univerza v mariboru pravna fakulteta · 2017. 11. 28. · 1 a. viler kovačič, okoljevarstvena...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
SABINA TRAFELA
DAVČNE OLAJŠAVE IN FINANČNE SPODBUDE ZA VLAGANJE ZASEBNEGA
SEKTORJA V VARSTVO OKOLJA
Diplomsko delo
Maribor, 2016
UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
DAVČNE OLAJŠAVE IN FINANČNE SPODBUDE ZA VLAGANJE ZASEBNEGA
SEKTORJA V VARSTVO OKOLJA
Študentka: Sabina Trafela Številka indeksa: 71163379 Študijski program:UNI-PRAVO Študijska smer: Javno pravo Mentor: red. prof. dr. Bojan Škof
Maribor, september 2016
Kazalo
1 UVOD .......................................................................................................... 1
2 OKOLJSKA POLITIKA ................................................................................. 3
2.1 Okoljska politika EU .............................................................................. 5
2.1.1 Osnovni okvir ..................................................................................... 6
2.1.2 EU institucije in organizacije za okolje ............................................... 9
2.2 Okoljska politika Slovenije ................................................................... 11
3 SPODBUJANJE INOVACIJ IN TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA ................... 14
3.1 Cilj izvajanja ukrepov ........................................................................... 14
3.2 Ukrepi na področju tehnološkega razvoja ........................................... 15
3.3 Finančni instrumenti za okoljske inovacije ........................................... 17
3.4 Financiranje zelenih investicij .............................................................. 18
3.5 Povratna in nepovratna sredstva ......................................................... 19
4 DAVČNA ZAKONODAJA S PODROČJA VAROVANJA OKOLJA ............. 21
4.1 Ustava Republike Slovenije ................................................................. 21
4.2 Pravo Evropske unije .......................................................................... 21
4.3 Slovenska zakonodaja ........................................................................ 22
4.4 Zakonska ureditev okoljskih dajatev .................................................... 23
5 DAVČNE OLAJŠAVE ZA VLAGANJE V RAZISKAVE, RAZVOJ IN
VARSTVO OKOLJA ......................................................................................... 26
5.1 Davčne olajšave za raziskave in razvoj ............................................... 26
5.1.1 Olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj za podjetja ................. 27
5.1.2 Olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj iz naslova samostojnega
podjetništva, gozdarske dejavnosti in kmetijske dejavnosti ....................... 27
5.1.3 Olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj pri društvih ................. 29
5.2 Davčne olajšave za varstvo okolja ...................................................... 30
5.2.1 Ureditev v primeru, ko zavezanec za plačilo okoljske dajatve ni hkrati
tudi povzročitelj okoljske obremenitve ....................................................... 31
5.2.2 Olajšava za donacije ........................................................................ 31
5.2.3 Olajšave za vlaganje v investicije ..................................................... 32
6 UVELJAVLJANJE DAVČNE OLAJŠAVE................................................... 33
6.1 Opredelitev varstva okolja z davčnopravnega vidika ........................... 33
6.2 Brez poslovnega načrta projekta ni davčne olajšave .......................... 33
6.3 Uveljavljanje davčnih olajšav za raziskave in razvoj............................ 34
6.4 Uveljavljanje davčnih olajšav za investicije ......................................... 36
6.5 Oprostitev plačila pri okoljskih dajatvah ............................................... 37
6.6 Merila za upravičenost uveljavljanja olajšav ........................................ 38
7 UGODNO DAVČNO OKOLJE ................................................................... 41
7.1 Vzpostavitev učinkovitega in preglednega davčnega okolja ................ 41
7.2 Spodbujanje rasti in razvoja podjetij preko olajšav .............................. 42
7.3 Uvedbe drugih davčnih olajšav in spodbud v podporo inovacijam ...... 43
7.4 Finančne spodbude ............................................................................. 44
7.4.1 Ekonomski in finančni instrumenti varstva okolja ............................. 44
7.4.2 Glavni instrumenti za podporo okoljski politiki RS in EU ............... 47
7.4.3 Zelene obveznice .......................................................................... 52
8 SKLEP ....................................................................................................... 54
9 BIBLIOGRAFIJA ........................................................................................ 60
9.1 Literatura ............................................................................................. 60
9.2 Viri ....................................................................................................... 61
10 PRILOGE ................................................................................................... 66
Povzetek
Naša druţba se srečuje s problematiko onesnaţenosti okolja in pomanjkanja
naravnih virov za naraščajoče potrebe človeštva. Da bomo v prihodnje lahko
zadostili potrebam človeštva, je treba uvesti trajnostno gospodarstvo, zmanjšati
črpanje naravnih resursov in zmanjšati onesnaţevanje okolja ter vrniti v
ponovno uporabo čimveč odpadnega materiala.
Ker se je v zadnjih desetletjih tudi na svetovni ravni okrepilo zavedanje, da je to
edino okolje, ki ga imamo, da je treba bolj ekonomično uporabljati naravne vire,
zmanjšati onesnaţevanje in zaščititi izumirajoče rastlinske in ţivalske vrste ter
ohraniti naravne habitate, če ţelimo, da bodo tudi naši otroci še imeli za
ţivljenje primeren planet, se drţave tudi na svetovni ravni dogovarjajo o ukrepih
za zmanjšanje in preprečevanje okoljske škode. Preko politike varstva okolja
poskušajo s t.i. zelenimi davki in drugimi ekonomskimi in finančnimi instrumenti
usmerjati gospodarstvo in prebivalce v bolj ekološke načine delovanja.
V Sloveniji okoljska politika temelji na načelu, da povzročitelj onesnaţevanja
plača. Ker prehod na bolj zelene načine gospodarstva predstavlja za podjetja in
zasebnike velike investicije, so uvedene davčne olajšave na podlagi principa, če
boš povzročal manjše onesnaţevanje, boš plačal tudi manj davka. Naslednji
način je z investiranjem nepovratnih sredstev iz drţavnega proračuna,
proračuna EU in proračunov občin v t.i. zelene projekte, nudenjem ugodnih
kreditov, ipd.
Diplomska naloga je usmerjena v predstavitev davčnih olajšav in finančnih
spodbud za vlaganje sredstev v varstvo in ohranitev okolja za manjša podjetja,
samostojne podjetnike, društva in druge zasebnike. V zadnjem delu diplomske
je iz tega izpeljan prikaz tega, za kaj lahko zasebniki in manjša podjetja
uveljavljajo davčne olajšave in kateri drugi ekonomski in finančni instrumenti, za
spodbujanje zasebnega sektorja k prehodu na okolju prijaznejšo gospodarstvo,
so jim na razpolago. Predstavljeni so tudi pogoji, pod katerimi lahko zavezanci
zmanjšajo svojo davčno obveznost na račun vlaganja sredstev v ohranjanje
okolja.
KLJUČNE BESEDE: okoljska politika, varovanje okolja, okoljske dajatve,
davčne olajšave, finančni instrumenti
Summary
Our society faces the problem of environmental pollution and the absence of
natural sources for rising of human needs. For their satisfaction in the future
sustainable economy has to be imposed as well as the reduction of
environmental pollution and reusing the most of waste material. In the last
decades we became aware, that this is the only environment we have, that
natural sources have to be used more economically, pollution has to be reduced
and the extinctive crop and animal species have to be protected, the natural
habitants have to be maintained, if we want our children to have the appropriate
planet for their lives, so states at the world level make the agreement about the
reduction and prevention of the environmental damage. According to the politics
of environmental protection, they are trying to direct economy and residents to
more ecological ways of acting by providing green taxes and the other
economic and financial instruments.
In Slovenia the environmental politics is based on the strategy, that the one who
makes damage has to pay. Using the greener ways of economy makes large
investments for the companies and the private citizens, the tax allowances are
provided according to the fact that, if you cause less pollution, you pay less tax.
The following way is the formation of subvention from the state budged, EU
budget and the budget of municipalities into green projects, giving suitable
credits. Diploma work is directed into introduction of tax allowances and
financial encouragements for investments into protection and maintenance of
environment for small companies and private traders, associations and the
other private citizens. In the last part of this diploma work has been derived, the
review why can private citizens and small companies get tax allowances and
which economic and financial instruments for encouraging private sector to get
environment friendlier economy are available. There are also conditions
presented under which people liable, reduce their tax liability according to
investments for the maintenance of environment.
KEY WORDS: environmental politics, environmental protection, environmental
charges, tax allowances, financial instruments
1
1 UVOD
Zaradi našega načina ţivljenja in omejenih naravnih virov je obremenitev okolja
izjemno velika. Če bomo vire še naprej izrabljali s sedanjo hitrostjo, bomo za
pokrivanje svojih potreb in zaradi posledic izkoriščanja naravnih virov v
prihodnosti potrebovali več kot le en planet.
Ker se sama zelo dobro zavedam pomembnosti okolja za sedanjo in tudi
prihodnje generacije, bom v diplomskem delu predstavila politiko varstva okolja
in pravne predpise, ki spodbujajo zasebni sektor k prehodu na okolju prijaznejšo
gospodarstvo. V diplomski nalogi bi rada razdelala, kakšne so moţnosti
zasebnikov in predvsem manjših podjetij, za pridobitev sredstev pri prehajanju
na okolju prijaznejšo gospodarstvo in kakšno je stanje glede davčnih spodbud
pri tem s strani naše drţave. Velika podjetja in drţavne institucije imajo večkrat
zaposlen dodaten kader, ki se ukvarja samo s pridobivanjem povratnih in
nepovratnih sredstev, ter analizira poslovanje podjetja z namenom ugotovitve,
kako lahko podjetje prilagodi svoje poslovanje, da zmanjša svojo davčno
obveznost do drţave. Javni sektor predstavlja večino raziskovalnega dela, kar
je deloma posledica prevlade malih in srednje velikih podjetij, ki na splošno
manj vlagajo v raziskave in razvoj kot večja podjetja. Manjšim podjetjem in
zasebnikom je pri tem ovira ravno njihova majhnost, saj si povečini ne morejo
privoščiti, da bi zaposlili še dodatno osebo, ki bi spremljala razpise in
pripravljala potrebno dokumentacijo za sodelovanje na razpisih za pridobitev
dodatnih sredstev iz proračuna Slovenije in EU, večina še vedno ne ve, za
katere investicije je mogoče pridobiti nepovratna sredstva, kje pridobiti
informacije o razpisih in na kak način je moţno zmanjšati svoje davčne
obveznosti do drţave preko uveljavljanja davčnih olajšav za vlaganje v
ohranjanje in zaščito okolja pri svojem poslovanju. Zelo pomembno se mi zdi,
da se bolj aktivno vključi zasebnike in mala ter srednja podjetja v projekte, ki v
naši drţavi in tudi na evropski ravni spodbujajo zeleno gospodarstvo in
trajnostni razvoj. V veliko pomoč pri tem je poznavanje pravnih predpisov, saj
slednji urejajo okolju prijaznejše gospodarstvo in spodbujajo tudi zasebni sektor
v zmanjševanje okoljskih stroškov (z učinkovitejšo izrabo virov) in v investiranje
v okolju prijaznejše tehnologije.
Sodelovanje pri razpisih je ogromen birokratski zalogaj, ne samo pri pripravi
dokumentacije za samo sodelovanje na razpisu, temveč tudi kasneje. S tega
vidika sem se odločila analizirati zakone, ki opredeljujejo davčne olajšave za
varstvo okolja, predstaviti finančne spodbude in davčne olajšave za vlaganje
zasebnega sektorja v varstvo okolja ter predstaviti trenutne vire financiranja, ki
jih nudita RS in EU in so namenjeni spodbujanju zasebnega sektorja k prehodu
na okolju prijaznejšo gospodarstvo. Namen mojega dela je analizirati to
področje in ugotoviti, kako naj »nastavimo svoja jadra«, da bi dosegli večjo
učinkovitost. Samo v Sloveniji imamo več kot 20 zakonov o varstvu okolja in več
2
kot 500 podzakonskih aktov na to temo.1 Iz te mase bom poskušala izluščiti
tiste, ki so pomembni za uveljavljanje davčnih olajšav in ostalih finančnih
spodbud, ter na kratko očrtati smernice, ki se jih je treba pri tem drţati. Vsak, ki
bi rad prispeval k ohranjanju okolja se seveda znajde pred izzivom, kje pridobiti
sredstva za to. S tega vidika je pomembno, da daje drţava jasne smernice, kje
mu bo pri tem pomagala z davčnimi olajšavami in da so posameznikom ali
podjetjem na voljo relevantne informacije o razpoloţljivih finančnih sredstvih, ki
jih za to namenjata EU in RS.
Okolje ţe po svoji naravi presega politične in pravne meje ter meje med
drţavami. S tega vidika je sodelovanje med drţavami članicami EU ter med
Evropsko unijo ključnega pomena za usklajeno okoljsko strategijo, ki naj
zagotavlja sinergijo in doslednost okoljske politike.
Zaradi kompleksnosti ukrepov, znatnih stroškov ter omejenih virov, je potrebno
pripraviti okoljevarstvene strategije, načrte in programe, oziroma določiti
prioritete. S tem se ukvarja okoljska politika, ki je od svojih začetkov v
sedemdesetih letih prejšnjega stoletja dosegla ţe velike premike na področju
varstva in ohranjanja okolja. Dandanes je okoljska problematika vključena tudi
na druga področja politik EU. Za laţje razumevanje področja bom na začetku
diplomske obdelala področja, ki so pomembna za razumevanje predpisov
okoljske zakonodaje.
1 A. Viler Kovačič, Okoljevarstvena zakonodaja, FitMedia, Radovljica, 2010, stran 26.
3
2 OKOLJSKA POLITIKA
Okoljska politika, tudi politika do okolja, označuje v obliki javnega dokumenta
sprejeto zavestno odločitev drţave, organizacije ali podjetja, da bo sledilo
zakonom, uredbam in drugim (tudi mednarodnim) priporočilom glede okoljskih
vprašanj in trajnosti oz. trajnostne naravnanosti, s čimer bo pripomoglo k
čistejšemu in širši druţbi prijetnejšemu okolju. Vzpostavlja temelje za nadzor
vseh dejavnosti v drţavi, organizaciji ali podjetju, s tem pa preprečuje
prekomerno izrabo naravnih virov in druge škodljive vplive na okolje ter
zagotavlja, da obstoječi vplivi na okolje niso nevarni za človeka. Okoljska
politika se ukvarja s posledicami negativnega vpliva človeštva na okolje, njen
namen pa je predvsem zmanjšanje onesnaţenosti zraka in vode, skrbno
ravnanje z odpadki, upravljanje z ekosistemom, varstvo biološke raznovrstnosti
in naravnih virov, divjine in ogroţenih vrst ter ohranjanje vseh naštetih naravnih
vrednot za prihodnje rodove.2
Zgodovinsko gledano je človeštvo z naraščanjem ekološke zavesti počasi
prehajalo od antropocentričnega3 odnosa do narave v mnogo bolj ekološko
ekocentrično4 zavest, k čemur so nas pripeljale čedalje hujše posledice
nepremišljenega izkoriščanja in onesnaţevanja okolja. Na bazi »sustainable
development principle« (načelo naravno ravnovesje ohranjujočega razvoja)
oziroma trajnostnega razvoja, je bila leta 1992 sklicana Konferenca ZN o okolju
in razvoju v Rio de Janeiru, kjer so ZN sprejeli dva temeljna dokumenta na
področju trajnostnega razvoja - Deklaracijo o okolju in razvoju (Declaration of
the UN Conference on Environment and Development) ter akcijski program
Agenda 21, ki kot sklepni dokument te konference opredeljuje ključne okoljske
probleme sodobnega sveta ter potrebne ukrepe za uresničitev trajnostnega
razvoja v 21. Stoletju. Vsebuje neobvezujoča priporočila za zmanjševanje
negativnih vplivov na okolje. Cilj tega dogovora je doseči takšno druţbeno
preobrazbo, da bi se ljudje lahko še naprej materialno razvijali, hkrati pa zmerno
posegali v naravo ter tako zagotavljali ohranjanje naravnega ravnovesja. Ta
politični dogovor velja za prvi odmik od dotedanjega antropocentrizma k
ekocentrizmu, v zvezi s spremembo človekovega odnosa do narave. Istega leta
je bila sprejeta tudi Konvencija o biološki raznovrstnosti (Convention on
Biological Diversity).5
2 J. McCormick, Environmental Policy in the European Union, The European Series, Palgrave,
junij 2001, stran 21. 3 Antropocentrizem je prepričanje, da je človek gospodar narave in da zato lahko ţivali, rastline
in neţivi svet brezobzirno izkorišča in uničuje. 4 Ekocentrizem je prepričanje, da je človek del narave in je zato dolţan z ţivalmi, rastlinami in
neţivim svetom spoštljivo ravnati in ga le zmerno obremenjevati. 5 Ministrstvo za zunanje zadeve, Trajnostni razvoj, URL:
http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/globalni_izzivi/trajnostni_razvoj/ (25.5.2016).
4
30. septembra 1961 je nastala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in
razvoj6 (Organization for Economic Co-operation and Development – OECD), ki
danes zdruţuje gospodarsko najrazvitejše drţave iz celega sveta na področju
obravnave gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov globalizacije. Njihovo
sodelovanje temelji na sprejemanju načela predstavniške demokracije7 in
svobodnega trga. Svoje delovanje usmerja v oblikovanje svetovnih standardov
in načel v gospodarskih razvojnih politikah. Slovenija je pristopila leta 2010,
poleg drţav članic EU pa pri delu OECD sodeluje tudi Evropska komisija kot
izvršilni organ EU.8
Prvenstvena naloga OECD-ja je prizadevanje za kar največjo gospodarsko rast,
zaposlenost in naraščanje ţivljenjskega standarda v drţavah članicah, tekom
časa pa njeno delovanje čedalje bolj teţi tudi na področje okolja. V okviru
organizacije se zbirajo statistični podatki in podatki raziskav o ekonomskih,
socialnih in okoljskih vprašanjih, primerjajo se rezultati uporabljenih politik in
ukrepov znotraj posameznih drţav. Vlade iščejo odgovore na skupne izzive,
prepoznavajo dobre prakse in sodelujejo pri koordinaciji domačih in
mednarodnih politik. Na podlagi dogovorov, ki jih doseţejo izdajajo konvencije,
smernice in standarde. Na njihovi spletni strani so dostopne baze podatkov o
instrumentih okoljske politike ravnanju z naravnimi viri, o okoljskih davkih in
dajatvah, dovolilnicah, okoljskih subvencijah, trgovanju z dovolilnicami, sistemih
vračil, podaljšani odgovornosti proizvajalcev ter o vseh ključnih okoljskih
domenah po vseh drţavah članicah OECD.9
Naslednja pomembna organizacija je leta 1972 nastali Program Zdruţenih
narodov za okolje (United Nations Environment Programme - UNEP). Njegovo
poslanstvo je zagotoviti vodenje in spodbujanje partnerstva v skrbi za okolje,
obveščanje in ustvarjanje pogojev narodom in ljudem, da izboljšajo svojo
kakovost ţivljenja brez ogroţanja prihodnjih generacij. Sčasoma je postal
vodilni svetovni okoljski organ, ki postavlja agende okolja, spodbuja dosledno
izvajanje okoljske dimenzije trajnostnega razvoja v okviru sistema Zdruţenih
narodov in sluţi kot verodostojen zagovornik za globalno okolje. Delo UNEP-a
obsega ocenjevanje globalnih, regionalnih in nacionalnih pogojev in trendov,
razvoj mednarodnih in nacionalnih okoljskih instrumentov ter krepitev institucij
za pametno upravljanje z okoljem. OECD in UNEP sta bistveni na ravni
povezovanja drţav na področju skrbi za okolje na svetovni ravni.10
6 Nastala je kot rezultat izvajanja Marshallovega načrta za povojno obnovo Evrope, prvotno kot
Organizacija za evropsko ekonomsko sodelovanje (OEEC) leta 1948, kasneje je bila preimenovana. 7 Oblika posredne demokracije, kjer izvajajo oblast in v imenu ljudstva sprejemajo odločitve
izvoljeni predstavniki. 8 OECD, URL: http://www.oecd.org/ (25.5.2016).
9 A. Burja, J. Sonnenschein, N. Vrhunc, »Učinkovita raba virov Na poti k akcijskemu načrtu
Slovenije, Priprava strokovnih podlag za akcijski načrt učinkovite rabe virov, maj 2014, stran 43. 10
Prav tam, str. 41.
5
2.1 Okoljska politika EU
Začetek evropske okoljske politike sega v leto 1972, ko je v Stockholmu (5.-16.
junij 1972) potekala Konferenca Zdruţenih narodov o človekovem okolju
(United Nations Conference on the Human Environment). Šlo je za prvo
mednarodno konferenco, ki je izpostavila povezavo med človekovimi
aktivnostmi in stanjem okolja, na njej pa so ustanovili tudi Program Zdruţenih
narodov za okolje (UNEP).11
Postopoma je nastala obseţna zakonodaja, s katero je pokrito področje varstva
okolja (zavzema tudi onesnaţenost zraka, varovanje voda ter ravnanje z
odpadki), ohranjanje narave, nadzor kemikalij, omejitev biotehnoloških in
industrijskih tveganj. Okoljska politika danes spada med jedrna območja
delovanja EU.12
Okoljska politika spodbuja evropska podjetja k ekološkemu poslovanju, varuje
naravo ter zdravje in kakovost ţivljenja prebivalcev EU, razvija integrirano
politiko, ki spodbuja trajnostni okoljski okvir. Okoljski standardi EU so med
najstroţjimi na svetu, v mednarodnih prizadevanjih za spodbujanje trajnostnega
razvoja v svetu pa igra ključno vlogo.13
Okoljsko problematiko pa evropska politika vključuje tudi na druga področja
politik EU, za kar je podlaga v 11. členu PDEU14, ki je bil vnesen na podlagi
pobude Evropskega sveta v Cardiffu leta 1998 (cardifski proces). Velik
napredek je glede tega doseţen na področju energetske politike, za kar gredo
zasluge vzporednemu razvoju podnebnega in energetskega sveţnja
zakonodaje EU. Lep primer tega je Načrt za prehod na konkurenčno
gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050, katerega cilj je, da EU
zniţa svoje domače emisije za 80%, v primerjavi z letom 1990. Problematika, ki
jo obravnava pa je iskanje stroškovno učinkovitih načinov za podnebju
prijaznejše in energijsko varčnejše evropsko gospodarstvo. V tem dokumentu je
prikazano, kako lahko sektorji, v katerih nastajajo emisije v Evropi (proizvodnja
električne energije, industrija, kmetijstvo, stavbe in gradbeništvo) prispevajo k
prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika.15
11
Ministrstvo za zunanje zadeve, Trajnostni razvoj, URL: http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/globalni_izzivi/trajnostni_razvoj/ (25.5.2016). 12
Evropski parlament, Okoljska politika: splošna načela in osnovni okvir, URL: http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/sl/displayFtu.html?ftuId=FTU_5.4.1.html (26.5.2016). 13
Evropska unija, Okolje, URL: https://europa.eu/european-union/topics/environment_sl (12.8.2016). 14
Pogodba o delovanju Evropske unije. 15
Evropska komisija, Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050, URL: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0112:FIN:SL:PDF (12.8.2016).
