644; df = 1;

α = 0,006).

Tabela 10: Uporaba začimb v jedeh

Zelišče Skupina

Nepravilno

Pravilno

χ2

df

α f f (%) f f (%)

CIMET ES

8

16,0 %

42

84,0 % 0,071 1 0,790

KS

9

18,0 %

41

82,0 %

INGVER ES

26

52,0 %

24

48,0 % 0,360 1 0,548

KS

23

46,0 %

27

54,0 %

KUMINA ES

34

68,0 %

16

32,0 % 2,613 1 0,106

KS

41

82,0 %

9

18,0 %

ČRNI POPER ES

10

20,0 %

40

80,0 % 7,644 1 0,006

KS

23

46,0 %

27

54,0 %

MUŠKATNI

OREŠČEK

ES

38

76,0 %

12

24,0 % 0,542 1 0,461

KS

41

82,0 %

9

18,0 %

JANEŽ ES

36

72,0 %

14

28,0 % 0,877 1 0,349

KS

40

80,0 %

10

20,0 %

Kar 80,0 % učencev ES in samo 54,0 % učencev KS je namreč pravilno navedlo uporabo črnega

popra. Samo pri uporabi ingverja so nekoliko bolje odgovarjali učenci KS, saj je 54,0 %

učencev KS pravilno napisalo uporabo, pri ES pa 48,0 % učencev. Ostale začimbe so bolje znali

uporabljati v jedeh učenci ES. Za cimet je pravilno določilo uporabo 84,0 % učencev ES in 82,0

% učencev KS.

Kar 32,0 % učencev ES je znalo napisati uporabo kumine v jedeh, medtem ko je v KS to znalo

samo 18,0 % učencev. Tudi pri uporabi muškatnega oreščka so učenci ES pokazali nekoliko

boljše znanje (24,0 %) kot učenci KS (18,0 %). Slabše znanje pa sta obe skupini pokazali pri

zapisu uporabe janeža v jedeh. Vendar so učenci ES ponovno bolje (28,0 %) odgovarjali kot

učenci KS (20,0%).

29

John Dewey v Židan (1993) je navedel, da se nekateri dogodki, ki jih človek doživi skozi cel

dan, delijo na nepomembne in na zelo pomembne; slednji se pretvorijo tudi v izkušnje, te pa

omogočijo učenje. Izkušnje pa potrjujejo ali zavračajo teoretične podlage. Tako so učenci ES

nekatere izkušnje o prepoznavanju zelišč in začimb (tipanje, vonjanje, okušanje in ogledovanje)

razumeli kot pomembne ter jih lažje usvojili in si jih zapomnili kot učenci KS, ki znanja niso

pridobivali z vsemi čutili .

Tudi raziskava v diplomskem delu Sever (2017) je razkrila veliko pozitivnih učinkov uporabe

izkušenjskega učenja na primeru predšolskih otrok. Predšolski otroci, ki so bili v omenjeni

raziskavi vključeni v izkušenjsko učenje, so se z njim spoprijeli na več različnih načinov:

najprej so zelišča spoznavali preko pravljic, dramatizacij in lutk – tako so se lažje povezali z

naravo in teoretično podlago ter se tako več naučili. Pozneje so se učili tudi v naravi, kar je

otrokom predstavljalo dodatno motivacijo za novo učno vsebino. Naučili so se vse o zeliščih,

potem pa so zelišča tudi posadili, zalivali, presajali v zeliščno gredico. Ker so z zelišči rokovali,

uporabljali vsa svoja čutila, so ugotovili, da nekatera lepo dišijo, da imajo nekatera izrazit okus,

zato so jih uporabili še v jedeh, sirupih in dišečih blaznicah. Raziskava je pokazala, da so otroci

na tak način – preko izkušenjskega učenja – odnesli veliko več znanja, kot če bi ga prejeli le v

obliki besede. Po aktivnosti so namreč pokazali več znanja glede prepoznavanja zelišč in

uporabe zelišč kot pred aktivnostjo. Poleg tega pa so dejavnosti otroke zelo motivirale za delo,

jih spodbudile k medsebojnim sodelovanjem, hkrati pa so se naučili veliko življenjskih stvari.

Čeprav je bila naša raziskava izvedena pri otrocih v starejšem starostnem obdobju, so bili

rezultati podobni – boljše znanje so pokazali učenci eksperimentalne skupine, ki so se učili s

pomočjo konkretnih zelišč/začimb in so lahko uporabljali tudi tip, vonj in okus.

Z raziskavo sem želela ugotoviti tudi, ali učenci vedo, kateri del rastlin se največkrat uporablja

za pripravo zeliščnih pripravkov. Tudi pri tej nalogi se je pokazalo boljše znanje učencev, ki so

lahko rastline videli v živo, jih otipali in povonjali njihove liste (ES). Čeprav statistična analiza

ni pokazala statistično pomembnih razlik med ES in KS (χ2 = 2,679; df = 1; α = 0,102), je iz

Tabele 11 razvidno, da je pravilno odgovorilo, da se v zeliščnih pripravkih večinsko uporablja

liste rastlin, več učencev ES (90,0 %) kot učencev KS (78,0 %).

30

Tabela 11: Poznavanje uporabe zelišč za pripravo zeliščnih pripravkov

Del rastlin za uporabo

zeliščnih pripravkov

Nepravilno

Pravilno

Skupaj

f f (%) f f (%) f f (%)

Skupina ES

5 10,0 % 45 90,0 % 50 100,0 %

KS

11 22,0 % 39 78,0 % 50 100,0 %

Skupaj 16 16,0 % 84 84,0 % 100 100,0 %

Pri nalogi, ki je zahtevala, da učenci pravilno zapišejo številko pred opisom posameznega

zelišča ali začimbe, so nekoliko boljše rezultate dosegli učenci KS, saj je v celoti pravilno

odgovorilo kar 56,0 % učencev, delno pravilno pa 32,0 % učencev. Samo 4,0 % učencev KS je

podalo nepravilni odgovor. Učenci ES pa so to nalogo reševali nekoliko slabše, saj je nepravilno

odgovorilo 8,0 % učencev. V celoti pravilno pa je odgovorilo 44,0 % učencev ES (Tabela 12).

Razlike niso bile statistično pomembne (χ2 = 1,987; df = 4; α = 0,738).

Tabela 12: Povezovanje imena izbranega zelišča z opisom

Opisi zelišč in začimb

Pravilno

Delno pravilno Nepravilno

Skupaj

f f (%)

f

f (%) f f (%) f f (%)

Skupina ES

22

44,0 %

24

48,0 %

4

8,0 %

50

100,0 %

KS

28

56,0 %

20

40,0 %

2

4,0 %

50

100,0 %

Skupaj

50

50,0 %

44

44,0 %

6

6,0 %

100

100,0 %

Na vprašanje, zakaj so začimbe zdrave, je pravilno odgovorilo 76,0 % učencev ES in 64,0 %

učencev KS (Tabela 13). Razlike niso bile statistično pomembne (χ2 = 1,714; df = 1; α = 0,190).

Ker je bila ta naloga teoretično zasnovana, večje razlike med skupinama niso bile prisotne, pa

vendar ES nekoliko izstopa. Morda je bila dodatna motivacija, ki so jo učenci pridobili tekom

učne ure z izkušenjskim učenjem, odgovorna za boljšo dovzetnost za novo znanje.

31

Tabela 13: Poznavanje utemeljitve zdravilnosti začimb

Zakaj so začimbe zdrave?

