univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene vede · we used a questionnaire. it contains 27...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

IZPOSTAVLJENOST ŠTUDENTOV

DEJAVNIKOM TVEGANJA ZA NASTANEK

KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI

(Diplomsko delo)

Maribor, 2014 Janja Lorber

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: Viš. predav. mag. Mateja Lorber, univ. dipl. org.

"Osredotočimo se na pot, ne na cilj.

Izpolnjenosti ne prinaša to, da nekaj končamo,

ampak nas že izpolnjuje dejanje samo." Greg Anderson

I

POVZETEK

Izhodišča: V študentskih letih si izoblikujemo navade, ki nas bodo spremljale skozi celotno

življenje. Izberemo si lahko svoj način življenja, ter ga popolnoma prilagodimo našim

potrebam. Način življenja skozi otroštvo in mladostništvo, se namreč lahko odraža z

boleznimi v starosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali so dejavniki tveganja za nastanek

kroničnih nenalezljivih bolezni ter bolezni same, prisotne pri študentih Fakultete za

zdravstvene vede.

Metode: Raziskovali smo s pomočjo deskriptivne in kvantitativne metodologije dela. S

pomočjo strokovne literature smo predstavili teoretična izhodišča. Kot raziskovalni

instrument smo uporabili vprašalnik, sestavljen iz 27 vprašanj. Podatki so statistično

obdelani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel, katerih rezultate smo

prikazali v obliki grafov.

Rezultati: Raziskava je pokazala, da imajo študentje pretežno dobre prehranjevalne navade

in, da niso v veliki meri izpostavljeni dejavnikom tveganja za nastanek kroničnih

nenalezljivih bolezni, ampak se srečujejo s težavami v počutju. Kronične nenalezljive

bolezni so bile prisotne pri 12 % anketiranih, pri več kot tretjini anketiranih, pa imajo

kronična nenalezljiva obolenja ožji družinski člani.

Sklep: Pomembno je, da skrbimo za zdravje takrat kadar smo zdravi, to pomeni takrat, ko

lahko še sami v veliki meri veliko storimo zase. Prav tako je ključnega pomena to, da

poznamo dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, ter da prepoznamo

tvegana vedenja, saj so kronične nenalezljive bolezni v porastu.

Ključne besede: Kronične nenalezljive bolezni, študentje, dejavniki tveganja, zdravstvena

vzgoja

II

ABSTRACT

Basis: As students we develop certain habits which will follow us through our life. We

choose our own way of living and adopt it to our needs. Habits and lifestyle we have as

children and adolescents, can later reflect with diseases we get as we grow old. With this

research, we wanted to find out, if the risk factors for chronic non-contagious diseases as

diseases itself are present among students of Faculty of health sciences Maribor.

Methods: We were researching with descriptive and quantitative methods of work. We

presented our theoretical basis with the help of specialist literature. For quantitative method

we used a questionnaire. It contains 27 questions, which help us to answer on our research

questions.

Results: The research showed us good diet habits among students, low exposure to risk

factors for chronic non-contagious diseases, but also problems with feeling. Chronic non-

contagious diseases were present at 12% polled students. More than third of polled students

has chronic non-contagious diseases present among immediate family members.

Conclusion: It is important to take care for our health when we still are healthy and capable

to do something for ourselves. Knowing the risk factors for development of chronic non-

contagious diseases is of major importance. It is also significant to recognise a risky

behaviour because of increasing rate of chronic non-contagious diseases.

Key words: chronic non-contagious diseases, students, risk factors, health education

III

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ................................................................ 3

2.1 Namen ..................................................................................................................... 3

2.2 Cilji ......................................................................................................................... 3

3 KRONIČNE BOLEZNI ................................................................................................ 4

3.1 Dejavniki tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni ............................ 4

3.2 Razširjenost kroničnih nenalezljivih bolezni .......................................................... 6

4 PREVENTIVA KRONIČNIH BOLEZNI..................................................................... 7

4.1 Program CINDI ....................................................................................................... 9

4.2 Vloga medicinske sestre na primarni zdravstveni ravni ....................................... 10

5 EMPIRIČNI DEL ........................................................................................................ 12

5.1 Raziskovalna vprašanja/hipoteze .......................................................................... 12

5.2 Raziskovalna metodologija ................................................................................... 12

5.2.1 Raziskovalne metode ..................................................................................... 12

5.2.2 Raziskovalno okolje ...................................................................................... 12

5.2.3 Raziskovalni vzorec ....................................................................................... 12

5.2.4 Postopki zbiranja podatkov ........................................................................... 12

5.3 Etični vidik ............................................................................................................ 13

6 REZULTATI ............................................................................................................... 14

7 RAZPRAVA ................................................................................................................ 27

8 ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 29

LITERATURA .................................................................................................................... 30

IV

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Spol anketirancev .................................................................................................... 14

Graf 2: Letnik študija ........................................................................................................... 14

Graf 3: Način študija............................................................................................................ 15

Graf 4: Okolje bivanja ......................................................................................................... 15

Graf 5: Prisotnost kroničnih nenalezljivih bolezni .............................................................. 16

Graf 6: Prisotnost kroničnih nenalezljivih bolezni pri ožjih družinskih članih ................... 16

Graf 7: Telesna teža in višina .............................................................................................. 17

Graf 8: Najpogostejše uživanje obrokov ............................................................................. 18

Graf 9: Bivanje v času študija.............................................................................................. 18

Graf 10: Preživljanje v času študija ..................................................................................... 19

Graf 11: Skrb za zdravje ...................................................................................................... 19

Graf 12: Kajenje .................................................................................................................. 20

Graf 13: Odziv v časovni stiski na goro dela....................................................................... 20

Graf 14: Težave zaradi počutja ............................................................................................ 21

Graf 15: Obvladovanje stresa .............................................................................................. 21

Graf 16: Uživanje alkoholnih pijač ..................................................................................... 22

Graf 17: Pogostost zajtrkovanja .......................................................................................... 22

Graf 18: Priprava jedi .......................................................................................................... 23

Graf 19: Pogostost uživanja živil ........................................................................................ 23

Graf 20: Dosoljevanje jedi ................................................................................................... 24

Graf 21: Uporaba kruha ....................................................................................................... 24

Graf 22: Pogostost obiska zobozdravnika in umivanja zob ................................................ 25

Graf 23: Telesna aktivnost ................................................................................................... 25

Graf 24: Najpogostejša pijača za žejo ................................................................................. 26

Graf 25: Počutje ................................................................................................................... 26

1

1 UVOD

Zdravi mladostniki so v tesni povezavi z zdravjem celotne populacije, ti pa se kasneje

odražajo kot uspešna, zdrava družba. Za njihovo zdravje je pomembno vlagati sredstva, ter,

izvajati določene aktivnosti in programe, da bi lahko čim bolj zmanjšali nezdrave življenjske

navade in jim hkrati omogočiti upoštevanje načel zdravega življenjskega sloga. Ti programi

morajo vključevati določene cilje, ki se morajo povezovati na več področjih hkrati, torej, ne

samo na področju zdravja, ampak navezovati se morajo tudi na zadovoljstvo na šolskem

področju, z obvladovanjem stresa, ter splošnim zadovoljstvom z življenjem. Na zdravje

mladostnikov ima tako vpliv več raznih institucij, od družine, države, do raznih vzgojno-

izobraževalnih in socialnih sistemov. Zdravemu mladostniku ni dovolj, če samo živi v

zdravem okolju, mora biti o zdravju informiran, ozaveščen, poznati mora načine zdravega

življenja (Koprivnikar, Roškar, Jeriček Klanšček, Gabrijelčič Blenkuš, & Hočevar, 2011).

Izboljšal se ni samo način zdravljenja, izboljšale so se tudi življenjske razmere, vendar te

niso enakomerno porazdeljene v državah samih, tako kot tudi v primerjavi z drugimi

državami. Kaj predstavlja dobro življenje, kaj je pomembno v življenjih ljudi, je odvisno od

vsakega posameznika. Načeloma so vrednote, ki nam nekaj pomenijo, konstantne. Elementi

objektivnega dobrega počutja vključujejo to, da imajo ljudje zadovoljive življenjske pogoje

in možnost, da lahko izrazijo svoje potenciale, brez diskriminacij, da so enakopravni.

Elementi subjektivnega počutja pa so odvisni od nas, od naših življenjskih izkušenj. Na

podlagi teh elementov lahko rečemo, da je dobro počutje sestavljeno iz več gradnikov, ki pa

so odvisni od nas (WHO, 2012).

Pogostost kroničnih obolenj se povečuje vsako leto. Naraščajo predvsem bolezni, ki so

posledica starosti in sodobnega življenjskega sloga. Med te bolezni spadajo sladkorna

bolezen, srčno žilna obolenja, respiratorna ter rakava obolenja. Najpomembnejši vložek v

zdravje, postaja lasten trud in želja po zdravem življenju. Pacient s kronično boleznijo

potrebuje veliko informacij, informacije, podane v pravem trenutku, lahko pripomorejo k

njegovi samopodobi, k motivaciji za odgovorno in samostojno odločanje v prid zdravja

(Štemberger Kolnik & Klemenc, 2010). Glavni vzrok umrljivosti predstavljajo kronične

Janja Lorber; Izpostavljenost študentov dejavnikom tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni

2

nenalezljive bolezni, tako v svetu, kot tudi v Sloveniji. Tveganje za nastanek, se lahko prične

že v genetskem razvoju celic, ter se nadaljuje skozi celotno življenje, k čemur pripomorejo

biološki in vedenjski dejavniki tveganja, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga.

Leta 2008 je bila v Sloveniji opravljena raziskava, katere namen je bil odkriti morebitno

povezavo med dejavniki tveganja in kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Samo z

opravljenimi raziskavami, ki ugotavljajo, kakšen je dejanski življenjski slog prebivalcev,

lahko oblikujemo programe, ki bi omogočili spreminjanje življenjskega sloga državljanov,

hkrati, pa se lahko oceni učinkovitost dosedanjih programov, ki delujejo na področju

krepitve in ohranitve zdravja (Hlastan Ribič, 2010). Kronične nenalezljive bolezni, so v

današnjem času vzrok smrti pri 35ih milijonih ljudi letno. Poleg hitrega povečevanja starosti,

se povečuje tudi delovna doba prebivalstva. Mladi ljudje težijo k samostojnosti, starejši,

potrebni pomoči, pa ostajajo sami. Ljudje prihajamo do spoznanja, da je naš vložek v lastno

zdravje vse pomembnejši, da lahko sami za svoje zdravje največ naredimo. Ob današnjem

poteku življenja, je lahko pravi izziv sprememba načina življenjskega sloga. Zdravje je naša

vrednota, ki se pomakne v ospredje zanimanja takrat, ko ga izgubimo (Štemberger Kolnik

& Klemenc, 2010).

Pacienti s kronično nenalezljivo boleznijo, potrebujejo dobre sposobnosti za samooskrbo,

ter dobro načrtovano zdravstveno oskrbo, ki predvideva poslabšanja in spremembe, ter

potrebno obravnavo. Motiviran pacient, ki ima dovolj informacij, sposobnosti in zaupanja

sam vase, lahko izvaja učinkovite ukrepe in aktivnosti, ki bodo delovali pozitivno na njegovo

zdravje (ICN, 2010).


3

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

2.1 Namen

Namen diplomskega dela, je pomočjo strokovne literature predstaviti dejavnike tveganja za

nastanek kroničnih obolenj, ter ugotoviti razširjenost kroničnih obolenj pri študentih

Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

2.2 Cilji

Predstaviti dejavnike tveganja za kronično obolenje.

Predstaviti problematiko kroničnih bolezni.

Predstaviti zdravstveno- vzgojno delo medicinske sestre na primarnem področju

zdravstvenega varstva.

Ugotoviti razširjenost kroničnih obolenj med študenti Fakultete za zdravstvene

vede Univerze v Mariboru.

Ugotoviti izpostavljenost študentov Fakultete za zdravstvene vede Univerze v

Mariboru, dejavnikom tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.


4

3 KRONIČNE BOLEZNI

Kronične bolezni so obolenja, ki se ne prenašajo s stikom druge osebe. To so dolgotrajne

bolezni, ki počasi napredujejo. Ločimo 4 glavne skupine kroničnih nenalezljivih bolezni,

mednje prištevamo bolezni srca in ožilja, rakava obolenja, kronična respiratorna obolenja,

ter sladkorno bolezen (WHO, b.d.). Pridevniško besedo kronično uporabljamo takrat, kadar

imamo v mislih, da določena zadeva dolgo traja in se počasi razvija. Pojem kronična bolezen,

pa pripisujemo obolenjem, ki trajajo dlje časa v nekem časovnem obdobju, potek same

bolezni se lahko spreminja, vendar bolezen ne izgineva (Softič, Smogavec, Klemenc-Ketiš,

& Kersnik, 2011).

Kronična bolezen prizadene človeka v vseh pogledih, zanj lahko predstavlja veliko oviro.

Spremenijo se namreč njegova čustva, drugačen ima tudi odnos do zunanjega okolja.

Drugače začne doživljati sebe, spremeni se njegovo obnašanje in včasih, znajo biti ta

doživljanja težja od same fizične bolečine. Vsak posameznik drugače reagira na kronično

bolezen. Kronični pacient dobi za stalno spremenjen življenjski položaj, vendar ne po svoji

volji. Spremeniti mora svoj odnos, mora se sprejeti in najti smisel življenja, kljub

prilagoditvam na potrebe zdrave družbe. Dandanes je namreč zdravje družbena in moralna

norma (Kersnik, 2010).

Življenjska doba prebivalstva se povečuje. S tem, ko prebivalci dosegajo višjo starost, pa se

to odraža na potrebah po zdravstvenih storitvah in oskrbi. Pričakovati je potrebno povečano

obravnavo starostnikov s kroničnimi, degenerativnimi in rakastimi boleznimi. Potrebno bo

spremeniti delovanje nekaterih programov zdravstvenih storitev, ki bodo morale v večji meri

zadovoljevati potrebe starejše populacije (Fakin, 2008).

3.1 Dejavniki tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni

Za kronične nenalezljive bolezni obstajajo dejavniki tveganja, ti pa so odraz našega

življenjskega sloga. Nanje lahko vplivamo in to v tolikšni meri, da lahko v najboljšem

primeru kronično nenalezljivo bolezen preprečimo. Med te dejavnike tveganja uvrščamo

nezdravo prehrano, premalo telesne dejavnosti, izpostavljenost tobaku, pretirano pitje


5

alkoholnih pijač, slabo skrb za ustno zdravje in stresne situacije. Za uspešno obvladovanje

razširjenosti, ter predvsem nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, moramo poznati zgoraj

naštete dejavnike tveganja. Le z njihovim dobrim poznavanjem, lahko ciljno usmerimo

zdravstveno-vzgojno delovanje in tako preprečimo njihov nastanek (Artnik, Bajt,

Borovničar, Hitij, & Djomba, 2012).

Zdravstveno stanje prebivalcev je tesno povezano na blagostanje v družbi. Zaradi

ekonomske in finančne krize narašča brezposelnost, povečujejo se razlike v socialno

ekonomskem statusu ljudi. To je namreč najpomembnejša determinanta zdravja v vseh

starostih. Prvi vpliv socialno ekonomske neenakosti se pokaže že pri nosečnicah, saj

neustrezna prehrana, kajenje, stres, nezadostna telesna aktivnost in skrb za nosečnico, lahko

preprečijo optimalen razvoj ploda. Vpliv te neenakosti, pa se nadaljuje preko otroštva in

mladostništva v odraslo dobo. Pomembno je spremljanje kazalnikov zdravja, da se bomo

lahko na morebitne spremembe zdravstvenega stanja prebivalstva čim prej in učinkovito

odzivali (Tomšič & Orožen, 2012).

Dejstvo, da nezdrav način življenja pospešuje nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni je

dokazano. Dejavniki tveganja so namreč v neposredni povezavi z ekonomskimi, družbenimi

in okoliškimi lastnostmi. Družbenoekonomski status posameznika je v povezavi z ostalimi

dejavniki tveganja, bistven za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, saj je pri revnih in

na rob družbe odrinjenih prebivalcih, stopnja kroničnih nenalezljivih bolezni visoka.

Potrebno bi bilo vsem omogočiti enake pogoje za zdravje in zagotoviti boljše družbene

pogoje, ter na takšen način zmanjšati razlike v zdravju (SZO, 2006).

Način prehranjevanja je povezan z zdravjem. Deluje lahko namreč kot varovalni dejavnik

ali pa kot dejavnik tveganja, ki zdravje ogroža. K pojmu prehranjevanje spada zraven tudi

pravilna izbira in priprava živil, razporejenost dnevnih obrokov ter energijska vrednost

zaužite hrane. Prekomerna hranjenost je namreč eden izmed vzrokov za nastanek kroničnih

nenalezljivih bolezni. Sadje ima velik pomen v naši prehrani, vsebuje namreč veliko

vitaminov, mineralov, antioksidantov in drugih snovi. Zelenjava pa vsebuje snovi, ki nas

ščitijo pred nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni. Opravljene raziskave kažejo, da bi

naj nezadostno uživanje sadja in zelenjave povzročilo 31 % ishemične bolezni srca ter 19 %

raka na prebavilih. Prekomeren vnos soli vpliva na povišan krvni tlak, ter, hkrati tudi na


6

nastanek drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Za ustrezno razmerje maščobnih kislin ter

vnosa maščob, je priporočljivo uporabljati 100 % rastlinska olja, med katera spadajo oljčno,

repično, sončnično, sojino olja in druga olja. Zadovoljiva kombinacija sadja, zelenjave,

nenasičenih maščobnih kislin ter telesne dejavnosti ima pomemben vpliv na preprečevanje

bolezni srca in ožilja (Djomba, Vertnik, Zaletel Kragelj, Maučec Zakotnik, & Hlastan Ribič,

2010).

Družbene spremembe in globalizacija so vzrok širjenja obsega dejavnikov tveganja in

posledično večanje števila kroničnih nenalezljivih bolezni. Tobačna industrija, industrije

pijač in živil so v porastu, tako imajo pomemben vpliv na širjenje nezdravega življenjskega

sloga. Danes smo povezani s svetom bolj kot smo bili kdaj koli prej, gospodarski, trgovinski

in komunikacijski tokovi so v porastu, skrb za zdravje je postala odgovornost. Za

preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni je potrebna strategija, katerih osnova bo

temeljila na znanju in dokazih preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni, pridobljenih

od različnih držav, ki delujejo pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (SZO, 2006).

3.2 Razširjenost kroničnih nenalezljivih bolezni

Kronične nenalezljive bolezni so resna grožnja našemu zdravju, hkrati so tudi vodilni vzrok

smrti v svetu. Obolenja, kot so sladkorna bolezen, srčno žilna obolenja, rakava in kronična

respiratorna obolenja, se da preprečit z zmanjšanjem izpostavljenosti dejavnikom tveganja.

V letu 2005, je 1,1 milijona ljudi umrlo zaradi posledic sladkorne bolezni. Glavni vzrok

smrtnih slučajev na globalni ravni se pripisuje srčno žilnim obolenjem, v letu 2004

ocenjujejo, da je zaradi srčno žilnih obolenj umrlo 17,1 milijona ljudi, kar je 29 % vseh smrti.

Rakava obolenja na pljučih, želodcu, jetrih, črevesju in prsih, predstavljajo večino smrtnih

primerov pri rakavih obolenjih vsako leto. Rak se začne s spremembo v eni sami celici, ta

pa je lahko posledica delovanja zunanjih dejavnikov, ali pa podedovani genetski zasnovi.

Več kot 30 % smrti zaradi rakavega obolenja, se da preprečiti, uporaba tobačnih izdelkov, je

najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek raka. Svetovna zdravstvena organizacija

predvideva, da se bo na svetovni ravni število smrti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni

povečalo za 17 % skozi naslednjih deset let (ICN, 2010).

Po podatkih WHO (2014) v Sloveniji beležimo letno 19.000 smrtnih slučajev, od tega lahko

pripišemo, da zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni umre 88 % od skupnega števila smrti.


7

Največ ljudi umre zaradi srčno žilnih bolezni, kar 38 %, sledijo jim rakava obolenja s 33 %,

zaradi ostalih kroničnih nenalezljivih bolezni 13 %, zaradi poškodb jih umre 8 %, zaradi

nalezljivih bolezni in ostalih vzrokov 4 %, zaradi kroničnih respiratornih bolezni 3 % ter 1

% zaradi sladkorne bolezni. Po podatkih iz leta 2011, kadi 28 % moških in 21 % žensk. Če

pogledamo podatke pri naših sosednjih državah, na Hrvaškem zaradi kroničnih nenalezljivih

bolezni od vseh smrtnih slučajev skupaj letno, pripisujejo kar 93 %, v Avstriji 92 %, v Italiji

92 %, ter na Madžarskem 93 %. Zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni je število smrti visoko

v razvitejših državah tega sveta. V državah afriške celine, kot so Angola, Somalija, Nigerija,

Etiopija, Kenija in druge, vrednosti niso tako visoke kot v deželah razvitega sveta. V

Somaliji je namreč vzrok smrti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni 19 % (WHO, 2014).

4 PREVENTIVA KRONIČNIH BOLEZNI

Strategije namenjene preprečevanju kroničnih bolezni, morajo za uspešno delo vključevati

tudi ostale sektorje kot so kmetijstvo, finance, transport, izobraževanje, šport, načrtovanje

urbanizacije in trgovina. Te sektorje je potrebno analizirati in uskladiti njihovo delovanje,

da bi skupaj lahko pokazali pozitivne rezultate, ki bi delovali ugodno na naše zdravje. Za

zmanjševanje dejavnikov tveganja, je potrebno izvajati preventivne dejavnosti, ki na

primarnem nivoju segajo do ljudi, pri katerih še ni nobenih znakov za katerokoli obolenje,

na sekundarnem nivoju pa pozornost nameniti ljudem, pri katerih so že prisotni dejavniki

tveganja (ICN, 2010). Pregled kazalnikov zdravja in zdravstvenih sistemov je pokazal

napredek pri splošnem zdravju prebivalstva, saj se je povprečna življenjska doba od leta

1980, podaljšala za 6 let (Petrič & Žerdin, 2013).

V veliki meri lahko zmanjšamo pogostost kroničnih bolezni že, če odpravimo ali pa

zmanjšamo dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni (ICN, 2010).

Koprivnikar, et al. (2011) so ugotovili, da za uspešno delovanje preventivnih programov za

zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji, morajo vsebine le teh prilagajati starosti otrok in

mladostnikov, ter dopolnjevati glede na okolja v katerih živijo. Tukaj se gre tudi za

sodelovanje s starši, lokalno skupnostjo ter drugimi. Vemo, da imajo razni družbeni, socialni

ter individualni dejavniki, pomemben vpliv na zdravje otrok in mladostnikov. Ravno zato

pa moramo poznati in upoštevati dejavnike, ki imajo nanje vpliv.


8

Z namenom zgodnjega odkrivanja začetnih znakov različnih obolenj, izvaja javna

zdravstvena služba razna presejanja (ang. screening). Pri teh programih gre za testiranje in

spraševanje posameznikov, ki bi jim lahko z nadaljnjimi preiskavami zmanjšali tveganja za

morebiten nastanek bolezni. Ciljna populacija so tukaj navidezno zdravi ljudje. V primeru

odkritja bolezenskega stanja že v začetku samega razvoja, pomeni to za pacienta manj

invazivno zdravljenje, izboljšano prognozo ter manj prizadeto kakovost njegovega življenja.

V nekaterih primerih je možno tudi, da s pomočjo presejanja ugotovijo neozdravljive

bolezni. Prognoze strokovnjaki pri neozdravljivi bolezni ne morejo izboljšati, podaljšajo

lahko samo obdobje, preden se bolezen začne zaznavati. V izvajanju imamo dve vrsti

presejanj. Pri populacijskem načinu presejanja se vabi prebivalstvo, ki je bolj ogroženo kot

ostali, oportuno presejanje pa je v uporabi takrat, kadar imajo posamezniki kakšne težave in

so zaradi teh poiskali pomoč v zdravstvu, mi pa jim lahko predlagamo dodatna testiranja.

Presejalni testi se izvajajo na strokovno pobudo, vključene osebe je potrebno seznaniti s

tveganji povezanimi z boleznijo ter s samim presejanjem in koristmi presejanja. Kljub dobro

pripravljenim presejalnim programom, morajo imeti ljudje realna pričakovanja glede le teh,

saj nam popolne zaščite pred boleznimi ne morejo ponuditi (Štern, 2007).

Ljudje se zaradi različnih razlogov vključujejo v razne dejavnosti, ki delujejo v prid zdravju.

To počnejo bodisi za boljše počutje, za boljši videz ali pa za vzdrževanje samega zdravja.

Njihov namen ni preprečevanje kroničnih bolezni, ampak z aktivnostmi za boljše zdravje,

zmanjševati dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni. Za uspešno

promoviranje zdravja na lokalni skupnosti je pomembno, da celotna skupnost sodeluje, da

so odločitve politike v podporo skupnosti, potrebno je sodelovanje z nevladnimi

organizacijami, industrijo in privatnim sektorjem. Dober vpliv na zdravje ima tako lahko

šola, ki deluje v podporo zdravju in delovna mesta, ki so prav tako ugodna zdravju. Obstajajo

pa razlike v individualni odgovornosti za zdravje in iskanjem zdravstvenih storitev, ki so

vezane na kulturo v kateri ljudje živijo. Vemo, da sta poznavanje dejavnosti, ki delujejo v

prid zdravju in ravnanje v prid zdravju, dva različna pojma. Ljudje se vedno ne obnašamo

racionalno, rizično vedenje je normalno človeško vedenje. Če samo podajamo informacije o

zdravem vedenju, to ni dovolj za spremembe vedenja pri ljudeh. Informacije o zdravju


9

moramo pošiljati na različne načine, da lahko dosežemo učinek pri celotni populaciji (ICN,

2010).

4.1 Program CINDI

Program CINDI (Countrywide Integrated Noncommunicable Disease Intervention) deluje

pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije. Spada med mednarodne programe, saj med

sabo povezuje več kot 25 držav. Mreža CINDI je namenjena krepitvi zdravja, ohranitvi

zdravja in preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni. V okviru delovanja programa,

strokovnjaki spremljajo kronične nenalezljive bolezni, preučujejo njihovo preprečevanje in

obvladovanje ter, rezultate analiz objavijo, tako omogočijo dostop do podatkov vsem tistim,

ki jih združuje enaka zavezanost k preprečevanju in obvladovanju kroničnih nenalezljivih

bolezni. Program usmerjata dve načeli, načelo integracije se uporablja kot združitev več

strategij, med drugim dober informacijski sistem, povezovanje z ostalimi sektorji za

izboljšanje delovanja, ter hkratno izvajanje in redukcija vseh dejavnikov tveganja.

Partnerstvo, kot drugo načelo programa CINDI, se odraža s pomočjo Svetovne zdravstvene

organizacije, saj deluje v okviru več strokovnih institucij na mednarodni ravni, tako tudi na

nacionalni ravni in lokalnih skupnostih (CINDI Slovenija, b.d.).

Za razvijanje celovitega in uspešnega pristopa za obvladovanje kroničnih nenalezljivih

bolezni, veliko pripomorejo izkušnje ostalih držav, ki so članice programa CINDI in

mednarodne raziskovalne skupnosti. Služijo lahko kot dobra osnova, da lahko pristopimo z

aktivnostmi integrirano in celostno k zmanjšanju obsega kroničnih bolezni, ter na takšen

način javno zdravje okrepimo. Članice programa CINDI, izvajajo aktivnosti za spodbujanje

in zaščito zdravja, preprečevanje kroničnih bolezni in razvijanje integriranih ukrepov za

izboljšanje javnega zdravja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Strateški okvir za

kronične bolezni, vsebuje naslednje aktivnosti:

- Preprečevanje štirih najpogostejših kroničnih bolezni (srčno- žilne bolezni, kronična

obstruktivna pljučna bolezen, rak, sladkorna bolezen).

- Preprečevanje štirih dejavnikov tveganja, ki vključujejo način našega življenja

(nezdravo prehranjevanje, nezadostna telesna aktivnost, kajenje, škodljivo uživanje

alkohola).


10

- Zmanjšanje tveganja za nastanek kroničnih bolezni s pomočjo vpliva na biološke

dejavnike (prekomerno telesno težo, zvišan krvni tlak, motnje v presnovi maščob,

motnje v presnovi ogljikovih hidratov).

- Izvajanje integriranih pristopov za zmanjševanje tveganja pri posamezniku in

prebivalstvu z visokim tveganjem, skrbeti za racionalno uporabo zdravstvenih

storitev in okrepiti osnovno zdravstveno storitev, razviti ustrezen sistem za napotitev.

- Zgoraj navedene aktivnosti, so usmerjene z oblikovanjem politike, krepitvijo

zmogljivosti, spremljanjem in nadzorom, ter širjenjem informacij in izkušenj.

- Potrebno je izboljšati družbeno- ekonomsko okolje, pozornost se tukaj usmerja

predvsem družbenim dejavnikom tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih

bolezni: revščina, brezposelnost, družbena neenakost in neizobraženost (SZO, 2006).

Izvajanje te strategije, pripomore k zmanjšanju kroničnih nenalezljivih bolezni, mora se

razvijati in izvajati na različnih ravneh, od mednarodne ravni, strokovnih združenj in drugih,

na vseh področjih lokalne družbe, ki imajo vpliv na javno zdravje (SZO, 2006).

4.2 Vloga medicinske sestre na primarni zdravstveni ravni

Zdravstveno varstvo je sistem, kjer posameznika lahko obravnavamo na treh področjih

zdravstvenega varstva. Sestavljen je iz ukrepov in storitev, ki krepijo zdravje, omogoča

zgodnje odkrivanje ter preprečevanje bolezni, ter tudi skrbi za zdravljenje, rehabilitacijo in

nego obolelih. Primarno zdravstveno dejavnost uvrščamo kot temeljno, saj nam lahko

omogoči kakovostno obravnavo posameznika, ter hkrati delovanje z manjšimi stroški in

večjim zadovoljstvom uporabnikov. Na primarni ravni namreč pride pacient do prvega stika

z zdravnikom in medicinsko sestro, zato je njuna naloga, da promovirata zdravje in zdrav

življenjski slog. Že na primarni ravni se diagnosticirajo začetne težave pri akutnih in

kroničnih obolenjih, preprečuje se nastajanje bolezni in hkrati se izvaja zdravstveno vzgojo.

Zdravstveno varstvo je sestavljen iz aktivnostih, ukrepov ter storitev, ki služijo predvsem

krepitvi zdravja, zgodnjemu odkrivanju ter preprečevanju bolezni (Petrič & Žerdin, 2013).

Kroničnega pacienta obravnavamo v vseh življenjskih obdobjih ter na vseh nivojih

zdravstvenega varstva. Na primarnem področju zdravstvenega varstva, medicinska sestra

ubere pravi pristop do človeka, podaja mu vsebine, ki zdravje promovirajo, s promocijo


11

zdravja mora namreč zajeti čim večji del lokalne skupnosti. Obstaja več oblik nudenja

pomoči, saj je tudi populacija, ki ji je potrebno nuditi informacije, raznolika. Delo

medicinske sestre, tukaj obsega predvsem učenje zdravega življenjskega sloga in skrb za

ohranjanje zdravja. Vendar, brez prave motivacije posameznika, ne more biti vidnih uspehov

pri spremembi življenjskega sloga. Naš vsakdan vsebuje veliko mero naglice, časovnih

omejitev, stresa, nezdravega prehranjevanja, premalo telesne aktivnosti, veliko sedenja in

ogromno izzivov. Odrasel človek prestavi v ospredje službo, dom, družino, prosti čas, zdrav

način življenja pa ostane v ozadju. Zdravstveno vzgojno delovanje je najbolj smiselno od

nosečnosti dalje, saj so takrat bodoči starši motivirani in v veliki pripravljenosti, da postorijo

in spremenijo vse za novega družinskega člana. Medicinska sestra spremlja pacienta skozi

celotno zdravljenje, ob odpustu pa mu poda navodila, kako nadaljevati življenje v domačem

okolju. Pacienta mora medicinska sestra naučiti sprejeti nastalo zdravstveno stanje, saj bo

tako lahko z njim lažje živel in obvladoval morebitne zaplete. Zdravstveno vzgojno delo

spada namreč pod samostojno dejavnost medicinske sestre, pri obravnavi pacientov pa je

potrebno sodelovanje tudi z drugimi strokovnjaki iz področja zdravstva (Štemberger Kolnik

& Klemenc, 2010).


12

5 EMPIRIČNI DEL

5.1 Raziskovalna vprašanja/hipoteze

Katerim dejavnikom tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, so

izpostavljeni študentje Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru?

V kolikšni meri in katere kronične nenalezljive bolezni so prisotne pri študentih

Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru?

5.2 Raziskovalna metodologija

V raziskavi so sodelovali študentje dodiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega,

Fakultete za zdravstvene vede, Univerze v Mariboru. Študentje so bili naključno izbrani.

Zaradi sodelovanja študentov le ene fakultete, podatkov ne moremo posploševati.

5.2.1 Raziskovalne metode

Pri izdelavi diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela ter kvantitativna

metodologija. Podatke smo zbrali s vprašalnikom, ki je vseboval 27 vprašanj zaprtega tipa,

s pomočjo katerih smo raziskali izpostavljenost dejavnikom tveganja za nastanek kroničnih

nenalezljivih bolezni. Statistično smo obdelali podatke z računalniškim programom

Microsoft Office Excel, katerih rezultate smo prikazali v obliki grafov.

5.2.2 Raziskovalno okolje

Raziskava je potekala med študenti 1., 2. in 3. letnika Fakultete za zdravstvene vede

Univerze v Mariboru. Pred izvedbo raziskave smo pridobili pisno soglasje Fakultete za

zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

5.2.3 Raziskovalni vzorec

Raziskovalni vzorec je zajemal študente Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru,

študijskega programa Zdravstvena nega I. stopnja. Anketa je bila posredovana študentom v

elektronski obliki, preko programa 1Ka.

5.2.4 Postopki zbiranja podatkov

Podatke smo zbrali s pomočjo anonimne ankete, ki smo jih analizirali in grafično predstavili.

Vsi pridobljeni podatki so interpretirani.


13

5.3 Etični vidik

Namen raziskave je bil pojasnjen anketiranim. Sodelovanje v raziskavi je prostovoljno, prav

tako so imeli sodelujoči možnost zavrnitve. Anketa je bila anonimna. Prav tako je bil

upoštevan Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.


14

6 REZULTATI

Rezultate raziskave smo ponazorili z grafi, ter spodaj dodali obrazložitev.

Graf 1: Spol anketirancev

V anketi so sodelovali 103 študentje. Od tega je bilo 86 (83 %) žensk, ter 17 (17 %)

moških.

Graf 2: Letnik študija

Raziskava je vključevala 13 (13 %) študentov iz 1. letnika, 34 (33 %) študentov iz 2. letnika,

19 (18 %) študentov iz 3. letnika, ter 37 (36 %) študentov, ki imajo status absolventa.

17%

83%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

Moški Ženske

13%

33%

18%

36%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

1. letnik 2.letnik 3. letnik Absolvent


15

Graf 3: Način študija

Od skupno vseh sodelujočih anketirancev, je bilo 96 (93 %) rednih študentov in 7 (7 %)

izrednih.

Graf 4: Okolje bivanja

Na vasi živi 70 (68 %) vseh anketiranih, 14 (14 %) jih živi v primestju, ter 19 (18 %) v

mestu.

93%

7%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Redni Izredni

68%

14%18%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

Na vasi Primestju V mestu


16

Graf 5: Prisotnost kroničnih nenalezljivih bolezni

Od skupno vseh 103 anketiranih študentov, jih 91 (88 %) sodelujočih nima nobene kronične

nenalezljive bolezni, 12 (12 %) študentov, pa ima prisotnost kronične nenalezljive bolezni.

Študentje, ki imajo kronično nenalezljivo bolezen, so navedli sledeče bolezni: atopijski

dermatitis, migrena, intoleranca na laktozo, luskavica, obolenja ščitnice, alergije, sladkorna

bolezen, 3 študentje izmed vseh anketiranih so navedli astmo, prav tako so 3 študentje

navedli gastritis.

Graf 6: Prisotnost kroničnih nenalezljivih bolezni pri ožjih družinskih članih

Pri 43 (42 %) anketirancev imajo v družini pri ožjih družinskih članih prisotne kronične

nenalezljive bolezni, pri 60 (58 %) pa ne. Anketiranci, pri katerih imajo v družini kronične

nenalezljive bolezni, so pripisali pri katerem družinskem članu in katero obolenje imajo

prisotne v družini. Največkrat so omenili babico (15 krat), in sicer so pripisali bolezni kot so

povišan krvni tlak (5 primerov), sladkorno bolezen (6 primerov), srčna obolenja (2 primera),

12%

88%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Da Ne

42%

58%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

Da Ne


17

demenco (2 primera), astmo, krčne žile, Chronovo bolezen, rak žolčnika, povišane maščobe

v krvi, ter povišano telesno težo. 8 anketirancev je navedlo kronične nenalezljive bolezni pri

dedku, od tega so trije navedli sladkorno bolezen, sledil je povišan krvni tlak, srčna obolenja,

protin in rak črevesja. Pri svojih starših so navajali prisotnost bolezni kot so povišan krvni

tlak (8 primerov), sladkorno bolezen (5 primerov), prav tako so omenili revmatoidni artritis

(2 primera), srčna obolenja (5 primerov), astma (2 primera), multipla skleroza (2 primera),

rinitis, limfom, rak črevesja, luskavica, Marfanov sindrom in krčne žile. Trije študentje so

zapisali tudi kronična nenalezljiva obolenja pri sestri in bratu, revmatoidni artritis in

povečano delovanje ščitnice pri sestri, ter pri bratu- Marfanov sindrom. V 15ih primerih pa

so samo navedli obolenja kot so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, srčna obolenja in

osteoporoza, brez družinskih članov.

Graf 7: Telesna teža in višina

Anketiranci so vpisali v anketni vprašalnik svojo težo in višino, graf pa prikazuje, da imajo

v povprečju indeks telesne mase do 18,49 kg/m2 3 (3 %) anketiranih, 81 (80 %) ima indeks

telesne mase med 18,5 in 24,9 kg/m2, 12 (12 %) med 25 in 29,9 kg/m2, indeks telesne mase

več kot 30kg/m2 pa 5 (5 %).

3%

80%

12%5%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

do 18,49 18,5-24,9 25-29,9 Več kot 30


18

Graf 8: Najpogostejše uživanje obrokov

Graf prikazuje, da se 42 (41 %) študentov prehranjuje doma, kjer jim kuhajo starši, 39 (38

%) študentov si kuha samih, 17 (16 %) se večinoma prehranjuje v restavracijah, 1 (1 %) se

prehranjuje v restavracijah s hitro prehrano. Pod možen odgovor drugo, pa so 4 (4 %)

anketiranci pripisali, da ko so doma, si kuhajo sami, ko so na fakulteti, pa gredo ali v

restavracije ali pa jim kuhajo starši.

Graf 9: Bivanje v času študija

Največ anketirancev, kar 49 (48 %), biva v času študija doma pri starših. V študentskem

domu jih biva 29 (28 %), v podnajemniškem stanovanju 17 (16 %), pod odgovor drugo, kjer

so anketiranci imeli možnost dopisati kje bivajo, jih je 8 (8 %) pripisalo, da bivajo v lastnem

stanovanju oziroma hiši.

16%

1%

38%41%

4%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

Večinoma vrestavracijah

V restavracijah shitro prehrano

Sam/a si kuham Doma, kuhajo mistarši

Drugo

48%

28%

16%

8%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Doma, pri starših V študentskem domu V podnajemniškem stanovanju Drugo


19

Graf 10: Preživljanje v času študija

Graf nakazuje, da 31 (30 %) anketirancev opravlja dela preko študentskega servisa, 27 (26

%) anketirancev finančno podpirajo starši, štipendijo pa prejema 45 (44 %) anketiranih.

Graf 11: Skrb za zdravje

Anketiranci so s pomočjo števil od 1 do 5 ocenili, koliko časa namenijo skrbi za zdravje, pri

čemer je število 5 pomenilo, da skrbi za zdravje namenijo dovolj časa, število 1 pa, da skrbi

za zdravje ne namenijo dovolj časa. 4 (4 %) anketiranci menijo, da skrbi za zdravje ne

namenijo dovolj časa, 13 (13 %) ne namenijo posebnega časa skrbi za zdravje, 49 (47 %)

meni, da skrbi za zdravje posvetijo nekaj svojega časa, 30 (29 %) nameni skrbi za zdravje

veliko časa, vendar bi lahko še več, 7 (7 %) anketirancev pa je mnenja, da skrbi za zdravje

namenijo dovolj časa.

30%26%

44%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

Opravljam dela prekoštudentskega servisa

Starši me finančnopodpirajo

Prejemam štipendijo

4%

13%

47%

29%

7%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

1 2 3 4 5


20

Graf 12: Kajenje

Graf prikazuje, da 85 (82 %) anketiranih ne kadi, več kot 5 let kadi 4 (4 %) anketiranih, 3 do

5 let jih kadi 9 (9 %), 1 do 3 let 5 (5 %), manj kot 1 leto ne kadi noben od anketiranih.

Rezultati so pokazali, da 1 do 10 cigaret dnevno pokadi 13 (13 %) anketiranih, 11 do 20

cigaret dnevno pokadi 5 (5 %) anketiranih, več kot 21 cigaret, dnevno ne pokadi noben od

anketiranih.

Graf 13: Odziv v časovni stiski na goro dela

0%5%

9%4%

82%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

Manj kot 1 leto 1-3 let 3-5 let Več kot 5 let Ne kadim

81%

4% 2%

13%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

Dali vse od sebe indelo dokončali

Odrinili misel nadelo in odšli počet

nekaj drugega

Pustili vse skupaj, sajnam bo zmanjkalo

časa

Poiskali pomoč


21

V časovni stiski, kadar nas čaka gora dela, bi 84 (81 %) anketiranih dalo vse od sebe in delo

dokončalo, 13 (13 %) bi si pri delu poiskalo pomoč, 4 (4 %) bi odrinili misel na delo in odšli

počet nekaj drugega, 2 (2 %) anketirana bi pustilo vse skupaj, saj bo tako zmanjkalo časa.

Graf 14: Težave zaradi počutja

Anketiranci so glede na podane možnosti ocenili svoje izražanje počutja. Kot prikazuje

zgornji grafikon, 32 (31 %) anketiranih ni pritrdilno odgovorilo na nobeden naveden

odgovor, 31 (30 %) se počuti nenehno utrujeno, 27 (26 %) anketirancev občuti nemir, 23 (22

%) ima pogoste glavobole, 9 (9 %) je potrdilo trditev, da se potijo brez očitnega razloga, ter

19 (18 %) si grize nohte.

Graf 15: Obvladovanje stresa

18%

30%

9%

26%

22%

31%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

Grizem nohte Nenhno semutrujen/a

Potim se brezočitnega razloga

Čutim nemir Pogosti glavoboli Nič odnavedenega

15%

64%

20%

1%0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

Z lahkoto Z nekaj truda Težko Stresa ne obvladujem


22

V vsakdanjem življenju, 66 (64 %) anketiranih obvladuje stres in stresne situacije z nekaj

truda, 21 (20 %) stres obvladuje težko, z lahkoto obvlada stres 15 (15 %), 1 (1 %) anketiranih

pa stresa ne obvladuje.

Graf 16: Uživanje alkoholnih pijač

Graf prikazuje, da anketiranci največkrat konzumirajo alkoholne pijače le ob posebnih

priložnostih, in sicer 62 (61 %) takrat uživa žgane pijače, 55 (54 % ) vino, ter 36 (36 %)

pivo. 1-2 krat mesečno 26 (26 %) anketirancev uživa pivo, 24 (24 %) vino, ter 18 (18 %)

žgane pijače. Žganih pijač 19 (19 %) anketirancev ne uživa, 9 (9 %) jih ne uživa vina, ter 31

(31 %) ne uživa piva. 2-3x tedensko jih 10 (10 %) uživa vino, 7 (7 %) pivo, ter 1 (1 %) žgane

pijače. Več kot 4x tedensko 3 (3 %) anketiranih uživa vino, 1 (1 %) žgane pijače, ter 1 (1 %)

pivo.

Graf 17: Pogostost zajtrkovanja

Vsak dan zajtrkuje 57 (55 %) anketiranih, 3-5 krat tedensko jih zajtrkuje 28 (27 %), 18 (18

%) pa jih sploh ne zajtrkuje.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%

2-3x tedensko

Več kot 4x tedensko

1-2x mesečno

Le ob posebnih priložnostih

Te alkoholne pijače ne uživam

7%

1%

26%

36%

31%

10%

3%

24%

54%

9%

1%

1%

18%

61%

19%

Žgane pijače

Vino

Pivo

55%

27%

18%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Vsaki dan 3-5 krat tedensko Ne zajtrkujem


23

Graf 18: Priprava jedi

Največ anketiranih 58 (56 %) za pripravo jedi uporablja rastlinsko olje, svinjsko mast

uporablja 21 (20 %), olivno olje 17 (17 %), maslo pa uporablja 7 (7 %) anketiranih.

Graf 19: Pogostost uživanja živil

Vsakodnevno uživa sadje 40 (39 %) anketiranih, 54 (52 %) jih uživa sadje 3-5 krat tedensko,

6 (6 %) 1-2 krat mesečno, 3-5 krat mesečno uživa sadje 2 (2 %), ter 1 (1 %) sadja nikoli ne

uživa. Zelenjavo uživa vsaki dan 52 (51 %) anketiranih, 46 (45 %) jih uživa 3-5 krat

tedensko, 1-2 krat mesečno 1 (1 %), 3-5 krat mesečno 3 (3 %). Ribe in ribje izdelke uživa

vsaki dan 1 (1 %) anketiranih, 3-5 krat tedensko 8 (8 %), 1-2 krat mesečno 56 (55 %), 3-5

krat mesečno 29 (29 %), nikoli pa rib in ribjih izdelkov ne uživa 7 (7 %) anketiranih. Slaščice

vsaki dan uživa 17 (17 %) anketiranih, 3-5 krat tedensko jih uživa 47 (46 %), 1-2 krat

7%

56%

17%20%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Maslo Rastlinsko olje Olivno olje Svinjska mast

39%

51%

1%

17%

52%

45%

8%

46%

6%

1%

55%

19%

2%

3%

29%

18%

1%

0%

7%

1%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%

Sadje

Zelenjava

Ribe, ribji izdelki

Slaščice

Nikoli 3-5krat mesečno 1-2x mesečno 3-5x tedensko Vsaki dan


24

mesečno 19 (19 %), 3-5 krat mesečno 18 (18 %), 1 (1 %) anketiranih pa sladic nikoli ne

uživa.

Graf 20: Dosoljevanje jedi

Graf prikazuje, da pri jedeh doda sol 10 (10 %) anketirancev, 58 (56 %) si hrane ne dosoli,

občasno si pa dodatno soli 35 (34 %) anketirancev.

Graf 21: Uporaba kruha

Graf prikazuje, kateri kruh najpogosteje uživajo anketiranci. Polbel kruh uživa 31 (30 %)

anketirancev, tako kot tudi polnozrnatega 31 (30 %), bel kruh uživa 24 (23 %) anketirancev,

5 (5 %) uživa pirin kruh, pod odgovor drugo, pa je 12 (12 %) anketirancev dodalo, da

10%

56%

34%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Da Ne Občasno

23%

30% 30%

5%

12%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

Bel Polbel Polnozrnat Pirin Drugo


25

najpogosteje uživajo ali črni, ali ržen, ajdov, ali graham kruh, ali toast, en anketiranec pa se

kruha izogiba.

Graf 22: Pogostost obiska zobozdravnika in umivanja zob

Dvakrat ali več dnevno si zobe umiva 74 (72 %) anketirancev, 28 (27 %) si jih umiva enkrat

dnevno, 1 (1 %) pa si jih nikoli ne umiva. V zadnjem letu ni obiskalo zobozdravnika 28 (27

%) anketiranih, prav tako jih je v zadnjem letu enkrat obiskalo zobozdravnika 28 (27 %),

dvakrat je bilo pri njem 27 (26 %), trikrat ali več pa 20 (20 %) anketiranih.

Graf 23: Telesna aktivnost

27%

27%

26%

20%

1%

27%

72%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80%

Nikoli

Enkrat

Dvakrat

Trikrat ali več

Ne umivam si zob

Enkrat dnevno

Dva ali več krat dnevno

Umivanje zob Obisk zobozdravnika v zadnjem letu

18%

20%

7%

33%

22%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

Vsaki dan Nekajkratmesečno

Nekaj krat letno Občasno,odvisno od

časa, ki ga imamna razpolago

3-5 krattedensko


26

S telesno aktivnostjo se 34 (33 %) anketirancev ukvarja občasno, odvisno od časa ki ga imajo

na razpolago, 3-5 krat tedensko se ukvarja 23 (22 %) anketirancev, 21 (20 %) nekajkrat

mesečno, vsaki dan 18 (18 %) in 7 (7 %) nekajkrat letno.

Graf 24: Najpogostejša pijača za žejo

Anketiranci najpogosteje za žejo pijejo navadno vodo, kar 88 (85 %), 13 (12 %) jih pije

sladke sokove, 3 (3 %) gazirano pijačo, nobeden od anketiranih pa za žejo ne uživa

energijskih napitkov za žejo.

Graf 25: Počutje

Graf prikazuje, da se 47 (46 %) anketirancev počuti odlično, 29 (28 %) občuti izgubo

motivacije, ciljev, smisla (občutek notranje praznine), 26 (25 %) se jih počuti kronično

utrujene, izčrpane, 20 (19 %) ima motnje spanja, 7 (7 %) jih občuti depresijo, anksioznost,

5 (5 %) je pod možen odgovor drugo zapisalo, da imajo prebavne težave, da občutijo včasih

dosti od naštetega, ter da se občasno počutijo utrujene, brez energije. Na voljo je bilo več

možnih odgovorov.

12%

85%

3% 0%0%

20%

40%

60%

80%

100%

Sladke sokove Navadno vodo Gazirano pijačo Energijske napitke

25%28%

19%

7% 5%

46%

0%5%

10%15%20%25%30%35%40%45%50%

Kroničnautrujenost,izčrpanost

Izgubamotivacije, ciljev,smisla (občutek

notranjepraznine)

Motnje spanja Depresija,anksioznost

Drugo Počutim seodlično


27

7 RAZPRAVA

V anketi so sodelovali 103 anketiranci, dodiplomski študentje Fakultete za zdravstvene vede,

Univerze v Mariboru. S pomočjo njihovih odgovorov, smo odgovorili na naša raziskovalna

vprašanja. Pred izvedeno raziskavo, smo si zastavili dva raziskovalna vprašanja, zanimalo

nas je namreč, katerim dejavnikom tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni so

študentje izpostavljeni, ter, v kolikšni meri in katere kronične nenalezljive bolezni, so

prisotne pri študentih.

Raziskovalno vprašanje 1: Katerim dejavnikom tveganja za nastanek kroničnih

nenalezljivih bolezni so izpostavljeni študentje Fakultete za zdravstvene vede Univerze

v Mariboru?

Rezultati naše raziskave prikazujejo, da zelenjavo vsakodnevno uživa polovica anketiranih,

nekaj manj pa jo uživa vsaj 3-5 krat tedensko. Sadje vsaki dan uživa dobra tretjina

anketiranih, 3-5 krat tedensko pa sadje uživa več kot polovica. Nekoliko nižje vrednosti so

pri uživanju rib in ribjih izdelkov, saj jih več kot polovica uživa ribe le 1-2 krat mesečno,

slaščice pa polovica anketiranih uživa 3-5 krat tedensko. Hrane si nikoli ne dosoli več kot

polovica anketiranih, občasno si jo dosoli tretjina anketiranih. Skupno se več kot tri četrtine

anketiranih prehranjuje večinoma doma, tako da jim kuhajo starši, ali pa si sami kuhajo.

Najpogostejša izbira pijače za žejo je navadna voda. Alkoholne pijače kot so vino, pivo in

žganje, anketirani največ konzumirajo le ob posebnih priložnostih. Kadi šestina anketiranih,

ti večinoma kadijo od 3 do 5 let. Z vsaj 30 minutno telesno aktivnostjo se tretjina anketiranih

ukvarja občasno, odvisno od časa, ki ga imajo na razpolago, petina anketiranih pa se s telesno

aktivnostjo ukvarja 3 do 5 krat tedensko. Dve tretjini anketiranih je v zadnjem letu obiskalo

zobozdravnika vsaj enkrat, prav tako si dve tretjini anketiranih zobe umiva vsaj dvakrat ali

več dnevno. Tretjina anketiranih ne občuti nobenih težav v počutju, več kot polovica

anketiranih pa ima težave kot so nenehna utrujenost, glavoboli, nemir, grizenje nohtov. Stres

z nekaj truda obvladuje več kot polovica anketiranih, petina anketiranih pa stresne situacije

obvladuje težko. Pri več kot polovici anketiranih, je prisotna ali kronična utrujenost, ali

izguba motivacije in ciljev, ali pa so prisotne motnje spanja. Anketirani so imeli možnost

oceniti njihovo skrb za zdravje, pri čemer jih je malo majn kot polovica izbralo oceno 3, pri

čemer je število 5 pomenilo, da skrbi za zdravje namenijo dovolj časa, število 1 pa, da skrbi

za zdravje ne namenijo dovolj časa. Sklepamo lahko, da imajo anketirani pretežno dobre

prehranjevalne navade, skrbijo za ustno zdravje, ne uživajo pretirano alkoholnih pijač, s


28

telesno aktivnostjo se ne ukvarjajo redno, odvisno od časa, ki ga imajo na razpolago.

Anketirani se srečujejo s težavami v počutju, kot so kronična utrujenost ter izguba motivacije

ciljev, ter motnje spanja.

Raziskovalno vprašanje 2: V kolikšni meri in katere kronične nenalezljive bolezni so

prisotne pri študentih Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru?

Kronična obolenja so prisotna pri 12 % anketiranih. Trije anketirani imajo astmo, prav tako

trije gastritis. Med boleznimi, ki so jih navedli, so bile še sledeče: atopijski dermatitis,

migrena, intoleranca na glukozo, luskavica, obolenja ščitnice, alergije in sladkorna bolezen.

Pri več kot tretjini anketiranih imajo tudi v družini prisotna kronična nenalezljiva obolenja,

in sicer je največkrat kot družinski član omenjena babica. Iz rezultatov je razvidno, da

kronične nenalezljive bolezni niso v veliki meri prisotne pri anketiranih, so pa izpostavljeni

le tem, zaradi prisotnosti kroničnih nenalezljivih bolezni pri ožjih družinskih članih.

Glede na zgoraj podane rezultate sklepamo, da anketirani študentje niso v veliki meri

izpostavljeni kroničnim nenalezljivim boleznim. Poznani dejavniki tveganja za nastanek le

teh, niso prisotni številčno. Visok delež anketiranih pa občuti težave v splošnem počutju.

Utrujenost, nemir in glavoboli so prisotni v veliki meri, glede na dejstvo, da so anketirani

študentje. V raziskavi, opravljeni med študenti Univerze v Mariboru ter Univerze v

Ljubljani, so Klemenc-Ketiš, Hladnik, Rotar-Pavlič, Post, & Kersnik (2010) navedli, da je

pogostost kroničnih obolenj med anketiranimi študenti bila 40,3 %. Najpogostejša obolenja,

ki so jih študentje navedli, so bile alergije, seneni nahod, kožne bolezni in tesnoba.

Raziskava, katerih rezultati so interpretirani v diplomski nalogi, ne moremo posploševati,

saj se je izvajala samo na Fakulteti za zdravstvene vede, Univerze v Mariboru. Zgornji grafi

prikazujejo, da med študenti ni visokega deleža za nastanek in prisotnost kroničnih

nenalezljivih bolezni.


29

8 ZAKLJUČEK

Kronične nenalezljive bolezni so razširjene po vsem svetu. Spremenil se je način življenja,

ki pa ne vpliva dobro na naše zdravje. Naš vsakdan je tako natrpan, da smo primorani

odstraniti ali pa v veliki večini prilagoditi ostale, ob službene in študijske dejavnosti.

Dnevno smo izpostavljeni velikim dozam stresa, katerega je potrebno obvladati. To nam

lahko vzame veliko časa, volje in energije. Ob vsakodnevnem ritmu, pa ne smemo pozabit

na naše zdravje. Potrebno ga je znati krepiti in ohranjati. Zavedati se moramo zdravja kot

vrednote. Nekaterim posameznikom je zdravje prioriteta. Ostalim, pa je treba s pomočjo

dejstev prikazati, da bodo tudi ostali dejavnostim za zdravje namenili svoj čas. Raziskava

nam je podala informacije, da kronična nenalezljiva obolenja niso številčna pri študentih

Fakultete za zdravstvene vede, Univerze v Mariboru. Življenje študenta obsega veliko mero

izzivov, stresa in novih priložnosti na več različnih področjih. Pomembno je, da se mladi

zgodaj začnejo zavedati kaj pomeni biti zdrav. Z raznimi ukrepi in dejavnostmi, lahko svoje

zdravje še okrepijo. Potrebno je najti pravo ravnovesje v telesu, ki odraža način našega

udejstvovanja v vsakodnevnem življenju in je za vsakega posameznika drugačen.

Medicinska sestra je tista, ki podaja informacije o zdravem načinu življenja, o pravilni

prehrani, o skrbi za splošno dobro počutje ter zadovoljstvo. Ima posebno vlogo v

promoviranju zdravja in obnašanju v podporo zdravja. Ljudi je potrebno navdušiti za zdrav

življenjski slog, za zdravje je namreč potrebno skupno sodelovanje.


30

LITERATURA

Artnik, B., Bajt, M., Borovničar, A., Hitij, J. B., & Djomba, J. K. (2012). Povzetek. V J.

Maučec Zakotnik, S. Tomšič, T. Kofol Bric, A. Korošec, & L. Zaletel Kragelj

(Ured.), Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije (str. XI-XXII). Ljubljana:

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

CINDI Slovenija. (b.d.). Program SZO. Pridobljeno 29. oktober 2014 iz CINDI Slovenija:

http://cindi-

slovenija.net/index.php?option=com_content&task=view&id=166&Itemid=83

Djomba, J. K., Vertnik, L., Zaletel Kragelj, L., Maučec Zakotnik, J., & Hlastan Ribič, C.

(2010). Prehranske navade kot dejavnik tveganja za kronične nenalezljive bolezni. V

C. Hlastan Ribič (Ured.), Cvahtetovi dnevi javnega zdravja 2010 Zdrava prehrana

in javno zdravje (str. 69-84). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta,

Katedra za javno zdravje.

Fakin, S. (2008). V Strateški razvojni načrt Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije

2008-2013. 15. Strokovno srečanje ekonomistov in poslovnih delavecv v zdravstvu

Sodobni vidiki vodenja v zdravstvu (str. 9-36). Ljubljana: Društvo ekonomistov v

zdravstvu.

Hlastan Ribič, C. (2010). Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena

stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja

Republike Slovenije. Pridobljeno 30. avgust 2014 iz

http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WUT23TJ

ICN. (2010). Delivering quality, serving communities: Nurses leading chronic care.

Pridobljeno 13. avgust 2014 iz

http://www.icn.ch/images/stories/documents/publications/ind/indkit2010.pdf

Kersnik, J. (2010). Kdo je bolnik s kronično boleznijo- medicinski vidik. V T. Štemberger

Kolnik, & T. Majcen Dvoršak (Ured.), Medicinske sestre zagotavljamo varnost in

uvajamo novosti pri obravnavi pacientov s kroničnimi obolenji (str. 11-16). Portorož:

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije- Zveza strokovnih društev

medicinskih sester, babic, in zdravstvenih tehnikov Slovenije; Strokovno društvo

medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic Koper.


31

Klemenc-Ketiš, Z., Hladnik, Ž., Rotar-Pavlič, D., Post, M., & Kersnik, J. (2010). Self-

reported chronic conditions in student population in Slovenia. Zdravniški vestnik, 79,

31-41.

Koprivnikar, H., Roškar, S., Jeriček Klanšček, H., Gabrijelčič Blenkuš, M., & Hočevar, T.

(2011). Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih

mladostnikov. V H. Jeriček Klanšček, S. Roškar, H. Koprivnikar, V. Pucelj, M. Bajt,

& T. Zupanič (Ured.), Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih

slovenskih mladostnikov (str. 262-281). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja

Republike Slovenije.

Petrič, D., & Žerdin, M. (september 2013). Javna mreža primarne zdravstvene dejavnosti v

Republiki Sloveniji. Pridobljeno 1. september 2014 iz

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/aktualno/MREZA_PRIMA

RA/Mreza_za_ZS_13-11-2013-lektorirano.pdf

Softič, N., Smogavec, M., Klemenc-Ketiš, Z., & Kersnik, J. (2011). Ocena pogostosti

kroničnih bolezni med polnoletnimi prebivalci Slovenije. Zdravstveno varstvo, 50,

185-190.

SZO. (2006). Strategija za preprečevanje kroničnih bolezni v Evropi, Dejavnosti na

področju javnega zdravja, Vizija CINDI. Regionalni urad za Evropo. Ljubljana:

Zdravstveni dom Ljubljana, CINDI Slovenija.

Štemberger Kolnik, T., & Klemenc, D. (2010). Stroka zdravstvene nege ob mednarodnem

dnevu medicinskih sester zagotavlja varnost in uvaja novosti. V T. Štemberger

Kolnik, & S. Majcen Dvoršak (Ured.), Medicinske sestre zagotavljamo varnost in

uvajamo novosti pri obravnavi pacientov s kroničnimi obolenji (str. 5-6). Portorož:

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije- Zveza strokovnih društev

medicinskih sester, babic, in zdravstvenih tehnikov Slovenije; Strokovno društvo

medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic Koper.

Štern, B. (2007). Strokovna in etična načela v izvajanju programov presajanja. V B. Štern

(Ured.), Zgodnje odkrivanje in celostna obravnava otrok in mladostnikov, ki jih

ogrožajo kronične nenalezljive bolezni, v osnovni zdravstveni dejavnosti: Izhodišča

za obravnavo izbranih zdravstvenih tem: Zbornik projekta (str. 45-48). Ljubljana:

CINDI Slovenija.


32

Tomšič, S., & Orožen, K. (2012). Uvod. V J. Maučec Zakotnik, S. Tomšič, T. Kofol Bric,

A. Korošec, & L. Zaletel-Kragelj (Ured.), Zdravje in vedenjski slog prebivalcev

Slovenije (str. 3-8). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

WHO. (2012). The European health report 2012. Pridobljeno 28. maj 2014 iz

http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/184161/The-European-

Health-Report-2012,-FULL-REPORT-w-cover.pdf

WHO. (2014). Noncommunicable Diseases Country Profiles 2014. Switzerland. Pridobljeno

16. avgust 2014 iz

http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/128038/1/9789241507509_eng.pdf

WHO. (b.d.). Noncommunicable diseases. Pridobljeno 15. avgust 2014 iz World health

organization: http://www.who.int/topics/noncommunicable_diseases/en/

1

PRILOGA: Anketni vprašalnik

Spoštovani!

Sem Janja Lorber, študentka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru,

Zdravstvena nega I. stopnja. Ker se prebivalstvo stara in so kronične bolezni v porastu, me

zanima izpostavljenost študentov Fakultete za zdravstvene vede dejavnikom tveganja za

nastanek le teh, ter njihova morebitna prisotnost. Sodelovanje v anketi je anonimno, podatki

pa bodo namenjeni za izdelavo diplomskega dela.

Hvala za sodelovanje.

Janja Lorber

1. Spol

- Moški

- Ženski

2. Letnik študija:

- 1.

- 2.

- 3.

- Absolvent

3. Način študija

- Redni

- Izredni

4. V katerem okolju bivate?

- Na vasi

- Primestju

- V mestu

5. Ali imate sami katero od kroničnih nenalezljivih bolezni? Če da, prosim napišite

spodaj katero.

- Da, ____________________________________________________________

- Ne


2

6. Ima kdo izmed ožjih družinskih članov dolgotrajne zdravstvene težave, se zdravi za

katero kronično boleznijo? Prosim napišite spodaj katero in kdo od družinskih

članov.

- Da, ____________________________________________________________

- Ne

7. Vpišite prosim svojo telesno težo in višino:

Teža [kg]

Višina [cm]

8. Kje običajno jeste?

- Večinoma v restavracijah

- V restavracijah s hitro prehrano

- Sam si kuham

- Doma, kuhajo mi starši

- Drugo___________________________________________________________

9. Kje bivate v času študija?

- Doma, pri starših

- V študentskem domu

- V podnajemniškem stanovanju

- Drugo___________________________________________________________

10. Kako se preživljate v času študija?

- Opravljam dela prek študentskega servisa

- Starši me finančno podpirajo

- Prejemam štipendijo


3

11. Ocenite od 1 do 5, v kolikšni meri skrbite za vaše zdravje, pri čemer 1 pomeni da

skrbi za zdravje ne namenite dovolj časa, 5 pa pomeni, da skrbi za zdravje namenite

dovolj časa.

1 2 3 4 5

⃝ ⃝ ⃝ ⃝ ⃝

12. Koliko cigaret pokadite dnevno?

- Sploh ne kadim.

- Eno do deset.

- Enajst do dvajset.

- Več kot enaindvajset.

13. Kako dolgo že kadite?

- Manj kot 1 leto

- 1-3 leta

- 3-5 let

- Več kot 5 let

- Ne kadim

14. V časovni stiski vas čaka gora dela, kako se boste odzvali?

- Dali vse od sebe in delo dokončali

- Odrinili misel na delo in odšli počet nekaj drugega.

- Pustili vse skupaj, saj nam bo zmanjkalo časa

- Poiskali pomoč

15. Na katera vprašanja lahko pritrdilno odgovorite? (Več možnih odgovorov).

- Grizem nohte

- Nenehno sem utrujen/a

- Potim se brez očitnega razloga

- Čutim nemir

- Pogosti glavoboli

- Nič od navedenega


4

16. Kako obvladujete stres v vsakdanjem življenju?

- Z lahkoto

- Z nekaj truda

- Težko

- Stresa ne obvladujem

17. Kako pogosto uživate spodaj navedene alkoholne pijače?

2-3 tedensko več kot 4x

tedensko

1-2x

mesečno

le ob

posebnih

priložnostih

Te

alkoholne

pijače ne

uživam

Pivo

Vino

Žgane

pijače

18. Koliko krat tedensko zajtrkujete?

- Vsaki dan

- 3-5 krat tedensko

- Ne zajtrkujem

19. Katero od naštetih sestavin največkrat uporabljate pri pripravi jedi?

- Maslo

- Rastlinsko olje

- Olivno olje

- Svinjska mast


5

20. Ali si hrano dodatno solite?

- Da

- Ne

- Občasno

21. Označite prosim, kako pogosto uživate spodaj navedena živila?

Sadje Zelenjava Ribe, ribji

izdelki

Slaščice

Vsaki dan

3-5 krat

tedensko

1-2 krat

mesečno

3-5 krat

mesečno

Nikoli

22. Kaj običajno pijete za žejo?

- Sladke sokove

- Navadno vodo

- Gazirane pijače

- Energijske napitke

23. Kateri kruh najpogosteje uživate?

- Bel

- Polbel

- Polnozrnat

- Pirin

- Drugo_____________________________________ ____________________


6

24. Koliko krat ste bili v zadnjem letu pri zobozdravniku?

- Nikoli

- Enkrat

- Dvakrat

- Trikrat ali več

25. Kako pogosto si umivate zobe?

- Ne umivam si zob

- Enkrat dnevno

- Dva ali večkrat dnevno

26. Kako pogosto se vsaj 30 minut ukvarjate s telesnimi aktivnostmi?

- Vsaki dan

- 3-5 krat tedensko

- Nekajkrat mesečno

- Nekajkrat letno

- Občasno, odvisno od časa, ki ga imam na razpolago

27. Ali se srečujete s katerimi težavami v počutju? (Več možnih odgovorov).

- Kronična utrujenost, izčrpanost

- Izguba motivacije, ciljev, smisla (občutek notranje praznine...)

- Motnje spanja

- Depresija, anksioznost

- Drugo___________________________________________________________

univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene vede · we used a questionnaire. it contains 27...

Documents