6
2.1.1 Osnovni okvir
Evropska okoljska politika temelji na previdnostnem načelu in na načelu, da je
treba delovati preventivno. Okoljsko škodo mora plačati povzročitelj, prednostno
jo je treba odpravljati pri viru. Okvir za prihodnje ukrepe na področju okoljske
politike predstavljajo večletni okoljski akcijski plani, ki so vpeti v horizontalne
strategije. Upoštevajo se v mednarodnih pogajanjih o zadevah, povezanih z
okoljem.16
Evropski okoljski akcijski programi
Zakonodajne predloge in cilje za okoljsko politiko EU ţe od leta 1973 pripravlja
Evropska komisija, v obliki nekajletnih okoljskih akcijskih programov. To so
srednjeročni programi in strateški dokumenti, ki odraţajo sodobna razmišljanja
in zaznane probleme okoljskih, kot tudi strateških usmeritev politike. Le ti niso
obvezujoči za drţave članice, ker pa pogosto odraţajo spremembe v splošnem
političnem ozračju, je praksa takšna, da se v drţavah članicah v veliki meri
upoštevajo.17
Trenutno se izvaja že Sedmi okoljski akcijski plan (2011-2020) »Dobro živeti
ob upoštevanju omejitev našega planeta«, ki je sestavljen kot plan
doseganja dolgoročne vizije o tem, kje se ţeli Evropska unija videti leta 2050 na
okoljskem področju. Cilj je, da bi do takrat ţiveli znotraj okoljskih omejitev
planeta, za blaginjo in zdravo okolje bi skrbeli preko inovativnega, kroţnega
gospodarstva, biotska raznovrstnost naj bila zaščitena. Naša druţba naj bi ţe
prenehala prekomerno izrabljati vire. Njihova izraba naj bi imela tako
intenzivnost, ki bi omogočala varno in trajnostno globalno druţbo.18
Opredeljuje tri ključne cilje:
varovanje, ohranjanje in krepitev naravnega kapitala EU,
usmeritev Unije k učinkoviti rabi virov , zelenemu in konkurenčnemu
nizkoogljičnemu gospodarstvu,
zaščito drţavljanov Unije pred pritiski povezanih z okoljem in tveganji za
zdravje in dobro počutje.
Štiri metode, ki bodo pomagale Evropi do uresničitve teh ciljev:
16
Evropski parlament, Kratki vodnik po Evropski uniji, URL: http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/sl/displayFtu.html?ftuId=FTU_5.4.1.html, (12.8.2016). 17
Prav tam. 18
European Commission, Environment, Environment Action Programme to 2020, URL: http://ec.europa.eu/environment/action-programme/ (27.5.2016).
7
boljše izvajanje zakonodaje,
boljše informacije z izboljšanjem baze znanja,
večje in pametnejše naloţbe v okolje in podnebne politike,
polno vključevanje okoljskih zahtev in vprašanj v druge politike.
Horizontalne strategije
Leta 2000 je bila oblikovana Lizbonska strategija s ciljem, da mora EU postati
„najbolj dinamično, konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo na
svetu“. Osredotočena je bila zlasti na spodbujanje rasti in delovnih mest s
povečevanjem konkurenčnosti. Ţe naslednje leto v Göteborgu je bila ta
strategija dopolnjena z okoljsko razseţnostjo, iz česar se je rodila strategija EU
za trajnostno rast (leta 2006 je bila prenovljena in je zdruţila notranjo in
mednarodno razseţnost trajnostnega razvoja). Najnovejša strategija EU za rast
Evropa 2020 med drugim določa glavni cilj za podnebje in energijo. Njen cilj je
vzpostaviti „pametno, vključujočo in trajnostno rast“. V okviru te strategije je bila
sprejeta vodilna pobuda za Evropo gospodarno z viri, ki je usmerjena v
trajnostno rast in podpira prehod na gospodarstvo z učinkovito rabo virov in
nizkimi emisijami ogljika.19
Lizbonska strategija je bila uporabljena kot odskočna deska pri oblikovanju
trenutno aktualne strategije Evropa 2020, saj le ta temelji na njenih izkušnjah in
doseţkih ter odpravlja njene slabosti, kot so slabo izvajanje Lizbonske strategije
ter velike razlike med drţavami članicami pri hitrosti in temeljitosti reform.
Strategija Evropa 2020 je začrtana tako, da naj bi z njo dosegli:20
1. novo gospodarsko rast: le ta naj bo pametna, trajnostna in vključujoča,
2. trdnejšo strukturo upravljanja: ki naj temelji na rednem in preglednem
spremljanju izvajanja, ter vodenju z višje politične ravni (Evropski svet),
3. večje gospodarsko usklajevanje: uveden je postopek šestmesečnega
usklajevanja gospodarske politike (evropski semester). Po njem morajo
drţave članice hkrati oddati nacionalna poročila o gospodarskih reformah
ter stabilnosti in konvergenci. S tem se drţave članice prisili, da skrbijo
za stabilno financiranje svojih programov reform.
19
Evropski parlament, Okoljska politika: splošna načela in osnovni okvir, URL: http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/sl/displayFtu.html?ftuId=FTU_5.4.1.html (26.5.2016). 20
Evropska komisija, Evropa 2020, Kakšna je razlika med strategijo Evropa 2020 in njeno predhodnico Lizbonsko strategijo, URL: http://ec.europa.eu/europe2020/services/faqs/index_sl.htm (26.5.2016).
8
Presoja vplivov na okolje in javna udeležba
Za nekatere posamezne projekte (bodisi zasebne ali javne) npr. gradnja
avtoceste ali letališča, ki bodo verjetno močno vplivali na okolje, je treba opraviti
presojo vplivov na okolje. Podoben postopek, imenovan strateška presoja
vplivov na okolje je treba opraviti za vrsto javnih načrtov in programov. Namen
teh dveh postopkov je, da so ţe v fazi načrtovanja, še preden je projekt
odobren, upoštevane morebitne posledice na okolje. S tem se zagotovi visoka
raven okoljske zaščite. Na podlagi leta 1998 sprejete Aarhuške konvencije21
ima pri tem osrednjo vlogo posvetovanje z javnostjo. V tem sklopu sta še
pomembni pravica dostopa do okoljskih informacij, ki jih hranijo javni organi (na
primer o stanju okolja ali zdravju ljudi kadar okolje vpliva nanj) ter pravica
dostopa do pravnega varstva, če prvi dve pravici nista upoštevani.22 Celovita
presoja vplivov na okolje je bila na območju EU uvedena leta 2001 z Direktivo
2001/42/ES (v slovenski pravni red pa prenesena z Zakonom o varstvu okolja
leta 2004). Njen namen je preprečiti ali pa vsaj bistveno zmanjšati aktivnosti, ki
imajo lahko pomembne posledice na okolje in varovanja območja. S tem se
uresničujejo načela trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive.23
Mednarodno sodelovanje na področju okolja
EU ima ključno vlogo tudi v mednarodnih pogajanjih o okolju. Na deseti
konferenci podpisnic Konvencije o biološki raznovrstnosti leta 2010 v Nagoji na
Japonskem, je EU bistveno prispevala k sklenitvi dogovora o svetovni strategiji
za ustavitev upada biotske raznovrstnosti v naslednjih desetih letih. Prav tako je
sodelovala pri odločitvi o razvoju svetovnih ciljev za trajnostni razvoj za vse
drţave, ki je bila sprejeta na konferenci Rio+20 o trajnostnem razvoju leta 2012.
EU običajno tudi določa standarde med mednarodnimi pogajanji o podnebju
pod okriljem Okvirne konvencije Zdruţenih narodov o podnebnih spremembah
(UNFCCC), na primer z enostranskimi zavezami o zniţanju emisij toplogrednih
plinov. Poleg dejavne vloge v pogajanjih na svetovni ravni EU vzdrţuje
sporazume o partnerstvu in strategije o sodelovanju s številnimi drţavami in
regijami, na primer v okviru evropske sosedske politike (vzhodne in
sredozemske drţave), prek katere obravnava vprašanja, povezana z zunanjimi
21
Gre za konvencijo o dostopu do okoljskih informacij, udeleţbi javnosti pri okoljskem odločanju in dostopu do pravice o okoljskih zadevah, ki jo je EU podpisala in kasneje ratificirala leta 1998 pod okriljem Ekonomske komisije Zdruţenih narodov za Evropo. 22
Evropski parlament, Okoljska politika: splošna načela in osnovni okvir, URL: http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/sl/displayFtu.html?ftuId=FTU_5.4.1.html (26.5.2016). 23
Ministrstvo za okolje in prostor, Celovita presoja vplivov na okolje, URL: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/presoje_vplivov_na_okolje/celovita_presoja_vplivov_na_okolje/ (27.5.2016).
9
mejami EU vključno z okoljskimi vprašanji, kot so kakovost vode, ravnanje z
odpadki, onesnaţenost zraka ali dezertifikacija.24
Izvajanje, izvrševanje in spremljanje
Okoljska zakonodaja EU se nadgrajuje vse od sedemdesetih let 20. stoletja. Na
tem področju se danes uporablja več sto direktiv, uredb in sklepov oziroma
odločb. Toda učinkovitost okoljske politike EU je v veliki meri odvisna od
njenega izvajanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Kljub temu je
pomanjkljivo izvajanje in izvrševanje še vedno nezanemarljiv problem. Nadvse
pomembno je tudi spremljanje – tako stanja okolja kot ravni izvajanja okoljske
zakonodaje EU.25
2.1.2 EU institucije in organizacije za okolje
Evropska komisija26 ali Komisija Evropskih skupnosti je nadnacionalna
institucija EU. Ima vlogo varuha pogodb in je predlagatelj zakonodaje in
izvrševalec politik EU, ki jo hkrati zastopa v mednarodnih odnosih. Iz vsake
drţave članice ima v njej sedeţ po en komisar, čigar delo je neodvisno od
drţave članice, ki ga je imenovala. Komisarji delujejo pa pod političnim
vodstvom predsednika komisije.27
Znotraj Evropske komisije je ustanovljena tudi Generalna direkcija za okolje
(Directorate-General for Environment), ki je pristojna za politiko EU na področju
okolja. Njeno delo je, da predlaga in izvaja politike, ki zagotavljajo visoko raven
varstva okolja in ohranjajo kakovost ţivljenja za drţavljane EU. Zraven tega
zastopa Evropsko unijo v okoljskih zadevah na mednarodnih srečanjih in
zagotavlja, da drţave članice pravilno uporabljajo okoljsko zakonodajo.
Organizirana je v šest direktoratov, ki so razdeljeni po tematskih sklopih.28
Evropski parlament je pristojen za sprejemanje proračuna in sklepanje
mednarodnih pogodb, skupaj s Svetom EU pa predstavlja zakonodajno telo EU.
Ima nadzorno vlogo nad porabo sredstev EU, nad Evropsko centralno banko ter
tudi nad Evropsko komisijo in Svetom EU. Imenuje varuha človekovih pravic, ki
obravnava pritoţbe posameznikov proti institucijam EU ter sprejema peticije s
področij, ki jih le ta ureja. V primeru kršitve ali slabega izvajanja zakonodaje EU
24
Evropski parlament, Okoljska politika: splošna načela in osnovni okvir, URL: http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/sl/displayFtu.html?ftuId=FTU_5.4.1.html (26.5.2016). 25
Prav tam. 26
Visoka oblast ESPJ, Komisija EGS in Komisija Euratoma so bile leta 1965 ob podpisu Pogodbe o zdruţitvi zdruţene v eno Komisijo Evropskih skupnosti. Komisija s tem uradnim imenom obstaja še danes, zanjo se običajno uporablja izraz Evropska komisija. 27
Kajnč Sabina, Lajh Damjan, Evropska unija od A do Ţ, Formatisk, Ljubljana 2009, str. 89-93. 28
European Commission, Environment, Environment Directorate-General, URL: http://ec.europa.eu/dgs/environment/index_en.htm (16.7.2016).
10
lahko ustanovi tudi posebne preiskovalne odbore. Za področje okolja je v
Evropskem parlamentu pristojen Odbor za okolje, javno zdravje in varnost
hrane.29
Svet Evropske unije ali krajše Svet je ključna institucija v procesih odločanja
EU, njegove odločitve pa obsegajo pravno zavezujoče akte (uredbe, direktive in
odločbe) in pravno nezavezujoče akte (priporočila, mnenja, skupna stališča,
sklepe, konvencije, resolucije). Na ministrski ravni (ki ga podpirajo odbori in
delovne skupine) ga sestavljajo predstavniki drţav članic, ki so pooblaščeni za
prevzemanje obveznosti v imenu vlade in za izvrševanje glasovalne pravice.
Drţave članice EU preko Sveta uveljavljajo svoje interese pri sprejemanju
instrumentov EU.30
Evropska agencija za okolje (European Environment Agency - EEA) se
ukvarja z zagotavljanjem zanesljivih in neodvisnih informacij o okolju, v prvi vrsti
za Evropsko komisijo, Evropski parlament in Svet. Evropski uniji in drţavam
članicam pomaga do večje ozaveščenosti pri odločitvah o izboljšanju okolja,
spodbujanju trajnosti in vključevanju okoljskih pomislekov v gospodarske
politike. Zraven tega usklajuje Evropsko okoljsko informacijsko in opazovalno
omreţje Eionet.31
Evropska investicijska banka (European Investment Bank – EIB) je v skupni
lasti drţav EU. Njena vloga je v dajanju posojil za namen uresničitev ciljev EU.
Svoja sredstva namenja za ustvarjanje potenciala za delovna mesta in
gospodarsko rast, ukrepe, ki blaţijo podnebne spremembe in tudi za
uveljavljanje politike Evropske unije zunaj EU. Da bi se naloţbe, ki so
financiranje s strani EIB-ja kar najbolje obrestovale, nudi tudi svetovanje in
tehnično pomoč na področjih, ki jih financira. Je neodvisna od drugih institucij
EU, odločitve o najemanju in dajanju posojil, tako sprejema samostojno, na
podlagi ocene posameznega projekta in glede na moţnosti, ki jih ponujajo
finančni trgi. Je tudi večinski delničar Evropskega investicijskega sklada
(European Investment Fund – EIF), katerega finančni instrumenti so:32
- tvegani kapital in mikrofinanciranje za mala in srednja podjetja, zlasti
nova in inovativna podjetja,
- jamstva za finančne ustanove, ki dajejo posojila malim in srednjim
podjetjem,
- pomoč drţavam EU in drţavam kandidatkam za vstop v EU pri razvoju
trgov tveganega kapitala. 29
Kajnč Sabina, Lajh Damjan, n.d., str. 134-137. 30
Prav tam, str. 385 in 386. 31
Evropska Agencija za okolje, Kdo smo, URL: http://www.eea.europa.eu/sl/about-us/who (16.7.2016). 32
Evropska unija, Evropska investicijska banka (EIB), URL: http://europa.eu/about-eu/institutions-bodies/eib/index_sl.htm (16.7.2016).
11
2.2 Okoljska politika Slovenije
Temeljni strateški in planski dokument na področju okolja v Republiki Sloveniji
je Nacionalni program varstva okolja – NPVO. V njem so usmeritve in ukrepi za
doseganje okoljskih planov za obdobje 2005-2012 (novejši nacionalni program
s področja varstva okolja še ni bil sprejet). Sprejet je bil na podlagi Zakona o
varstvu okolja iz leta 1999. V njem so določeni cilji in ukrepi za njihovo
doseganje po posameznih področjih. Na začetku tega dokumenta so lepo
opisani okoljski izzivi, s katerimi se je drţava srečevala ob prilagajanju na
evropski okoljski pravni red in evropske okoljske standarde, razviden je pa tudi
trud da se čimbolj prilagodi načelom okoljske politike Evropske unije ţe pred
samo priključitvijo Slovenije k EU. Kot nujen pogoj za uspešno prilagajanje
razvitejšim drţavam Evrope, pa je navedeno, da se mora v prvi fazi okrepiti
vloga drţave, predvsem kot nosilca uvajanja mehanizmov preprečevanja
večanja dobička na račun okolja.33
Okoljska politika Slovenije v glavnem sloni na okoljskem pravu EU, Zakonu o
varstvu okolja (ZVO-1) in zgoraj omenjenem Nacionalnem programu varstva
okolja, ki je bil napisan kot plan dela na področju okolja za določeno časovno
obdobje (do leta 2008), vendar pa do danes novejši dokument še ni bil sprejet,
izdana je bila le Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
(ReNPVO). Istega leta kot je Slovenija pristopila k EU, je bil izdan tudi nov
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 41/04), ki je vsebinsko ţe
usklajen z zahtevami Evropske unije.34
OECD je v Presoji učinkovitosti okoljske politike Slovenije v letu 2012 v
povzetku podala naslednje mnenje: »Okolje v Sloveniji je bogato in raznoliko,
vendar izpostavljeno rastočim pritiskom. Bolj bi morali poudarjati zeleno rast,
vključno z zeleno davčno reformo, boljšim vključevanjem javnega in zasebnega
financiranja in bolj učinkovitimi spodbudami za ekoinovacije. Okoljske politike so
se uveljavile in okrepile, vendar napredek omejujejo problemi pri izvajanju
ukrepov in ravnanje z odpadki bi moralo bolje odraţati potrebe drţave.
Učinkovitost podnebne politike je odločilno povezana z vplivi prometa.
Mednarodno sodelovanje naj se še naprej razvija v skladu z nacionalnimi cilji in
jih dopolnjuje.35« Priporočilo OECD na podlagi opravljene analize je da
Slovenijo podprejo pri nadaljnjem spodbujanju in pripravi politik za ozelenitev
rasti, izvajanje okoljskih politik, mednarodno sodelovanja, podnebne
spremembe in onesnaţevanje zraka in upravljanje z odpadki in materiali.36
33
Nacionalni program varstva okolja (NPVO), Uradni list RS, št. 83/99, Ljubljana 1999. 34
Ministrstvo za okolje in prostor, Veljavni predpisi, URL: http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/ (30.5.2016). 35
OECD, Presoja učinkovitosti okoljske politike Slovenije 2012, str. 1,URL: https://www.oecd.org/env/country-reviews/50510297.pdf (22.7.2016). 36
Prav tam, str. 8.
12
Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo
Za Slovenijo je velik problem zelo decentraliziran sistem upravljanja in
pomanjkanje zasebnih zelenih investicij kot tudi pomanjkljivo medresorsko
sodelovanje na ravni ministrstev ter ločeno načrtovanje in izvajanje v okviru
posameznih vladnih agencij. Posledica vsega tega je, da je drţava ţe bila
deleţna kritik s strani Evropske komisije zaradi neučinkovitosti upravljanja
sredstev. Dejstvo je, da mora drţava nujno okrepiti zanimanje zasebnih
vlagateljev za vlaganje v dolgoročne zelene investicije, ki je sedaj zaradi
negotovosti povezanih z javno politiko in pomanjkanja stabilnih in usklajenih
mehanizmov za podporo strateškim investicijam v zeleno infrastrukturo zelo
slabo.37
Z dokumentom Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo z Akcijskim
načrtom za leti 2015-2016 ţeli Ministrstvo za okolje in prostor z drugimi resorji
in deleţniki začeti proces povezovanja znanja in doseganja konsenza glede
vizije, da je zeleno gospodarstvo strateška usmeritev drţave in je cilj procesa, s
katerim bo Slovenija postala konkurenčno gospodarstvo, v katerem bodo ljudje
dobro ţiveli in razumeli ter upoštevali omejitve, ki jih postavlja naravno okolje.
Program je bil pripravljen z namenom, da se preko njega doseţe prehod v
zeleno gospodarstvo in naj bi omogočil čim hitrejšo aktivno podporo tega
procesa ter povezal ukrepe in dejavnosti sektorskih politik. Njegov cilj je da
se38:
današnji modeli in vzorci potrošnje spremenijo v bolj trajnostne oblike,
podpre ekonomske spodbude in razvoj inovacij, ki koristijo okolju,
izboljša upravljanje virov in politika ravnanja z zemljišči, vodami in
odpadki.
Ključni dokumenti na ravni EU za prehod v zeleno gospodarstvo so: Evropa
2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast in v tem kontekstu
pripravljen Časovni načrt za Evropo, učinkovito z viri ter »paket« dokumentov, ki
jih je v letu 2014 objavila Evropska komisija in je namenjen sistematičnemu
premiku k zelenemu oziroma kroţnemu gospodarstvu. Politični okvir za
doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti upošteva zakonodajni okvir
EU tudi z vpetostjo v skupni strateški okvir, ki črpanje sredstev pogojuje tudi z
doseganjem okoljskih ciljev. Usmeritve, ki so ključni okvir za oblikovanje
korakov za prehod v zeleno gospodarstvo v Sloveniji, so ukrepi za trajnostno 37
OECD, Zbirka OECD »Boljše politike«, Slovenija reforme za močno in trajnostno oţivitev, URL: https://www.oecd.org/about/publishing/2014-05-Better-Policies-Slovenia-SL.pdf (1.6.2016). 38
Ministrstvo za okolje in prostor, Osnutek Okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo z Akcijskim načrtom za leti 2015-2016, URL: http://www.mop.gov.si/index.php?id=1333&tx_ttnews[tt_news]=6205&tx_ttnews[backPid]=12029&L=0&no_cache=1 (12.8.2016).
13
upravljanje z naravnim kapitalom in viri (ekosistemske storitve, biotska
raznovrstnost, minerali in kovine, voda, zrak, zemljišča in prst, morski viri)39 ter
celovit pristop k rabi prostora ter razvoju in trţenju slovenskega znanja,
proizvodov in storitev. V Sloveniji so v pripravi različni strateški dokumenti, kot
je nova Strategija razvoja Slovenije, prenova Strategije prostorskega razvoja
Slovenije in energetska zasnova Slovenije. Začenjajo se izvajati tudi ključni
dokumenti za črpanje sredstev Evropskih strukturnih in investicijskih skladov,
Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 in
Strategija pametne specializacije ter Program razvoja podeţelja 2014-2020 ter
Operativni program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo
emisij toplogrednih plinov do leta 2020, katerega temeljno vodilo je spodbujanje
zelenega gospodarstva. V pripravi so tudi številni programi in ukrepi na
povezanih sektorskih področjih (okolje, kmetijstvo in ţivilskopredelovalna
industrija, ribištvo, gozdarstvo, vode, energetika, narava, promet itd.).40
V Sloveniji ţe obstajajo posamezne dobre prakse upravljanja z viri in prakse
nekaterih »zelenih« podjetij ter dejavnosti, vendar do sedaj ni bilo sistemskega
pristopa, ki bi na medsektorski ravni spodbujal trajnostni razvoj in zeleno
gospodarstvo. Gospodarstvo (predvsem mala in srednja podjetja) je tesno
povezano z druţbo in njenimi potrošniškimi vzorci ter širšimi ţivljenjskimi
navadami, tako, da mora prehod na bolj zeleno gospodarstvo potekati preko
procesa ozaveščanja in spreminjanja ravnanja potrošnikov, proizvajalcev,
ponudnikov storitev, trgov in političnega upravljanja.41
39
Več o tem v Načrtu za Evropo, dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/resource_efficiency/about/roadmap/index_en.htm (14.8.2016) 40
Ministrstvo za okolje in prostor, Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo – OPZG z Akcijskim načrtom izvajanja OPZG (ANi OPZG) in Načrtom aktivnosti ministrstev in vladnih sluţb (NAMVS) 2015–2016,str. 5 in 6, URL: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/pomembni_dokumenti/opzg_akcijski_nacrt_in_nacrt_aktivnosti.pdf (14.8.2012). 41
Prav tam, str. 7.