Nepravilno

Pravilno

Skupaj

f f (%) f f (%) f f (%)

Skupina ES

12

24,0 %

38

76,0 %

50

100,0 %

KS

18

36,0 %

32

64,0 %

50

100,0 %

Skupaj

30

30,0 %

70

70,0 %

100

100,0 %

Na vprašanje, katera snov daje popru ostrino in pekoč okus, je pravilno odgovorilo 80,0 %

učencev ES in 68,0 % učencev KS (Tabela 14). Razlike niso bile statistično pomembne

(χ2 = 1,871; df = 1; α = 0,171). Vendar je ES na zastavljeno nalogo vseeno ponovno odgovarjala

bolje.

Tabela 14: Poznavanje snovi, ki daje popru značilen okus

Ostrina in pekoč okus popra

Nepravilno

Pravilno

Skupaj

f f (%) f f (%) f f (%)

Skupina ES

10

20,0 %

40

80,0 %

50

100,0 %

KS

16

32,0 %

34

68,0 %

50

100,0 %

Skupaj

26

26,0 %

74

74,0 %

100

100,0 %

Nalogo, pri kateri so morali učenci podati odgovor na vprašanje: »Zakaj je uporaba zelišč in

začimb v prehrani dobra?«, so nekoliko bolje rešili učenci KS (Tabela 15). Ti učenci so namreč

napisali vsaj eno ali dve (86,0 %) od treh pozitivnih lastnosti zelišč in začimb, odgovorili so

delno pravilno. Čisto v celoti pravilno ni znal odgovoriti noben učenec, ne v KS ne v ES.

Nepravilno pa je odgovorilo samo 14,0 % učencev KS, medtem ko je nepravilno odgovorilo

28,0 % učencev ES. Delno pravilno je odgovorilo 72,0 % učencev ES. Tudi pri tej nalogi razlike

niso bile statistično pomembne (χ2 = 5,184; df = 2; α = 0,075).

32

Tabela 15: Pozitivna uporaba zelišč in začimb v prehrani

Uporaba zelišč in začimb v

prehrani

Nepravilno

Delno pravilno

Pravilno

Skupaj

f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)

Skupina ES

14

28,0 %

36

72,0 %

0

0,0 %

50

100,0 %

KS

7

14,0 %

43

86,0 %

0

0,0 %

50

100,0 %

Skupaj

21

21,0 %

79

79,0 %

0

0,0 %

100

100,0 %

Z raziskavo sem želela pridobiti tudi odgovor na RV3: Kateri učenci (učenci kontrolne ali

eksperimentalne skupine) bodo imeli boljše znanje o zeliščih/začimbah po izvedeni učni uri?

Kot je razvidno iz Tabele 16, so učenci ES pokazali nekoliko več znanja o zeliščih in začimbah

kot učenci KS. Učenci ES so namreč bolje rešili naloge, kot so: definicija zelišč in začimb (ES;

delno pravilno: 66,0 %; KS; delno pravilno:52,0 %); prepoznavanje zelišč in začimb; priprava

zeliščnih pripravkov (ES: 90,0 %; KS: 78,0 %); zdravilnost začimb (ES: 76,0 %; KS: 64,0 %);

ostrina in pekoč okus popra (ES: 80,0 %; KS: 68,0 %). KS je bolje odgovarjala samo pri dveh

nalogah, in sicer, pri nalogi, kjer so učenci morali izbrano zelišče/začimbo povezati s pravim

opisom (ES: 44,0 %; KS: 56,0 %), in pri nalogi , ki je preverjala poznavanje pozitivnih učinkov

uporabe zelišč in začimb v prehrani (ES: 72,0 %; KS: 86,0 %).

33

Tabela 16: Sumarni prikaz znanja o zeliščih in začimbah v ES in KS

Naloga Delež pravilnih

odgovorov ES

Delež pravilnih

odgovorov KS

Boljši

rezultat pri

preverjanju

znanja

N1 (definicija

zelišč/začimb)

Pravilno: 2,0 %

Delno pravilno:

66,0 %

Pravilno: 0,0 %

Delno pravilno:

52,0 %

ES

N2 (poimenovanje +

uporaba + uvrstitev)

Rožmarin: 30,0 % Rožmarin: 16,0 % ES

Cimet: 42,0 % Cimet: 46,0 % KS

Ingver: 26,0 % Ingver: 18,0 % ES

Peteršilj: 42,0 % Peteršilj: 32,0 % ES

Origano: 8,0 % Origano: 6,0 % ES

Kumina: 10,0 % Kumina: 4,0 % ES

Meta: 42,0 % Meta: 18,0 % ES

Črni poper: 50,0 % Črni poper: 36,0 % ES

Drobnjak: 34,0 % Drobnjak: 8,0 % ES

Muškatni orešček:

6,0 %

Muškatni orešček:

10,0 %

KS

Bazilika: 18,0 % Bazilika: 14,0 % ES

Janež: 6,0 % Janež: 2,0 % ES

N3 (zeliščni pripravki) 90,0 % 78,0 % ES

N4 (opisi zelišč/začimb) 44,0 % 56,0 % KS

N5 (zdravilnost začimb) 76,0 % 64,0 % ES

N6 (ostrina popra) 80,0 % 68,0 % ES

N7 (uporaba zelišč/začimb

v prehrani)

Pravilno: 0,0 %

Delno pravilno:

72,0 %

Pravilno: 0,0 %

Delno pravilno:

86,0 %

KS

* krepko so označene naloge, kjer so bile prisotne statistično pomembne razlike

34

Na podlagi analize dobljenih rezultatov lahko sklepam, da je izkušenjsko učenje pozitivno

vplivalo na pridobivanje novega znanja o zeliščih in začimbah, saj so bili učenci samostojni pri

reševanju nalog, imeli so možnost uporabe čutil, v skupini so preko razgovora lahko oblikovali

določene zaključke, kar pa je nedvomno od učencev zahtevalo tudi določen miselni napor.

Aktivnost in učni napor, motivacijski vidik dinamičnega poučevanja, kar izkušenjsko učenje

nedvomno je, pa, kot navaja Jarvis (2003), pripomoreta k boljšemu zapomnjenju nove snovi.

Ker je pri izkušenjskem učenju zelo pomembna vloga čutil, sem želela z raziskavo ugotoviti,

kako spretni so učenci pri opisovanju vonja posameznega zelišča oz. začimbe. Preverjala sem

na primeru bazilike in janeža. Kot je razvidno iz Grafa 1, so imeli učenci kar nekaj težav z opisi

vonjev in okusov bazilike. Kar 30,0 % učencev ni znalo izraziti oz. opisati, na kaj jih spominja

vonj in okus bazilike. Tisti učenci ES, ki so odgovor napisali, so se odločili za osvežilen vonj

(22,0 %), sledil je sladek (14,0 %), nekaj učencev (14,0 %) pa je zbralo samo, da bazilika diši

oz. dišeč vonj. 10,0 % učencev ES pa je vonj tudi pomirjal, saj so se odločili za pomirjujoč

vonj. Učenci KS pa so imeli še nekaj več težav pri opisovanju vonja in okusa bazilike. Kar 44,0

% učencev KS sploh ni odgovorilo na to vprašanje, ostali učenci pa so se iz pogovora o baziliki

zapomnili, da ima sladek vonj (20,0 % učencev), nato je sledil osvežilen vonj, za katerega se je

odločilo 18,0 % učencev KS, 10,0 % učencev pa se je odločilo za dišeč vonj.

