univerza v mariboru fakulteta za …patronažna zdravstvena nega je posebna oblika zdravstvene nege,...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
POMEN SAMOPREGLEDOVANJA DOJK V
PATRONAŽNEM VARSTVU
(diplomsko delo)
Maribor, 2016 Mateja Terbuc
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
POMEN SAMOPREGLEDOVANJA DOJK V
PATRONAŽNEM VARSTVU
(dispozicija diplomskega dela)
Maribor, 2016 Mateja Terbuc
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Mentorica: viš. predav. mag. Barbara Kegl
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
i
POVZETEK
Teoretična izhodišča: Zdravje je človekova temeljna vrednota in samopregledovanje dojk
je ena izmed pomembnih aktivnosti za lastno zdravje. To je postopek pri katerem ženska
spoznava svoje dojke. Prav bi bilo, da bi se te tehnike naučile že v mladosti in jo mesečno
vpletle v svoje življenjske aktivnosti. Pri promoviranju samopregledovanja dojk imamo
veliko vlogo prav medicinske sestre. Pomembno je, da pri osveščanju žensk upoštevamo
njihovo zdravstveno prosvetljenost. Patronažna medicinska sestra se srečuje z ženskami v
različnih življenjskih obdobjih. Prizadeva si, da bi žensko populacijo čim bolje seznanila z
ukrepi za varovanje zdravja, kamor spada tudi samopregledovanje dojk. Namen
diplomskega dela je predstaviti pomen in vlogo patronažne medicinske sestre pri tej
aktivnosti.
Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela
in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot raziskovalni inštrument je bil uporabljen
anonimni anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 50 patronažnih medicinskih sester, ki se pri
svojem delu srečuje z različno žensko populacijo.
Rezultati: Podatki, ki smo jih dobili z opravljeno raziskavo, so pokazali, da imajo
patronažne medicinske sestre dovolj znanja za prepoznavanje bolezenskih sprememb na
dojkah. Tehnika samopregledovanja dojk je pogosto omenjena pri zdravstveno-vzgojnem
delu z žensko populacijo, vendar ugotavljajo,da bi z več informacijskega materiala povečale
zanimanje tudi za demonstracijo postopka. Prosvetljenost žensk bi se dalo izboljšati s
tovrstnimi predavanji v lokalnih skupnostih, kjer patronažne medicinske sestre delujejo.
Poznavanje presejalnega programa DORA pri patronažnih medicinskih sestrah omogoča
boljšo raven preventivne dejavnosti pri delu z žensko populacijo.
Sklep: Patronažne medicinske sestre, kakor drugi zdravstveni delavci, imajo pomembno
vlogo pri promoviranju samopregledovanja dojk v skrbi za zdravje žensk. Z pravim oz. še
boljšim pristopom (z več informacijskega materiala, poznavanjem mobilnih aplikacij) bo
motivacija in osveščenost žensk večja.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, promocija
zdravja, zdravstvena vzgoja, spremembe na dojki, tehnika samopregledovanja dojk
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
ii
ABSTRACT
Theoretical background: Health is a fundamental human value and breasts self-
examination is one of the most important activities for one’s own health. This is a procedure,
in which a woman get to know her breasts. Women should learn about these techniques at
their young age and include them monthly into their life activities. When promoting breasts
self-examination, nurses have a big role. By raising woman awareness, it is important to take
into the consideration her health enlightenment. A community nurse is facing women at
different life stages. She seeks to inform the female population better about health protection
measures, which also includes breasts self-examination. The aim of this thesis is to present
the importance and the role of community nurses in this action.
Methodology: In this thesis, a descriptive method and quantitative research methodology
were used. As a research instrument, an anonymous questionnaire was used, completed by
50 community nurses, who deal with different female population.
Results: Data obtained with a carried survey has shown that community nurses have
sufficient knowledge to identify abnormalities in breasts. Breasts self-examination technique
is often referred to in medical-educational work with female population, but they note that
with more information materials the interest in demonstration process could be increased.
With such lectures, the women enlightenment could be improved in local communities,
where community nurses work. Knowing the DORA screening program by community
nurses provides a better level of preventive activities at work with the female population.
Conclusion: Community nurses as well as other health professionals have an important role
in promoting breasts self-examination in health care for women. With right or even better
approach (with more information material, knowledge of mobile applications) a motivation
and awareness of women will be higher.
Keywords: community nurse, community nursing, health promotion, health education,
breast changes, breasts self-examination technique
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
iii
KAZALO VSEBINE
1 UVOD .......................................................................................................................................... 1
2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ................................................................................ 3
2.1 Namen ................................................................................................................................... 3
2.2 Cilji ........................................................................................................................................ 3
3 SAMOPREGLEDOVANJE DOJK .............................................................................................. 4
3.1 TEHNIKA SAMOPREGLEDOVANJA DOJK ..................................................................... 5
3.2 OPAŽENE SPREMEMBE NA DOJKAH PO SAMOPREGLEDOVANJU .......................... 8
4 AKTIVNOSTI PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SAMOPREGLEDOVANJU
DOJK ............................................................................................................................................ 10
4.1 ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE Z
ŽENSKO POPULACIJO ........................................................................................................... 10
5 DORA – PROGRAM ZGODNJEGA ODKRIVANJA RAKA DOJKE ...................................... 13
6 EMPIRIČNI DEL ....................................................................................................................... 14
6.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ....................................................................................... 14
6.2 METODOLOGIJA RAZISKOVALNA ............................................................................... 14
6.2.1 Raziskovalne metode ........................................................................................................ 14
6.2.2 Raziskovalno okolje .......................................................................................................... 14
6.2.3 Raziskovalni vzorec .......................................................................................................... 14
6.2.4 Postopki zbiranja podatkov ............................................................................................... 15
6.3 ETIČNI VIDIK .................................................................................................................... 15
7 REZULTATI .............................................................................................................................. 16
8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA ........................................................................................ 26
9 SKLEP ....................................................................................................................................... 30
LITERATURA IN VIRI ................................................................................................................ 32
PRILOGE ........................................................................................................................................ 1
Priloga 1: Anketni vprašalnik .......................................................................................................... 1
Priloga 2: Soglasje za pomoč pri izvedbi raziskave v okviru Fakultete za zdravstvene vede UM .... 7
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
iv
KAZALO GRAFOV
GRAF 1: VAŠA STAROST .......................................................................................................... 16
GRAF 2: VAŠA KONČANA IZOBRAZBA ................................................................................. 16
GRAF 3: VAŠA DELOVNA DOBA NA PATRONAŽI ............................................................... 17
GRAF 4: POZNAVANJE TEHNIKE SAMOPREGLEDOVANJA DOJK ................................... 17
GRAF 5: KORAKI PO KATERIH POTEKA SAMOPREGLEDOVANJE DOJK ....................... 18
GRAF 6: PRI SAMOPREGLEDOVANJU DOJK OPAZUJEMO ................................................ 18
GRAF 7: BOLEZENSKE SPREMEMBE NA DOJKI .................................................................. 19
GRAF 8: IZCEDEK IZ DOJKE .................................................................................................... 19
GRAF 9: RIZIČNI DEJAVNIKI PRI OBRAVNAVI ŽENSK Z IZCEDKOM IZ DOJKE ........... 20
GRAF 10: SEZNANJENOST S SAMOPREGLEDOVANJEM DOJK ......................................... 20
GRAF 11: NAJVEČ PRIDOBLJENIH TOVRSTNIH INFORMACIJ .......................................... 21
GRAF 12: PRIČETEK S SAMOPREGLEDOVANJEM DOJK .................................................... 21
GRAF 13: ZANIMANJA ŽENSK ZA SAMOPREGLEDOVANJE DOJK NA HIŠNIH OBISKIH
...................................................................................................................................................... 22
GRAF 14: BOLJŠA MOTIVIRANOST ŽENSK ZA SAMOPREGLEDOVANJE DOJK ............ 22
GRAF 15: SEZNANITEV ŽENSK S PRAVILNIM POSTOPKOM SAMOPREGLEDOVANJA
DOJK NA HIŠNIH OBISKIH ....................................................................................................... 23
GRAF 16: POMEN SAMOPREGLEDOVANJA DOJK PRI ODKRIVANJU SPREMEMB NA
DOJKAH ....................................................................................................................................... 23
GRAF 17: NAMEN PROGRAMA DORA .................................................................................... 24
GRAF 18: POPULACIJA ŽENSK POVABLJENIH V PROGRAM DORA ................................. 24
GRAF 19: MAMOGRAFIJA V PROGRAMU DORA ................................................................. 25
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
v
KAZALO SLIK
SLIKA 1: PREGLED DOJK PRED OGLEDALOM S ROKAMI OB BOKU ................................ 5
SLIKA 2: PREGLED DOJK PRED OGLEDALOM Z DVIGNJENIMI ROKAMI NAD GLAVO 5
SLIKA 3: PREGLED DOJK STOJE OD KLJUČNICE .................................................................. 6
SLIKA 4: PREGLED DOJK STOJE DO PODPRSJA .................................................................... 6
SLIKA 5: PREGLED DOJK STOJE DO PAZDUHE ..................................................................... 7
SLIKA 6: PREGLED DOJK STOJE DO PRSNICE........................................................................ 7
SLIKA 7: PREGLED DOJK STOJE PROTI BRADAVICI ............................................................ 7
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
1
1 UVOD
Rak dojke je med ženskami v svetu in tudi v Sloveniji med najpogostejšimi raki. Ne moremo
ga preprečiti, lahko ga z različnimi priznanimi metodami zgodnjega odkrivanja odkrijemo v
fazi, ko je zdravljenje kratkotrajno, z manj fizičnimi in psihološkimi travmami, z daljšim
preživetjem in nenazadnje z ekonomskega stališča tudi cenovno ugodnejše (Pušnik, 2014).