14
3 SPODBUJANJE INOVACIJ IN TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA
Za reševanje perečih problemov v Sloveniji in EU, kot je varovanje narave
(naravne dediščine) in upravljanja z redkimi naravnimi viri, je ključnega pomena
spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja. Zasebni sektor lahko z ustreznim
podpornim okoljem ne samo zmanjša obremenitev naravnega okolja, ampak
tudi doseţe večjo konkurenčnost in inovativnost podjetij na domačem in tujem
trgu.42
Okoljske tehnologije:
- v primerjavi z drugimi tehnologijami manj škodujejo okolju,
- tehnologija in procesi zahtevajo manj resursov kar zmanjšuje
obremenitev okolja,
- upravljanje virov je učinkovitejše preko postopkov in storitev,
- so prisotne v vseh gospodarskih dejavnostih,
- ustvarjajo manj emisij in odpadkov,
- imajo manjši vpliv na zdravje in biotsko raznovrstnost,
- niţajo stroške in dvigujejo konkurenčnost.
Okoljske inovacije:
- so vse vrste inovacij (ne-tehnološke, novi izdelki, storitve in poslovne
prakse),
- ustvarjajo nove poslovne priloţnosti,
- izboljšujejo rabo virov,
- so medsebojno povezane z okoljsko tehnologijo,
- vključujejo nove učinkovitejše postopke, metode in načine rabe redkih
virov, tudi z recikliranjem odpadkov.
3.1 Cilj izvajanja ukrepov
Eden izmed ukrepov tehnološkega razvoja je tudi pospešeno vlaganje v
raziskave, razvoj in inovacije v varstvo okolja, ki omogoča dolgoročen razvoj
drţave in gospodarstva. Na področju varstva okolja je bil leta 1993 sprejet
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in z letom 2004 novela Zakona
o varstvu okolja (ZVO-1) (Uradni list RS, št. 41/04 s spremembami in
dopolnitvami).
42
Evropska komisija, Okoljske inovacije, junij 2009, stran 2, URL: http://ec.europa.eu/environment/pubs/pdf/factsheets/eco_innovation/sl.pdf (1.6.2016).
15
V 2. členu ZVO-1 so opredeljeni namen,cilji in načini doseganja ciljev na
področju varstva okolja v Republiki Sloveniji:
- Cilji varstva okolja so zlasti:
o preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja,
o ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja,
o trajnostna raba naravnih virov,
o zmanjšanje porabe energije in večja raba obnovljivih virov energije,
o odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega
naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih
regeneracijskih sposobnosti,
o povečevanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter
o opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi.
- Za doseganje zgoraj navedenih ciljev se:
o spodbuja proizvodnjo in potrošnjo, ki prispeva k zmanjševanju
obremenjevanja okolja,
o spodbuja razvoj in uporabo tehnologij, ki preprečujejo, odpravljajo ali
zmanjšujejo obremenjevanje okolja in
o plačuje onesnaţevanje in rabo naravnih virov.
Na področju varstva okolja je bila leta 2006 sprejeta še Resolucija o
Nacionalnem programu varstva okolja 2005-201243. Nacionalni program varstva
okolja (v nadaljnjem besedilu: NPVO) je osnovni strateški dokument na
področju varstva okolja, katerega cilj je splošno izboljšanje okolja in kakovosti
ţivljenja ter varstvo naravnih virov. V ta namen program določa cilje na
posameznih področjih za določena časovna obdobja in prednostne naloge ter
ukrepe za dosego teh ciljev.44
3.2 Ukrepi na področju tehnološkega razvoja
Vlada Republike Slovenije je na svoji spletni strani www.vlada.si objavila
načrtovane ukrepe za razvoj novih okoljevarstvenih tehnologij, učinkovitejše
upravljanje z naravnimi viri, odpiranje novih delovnih mest povezanih z
varstvom okolja in promocijo ter razvoj slovenskega znanja.
43
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (ReNPVO), Uradni list RS, št. 2/06, Ljubljana 2006. 44
Prav tam, str. 1.
16
Slika 1: Zelena rast
Vir: Vlada Republike Slovenije, Zeleno kot razvojni potencial Slovenije45
Predvideni ukrepi Vlade Republike Slovenije na področju zmanjševanja vpliva
na okolje v prihodnjem obdobju:46
- razvoj odličnosti in krepitev infrastrukture za raziskave in inovacije,
- oblikovanje enostavnega instrumenta za spodbujanje ekoinovacij
(inovacijski vavčer),
- oblikovanje instrumenta za svetovanje malim in srednjim podjetjem,
- oblikovanje instrumenta za izboljšanje snovne in energetske učinkovitosti
(povratni in nepovratni viri),
- priprava pilotnega projekta na temo zelenega/trajnostnega turizma.
Na nacionalni ravni so v sklopu uporabe okoljskih tehnologij preko NPVO
uvedeni naslednji ukrepi:47
- določitev prioritetnih okoljskih tehnologij za Republiko Slovenijo in
njihovih ciljnih učinkov na okolje ter razvoj gospodarstva,
- vključitev gospodarskih in raziskovalnih subjektov v aktivnosti iz EU
programa o okoljskih tehnologijah,
- določitev in sprostitev finančnih instrumentov za delitev tveganja pri
investiranju v okoljske tehnologije,
- sprostitev finančnih instrumentov za spodbujanje tehnologij obnovljivih
energijskih virov in energijsko učinkovitih tehnologij,
45
Vlada Republike Slovenije, Zeleno kot razvojni potencial Slovenije, URL: http://www.vlada.si/teme_in_projekti/prehod_v_zeleno_gospodarstvo/ (1.6.2016). 46
Vlada Republike Slovenije, Raziskave, razvoj in inovacije za zeleno gospodarsko rast, URL: http://www.vlada.si/teme_in_projekti/prehod_v_zeleno_gospodarstvo/ukrepi/zelena_rast_gospodarstva/ (1.6.2016). 47
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (ReNPVO), Uradni list RS, št. 2/06, Ljubljana 2006, stran 4 in 5.
17
- revizija okolju škodljivih subvencij,
- spodbujanje zelenih naročil oziroma spodbujanje nabav (javnih in
privatnih) okoljskih tehnologij ter okolju prijaznih proizvodov in storitev,
- zvečanje okoljske zavesti podjetij in potrošnikov (promocija »od mnoţine
h kakovosti«, čistejše tehnologije, eko dizajn, okoljski standardi ipd).
3.3 Finančni instrumenti za okoljske inovacije
Okoljska inovacija je vsaka inovacija (nova tehnologija, izdelek, proces,
postopek ali storitev), ki lahko prispeva k varstvu okolja ali učinkovitejši rabi
virov. Za spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja je potrebno najti
stroškovno učinkovite načine za zmanjšanje potreb po naravnih virih in varstvo
okolja. To lahko doseţemo z učinkovito uporabo gospodarskih, pravnih in
drugih instrumentov, pri uvajanju finančnih spodbud za zaščito okolja,
bistvenega pomena pri tem so raziskave. V današnji hitro razvijajoči se okoljski
industriji ustvarjajo okoljske inovacije nove poslovne priloţnosti in hkrati koristijo
okolju. Kot podporo k prodoru na trg okolju prijaznih tehnologij uporablja
Evropska unija sredstva, kot so zelena javna naročila, znake EU za okolje,
finančne spodbude, prostovoljne sporazume, industrijske standarde in trţne
mehanizme, kot je trgovanje s pravicami do emisij. Za tveganja, ki jih prinašajo
naloţbe v okoljske inovacije, je EU pripravila tudi posebne finančne ukrepe.48
Z Uredbo (EU) št. 1303/2013 so določene skupne določbe, ki veljajo za
evropske strukturne in investicijske sklade ali sklade ESI49. V njej so tudi
določbe, potrebne za zagotovitev njihovega medsebojnega usklajevanja,
njihove učinkovitosti in usklajevanja z drugimi instrumenti EU. Za vsak tematski
cilj, ki je opredeljen v uredbi, zagotavljajo pregled dopolnilnih instrumentov, ki so
na voljo na ravni EU ter podrobne vire informacij, primere dobrih praks za
zdruţevanje različnih tokov financiranja ter opis ustreznih organov in teles, ki so
vključeni v upravljanje posameznega instrumenta. V dokumentu so tudi
povezave do uporabnih spletnih strani in dokumentov s tega področja, na voljo
je pa tudi spletni seznam, preko katerega je mogoče najti najprimernejše vire
financiranja.50
Vlada Republike Slovenije je v 111. členu ZVO-1 opredelila finančne
instrumente za varstvo okolja. (bolj podrobno na strani 44).
48
Evropska komisija, Okoljske inovacije, junij 2009, URL: http://ec.europa.eu/environment/pubs/pdf/factsheets/eco_innovation/sl.pdf (1.6.2016). 49
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad (KS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeţelja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR). 50
Evropska komisija, Smernice za prejemnike sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter s tem povezanih instrumentov EU, strani 1-4, URL: http://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/navodila/smernice-za-prejemnike-sredstev.pdf (12.8.2016).
18
3.4 Financiranje zelenih investicij
Glede na priporočilo OECD bodo potrebne velike spremembe v gospodarstvu
za prehod iz umazanih na čiste tehnologije in na zeleno infrastrukturo za
doseganje sprememb in okoljskih ciljev. Za povečanje konkurenčnosti bo
potrebna krepitev okoljskih inovacij za zagotavljanje tehnoloških rešitev. Mala in
srednje velika podjetja bodo morala povečati vlaganja v raziskave in razvoj
(trenutno javni sektor predstavlja večino raziskovalnega dela). Doseganje
infrastrukturnih investicij varstva okolja oteţuje tudi decentralizacija in prenos
pooblastil na lokalne skupnosti. Zaradi negotovosti povezanih z javno politiko in
pomanjkanja stabilnih in usklajenih mehanizmov za podporo investicijam v
zeleno infrastrukturo, le ta prejema premalo pozornosti dolgoročnejših zasebnih
vlagateljev.51
Ključna priporočila OECD:52
- Okrepiti okoljske vidike v gospodarskih in strukturnih politikah, na primer
s poudarjanjem “zelene rasti” v novi strategiji razvoja Slovenije.
- Izboljšati okoljske vidike prostorskega načrtovanja. Potrebna je celovita
strategija za učinkovito povezavo prometnih in okoljskih politik ter politik
o rabi tal na nacionalni ravni s spremljanjem usklajenih ukrepov po
občinah.
- Prizadevati si za celovit pristop k zelenim naloţbenim politikam za
spodbujanje in povečanje zasebnih investicij.
- Preučiti, kako lahko vlada pomaga zmanjšati tveganja donosa oziroma
koristi za zasebni sektor pri kapitalskih naloţbah v zelene projekte, na
primer pri investiranju v primernejša vozila in tehnologije.
Program zelenega razvojnega preboja podpira vsa tri krovna področja
dokumenta Strategija EU 2020 (trajnostni, pametni in vključujoči razvoj), ki
predstavlja krovni evropski dokument in je izhodišče za pripravo nacionalnih
strategij razvoja v drţavah članicah EU. Zajema sedem vertikalnih in pet
horizontalnih področij:53
- Vertikalna področja so: trajnostna mobilnost, energetska prenova stavb
(kot del stanovanjske politike) in prehod na obnovljive vire energije,
snovna učinkovitost in odpadki, gozd in les, prehranska samooskrba in
ekološko kmetijstvo ter zeleni turizem.
51
OECD, Zbirka OECD «Boljše Politike», Slovenija reforme za močno in trajnostno oţivitev, 2014, str. 24 in 25, URL: https://www.oecd.org/about/publishing/2014-05-Better-Policies-Slovenia-SL.pdf (1.6.2016). 52
Prav tam, str. 25. 53
PLAN B, Plan B za Slovenijo 4.0 – Za zeleni razvojni preboj: Prispevek za Strategijo razvoja Slovenije
2014-2020, str. 5, URL: http://www.planbzaslovenijo.si/upload/SRS/plan-b-zeleni-razvojni-preboj.pdf (12.8.2016).
19
- Horizontalna področja so: zelena proračunska reforma, inovativnost,
izobraţevanje, podjetništvo in konkurenčnost, prostorska in stanovanjska
politika, upravljanje zavarovanih območij ter financiranje okoljskih
nevladnih organizacij (NVO) v Sloveniji.
Potenciali za razvoj teh področij so v subvencijah, spodbujanju učinkovite rabe
energije in učinkoviti rabi virov s pametnejšimi odločitvami, zelenem finaciranju
in zelenem javnem naročanju. Subvencije morajo biti usmerjene v področja, ki
spodbujajo inovativnost, zvišujejo učinkovitost in javno dobro. Višji proračunski
prihodki od obdavčenja energije po drugi strani omogočajo zniţanje davčnih
obremenitev dela, posledica česar je moţnost razvoja ekonomije z večjo
delovno intenzivnostjo in niţjo intenzivnostjo porabe virov. S tem se podprejo
tudi ţe obstoječa konkurenčna mala podjetja (izolacija, okna in vrata, ogrevalni
sistemi) in raba obnovljivih virov energije. Pomemben korak naprej na tem
področju je bil narejen leta 2011, ko je bila v Sloveniji sprejeta zakonodaja za
zeleno javno naročanje, katere namen je bil, da se poveča nakup izdelkov, ki
izpolnjujejo okoljske standarde. To je tudi priloţnost za domače proizvajalce, saj
je na tem področju še vedno veliko pomanjkanje določenih skupin proizvodov.54
Gospodarski, socialni in okoljski razvoj ni le posledica naloţb, ampak tudi
političnega okvirja (predpisi, davki, itd.) ter znanja in vrednot v druţbi, kar je
potrebno upoštevati pri odločitvah o razvojnih investicijah.55
3.5 Povratna in nepovratna sredstva
Osnovni pogoj zasebnega sektorja za izvajanje vseh aktivnosti iz naslova
varstva okolja so finančni viri. Ti so lahko po svojem izvoru:
1. Lastna sredstva.
2. Dolţniški finančni viri (krediti, ipd.).
3. Sredstva iz EKO sklada (ki dodeljuje posojila, garancije ali druge oblike
poroštev, nepovratna sredstva ter izvaja finančni zakup na podlagi
javnega poziva oziroma javnega razpisa. Kapitalske naloţbe in druge
finančne instrumente pa izvaja po postopku določenem v zakonu, ki
ureja javnozasebno partnerstvo56).
4. Sredstva finančnih centraliziranih programov EU (Obzorje 2020 in LIFE
2020) in decentraliziranih programov (Kohezijski sklad).
54
Lep primer je Dunajski program ÖkoKauf: izpuste CO2 so zmanjšali za 30.000 t, stroške pa za 17 mio eur ton letno, ob hkratni krepitvi lokalnega zelenega gospodarstva. 55
PLAN B, Plan B za Slovenijo 4.0 – Za zeleni razvojni preboj: Prispevek za Strategijo razvoja Slovenije 2014-2020, str. 9, URL: http://www.planbzaslovenijo.si/upload/SRS/plan-b-zeleni-razvojni-preboj.pdf (12.8.2016). 56
146.c člen Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), Uradni list RS, št. 41/04, Ljubljana 2004.
20
Financiranje okoljskih nalog iz drţavnega proračuna se vrši na podlagi dveh
krovnih zakonov, ki sta Zakon o javnih financah57 in Zakon o izvrševanju
proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 201758. Investicije za varovanje
okolja so se v obdobju od 2008-2014 povečale in sicer iz 346.640.000 EUR v
letu 2008 na 405.700.000 EUR v letu 2014.59
Trenutno se usmerjajo sredstva v posojilno in jamstveno shemo za energetsko
prenovo, pospešitev energetske sanacije javnih stavb z energetskim
pogodbeništvom in razpisov za sofinanciranje prenove javnih stavb s pomočjo
sredstev Evropske unije, v prilagoditev sistemov javnega potniškega prometa in
sistema parkiraj in se pelji z avtobusom ter drugih oblik kolektivnega osebnega
transporta (carpooling, carsharing…), namenska politika posojil (ugodna
posojila, jamstva nad vrednostjo hipoteke, premostitvena posojila) in davčne
olajšave za nepremičnine v najemu.60
Vse potrebne informacije o razpisih lahko uporabnik dobi pri naslednjih
institucijah61:
Financiranje podjetij EU: Banke in tvegani kapital
Interreg Europe – programi medregijskega sodelovanja v Evropski uniji
Horizon 2020
Javna naročila in financiranje Evropske komisije
Strukturni skladi EU v Sloveniji
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji
Sredstva EU za mala podjetja
Javna agencija SPIRIT Slovenija
Slovenski podjetniški sklad
Slovenski regionalno razvojni sklad
Javni razpisi – dnevno sveţa baza razpisov v Sloveniji in EU
Razpisi.info – vsi evropski, nacionalni in regionalni razpisi za nevladne
organizacije
Pregled objav naročil srednje in velike vrednosti v Uradnem listu RS
57
Zakon o javnih financah (ZJF), Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617. 58
Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617), Uradni list RS, št. 96/15 in 46/16. 59
Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Poročilo o okolju v Sloveniji 2009, Ljubljana, 2010, str. 292 in 293, URL: http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/POS2009_zdruzeni_dokument0.pdf (9.7.2016). 60
PLAN B, Plan B za Slovenijo 4.0 – Za zeleni razvojni preboj: Prispevek za Strategijo razvoja Slovenije 2014-2020, str. 17, URL: http://www.planbzaslovenijo.si/upload/SRS/plan-b-zeleni-razvojni-preboj.pdf (12.8.2016). 61
Dostopno na DATA, Ţelite črpati EU sredstva, pa ne veste, kje poiskati informacije?, URL: http://data.si/blog/2015/03/06/zelite-crpati-eu-sredstva-pa-ne-veste-kje-poiskati-informacije/ (14.8.2016).
21
4 DAVČNA ZAKONODAJA S PODROČJA VAROVANJA
OKOLJA
Okoljski davki imajo dve funkciji. Po eni strani se z njimi povečuje cene okolju
škodljivim dejavnostim in s tem spodbuja ljudi k spremembi navad, po drugi
strani pa so vir prihodkov za javne proračune, iz katerih se financirajo finančne
spodbude. Lep primer tega so nekateri prihodki od davkov povezanih z vodo, ki
jih drţava porabi za obnovo vodnih virov in blaţitev posledic onesnaţevanja
voda. Slovenija ima zelo obširen sklop okoljskih davkov, med katere sodijo tudi
davki na nekatere onesnaţevalce, na določene izdelke, davke, povezane s
prometom, davke na vodo, davke na odpadke in davke na energijo.62
4.1 Ustava Republike Slovenije
Ustava Republike Slovenije vsebuje ustavnopravna izhodišča za ureditev
varovanja okolja in pobiranja davkov ter drugih dajatev iz naslova varstva
okolja. V njej je določeno63:
- pravice in pogoji za izkoriščanje naravnega bogastva,
- pogoji uporabe zemljišč,
- pravica do zdravega ţivljenjskega okolja,
- za zdravo ţivljenjsko okolje skrbi drţava,
- zakonski pogoji in obseg poravnave povzročene škode v naravi s strani
povzročitelja,
- vsakdo je dolţan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti,
drţava in lokalne skupnosti pa skrbijo za ohranjanje naravne dediščine,
- predpisovanje davkov, carin in drugih dajatev,
- pristojnost lokalnih skupnosti na podlagi ustave in zakona v
predpisovanju davkov in drugih dajatev.
4.2 Pravo Evropske unije
Pristojnosti EU se raztezajo na vsa področja okoljske politike, kot so
onesnaţenost zraka in vode, ravnanje z odpadki in podnebne spremembe.
Obseg ukrepov je omejen z načelom subsidiarnosti in z zahtevo za soglasje v
Svetu v zadevah, povezanih z davki, prostorskim načrtovanjem, rabo zemljišč,
kvantitativnim upravljanjem vodnih virov, izbiro virov energije in strukturo oskrbe
62
A. Burja, J. Sonnenschein, N. Vrhunc, n.d., str.13. 63
70., 71., 72., 73. in 147. člen Ustave Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, Ljubljana 1991.
22
z energijo. Pravno podlago najdemo v Pogodbi o delovanju Evropske unije
(PDEU) in sicer v 11., 191., 192., in 193. členu64.
Od leta 1970 so Evropska unija in njene članice na podlagi PDEU uvedle
obširno zakonodajo, ki zajema naslednje vidike:65
- Boj proti podnebnim spremembam
- Splošne določbe
- Trajnostni razvoj
- Ravnanje z odpadki
- Onesnaţevanje zraka
- Varstvo voda in gospodarjenje
- Varstvo narave in biotske raznovrstnosti
- Zaščita tal
- Civilna zaščita
- Zvočno onesnaţenje
- Okolje: sodelovanje s tretjimi drţavami
Na zgoraj navedene teme je izdala številne uredbe, direktive, priporočila in
mnenja. Vsaka drţava članica je dolţna implementirati zakonodajo EU v svoj
nacionalni pravni red in je odgovorna za pravilno izvajanje na svojem ozemlju.
Posledično se evropski pravni red uporablja kot implementiran v slovenski
pravni red. Ker za sam namen te diplomske naloge ti pravni viri niso toliko
pomembni, sem se odločila, da jih v tem delu ne bom naštevala.
Slovenija je dolţna spoštovati tudi mednarodne pogodbe s področja varstva
okolja ki so podpisane, ratificirane in objavljene v Uradnem listu RS.
4.3 Slovenska zakonodaja
V Sloveniji je več kot 20 zakonov s področja varstva okolja in več kot 500
podzakonskih aktov na to temo, tako da je okoljevarstveni zakonodaji teţko
slediti. Ustava Republike Slovenije kot hierarhično najvišji pravni akt v svojem
72. členu določa, da ima vsakdo pravico do zdravega ţivljenjskega okolja, skrb
za zdravo ţivljenjsko okolje pa je prepuščena drţavi in lokalnim skupnostim
(občine). Za slovensko okoljevarstveno zakonodajo so značilne heterogenost, 64
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), Uradni list EU C 326, Bruselj 2012. 65
EUR-Lex, Environment and climate change, URL: http://eur-lex.europa.eu/summary/chapter/environment.html?root_default=SUM_1_CODED=20&locale=en (17.6.2016).
23
medsebojna prepletenost predpisov in njihova številčnost. Krovni predpis, ki pri
nas ureja varstvo okolja je Zakon o varstvu okolja (ZVO-1). Leta 1993 je bil
sprejet prvi zakon, ki je ţe vseboval načela trajnostnega razvoja, leta 2004 pa
njegova novela ZVO-1, ki velja še danes. V njem je teţišče na varstvu pred
obremenjevanjem okolja kot temeljnim pogojem za trajnostni razvoj. Določa
temeljna načela in ukrepe za varstvo okolja, ekonomske in finančne instrumente
za doseganje ciljev varstva okolja ter načine za spremljanje stanja okolja.66
S predpisi ki urejajo področje okolja se poskuša doseči dvoje in sicer:
preprečevanje uničevanja okolja, v primerih ko je do tega ţe prišlo pa obuditev
uničene narave. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja trend preprečevanja
onesnaţevanja in uničevanja okolja, torej odprava vzrokov in ne ukvarjanje s
posledicam ţe nastale škode. To se poskuša doseči tudi s t.i. trajnostnim
razvojem, ki ga je zelo dobro opisala norveška političarka Gro Harlem Bruntland
»Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sodobnega človeškega rodu, ne da bi
ogrozili moţnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe.«
Zakoni po področju varovanja okolja se nahajajo v prilogi 1.