Graf 1: Opis okusa in vonja bazilike

Kot je razvidno iz Grafa 2, je tudi v primeru, ko so učenci morali opisati vonj in okus janeža,

na zastavljeno nalogo odgovorilo nekoliko več učencev ES kot učencev KS. Opisovanje je

potekalo na enak način kot pri baziliki. Kar 52,0 % učencev ES je poskusilo definirati okus

janeža, in sicer je bil najpogostejši odgovor sladek, saj se je zanj odločilo 22,0 % učencev ES.

Sledil je odgovor grenek (10,0 %). V KS pa je pravilni opis janeža poskusilo napisati 42,0 %

učencev. Najpogostejši odgovor je bil ravno tako sladek (24,0 %), sledil pa je odgovor oster

(6,0 %).

30%

14%10%

22%

10%14%

44%

20%

8%

18%

0%

10%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Ni odgovora Sladek Močen Osvežilen Pomirjujoč Dišeč

%

ES KS

35

Pri nalogi, opisani zgoraj, je bila razlika med ES in KS v odgovorih prisotna, saj so učenci, ki

so lahko poizkusili in povonjali baziliko in janež, odgovarjali zelo subjektivno, navajali so tudi

opise, ki tekom ure niso bili povedani. Učenci KS pa so navajali opise, ki so jih slišali pri pouku,

npr. janež ima močan in sladek okus. V ES pa so temu zaradi izrazitega okusa in vonja, ki ga

janež ima, dodali tudi opise pekoč, dišeč in grenak.

Pri izkušenjskem učenju lahko učenec doživi bodisi pozitivne bodisi negativne izkušnje.

Dejstvo je, da si bo učence zapomnil tako dobre kot tudi slabe (Kolb, Miltner, 2005).V namen

raziskave sem tako izbrala dve zelišči, ki se med seboj bistveno razlikujeta. Janež ima izrazit,

močan, sladek okus, medtem ko ima bazilika blažjega in manj izrazitega, pa vendar prijetnega

in sladko-osvežilnega. Rezultati raziskave so pokazali, da so si učenci nekoliko bolje zapomnili

vonj in okus bazilike, ki jim je bil všeč, medtem ko jim janež ni bil toliko po godu, saj so ga

poleg sladkega okusa označili tudi z grenkim, ostrim in pekočim. Kljub temu analiza odgovorov

ni pokazala bistvenih razlik v poznavanju okusa in vonja bazilike ter janeža, kar nakazuje na že

omenjeno: učenci si zapomnijo informacije, ki so povezane tako z neprijetno kot s pozitivno

izkušnjo.

Graf 2: Opis vonja in okusa janeža

V magistrski nalogi sem želela pridobiti tudi odgovor na naslednje raziskovalno vprašanje RV4:

Kateri učenci (učenci kontrolne ali eksperimentalne skupine) bodo izkazali večjo namero

uporabe zelišč v prehrani?

Rezultati (Graf 3) so pokazali pozitivno namero o bolj pogostem vključevanju zelišč in začimb

v prehrano v obeh skupinah. Kar 76,0 % učencev KS in 70,0 % učencev ES je izrazilo, da bodo

pogosteje posegali po zeliščih in začimbah. Zanimivo pa je, da je bil delež tistih, ki so zavrnili

to možnost, večji v ES kot v KS. Kaj je razlog za tovrstno odločitev, ne morem trditi z

48%

22%

10%6% 6% 8%

0%

58%

24%

2%6% 4% 2% 4%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Ni odgovora Sladek Grenak Oster Pekoč Dišeč Osvežilen

%

ES KS

36

gotovostjo, sklepam pa, da je nanje lahko vplival okus oz. vonj (grenko, pekoče …) določenega

zelišča oz. začimbe, ki jim ni ugajal.

Graf 3: Namera vključevanja zelišč in začimb v prehrano

Od učencev sem želela pridobiti tudi informacijo, katera zelišča oz. začimbe nameravajo bolj

pogosto uživati. Vprašanje je bilo odprtega tipa, tako da so učenci lahko navedli več začimb oz.

zelišč (Graf 4).

Učenci ES so najpogosteje navedli cimet (28,0 %), sledili sta meta (24,0 %) in bazilika s 16,0 %.

Največ učencev v KS pa se je odločilo za baziliko (32,0 %), nato so sledili peteršilj (30,0 %),

meta, za katero se je odločilo 24,0 % učencev, in črni poper, za katerega se je odločilo 20,0 %

učencev. V nobeni skupini noben učenec ni izbral začimbe kumina.

Učenci obeh skupin tako nameravajo uporabljali meto in kot baziliko; učenci ES nameravajo

bolj pogosto uporabljati še cimet, učenci KS pa peteršilj in poper.

10%

70%

12%8%8%

76%

8%4%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Ni odgovora Da Ne Mogoče

%

ES KS

37

Graf 4: Namera uživanja zelišč/začimb v prihodnje

Učence sem vprašala tudi, katera zelišča so si najbolje zapomnili. Kot je razvidno iz Grafa 5, je

največ učencev obeh skupin navedlo, da so si zapomnili meto, nato baziliko, sledili so peteršilj,

rožmarin in drobnjak. Origano je zbralo samo nekaj učencev KS.

Graf 5: Zelišča, ki so si jih učenci najbolje zapomnili

28%24%

16% 14% 12%

6% 6% 6% 4% 4% 4%

28%

0%

20%

24%

32% 30%

12%

2% 4% 4%8%

20%

2%

16%

4%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%%

ES KS

46%

18%

10%6% 6%

0%

14%

34%

18% 18%

8%4% 4%

16%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

META BAZILIKA PETERŠILJ ROŽMARIN DROBNJAK ORIGANO NIODGOVORA

%

ES KS

38

Učence sem prosila tudi, naj napišejo, katere začimbe so si najbolj zapomnili. Kot je razvidno

iz Grafa 6, je največ učencev ES navedlo, da so si najbolj zapomnili cimet (42,0 %), sledila sta

črni poper (30,0 %) in ingver (8,0 %). Za muškatni orešček in janež se je odločilo po 2,0 %

učencev. 16,0 % anketirancev na vprašanje ni odgovorilo. V KS je 38,0 % učencev navedlo, da

so si najbolje zapomnili črni poper, sledil mu je cimet (30,0 %), ingver je navedlo 12,0 %,

muškatni orešček pa 8,0 % učencev. Na to vprašanje ni odgovorilo 8,0 % učencev.

Graf 6: Prikaz začimb, ki so si jih učenci eksperimentalne (ES) in kontrolne skupine (KS) po

lastnem mnenju najbolje zapomnili

Zanimivo je dejstvo, da so si učenci bolje zapomnili začimbe, ki imajo izrazitejše vonje, kot so

cimet, ki je izrazito sladek, črni poper ali pa ingver, ki sta zelo pekoča.

Učenci so morali odgovoriti tudi na vprašanje, katero zelišče/začimbo so spoznali prvič. Kot je

razvidno iz Grafa 7 je v ES največ učencev (42,0 %) navedlo muškatni orešček, sledili so janež

(36,0 %), ingver (20,0 %) ter kumina (18,0%). 22,0 % učencev na zastavljeno vprašanje ni

odgovorilo. Največ učencev KS je odgovorilo, da so se prvič srečali z muškatnim oreščkom

(72,0 %), sledila sta janež (46,0 %) in ingver s 36,0 %.