Učinkovitost zgodnjega odkrivanja kot del preventivnih programov je odvisna od več
dejavnikov. Poglavitno vlogo imajo programi, ki na različne načine promovirajo zdravje
(DORA, ZORA, SVIT, Enajst priporočil proti raku, itd.). Pomembno je, da ljudi motiviramo
k zdravim načinom življenja. Znano je, da se lahko z zdravim načinom življenja pomembno
vpliva na krepitev zdravja (Vražič, 2014).
Pri osveščanju o samopregledovanju dojk ima pomembno vlogo celoten zdravstveni tim, še
posebej medicinske sestre (Pušnik, 2014). Temeljne naloge članov negovalnega tima so
krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, obnavljanje zdravja in lajšanje trpljenja, ki ga
izvajajo tudi z zdravstvenovzgojnim delovanjem na vseh ravneh zdravstvenega varstva
(Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, 2014). Zdravstvena vzgoja je
pomembna v vseh starostnih obdobjih in je del vseživljenjskega izobraževanja – v zgodnjem
starostnem obdobju, ko se stališča, slog ter vrednote šele oblikujejo in v odrasli dobi, ko
življenjski slog spreminjamo v bolj zdravega (Miller in Graves, 2000).
Zdravje je človekova temeljna vrednota in samopregledovanje dojk je ena izmed pomembnih
aktivnosti za lastno zdravje. Samopregledovanje dojk priporočajo Svetovna zdravstvena
organizacija in razna onkološka združenja po vsem svetu. S tem se krepita vloga in
odgovornost žensk do lastnega zdravja (WHO, 2014). Pušnik (2014) ocenjuje, da bomo pri
učenju samopregledovanja dojk uspešni, če bomo upoštevali zdravstveno izobraženost
ženske, možnost dojemanja podajane snovi, čas, ki ga imamo na razpolago, gradivo in – kar
je najpomembnejše – način podajanja snovi.
Patronažna zdravstvena nega je posebna oblika zdravstvene nege, ki se izvaja na
pacientovem domu in v lokalni skupnosti oziroma v okolju, kjer ljudje živijo (Zavrl
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
2
Džananović, 2010). Zaradi te posebnosti ima patronažna medicinska sestra pri svojem delu
možnost v obravnavo pacienta vključiti tudi njegovo družino (Koniček, 2014). Pri svojem
delu prihaja v stik z ženskami v različnih življenjskih obdobjih. Srečuje se z deklicami,
najstnicami, ženskami v aktivnem obdobju in s starostnicami. Prizadeva si, da žensko
populacijo čim bolje seznani z ukrepi za varovanje zdravja (o zdravem načinu življenja, o
preventivnih presejalnih programih, o samopregledovanju dojk). S svojim
zdravstvenovzgojnim delovanjem želi doseči, da bi ženske odgovorno skrbele za svoje
zdravje in v primeru kakršnih koli sprememb pravočasno ukrepale. Hoyer in Mivšek (2008)
navajata, da bi z zdravstveno vzgojo morali vse ženske naučiti samopregledovanja in jih
motivirati, da si svoje dojke pregledajo enkrat mesečno. V obravnavo je vedno vključena
tudi njena družina. Družino patronažna medicinska sestra motivira k odkritim pogovorom in
vzpodbuja jasno izražanje čustev. Z odkritimi odnosi in ustrezno komunikacijo vseh članov
se v družini povečajo občutki pripadnosti in varnosti (Šmit, 2005). V okviru preventivne
dejavnosti obiskujejo patronažne medicinske sestre ženske med pedesetim in
petinšestdesetim letom, če so le te neodzivne na povabilo presejalnega programa DORA. Z
uspešno komunikacijo, dodatnimi informacijami, poizkuša ženske motivirati k odzivnosti in
k sodelovanju.
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
3
2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA
2.1 Namen
Namen diplomskega dela je predstaviti pomen samopregledovanja dojk pri ženskah in
vlogo patronažne medicinske sestre pri tej aktivnosti.
2.2 Cilji
opisati tehniko samopregledovanja dojk;
opisati aktivnosti patronažne medicinske sestre pri samopregledovanju dojk;
ugotoviti ali je poznavanje tehnike samopregledovanja dojk pri patronažnih
medicinskih sestrah zadostno;
ugotoviti kje so patronažne medicinske sestre pridobile znanje o tehniki
samopregledovanja dojk;
ugotoviti ali patronažne medicinske sestre prepoznavajo bolezenske spremembe na
dojkah;
ugotoviti v kakšnem obsegu poznajo patronažne medicinske sestre vsebino
programa za zgodnje odkrivanje raka dojke DORA;
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
4
3 SAMOPREGLEDOVANJE DOJK
Samopregledovanje dojk je postopek pri katerem ženska spoznava svoje dojke. Na ta način
se nauči opazovati spremembe v velikosti in obliki dojk, hkrati pa je pozorna na morebitne
spremembe v barvi kože. Prav tako s pozornim pregledom lahko odkrije zatrdline na dojki
in spremembe na bradavici dojke.
Prav bi bilo, da bi se tehnike samopregledovanja dojk naučile že v mladosti, tekom
preventivnih pregledov v srednjih šolah ali vsaj okoli 20. leta, in to tehniko vpletle v svoje
življenjske aktivnosti. Pomembno je, da najstnico, ki že ima menstuacijo, poučimo, da si
mesečno vsaki deseti dan po začetku menstruacije pretipa dojke. Kasneje v menopavzi si
izbrani dan določijo ženske same. Tehnika samopregledovanja dojk naj bi bila znana že
dekletom v osnovni šoli pri zdravstveni vzgoji. Tako bi se že zgodaj v puberteti naučile
prepoznati strukturo svojih dojk in bi lažje prepoznale morebitne spremembe na dojkah. Zato
mogoče ni odveč apel: ,,Matere, poučite hčerke najstnice, kako se samopregledujejo dojke!,,
Dandanes je na voljo veliko tovrstnega gradiva, kot na primer zloženka Za zdrave dojke in
video film o samopregledovanju dojk. Veliko vlogo imajo tudi organizirana predavanja in
izobraževanja v lokalnih skupnostih. Ženske na ta način prevzemajo aktivnejšo vlogo za
svoje zdravje. Posebno pozornost je potrebno nameniti mobilni aplikaciji in spletni strani
Breast test - Zaupaj svojim rokam za zdravje dojk. Aplikacijo promovira Europa Donna
(b.d). Ima mesečni opomnik z menstrualnim koledarčkom in ženske s preprostimi navodili
vodi pri samopregledovanju dojk. Predvsem mlade bi morali opozoriti na to aplikacijo, če
želimo, da postanejo v skrbi za svoje zdravje bolj aktivni.