4.4 Zakonska ureditev okoljskih dajatev
Okoljski davek je davek, ki ga moramo plačati zaradi onesnaţevanja okolja.
Slovenija je v samem vrhu med drţavami članicami EU, po odstotku BDP-ja, ki
jih predstavljajo pobrani okoljski davki. Največji deleţ pri tem predstavlja
obdavčitev energije (trošarina na energente in električno energijo, obdavčitev
emisije CO2,..) kar nas uvršča celo na prvo mesto v Evropski uniji. Pravno
podlago za okoljske davke najdemo zlasti v Zakonu o trošarinah, Zakonu o
davku na motorna vozila, Zakonu o varstvu okolja, Zakonu o vodah ter na
njihovi podlagi sprejetih podzakonskih aktih.67
Okoljski davki spadajo med okoljske dajatve, ki so ekonomski in finančni
instrument varstva okolja za pospeševanje in spodbujanje doseganja ciljev iz
varstva okolja68 z načelom plačila za obremenjevanje okolja na podlagi
katerega povzročitelj obremenitve krije vse stroške primeru okoljske škode.69
Posamezni Finančni uradi70 Finančne uprave Republike Slovenije so pristojni za
pobiranje nacionalnih okoljskih dajatev na podlagi posameznih uredb, ki
določajo obveznosti. Plačniki oziroma zavezanci okoljskih dajatev glede na
66
A. Viler Kovačič, n. d., str. 26-28. 67
M. Pograjc, A. Boţič, M. Jagodič, J. Leban, Okolje, Deleţ okoljskih davkov v BDP narašča, EOL, 78/79, Fitmedia d.o.o., junij 2013, str. 36, 37 in 39. 68
111. člen Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), Uradni list RS, št. 41/04, Ljubljana 2004. 69
Prav tam, 10. člen. 70
Uredba o določitvi finančnih uradov Finančne uprave Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 57/14 in 92/14, Ljubljana 2014.
24
posamezne uredbe so pravne in fizične osebe s sedeţem v Republiki
Sloveniji.71
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) določa načelo plačila za obremenjevanje
okolja:72
(1) Povzročitelj obremenitve krije vse stroške predpisanih ukrepov za
preprečevanje in zmanjševanje onesnaţevanja ter tveganja za okolje,
rabo okolja ter odpravo posledic obremenjevanja okolja, vključno s
stroški izvedbe preprečevalnih in sanacijskih ukrepov v primeru okoljske
škode.
(2) Z namenom zmanjševanja obremenjevanja okolja se lahko predpiše
okoljsko dajatev zaradi onesnaţevanja ali zaradi vsebnosti okolju
škodljivih snovi v surovini, polizdelku ali izdelku.
(3) Povzročitelju obremenitve se lahko predpiše obveznost jamčenja s
finančnimi jamstvi zaradi izvajanja predpisanih obveznosti ali poplačila
stroškov obremenjevanja okolja pri opravljanju njegove dejavnosti, po
njenem prenehanju ali prenehanju obratovanja naprave ali obrata ali
prenehanju povzročitelja obremenitve.
Na podlagi Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) je v Sloveniji trenutno veljavnih
devet uredb o okoljskih dajatvah in štirje pravilniki (Priloga 2), ki podrobneje
urejajo način plačevanja teh dajatev in ostale podrobnosti.
Okoljski davki so v letu 2014 predstavljali okoli 3,83 % bruto domačega
proizvoda. Prihodki drţave od okoljskih davkov so v letu 2014 znašali 1.425,40
milijona EUR, to je za 1,84 % več kot v letu pred tem. V Sloveniji je bilo v letu
2014 plačanih v proračun RS za 1.425,40 milijona EUR okoljskih davkov ali za
1,84 % več kot v letu 2013. Največji deleţ okoljskih davkov je bil pobran z davki
na energijo, 77 %, z davki na promet je bilo pobranih 12 %, z davki na
onesnaţevanje in z davki na rabo naravnih virov pa skupaj 11 % okoljskih
davkov. Največji deleţ okoljskih davkov so plačala gospodinjstva, in sicer več
kot 65 %. Preostalih 35 % je plačal gospodarski sektor. Okoljski davki so v letu
2013 predstavljali okoli 3,87 % bruto domačega proizvoda. V letu 2014 je bil
njihov deleţ v bruto domačen proizvodu manjši, in sicer je znašal 3,83 %, to je
za 1,17 % manj kot v letu 2013.73
71
Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Davki in druge dajatve, Okoljske dajatve, URL: http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/okoljske_dajatve/ (11.6.2016). 72
10. člen Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), Uradni list RS, št. 41/04, Ljubljana 2004. 73
Statistični urad Republike Slovenije, Pregled področja, Okolje, Davki v zvezi z varstvom okolja, Slovenija, 2013–2014, URL: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5470&idp=13&headerbar=11 (18.7.2016).
25
Grafikon 1: Okoljski davki po vrstah davkov, Slovenija, 2014
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
Tabela 1: Prihodki okoljskih davkov v Sloveniji v letih 2013/14
2013 2014
2014 2013
mio. EUR indeks
Skupaj 1.400 1.425 102
davki na energijo 1.076 1.097 102
davki na promet 164 171 104
davki na onesnaţevanje 131 128 98
davki na rabo naravnih virov 29 29 99
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
26
5 DAVČNE OLAJŠAVE ZA VLAGANJE V RAZISKAVE,
RAZVOJ IN VARSTVO OKOLJA
Davčne olajšave in oprostitve so izjema v pravni ureditvi davčnega sistema in
so pravno opravičljive predvsem v smislu načela davčne sorazmernosti, ki
zakonodajalcu nalaga, da mora predhodno presoditi, ali je obdavčitev oziroma
uvedba posameznega davka z določeno vsebino nujna in ali ţelenega cilja ni
mogoče doseči z drugimi sredstvi. Davčna oprostitev pomeni delno ali celotno
izvzetje ali oprostitev obdavčenja (angl.Tax exemption) in ima pomembno vlogo
pri pospeševanju ekonomskega razvoja. Najdemo jih predvsem v naslednjih
oblikah:74
- davčna olajšava v oţjem smislu je odbitek pred izračunom obdavčljive
davčne osnove,
- zniţanje davka je dejansko zniţanje davka po ugotovljeni obdavčljivi
osnovi in ţe izračunanem davku,
- ugodnejša davčna stopnja je posebna oblika olajšave, ki se uporablja
takrat, ko drţava z namenom stimulacije razvoja določenih dejavnosti
obdavči davčno osnovo zavezancev s posebno, niţjo davčno stopnjo od
običajne.
5.1 Davčne olajšave za raziskave in razvoj
Pospeševanje zasebnega vlaganja v raziskave in razvoj se izvaja s t.i. ukrepi
tehnološkega razvoja, ki vključujejo povratna in nepovratna sredstva za
spodbujanje aktivnosti raziskav in razvoja v podjetjih in davčne olajšave za
raziskave in razvoj. Vlaganje v raziskave in tehnološki razvoj je bistven dejavnik
za izboljšanje konkurenčnosti podjetij. Ministrstvo za gospodarski razvoj in
tehnologijo izvaja različne aktivnosti s katerimi poskuša75:
- doseči povečanje vlaganja podjetij v raziskave in razvoj,
- spodbuditi zaposlovanje in usposabljanje raziskovalcev in razvojnikov v
gospodarstvu,
- doseči večje vključevanje slovenskega gospodarstva v mednarodne
znanstveno raziskovalne programe,
74
B. Škof, M. Wakounig, B. Tičar, S. Jerman, A. Kobal, A. Ferčič, Davčno pravo, Pravna fakulteta Univerze Maribor in Davčno-finančni raziskovalni inštitut, Maribor, 2007, strani 98, 124 in 125. 75
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja, URL: http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/tehnoloski_razvoj/spodbujanje_inovacij_in_tehnoloskega_razvoja/ (28.7.2016).
27
- izgraditi inovacijsko infrastrukturo v podporo nacionalnemu sistemu
inovacij.
5.1.1 Olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj za podjetja
Pravna oseba lahko uveljavljajva zmanjšanje davčne osnove za celoten znesek,
ki ga je vloţilo v raziskave in razvoj, omejena je le z višino davčne osnove. Kar
v praksi pomeni, da če ţeli uveljavljati olajšave, mora izkazovati dobiček. Za
neizkoriščen del davčne olajšave lahko zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih
petih davčnih obdobjih, pri čemer se davčna osnova najprej zmanjša za
neizkoriščen del davčne olajšave starejšega datuma. Med vlaganja iz tega
naslova spadajo:
- notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z
nakupom raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno
uporablja za izvajanje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca za
plačilo davka,
- plačila za raziskovalno-razvojne storitve, za opravljanje katerih podjetje
najame druge osebe, vključno s povezanimi osebami oziroma druge
javne in zasebne raziskovalne organizacije.
Če zavezanec financira raziskave in razvoj iz nepovratnih sredstev, ki jih je
pridobil iz proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, za ta del
sredstev ne more uveljavljati olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj. Podjetje
prav tako ne more uveljavljati zniţanje davčne osnove iz naslova vlaganja v
raziskave in razvoj, če je porabo teh sredstev ţe uveljavljal za zniţanje davčne
osnove iz naslova olajšave za investiranje.76
5.1.2 Olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj iz naslova samostojnega
podjetništva, gozdarske dejavnosti in kmetijske dejavnosti
V teh primerih gre za fizične osebe, ki so zavezane plačevati davek na podlagi
Zakona o dohodnini iz naslova opravljanja vsake podjetniške, kmetijske,
gozdarske, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti.77
Zavezanec ima pravico do olajšav v enaki višini in pod enakimi pogoji kot
podjetja (pravne osebe), drugače je urejeno samo v primeru, da pride do
prenehanja opravljanja dejavnosti. V teh primerih lahko pod pogoji navedenimi v
51. členu ZDoh-2, neizkoriščen del davčne olajšave prenese na novega
zasebnika oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo, ki
76
55. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/06, Ljubljana. 2006. Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje tega člena. 77
VEM Portal za podjetja in podjetnike, Davek od dohodka iz dejavnosti, URL: http://evem.gov.si/info/poslujem/davki/davek-od-dohodka-iz-dejavnosti/ (28.7.2016).
28
prevzame še neizkoriščen del olajšave pod pogoji, kot da do prenehanja
opravljanja dejavnosti nebi prišlo.78
Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena, zavezanec lahko zahteva, da se
za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne
šteje79:
prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela
podjetja zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne
nezmoţnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi, zakonca,
otroka, posvojenca ali pastorka (v nadaljnjem besedilu: novi zasebnik) in
so izpolnjen naslednji pogoji:
- novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji,
- novi zasebnik mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti,
amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s
prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na dan
prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, po kateri se bi izhajalo pri
izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem
dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti
ne bi prišlo,
- novi zasebnik prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki je
prenehal z opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju, ki se
prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za
zavezanca, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do
prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo.
prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z
določbami Zakona o gospodarskih druţbah o statusnem preoblikovanju
podjetnika, in so izpolnjeni naslednji pogoji:
- nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba je rezident,
- nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba mora ovrednotiti
prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in
izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi
z upoštevanjem vrednosti na zadnji dan obdobja, za katero se
izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti pri statusnem
preoblikovanju podjetnika, po kateri se bi izhajalo pri izračunu davčne
osnove pri zavezancu, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, oziroma
na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,
- nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba prevzame
rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki bo prenehal z opravljanjem
78
61. in 66.a člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/11, Ljubljana 2011. 79
Prav tam, 51. člen, 4. odstavek.
29
dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju oziroma delu podjetja, ki se
prenaša in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za
zavezanca, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do
prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,
- fizična oseba se zaveţe, da bo svoj deleţ v pravni osebi, pridobljen s
statusnim preoblikovanjem, obdrţala najmanj 36 mesecev in ga
nominalno ne bo zmanjšala.
Davčna obravnava iz četrtega odstavka tega člena se prizna, če je priglašena
pri davčnem organu in so izpolnjeni pogoji po tem členu. 80
5.1.3 Olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj pri društvih
Društvo je samostojno in neprofitno zdruţenje ustanovljeno zaradi
uresničevanja skupnih interesov. Njegov namen ni pridobivanje dobička,
preseţke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov trajno
namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane.81
S stališča financiranja in plačevanja davkov je pomembno, da društva spadajo
med pravne osebe zasebnega prava. Od ostalih gospodarskih druţb se ločijo
tudi po tem da ne plačujejo davkov. Osnovna ureditev društev je namreč taka,
da mora društvo ugotovljen preseţek prihodkov nad odhodki porabiti za
izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno, delitev premoţenja med
člane društva je nična. Vendar pa so kljub temu društva zavezana za
plačevanje davka od dobička od morebitnega opravljanja pridobitne dejavnosti,
ki mora biti določena v temeljnem aktu ter mora biti povezana z nameni in
nalogami društva. Omejena je tudi na obseg, ki je potreben za dosego le teh.
Društvo je dolţno zagotavljati ločene podatke za odhodke iz opravljanja
pridobitne dejavnosti, oziroma mora na kak drug način ugotavljati sorazmerni
znesek odhodkov, ki pripada pridobitni dejavnosti društva (celotni odhodki
društva se pomnoţijo s koeficientom, izračunanim iz razmerja med prihodki iz
pridobitne dejavnosti in celotnimi prihodki društva). Davčno osnovo društvo
določi na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in
Slovenskih računovodskih standardov.82
Iz vsega navedenega lahko povzamemo, da društva kot neprofitne organizacije
zasebnega prava ne morejo uveljavljati davčnih olajšav, ker je pogoj za olajšavo
izkazovanje dobička, ki ga pa društva ne morejo dosegati. V kolikor se pa
društvo ukvarja tudi s pridobitno dejavnostjo, pa za društvo v tem delu velja
Zakon o dohodku pravnih oseb (ZDDPO-2), torej enaka pravila kot za podjetja.
80
Prav tam, 51. člen, 9. odstavek. 81
1. člen Zakona o društvih (ZDru-1-UPB2), Uradni list RS, št. 64/11, Ljubljana 2011. 82
D. Petkovič, Obdavčitev društev z davkom od dobička in davkom na dodano vrednost, Davčno finančna praksa, št. 10/2003, ITEO ABECEDA d.o.o., oktober 2003, strani 20-22.
30
5.2 Davčne olajšave za varstvo okolja
V 113. členu Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) je opredeljeno, kdaj ima
zavezanec pravico do oprostitve, zmanjšanja ali vračila ţe plačane okoljske
dajatve:
če je povzročitelj obremenjevanja okolja in je z drţavo sklenil pogodbo o
dodatnem zmanjševanju obremenjevanja okolja ali
če je oseba, ki je vključena v izpolnjevanje mednarodno sprejetih
pogodbenih obveznosti drţave, ki se nanašajo na zmanjševanje
obremenjevanja okolja.
Zavezanec je v teh primerih upravičen do vračila, oprostitve ali zmanjšanja
plačila do višine upravičenih stroškov določenih skladno s predpisi, ki urejajo
drţavne pomoči in sicer za izvedbo ukrepov za prilagoditev predpisanim mejnim
vrednostim ali pravilom ravnanja ali izvedbo drugih ukrepov, s katerimi prispeva
k zmanjševanju onesnaţevanja okolja pod predpisano raven.
Na podlagi 112. In 113. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) je Vlada
Republike Slovenije sprejela devet uredb o okoljskih dajatvah (Priloga 2),
nadzor nad njihovim izvajanjem izvaja FURS. Posamezna uredba določa
obveznost plačevanja okoljske dajatve, blago za katerega se plačuje okoljska
dajatev, zavezance za okoljsko dajatev ter njene plačnike, osnovo za
obračunavanje okoljske dajatve, njeno višino in način njenega obračunavanja,
odmere ter plačevanja.83
Glavne obveznosti zavezancev oziroma plačnikov okoljskih dajatev po ZVO-1
so:
- prijava dejavnosti,
- vodenje evidenc po trenutku nastanka obveznosti za obračun,
- predloţitev obračunov krajevno pristojnim finančnim uradom in
- plačilo okoljske dajatve.
Zavezanci za plačevanje okoljskih dajatev so osebe s sedeţem v Republiki
Sloveniji. Plačevanje okoljskih dajatev se v grobem deli na okoljske dajatve, ki
pripadajo drţavnemu proračunu in tiste, ki pripadajo občinskim proračunom
(okoljska dajatev za onesnaţevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda in
okoljska dajatev za onesnaţevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov). Posebne
olajšave lahko uvedemo skozi vsako davčno obliko, svoj cilji in namen pa lahko
83
Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Okoljske dajatve, URL: http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/okoljske_dajatve/ (20.7.2016).
31
doseţejo zgolj v pogojih visokih davčnih stopenj. V razmerah kjer ţelimo imeti
splošno davčno breme sorazmerno nizko, praviloma davčne olajšave nimajo
visokega prihranka za tistega, ki se obnaša okolju odgovorno. Zato je potrebno
najti pravo ravnoteţje med splošno višino davčnih obremenitev in v ta namen
opredeljenih posebnih olajšav.84
5.2.1 Ureditev v primeru, ko zavezanec za plačilo okoljske dajatve ni
hkrati tudi povzročitelj okoljske obremenitve
Po načelu onesnaţevalec plača je povzročitelj onesnaţevanja dolţan plačati
okoljske dajatve, s katerimi se obdavčuje onesnaţevanje okolja. Zavezanec za
plačilo je torej oseba, ki povzroča onesnaţevanje okolja z emisijami (v vode,
zrak), oseba, ki povzroča onesnaţevanje vode z odpadki (na primer za
odlaganje na odlagališča, za odpadno embalaţo) ali oseba, ki proizvaja,
uporablja ali daje na trg surovine, polizdelke ali izdelke, ki vsebujejo okolju
škodljive snovi (na primer izrabljene avtomobile). Velikokrat zavezanec za
plačilo ni istočasno tudi povzročitelj okoljske škode. Eden izmed primerov za to
so komunalna podjetja. Le ta so zavezana za plačilo okoljske dajatve za
odpadke, ki jih povzročajo prebivalci. Zavezanec je v takem primeru dolţan
plačati okoljsko dajatev, vendar pa ta denar predhodno pobere od prebivalcev.
Kar v praksi pomeni, da to dajatev plačujejo uporabniki komunalnih storitev po
prejetih računih za opravljene storitve komunalnega podjetja.85
5.2.2 Olajšava za donacije
V kolikor pravna oseba nameni kako donacijo v ekološke namene, je
upravičena do uveljavljanja olajšave do višine 0,3 % obdavčenega prihodka v
davčnem obdobju.86
Davčna olajšava se prizna le za plačila rezidentom Slovenije in rezidentom
drugih drţav članic Evropske unije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za
opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti. Še dodatno je
moţno zniţati davčno osnovo v znesku 0,2 % obdavčenega prihodka davčnega
obdobja zavezanca za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene
in za izplačilo prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu.87
84
Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Plačevanje davkov in drugih obveznih dajatev, Plačevanje okoljskih dajatev, 1. izdaja, Marec 2015 URL:http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Placevanje_in_izvrsba/Podrocja/Placevanje_davkov_in_drugih_dajatev/Opis/Podrobnejsi_opis_Placevanje_okoljskih_dajatev.pdf (20.7.2016). 85
A. Viler Kovačič, n. d., stran 55. 86
59. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/06, Ljubljana 2006. 87
B. Škof, M. Wakounig, B. Tičar, S. Jerman, A. Kobal, A. Ferčič, n. d., stran 331.
32
5.2.3 Olajšave za vlaganje v investicije
Za uveljavljanje pravice do zmanjšanje davčne osnove iz naslova investiranja
veljajo praktično isti pogoji in pravila, kot za uveljavljanje pravice do zmanjšanja
davčne osnove iz naslova vlaganja v raziskave in razvoj, se pa ti dve pravici
medsebojno izključujeta. Za davčnega zavezanca je ugodneje (v primerih ko
lahko izbira) davčno olajšavo izkoristiti pod naslovom raziskav in razvoja, saj
pod olajšavo za investiranje lahko zmanjša davčno osnovo samo za 40%
investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, pod postavko
olajšave v vlaganje in razvoj pa kar 100% investiranega zneska.88
88
ZDoh-2, Uradni list RS, št. 13/11, Ljubljana 2011 in ZDDPO-2, Uradni list RS, št. 117/06, Ljubljana 2006.
33
6 UVELJAVLJANJE DAVČNE OLAJŠAVE
6.1 Opredelitev varstva okolja z davčnopravnega vidika
Starejši davčni sistem je bil v zasnovan na dodani vrednosti (Valuable Added
Tax), v tem času pa prehajamo na sistem, ki naj bi temeljil na obdavčitvi
potrošnje energije, porabe surovin in obremenjevanja okolja. Namen tega je v
ekonomski sistem vnesti samodejno regulacijo zmanjševanja obremenjevanja
okolja, saj naj bi bile dejavnosti, ki trošijo več energije in porabijo več surovin ter
v večji meri obremenjujejo okolje tudi bolj obdavčene. Drţava lahko takšne
davke predpisuje v skladu s svojo konkretno okoljevarstveno politiko.89
Kaj je okoljski oz. ekološki davek, je najlepše pojasnjeno v prejšnjem Zakonu o
varstvu okolja, v katerem piše, da gre za plačilo v obliki takse ali povračila,
katerega namen je spodbujanje manjšega obremenjevanja okolja in
zagotavljanje uporabe okolju manj škodljivih alternativ. Odmeri se glede na
vsebnost okolju škodljive sestavine surovine, energenta oziroma izdelka, glede
na škodljivost njihove uporabe, škodljivost obratovanja opreme oziroma
škodljivost storitve za okolje ali glede na ustvarjanje odpadkov.90 Če izhajamo iz
tega, imajo davčne olajšave isti namen, le da se v tem primeru zavezancu za
plačilo davka ne naloţi plačilo zaradi povzročanja škode, ampak se mu
obveznost plačila davka zmanjša oz. se mu plačilo davka sploh ne odmeri,
zaradi manjšega ali celo ničnega obremenjevanja okolja.
6.2 Brez poslovnega načrta projekta ni davčne olajšave
Da lahko davčni zavezanec uveljavlja davčne olajšave iz naslova varstva okolja,
mora ţe na začetku načrtovanega vlaganja v raziskave in razvoj oziroma
investicije načrtovati in izdelati ustrezen načrt (npr. projektno dokumentacijo,
poslovni načrt, finančni načrt, razvojni projekt, razvojni program,…) iz katerega
bo razvidno, npr. katere finančne vire ima na razpolago, rentabilnost projekta,
način izvedbe, časovno obdobje, različne analize (stroškov, koristi, vplivov na
okolje,...), različne kazalce uspešnosti, amortizacijski načrt, inflacija, na katerih
področjih in na kakšen način lahko doseţe zmanjšanje dajatev za varstvo
okolja, kje in na kakšen način lahko uveljavlja davčne olajšave (poznavanje
ustrezne zakonodaje) itd.91
Izdelava ustrezne dokumentacije za uveljavljanje davčne olajšave se zahteva
edino pri uveljavljanju davčne olajšave iz naslova raziskav in razvoja. V 8. členu
89
J.Čebulj, D. Pichler, A. Prančič, Zakon o varstvu okolja s komentarji, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1994, stran 75 in 76. 90
10. člen ZVO, Uradni list RS, št. 32/93, 1/96, Ljubljana 1993. 91
Z. Steblovnik, N. Meling, I. Leban Pavlin, T. Šček, J. Prebil Obal, M. Levstek, A. Sovinc, J. Lorber, Podjetništvo, Lesarska zaloţba, Ljubljana 2000, strani 161-195.