30%

42%

8%2% 2% 0%

16%

38%

30%

12%8%

2% 2%8%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

POPER CIMET INGVER MUŠKAT JANEŽ KUMINA NIODGOVORA

%

ES KS

39

Graf 7: Zelišča in začimbe, ki so jih učenci eksperimentalne in kontrolne skupine spoznali

prvič

Učence (tako ES kot KS) sem tudi prosila, naj napišejo tista zelišča in začimbe, ki jih poznajo

že od prej. Kot so pokazali rezultati, je v ES zelo dobro poznalo črni poper 80,0 % učencev,

baziliko 70,0 %, peteršilj 66,0 % in meto 66,0 %. V kontrolni skupini pa je kar 72,0 % učencev

navedlo, da so od prej poznali peteršilj, 64,0 % učencev je od prej poznalo poper, baziliko in

meto 58,0 %, nato je sledil cimet, za katerega se je odločilo 54,0 % učencev. 2,0 % učencev ni

podalo odgovora (Tabela 17).

42%

36%

20%18%

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

72%

46%

36%

28% 28% 28% 28% 28% 28% 28% 28% 28%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%%

ES KS

40

Tabela 17: Zelišča/začimbe, ki so jih učenci spoznali prvič

Zelišče/Začimba Spoznal prvič Pravilno

poimenovanje po uri

MUŠKATNI OREŠČEK

ES 42,0 % 68,0 %

KS 72,0 % 64,0 %

JANEŽ

ES 36,0 % 44,0 %

KS 46,0 % 32,0 %

INGVER

ES 20,0 % 78,0 %

KS 36,0 % 74,0 %

KUMINA

ES 18,0 % 46,0 %

KS 28,0 % 28,0 %

ROŽMARIN

ES 0,0 % 78,0 %

KS 28,0 % 56,0 %

CIMET

ES 0,0 % 96,0 %

KS 28,0 % 96,0 %

PETERŠILJ

ES 0,0 % 92,0 %

KS 28,0 % 88,0 %

ORIGANO

ES 0,0 % 28,0 %

KS 28,0 % 26,0 %

META

ES 0,0 % 74,0 %

KS 28,0 % 48,0 %

ČRNI POPER

ES 0,0 % 96,0 %

KS 28,0 % 90,0 %

DROBNJAK

ES 0,0 % 76,0 %

KS 28,0 % 62,0 %

BAZILIKA

ES 0,0 % 54,0 %

KS 28,0 % 54,0 %

Kot je razvidno iz Tabele 17, je po zaključku ure v obeh skupinah več učencev poznalo več

začimb in zelišč, kot so navedli, da jih poznajo na začetku učne ure. Več začimb in zelišč (z

izjemo cimeta in bazilike) so si zapomnili učenci ES.

Rezultati nakazujejo, da je bil napredek tako v znanju kot namerah za uporabo zelišč/začimb v

prehrani boljši v ES kot KS.

41

STALIŠČA UČENCEV DO IZKUŠENJSKEGA UČENJA

Z raziskavo sem želela pridobiti podatke, kaj o izkušenjskem učenju menijo učenci. Zanimalo

me je tudi, kaj je učence ES med učno uro najbolj pritegnilo in kaj so si najbolj zapomnili.

Prilagojene anketne vprašalnike sem razdelila učencem KS, saj sem tudi od njih želela pridobiti

povratno informacijo o poteku ure in o tem, ali bi si po njihovem mnenju več zapomnili, če bi

rastline lahko tudi videli, potipali ali okušali.

S prvim vprašanjem v anketnem vprašalniku sem želela odgovoriti tudi na raziskovalno

vprašanje RV5: Kakšen pomen učenci pripisujejo izkušenjskemu učenju z vidika hitrejšega in

trajnejšega zapomnjenja nove snovi?

Graf 8: Stališča učencev eksperimentalne skupine o pomenu konkretnih izkušenj na

pridobivanje znanja

Učenci so na vprašanje, ali si s pomočjo izkušenjskega učenja, tj. lastnih izkušenj, snov hitreje

in bolje zapomnijo, kot če take možnosti nimajo. Učenci ES so v večini (94,0 %) obkrožili

odgovor da, saj so bili mnenja, da lastne izkušnje pripomorejo k boljšemu in trajnejšemu

obvladovanju novega znanja. Tisti učenci ES (6,0 %), ki so obkrožili ne, pa so mnenja, da lastne

izkušnje ne pripomorejo k hitrejšemu in trajnejšemu zapomnjenju nove snovi (Graf 8).

94%

6%DA NE

42

Graf 9: Mnenja učencev eksperimentalne in kontrolne skupine o zanimivosti izkušenjskega

učenja na primerih zelišč in začimb

Na vprašanje, ali se jim je učna ura, popestrena s konkretnimi zelišči in začimbami, zdela

zanimivejša od učne ure, kjer se snov le poslušali, so učenci ES kar v 92,0 % odgovorili

pozitivno. Samo 8,0 % učencev se s tem ni strinjalo. Učenci kontrolne skupine so odgovarjali

na podobno vprašanje, ki se je glasilo: Ali meniš, da bi se z uporabo konkretnih primerov zelišč

in začimb več zapomnil? Učenci KS so kar v 82,0 % odgovorili z da, samo 18,0 % učencev se

s to trditvijo ni strinjalo (Graf 9).

Rezultati raziskave se skladajo z ugotovitvami raziskave Robek (2008), v kateri so raziskovali,

ali izkušenjsko učenje vpliva na boljše rezultate pri naravoslovju v 7. razredu, in v kateri so

ugotovili, da so učenci po končanem izkušenjskem učenju bolje odgovarjali na vprašanja z

enako vsebino in zahtevnostjo kot pred takšnim učenjem. Učenci so bili tudi navdušeni nad

delom v naravi, zelo zanimivo se jim je zdelo delo z naravnim materialom, saj je tak način dela

dinamičen. Podali so zelo pozitivno mnenje o pouku v naravi. Analiza odgovorov omenjene

raziskave je pokazala tudi, da imajo učenci rajši pouk v naravi, ki vključuje veliko

izkušenjskega učenja.

Izkušenjsko učenje je pravi način, da učitelj predstavi snov, ki je abstraktna, težje dojemljiva

ali manj atraktivna (Korban Črnjavič, 2016). Kot je bilo že večkrat omenjeno, je za učinkovito

zapomnjenje pomembna tudi lastna izkušnja, ki razbije monotonost, naredi pouk dinamičen,

kar da učencem še dodatni zagon in motivacijo (Jarvis, 2003). Pomembno vlogo pri

izkušenjskem učenju ima tudi sodelovanje z vrstniki, saj imajo učenci tako možnost, da se med

seboj povežejo v dober »team« ter tako premagujejo ovire in pridejo do pravilnih zaključkov

(Bernik, 2012). Izkušenjsko učenje, ki zajema lastne izkušnje, ki jih učenec pridobi z različnimi

92%

8%

82%

18%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

ZANIMIVO NEZANIMIVO

%

Naslov osi

ES KS

43

aktivnostmi v sodelovanju z vrstniki in svojim razmišljanjem, omogoča kakovostnejše

pridobivanje znanja, vendar mora biti proces ustrezno voden, da dejansko vsi učenci aktivno

sodelujejo. Nekaterim učencem tak način dela sicer namreč lahko ne odgovarja, bodisi zaradi

tega, ker ne želijo sodelovati z vrstniki, ali pa enostavno ne želijo aktivno sodelovati, saj so raje

pasivni in zgolj sledijo besedni razlagi. Naloga učitelja je tako, da tudi te učence spodbudi k

aktivnemu sodelovanju in jim omogoči aktivno sodelovanje v konstruiranju lastnega znanja

(Bernik, 2012). Rezultati raziskave (Korban Črnjevič, 2016), s katero so pridobili mnenje

učiteljev o izkušenjskem učenju, potrjujejo dejstvo, da se s pomočjo izkustvenega učenja

zadovoljuje potrebe po druženju sovrstnikov, spletanju dobrih medsebojnih vezi, »prinesena«

narava v razred povečuje motivacijo za delo, znanje je trajnejše in kakovostnejše, vezi med

učiteljem in učencem postajajo trdnejše.