Hoyer in Mivšek (2008) sta objavili študijo na temo samopregledovanje dojk - primerjava
mlajših in starejših žensk in ugotovili, da imajo več znanja na tem področju starejše ženske.
V razpravi ocenjujeta, da ženskam manjka ozaveščenosti in znanja o samopregledovanju
dojk. Starejše ženske so v primerjavi z mlajšimi bolje poučene. Število žensk, ki izvaja
samopregledovanje, je premajhno. Tiste, ki so poučene o tej temi, so sposobne prej
prepoznati spremembe in poiskati pomoč, torej se splača vlagati v zdravstvenovzgojno
delovanje.
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
5
3.1 TEHNIKA SAMOPREGLEDOVANJA DOJK
Samopregledovanje dojk je sestavljeno iz treh korakov: pregled dojk pred ogledalom, tipanje
dojk stoje in tipanje dojk leže.
1. Pregledovanje dojk pred ogledalom: postavimo se pred ogledalo in damo roke ob bok.
Opazujemo dojke in sicer obliko, barvo in spremembe na kolobarju, bradavici in na celotni
dojki. Dojke nato opazujemo še od strani. Roke dvignemo nad glavo in opravimo pregled še
v tem položaju.
Slika 1: Pregled dojk pred ogledalom s rokami ob boku
Vir: MOGY Center zdravja d.o.o. (2013, str. 2)
Slika 2: Pregled dojk pred ogledalom z dvignjenimi rokami nad glavo
Vir: MOGY Center zdravja d.o.o. (2013, str. 2)
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
6
2. Tipanje dojk stoje: da omogočimo lažje drsenje po koži dojke, si prste navlažimo s kremo
ali pa pregled opravimo med tuširanjem. Pomembno je da imamo prste iztegnjene in
stisnjene skupaj. S krožnimi gibi se pomikamo po celi dojki od ključnice, podprsja,pazduhe
do prsnice proti bradavici. Roka dojke, ki jo pregledujemo, je dvignjena nad glavo. Dojke
pretipljemo še v naprej nagnjenem položaju in pregled zaključimo s pregledom pazduh z
razprtimi prsti.
Slika 3: Pregled dojk stoje od ključnice
Vir: MOGY Center zdravja d.o.o. (2013, str. 2)
Slika 4: Pregled dojk stoje do podprsja
Vir: MOGY Center zdravja d.o.o. (2013, str. 2)
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
7
Slika 5: Pregled dojk stoje do pazduhe
Vir: MOGY Center zdravja d.o.o. (2013, str. 2)
Slika 6: Pregled dojk stoje do prsnice
Vir: MOGY Center zdravja d.o.o. (2013, str. 2)
Slika 7: Pregled dojk stoje proti bradavici
Vir: MOGY Center zdravja d.o.o. (2013, str. 2)
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
8
3. Tipanje dojk leže: stran, ki jo preiskujemo podložimo,roko damo pod glavo, ker je tako
dojka v lepšem položaju. Drsimo od ključnice proti bradavici. Ko opravimo
samopregledovanje dojk, to dokumentiramo v menstrualni koledarček. Ob morebitnih
opaženih spremembah se takoj naročimo na pregled pri osebnem zdravniku, ki presodi ali
smo potrebni nadaljnje obravnave pri specialistu.
3.2 OPAŽENE SPREMEMBE NA DOJKAH PO SAMOPREGLEDOVANJU
Opažene spremembe na dojkah po samopregledovanju so največkrat zatipane zatrdline,
drugačna barva kože na dojki, spremenjen videz prsne bradavice, včasih celo izcedek iz nje.
Etiologija zatrdlin je največkrat odvisna od tega, v katerem življenjskem obdobju se nahaja
ženska. Absces se razvije kot komplikacija mastitisa. Pri palpaciji so v ospredju toplota
obolelega področja, bolečina in prisotnost zatrdline, ki fluktuira. Ultrazvočna preiskava
dojke je potrebna za izključitev vnetnega raka dojke (Kous-Škalič, 2014).
Tumorji dojk so največkrat vidni pri slikovnih preiskavah, lahko se jih zatipa tudi pri
samopregledovanju dojk. Ko potrdimo, da sprememba ni maligna, je zdravljenje največkrat
le simptomatsko (Vivod, 2014). Najpogostejše benigne spremembe na dojkah so ciste. Na
otip so pomične in elastične z gladkimi robovi. Večinoma ne povzročajo težav, če pa so
večje, lahko povzročajo napetost in bolečine (Perhavec 2014). Kožne spremembe na dojkah
največkrat povzročajo bakterije, virusi, glive in paraziti, v tem primeru govorimo o
infekcijskih boleznih kože. Omeniti moramo tudi avtoimuno obolenje, vitiligo, ki se pojavlja
tudi v predelu dojk in s hipopigmentacijo povzroča spremembe v videzu kože dojk. Poseben
poudarek si zaslužijo kožni tumorji. Med benignimi so daleč najpogostejše seboroične
keratoze, ki se pri ženskah pogosto pojavljajo v predelu dojk in pod njimi, so vseh različnih
barvnih odtenkov in velikosti ter velikokrat vzbujajo sum kožnega raka. Omeniti velja še
kožne metastaze, predvsem pri rakih dojk (Škoberne, 2014).
Najpogosteje ženske poiščejo zdravniško pomoč, ko zraven zatrdline in bolečine v dojkah
opazijo še izcedek iz dojk. O patološkem izcedku govorimo, ko je le ta enostranski, omejen
na en duktus, prozoren, rumen ali krvav. Kadar je izcedek iz bradavice mlečen in ni povezan
z nosečnostjo ali dojenjem pomislimo na fiziološki izcedek. Povzroča ga
hiperprolaktinemija (Zver Skomina, 2014). Pozorni moramo biti na videz prsne bradavice,
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
9
največkrat opazimo uvlečenost. Takšna sprememba zahteva takojšnjo zdravniško
obravnavo.
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
10
4 AKTIVNOSTI PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI
SAMOPREGLEDOVANJU DOJK
Medicinska sestra v patronažnem varstvu je koordinatorka vseh oblik pomoči na domu in je
vez med posameznikom in njegovim osebnim zdravnikom (Šušteršič et al., 2006). Ker je
krepitev in ohranjanje zdravja temeljno poslanstvo patronažne zdravstvene nege, žene pri
svojem delu seznanjajo s preventivnimi ukrepi za njegovo ohranjanje (Koniček, 2014). Z
poznavanjem komunikacijskih veščin na preventivnih obiskih uspešno vzpostavi stik z
ženskami, ki jih obišče. Na preventivnih in kurativnih obiskih ženske seznanja s pomenom
mesečnega samopregledovanja dojk, z zgibanko jim pobližje predstavi tehniko
samopregledovanja. Promovira zdrav način življenja, telesno aktivnost, zdravo prehrano in
zdravo soočanje s stresom. Poučuje jih samopregledovanja dojk in kako naj ukrepajo ob
opaženi spremembi. Opomni jih o pomembnosti beleženja v menstrualni koledarček po
opravljenem pregledu. Seznani jih z delovanjem ambulante za bolezni dojk. Pri edukaciji
upošteva posebnosti vsake posameznice, njene zmožnosti dojemanja in zdravstveno
prosvetljenost.