34
Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, kjer
je točno opredeljeno, kdaj lahko davčni zavezanec uveljavlja davčno olajšavo.
Davčni zavezanec mora poleg ostale zahtevane dokumentacije v omenjenem
pravilniku dostaviti tudi poslovni načrt ali poseben razvojni projekt oziroma
program podrobno in na tak način, da je moţno naknadno preverjanje
skladnosti s projektom oziroma z razvojnim programom. Med samim izvajanjem
dejavnosti se lahko poslovni načrt ali posebni razvojni projekt oziroma program
spreminja in dopolnjuje. Poslovni načrt ali posebni razvojni projekt oziroma
program mora vsebovati vsaj:92
- naslov raziskovalno-razvojnega projekta oziroma programa,
- opis vsebine raziskovalno-razvojnega projekta oziroma programa,
seznam predvidenih aktivnosti raziskovalno-razvojnega projekta oziroma
programa z oceno stroškov po posameznih aktivnostih in obdobjih,
- načrtovane mejnike med izvajanjem raziskovalno-razvojnega projekta
oziroma programa,
- rezultate raziskovalno-razvojnega projekta oziroma programa.
6.3 Uveljavljanje davčnih olajšav za raziskave in razvoj
Davčne olajšave za raziskave in razvoj so za zavezance in tudi za javne finance
predvidoma najpomembnejše in z vidika pravilnega izvajanja zakona
najzahtevnejše, ni jih pa moţno uveljavljati v primeru, da so financirana iz
nepovratnih sredstev poračuna Republike Slovenije oziroma proračuna
Evropske unije. Pri tem se za vlaganja, ki omogočajo davčno olajšavo štejejo
vlaganja v:93
- notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z
nakupom raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno
uporablja pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca;
- nakup raziskovalno-razvojnih storitev, ki jih izvajajo druge osebe,
vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne
raziskovalne agencije.
Davčni zavezanci lahko uveljavljajo davčne olajšave na podlagi Pravilnika o
uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganje v raziskave in razvoj. Pogoj, da se
priznajo je, da so vlaganja opredeljena v poslovnem načrtu ali posebnem
92
Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, Uradni list RS, št. 75/12, Ljubljana 2012. 93
B. Škof, M. Wakounig, B. Tičar, S. Jerman, A. Kobal, A. Ferčič, n. d.,stran 331 in 332.
35
razvojnem projektu oziroma programu na podroben način in tako, da je moţno
naknadno preverjanje skladnosti. Ta pravilnik med drugim vsebuje:94
Opredelitev vrste vlaganj v raziskave in razvoj,
obrazec za uveljavljanje olajšav in metodologijo za njegovo izpolnjevanje
ter
način predloţitve davčnemu organu.
Pri razlikovanju raziskovalne in razvojne dejavnosti v podjetju od sorodnih
dejavnosti je potrebno slediti osnovnemu načelu iskanja novih tehnoloških in
znanstvenih rešitev. Pri razmejevanju in uveljavljanju stroškov raziskav in
razvoja se štejejo naslednji stroški:95
a) stroški dela oseb, ki delajo na konkretnih raziskovalnih oziroma razvojnih
projektih v podjetju v danem obdobju,
b) stroški nakupa raziskovalno-razvojne opreme, ki se stalno uporablja le pri
izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca,
c) stroški materiala in storitev, povezani z raziskovalno in razvojno
dejavnostjo (vključno s stroški podpornih storitev za to dejavnost),
d) stroški izobraţevanja, izključno za potrebe raziskovalnih in razvojnih
projektov, ki se izvajajo v podjetju,
e) stroški povezani z zaščito intelektualne lastnine, ki neposredno izhaja iz
raziskovalnih in razvojnih dejavnosti zavezanca,
f) stroške pogodb z zunanjimi strokovnjaki in raziskovalci, ki delajo na
raziskovalno-razvojnem projektu oziroma programu,
g) stroške pogodb za izvajanje raziskovalno-razvojnih aktivnosti, sklenjenih z
raziskovalno-razvojnimi organizacijami in drugimi osebami, ki so
registrirane za opravljanje raziskovalno-razvojnih dejavnosti.
V 61. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in 55. členu Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) so opredeljene vrste vlaganj v raziskave in
razvoj, za katere se lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove. Še vedno pa
lahko pride do teţave pri razmejitvi med raziskavami in razvojem in drugimi
dejavnostmi v podjetju zavezanca z vidika upravičenosti uveljavljanja
zmanjšanja davčne osnove. Merila za ločevanje med raziskavami in razvojem in
z njim povezanih znanstvenih, tehnoloških ali industrijskih dejavnosti:96
- Kaj je cilj projekta?
94
Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, Uradni list RS, št. 75/12, Ljubljana 2012. 95
Prav tam, 6. in 7. člen. 96
Prav tam, priloga 3.
36
- Kaj je novega ali inovativnega v tem projektu?
- Ali išče projekt doslej neodkrite pojave, strukture ali povezave?
- Ali uporablja znanje ali tehnologijo na nov način?
- Ali je velika verjetnost, da bo zaradi projekta nastal novo (širše ali
globlje) razumevanje pojavov, povezav ali principov obdelave, ki bi bilo
zanimivo za več kot eno organizacijo?
- Ali pričakujemo, da bodo rezultati patentabilni?
- Kakšno osebje dela na projektu?
- Kakšne metode se uporabljajo na projektu?
- V okviru katerega programa je projekt financiran?
- Kako splošne bodo verjetno ugotovitve ali rezultati projekta?
- Ali projekt naravno sodi v drugo znanstveno, tehnološko ali industrijsko
dejavnost?
6.4 Uveljavljanje davčnih olajšav za investicije
Davčni zavezanci lahko uveljavljajo olajšave za investicije na podlagi 66.a člena
Zakona o dohodnini (Zdoh-2) in 55. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb (ZDDPO-2), kjer je navedeno, da se zniţanje davčne osnove lahko
uveljavlja za:97
- opremo (računalniška oprema, osebni avtomobili na hibridni ali električni
pogon, avtobusi na hibridni ali električni pogon in avtobusi ter tovorna
motorna
- neopredmetena dolgoročna sredstva.
Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za investicije po 66.a členu Zakona o
dohodnini in 55.a členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v delu, ki
so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti,
proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva
naravo nepovratnih sredstev.98
Podrobnejša navodila na kak način uveljavljati olajšave najdemo v:99
Pravilnik o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od
dohodka iz dejavnosti,
97
MP, Davčna olajšava za investicije, URL: http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/racunovodstvo/davcna-olajsava-za-investicije (20.7.2016). 98
Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/11, Ljubljana 2011 in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/06, Ljubljana 2006. 99
Pravilnik o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti in Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, Uradni list RS, št. 109/13, Ljubljana 2013.
37
Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb,
kjer najdemo tudi obrazec za obračun davka od dohodkov, metodologijo za
izpolnjevanje obrazca, način predloţitve davčnega obračuna davčnemu organu
in ostale priloge.
6.5 Oprostitev plačila pri okoljskih dajatvah
V davčnem sistemu so glede na proračunsko-politične odločitve zakonodajalca
velikokrat vgrajeni različni tipi davčnih olajšav in oprostitev, ki pomenijo zniţanje
davka, zniţanje davčne osnove ali niţjo davčno stopnjo.100
Način uveljavljanja oprostitev pri okoljskih dajatvah, ki so oproščena plačila je
opredeljen uredbah o okoljskih dajatvah (Priloga 2), zavezanci so Finančni
upravi RS dolţni obračun predloţiti ne glede na to, ali v posameznem davčnem
obdobju nastane obveznost za plačilo okoljske dajatve ali ne:101
- Dajatev zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin se ne plača za mazalna
olja, ki se uporabijo kot surovina za proizvodnjo drugih mazalnih olj, ki se
uporabijo kot proizvod za mehčanje materialov in po uporabi ostanejo v
teh materialih, vgrajena v druge končne izdelke, ki se izvozijo ali iznesejo
in mazalna olja, ki se izvozijo ali iznesejo.
- Dajatev zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme ne
plača proizvajalec ali pridobitelj, ki to električno in elektronsko opremo
sam uporabi kot končni uporabnik zaradi izvajanja svoje dejavnosti, ki ni
proizvodnja, popravljanje ali vzdrţevanje kakršnekoli opreme, ki vsebuje
električno in elektronsko opremo, če letna količina te opreme ne presega
1 500 kg.
- Dajatev zaradi uporabe hlapnih organskih spojin ne plačujejo proizvajalci
in pridobitelji teh spojin, če dajo letno v promet ali uporabijo manj kot 150
kg barv in lakov ter proizvodov za ličenje vozil. Prav tako se ne plačuje
dajatev za barvila, ki ne vsebujejo hlapnih organskih spojin.
- Dajatev zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih se ne plačuje za
odpadke, ki se uporabijo za prekrivanje odlagališča.
100
B. Škof, M. Wakounig, B. Tičar, S. Jerman, A. Kobal, A. Ferčič, n. d., stran 127. 101
A. Kitek, Okoljske dajatve ki se plačujejo v Sloveniji, IKS – revija za računovodstvo in finance, letnik 41, št. 8-9, Zveza računovodskih in finančnih delavcev Slovenije, avgust/september
2014, strani 124-128.
38
- Dajatev zaradi nastajanja odpadne embalaţe ne plača embaler in
pridobitelj embaliranega blaga, če letna količina embalaţe, ki jo da v
promet ali sam uporabi, ne presega 15 000 kg in ne gre za embalaţo
nagrobnih sveč ali embalaţo polivinilkloridov.
- Dajatev zaradi emisije CO2: plačilo okoljske dajatve zaradi zgorevanja
goriva se oprosti za upravljavce naprav, ki so pridobili dovoljenje za
izpuščanje toplogrednih plinov v skladu z ZVO-1 in so pridobili odločbo o
oprostitvi plačila okoljske dajatve, v primeru da za gorivo, ki jo
uporabljajo v napravi, plačajo vsaj najniţjo raven obdavčitve v EU.
Upravljavci, ki so pridobili dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov na
osnovi predpisov, ki urejajo trošarine, bodo morali plačati okoljsko
dajatev v višini najniţje ravni obdavčitve.102
- Dajatev zaradi odvajanja odpadnih voda se obračunava ob upoštevanju
delovanja komunalnih čistilnih naprav. In sicer se višina dajatve zmanjša
za 90 %, če uporabnik odvaja komunalno odpadno vodo v kanalizacijo, ki
se zaključuje s komunalno čistilno napravo s sekundarnim in tercialnim
čiščenjem ali malo komunalno čistilno napravo z ustreznim čiščenjem.
Če se na komunalni čistilni napravi izvaja le primarno čiščenje, se
okoljska dajatev zmanjša za 40 %.103
6.6 Merila za upravičenost uveljavljanja olajšav
Vlada mora neprestano preko ustreznih institucij spremljati stanje
obremenjenosti okolja, naravnih virov ter ekonomsko stanje v drţavi in
pravočasno ukrepati z ustreznimi ekonomskimi in finančnimi instrumenti varstva
okolja. Pri tem mora paziti, da okoljske davke oziroma spremembe na okoljske
davke uvaja postopoma in premišljeno ob upoštevanju učinkov zmanjšanja
obremenitev na okolje na eni strani ter med negativnimi učinki ekonomske rasti
na drugi strani.104
V priročniku OECD za Okoljsko obdavčenje vodnik za oblikovalce politik
(Environmental Taxation A Guide for Policy Makers) je opisano, da se okoljske
davke uporablja za upoštevanje okoljske škode pri oblikovanju trţne cene,
fleksibilnosti pri zmanjševanju okoljske obremenitve za potrošnike in podjetja ter
102
Ministrstvo za infrastrukturo, Portal energetika, Uredba o okoljski dajatvi za onesnaţevanje zraka z emisijo CO2, URL:http://www.energetika-portal.si/novica/n/uredba-o-okoljski-dajatvi-za-onesnazevanje-zraka-z-emisijo-co2-9637/ (18.8.2016). 103
13. člen Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaţevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, Uradni list RS, št. 80/12, Ljubljana 2012. 104
OECD, Environmental Taxation A Guide for Policy Makers, stran 1, URL: https://www.oecd.org/env/tools-evaluation/48164926.pdf (29.7.2016).
39
zagotavljanju spodbud za inovacije. Okoljski davki bi morali biti oblikovani tako
da:105
- obremenjujejo povzročitelja onesnaţevanja ali so usmerjeni na dejavnost
ki povzroča onesnaţevanje,
- je nastala škoda sorazmerna z davčno stopnjo,
- je davek kredibilen in njegova stopnja predvidljiva, da bo motivirala za
razvoj izboljšav,
- obseg okoljske dajatve zajame čim širše področje okoljske škode,
- lahko pomaga pri fiskalni konsolidaciji ali za zmanjšanje drugih davkov,
- z drugimi instrumenti politike rešujejo distribucijske učinke,
- za učinkoviti odziv mora skrb za konkurenčnost biti previdno ocenjena in
koordinirana.
- je javnost ustrezno obveščena za sprejem okoljskih davkov,
- se jih za reševanje nekaterih vprašanj kombinira z drugimi instrumenti
okoljske politike.
Merila za upravičenost uveljavljanja olajšav za vlaganje v raziskave in razvoj
so:106
- glavni cilj projekta morajo biti raziskave in razvoj;
- novost mora biti doseţena v svetovnem merilu, kar mora podjetje znati
argumentirati;
- projekt mora iskati neodkrite pojave oziroma strukture;
- uporaba znanj ali tehnologije mora biti novost v svetovnem merilu;
- rezultati morajo biti primerni za patentiranje, zanimivi za več kot eno
organizacijo;
- osebje, ki dela pri projektu, mora biti vešče raziskav in razvoja;
- pri raziskovalnem projektu se morajo uporabljati uveljavljene metode, ne
pribliţki;
- projekt mora biti financiran v okviru raziskav in razvoja, ne pa denimo v
okviru širitve proizvodnje;
- ugotovitve morajo biti koristne oziroma uporabne za širši krog ljudi, ne
denimo le za podjetje, ki izvaja projekt;
105
OECD, Environmental Taxation A Guide for Policy Makers, stran 1, URL: https://www.oecd.org/env/tools-evaluation/48164926.pdf (29.7.2016). 106
Podjetniški portal, Moj spletni priročnik, URL:http://www.podjetniski-portal.si/e-publikacije/6297-Pogoji-za-Novo-100-odstotno-olajsavo-na-investicije-bodo-strozji/ (18.8.2016).
40
- ali projekt res sodi v dejavnost raziskav in razvoja ali bolj denimo v
trţenje ali kaj podobnega.
Ni treba, da so vsa merila izpolnjena v tekočem davčnem obdobju, se pa
pričakuje, da bodo izpolnjena v prihodnjih obdobjih. Kadar je podjetje tudi ob teh
merilih še vedno v dvomih in ne ve, ali lahko za razvojni projekt uveljavlja
davčno olajšavo, mu je v pomoč publikacija Frascati Manual, dostopna na
spletnih straneh OECD.
41
7 UGODNO DAVČNO OKOLJE
Evropska agencija za okolje (European Environment Agency – EEA) je ţe leta
1993 v svoji študiji ugotovila, da so zeleni davki učinkoviti pri doseganju
okoljskih ciljev, zato je predlagala njihovo pogostejšo uporabo. Ugotovitve so
temeljile na ocenjevalnih študijah 16-ih okoljskih davkov, ki so jih identificirali in
pregledali s strani Evropske agencije za okolje. Ti davki so bili ob sprejemljivih
stroških okoljsko učinkoviti za doseganju okoljskih ciljev, zraven okoljske
učinkovitosti pa so zagotovili uspešnost tudi v samem davčnem sistemu,
inovativnosti in konkurenčnosti ter nova delovna mesta.
Poročilo je bilo predstavljeno 3. oktobra 1996 na mednarodni konferenci
udeleţencem iz drţav Evropske unije in predstavnikom Evropskega parlamenta
(EP/Committee). Poudarek poročila je bil na okoljskih davkih, okoljski
uspešnosti in političnih ovirah pri sprejemanju okoljskih davkov ter moţnosti za
njihovo zmanjševanje.107
7.1 Vzpostavitev učinkovitega in preglednega davčnega okolja
Okoljski davki so učinkovit in uspešen instrument okoljske politike. Upoštevajo
namreč gospodarski vpliv na okolje in s tem ustvarjajo bolj pošteno ceno za
dejavnosti in storitve, ki porabljajo naravne vire in onesnaţujejo naravno okolje.
Z uvedbo ustreznih okoljskih dajatev se običajno pričakuje zmanjšanje
obremenitve na naravno okolje. Idealno bi bilo, da bi se napredek in učinek
okoljskih davkov meril glede na njihovo ekonomsko učinkovitost in okoljsko
uspešnost.108
Na svoji spletni strani www.vlada.si je Vlada Republike Slovenije objavila
enega izmed projektov »Zelena proračunska reforma«, kjer je opredelila
izhodišča sistema javnih dajatev za uresničevanje ciljev okoljske politike.
Prehod v zeleno gospodarstvo nameravajo spodbuditi preko:109
- zmanjševanja oziroma odprave davčnih olajšav za ravnanja in
neposrednih izplačil iz javnih blagajn, ki imajo negativen učinek na
okolje,
- uravnavanja neustreznega sistema postavljanja cen s strani trga z
ekonomskimi instrumenti kot so okoljske dajatve, sheme trgovanja z
emisijami…,
107
European Environment Agency, EEA study shows effectiveness of green taxes to achieve environmental goals, Copenhagen, October 1996, URL: http://www.eea.europa.eu/media/newsreleases/gt_press.html (24.7.2016). 108
European Environment Agency, 15. Environmental taxes, URL: http://www.eea.europa.eu/publications/signals-2000/page016.html (21.7.2016). 109
Vlada Republike Slovenije, Zelena proračunska reforma, URL: http://www.vlada.si/teme_in_projekti/prehod_v_zeleno_gospodarstvo/ukrepi/zelena_proracunska_reforma/ (23.7.2016).
42
- spodbujanja prihranka in učinkovitejše rabe energije ter naravnih virov,
- energetsko učinkovitejših inovacij in tehnologij,
- ohranitve delovnih mest in ustvarjanja novih s prestrukturiranjem
javnofinančnih bremen,
- preučitve obsega in učinkovitosti davčnih olajšav za okolje z drugimi
učinkovitejšimi ukrepi.
V Sloveniji je zelena proračunska in davčna reforma v sklopu koalicijskega
sporazuma uvrščena na seznam projektov Vlade Republike Slovenije. Gre za
dolgoročen projekt pri katerem se bo iskalo ustrezno ravnoteţje med politikami
varstva okolja, fiskalno politiko in javnofinančnimi interesi.110
7.2 Spodbujanje rasti in razvoja podjetij preko olajšav
Podjetja lahko od leta 2012 po Zakonu o dohodnini in Zakonu o davku od
dohodkov pravnih oseb uveljavljajo olajšave za raziskave in razvoj, celo do
100% zneska, ki ga namenijo za vlaganje v raziskave in razvoj ter do 40%
zneska, ki ga namenijo za investiranje v osebne avtomobile na hibridni ali
električni pogon, avtobuse na hibridni ali električni pogon in avtobuse ter
tovorna vozila z motorjem, ki ustrezajo najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.
Ne morejo pa uveljavljati olajšav za raziskave, razvoj in investicije v delu, ki se
financirajo iz sredstev proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti in Republike
Slovenije ter proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih
sredstev.111
Olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj je bila v Sloveniji uvedena z
Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb,112 kjer je bilo opredeljeno 10%
zmanjšanje davčne osnove investiranih sredstev v opremo za raziskave in
razvoj. Namen te olajšave je spodbujanje uspešnih podjetij za vlaganje dobička
v raziskave, razvoj in doseganje večje konkurenčnosti slovenskega
gospodarstva.113
Olajšava za investiranje je bila ponovno uvedena z Zakonom o dopolnitvah
zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, kjer je bilo opredeljeno 20% 110
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, SLOVENSKA INDUSTRIJSKA POLITIKA – SIP Poročilo o izvajanju usmeritev 2013-2014, Ljubljana 2015, stran 19, URL: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DPK/Podjetnistvo/SIP_-_Porocilo_o_izvajanju_usmeritev_2013-2014-k.pdf (24.4.2016). 111
61. Člen in 66.a člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/06, Ljubljana 2006. 112
49. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1) Uradni list RS, št. 40/04, Ljubljana 2004. 113
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Davčne olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj, URL: http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/tehnoloski_razvoj/spodbujanje_inovacij_in_tehnoloskega_razvoja/davcne_olajsave_za_vlaganja_v_raziskave_in_razvoj/ (21.7.2016).
43
zniţanje davčne osnove investiranega zneska v opremo in v neopredmetena
dolgoročna sredstva, vendar ne več kot 20.000 eurov in največ v višini davčne
osnove.114 Olajšava je bila uvedena za vsa mala in mikro podjetja, ki so
usmerjena v rast in razvoj in niso bila sposobna glede na svojo velikost vlagati
sredstva v raziskave in razvoj, predvsem v tehnologijo in opremo.115
Iz Poročila o izvajanju usmeritev 2013 – 2014 s strani SIP (Slovenska
industrijska politika) je razvidno, da se je obseg izkoriščenih davčnih olajšav
med letoma 2011 in 2012 povečal za 84%, v letu 2013 glede na leto 2012 pa še
za okoli 9 %. Število podjetij, ki so uveljavila to olajšavo se je v letu 2012
povečalo za 11 %, v letu 2013 pa za 17 %, glede na leto prej. Višje olajšave pa
so po podatkih Statističnega urada RS imele vpliv na višja vlaganja v raziskave
in razvoj. V letu 2008 so vlaganja predstavljala 1,7 % BDP, v letu 2013 pa ţe
2,6 % BDP.116
7.3 Uvedbe drugih davčnih olajšav in spodbud v podporo inovacijam
V zadnjih letih ni bilo uvedenih in objavljenih v zakonodajnih dokumentih
nobenih dodatnih olajšav v podporo raziskavam in razvoju ter investicijam na
področju varstva okolja. Na področju davčnih olajšav so bile sprejete in
objavljene v zakonodajnih dokumentih naslednje spremembe:117
- zniţanje davčne osnove za investicije v tovorna motorna vozila in
avtobuse, pri katerih motorji ustrezajo najmanj emisijskim zahtevam
EURO V (tovorna vozila) in EURO IV (avtobusi);118
- zniţanje davčne osnove, ki predstavlja vlaganje v raziskave in razvoj iz
višine 40% zneska na novo višino 100% zneska olajšave. Zniţanje
davčne osnove za raziskave in razvoj se medsebojno izključuje z
zniţanjem davčne osnove za investicije.119
Vlada Republike Slovenije na področju ukrepov pripravlja strategijo zelene
proračunske in davčne reforme na področju okoljskih dajatev, ki je usmerjena v
dvig okoljskih davkov in ukinitev okolju škodljivih subvencij. Pri oblikovanju
114
55.a člen Zakona o dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2B), Uradni list RS, št. 76/08, Ljubljana 2008. 115
RTV Slovenija, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, stran 1, URL: https://www.rtvslo.si/files/slovenija/o_zddpo_2n_jav.pdf (21.7.2016). 116
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, SLOVENSKA INDUSTRIJSKA POLITIKA – SIP Poročilo o izvajanju usmeritev 2013-2014, Ljubljana, maj 2015, stran 20, URL: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DPK/Podjetnistvo/SIP_-_Porocilo_o_izvajanju_usmeritev_2013-2014-k.pdf (24.4.2016). 117
Prav tam, str. 20. 118
55.a člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/06, Ljubljana 2006 in 66.a člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/06, Ljubljana 2006. 119
55.a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/06, Ljubljana 2006.