Glede na to, da je sodelovanje med učenci v procesu izkustvenega učenja zelo pomembno, sem

z raziskavo želela pridobiti pogled učencev na možnost sodelovanja z vrstniki v procesu

izkušenjskega učenja.

Graf 10: Mnenja učencev eksperimentalne skupine o aktivnem sodelovanju z vrstniki

Kot je razvidno iz Grafa 10, se je večina (94,0 %) strinjala, da jim je všeč, če lahko pri delu

sodelujejo z vrstniki, oz. kot so navedli, se med aktivnostjo radi posvetujejo ter izmenjujejo

mnenja in znanja z ostalimi vrstniki. Da sodelovanje z vrstniki pri učenju ni zanimivo, je

navedla manjšina (4,0 %) učencev. En učenec se ni mogel odločiti, ali mu tako delo ustreza ali

ne (2 %).

Rezultati raziskave tako nakazujejo, da je izkušenjsko učenje, pri katerem lahko sodelujejo s

sovrstniki, pestro in motivacijsko naravnano.

94%

4%2%

VŠEČ NI VŠEČ TAKO TAKO

44

Graf 11: Mnenja učencev eksperimentalne skupine o uporabi izkušenjskega učenja pri pouku

gospodinjstva v prihodnje

Eksperimentalno skupino sem tudi vprašala, ali bi izkušenjsko učenje pri pouku gospodinjstva

priporočali tudi vnaprej. Na to vprašanje je večina odgovorila pritrdilno (Graf 11). Kar 98,0 %

učencev se strinja, da bi bilo izkušenjsko učenje v prihodnosti pametno pogosteje uporabljati

tudi pri pouku gospodinjstva. Samo 2,0 % učencev tega ne priporočata.

Graf 12: Mnenja učencev kontrolne skupine o zanimivosti frontalne učne ure o zeliščih in

začimbah

Učence KS sem vprašala, ali se jim je učna ura zdela zanimiva, čeprav so novo snov spoznavali

brez pravih začimb in zelišč; le ob razlagi in slikah. Večina učencev je odgovorila pritrdilno

(94,0 %), 4,0 % učencev se s tem ni strinjalo, 2,0 % učencev pa sta je odločilo za odgovor tako

tako (Graf 12).

98%

2%

PRIPOROČAM NE PRIPOROČAM

94%

4%2%

ZANIMIVO NEZANIMIVO TAKO TAKO

45

Graf 13: Mnenja učencev kontrolne skupine o spremembah frontalne učne ure

Z raziskavo sem želela pridobiti informacijo tudi o tem, ali bi učenci učno uro kako spremenili,

da bi boljše obvladali učno snov (Graf 13). Pri tem je na to vprašanje pritrdilno odgovorilo le

26,0 % učencev. Ostalih 74,0 % učencev pa je bilo s tako zastavljeno učno uro zadovoljnih.

Učence ES sem povprašala, kaj jim je bilo pri delu z zelišči in začimbami najbolj všeč. Večina

učencev (64,0 %) se je odločila za odgovor poizkušanje zelišč in začimb, nato je sledil odgovor

poizkušanje in vonjanje zelišč in začimb (20,0 %). Za poizkušanje, tipanje in vonjanje so bili

samo 4,0 % učencev, za pogovor med učno uro pa ravno tako 4,0 % učencev. 6,0 % učencev

na to vprašanje ni odgovorilo.

Od učencev ES sem želela izvedeti tudi, zakaj jim je bilo delo z zelišči in začimbami všeč. Iz

rezultatov je bilo razvidno, da jim je bilo delo z zelišči in začimbami všeč, ker so jih lahko

poskusili (80,0 %), povohali (32,0 %), otipali (22,0 %). Samo 4,0 % učencev je izbralo odgovor

drugo.

Vprašanje, ki je bilo zastavljeno učencem kontrolne skupine, se je glasilo: Kateri del učne ure

se ti je zdel najbolj zanimiv?, iz podatkov sem razbrala, da se jim je pri učni uri najbolj zdel del,

ko smo se pogovarjali o zeliščih (22,0 %), sledil je pogovor o začimbah (18,0 %), prav tako se

je 18,0 % učencev odločilo za del, ko so reševali teste. 18,0 % učencev je bilo za del učne ure,

ko so opazovali slike v predstavitvi PowerPoint. Kar 10,0 % učencev pa na to vprašanje ni

odgovorilo.

Obe skupini (tako KS kot ES) sta odgovarjali na vprašanje, katero zelišče in začimba sta jim

najbolj ostala v spominu. Rezultati so pokazali, da so si učenci ES med zelišči najbolje

zapomnili meto (46,0 %), sledila je bazilika (18,0 %), nato peteršilj (10,0 %). Rožmarin in

drobnjak si je zapomnilo le 6,0 % učencev ES. Na to vprašanje ni odgovorilo 14,0 % učencev

ES. Učenci KS pa so v največjem številu (34,0 %) pri zeliščih izbrali meto, tako za baziliko kot

peteršilj se je odločilo 18,0 % učencev, sledili so še rožmarin z 8,0 % ter origano in drobnjak z

vsak po 4,0 %. Na to vprašanje ni odgovorilo 16,0 % učencev KS.

26%

74%

ŽELIJOSPREMEMBE

NE ŽELIJOSPREMEMB

46

PREDLOGI ZA VKLJUČEVANJE IZKUŠENJSKEGA UČENJA O

ZELIŠČIH/ZAČIMBAH V VSEBINE UČNEGA NAČRTA ZA

GOSPODINJSTVO

Modul: Hrana in prehrana

Ker je pomembno, da se že osnovnošolski učenci seznanijo z zdravim načinom prehranjevanja,

ki omogoča dobro fizično in psihično počutje človeka, jim kot učitelji lahko na zabavne, aktivne

in dinamične načine, kamor nedvomno sodi tudi izkušenjsko učenje, to temo predstavimo. Če

bodo učenci aktivni, je večja možnost, da bodo od učnih ur, ki so namenjene učenju o zdravi

hrani in prehrani, odnesli več, tudi nevede.

Namen modula Hrana in prehrana je, da učenci spoznajo priporočila zdrave prehrane, to

pomeni, da spoznajo, katera živila spadajo v to kategorijo, v kakšnih količinah naj bi jih

zauživali ter vsebnost hranilnih snovi v njih. Pomembno je tudi, da spoznajo varovalna živila,

kamor spadajo tudi zelišča in začimbe, in ki jih lahko predstavimo ter jih pobliže pogledamo na

več različnih načinov (Učni načrt: Gospodinjstvo, 2011).

V okviru vsebine Hrana in prehrana bi izkušenjsko učenje lahko vključili na več različnih

načinov. V nadaljevanju podajam le nekaj predlogov:

V okviru modula Hrana lahko povežemo delo s konkretnim materialom tudi z delom v šolskem

vrtu, uporabo sodobnih medijev in podobno (Tabela 18).

47

Tabela 18: Aktivnost učencev glede na cilje modula Hrana

VSEBINA Hrana

UČNI CILJ - razumejo namen uporabe začimb in zelišč,

- povežejo zdravo prehrano z zelišči in začimbami,

- znajo prepoznavati različna zelišča in začimbe

- po vonju in okusu zelišča vedo, v kateri jedi bi jo uporabili

AKTIVNOST - Izdelajo oglasni material: plakat, napišejo članek za šolsko glasilo,

prispevek za šolski radio o šolski prehrani za zelišča/začimbe, ki so jih

spoznali pri pouku.