4.1 ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE Z
ŽENSKO POPULACIJO
Pri zdravstveno-vzgojnem delu patronažne medicinske sestre z žensko populacijo le ta
poteka hkrati tudi z njeno družino. V sklopu preventivne dejavnosti se srečuje z nosečnicami
v zadnjem predporodnem obdobju. S preventivnim obiskom želimo proučiti socialno
zdravstvene razmere v družini. Nosečnico želimo poučiti o normalnem poteku nosečnosti, o
vseh spremembah in aktivnostih, ki so vezane na nosečnost. Nosečnico obravnavamo v
smislu krepitve, ohranitve zdravja ter preprečevanja bolezni. Poučenost nosečnice o
dejavnikih, ki neugodno vplivajo na potek nosečnosti, je zelo pomembna, saj se nosečnica
zavestno izogne dejavnikom tveganja in tako nosečnost poteka bolj mirno in zdravo (Luzar,
2015). Z nosečnico s tem obiskom vzpostavi stik, poda informacije, ki jih ženska potrebuje
in s tem ustvari pogoje za uspešno sodelovanje in zaupanje.
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
11
24 ur po odpustu otročnice z novorojenčkom iz porodnišnice, otročnico seznanja z higiensko
- dietetnim režimom značilnim za poporodno obdobje. Vzpodbuja dojenje, otročnico seznani
s tehnikami dojenja, demonstrira nego novorojenčka in popkovnega krna. Obravnava v
obdobju novorojenčka zajema vzpostavljanje dobrega odnosa s starši, vzpostavljanje
dojenja, zagotavljanje primerne teže novorojenčka in sposobnosti otročnice za samostojno
nego novorojenčka (Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni
ravni, 1998). Otročnico pouči o pomenu samoopazovanja sprememb na dojkah, o negi dojk,
spremljanja ginekoloških sprememb (obilnost, barva, vonj čišče oziroma izcedka). Šest
tednov po porodu žensko napoti do njenega izbranega ginekologa na prvi poporodni
ginekološki pregled. Ko dojenček dopolni starost 4-6 mesecev, se patronažna medicinska
sestra ponovno vključi z zdravstveno-vzgojnim svetovanjem. Svetuje na kakšen način naj
začnejo otročnice uvajati mešano prehrano pri dojenčku, seznani jih s spodbujanjem
motoričnih sposobnosti, z nego mlečnih zob, svetuje glede cepljenj, na splošno spremlja
psiho-fizični razvoj dojenčka in počutje v družini. Pri 7.-11. mesecu dojenčkove starosti jih
seznanja s telesnim in gibalnim razvojem značilnim za to starostno obdobje, spremlja
družinsko dinamiko. Ženi nudi oporo s svetovanjem pri njenem malčku. Svetuje glede
ustrezne socializacije otroka, glede telesnih aktivnosti, prehranjenosti in počitka (Priporočila
obravnave pacientov v Patronažnem varstvu za diplomirane medicinske sestre, 2016).
V Sloveniji potekajo na državni ravni organizirani presejalni programi katerih namen je
zmanjšane umrljivosti, zgodnejše odkrivanje raka (kar za osebo pomeni boljšo kakovost
življenja) in odkrivanje predrakavih sprememb (kar zmanjša obolevnost za določeno vrsto
raka). Izvajajo se tri presejanja (DORA, ZORA in SVIT) za katere je strokovno utemeljeno,
da so javnozdravstveno učinkoviti. Vsem trem presejalnim programom je skupno, da so
ljudje v program osebno vabljeni in da se podatki iz programa zbirajo v registru, ki je
povezan s centralnim registrom prebivalstva ter registrom raka, kar omogoča sledljivost in
kontrolo kakovosti (Ministrstvo za zdravje, 2010). Patronažna medicinska sestra želi s
svojim preventivnim obiskom vzpodbuditi sodelovanje pri omenjenih presejalnih
programih. Preverja ali je poznavanje presejalnih programov zadostno, pouči jih, da s
sodelovanjem aktivno vplivajo na ohranjanje zdravja. S promocijo zdravja spodbuja ljudi,
da bi postavili zdravje na najvišje mesto na lestvici človekovih vrednot, aktivno skrbeli zanj
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
12
in imeli večji vpliv na ekonomske in socialne vplive na zdravje (Priporočila obravnave
pacientov v Patronažnem varstvu za diplomirane medicinske sestre, 2016).
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
13
5 DORA – PROGRAM ZGODNJEGA ODKRIVANJA RAKA DOJKE
V Sloveniji teče od leta 2008 organiziran presejalni program za raka dojke DORA, ki od
vsega začetka sledi evropskim smernicam za kakovost v presejalnih programih. Program še
ne pokriva celotne države, dosega pa že prve rezultate (Kadivec, 2014). K udeležbi so
vabljene ženske med 50. in 69. letom starosti s stalnim prebivališčem v ZZZS Območni enoti
Ljubljana in Mestni občini Maribor. Za iskanje raka dojke se kot presejalni test uporablja
mamografija. Glavno merilo za učinkovitost presejanja je zmanjšanje umrljivosti med redno
pregledanimi ženskami, kar je tudi končni cilj programa DORA (Kadivec, 2014). Ženske se
lahko za sodelovanje pri presejalnem testu odločijo na pobudo zdravnika ali pa same. V
starostnem obdobju med 50. in 69. letom, ko je verjetnost za zbolevnost največja, so kot
ciljna skupina s pisnimi vabili povabljene k sodelovanju. Dokazano je, da najboljše rezultate
daje organiziran presejalni test pri katerem se redno pregleduje zadosten delež (vsaj 70 %)
ciljane populacije (Kadivec, 2014).
Zdravstveni tim mora za boljše sprejetje državnega presejalnega programa za raka dojk:
- ženske ustrezno svetovati in jih informirati o postopku, koristi in stranskih učinkih
pregleda, da bi se ženske zanj lažje in številčnejše odločale;
- poiskati in spremljati ženske, ki se vabilu niso odzvale, poiskati razloge za to ter se z
njimi pogovoriti o njihovem mnenju, odporu, strahu pred rakom in samim pregledom;
- ženskam s patološkim izvidom svetovati in jih klicati na kontrolno mamografijo in
nadaljnje preiskave, se z njimi pogovoriti o rezultatih testov in nadaljnjih postopkov
kot so biopsija, možnosti zdravljenja ter jim nuditi psihološko podporo (Mramor, 1995,
str. 38).
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
14
6 EMPIRIČNI DEL
6.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
Raziskovalno vprašanje 1: Ali patronažne medicinske sestre poznajo tehniko
samopregledovanja dojk?
Raziskovalno vprašanje 2: Kje so se patronažne medicinske sestre seznanile s tehniko
samopregledovanja dojk?
Raziskovalno vprašanje 3: Ali patronažne medicinske sestre prepoznajo bolezenske
spremembe na dojkah?
Raziskovalno vprašanje 4: Ali patronažne medicinske sestre poznajo vsebino presejalnega
programa DORA (komu je namenjen, kako pogosto se izvaja, kako poteka )?
6.2 METODOLOGIJA RAZISKOVALNA
6.2.1 Raziskovalne metode
Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s študijem domače in tuje strokovne literature.
Glavnina virov ni starejša od 10 let. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo
dela. Kot metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval
vprašanj zaprtega tipa. Analizo odgovorov smo predstavili s frekvenčno distribucijo.
6.2.2 Raziskovalno okolje
Raziskavo smo izpeljali v enem izmed zdravstvenih domov na Štajerskem. Pridobili smo si
soglasje vodstva zavoda.
6.2.3 Raziskovalni vzorec
V raziskavi je sodelovalo 50 patronažnih medicinskih sester starih med 20 in nad 50 let.
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
15
6.2.4 Postopki zbiranja podatkov
Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 19 vprašanj, nekatera vprašanja so bila
demografskega značaja, druga pa čisto strokovne narave. Razdelili smo ga patronažnim
medicinskim sestram. Izpolnjen anketni vprašalnik so vrnile v za to namenjen nabiralnik.
Raziskavo smo opravili v mesecu juniju 2016.
6.3 ETIČNI VIDIK
Vsaka anketiranka je bila seznanjena, da je sodelovanje v raziskavi prostovoljno in ga ima
pravico odkloniti. Upoštevan je bil vidik anonimnosti, individualnosti in zasebnosti v času
raziskave. Prav tako smo upoštevali Kodeks etike zdravstvene nege in oskrbe Slovenije.
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
16
7 REZULTATI
Graf 1: Vaša starost
Med anketiranimi patronažnimi medicinskimi sestrami je bilo največ tistih, ki so stare nad
50 let in sicer 21 (42 %). 18 (36 %) je bilo starih med 40-49 let. 10 (20 %) anketirank je
imelo 30-39 let. 1 oseba (2 %) je spadala v skupino od 20-29 let.
Graf 2: Vaša končana izobrazba
Iz grafa je razvidno, da ima 6 (12 %) anketirank srednješolsko izobrazbo. 4 (8 %) imajo
končano višješolsko izobrazbo. Največji delež po izobrazbeni stopnji predstavljajo
1 (2%)
10 (20%)
18 (36%)
21 (42%)
20- 29 let
30 - 39 let
40 - 49 let
nad 50 let
6 (12%)
4 (8%)
35 (70%)
(10%)5
srednješolska
višješolska
visokošolska
specializacija
magisterij
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
17
anketiranke z visokošolsko izobrazbo, to je 35 (70 %). 5 (10 %) anketirank ima končano še
specializacijo.
Graf 3: Vaša delovna doba na patronaži
29 (58 %) anketirank ima 21 ali več let delovne dobe na patronaži .Sledijo jim kolegice z
11-20 let delovne dobe , teh je 16 (32 %). 5 (10 %) jih ima do 10 let delovne dobe.
Graf 4: Poznavanje tehnike samopregledovanja dojk
43 (86 %) anketirank je mnenja, da pozna tehniko samopregledovanja dojk in 7 (14 %) jih
je prepričanih, da tehnike ne poznajo.
5 (10%)
16 ( 32%)29 (58%)
do 10 let
11 do 20 let
21 let in več
43 (86%)
7( 14% )
da
ne
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
18
Graf 5: Koraki po katerih poteka samopregledovanje dojk
Iz podanih odgovorov je razvidno, da anketiranke poznajo korake samopregledovanja dojk.
Najbolj poznan korak jim je začetni, pregled dojk pred ogledalom. Ta odgovor je izbralo kar
41 (34 %) anketirank, sledi tipanje dojk stoje, ki ga je označilo 37 (31 %). 13 (11 %)
anketirank je mnenja, da poteka tipanje dojk tudi sede. 28 (23 %) oseb ve, da poteka tipanje
dojk leže. Pod rubriko drugo, sta bila podana 2 odgovora in sicer, da začnemo s tipanjem
stoje pred ogledalom in nato nadaljujemo leže ter odgovor tipanje med tuširanjem.
Graf 6: Pri samopregledovanju dojk opazujemo
Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Večina, 50 (30 %) vprašanih, je mnenja,
da smo pri samopregledovanju dojk najbolj pozorni na videz bradavice, 48 (28 %) jih meni,
28 (23%)
13 (11%)
37 (31%)
41 (34%)
2 (1%)
tipanje dojk leže
tipanje dojk sede
tipanje dojk stoje
pregled dojk pred ogledalom
drugo
48 (28%)
37 (22%)50 (30%)
34 (20%) obliko dojke
barvo kože na dojki
videz bradavice
videz kolobarja
drugo
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
19
da smo pozorni na obliko dojke. 37 (22 %) anketirank bi pozornost namenilo barvi kože na
dojki. 34 (20 %) ne bi spregledalo videza kolobarja.
Graf 7: Bolezenske spremembe na dojki
Tudi tu je bilo možnih več odgovorov. 50 (40 %) anketirank mnenja, da zatipana zatrdlina
predstavlja bolezensko spremembo na dojki. Prav tako jih 48 (39 %) meni, da spada izcedek
iz prsne bradavice med bolezenske spremembe. 26 (21 %) bi med bolezenske spremembe
na dojki uvrstilo še trajno bolečino v dojki.
Graf 8: Izcedek iz dojke
Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. 38 (35 %) anketirank jih je mnenja, da
govorimo o patološkem izcedku, ko ga spremlja še zatrdlina. 35 (33 %) meni, da je to
50 (40%)
26 (21%)
48 (39%)
ko zatipamo zatrdlino
prisotnost trajne bolečine vdojki
izcedek iz prsne bradavice
38 (35%)
35 (33%)
16 (15%)
18 (17%)0 (0%)
spremlja ga zatrdlina (tipnaali vidna na mamografiji)
kadar je krvav
kadar je rumen
kadar je prozoren
kadar je mlečen
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
20
izcedek iz dojke, ki je krvav. Med patološke izcedke dojke je 16 (15 %) anketirank uvrstilo
tudi izcedek, ki je rumen. Izcedka, ki je mlečen, nobena ne uvršča sem. Tudi prozoren
izcedek je 18 (17 %) oseb uvrstilo k izcedkom z patologijo.
Graf 9: Rizični dejavniki pri obravnavi žensk z izcedkom iz dojke
Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Večina vprašanih 36 (34 %) je mnenja, da
sta najpogostejša rizična dejavnika raba hormonskega nadomestnega zdravljenja in raba
hormonske kontracepcije. Odgovor starost ob menopavzi je izbralo 21 (20 %) anketirank,
odgovor starost ob prvi menstruaciji pa 13 (12 %). Pod drugo ni bil podan noben odgovor.
Graf 10: Seznanjenost s samopregledovanjem dojk
S samopregledovanjem dojk se je večina, 28 (56 %) seznanila na strokovnih predavanjih,
14 (28 %) se jih je seznanilo tekom šolanja, 8 (16 %) preko poučnih oddaj po tv, radiu, iz
revij in iz literature.
36 (34%)
36; (34%)
13; (12%)
21; (20%)
raba hormonskekontracepcije
raba hormonskeganadomestnega zdravljenja
starost ob prvi menstruaciji
starost ob menopavzi
drugo
28 (56%)
8 (16%)
14 (28%)
0 (0%)
na strokovnih predavanjih
iz medijev
tekom šolanja
drugo
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
21
Graf 11: Največ pridobljenih tovrstnih informacij
Mnenje 29 (58 %) anketirank je, da so največ informacij dobile na strokovnih predavanjih,
12 (24 %) jih je odgovorilo, da tekom šolanja. Pomembno vlogo pri informiranosti ima za
9 (18 %) vprašanih tudi mediji.
Graf 12: Pričetek s samopregledovanjem dojk
38 (76 %) anketirank je mnenja, da bi bilo s samopregledovanjem dojk smiselno pričeti že
v srednji šoli, 6 (12 %) jih je mnenja, da v poporodnem obdobju. 1 (2 %) oseba je
prepričana, da v nosečnosti, 5 (10 %) bi jih začelo v menopavzalnem obdobju.
29 (58%)9 (18%)
12 (24%)
0 (0%)
na strokovnih predavanjih
iz medijev
tekom šolanja
drugo
38 (76%)
1 (2%)
6 (12%)
5 (10%)
že v srednji šoli
v nosečnosti
v poporodnem obdobju
v menopavzalnem obdobju
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
22
Graf 13: Zanimanja žensk za samopregledovanje dojk na hišnih obiskih
Anketirank, ki pri svojem delu včasih zaznavajo zanimanje ženske populacije za
samopregledovanje dojk, je 24 (48 %). 16 (32 %) vprašanih na terenu opaža zanimanje, 9
(18 %) ga ne opaža, 1 (2 %) ga ni opazila nikoli.
Graf 14: Boljša motiviranost žensk za samopregledovanje dojk
Z več možnimi odgovori, jih je bilo 38 (31 %) mnenja, da bi k boljši motiviranosti žensk
prispevale z zloženkami in informacijskim materialom, 33 (27 %) bi to storilo z
demonstracijo na patronažnem hišnem obisku. Z motiviranjem naj bi se začelo pri
zdravstveni vzgoji v srednji šoli, jih meni 31 (25 %).Odgovor na predavanjih v šoli za starše
16 (32%)
9 (18%)
24 (48%)
1 (2%)
da
ne
včasih
nikoli
33 (27%)
38 (31%)
21 (17%)
31 (25%)
0 (0%)
z demonstracijo na hišnemobisku
z zloženkami in informacijskimmaterialom
s predavanji v šoli za starše
pri zdravstveni vzgoji v srednjišoli
drugo
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
23
je izbralo 21 (17 %) oseb. Zanimivo je, da nobena od anketirank ne vidi priložnosti na
predavanjih v lokalnih skupnostih.
Graf 15: Seznanitev žensk s pravilnim postopkom samopregledovanja dojk na hišnih
obiskih
Večina, 29 (57 %) nima te izkušnje, medtem ko 22 (43 %) anketirank pove, da so bile
naprošene, da ženske seznanijo s pravilnim načinom.
Graf 16: Pomen samopregledovanja dojk pri odkrivanju sprememb na dojkah
49 (98 %) anketirank je mnenja, da je samopregledovanje pri odkrivanju sprememb zelo
pomembno,1 (2 %) smatra, da je pomembno. Nobena anketiranka ni izbrala odgovora, da
ni tako pomembno ali da sploh ni pomembno.
22 (43%)
29 (57%)
da
ne
49; (98%)
1; (2%) 0; (0%)
0; (0%)
zelo pomembno
pomembno
ni tako pomembno
ni pomembno
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
24
Graf 17: Namen programa DORA
Namen programa DORA je po mnenju 44 (41 %) vprašanih odkriti bolezenske spremembe,
ko še niso tipne, 37 (35 %) vidi pomembnost pri povečanju odkritja bolezni, ko je še v
omejenem stadiju.26 (24 %) jih je mnenja, da se tako lahko zmanjša umrljivost in podaljša
preživetje bolnic.
Graf 18: Populacija žensk povabljenih v program DORA
Vseh 50 (100 %) anketirank je mnenja, da je to ženska populacija med 50. in 69. letom
starosti, ki je s pisnim vabilom povabljena k sodelovanju v presejalnem programu DORA.
44 ( 41%)
26 (24%)
37 (35%)
0 (0%)
odkriti bolezenske spremembena dojkah, ko še niso tipne
zmanjšati umrljivost inpodaljšati preživetje bolnic
povečati odkritje bolezni, ko ješe v omejenem stadiju
drugo
50 (100%)
0%
0%
ženske med 50. in 69. letomstarosti
ženske, ki so v menopavzi
ženske, ki želijo biti pregledane
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
25
Graf 19: Mamografija v programu DORA
49 (98 %) anketirank je mnenja, da na 2 leti. 1 oseba (2 %) ne pozna odgovora.
0%
49 (98%)
1 (2%)
po potrebi
na dve leti
ne vem
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
26
8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA
O samopregledovanju dojk se v javnosti pogosto sliši, največkrat v povezavi z rakom dojk.
Vemo, da z rednim mesečnim pregledovanjem svojih dojk, lahko odločilno vplivamo na
morebitne spremembe, ki jih pri tem opazimo. Bizjak (2008) trdi, da se mnoge bolezni začno
s težavami, za katere mislimo, da ne pomenijo nič hudega, vendar pa kljub temu ne smemo
biti nikoli prepričani, da morda ne napovedujejo kaj resnejšega. Številna znamenja bolezni
odkrijemo sami, toda iz strahu pred morebitnim slabim izidom, svoje težave prikrivamo
toliko časa, da potem dejansko pride do slabega izida. Pomembno je, da pri rakastih
obolenjih temu strahu ne dovolimo, da nas ohromi.
Zelo pomembno vlogo pri ozaveščanju in promociji imamo zdravstveni delavci. Tega bi se
morali zavedati. Z ozaveščanjem in zdravstvenovzgojnim delovanjem moramo razbijati
strahove in doseči, da bomo mislili na zdravje takrat, ko nas v to ne bodo silili ne slabo
počutje, ne bolečine, še najmanj pa bolezen sama. Misliti na zdravje takrat, ko je človek
zdrav, bi moralo biti osnovno življenjsko pravilo vsakogar od nas (Bizjak, 2008).
V raziskavi o pomenu samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu je bilo največ
anketirank (42%) starih nad 50 let. Sledile so anketiranke med 40. in 49. letom (36 %), 20
% od oseba je bila mlajša in sicer med 20. in 29. letom. Gre za tim z bogatimi poklicnimi
izkušnjami glede na starost anketirank. Večina jih ima končano visokošolsko izobrazbo (70
%), 10 % jih je opravilo specializacijo. Razvidno je,da gre za strokovno izobražene osebe.
Prav tako ne gre zanemariti podatka,da jih ima med njimi kar 58 % več kot 21 let delovne
dobe v patronaži. Iz tega sklepamo,da anketiranke zelo dobro poznajo patronažno
zdravstveno nego.
S pomočjo izvedene raziskave smo dobili odgovore na raziskovalna vprašanja.
Raziskovalno vprašanje 1: Ali patronažne medicinske sestre poznajo tehniko
samopregledovanja dojk?
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
27
86 % patronažnih medicinskih sester je odgovorilo pritrdilno, 14 % pa nikalno.
Predvidevamo, da je tudi tem 14 % poznana tehnika, vendar menijo,da čisto točnega
postopka ne poznajo in zato tak rezultat.
Iz odgovorov po katerih korakih poteka samopregledovanje dojk je razvidno, da večina
anketirank korake pozna, le 11% jih je zavedel odgovor, ki je napačen - tipanje dojk sede.
Predvidevam, da so med temi odstotki anketiranke, ki so že pri prejšnjem vprašanju
odgovorile, da tehnike ne poznajo.
38 anketirank je mnenja, da bi bilo s samopregledovanjem dojk smiselno pričeti že v srednji
šoli, ko že prihaja do sprememb hormonskega ravnovesja pri menstrualnem ciklusu, kar
nedvomno vpliva na dojko. Pri zdravstveni vzgoji v srednji šoli bi naj tej vsebini namenili
več pozornosti.
Raziskovalno vprašanje 2: Kje so se patronažne medicinske sestre seznanile s tehniko
samopregledovanja dojk?
S samopregledovanjem dojk se je 56 % anketirank seznanilo na strokovnih predavanjih, 28
% tekom šolanja, 16 % pa iz medijev. Strokovna predavanja igrajo pomembno vlogo pri
nadgraditvi pridobljenega znanja tekom šolanja. Tudi mediji imajo pomembno vlogo pri
prosvetljevanju žensk, še posebej v mesecu oktobru, ki je bolje poznan kot roza oktober-
mesec boja proti raku na dojkah.
Raziskovalno vprašanje 3: Ali patronažne medicinske sestre prepoznajo bolezenske
spremembe na dojkah?
Pri samopregledovanju dojk bi večina opazovala videz bradavice (30 %), obliko dojke (28
%), barvo kože (22 %), 20 % bi jih bilo pozornih tudi na videz kolobarja. Iz odgovorov lahko
sklepamo, da patronažne medicinske sestre znajo opaziti spremembe, ki nakazujejo na to, da
se odvija nek proces. Kot bolezenski spremembi na dojki sta največkrat omenjeni zatipana
zatrdlina, pri 40 % vprašanih in izcedek iz prsne bradavice pri 39 %. Vemo, da sta to
največkrat opaženi spremembi, ki žene spodbudita, da obiščejo zdravnika.
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
28
27 % jih je mnenja,da govorimo o patološkem izcedku iz dojke, kadar ga spremlja zatrdlina
tipna ali vidna na mamografiji. 25 % oseb sem uvršča izcedek, ki je krvav. 7 % ve, da je to
izcedek, ki je prozoren, nekaj več (11 %) pa kadar je rumen. Iz podanih odgovorov je jasno,
da anketiranke znajo ločiti kdaj je izcedek fiziološke in kdaj patološke narave. Prevladalo je
mnenje, da je samopregledovanje zelo pomembno pri opažanju sprememb.
Na vprašanje kateri rizični dejavniki so pomembni pri obravnavi ženske z izcedkom, je 34
% anketirank izpostavila dva in sicer: rabo hormonskega nadomestnega zdravljenja in rabo
hormonske kontracepcije. 20 % omenja starost ob menopavzi, 12 % pa med rizične
dejavnike uvršča starost ob prvi menstruaciji.
Številne epidemiološke raziskave so proučevale vpliv hormonske kontracepcije na tveganje
za nastanek raka dojke in v nekaterih, objavljenih po letu 1980, so ugotavljali večje tveganje
za nastanek raka dojke pri uporabnicah hormonske kontracepcije (Arko, 2014). Hormonsko
nadomestno zdravljenje dokazano veča tveganje za nastanek raka dojke, predvsem
kombinirani preparat, vendar je pri ženskah, kjer so prisotne klimakterične težave,
kratkotrajno jemanje zdravil indicirano. Pri dolgotrajnem jemanju je treba za vsako žensko
posebej skrbno pretehtati koristi in tveganja (Arko, 2014). Prav tako so v številnih
epidemioloških raziskavah, tudi slovenskih, ugotovili, da so z rakom dojke bolj ogrožene
ženske, ki so menstruacijo dobile mlade, izgubile pa so jo starejše (Primic Žakelj et al.,
2014). Anketiranke prepoznavajo vse štiri rizične dejavnike, ki so zelo pomembni pri
obravnavi ženske z izcedkom pri postavljanju anamneze.
Raziskovalno vprašanje 4: Ali patronažne medicinske sestre poznajo vsebino
presejalnega programa DORA (komu je namenjen, kako pogosto se izvaja, kako
poteka )?
Presejalni program DORA je med anketirankami poznan. Vseh 50 (100 %) anketirank ve,
da je to ciljana populacija žensk med 50. in 69. letom, ko je verjetnost za zbolevnost največja.
S to starostno skupino se v okviru programa DORA tudi srečujejo, v kolikor gre za
neodzivnost pisno vabljenih žensk. 41 % anketirank vidi največji pomen DORE v možnosti,
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
29
da se bolezenske spremembe odkrijejo, ko še niso tipne. 35 % jih je mnenja, da se s pomočjo
DORE lažje odkrije bolezen, ko je še v omejenem stadiju. To zagotavlja tudi boljšo prognozo
pri ozdravitvi. Hkrati se tako zmanjšuje umrljivost in podaljša preživetje. Z vsemi temi
dejstvi je potrebno soočiti ženske, posebej tiste, ki sodelovanje v DORI odklanjajo. Skoraj
vse 98 % vedo, da se mamografija v sklopu DORE izvaja na dve leti. Iz vseh podanih
odgovorov sklepamo, da so patronažne medicinske sestre s programom DORE ustrezno
seznanjene, kar jim omogoča dobro preventivno dejavnost.
Zanimanje žensk za samopregledovanje dojk pri svojem delu opaža 32 %, 48 % pa včasih.
Obiskane ženske na hišnih obiskih torej kažejo interes. Patronažne medicinske sestre
ugotavljajo, da bi največ motivacije dosegle pri njih z informacijskim materialom in
demonstracijo na hišnem obisku. Ker 57 % vprašanih ni bilo na hišnem obisku nikoli
naprošenih, da pokažejo pravilni postopek samopregledovanja dojk, bi bilo dobro razmisliti
o tovrstnih predavanjih v skupinah za samopomoč, v lokalnih skupnostih, šoli za starše.
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
30
9 SKLEP
Poznavanje samopregledovanja dojk je zelo pomembno pri preventivi raka dojke. Čeprav se
o tej temi v današnjem času precej govori, večina žensk začne s samopregledovanjem dojk
po tistem, ko so že zbolele. Dobro bi bilo, da bi se zavedale pomena, pri tem jim ogromno
lahko pomagamo zdravstveni delavci. Patronažne medicinske sestre se pri svojem delu
srečujejo z različno starostno populacijo žensk in vsaka starostna skupina zahteva svoj
zdravstvenovzgojni pristop.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšen pomen ima samopregledovanje dojk v patronažnem
varstvu. Prišli smo do zaključka, da bi se z več informacijskega materiala in z večjo
angažiranostjo patronažnih medicinskih sester z organiziranimi predavanji v lokalnih
skupnostih, povečalo zanimanje in vedenje žensk o samopregledovanju dojk.
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
31
ZAHVALA
Za strokovno pomoč in nasvete pri pisanju in oblikovanju diplomskega dela, se iskreno
zahvaljujem mentorici viš. predav. mag. Barbari Kegl, dipl. m. s., univ. dipl. org.
Zahvala gre tudi vodstvu Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru, ki mi je
omogočilo raziskavo in sodelavkam v Patronažnem varstvu, ki so v raziskavi sodelovale.
Hvala moji mami, Robiju, Tinkari in Karmen za razumevanje in vzpodbujanje v času
nastajanja diplomskega dela.
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
32
LITERATURA IN VIRI
Arko, D. Vpliv hormonov na dojko. V Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor:
Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2014: 59-64.
Bizjak,T. Preprečevanje raka dojke. V: Vojska,S. (ur.). 23. strokovno srečanje Ljubljana:
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester, babic in
zdravstvenih tehnikov Slovenije, Strokovna sekcija medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov v socialnih zavodih, 2008: 59-62.
Europa Donna: Samopregledovanje. B.d. Dosegljivo na: www.europadonna-zdruzenje.si/
(12. 10. 2015).
Hoyer, S, Mivšek, N. Samopregledovanje dojk - primerjava mlajših in starejših žensk. Obzor
Zdr N 2008; 42(4): 282.
Kadivec, M. Državni presejalni program za raka dojke DORA-program zgodnjega
odkrivanja raka dojke. V Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor: Zdravstveni dom dr.
Adolfa Drolca Maribor, 2014: 221-228.
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Zbornica zdravstvene in babiške nege
Slovenije-Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov
Slovenije, 2014. Dosegljivo na: zbornica-zveza.si/sl/skupscina-zbornice-zveze-je sprejela-
kodeks-etike-v-zdravstveni-negi-oskrbi-slovenije
Koniček, N. Vloga patronažne zdravstvene nege pri obravnavi pacientk z boleznijo dojke. V
Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor,
2014: 339 -345.
Kous-Škalič, N. Vnetje dojk. V Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor: Zdravstveni dom
dr. Adolfa Drolca Maribor, 2014: 87-90.
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
33
Luzar, M. Zdravje v nosečnosti. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška
fakulteta, 2015.
Miller, KE, Graves, JC. Update on the prevention and treatment of sexually transmitted
diseases. Am Fam Physician 2000; 61(2): 379 – 86.
Ministrstvo za zdravje. Državni program za obvladovanje raka 2010-2015. 2010. Dostopno
na:https://www.google.si/?sourceid=chrome-psyapi2&on=1&espv=2&ie=UTF
8&q=fvz&riz=1C1AVNA_enSI576SI576&aqs=chrome..69i57j0I3j69i60j0.2214j0j8(15.1.
2015).
MOGY Center zdravja d.o.o. Navodila za samopregledovanje dojk. 2013. Dostopno na:
www.mo-gy.si/wp-content/uploads./2013/02/3_Navodila-za-samopregledovanje-dojk.pdf
(04.9.2016).
Mramor, M. Preventiva raka dojk in ginekološkega raka v projektu CINDI. V: Lindtner, J.
(ur.). Detekcija raka dojk, detekcija ginekološkega raka, zbornik 8. Onkološkega vikenda,
Novo mesto: Kancerološka sekcija zdravniškega društva, Zveza slovenskih društev za boj
proti raku, 1995: 29-40.
Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Uradni list
RS 19/98.
Perhavec, A. Benigni tumorji in ciste v dojkah. V Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor:
Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2014: 91-96.
Primic Žakelj, M, Žagar, T, Jarm, K. Zbolevnost za rakom dojke in preživetje. V Završnik,
J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2014: 115-
123.
Priporočila obravnave pacientov v Patronažnem varstvu za diplomirane medicinske sestre.
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveza strokovnih društev medicinskih sester,
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
34
babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Strokovna sekcija medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov patronažni dejavnosti. Ljubljana, 2016: 35-44, 62-64.
Pušnik, D. Samopregledovanje dojk. Bolezni dojke. V Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke.
Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2014: 43 - 47.
Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, 1998. Uradni
list RS,št. 19/98,47/98,26/00,67/01,33/02,37/03,117/04,31/05,83/07,22/09 in 17/15.
Škoberne, A. Kožne spremembe na dojkah. V Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor:
Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2014: 83-85.
Šmit, M. Odnos med materjo z rakom dojke in njenimi otroki ter njihovo doživljanje
materine bolezni (1. del ). Obzor Zdr N 2005; 39(3): 195.
Šušteršič, O, Horvat, M, Cibic, D, Brložnik, M. Patronažno varstvo in patronažna
zdravstvena nega – nadgradnja in prilagajanje novim izzivom. Obzor Zdr N 2006; 40(4):
248.
Vivod, G. Benigni tumorji in ciste v dojkah. V Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor:
Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2014: 91-96.
Vražič, Z. Zdrav življenjski slog kot preventiva raka dojke. V Završnik, J. (ur.). Bolezni
dojke. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2014: 37 - 42.
WHO. Breast cancer: prevention and control. Febr 2014. Dosegljivo na:
http://www.who.int/cancer/detection/berastcancer/en/index3.html (10. 10. 2015).
Zavrl Džananović, D. Patronažno varstvo Slovenije včeraj, danes, jutri. Obzor Zdr N 2010;
44(02): 117.
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
35
Zver Skomina, J. Izcedek iz dojk. V Završnik, J. (ur.). Bolezni dojke. Maribor: Zdravstveni
dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2014: 79-82.
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
1
PRILOGE
Priloga 1: Anketni vprašalnik
Spoštovani!
Sem Mateja Terbuc, absolventka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in
pripravljam diplomsko delo z naslovom Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem
varstvu. Pri raziskovalnem delu naloge potrebujem Vašo pomoč, zato Vas vljudno prosim,
da odgovorite na anketni vprašalnik. V kolikor vprašanja ne bi razumeli ali bi potrebovali
pomoč pri izpolnjevanju vprašalnika, Vam z veseljem pomagam. Zagotavljam Vam, da bodo
vsi podatki, pridobljeni s to anketo, anonimni in uporabljeni izključno za potrebe
diplomskega dela.
Pred Vami je devetnajst vprašanj. Pozorno jih preberite in obkrožite po Vašem mnenju
ustrezne odgovore. V kolikor se Vaš odgovor razlikuje od ponujenih, Vas prosim, da pri
vprašanjih kjer je to možno, dopišete svoj odgovor.
Za sodelovanje se Vam iskreno zahvaljujem.
Mateja Terbuc
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
2
1. Vaša starost
a) 20 – 29 let
b) 30 - 39 let
c) 40 – 49 let
č) nad 50 let
2. Vaša končana izobrazba
a) srednješolska
b) višješolska
c) visokošolska
č) specializacija
d) magisterij
3. Vaša delovna doba na patronaži?
a) do 10 let
b) 11 do 20 let
c) 21 let in več
4. Ali menite, da poznate tehniko samopregledovanja dojk?
a) da
b) ne
5. Koraki po katerih poteka samopregledovanje dojk so po vašem mnenju naslednji:
(možnih več odgovorov)
a) tipanje dojk leže
b) tipanje dojk sede
c) tipanje dojk stoje
č) pregled dojk pred ogledalom
d) drugo:_____________________________________________________________
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
3
6. Kaj opazujemo pri samopregledovanju dojk? (možnih več odgovorov).
a) obliko dojke
b) barvo kože na dojki
c) videz bradavice
č) videz kolobarja
d) drugo:______________________________________________________________
7. Kdaj po vašem mnenju gre za bolezenske spremembe na dojki? (možnih več odgovorov)
a) ko zatipamo zatrdlino
b) prisotnost trajne bolečine v dojki
c) izcedek iz prsne bradavice
d) drugo:____________________________________________________________
8. Kdaj govorimo o patološkem izcedku iz dojke? (možnih več odgovorov)
a) kadar je rumen
b) kadar je prozoren
c) kadar je mlečen
č) kadar je krvav
d) spremlja ga zatrdlina (tipna ali vidna na mamografiji)
e) drugo:______________________________________________________________
9. Kateri rizični dejavniki so pomembni pri obravnavi ženske z izcedkom? (možnih več
odgovorov).
a) raba hormonske kontracepcije
b) raba hormonskega nadomestnega zdravljenja
c) starost ob prvi menstruaciji
d) starost ob menopavzi
e) drugo:______________________________________________________________
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
4
10. Kje ste se seznanili s samopregledovanjem dojk?
a) na strokovnih predavanjih
b) iz medijev (poučne oddaje po tv, radiu, revije, literatura)
c) tekom šolanja
č) drugo:____________________________________________________________
11. Kje ste dobili največ tovrstnih informacij?
a) na strokovnih predavanjih
b) iz medijev (poučne oddaje po tv, radiu, revije, literatura)
c) tekom šolanja
č) drugo:__________________________________________________________
12. Kdaj po vašem mnenju bi bilo s samopregledovanjem dojk smiselno pričeti?
a) že v srednji šoli
b) v nosečnosti
c) v poporodnem obdobju
č) v menopavzalnem obdobju
13. Ali na hišnih obiskih zaznavate zanimanje žensk (otročnice, starostnice, bolnice) za
samopregledovanje dojk?
a) da
b) ne
c) včasih
d) nikoli
14. Na kakšen način, mislite, bi lahko ženske seznanile in najlažje motivirale za
samopregledovanje dojk? (možnih več odgovorov)
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
5
a) z demonstracijo na hišnem obisku
b) z zloženkami in informacijskim materialom
c) s predavanji v šoli za starše
č) pri zdravstveni vzgoji v srednji šoli
e) s predavanjih v lokalnih skupnostih
f) drugo:___________________________________________________________
15. Ali vas je kdaj katera od obiskanih žensk prosila, da jo seznanite s pravilnim postopkom
samopregledovanja dojk?
a) da
b) ne
16. Se vam zdi samopregledovanje dojk pomembno pri odkrivanju sprememb na dojkah?
a) zelo pomembno
b) pomembno
c) ni tako pomembno
č) ni pomembno
17. Kakšen je po vašem mnenju namen programa DORA? (možnih je več odgovorov).
a) odkriti bolezenske spremembe na dojkah, ko še niso tipne
b) zmanjšati umrljivost in podaljšati preživetje bolnic
c) povečati odkritje bolezni, ko je še v omejenem stadiju
18. Katera skupina žensk je povabljena v program DORA?
a) ženske med 50. in 69. letom starosti
b) ženske, ki so v menopavzi
c) ženske, ki želijo biti pregledane
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
6
19. Na koliko časa se ženske vabi na mamografijo v programu DORA?
a) po potrebi
b) na dve leti
c) ne vem
Mateja Terbuc: Pomen samopregledovanja dojk v patronažnem varstvu
7
Priloga 2: Soglasje za pomoč pri izvedbi raziskave v okviru Fakultete za zdravstvene
vede UM