44
reforme bodo upoštevane analize trenutnih okoljskih dajatev in pretekle izkušnje
drugih drţav. Davčna reforma naj bi prinesla, zraven pozitivnega učinka na
okolje, tudi nova delovna mesta, okolju bolj prijazno gospodarstvo, zmanjšanje
vplivov na podnebne spremembe in dodatni vir za proračunsko blagajno.120
7.4 Finančne spodbude
Davčne olajšave in oprostitve se izvajajo tudi z negativnimi davki. Le ti imajo
tudi podoben učinek, da ekonomsko razbremenijo subjekte. Negativni davki se
imenujejo za to, ker ne gre za plačila davčnih zavezancev drţavi, temveč
obratno, drţava prenese iz proračuna določena sredstva davčnim zavezancem.
Povečini gre pri tem za subvencije, kjer podjetja pridobijo denarna sredstva iz
javnih sredstev. Pri tem ločimo enostranske subvencije, kjer se dajalec
subvencije (drţava, občina, EU,..) zaveţe, da bo dal določen denarni znesek ali
poroštvo, ne da bi pri tem prevzemnik subvencije prevzel kakršnokoli obveznost
(kar pa ne pomeni da pred sprejemom subvencije ni dolţan izpolniti določenih
pogojev, vendar so le ti pravno relevantni le v primeru, če je pridobil
konkurenčne prednosti). Druga vrsta pa so dvostranske subvencije, kjer je
prejem subvencije pogojen z določenim ravnanjem prejemnika subvencije.
Dajalec subvencije ima v tem primeru moţnost, da prejemnika prisili v k
določenemu ravnanju na podlagi tega dvostranskega posla. V enakem obsegu
in moči kot za davke velja pri subvencijah načelo davčne določenosti, kar
pomeni da morajo biti zakonsko določeni vsi elementi davčne obveznosti (kdo
je zavezanec, stopnje,…)121
7.4.1 Ekonomski in finančni instrumenti varstva okolja
Za doseganje okoljskih ciljev je Vlada Republike Slovenije v 111. členu Zakona
o varstvu okolja (ZVO-1) opredelila namen in vrste ekonomskih in finančnih
instrumentov varstva okolja za pospeševanje in spodbujanje ciljev varstva
okolja tudi z finančnimi in ekonomskimi instrumenti:122
1. z okoljskimi dajatvami,
2. z zavarovanji, bančnimi garancijami in drugimi oblikami finančnega
jamstva,
3. s posojili z ugodno obrestno mero, z vlaganjem kapitala v gospodarske
druţbe, garancijami ali drugimi oblikami poroštev, s subvencijami ali
120
Vlada Republike Slovenije, Zelena proračunska in davčna reforma, URL: http://www.vlada.si/teme_in_projekti/projektna_pisarna/zelena_proracunska_in_davcna_reforma/ (5.6.2016). 121
B. Škof, M. Wakounig, B. Tičar, S. Jerman, A. Kobal, A. Ferčič, n. d., strani 126-131. 122
111. člen Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09– ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16.
45
drugimi oblikami dajanja nepovratnih sredstev iz sredstev sklada iz 143.
člena tega zakona (Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, javni
finančni sklad za spodbujanje trajnostnega razvoja s financiranjem
naloţb v preprečevanje, odpravljanje in zmanjševanje obremenitev
okolja) in z drugimi finančnimi instrumenti, ki prispevajo k varstvu okolja,
4. s kavcijami in drugimi oblikami varščin,
5. s trgovanjem s pravicami do emisije,
6. s skupnimi naloţbami v projekte zmanjševanja obremenjevanja okolja
(drţava na stroškovno najučinkovitejši način omogoča izvajanje skupnih
naloţb za zmanjševanje okolja s toplogrednimi plini ob izpolnjevanju
zahtev Kjotskega protokola in s sklepom njihovega pristojnega organa z
pristojnim ministrstvom Republike Slovenije katero izvaja skupno naloţbo
in ZVO-1),
7. z upravljanjem kjotskih enot in emisijskih kuponov in
8. s sredstvi proračuna.
7.4.1.1 Okoljske dajatve
So dajatve za onesnaţevanje okolja, katere plačuje povzročitelj onesnaţevanja
in predstavljajo prihodek proračuna drţave ali občine v skladu z zakonom.123
Okoljska dajatev je ţe bolj podrobno opisana na strani 23 in 37.
7.4.1.2 Finančna jamstva
Finančna jamstva za namen varstva okolja lahko predpiše Vlada Republike
Slovenije, kjer opredeli obveznosti povzročitelja obremenitve okolja, način
sklenitve finančnega jamstva, primere za katere je potrebno zagotoviti finančna
jamstva, razloge za unovčenje in upravičeno osebo do sredstev finančnega
jamstva, višino sredstev, čas jamčenja in navedeno zahtevo, da se pridobljena
sredstva iz jamčenja porabijo za izpolnitev predpisanih obveznosti povzročitelja
obremenitve ali za poplačilo njegovih stroškov.124
7.4.1.3 Posojila, garancije, poroštva in druge oblike nepovratnih sredstev
Posojila, garancije, poroštva, subvencije in druge oblike nepovratnih sredstev iz
Eko sklada so bolj podrobno opisana na strani 48.
7.4.1.4 Kavcije in druge oblike varščin
Kavcije in druge oblike varščine lahko predpiše Vlada Republike Slovenije za
proizvajalce, ki organizirano zagotavljajo vračilo izrabljenih ali neuporabnih 123
112. člen Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), Uradni list RS, št. 41/04, Ljubljana 2004. 124
Prav tam, 115. člen.
46
naprav, tehnologij, izdelkov oziroma njihove embalaţe ali na drug organiziran
način zmanjšujejo negativne učinke svojega delovanja ter za potrošnike, ki
izrabljene ali neuporabne naprave, tehnologije ali izdelke oziroma njihovo
embalaţo vrnejo proizvajalcu.125
7.4.1.5 Skupne naložbe
Skupne naloţbe se izvajajo za zmanjševanje obremenitve okolja s
toplogrednimi plini na stroškovno učinkovitejši način. Za izvajanje skupnih
naloţb je potrebno upoštevati Zakon o varstvu okolja in določila Kjotskega
protokola. Naloga vlade je, da s posebnim predpisom določi vrste projektnih
dejavnosti in merila za presojo projektne dejavnosti, ki se štejejo za skupne
naloţbe. Fizična ali pravna oseba, ki namerava izvesti skupno naloţbo v drugi
drţavi, pogodbenici Kjotskega protokola, in pridobiti ERU126 ali CER127, mora
ministrstvu predloţiti vlogo, ki vsebuje:128
1. dokument, s katerim pristojni organ drţave gostiteljice skupne naloţbe
potrjuje, da projekt prispeva k trajnostnemu razvoju na njenem območju,
2. projektno dokumentacijo, izdelano skladno s sklepi pristojnega organa
Kjotskega protokola,
3. izjavo o izpolnjevanju pogojev in postopkov, ki so določeni za izvajanje
skupnih naloţb v skladu s sklepi pristojnega organa iz prejšnje točke in
4. druge podatke, ki jih potrebuje ministrstvo za odobritev skupne naloţbe.
Za skupno naloţbo se šteje projektna dejavnost, ki je lahko projekt skupnega
izvajanja ali projekt čistega mehanizma. Prispevati mora k zmanjšanju
antropogenih emisij toplogrednih plinov ali povečanju njihovega odstranjevanja
po ponorih, ki ga je mogoče nedvoumno pripisati izvedbi projektne dejavnosti in
do katerega brez izvedbe projektne dejavnosti ne bi prišlo. Z njeno izvedbo
mora biti mogoče zanesljivo in preverljivo pridobiti ERU ali CER, zraven pa
mora biti upoštevano načelo trajnostnega razvoja v drţavi gostiteljici, ki mora
biti pogodbenica Kjotskega protokola. Pravna ali fizična oseba, ki namerava
izvesti skupno naloţbo, mora imeti v Republiki Sloveniji odprt račun v registru
emisijskih kuponov.129
7.4.1.6 Emisijski kuponi
Emisijski kuponi (pravica do emisije CO2) se prodajajo na draţbi v imenu in za
račun Republike Slovenije. Predstavljajo vir financiranja Podnebnega sklada z
namenom sofinanciranja ukrepov za blaţenje in prilagajanje posledicam
125
Prav tam, 116. člen. 126
Enote zmanjšanja emisij (Emission Reduction Unit). 127
Enote potrjenega zmanjšanja emisij (Certified Emission Reduction). 128
140.-142. člen Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), Uradni list RS, št. 41/04, Ljubljana 2004. 129
Uredba o vrstah in merilih za presojo projektnih dejavnosti, Uradni list RS, št. 30/10, Ljubljana 2010.
47
podnebnih sprememb. Pravice do emisij so bile uvedene zaradi zmanjševanja
emisij toplogrednih plinov, kjer morajo upravljalci naprav pridobiti dovoljenje za
izpuščanje toplogrednih plinov iz 118. člena ZVO-1 v okolje.130
Evropski trg je vzpostavljen od leta 2005, trgovanje z emisijskimi kuponi je
prosto, trgujejo pa lahko vse fizične in pravne osebe. Pravico do trgovanja
podeli drţava in obsega določeno količino snovi, ki jo posamezni povzročitelj
obremenjevanja okolja v določenem času lahko izpusti v okolje. Agencija RS za
okolje vodi register emisijskih kuponov, ki je namenjen laţjemu delovanju trga in
spremljanju trgovanja. Vsi registri drţav članic EU so elektronsko povezani z
registrom Evropske komisije, pravila delovanja so določena z neposredno
evropsko zakonodajo.131
Agencija za trg vrednostnih papirjev je pristojni organ za izdajo pooblastila za
neposredni dostop do draţbenih sistemov, na katerih potekajo draţbe
emisijskih kuponov. V skladu z 59. členom Uredbe 1031/2010/EU mora oseba,
ki ţeli pridobiti pooblastilo poslati na Agencijo pisno zahtevo in priloţiti
dokazila.132
Evropska komisija je za obdobje 2013-2020 z novo uredbo (EU) št. 176/2014
objavila spremembe količine pravic (v milijonih), ki se bodo prodajale na draţbi.
V obdobju 2014-2016 se količine pravic zmanjšajo in v obdobju 2019-2020 se
količine pravic povečajo. Odločitev komisije temelji na analizi vpliva na
konkurenčni poloţaj energetsko intenzivnih industrijskih sektorjev, ki jih je
mogoče pričakovati glede na pregled časovnega profila draţb.133
7.4.2 Glavni instrumenti za podporo okoljski politiki RS in EU
Sredstva iz proračuna drţave se poleg financiranja drţavnih nalog varstva
okolja porabljajo še za:134
sofinanciranje infrastrukture lokalnega pomena,
izvajanje posebnih oblik izobraţevanja in ozaveščanja javnosti v zvezi z
okoljem,
sofinanciranje programov nevladnim organizacijam, ki delujejo na
področju varstva okolja, 130
117.,127. in 128. člen Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), Uradni list RS, št. 41/04, Ljubljana 2004. 131
Okolje je del nas. Mi smo del okolja, v(Verica Vogrinčič, ur.), Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 2006, stran 13 in 14. 132
Uredba o izvajanju uredbe (EU) o draţbi pravic do emisije toplogrednih plinov, Uradni list RS, št. 14/14, Ljubljana 2014. 133
Uredba komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 1031/2010 zlasti zaradi določitve količine pravic do emisije toplogrednih plinov, ki se bodo prodajale na draţbi med letoma 2013–2020,Uradni list EU št. 176/2014, Bruselj 2014. 134
Viler Kovačič A., n. d., stran 57.
48
financiranje drugih dejavnosti, kadar jih zaradi javnih koristi na področju
varstva okolja zagotavlja drţava,
spodbujanje posegov v okolje, s katerimi se občutno zmanjšuje poraba
snovi in energije ter preprečuje in zmanjšuje obremenjevanje okolja,
spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in
soproizvodnje toplote in električne energije.
7.4.2.1 EKO sklad
Republika Slovenija je leta 1993 ustanovila Ekološki razvojni sklad Republike
Slovenije, z namenom kreditiranja naloţb na področju varstva okolja s posojili z
ugodno obrestno mero.135 Ekološki razvojni sklad se prvič omenja leta 1992 v
33. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, kjer je opredeljeno, da
se ustanovi v skladu s posebnim zakonom v okviru sredstev določenih v prvem
odstavku 33. člena omenjenega zakona.136 S sprejetjem novega Zakona o
varstvu okolja se je Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije leta 2004
preimenoval v Slovenski okoljski javni sklad ali krajše Eko sklad.137 Eko sklad
spodbuja trajnostni razvoj skladno z nacionalnim programom varstva okolja,
nacionalnim energetskim programom, skupno okoljsko in energetsko politiko
EU ter operativnimi in akcijskimi programi, sprejetimi na njihovi podlagi. Namen
Eko sklada je spodbujanje naloţb v varstvo okolja (infrastruktura, obnovljivi viri
energije, razvoj in uporaba okoljskih tehnologij, izobraţevanje in ozaveščanje
javnosti ter druge dejavnosti in naloge s področja varstva okolja, ki so določene
v ustanovnem aktu Sklada138).139
Instrumenti, ki jih Eko sklad lahko uporablja za opravljanje svojih dejavnosti,
so:140
1. posojila z ugodno obrestno mero,
2. garancije ali druge oblike poroštev,
3. kapitalske naloţbe (statusno partnerstvo),
4. nepovratna sredstva, vključno s subvencioniranjem obrestne mere
oziroma stroškov povezanih s posojili,
5. finančni zakup, kot ga opredeljuje zakon ki ureja bančništvo in
6. drugi finančni instrumenti kjer je moţna sprememba oblike financiranja v
lastniški deleţ v podjetju.
135
84.člen Zakona o varstvu okolja (ZVO), Uradni list RS, št. 32/93, Ljubljana 1993. 136
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Uradni list RS, št. 55/92, Ljubljana 1992. 137
143. člen.Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), Uradni list RS, št. 41/04, Ljubljana 2004. 138
Akt o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, Uradni list RS, št. 112/09, Ljubljana 2009. 139
144. člen Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), Uradni list RS, št. 41/04, Ljubljana 2004. 140
Prav tam, 146. člen.
49
Eko sklad uporablja instrumente iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi, ki
urejajo drţavne pomoči. Sklad lahko s soglasjem ustanovitelja dodeljuje lastna
nepovratna sredstva iz tistega dela preseţka prihodkov nad odhodki, ki presega
potreben preseţek za ohranjanje realne vrednosti sklada namenskega
premoţenja Sklada glede na stopnjo inflacije v Republiki Sloveniji. Iz njegovih
sredstev se zagotavljajo tudi sredstva za sofinanciranje različnih oblik
izobraţevanja in ozaveščanja javnosti.
V obdobju 2008-2012 je Eko sklad od občanov prejel skoraj 58 000 vlog za
nepovratno subvencioniranje naloţb v stanovanjskih stavbah, subvencijo je
podelil okoli 10 % slovenskim gospodinjstev. Od občin je prejel 17 vlog za
subvencioniranje prenove in gradnje nizkoenergijskih ali pasivnih vrtcev in šol.
Prejel je tudi eno vlogo za subvencioniranje naloţb pravnih oseb v avtobuse na
stisnjen zemeljski plin in bioplin za javni potniški promet in 116 vlog za
subvencioniranje naloţb pravnih oseb v električna vozila.141
V Uradnem listu RS št. 28/16 je Eko sklad objavil javni poziv za kreditiranje
ugodnih okoljskih naloţb 56PO16, namenjenih gospodarskim druţbam in
drugim pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in fizičnim
osebam, ki samostojno opravljajo dejavnosti kot poklic ali so registrirane za
opravljanje dejavnosti skladno z določbami posebnega zakona. Predmet in
namen javnega poziva so krediti Eko sklada za okoljske naloţbe oziroma v
projektu opredeljene faze naloţb (v nadaljevanju: naloţbe) v naslednje
ukrepe:142
A) zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,
B) zmanjšanje onesnaţevanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih
plinov),
C) gospodarjenje z odpadki,
D) varstvo voda in učinkovita raba vode,
E) odvajanje odpadnih vod ali oskrba s pitno vodo in
F) začetne naloţbe v okoljske tehnologije.
Za namene od točke A do B bo najvišji deleţ kredita 85 % priznanih stroškov
naloţbe, od točke C do E 80 % priznanih stroškov naloţbe in za točko F je 75 %
priznanih stroškov naloţbe. Višina razpisanih sredstev po tem javnem pozivu
znaša 5 milijonov EUR. Za naprave za proizvodnjo ali soproizvodnjo električne
energije po obrestni meri trimesečni EURIBOR + najmanj 1,3 % oziroma višji
fiksni pribitek, ki ne zagotavlja pomoči drţave, tako da je višina skupne obrestne
141
T. Kovačič idr., URE, energetika in okolje, v (Joţe Volfand, ur.), Fit media, Celje, 2013, stran 106. 142
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naloţb 56PO16, Uradni list RS št. 28/16, Ljubljana 2016, stran 891.
50
mere na dan dodelitve kredita enaka višini veljavne referenčne obrestne mere
za izračun drţavne pomoči, določene skladno s Sporočilom Komisije o
spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj in
ustrezno povečane skladno s predpisi o drţavnih pomočeh, in za vse ostale
namene: trimesečni EURIBOR + najmanj 1,3%. Kredit se praviloma odplačuje v
četrtletnih obrokih, odplačilna doba je krajša ali enaka dobi vračila naloţbe in v
nobenem primeru ne more presegati 15 let z vključenim moratorijem (največ
eno leto). Kredit se lahko odobri tudi za daljše obdobje, vendar mora v tem
primeru kreditojemalec ob vsakokratnem poteku veljavnosti predloţiti dokazilo,
ki je podlaga za nadaljnje opravljanje dejavnosti.143
7.4.2.2 Kohezijski sklad EU
Kohezijski sklad je eden izmed treh evropskih skladov (prva dva sta t.i.
strukturna sklada) iz področja kohezijske politike, ki je bil ustanovljen leta 1994.
Zagotavlja finančna sredstva za izvajanje intervencij na področju okolja in
prometne infrastrukture vseevropskih omreţij ter je tisti instrument Evropske
skupnosti, ki naj bi prispeval k zmanjševanju razlik v razvitosti med drţavami
članicami oziroma posameznimi regijami znotraj drţav članic Evropske unije.144
Namenjen je članicam, ki imajo bruto nacionalni dohodek manjši od 90%
povprečja EU. V obdobju od 2014 do 2020 je do sredstev iz Kohezijskega
sklada upravičena tudi Slovenija za financiranje okoljskih projektov in projektov
prometne infrastrukture (gradnjo in razvoj) kot jih določajo smernice EU za
razvoj prometne infrastrukture.145
Vlada Republike Slovenije je s sprejetjem Uredbe o porabi sredstev evropske
kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za
cilj naloţbe za rast in delovna mesta, na nacionalni ravni sprejela udeleţence
evropske kohezijske politike in njihove naloge, načrtovanje evropske kohezijske
politike, načine izbora operacij in njihovo potrjevanje, izvajanje operacij in
finančne instrumente kohezijskega sklada.146
7.4.2.3 Obzorje 2020
Obzorje 2020 je novi okvirni program EU, ki je bil vzpostavljen na pobudo
voditeljev drţav in vlad članic 11. decembra 2013 na podlagi sklepa št.
143
Prav tam, stran 892. 144
B. Mulec, Kohezijska politika Evropske unije in problemi njene implementacije s posebnim poudarkom na Republiki Sloveniji in drţavah jugovzhodne Evrope, Zaloţba Koščak, Ljubljana, 2008, stran 47. 145
Evropska komisija, Regionalna politika, Kohezijski sklad, URL: http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/funding/cohesion-fund/ (5.6.2016). 146
Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naloţbe za rast in delovna mesta, Uradni list RS, št. 29/15, 36/16 in 58/16, Ljubljana 2015.
51
1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije. Obenem je
najpomembnejši in največji finančni program EU za raziskave in inovacije.
Program se je začel izvajati 1. 1. 2014 in se bo izvajal do 31. 12. 2020. V tem
sedemletnem obdobju bo na voljo skoraj 80 milijard evrov sredstev za različne
projekte v okviru objavljenih razpisov s strani Evropske komisije.147
Program OBZORJE 2020 je odprt vsem, za standardne raziskovalne projekte
se lahko prijavi konzorcij najmanj treh pravnih subjektov, ki imajo sedeţ v drţavi
članice EU ali pridruţeni drţavi. Za druge programe je minimalni pogoj za
udeleţbo en pravni subjekt s sedeţem v drţavi članici ali pridruţeni drţavi.
Lahko pa se uporabljajo tudi dodatni pogoji, ki so objavljeni v razpisih.148
Program Obzorje 2020 ima eno samo stopnjo financiranja za vse upravičence
in vse dejavnosti, ki jih pokrivajo nepovratna sredstva za raziskave. Financiranje
EU zajema do 100 % vseh upravičenih stroškov za vse ukrepe na področju
raziskav in inovacij. Finančna sredstva za ukrepe na področju inovacij na
splošno pokrivajo 70 % upravičenih stroškov, kar pa se v primeru nepridobitnih
organizacij lahko poveča do 100 %. Posredni upravičeni stroški (npr. stroški
upravljanja, komunikacij in infrastrukture, pisarniškega materiala) se povrnejo
po 25-odstotni pavšalni stopnji neposrednih upravičenih stroškov (tistih, ki so
neposredno povezani z izvajanjem ukrepa).149
7.4.2.4 LIFE 2020
S sprejetjem Enotnega evropskega akta leta 1986 in petega okoljskega
akcijskega programa sprejetega leta 1993, program LIFE uspešno deluje od
leta 1992 do danes. V tem obdobju je doţivel štiri faze:
prva faza (LIFE I), ki je trajala od leta 1992 do 1995,
druga faza (LIFE II), ki je trajala od leta 1996 do 1999,
tretja faza (LIFE III), ki je trajala od leta 2000 do 2004 in razširitev LIFE III
do konca leta 2006,
četrta faza (LIFE +), ki je trajala od leta 2007 do 2013.