- Zberejo informacije o tem, koliko zelišč/začimb uporabljajo v šolski

kuhinji, naredijo seznam, katera zelišča in začimbe kuharji v šolski

kuhinji uporabljajo v jedeh in na kakšen način – piše v receptu ali

dodajajo po okusu. Predstavijo svoje ugotovitve in jih povežejo z zdravo

prehrano učencev.

- Izberejo si najljubše zelišče, v šolo prinesejo seme ali sadiko, ki jo

pozneje skupaj vsadijo v cvetlične lončke. Skrbijo za zelišča in opazujejo,

kako rastejo, se spreminjajo. Ko rastlina zraste, si jo prerišejo v zvezke,

poimenujejo in s pomočjo svojih čutil (okus, vonj) ugotovijo, kakšen vonj

in okus imajo, ter določijo njihovo uporabo v jedeh.

- Učenci imajo svoj zeliščni vrt, kjer posadijo zelišča in zanje skrbijo. Ko

rastline zrastejo, jih naberejo. Po skupinah pripravijo jedi, v katere

vključijo zelišča, ki so jih gojili. Pri praktični pripravi jedi morajo biti

pozorni na količine dodanih zelišč ter na to, da uporabijo pravilna zelišča

v začrtani jedi.

(Učni načrt: Gospodinjstvo, 2011).

V okviru vsebine Prehrana lahko izkušenjsko učenje na temo zelišč/začimb povežemo s pojmi,

kot so hranilna in energijska vrednost ter uravnotežena, varna, varovalna, varna in zdrava

prehrana (Tabela 19).

48

Tabela 19: Aktivnosti učencev glede na cilje modula Prehrana

VSEBINE Prehrana:

- uravnotežena

- zdrava

- varna

- varovalna

Učni cilji - spoznajo nekatere načine prehranjevanja,

- analizirajo človekove potrebe po hranilni in energijski vrednosti,

- spoznajo zdravilne učinke zelišč in začimb na človeško telo

Aktivnosti

- Vsak učenec dobi za nalogo, da doma poišče en recept, ki mu je všeč in ki

vsebuje neko zelišče ali začimbo. V skupini so trije učenci, od katerih mora

eden izbrati juho, drugi glavno jed in tretji sladico. Recept nato vsak prepiše,

uredi in skicira. Pri uri pa recept predstavi ostalim učence: iz kakšnih sestavin

je pripravljena jed, kako se jo pripravi, katere pripomočke se potrebuje in kako

bo delo potekalo po skupinah. Po eden iz skupine, ki je pripravljala recepte,

gre za vodjo ostalim trem skupinam. Tako prva skupina pripravlja sladico, npr.

jabolčni štrudelj s cimetom, druga skupina pripravlja npr. zeljnato juho s

kumino in tretja skupina krompir iz pečice z rožmarinom ter zrezke v

smetanovi omaki z muškatnim oreščkom. Ko skupine pripravijo jedi, jih

postrežejo. Učenci poskusijo, komentirajo in ugotovijo, kakšen okus doda

sama začimba oz. zelišče. Diskutirajo o občutkih in okusih.

- S pomočjo slik in naravnega materiala zelišč in začimb učenci ugotavljajo,

kako se imenujejo, na kaj jih vonj ali okus spominja, v katero jed bi jo dodali.

Razmišljajo, zakaj se jedem dodajajo, zaradi okusa ali boljše prebave, ter kako

vplivajo na zdravje. V knjižnici si sposodijo gradiva o zeliščih/začimbah, se

jim tako bolj posvetijo in posledično nekaj novega naučijo. Ugotovitve

predstavijo drugim učencem.

- Vsak učenec izžreba eno zelišče oz. začimbo iz vrečke presenečenja. Za

izbrano zelišče/začimbo doma ali v knjižnici poišče lastnosti, slike, uporabo,

recepte. Naslednjo uro ga/jo s pomočjo plakata, delovnega lista, PowerPointa

ali knjižice predstavi ter izvede dejavnost za ostale učence (izbere po lastni

izbiri). Eden na primer izbere pečenje jabolčnega zavitka, kjer se uporabi

cimet, drugi uporabi delovni list, ki ga skupaj rešujejo in se pri tem skupinsko

učijo novo snov. Spet tretji izbere izdelavo žepne knjižice o izbranem

zelišču/začimbi. Delo poteka v skupinah, učenec, ki je žrebal, pa skupine vodi.

(Učni načrt: Gospodinjstvo, 2011).

49

ZAKLJUČEK

Namen magistrske naloge je bil preveriti izkušenjsko učenje na primerih zelišč in začimb pri

pouku gospodinjstva. Z raziskavo sem želela ugotoviti razlike v znanju med učenci

eksperimentalne skupine (izkušenjsko učenje) in kontrolne skupine (frontalna oblika dela) po

izvedbi pedagoškega eksperimenta. Pridobiti sem želela tudi mnenje učencev o vlogi

izkušenjskega učenja pri pridobivanju znanja o zeliščih in začimbah z vidika hitrejšega oz.

trajnejšega zapomnjenja nove snovi ter primerjati namero uporabe zelišč in začimb v prehrani

med učenci eksperimentalne in kontrolne skupine.

Na podlagi raziskave sem ugotovila, da se je izkušenjsko učenje, pri katerem so učenci s

pomočjo aktivnosti, ki so zajemale konkretna zelišča in začimbe (ogledovanje, prijemanje,

vonjanje, okušanje) ter skupinsko delo, odrazilo v boljšem znanju v primerjavi z učenci

kontrolne skupine. K temu je lahko pripomoglo več dejavnikov, kot npr. sproščenost učencev,

ki so bili med izkušenjskim učenjem aktivni, igrivi, medsebojno sodelovanje pri delu z zelišči

in začimbami in reševanju nalog na učnem listu ter uporaba čutil (tip, vonj, okus). Kot so

pokazali rezultati, se je učencem izkušenjsko učenje zdelo zanimivo in poučno, želijo tudi, da

se ga pri pouku gospodinjstva bolj pogosto uporablja, saj menijo, da se na tak način lahko več

naučijo. Učencem se je zanimivo zdelo tudi sodelovanje z vrstniki, saj jim je bilo diskutiranje

o novi snovi in različnih izkušnjah v pomoč. S sovrstniki so si izmenjevali mnenja in tako

prihajali do končnih rezultatov, ki so bili pravilni in hkrati zanimivi. Glede na to, da se je

izkazalo, da je manjši delež učencev po izkušenjskem učenju zavrnil možnost uporabe zelišč v

prihodnosti, bi bilo smiselno raziskati, kateri so tisti dejavniki, ki povzročajo odpor do uživanja

izbranih zelišč in začimb. Rezultati tako kažejo na to, da bi bilo smiselno učenje, v okviru

katerega bi se spodbujalo k bolj pogosti uporabi zelišč in začimb v prehrani, premišljeno

vpeljevati v različne vsebine modula Hrana in prehrana pri predmetu gospodinjstvo, saj bi s tem

tudi učinkoviteje pripomogli k prehranski pismenosti učencev, ki zajema tako znanje kot tudi

izvajanje praktičnih dejavnosti.

50

SEZNAM LITERATURE

Beard, C; Wilson, J, P. (2013). Experiential Learning: a handbook for education, training

and coaching. London, KogenPage.

Bernik, M., Žnidaršič, J. (2012). Solving Complex Problems with Help of Experiential

Learning. Rev. Organizacija, vol. 45, num. 3. University of Maribor, Faculty of Organizational

Sciences. Maribor.

Pridobljeno s: http://organizacija.fov.uni-mb.si/index.php/organizacija/article/view/462/878

(6. 4. 2019)

Bregar, N. (2014). Priprava pedagoške delavnice v muzeju za predšolske otroke. Diplomsko

delo. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Pridobljeno s:

http://pefprints.pef.uni-lj.si/2317/1/diplomsko_delo_BregarN.pdf (28. 4. 2019)

Danilov, K. (2014). Mnenja učiteljev o izkustvenem učenju pri pouku gospodinjstva.

Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Biotehniška fakulteta,

Ljubljana. Pridobljeno s: http://pefprints.pef.uni-

lj.si/2174/1/Katarina.Danilov_diplomsko_delo.pdf (28. 4. 2019)

Gabrijelčič, B., M. (2000). Prehrana za mladostnike – zakaj pa ne. Ljubljana, Inštitut za

varovanje zdravja. Pridobljeno s: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-

datoteke/prehrana_za_mladostnike_-_zakaj_pa_ne.pdf (6. 4. 2019)

Garvas, M. (2010). Izkustveno učenje kot praksa in teorija izobraževanja in usposabljanja

strokovnih delavcev v vrtcu Trnovo. Ljubljana, Vrtec Trnovo. Pridobljeno s:

https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/611 (6. 4. 2019)

Hlastan, R., C. Maučec Z., J. Koroušić S., B. Pokorn, D. Poličnik, R. (2008). SMERNICE

ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ZA ŠTUDENTE Z JEDILNIKI. Ljubljana, Ministrstvo za

zdravstvo. Pridobljeno

s:http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/jr_stud_pre

h_09_10_smernice.pdf (6. 4. 2019)

Ivanuš, G., M., Čagran, B., Sadek, L. (2009). Didaktični pristopi pri poučevanju predmeta

spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Pedagoški inštitut Ljubljana – (Znanstveno

poročilo/Pedagoški inštitut; 03, 09).

Jank, W., Meyer, H. (2006). Didaktični modeli. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za

šolstvo.

Jarvis, P. (2003). Andragoška spoznanja. V Ličen, N. in Radovan, M. (Ur.), Učenje iz izkušenj.

Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Pridobljeno: https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/5965/5693

(6. 4. 2019)

51

Jelenc, K., S. (2011). Vpliv vseživljenjskosti učenja in izobraževanja na spreminjanje vloge

učitelja, vloge poučevanja in učenja odraslih. Projekt: Izobraževanje in usposabljanje

strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih od 2009 do 2011. Ljubljana, Ministrstvo za

šolstvo in šport. Pridobljeno s:

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/odrasli/Gradiva_ESS/AC

S_Izobrazevanje/ACSIzobrazevanje_13Vpliv.pdf (6.4. 2019)

Kolb, K., Miltner, F. (2005). Otroci se zlahka učijo. Zbirka za starše in vzgojitelje.

Ljubljana, Založba Mladinska knjiga.

Korban, Č., M. (2016). Refleksija učiteljev razrednega pouka o izvajanju izkušenjskega učenja

in poučevanja izven učilnice pri pouku spoznavanje okolja. Magistrsko delo. Univerza v

Mariboru, Pedagoška fakulteta. Maribor.

Pridobljeno s: https://dk.um.si/Dokument.php?id=85644 (6. 4. 2019)

Lepičnik, V., J. (2010). Izkustveno učenje bodočih vzgojiteljev predšolskih otrok. Pregledni

znanstveni članek. REVIJA za elementarno izobraževanje, letnik: 3, št. 1, Maribor. Pridobljeno

s: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N0ZMHI2S/4786ab07-f65d-422f-aff6-

3a6111104555/PDF (6. 4. 2019)

Lončar, S. (2011). Ščepec rešitve; Zamolčane zdravilne moči začimb. Zbirka: Skupaj za zdravje

človeka in narave. Ljubljana, Založba: Svetovanje Aleš Pevc.

Marentič, P., B. (1987). Nova pot v izobraževanju učiteljev. Ljubljana, Državna založba

Slovenije.

Marentič, P., B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana, Državna založba Slovenije.

Merljak, M., Koman, M. (2008). Zdravje je naša odločitev. Zbirka: Za dober dan. Ljubljana,

Prešernova družba.

Merljak, M., Koman, M. (2011). Zdrava prehrana je prava odločitev. Zbirka: Za dober dan.

Ljubljana, Prešernova družba.

Mijoč, N. (1995). Izkustveno učenje odraslih in sociokulturni sloj. Doktorska disertacija.

Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta, Ljubljana.

Nežič, G., I. (2017). Izkustveno učenje in poučevanje po Albertu Hoferju. Doktorska disertacija.

Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta. Ljubljana. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-

lj.si/Dokument.php?id=102610&lang=eng (6. 4. 2019)

Pandel, M., R., Kvas, A. (2007). Prehrana otrok in mladostnikov. Posvetovanje: Varna in

zdrava hrana na mizi potrošnika. Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za

zdravstveno nego, Ljubljana. Pridobljeno s: http://www2.zf.uni-

lj.si/ri/publikacije/hrana2007/13_Pandel.pdf ( 30. 3. 2019)

52

Pokorn, D. (2003). Vitaminski in mineralni dodatki kot dopolnilo k neustrezni prehrani.

Ljubljana, Založba Marbona d.o.o.

Robek, Maja. (2008). Program za naravoslovni tabor za 7. razred devetletne osnovne šole.

Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Biotehniška fakulteta, Ljubljana.

Pridobljeno s: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_robek_maja.pdf (28. 4. 2019)

Schwartz, M. (2012). Best practices in experiential learning. Academic, Ryerson University.

Pridobljeno s: http://www.ryerson.ca/lt (6. 4. 2019)

Sever, B. (2017). Spoznavanje zelišč s predšolskimi otroki. Diplomsko delo. Univerza na

Primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper. Pridobljeno s:

https://share.upr.si/PEF/EDIPLOME/DIPLOMSKE_NALOGE/Sever_Brigita_2017.pdf (28.

4. 2019)

Ščuka, V. (2008). Šolar na poti do sebe: Oblikovanje osebnosti: priročnik za učitelje in starše.

Radovljica: Didakta.

Špilek, Š., K. (2000). Izkušenjsko učenje – učenje z delovanjem; Tudi izobraževanje odraslih na

podlagi lastnih izkušenj je pomembno. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v

Ljubljani. Pridobljeno s: https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/6802

(6. 4. 2019)

Tomić, A. (2002). Spremljanje pouka. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Učni načrt: Gospodinjstvo za 6. razred. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport,

Zavod RS za šolstvo.

Vidgen, H., Gallegos, D. (2014). Defining food literacy and its components. Article in Appetite

76. Queensland University of Technology.

Zalar, J., Vrandečič, J., Hrovatin, A., Suwa, S, M. (2008). KUHARSTVO. Osnove v gostinstvu,

tehnologija pripravljanja jedi, recepti. Ljubljana, Državna založba Slovenije. Pridobljeno s:

http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Kuharstvo_z_organizacijo_dela_1-

_Zalar.pdf (6. 4. 2019)

Židan, A. (1993). Dinamično učenje v družboslovju. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za

šolstvo in šport.

53

VIRI SLIK

Slika 1: Bazilika; Lastna fotografija (avtor Lampe, D.)

Slika 2: Origano; Lastna fotografija (avtor Lampe, D.)

Slika 3: Peteršilj; Lastna fotografija (avtor Lampe, D.)

Slika 4: Meta; Lastna fotografija (avtor Lampe, D.)

Slika 5: Drobnjak; Lastna fotografija (avtor Lampe, D.)