Je edini finančni instrument Evropske unije, ki se ukvarja s projekti na področju
okolja, ohranjanja narave in s podnebnimi spremembami po vsej EU. Za
varstvo okolja in podnebja je v proračunu programa LIFE namenjeno pribliţno
3,4 milijarde € za sedemletno obdobje 2014- 2020. Splošni cilj programa LIFE
je prispevati k izvajanju, posodobitvi in razvoju okoljske in podnebne politike ter
147
Evropska komisija, HORIZON 2020 na kratko, Okvirni program za raziskave in inovacije, stran 5, URL: https://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/sites/horizon2020/files/H2020_SL_KI0213413SLN.pdf (4.6.2016). 148
Prav tam, str. 21. 149
Prav tam, str. 25.
52
zakonodaje EU s sofinanciranjem projektov z evropsko dodano vrednostjo. Do
finančnih sredstev so upravičene pravne osebe registrirane v EU (javni organi,
zasebne gospodarske organizacije in zasebne nekomercialne organizacije
(vključno z NVO).150
7.4.3 Zelene obveznice
Zelene obveznice (angl. Green Bonds) ali klimatske obveznice (angl. Climate
Bonds) so se pojavile pred slabimi desetimi leti, prvi izdajatelji pa so bile
mednarodne organizacije, znotraj katerih drţave članice uresničujejo skupne in
individualne interese, s Svetovno banko na čelu. Namenjene so temu, da se
preko njih zbrana sredstva investirajo v zaščito okolja in učinkovito izrabo
energije, pri čemer ni pomembna ekološka usmerjenost izdajatelja, ampak
namenskost sredstev. Za njih je značilno, da se investitorji za vlaganje v njih
odločajo na podlagi svoje visoke ekološke ozaveščenosti in ţelje, da s tem
prispevajo k postopnemu uvajanju čistejših oblik tehnologij ob zavedanju, da s
tem lahko izboljšajo svoje prihodnje poslovanje, kar je še posebej zanimivo za
zavarovalniški in pozavarovalniški sektor. Po podatkih Bloomberga je bilo
konec oktobra 2015 od celotnega 100 tisoč milijard velikega globalnega
obsega, obveznic izdanih in označenih kot zelene obveznice, le za slabih 80
milijard ameriških dolarjev. To precej ovira investitorje pri iskanju primernih
obveznic z vidika valute, strukture in drugih za vlagatelje pomembnih
parametrov. Pogoji, ki jih mora obveznica vsebovati, da je lahko označena kot
zelena so:151
namenskost sredstev: zbrana sredstva se morajo porabiti za delno ali
celotno financiranje oziroma refinanciranje novih ali ţe obstoječih
projektov usmerjenih v okoljevarstvene aktivnosti;
Opis izdajateljevega postopka ocene in izbire ustreznega projekta: ta
mora biti financiran s sredstvi, zbranimi na podlagi izdaje zelene
obveznice;
Način obravnave ţe prejetih sredstev na podlagi izdanih zelenih
obveznic: ločeno knjiţenje zbranih sredstev, vzpostavljanje ustreznih
notranjih postopkov izdajatelja, ki skrbijo za predpisano uporabo sredstev
in s tem povezanimi načrtovanimi projekti, kakor tudi obveščanje
investitorjev o znesku še neinvestiranih sredstev in s tem povezanimi
načrtovanimi projekti;
150
Evropska komisija, Okolje, LIFE program, URL: http://ec.europa.eu/environment/life/ (4.6.2016). 151
P. Domadenik, Močna rast zanimanja vlagateljev za zelene obveznice, Bančni vestnik: revija za denar in bančništvo, letn. 65, št. 3, marec 2016, strani 33-36.
53
Redno obveščanje finančnih udeleţencev: izdajatelj naj bi najmanj enkrat
letno dal na vpogled seznam z vsemi okoljevarstvenimi projekti, ki so bili
financirani na račun zelenih obveznic.
V zadnjem času se je zanimanje za zelene obveznice skokovito povečalo,
zanimanje pa močno raste rudi pri zavarovalnicah iz naslova pričakovanega
zmanjševanja škodnih zahtevkov, podanih zaradi vremenskih nevšečnosti in
njihovih posledic. Institucionalni podpisniki izjave glede zelenih in klimatskih
obveznic (angl. Investor Statement on Green Bonds and Climate Bonds) preko
le te izraţajo naklonjenost do zelenih obveznic ter pozivajo vlade, regulatorje in
izdajatelje tako k razvoju predpisov, kot tudi spodbujanju tega naloţbenega
razreda z davčnimi olajšavami, garancijami in drugim instrumenti. Hkrati s
povečevanjem zanimanja za zelene obveznice rastejo tudi skladi, ki se
osredotočajo na investicije v zelene obveznice. International Energy Agency
navaja, da bo potrebno vloţiti okrog 53 tisoč milijard USD v okoljevarstvene
projekte, da bi lahko svetovno ekonomijo učinkovito preusmerili k
nizkoogljičnemu gospodarstvu do leta 2035. Kar je realen cilj ob resni zavezi
regulatorjev in pripravljenosti investitorjev za prestrukturiranje svetovnega
gospodarstva.152
152
Prav tam, str. 39.
54
8 SKLEP
Različne okoljske organizacije in posamezniki ţe desetletja opozarjajo na vse
večjo prenaseljenost planeta, kar med drugim vodi tudi v večje povpraševanje
po dobrinah. Za zadovoljevanje vse večjih potreb se je na področju
gospodarstva pričel neizprosen ekonomski boj za trţišča in za zadovoljevanje
vseh naraščajočih človeških potreb. Glede na opozorila, ki so prihajala iz vseh
smeri, so se vlade odločile preko instrumentov, ki jih imajo na razpolago,
ustrezno ukrepati. Cilj je doseči takšno druţbeno preobrazbo, da bi se ljudje
lahko še naprej materialno razvijali, hkrati pa zmerno posegali v naravo ter tako
zagotavljali ohranjanje naravnega ravnovesja. Z Maastrichtsko pogodbo iz leta
1993 je okolje postalo uradno področje politike Evropske unije, z Amsterdamsko
pogodbo, ki je začela veljati leta 1999, pa je bila uvedena dolţnost vključevanja
varstva okolja v vse njene sektorske politike, da bi se spodbudil trajnostni
razvoj. Postopoma je nastala obseţna zakonodaja, s katero je pokrito področje
varovanja okolja, okoljska politika pa danes spada med jedrna področja politike
EU. Drţave članice so pri tem samostojne pri izvajanju ukrepov in upoštevanju
usmeritev danih s strani Unije, saj je sistem speljan po načelu subsidiarnosti, po
katerem institucije EU lahko prevzamejo del pristojnosti nase le v primeru, ko se
predvideva, da bo izvajanje določenih ukrepov na evropski ravni veliko
učinkovitejše, kot pa če bi jih izvajale drţave članice vsaka zase.
Teţnje Evropske unije, kot vodilnega akterja na svetovnem prizorišču na
področju trajnostnega razvoja so, da se ustvarijo taki pogoji, ki bodo omogočali
nadaljnji materialni razvoj človeštva ob hkratnem ohranjanju narave, tako da
bodo tudi generacije za nami imele za ţivljenje ugodne razmere na planetu. Ob
zelo močnih gospodarskih lobijih, ki si prizadevajo zgolj za ustvarjanje
čimvečjega dobička ne glede na posledice, je to teţka naloga, vendar so se
kljub temu v zadnjih desetletjih zgodili ţe veliki premiki na bolje. Postopnost
tega prehoda je zelo dobro razvidna iz sedmih okoljskih akcijskih planov
(European Environmental Action Programme – EAP), ki jih ţe od leta 1973
pripravlja Evropska komisija. V njih je lepo razvidno trenutno stanje, ki je vladalo
na tem področju v času, ko se je vsak od njih sprejemal. Opisane so okoljske in
ekonomske teţave s katerimi so se drţave srečevale in koncepti, s katerimi so
poskušali te teţave premostiti v posameznem od teh obdobij. Za namene te
naloge je pomembna sprememba iz petega v šesti EAP na prelomu tisočletja, iz
katere je lepo razvidno, da je doseganje ciljev petega EAP ovirala močna teţnja
nekaterih drţav k čim večji konkurenčnosti industrije ne glede na posledice v
okolju in k decentralizaciji okoljskih politik, kar je bil velik korak nazaj. Šesti EAP
je kot odgovor na to situacijo veliko manj ambiciozno zastavljen in je usmerjen v
to, da se v njem določi jedro splošnih načel in ciljev na eni strani, na drugi strani
pa da se uvede tak pristop, da se potencialno sporne in kontraverzne politične
odločitve preloţijo na poznejše faze ali se jim izogne. S tem so dosegli to, da se
55
je končalo zaviranje napredka s strani tistih drţav, ki niso bile pripravljene
prepustiti avtoritete odločanja o okoljskih problemih nadnacionalni instituciji. Iz
vsebine šestega EAP je razvidno, da je s tem narejen kompromis na račun
počasnejšega, ampak na drugi strani bolj sigurnega napredka na tem področju.
Okoljska politika Slovenije v glavnem sloni na okoljskem pravu EU, Zakonu o
varstvu okolja (ZVO-1), Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) ter
njegovi resoluciji za leta 2005 – 2012 (ReNPVO), ki sta še vedno aktualna, saj
kljub temu, da je vlada ţelela sprejeti nov program, na koncu niso dosegli
potrebnega soglasja za njegov sprejem. To je osnovni okvir, v katerega so vpeti
ostali zakoni in podzakonski akti s področja varstva okolja, obdavčevanja
obremenjevanja okolja, davčnih olajšav katerih cilj je zmanjšanje
obremenjevanja okolja ter ureditve ostalih ekonomskih in finančnih okoljskih
instrumentov.
Prednost Slovenije pred ostalimi drţavami Evrope je v njeni specifični
geografski legi. Leţi na stičišču gora, morja in rodovitne ravnine. Zraven tega
ima še veliko čistih vodnih virov in izredno veliko gozda. Te prednosti smo
precej dobro izkoristili na področju turizma, znotraj tega segmenta je zelo
močen zdraviliški turizem. Vse to nam nudi ţe v izhodišču prednost pred
ostalimi drţavami članicami EU in nam daje moţnosti da v prihodnosti postane
naša drţava kot celota ekoregija v območju Evropske unije. Za reševanje
naravne dediščine in upravljanje z dragocenimi naravnimi viri, je ključnega
pomena spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja. Zaradi velikosti
zasebnega sektorja ima le ta pri tem pomembno vlogo. Ne samo da se lahko
preko njega precej zmanjša obremenitev naravnega okolja, doseţe se lahko
tudi večjo konkurenčnost in inovativnost podjetij na domačem in tujem trgu. To
se lahko doseţe s spodbujanjem takega načina proizvodnje in potrošnje, ki
prispeva k zmanjševanju obremenjevanje okolja, z razvojem in uporabo
tehnologij, ki preprečujejo, odpravljajo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja in
s primerno finančno obremenitvijo tistih subjektov, ki onesnaţujejo okolje ter
izrabljajo naravne vire. Vlada je v te namene na spletni strani objavila ukrepe, ki
naj bi vodili do razvoja novih okoljevarstvenih tehnologij, učinkovitejše
upravljanje z naravnimi viri in odpiranje novih delovnih mest povezanih z
varstvom okolja, promocijo in razvojem slovenskega znanja. Za skupek
predvidenih ukrepov Vlade RS na področju zmanjševanja vpliva na okolje v
prihodnjem obdobju se je uveljavil termin zelena rast.
Za tveganja, ki jih prinašajo naloţbe v okoljske inovacije, je EU pripravila tudi
posebne finančne ukrepe, ki jih uresničuje preko evropskih strukturnih in
investicijskih skladov (skladi ESI). Preko njih se izvaja financiranje t.i. zelenih
investicij, za katere vidi potenciale v subvencijah, spodbujanju učinkovite rabe
energije, učinkoviti rabi virov s pametnejšimi odločitvami, zelenem financiranju
in zelenem javnem naročanju.
56
V Sloveniji je bil pomemben korak naprej na tem področju narejen leta 2011, ko
je bila sprejeta zakonodaja za zeleno javno naročanje. Njen namen je bil, da se
poveča nakup izdelkov, ki izpolnjujejo okoljske standarde, kar je hkrati
priloţnost za domače proizvajalce, saj vlada na tem področju še veliko
pomanjkanje določenih skupin proizvodov. Nedvomno se bo s povečano
proizvodnjo in prodajo zelenih tehnologij in ekoloških izdelkov na domačem in
tujih trgih okrepilo gospodarstvo. Na globalnem trgu je vse večje povpraševanje
po ekoloških in energetsko učinkovitih izdelkih in storitvah. Zraven tega imamo
še vedno veliko dobro izobraţenega kadra (ki pa zaradi nizkih plač in neugodne
gospodarske zakonodaje uhaja v tujino), po drugi strani tudi v Sloveniji raste
ponudba storitev in izdelkov za trajnostno gradnjo, energetsko učinkovito
razsvetljavo, električne avtomobile, a vsega tega ne proizvajamo sami. Tu je
velika trţna niša za naša proizvodna podjetja.
Z raznimi davčnimi olajšavami se spodbuja podjetja, da vlagajo v zeleni razvoj
lastna sredstva, dodeljujejo se jim nepovratna in povratna sredstva iz Eko
sklada in sredstva finančnih centraliziranih programov EU (Obzorje 2020 in
LIFE 2020) in decentraliziranih programov (kohezijski sklad EU).
Ob pregledu davčne zakonodaje RS sem prišla do ugotovitve, da kljub
nepreglednosti in velikemu številu zakonov in podzakonskih aktov s področja
varovanja okolja, zakonodaja precej jasno opredeljuje pod kakšnimi pogoji je
subjekt upravičen do uveljavljanja davčnih olajšav iz naslova investiranja v
varstvo okolja. Krovni zakon na tem področju pri nas je Zakon o varstvu okolja
(ZVO-1), za posamezne oblike pravnih oseb in zasebnikov pa najdemo
natančnejše podatke v Zakonu o Dohodnini (ZDoh-2) in Zakonu o davku od
dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Vlada na tem področju s sprejemanjem
dopolnil izboljšuje pogoje, da bi še dodatno spodbudila podjetja v zelene
investicije. Tako je olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj postopoma
dvignila iz 40 % na 100% investiranega zneska, olajšave za vlaganje v
investicije je v vmesnem obdobju ţe ukinila, a jih je kasneje ponovno uvedla v
višini 40 % investiranega zneska. Slednja je bila ponovno uvedena z namenom,
da se olajšava omogoči tudi vsem malim in mikro podjetjem, ki so usmerjena v
rast in razvoj in niso bila sposobna, glede na svojo velikost, vlagati sredstva v
raziskave in razvoj, predvsem v tehnologijo in opremo. Določene nejasnosti v
zakonih so podrobneje pojasnjene v pravilnikih o uveljavljanju davčnih olajšav,
kjer najdemo tudi potrebne obrazce in navodila za njihovo izpolnjevanje ter
način predloţitve pristojnemu organu.
Zasebni sektor ima ob sedanji zakonodaji zelo dobre pogoje za uveljavljanje
davčnih olajšav za varstvo okolja, saj lahko podjetja in zasebniki davčno osnovo
zmanjšajo za celoten znesek, ki so ga vloţili v raziskave in razvoj. Prav tako pa
lahko zmanjšajo davčno osnovo za 40 % zneska, ki so ga vloţili v investicije, pri
tem pa morajo paziti na to, da se ti dve olajšavi medsebojno izključujeta. Davčni
57
zavezanec ima tudi pravico do oprostitve, zmanjšanja ali vračila ţe plačane
okoljske dajatve v višini vloţenih sredstev za izvedbo ukrepov za prilagoditev
predpisanim mejnim vrednostim ali pravilom ravnanja ali izvedbo drugih
ukrepov, s katerimi prispeva k zmanjševanju obremenjevanja okolja, če ob tem
izpolnjuje še druge predpisane pogoje.
Veliko večja teţava kot samo uveljavljanje davčnih olajšav ali zmanjšanje
plačila okoljskih dajatev ob zaključku davčnega leta, je za davčne zavezance
zadostiti predpisom, da sploh lahko izpolnjujejo pogoje za uveljavljanje olajšav
oz. zmanjšajo okoljske dajatve ali koristijo druge ekonomske in finančne
okoljske instrumente. V večini primerov je to povezano s pripravo obširne
dokumentacije in predpogojem dobre seznanjenosti s predpisi, tako s
tehničnega področja v katerega spada projekt, kot tudi okoljskih predpisov s
področja, na katerem je predvideno zmanjšanje okoljskih obremenitev kot
posledica izvedbe dotičnega projekta. V kolikor pa gre za pridobivanje
nepovratnih sredstev, ugodnejših kreditov, bančnih garancij in drugih ukrepov
tehnološkega razvoja, pa še poznavanje zahtev institucije, ki nudi moţnost
izkoriščanja ugodnosti, seveda vsaka pod svojimi zahtevami.
V Sloveniji se uveljavljanje davčnih olajšav razlikuje glede na to ali gre za
pravno ali fizično osebo. Za pravne osebe veljajo določbe ZDDPO-2, za fizične
osebe pa Zdoh-2. Pri tem je tem je treba biti pozoren na to, da samostojni
podjetnik pade pod iste pogoje kot tisti, ki se ukvarjajo z gozdarsko, kmetijsko
ali kako drugo samostojno poklicno dejavnostjo, ki se obdavčuje po pravilih
zakona o dohodnini. V bistvu so pogoji in višine olajšav za obe skupini isti,
razlika je samo v načinu obračunavanja davka. Društva, kot neprofitne
organizacije zasebnega prava ne morejo uveljavljati davčnih olajšav, ker je
pogoj za olajšavo izkazovanje dobička, ki ga kot društva ne morejo dosegati. V
kolikor se pa društvo ukvarja tudi s pridobitno dejavnostjo, pa za društva v tem
delu veljajo enaka pravila kot za podjetja.
V davčnem sistemu so glede na proračunsko-politične odločitve zakonodajalca
velikokrat vgrajeni različni tipi davčnih olajšav in oprostitev, ki pomenijo zniţanje
davka, zniţanje davčne osnove ali niţjo davčno stopnjo. Namen
zakonodajalcev je v ekonomski sistem vnesti samodejno regulacijo
zmanjševanja obremenjevanja okolja po sistemu, da naj bi bile dejavnosti, ki
trošijo več energije in porabijo več surovin ter v večji meri obremenjujejo okolje,
tudi bolj obdavčene. Davčne olajšave imajo isti namen, le da se z njimi
zavezancu za plačilo davka ne naloţi plačilo zaradi povzročanja škode, ampak
se mu zaradi manjšega obremenjevanja okolja plačilo davka zmanjša. Naloga
vlade je, da preko ustreznih institucij spremlja stanje obremenjenosti okolja,
naravnih virov ter ekonomsko stanje v drţavi in pravočasno ukrepa z ustreznimi
ekonomskimi in finančnimi instrumenti varstva okolja.
58
Evropska agencija za okolje (European Environment Agency – EEA) je leta
1993 naredila ocenjevalno študijo na 16-ih okoljskih davkih in pri tem ugotovila,
da so zeleni davki učinkoviti pri doseganju okoljskih ciljev, zraven tega pa so
zagotovili uspešnost tudi v samem davčnem sistemu, inovativnosti in
konkurenčnosti ter nova delovna mesta. Na podlagi vsega tega je ugotovila da
so učinkovit in uspešen instrument okoljske politike in predlagala njihovo
pogostejšo uporabo. Na podlagi tega je Vlada RS objavila projekt »Zelena
proračunska reforma«, v katerem je opredelila izhodišča sistema javnih dajatev
za uresničevanje ciljev okoljske politike, na področju prehoda v zeleno
gospodarstvo. V sklopu tega projekta se bo iskalo ustrezno ravnoteţje med
politikami varstva okolja, fiskalno politiko in javnofinančnimi interesi.
Davčne olajšave in oprostitve se izvajajo tudi z negativnimi davki, pri katerih ne
gre za plačila davčnih zavezancev drţavi, temveč ravno obratno drţava
prenese iz proračuna določena sredstva davčnim zavezancem. Njihov učinek
je prav tako v tem, da ekonomsko razbremenijo subjekte. Običajno gre pri tem
za subvencije, kjer podjetja pridobivajo denarna sredstva iz javnih sredstev.
V ZVO-1 so opredeljeni ekonomski in finančni instrumenti za pospeševanje in
spodbujanje ciljev varstva okolja. Sem zraven okoljskih dajatev spadajo
finančna jamstva, ki so namenjena temu, da se pridobljena sredstva iz
finančnega jamstva porabijo za izpolnitev predpisanih obveznosti povzročitelja
obremenitve ali za poplačilo njegovih stroškov, v primeru da povzročitelj tega ne
poravna iz drugih virov.
Za proizvajalce, ki organizirano zagotavljajo vračilo izrabljenih ali neuporabnih
naprav, tehnologij, izdelkov oziroma njihove embalaţe ali na drug organiziran
način zmanjšujejo negativne učinke svojega delovanja ter za potrošnike, ki vse
našteto vrnejo proizvajalcu lahko vlada predpiše kavcije in druge oblike varščin.
Vlaganje v skupne naloţbe za zmanjševanje obremenitve okolja s toplogrednimi
plini se izvaja prek emisijskih kuponov, ERU (Enote zmanjšanja emisij –
Emission Reduction Unit) ali CER (Enote potrjenega zmanjšanja emisij –
Certified Emission Reduction). Pravice do emisij so bile uvedene zaradi
zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, kjer morajo upravljalci naprav pridobiti
dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov iz 118. člena ZVO-1 v okolje.
Vsaka drţava članica EU vodi svoj register emisijskih kuponov, vsi registri drţav
članic pa so elektronsko povezani z registrom Evropske komisije. Pravila
delovanja so določena z neposredno evropsko zakonodajo.
Med ekonomske in finančne instrumente za pospeševanje in spodbujanje ciljev
varstva okolja spadajo še razne oblike ugodnejših posojil, subvencije in druga
nepovratna sredstva, kavcije, druge oblike varščin ter sredstva proračuna.
Glavni instrumenti za podporo okoljski politiki Slovenije in EU so EKO sklad,
Kohezijski sklad EU, Obzorje 2020, LIFE 2020.
59
Novost so zelene ali klimatske obveznice, ki so se pojavile pred slabimi
desetimi leti. Prvi izdajatelji so bile mednarodne organizacije, znotraj katerih
drţave članice uresničujejo skupne in individualne interese, s Svetovno banko
na čelu. Namenjene so temu, da se preko njih zbrana sredstva investirajo v
zaščito okolja in učinkovito izrabo energije, pri čemer ni pomembna ekološka
usmerjenost izdajatelja, ampak namenskost sredstev. Za njih je značilno da se
investitorji za vlaganje v njih odločajo na podlagi svoje visoke ekološke
ozaveščenosti in ţelje, da s tem prispevajo k postopnemu uvajanju čistejših
oblik tehnologij ob zavedanju, da s tem lahko izboljšajo svoje prihodnje
poslovanje. Zanimanje za njih se v zadnjem času skokovito povečuje, hkrati pa
rastejo tudi skladi, ki se osredotočajo na investicije v zelene obveznice.
Pri sprejemanju novih ukrepov je treba biti pozoren na to, da uvedba nekega
ukrepa na enem področju prinese korist, na drugem pa povzroči škodo. Da se
ta efekt čimbolj zmanjša je potrebno sodelovanje vseh akterjev (vlada, ekologi,
gospodarstveniki, finančniki,..). Glavne kritike v Sloveniji ne letijo na
pomanjkljivo zakonodajo s področja varovanja okolja, pač pa na preveč
decentraliziran sistem upravljanja, pomanjkanje zasebnih zelenih investicij,
pomanjkljivem medresorskem sodelovanju na ravni ministrstev ter ločenem
načrtovanju in izvajanju v okviru posameznih vladnih agencij. Po višini pobranih
okoljskih davkov smo na samem vrhu v Evropi, nimamo pa nobenega pravega
pregleda nad tem, kam se steka denar od teh davkov. V praksi dodatne
probleme predstavlja še preveč zapletena birokracija in dolgotrajni postopki za
pridobivanje dovoljenj, kar stimulira perspektivna podjetja, da se raje selijo na
tuje. Slovenska politika je še vedno bolj usmerjena v izčrpavanje
gospodarskega sektorja in veliko premalo v njegovo spodbujanje. Je pa v
zadnjem času je narejen velik napredek na področju svetovanja uporabnikom
storitev, saj so tako na Ministrstvu za okolje in prostor kot na Finančni upravi RS
dali več poudarka na svetovanju strankam.
60
9 BIBLIOGRAFIJA
9.1 Literatura
Burja Alenka, Sonnenschein Jonas, Vrhunc Natalija, »Učinkovita raba virov Na
poti k akcijskemu načrtu Slovenije, Priprava strokovnih podlag za akcijski
načrt učinkovite rabe virov, maj, 2014.
Čebulj Janez, Pichler Dušan, Prančič Ana, Zakon o varstvu okolja s komentarji,
Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1994.
Domadenik Peter, Močna rast zanimanja vlagateljev za zelene obveznice,
Bančni vestnik: revija za denar in bančništvo, letn. 65, št. 3, marec 2016.
Jordan Roman, Vedramin Mojca, Urbančič Andreja, Staničić Damir, Hren
Marko, Kovačič Tadeja,… Homšak Marko, URE, energetika in okolje, v (Joţe
Volfand, ur.), Fit media, Celje 2013.
Kitek Alen, Okoljske dajatve ki se plačujejo v Sloveniji, IKS – revija za
računovodstvo in finance, letnik 41, št. 8-9, Zveza računovodskih in finančnih
delavcev Slovenije, avgust/september 2014.
Kajnč Sabina, Lajh Damjan, Evropska unija od A do Ţ, Formatisk Ljubljana,
2009.
Mulec Breda, Kohezijska politika Evropske unije in problemi njene
implementacije s posebnim poudarkom na Republiki Sloveniji in drţavah
jugovzhodne Evrope, Zaloţba Koščak, Ljubljana, 2008.
McCormick John, Environmental Policy in the European Union, The European
Series, Palgrave, junij 2001.
Okolje je del nas. Mi smo del okolja, v (Verica Vogrinčič, ur.)Ministrstvo za
okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 2006,
stran 13 in 14.
Petkovič Dejan, Obdavčitev društev z davkom od dobička in davkom na dodano
vrednost, Davčno finančna praksa, št. 10/2003, ITEO ABECEDA d.o.o.,
oktober 2003.
Pograjc Metka, Boţič Andrej, Jagodič Marko, Leban Janja, Okolje, Deleţ
okoljskih davkov v BDP narašča, EOL, 78/79, Fitmedia d.o.o., junij 2013.
Steblovnik Zdenka, Meling Neda, Leban Pavlin Irena, Šček Tatjana, Prebil Obal
Janez, Levstek Miha, Sovinc Adi, Lorber Jelka, Podjetništvo, Lesarska
zaloţba, Ljubljana, 2000.
Škof Bojan, Wakounig Marian, Tičar Bojan, Jerman Saša, Kobal Aleš, Ferčič
Aleš, Davčno pravo, Pravna fakulteta Univerze Maribor in Davčno-finančni
raziskovalni inštitut, Maribor, 2007.
61
Viler Kovačič Adrijana, Okoljevarstvena zakonodaja, FitMedia, Radovljica,
2010.
9.2 Viri
Zakonski viri:
Zakon o varstvu okolja (ZVO), Uradni list RS, št. 32/93, 1/96, 56/99 –
ZON, 22/00 – ZJS, 67/02 – ZV-1 in 41/04 – ZVO-1.
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-
1A, 70/08, 108/09, 108/09–ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13,56/15, 102/15 in
30/16.
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPPC), Uradni list RS, št. 55/92,
Ljubljana 1992.
Zakon o dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2B),
Uradni list RS, št. 76/08, Ljubljana 2008.
Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 –
odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15 in 55/15.
Zakon o društvih (ZDru-1-UPB2), Uradni list RS, št. 64/11, Ljubljana 2011.
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1) Uradni list RS, št. 40/04,
Ljubljana 2004.
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS,
št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 –ZDavP-
2B, 43/10,59/11, 24/12,30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15in 82/15.
Zakon o javnih financah (ZJF), Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617.
Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017
(ZIPRS16179), Uradni list RS, št. 96/15 in 46/16.
Nacionalni program varstva okolja (NPVO), Uradni list RS, št. 83/99, Ljubljana
1999.
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (ReNPVO),
Uradni list RS, št. 2/06, Ljubljana 2006.
Pravilnik o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka
iz dejavnosti, Uradni list RS, št. 109/13, 83/14, 100/15 in 19/16 – popr..
Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, Uradni list RS,
št. 109/13, 83/14 in 101/15.
62
Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj,
Uradni list RS, št. 75/12, Ljubljana 2012.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaţevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih
voda, Uradni list RS, št. 80/12 in 98/15.
Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, Ljubljana 1991.
Uredba o določitvi finančnih uradov Finančne uprave Republike Slovenije,
Uradni list RS, št. 57/14 in 92/14, Ljubljana 2014.
Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v
programskem obdobju 2014–2020 za cilj naloţbe za rast in delovna mesta,
Uradni list RS, št. 29/15, 36/16 in 58/16.
Uredba o izvajanju uredbe (EU) o draţbi pravic do emisije toplogrednih plinov,
Uradni list RS, št. 14/14, Ljubljana 2014.
Uredba komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 1031/2010 zlasti zaradi določitve
količine pravic do emisije toplogrednih plinov, ki se bodo prodajale na draţbi
med letoma 2013–2020, Uradni list EU št. 176/2014, Bruselj, 2014.
Uredba o vrstah in merilih za presojo projektnih dejavnosti, Uradni list RS,
št. 30/10, Ljubljana 2010.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), Uradni list EU C 326, Bruselj
2012.
Akt o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, Uradni
list RS, št. 112/09, Ljubljana 2009.
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naloţb 56PO16, Uradni list RS št. 28/16,
Ljubljana 2016.
Internetni viri:
DATA, Ţelite črpati EU sredstva, pa ne veste, kje poiskati informacije?, URL:
http://data.si/blog/2015/03/06/zelite-crpati-eu-sredstva-pa-ne-veste-kje-
poiskati-informacije/ (14.8.2016).
Evropska Agencija za okolje, Kdo smo, URL:
http://www.eea.europa.eu/sl/about-us/who (16.7.2016).
European Commission, Environment, Environment Directorate-General, URL:
http://ec.europa.eu/dgs/environment/index_en.htm (16.7.2016).
European Commission, Environment, Environment Action Programme to 2020,
URL: http://ec.europa.eu/environment/action-programme/ (27.5.2016).
European Environment Agency, 15. Environmental taxes, URL:
http://www.eea.europa.eu/publications/signals-2000/page016.html
(21.7.2016).
63
EUR-Lex, Environment and climate change, URL: http://eur-
lex.europa.eu/summary/chapter/environment.html?root_default=SUM_1_CO
DED=20&locale=en (17.6.2016).
European Environment Agency, EEA study shows effectiveness of green taxes
to achieve environmental goals, Copenhagen, October 1996, URL:
http://www.eea.europa.eu/media/newsreleases/gt_press.html (24.7.2016).
Evropska komisija, Evropa 2020, Kakšna je razlika med strategijo Evropa 2020
in njeno predhodnico Lizbonsko strategijo, URL:
http://ec.europa.eu/europe2020/services/faqs/index_sl.htm (26.5.2016).
Evropska komisija, Okoljske inovacije, junij 2009, URL:
http://ec.europa.eu/environment/pubs/pdf/factsheets/eco_innovation/sl.pdf
(1.6.2016).
Evropska komisija, Smernice za prejemnike sredstev iz evropskih strukturnih in
investicijskih skladov ter s tem povezanih instrumentov EU, str. 1-4, URL:
http://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/navodila/smernice-za-prejemnike-
sredstev.pdf (12.8.2016).
Evropska komisija, Regionalna politika, Kohezijski sklad, URL:
http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/funding/cohesion-fund/ (5.6.2016).
Evropska komisija, Okolje, LIFE program, URL:
http://ec.europa.eu/environment/life/ (4.6.2016).
Evropska komisija, HORIZON 2020, URL:
http://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/ (4.6.2016).
Evropska komisija, Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi
emisijami ogljika do leta 2050, URL: http://eur-
lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0112:FIN:SL:PDF
(12.8.2016).
Evropski parlament, Okoljska politika: splošna načela in osnovni okvir, URL:
http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/sl/displayFtu.html?ftuId=FTU_5.
4.1.html (26.5.2016).
Evropski parlament, Kratki vodnik po Evropski uniji, URL:
http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/sl/displayFtu.html?ftuId=FTU_5.
4.1.html, (12.8.2016).
Evropska unija, Evropska investicijska banka (EIB), URL:
http://europa.eu/about-eu/institutions-bodies/eib/index_sl.htm (16.7.2016).
Evropska unija, Okolje, URL: https://europa.eu/european-
union/topics/environment_sl (12.8.2016).
Ministrstvo za infrastrukturo, Portal energetika, Uredba o okoljski dajatvi za
onesnaţevanje zraka z emisijo CO2, URL: http://www.energetika-
64
portal.si/novica/n/uredba-o-okoljski-dajatvi-za-onesnazevanje-zraka-z-
emisijo-co2-9637/, (18.8.2016).
Ministrstvo za okolje in prostor, Celovita presoja vplivov na okolje, URL:
http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/presoje_vplivov_na_okolje/celovit
a_presoja_vplivov_na_okolje/ (27.5.2016).
Ministrstvo za okolje in prostor, Osnutek Okvirnega programa za prehod v
zeleno gospodarstvo z Akcijskim načrtom za leti 2015-2016, URL:
http://www.mop.gov.si/index.php?id=1333&tx_ttnews[tt_news]=6205&tx_ttne
ws[backPid]=12029&L=0&no_cache=1 (12.8.2016).
Ministrstvo za okolje in prostor, Okvirni program za prehod v zeleno
gospodarstvo – OPZG z Akcijskim načrtom izvajanja OPZG (ANi OPZG) in
Načrtom aktivnosti ministrstev in vladnih sluţb (NAMVS) 2015–2016, URL:
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/pomembni_dokume
nti/opzg_akcijski_nacrt_in_nacrt_aktivnosti.pdf (14.8.2012).
Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Poročilo o okolju v Sloveniji 2009,
Ljubljana, 2010, URL:
http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%
20o%20stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/POS2009_zdruzeni_dokument0.
pdf (9.7.2016).
Ministrstvo za okolje in prostor, Veljavni predpisi, URL:
http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/
(30.5.2016).
Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Davki in druge
dajatve, Okoljske dajatve, URL:
http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/okoljske_dajatve/
(11.6. 2016).
Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Plačevanje
davkov in drugih obveznih dajatev, Plačevanje okoljskih dajatev, 1. izdaja,
Marec 2015 URL:
http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Placevanje_in_izvrsba/Podrocja/Place
vanje_davkov_in_drugih_dajatev/Opis/Podrobnejsi_opis_Placevanje_okoljski
h_dajatev.pdf (20.7.2016).
Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, Okoljske dajatve,
URL: http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/okoljske_dajatve/
(20.7.2016).
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, SLOVENSKA INDUSTRIJSKA
POLITIKA – SIP Poročilo o izvajanju usmeritev 2013-2014, Ljubljana, maj
2015, str. 19, URL:
http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DPK/Podjetnistvo/
SIP_-_Porocilo_o_izvajanju_usmeritev_2013-2014-k.pdf (24.4.2016).
65
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Davčne olajšave za vlaganje v
raziskave in razvoj, URL:
http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/tehnoloski_razvoj/spodbujanje_in
ovacij_in_tehnoloskega_razvoja/davcne_olajsave_za_vlaganja_v_raziskave_
in_razvoj/ (21.7.2016).
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Spodbujanje inovacij in
tehnološkega razvoja, URL:
http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/tehnoloski_razvoj/spodbujanje_in
ovacij_in_tehnoloskega_razvoja/ (28.7.2016).
Ministrstvo za zunanje zadeve, Trajnostni razvoj, URL:
http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/globalni_izz
ivi/trajnostni_razvoj/ (25.5.2016).
MP, Davčna olajšava za investicije, URL: http://mladipodjetnik.si/podjetniski-
koticek/racunovodstvo/davcna-olajsava-za-investicije (20.7.2016).
OECD, URL: http://www.oecd.org/ (25.5.2016).
OECD, Environmental Taxation A Guide for Policy Makers, stran 1, URL:
https://www.oecd.org/env/tools-evaluation/48164926.pdf (29.7.2016).
OECD, Presoja učinkovitosti okoljske politike Slovenije 2012, URL:
https://www.oecd.org/env/country-reviews/50510297.pdf (22.7.2016).
OECD, Zbirka OECD »Boljše politike«, Slovenija reforme za močno in
trajnostno oţivitev, URL: https://www.oecd.org/about/publishing/2014-05-
Better-Policies-Slovenia-SL.pdf (1.6.2016).
PISRS, URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/ (11.6.2016).
PLAN B, Plan B za Slovenijo 4.0 – Za zeleni razvojni preboj: Prispevek za
Strategijo razvoja Slovenije 2014-2020, URL:
http://www.planbzaslovenijo.si/upload/SRS/plan-b-zeleni-razvojni-preboj.pdf
(12.8.2016).
Podjetniški portal, Moj spletni priročnik, URL: http://www.podjetniski-portal.si/e-
publikacije/6297-Pogoji-za-Novo-100-odstotno-olajsavo-na-investicije-bodo-
strozji/ (18.8.2016).
RTV Slovenija, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb, stran 1, URL:
https://www.rtvslo.si/files/slovenija/o_zddpo_2n_jav.pdf (21.7.2016).
Statistični urad Republike Slovenije, Pregled področja, Okolje, Davki v zvezi z
varstvom okolja, Slovenija, 2013–2014, URL:
http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5470&idp=13&headerbar=11
(18.7.2016).
66
VEM Portal za podjetja in podjetnike, Davek od dohodka iz dejavnosti, URL:
http://evem.gov.si/info/poslujem/davki/davek-od-dohodka-iz-dejavnosti/
(28.7.2016).
Vlada Republike Slovenije, Raziskave, razvoj in inovacije za zeleno
gospodarsko rast, URL:
http://www.vlada.si/teme_in_projekti/prehod_v_zeleno_gospodarstvo/ukrepi/z
elena_rast_gospodarstva/ (1.6.2016).
Vlada Republike Slovenije, Zelena proračunska in davčna reforma, URL:
http://www.vlada.si/teme_in_projekti/projektna_pisarna/zelena_proracunska_i
n_davcna_reforma/ (5.6.2016).
Vlada Republike Slovenije, Zelena proračunska reforma, URL:
http://www.vlada.si/teme_in_projekti/prehod_v_zeleno_gospodarstvo/ukrepi/z
elena_proracunska_reforma/ (23.7.2016).
Vlada Republike Slovenije, Zeleno kot razvojni potencial Slovenije, URL:
http://www.vlada.si/teme_in_projekti/prehod_v_zeleno_gospodarstvo/
(1.6.2016).
10 PRILOGE
Priloga 1: Zakoni po področju varovanja okolja.
Priloga 2: Uredbe o okoljskih dajatvah in pravilniki.
Priloga 1
67
Zakoni po področju varovanja okolja
Uredbe, pravilnike, odredbe in druge podzakonske akte po področju varovanja
okolja tvorijo:153
Področje okolja:
- Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 –
ZPNačrt, 57/08 – ZFO 1A, 70/08, 108/09, 108/09– ZPNačrt-
A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16),
- Zakon o vodah (ZV-1) (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 –
ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15),
- Zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu
Republike Slovenije(ZRZECEP) (Uradni list RS, št. 93/05),
- Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi(ZRGSO) (Uradni list
RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 21/10 in 90/12 – ZdZPVHVVR),
- Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti(ZVISJV)
(Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08 – ZVO-
1B, 60/11 in 74/15),
- Zakon o porabi sredstev dolgoročnih rezervacij za ekološko
sanacijo(ZPDRES) (Uradni list RS, št. 59/01 in 80/04 – ZUARLPP),
- Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč(ZOPNN) (Uradni list RS,
št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF
in 17/14),
- Zakon o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja v Posočju(ZPOOSRP)
(Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo in 114/06 – ZUE),
- Zakon o ukrepih za odpravo posledic, preprečitev širjenja in ustalitev
zemeljskih plazov večjega obsegaiz let 2000 in 2001 (ZUOPZP) (Uradni list
RS, št. 3/06 – uradno prečiščeno besedilo, 80/10 – ZUPUDPP in 109/12),
- Zakon o meteorološki dejavnosti(ZMetD) (Uradni list RS, št. 49/06),
- Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju
posledic rudarjenja v Rudniku urana Ţirovski vrh(ZTPIU) (Uradni list RS,
št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo),
- Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje
Save(ZPKEPS-1) (Uradni list RS, št. 87/11, 25/14 – ZSDH-
1, 50/14 in 90/15),
153
Ministrstvo za prostor in okolje, Veljavni predpisi, URL: http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/ (30.5.2016).
Priloga 1
68
- Operativni programi(podzakonski akti, ki so razvrščeni po naslednjih
področjih:industrijske nesreče, varstvo voda, kakovost zraka, podnebne
spremembe, odpadki in hrup).
Področje prostora:
Področje urejanja prostora:
- Zakon o umeščanju prostorskih ureditev drţavnega pomena v
prostor(ZUPUDPP) (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12),
- Zakon o prostorskem načrtovanju(ZPNačrt) (Uradni list RS,
št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-
C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 –
ZUUJFO),
- Zakon o urejanju prostora(ZUreP-1) (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 –
popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 –
ZUPUDPP),
- Zakon o varstvu okolja (ZVO), Uradni list RS, št. 32/93, 1/96, Ljubljana
1993.
- Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS)(Uradni list RS,
št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt),
- Uredba o prostorske redu Slovenije(Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 –
ZPNačrt),
- Zakon o planinskih poteh(ZPlanP) (Uradni list RS, št. 61/07),
- Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije(ZIPI) (Uradni list RS,
št. 8/10 in 84/15).
Področje graditve
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno
prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 –
ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl.
US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in podzakonski akti,
- Zakon o graditvi objektov na mejnih prehodih (ZDVGOMP) (Uradni list
RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo in 80/10 – ZUPUDPP).
Področje narave:
- Zakon o ohranjanju narave (ZON) (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno
prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14),
- Zakon o varstvu podzemnih jam(Uradni list RS, št. 2/04, 61/06 – ZDru-1
in 46/14 – ZON-C),
Priloga 1
69
- Zakon o regijskem parku Škocjanske jame(Uradni list RS,
št. 57/96 in 46/14 – ZON-C),
- Zakon o Triglavskem narodnem parku(Uradni list RS, št. 52/10 in 46/14 –
ZON-C).
Področje pobiranja davkov:
- Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 –
ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in91/15),
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)(Uradni list RS, št. 24/06 –
uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-
1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13),
- Zakon o javnih financah (ZJF)(Uradni list RS, št. 11/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 –
ZIPRS1617),
- Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS)(Uradni list RS,
št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16),
- Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti
(ZICPES)(Uradni list RS, št. 25/04, 28/06 – odl.
US, 111/07, 55/15 in 32/16 – ZICZEU),
- Zakon o plačilnem prometu (ZPlaP) (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUE, 131/06 – ZBan-1, 102/07, 126/07 –
ZFPPIPP, 58/09 – ZPlaSS, 34/10 – ZPlaSS-A in 59/10 – ZOPSPU),
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in
prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)(Uradni list RS, št. 13/14 – uradno
prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16,31/16 – odl. US in 38/16 – odl.
US).
70
Uredbe o okoljskih dajatvah in pravilniki
Na podlagi Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) je v Sloveniji trenutno veljavnih
devet uredb o okoljskih dajatvah:
- Uredba o okoljski dajatvi za onesnaţevanje zraka z emisijo CO2 za
zgorevanje goriva - velja od 1.4. 2016 (Uradni list RS, št. 22/2016),
- Uredba o okoljski dajatvi za onesnaţevanje okolja zaradi uporabe
mazalnih olj in tekočin - velja od 1.6.2005 (Uradni list RS,
št. 53/05 in 19/10),
- Uredba o okoljski dajatvi za onesnaţevanje okolja zaradi nastajanja
izrabljenih motornih vozil - velja od 1.10.2005 (Uradni list RS,
št. 87/05 in 118/05),
- Uredba o okoljski dajatvi za onesnaţevanje okolja zaradi nastajanja
odpadne embalaţe - velja od 29.3.2006 (Uradni list RS,
št. 32/06, 65/06, 78/08 in 19/10),
- Uredba o okoljski dajatvi za onesnaţevanje okolja zaradi nastajanja
odpadne električne in elektronske opreme - velja od 29.3.2006 (Uradni
list RS, št. 32/06, 65/06 in 78/08),
- Uredba o okoljski dajatvi za onesnaţevanje okolja zaradi nastajanja
izrabljenih gum - velja od 29.3.2006 (Uradni list RS, št. 32/06),
- Uredba o okoljski dajatvi za onesnaţevanje okolja zaradi uporabe
hlapnih organskih spojin - velja od 29.12.2007(Uradni list RS,
št. 122/07 in 16/09),
- Uredba o okoljski dajatvi za onesnaţevanje okolja zaradi odvajanja
odpadnih voda - velja od 11.11.2012(Uradni list RS, št. 80/12 in 98/15),
- Uredba o okoljski dajatvi za onesnaţevanje okolja zaradi odlaganja
odpadkov na odlagališčih - velja od 22.2.2014 (Uradni list RS, št.
14/214).154
Pravilniki:
- Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku(Uradni list RS,
št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09, 101/11, 24/12, 32/12 – ZDavP-
2E, 19/13, 45/14, 97/14, 39/15 in 40/16),
- Pravilnik o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih
javnofinančnih prihodkov(Uradni list RS, št. 103/10, 48/11, 51/11 –
popr., 102/12 in 110/13),
154
Najdeno na PISRS, URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/ (11.6.2016).
Priloga 2
71
- Pravilnik o načinu plačevanja, razporejanja in sporočanja podatkov
obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov(Uradni list RS,
št. 109/10, 48/11, 107/11,52/12, 85/12, 102/12, 10/13, 106/13 in 94/14),
- Pravilnik o načinu ravnanja ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z
izvrševanjem sklepov o izvršbi oziroma zavarovanju, ki jih izdajo davčni
organi(Uradni list RS, št. 43/10).