Slika 6: Rožmarin; Lastna fotografija (avtor Lampe, D.)

Slika 7: Muškatni orešček; Lastna fotografija (avtor Lampe, D.)

Slika 8: Cimet; Lastna fotografija (avtor Lampe, D.)

Slika 9: Črni poper; Lastna fotografija (avtor Lampe, D.)

Slika 10: Janež; Lastna fotografija (avtor Lampe, D.)

Slika 11: Ingver; Lastna fotografija (avtor Lampe, D.)

Slika 12: Kumina; Lastna fotografija (avtor Lampe, D.)

Slika 13: Izkušenjsko učenje: Fowler, J. (2008). Experiental learning and its facilitation.

Nurse Education Today. 28(4).

Slika 14: Krog izkušenjskega učenja po Kolbu: Ivanuš G., M., Čagran, B., Sadek, L.

(2009). Didaktični pristopi pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja v tretjem

razredu osnovne šole [elektronski vir]. Pedagoški inštitut Ljubljana – (Znanstveno

poročilo/Pedagoški inštitut; 03, 09).

Slika 15: Konkretni primeri zelišč in začimb (cimet, origano, kumina), podani učencem

eksperimentalne skupine: Lastna fotografija (avtor: Lampe, D.)

Slika 16: Peteršilj v vrtu (primer slike iz PowerPointa za učence eksperimentalne skupine):

Lastna fotografija (avtor: Lampe, D.)

Slika 17 : Primer 2. naloge – origano: Lastna fotografija (avtor Lampe, D.)

54

PRILOGE

13.1 ANKETNI VPRAŠALNIK EKSPERIMENTALNE SKUPINE

1. Ali se ti zdi učna ura, popestrena s konkretnimi zelišči in začimbami, zanimivejša od

pouka, pri katerem snov samo poslušate?

DA NE

2. Kaj ti je bilo pri delu z zelišči in začimbami najbolj všeč?

_______________________________________________________________________

3. Ali ti je bilo delo, kjer si sodeloval z drugimi sošolci/-kami, zanimivo?

DA NE

4. Zakaj ti je bilo delo z zelišči in začimbami všeč?

a.) Ker sem lahko rastline otipal

b.) Ker sem rastline lahko povonjal

c.) Ker sem rastline lahko poskusil

d.) Mi ni bilo všeč

e.) Drugo

5. Ali se ti zdijo konkretne izkušnje pomembne za boljše obvladovanje novega znanja?

DA NE

6. Katero zelišče in katera začimba sta ti najbolj ostala v spominu in zakaj?

Zelišče:_______________________________________________________

Začimba:______________________________________________________

7. Priporočaš v prihodnje večjo uporabo izkušenjskega učenja pri pouku gospodinjstva?

DA NE

55

8. a.) Katere zelišča ali začimbe si poznal od prej?

___________________________________________________________

b.) Katere si spoznal prvič?

_______________________________________________________

56

13.2 ANKETNI VPRAŠALNIK KONTROLNE SKUPINE

1. Ali se ti je učna ura zdela zanimiva?

DA NE

Zakaj si se odločil za da, oziroma zakaj za ne?

__________________________________________________________________________

2. Kateri del učne ure se ti je zdel najbolj zanimiv?

___________________________________________________________________________

3. Meniš, da bi si pri uri, pri kateri bi uporabil konkretna zelišča in začimbe, več zapomnil?

DA NE

4. Katera začimba in katero zelišče sta ti najbolj ostala v spominu in zakaj?

Zelišče:_________________________________________________________

Začimba:________________________________________________________

5. a.) Katere zelišča ali začimbe si poznal od prej?

___________________________________________________________

b.) Katere si spoznal prvič?

_____________________________________________________________

6. Ali bi želel kaj spremeniti oz. dodati pri uri, da bi si bolje zapomnil snov?

DA NE

57

13.3 DELOVNI LIST

1. Kaj so začimbe in kaj zelišča?

__________________________________________________________________________

2. Poimenuj zelišča oz. začimbe na sliki ter napiši vsaj en način uporabe. Če je na sliki

začimba, jo obkroži.

Zelišče/začimba Poimenovanje Uporaba

Zelišče/začimba Poimenovanje Uporaba

Zelišče/začimba Poimenovanje Uporaba

58

Zelišče/začimba Poimenovanje Uporaba

Zelišče/začimba Poimenovanje Uporaba

Zelišče/začimba Poimenovanje Uporaba

Zelišče/začimba Poimenovanje Uporaba

59

Zelišče/začimba Poimenovanje Uporaba

Zelišče/začimba Poimenovanje Uporaba

Zelišče/začimba Poimenovanje Uporaba

60

Zelišče/začimba Poimenovanje Uporaba

Zelišče/začimba Poimenovanje Uporaba

3. Kateri del rastlin se največkrat uporablja za zeliščne pripravke?

a.) Steblo

b.) Korenina

c.) Seme

d.) List

4. Zapiši pravo številko pred opisom posameznega zelišča oz. začimbe.

Peteršilj (1), Bazilika (2), Cimet (3), Janež (4), Meta (5)

___ Ima sladek in svež okus. Uporabljajo se sveži ali posušeni listi. Pogosto se uporablja pri

pripravi jedi s paradižnikom.

___ Poznamo skoraj 18 vrst te rastline. Iz njih se največkrat pripravlja tako tople kot hladne

napitke, saj naj bi snovi, ki jih rastlina vsebuje, pomirjale in ugodno delovale na naše počutje.

___ V kulinariki se uporablja semena. Ker ima sladkast okus, se ga velikokrat dodaja sladicam.

___ V prehrani se uporablja posušena tanka notranja plast skorje. Dodaja se sadnim jedem, kot

so kompoti, slivovi cmoki ipd.

61

___ Uporablja se liste in steblo, največkrat svežo rastlino. Uporablja se tudi pri pripravi goveje

juhe, enolončnic ter omak.

5. Obkroži pravilni odgovor! Zakaj pravimo, da so začimbe tudi zdravilne?

a.) Ker vsebujejo eterična olja.

b.) Ker so rastlinskega izvora.

c.) Ker vsebujejo antioksidante.

6. a.) Kakšen vonj ima bazilika? (opiši z besedo)

___________________________________________________________________________

b.) Kako bi opisal vonj oz. okus janeža?

___________________________________________________________________________

7. Katera snov daje popru ostrino in pekoč okus?

a.) Encim

b.) Ostrin

c.) Piperin

d.) Glukoza

8. Zakaj je uporaba zelišč in začimb v prehrani dobra?

______________________________________________________________________

9. a.) Ali boš v prihodnosti bolj pogosto v svojo prehrano vključil zelišča in začimbe?

______________________________________________________________________

b.) Če je tvoj odgovor da, napiši, katero zelišče oz. začimbo boš bolj pogosto užival?

____________________________________________________________________

62

13.4 UČNI LIST

13.4.1 UČNI LIST: ZELIŠČA

1. Izpolni tabelo!

Oglejte si, povonjajte, potipajte zelišča in jih

poimenujte. Zapišite svoje ugotovitve.

KAKŠEN JE NJIHOV VONJ IN

OTIP.

Št. 1:

Št. 2:

Št. 3

Št. 4

Št. 5

Št. 6

63

13.4.2 UČNI LIST: ZAČIMBE

1. Izpolni tabelo!

Oglejte si, povonjajte, potipajte vse začimbe in jih

poimenujte. Zapišite svoje ugotovitve.

OPIŠITE VONJ IN OKUS

Št. 1:

Št. 2:

Št. 3:

Št. 4:

Št. 5:

Št. 6: