UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

UČINKI SONCA NA KOŽO

(Diplomsko delo)

Maribor, 2013 Sabina Kocjan

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: viš. predav. mag. Milica Lahe

Somentor: doc. dr. Jovan Miljković, dr. med.

IZJAVA

POVZETEK

Teoretična izhodišča: Brez sonca ni življenja, vendar pa se moramo zavedati, da povzroča

prekomerno izpostavljanje in nezadostna zaščita pred sončnimi žarki številne posledice, ki

vplivajo na naše zdravje. Najnevarnejša posledica izpostavljanja sončnim žarkom je kožni

rak, ki v Sloveniji vsako leto narašča, zlasti pri mladih. Zato je pomembno, da so

zdravstveni delavci poučeni in seznanjeni o škodljivih učinkih sonca, saj lahko tako največ

prispevajo k ozaveščanju celotnega prebivalstva. Še posebej pri otrocih in mladostnikih,

saj je dokazano, da vplivi UV žarkov ravno v mladosti najbolj škodujejo koži. Prav zato,

smo želeli z izvedeno raziskavo ugotoviti seznanjenost mladostnikov o škodljivih učinkih

sonca.

Metodologija raziskovanja: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Rezultate smo

pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj

zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo je 53 dijakov Gimnazije Ormož.

Rezultati: Raziskava je pokazala, da so mladostniki dobro seznanjeni o škodljivih učinkih

sonca in da je veliko takih, ki se na različne načine zaščitijo pred sončnimi žarki. Ugotovili

smo tudi, da ni bistvenih razlik med spoloma glede na uporabo zaščitnih sredstev.

Sklep: Mediji imajo velik vpliv na naše zdravje. Še posebej na mladostnike, saj dobijo

največ informacij o škodljivih učinkih sonca in zaščitni pred njimi ravno preko njih in

spleta. Zelo malo informacij pa dobijo od zdravstvenih delavcev, zato je potrebno izvajati

več vzgojno izobraževalnega dela na tem področju.

Ključne besede: Koža, sonce, zaščita, UV žarki, sončenje, posledice sončenja,

zdravstvena vzgoja, mladostniki.

ABSTRAKT

Theoretische Ausgangspunkte: Ohne Sonne gibt es kein Leben, jedoch muss uns bewusst

sein, dass eine übermäßige Aussetzung und unzureichender Schutz negative

gesundheitliche Folgen haben. Die gefährlichste Form ist der Hautkrebs, der in Slowenien

jährlich steigt, besonders bei jungen Menschen. Deshalb ist es wichtig, dass Mediziner

geschult und vertraut mit den schädlichen Wirkungen der Sonne sind, da sie so am besten

dazu beitragen können, den Menschen das ins Bewusstsein zu bringen, besonders Kindern

und Jugendlichen, da bewiesen ist, dass UV-Strahlen in der Jugend besonders gefährlich

sind. Genau deshalb wollten wir mit der ausgeführten Studie herausfinden, was

Jugendliche über die gefährlichen Wirkungen der Sonne wissen.

Methodologie der Forschung: Wir bedienten uns der quantitativen Methodik. Die

Ergebnisse wurden mit Hilfe eines anonymen Fragebogens gewonnen, der 19 geschlossene

Fragen beinhaltete. An der Umfrage haben 53 Gymnasiasten des Gymnasiums Ormož

teilgenommen.

Ergebnisse: Die Studie hat ergeben, dass Jugendliche gut mit den schädlichen Wirkungen

der Sonne vertraut sind und das es viele Gymnasiasten gibt, die sich auf verschiedene

Weisen vor den Strahlen der Sonne schützen. Ebenso haben wir herausgefunden, dass es

bei der Verwendung von Schutzstoffen zwischen den Geschlechtern keinen großen

Unterschied gibt.

Schlussfolgerung: Die Medien haben einen großen Einfluss auf unsere Gesundheit.

Besonders bei den Jugendlichen, da diese die meisten Informationen über die gefährlichen

Wirkungen von Sonnenstrahlen, und wie man sich genau davor schützt, über die Medien

und über das Internet erhalten. Sehr wenige Informationen bekommen Jugendliche von

Medizinern, deshalb muss auf diesem Gebiet mehr pädagogische Arbeit geleistet werden.

Schlüsselwörter: Haut, Sonne, Schutz, UV-Strahlen, Sonnenbaden, Folgen des

Sonnenbadens, Gesundheitserziehung, Jugendliche.

KAZALO

1 UVOD IN OPIS PROBLEMA ........................................................................................... 1

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ..................................................................... 2

2.1 Namen diplomskega dela .............................................................................................. 2

2.2 Cilji diplomskega dela ................................................................................................... 2

3 ZGRADBA IN FUNKCIJE KOŽE .................................................................................... 3

3.1 Zgradba kože ................................................................................................................. 3

3.2 Funkcija kože ................................................................................................................ 4

3.3 Tipi kože ........................................................................................................................ 5

4 UČINKI SONCA ................................................................................................................ 7

4.1 Pozitivni učinki sonca ................................................................................................. 10

4.2 Negativni učinki sonca na kožo .................................................................................. 11

4.2.1 Sončne opekline ..................................................................................................... 11

4.2.2 Vročinski izpuščaj .................................................................................................. 12

4.2.3 Fotosenzibilnost ..................................................................................................... 13

4.2.4 Kožni tumorji ......................................................................................................... 14

5 VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OZAVEŠČANJU IN ZAŠČITI IN

NEVARNOSTIH PREKOMERNEGA IZPOSTAVLANJA SONCU ........................ 17

5.1 Varno sončenje ............................................................................................................ 18

5.2 Zaščitna sredstva ......................................................................................................... 19

5.2.1 Sredstva z zaščitnim faktorjem (SPF) .................................................................... 20

5.2.2 Zaščitne obleke ...................................................................................................... 22

5.2.3 Pokrivala ................................................................................................................ 23

5.2.4 Zaščitna očala ........................................................................................................ 23

5.2.5 Pomen pitja tekočin ............................................................................................... 23

6 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................. 25

6.1 Raziskovalna vprašanja ............................................................................................... 25

6.2 Raziskovalne metode .................................................................................................. 25

6.3 Postopki zbiranja podatkov ......................................................................................... 25

6.4 Raziskovalno okolje .................................................................................................... 25

6.5 Raziskovalni vzorec .................................................................................................... 26

6.6 Etični vidik .................................................................................................................. 26

7 REZULTATI .................................................................................................................... 27

8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA.............................................................................. 41

9 SKLEP .............................................................................................................................. 43

LITERATURA .................................................................................................................... 45

PRILOGE .............................................................................................................................. 1

Priloga 1: Soglasje za izvedbo raziskave ............................................................................ 1

Priloga 2: Anketni vprašalnik .............................................................................................. 2

KAZALO TABEL

Tabela 1: Tabela UV indeksa ..................................................................................................... 9

KAZALO SLIK

Slika 1: Prehajanje sončnih žarkov skozi oblake in steklo ......................................................... 8

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Spol .............................................................................................................................. 27

Graf 2: Starost .......................................................................................................................... 28

Graf 3: Seznanjenost o nevarnosti sončnih žarkov .................................................................. 28

Graf 4: Pridobitev informacij o škodljivih učinkih sonca ........................................................ 29

Graf 5: Del dneva v katerem so sončni žarki najmočnejši ....................................................... 30

Graf 6: Uporaba sončnih očal z UV- filtrom ............................................................................ 30

Graf 7: Uporaba pokrival v sončnih dneh ................................................................................ 31

Graf 8: Zaščita pred sončnimi žarki z ustrezno izbiro oblačil .................................................. 32

Graf 9: Izbira obleke v sončnih dnevih .................................................................................... 32

Graf 10: Višina sončnega zaščitnega faktorja (SZF)................................................................ 33

Graf 11: Pogostnost uporabe zaščitnih sredstev s (SZF) .......................................................... 34

Graf 12: Čas nanašanja zaščitnih sredstev s (SZF) na kožo ..................................................... 35

Graf 13: Namen uporabe zaščitnih sredstev s (SZF) ................................................................ 36

Graf 14: Pogostost težav zaradi prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom ..................... 36

Graf 15: Težave zaradi prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom................................... 37

Graf 16: Ukrepi anketirancev pri resnih spremembah na koži po sončenju ............................ 38

Graf 17: Nevarnost sončnih opeklin nastalih v otroštvu .......................................................... 38

Graf 18: Vpliv sončnih opeklin na kožo .................................................................................. 39

Graf 19: Najnevarnejša posledica prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom .................. 40

1

1 UVOD IN OPIS PROBLEMA

Sonce je naša najbližja zvezda. Je vir življenja, brez katerega si ne moremo predstavljati

razvoj in obstoj rastlin ter živih bitij (Perko, 2013).

Čeprav večina ljudi zelo rada uživa na soncu, pa so ultravijolični žarki v veliki meri

škodljivi za kožo. Mnenja o sončenju in pravi meri pri sončenju so si nasprotujoča. Na eno

stran lahko postavimo psihološke učinke sončne svetlobe in njeno vlogo pri spodbujanju

nastajanja vitamina D, ki je pomemben za močne kosti in dobro počutje, na drugo stran pa

tveganje za kožnega raka. Dermatologi največkrat priporočajo izogibanje soncu. Sončne

opekline lahko dobimo že po nekaj urah izpostavljenosti sončnim žarkom. Rdeča barva in

bolečina na dotik sta poskus telesa, da bi popravilo škodo, ki so jo UV žarki povzročili

DNK v celicah povrhnjice. Če obnova ni popolna lahko pride do mutacije celic, in če se te

mutirane celice razmnožujejo, je dolgoročna posledica lahko melanom (Hickin, 2002).

Ob poškodbi kože z ultravijolični žarki, telo sproži obrambne ukrepe, da bi preprečilo

nadaljnje poškodbe. Zunanja plast kože se zadebeli, melanociti pa izločajo melanin, ki

poskrbi da koža porjavi. Ljudje, ki imajo temnejšo kožo so tako bolje zaščiteni pred

sončnimi žarki, saj imajo več tega barvila. Vendar pa zagorelost ne more preprečiti

nadaljnjih poškodb kože, nastalih od sončnih žarkov. Tudi če smo že zagoreli, nas sonce

lahko še vedno opeče (Hickin, 2002).

Stoppard (2007) meni, da sonce še zdaleč ni tako neškodljivo in da se je treba pred

njegovimi žarki vedno uporabiti ustrezno zaščito. Čezmerno sončenje lahko povzroči

nastanek kožnega raka. Tega se moramo zavedati in zaščititi kožo že v zgodnjih otroških

letih.

Kofol (2012) ugotavlja, da so nevarnostim ultravijoličnih žarkov zelo izpostavljeni tudi

mladostniki, saj imajo mediji na njih precej velik vpliv. V raznih revijah in na plakatih,

porjavelost še vedno prikazujejo kot lepotni ideal.

2

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

2.1 Namen diplomskega dela

Namen diplomskega dela je predstaviti pozitivne in negativne učinke sonca na zdravje

ljudi in vlogo medicinske sestre pri osveščanju o zaščiti in nevarnostih sončenja, ter z

raziskavo ugotoviti, kakšna je seznanjenost mladostnikov o nevarnostih in posledicah

prekomernega izpostavljanja soncu.

2.2 Cilji diplomskega dela

• Opisati zgradbo kože in njene funkcije,

• opisati pozitivne in negativne učinke sonca,

• predstaviti preventivne ukrepe za zmanjšanje posledic izpostavljenosti soncu,

• predstaviti različne probleme in kožne bolezni, ki se pojavijo kot posledica

prekomernega izpostavljanja soncu,

• opisati vlogo medicinske sestre glede ozaveščanja o zaščiti in posledicah

prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom,

• ugotoviti seznanjenost mladostnikov o nevarnostih in posledicah prekomernega

izpostavljanja soncu, ter ali upoštevajo preventivne ukrepe za preprečevanje posledic

prekomernega izpostavljanja soncu.

3

3 ZGRADBA IN FUNKCIJE KOŽE

Koža je največji organ našega telesa. Telo ščiti pred vdorom nevarnih snovi in

mikroorganizmov, hkrati pa preprečuje izgubo nujno potrebnih snovi iz telesa in s tem

deluje kot njihov prvi obrambni mehanizem. Pomembna je tudi za vzdrževanje telesne

temperature v različnih okoljih: toploto ohranja, ko je hladno, ko pa postane prevroče,

odvečno toploto oddaja. Če ta varovalni sistem odpove, so posledice lahko zelo nevarne

(Cousin, 2002).

Najpomembnejši zunanji dejavnik, ki vpliva na staranje kože, je pretirana izpostavljenost

soncu. Res je, da je sončna svetloba, če je le ni preveč, blagodejna za nastajanje vitamina

D, snovi, ki je nujno potrebna za oblikovanje in ohranjanje zdravih kosti (Cousin, 2002).

V koži, ki je izpostavljena UV-sevanju, nastajajo kisikovi radikali, ki so vzrok za njeno

pospešeno staranje in za nekatere bolezenske spremembe (Pečar, 2002).

3.1 Zgradba kože

Koža je zgrajena iz dveh plasti, tanke zunanje vrhnjice (epidermis) in spodaj ležeče usnjice

(dermis). Zgornji sloj epidermisa je zgrajen predvsem iz mrtvih celic, usnjica pa je

sestavljena iz elastičnega tkiva s krvnimi žilami, žlezami in živčnimi končiči (Stoppard,

2007).

EPIDERMIS ali povrhnjica je najtanjša plast kože, ki se nenehno obnavlja. Prekriva

zunanjo površino telesa in je najtanjša plast kože. Ker je brez veziva in žilja, dobiva

potrebne snovi z difuzijo iz dermisa (Žgavec, 2002).

Kristl (2004) opredeljuje, da epidermis sestavlja večplasten epitelij iz najštevilčnejših

keranocitov (80 %), med katerimi so še melanociti (13 %), Langerhansove celice (2 do 4

%), Merklove celice in druga tipalna telesca. Debelina epidermisa je 100 do 150 qm.

Merklove celice imajo vlogo receptorjev. Nahajajo se v bazalni plasti (Žgavec, 2002).

DERMIS ali usnjica, imenujemo jo tudi corium ali cutis. Sestavljena je iz elementov

rahlega veziva, žilja, ter živčnih struktur. Vezivo sestavljajo celice ter medceličnina

(Žgavec, 2002).

4

V usnjici se nahaja veliko krvnih žil, ki prehranjujejo vse dele kože. Krvne žile lahko

razdelimo na tri dele: globok žilni splet, v katerem potekajo žile vzporedno s površino

kože; nato se obrnejo in pravokotno potekajo proti površini kože – srednji del. Vrhnji

žilni splet spremeni smer in poteka vzporedno s kožo pod papilami ter sestavlja kapilarne

zanke. V usnjici je venozni žilni sistem zelo razvejan. Arterije in vene so med seboj

povezane, kar pa je pomembno za vzdrževanje stalne telesne temperature. Zaradi zaščite

pred mikroorganizmi in tujki je zelo razvit tudi limfni sistem. Limfne žile odnašajo iz kože

odvečne dele škodljivih snovi in tujkov (Plut, 2005).

SUBCUTIS ali podkožje povezuje kožo z globlje ležečimi organi. Debelina podkožja je

od 2 mm na čelu do več cm pri debelih ljudeh (Plut, 2005).

Sestavljajo ga skupki (lobuli) maščevja, ki segajo navzdol iz dermisa. Lobule sestavljajo

maščobne celice, žile in živci. Naloge podkožja so zaščita globlje ležečih tkiv pred pritiski

in udarci, ter toplotna izolacija. V podkožje prištevamo: žleze lojnice, znojnice in

dišavnice, dlake oz. lase, nohte ter mlečno žlezo (Žgavec, 2002).

Podkožje zadržuje tudi različne količine vode, ki dajejo koži določeno stopnjo napetosti

(Plut, 2005).

3.2 Funkcija kože

Koža je organ, ki bi mu mogli posvečati veliko pozornost glede na njegovo pomembnost

in število nalog, ki jih opravlja. Ker je koža zunanja mejna površina organizma, je stalno

izpostavljena različnim vplivom iz okolja (Pečar, 2002).

Osnovna funkcije kože je zaščita organizma pred različnimi zunanjimi dejavniki, med nje

spada:

• Zaščita pred mehaničnimi poškodbami. To omogoča debeli roževinasti sloj, ki leži

na mehkem podkožju in deluje kot blažilec.

• Zaščita pred dehidracijo (izgubo vode) in penetracijo (vdiranjem) različnih

kemičnih snovi iz oklice.

• Zaščita pred žarki.

5

• Zaščita pred patogenimi mikroorganizmi. Pogoj je intakten roženi sloj, ki prepreči

vdor mikroorganizmov, ter kisel maščobno- kislinski zaščitni plašč, ki naredi

površino kože neugodno za razvoj in življenje patogenih mikroorganizmov.

• Termoregulacija varuje organizem pred velikimi nihanji v temperaturi okolice.

• Imunska aktivnost, ki ščiti organizem tujimi stvarmi. Imunski procesi, ki potekajo v

koži, omogočajo hitro prepoznavanje ter spravijo ustrezne mehanizme za

zaustavitev in odstranitev vseh stvari, ki so tuje našemu telesu (Žgavec, 2002).

Koža sodeluje tudi pri različnih presnovnih procesih v našem organizmu. V koži poteka

fotokemična sinteza vitamina D. Preko kože lahko poteka resorpcija različnih snovi

(Bartenjev, 2002).

Zaradi svoje velike površine in oživčenosti je koža naš največji čutilni organ (Žgavec,

2002).

3.3 Tipi kože

Lanbein in Skalnik (2007) poudarjata, da se zaščitni faktor, ki je naveden na izdelku za

zaščito pred soncem, nanaša izključno na zaščito pred UVB žarki. Za razumevanje številke

zaščitnega faktorja, je treba razumeti tip kože. Dermatologi pri belopoltih ljudeh

razlikujejo štiri tipe kože, in sicer na podlagi tega, v kakšnem obsegu se lahko s pomočjo

melanina ščiti sama.

• Tip 1- Keltski tip: zelo svetla polt, veliko sončnih peg, svetli do rdeči lasje, koža

na soncu vedno pordeči, nikoli porjavi (lastna zaščita kože: 5 do 10 min).

• Tip 2- Nordijski tip: svetla polt, včasih sončne pege, svetli ali svetlo rjavi lasje

(lastna zaščita kože: 10 do 20 minut).

• Tip 3- Srednjeevropski tip: svetla do svetlorjava polt brez sončnih peg, temno

plavi do temno rjavi lasje. Koža na soncu včasih pordeči, vedno porjavi (lastna

zaščita kože: 15 do 20 min).

6

• Tip 4- Mediteranski tip: olivna polt, temno rjavi ali črni lasje. Koža na soncu

skoraj nikoli ne pordeči, ampak vedno porjavi (lastna zaščita kože: 20 d0 30 minut

(Lanbein & Skalnik, 2007).

Za izračunanje časa, kako dolgo se lahko s sredstvom za sončenje izpostavljamo soncu, ne

da bi pri tem dobili opekline, moramo pomnožiti številko faktorja, ki je navedena na

izdelku, s časom lastne zaščite. Primer: če nanese oseba tipa 3 (mediteranski tip) sredstvo

za sončenje s faktorjem 6, se lahko izpostavlja soncu (20 krat 6=) 120 minut in pri tem ne

bo dobila opeklin. To pa vsekakor predstavlja le pomoč pri orientaciji, saj kreme in losjone

testirajo pod normiranimi pogoji. Zaščito bomo dosegli šele tedaj, ko nanesemo na vsak

kvadratni centimeter kože celotnega telesa 2 mg sredstva za sončenje. To je precej debela

plast in 35 ml za celotno telo (Lanbein & Skalnik, 2007).

7

4 UČINKI SONCA

Ko govorimo o soncu, vedno mislimo na njegov vpliv na naše življenje. Brez sončeve

svetlobe in toplote, bi imeli velik problem. Zato so že stare kulture z njim povezovale moč

in popolnost (Emmerich & Melchert, 2006).

Vsako živo bitje potrebuje sonce. Njegova toplota in svetloba pozitivno vplivata na naše

razpoloženje. Aktivira različne procese v telesu, na primer nastajanje vitamina D, ki je

pomemben za presnovo kosti (Gesundheit.gv.at, 2012).

Izpostavljanje kože svetlobnim žarkom ima veliko učinkov. Žal je veliko takih, ki so zelo

neugodni in škodljivi. Povzročajo različne spremembe v strukturi in funkciji kože, ter

vodijo k večji dovzetnosti kože za staranje in k razvoju malignomov. Učinke svetlobe na

kožo lahko razdeljujemo na različne načine. Med zgodnje učinke sonca štejemo sončne

opekline, spremembe debeline kože, hiperpigmetacije, sinteza vitamina D in imunske

reakcije. Med pozne reakcije pa štejemo staranje kože in fotokarcinogenezo. Posebno

skupino vplivov sončnih žarkov sestavljajo fototoksične in fotoalergijske reakcije, ki so

lahko takojšnjega ali zapoznelega tipa (Božič, 2004).

UV žarki

Sončne žarke razdelimo v tri skupine:

• Ultravijolični žarki A (UVA): Njihova valovna dolžina meri od 320 nm do 400

mn. Prehajajo skozi navadno steklo. V manjših dozah ne povzročajo rdečine, niti

motenj pigmentacij. Običajno pa so doze dovolj velike, da povzročijo porjavitev, ki

lahko nastane tudi brez predhodne pordečitve. Porjavitev, povzročena z UVA

žarki, so lahko zgodnjega ali kasnega tipa. So pogosti povzročitelji fotodermatoz

(fotoalergičnih, fototoksičnih,…). Na očesu lahko zaradi njihove absorpcije v leči

povzročijo katarakto (zamotnitev leče ali siva mrena). Novejše raziskave kažejo,

da UVA žarki pomembno sodelujejo pri staranju kože in nastajanju kožnega raka.

• Ultravijolični žarki B (UVB): So valovnih dolžin od 290 mn do 320 mn. Ti

žarki so glavni povzročitelji večine učinkov na našo kožo. Ob dovolj veliki

izpostavitvi kože, povzročijo nastanek eritema (rdečine), ki se pojavi po približno

8

12 do 24 urah po izpostavitvi, lahko pa se pojavi že po nekaj urah, če je količina

UVB žarkov zelo velika. Po rdečini sledi pigmentacija (porjavitev) - običajno 24 do

28 ur po izpostavitvi žarkom. UVB žarki dražijo tudi očesno veznico ter roženico.

Vplivajo na nastajanje D vitamina v koži. Povzročajo tudi nekatere fotoalergične in

fototoksične reakcije. So tudi glavni krivci za, s soncem povzročeno staranje kože,

ter druge kasne posledice sončenja. UVB žarki ne prehajajo skozi navadno steklo,

prehajajo pa skozi vodo.

• Ultravijolični žarki C (UVC): so najmanjših valovnih dolžin od 100 do 290 mn. ti

žarki se absorbirajo v zgornjih plasteh našega ozračja, zato v vsakodnevnem

življenju ne vplivajo na našo kožo (Žgavec, 2002).

Slika 1: Prehajanje sončnih žarkov skozi oblake in steklo

Vir: Zveza slovenskih dermatologov (2013c).

Na zgornji sliki lahko vidimo da lahko tanka plast oblakov prepusti tudi do 80 % UV

sevanja. Zato je pomembno, da se zaščitimo pred sončnimi žarki tudi v oblačnem vremenu.

Iz slike je razvidno, da UVA žarki prodrejo tudi skozi steklo. Zato zaščite in previdnosti ne

smemo izključiti tudi takrat kadar smo v avtu (Zveza slovenskih dermatologov, Prehajanje

sončnih žarkov skozi steklo in oblake, 2013c).

Sončni UV indeks

UV indeks opisuje jakost sončnih žarkov. Višja vrednost pomeni večjo nevarnost sončnih

žarkov, saj lahko v krajšem času poškodujejo kožo. Ob jasnem vremenu je sončni UV

indeks najvišji okrog 13. ure. Pri vrednostih med 7 in 9 je izpostavljenost velika; pri

9

vrednostih 10 in več je najbolje, da se soncu med 11. in 15. uro izognemo. Kako veliko

nevarnost predstavlja UV indeks, je odvisno od tipa kože (Inštitut za varovanje zdravja

Republike Slovenije, 2010).

Tabela 1: Tabela UV indeksa

Tip kože

I in II III in IV

UV

indeks

1, 2 nizko nizko

3, 4 srednje nizko

5 visoko srednje

6 visoko srednje

7, 8, 9 zelo visoko visoko

10 in več zelo visoko visoko

Vir: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (2010)

Glede na tip kože in višino UV indeksa lahko uporabimo zgornjo tabelo za ugotovitev

tveganja nastanka sončnih opeklin:

• Nizko tveganje: Zaščita ni potrebna.

• Srednje tveganje: Previdnost med 11. in 15. uro. Ne priporoča se zadrževanje dalj

časa na soncu brez zaščite.

• Visoko tveganje: Potrebna je zaščita z obleko, pokrivalom in sončnimi očali med

11. in 15. uro. Na izpostavljenih delih se naj uporabi zaščitno sredstvo.

• Zelo visoko tveganje: Med 11. in 15. uro je priporočljivo izogibanje soncu, če to

ni možno, se naj uporabi vsa zaščitna sredstva (Inštitut za varovanje zdravja

Republike Slovenije, 2010).

10

4.1 Pozitivni učinki sonca

Sončna svetloba ima poleg negativnih, tudi nekaj pozitivnih učinkov. Omogoča nastajanje

vitamina D v koži, krepi imunski sistem in blagodejno vpliva na naše psihično in fizično

počutje (Gracej, 2011).

Tvorba vitamina D

Božič (2004) navaja, da je tvorba vitamina D eden izmed pozitivnih učinkov sončne

svetlobe, ki se ga niti ne zavedamo. Za normalno sintezo zadošča vsakodnevna

izpostavljenost svetlobi in je poletno » praženje« odveč.

Znanstveniki vedno bolj ugotavljajo, da ima pomanjkanje vitamina D lahko zelo resne

posledice za naše zdravje: poveča se nevarnost za obolevanje za rakom, diabetes tipa 1 in

2, depresijo in razne alergije. Ker pa so vse te bolezni zelo nespecifične in kronične, je

nemogoče vedeti, da so posledica pomanjkanja vitamina D. Dr. Michael Holick,

strokovnjak na področju proučevanja vitamina D, pravi, da sami nismo sposobni ugotoviti,

ko nam primanjkuje vitamina D, zato običajno tudi ne jemljemo resno njegovega

pomanjkanja (Jazbec, 2011).

Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki je v hrani naravno slabo prisoten in ga v nekatera

živila zato umetno dodajajo. Najpomembnejši način njegovega nastajanja je v telesu - pod

vplivom UVB žarkov. Z drugimi hranili in hormoni pomaga pri obnavljanju kosti. Napake

v procesu nastajanja se lahko pokažejo, kot rahitis pri otrocih, ter kot osteoporoza pri

odraslih. Ugotavljajo tudi, da vitamin D spodbuja normalno celično rast in delitev. Deluje

tudi kot ključni faktor pri ohranjanju hormonskega ravnovesja in zdravega imunskega

sistema. V vsaki celici v telesu se nahaja receptor za aktivno obliko vitamina D.

Znanstveniki zaradi tega predvidevajo, da vitamin D deluje kot nekakšna straža na naše

zdravje. V primeru, da postane celica maligna, jo vrne v prejšnje stanje ali pa povzroči

celično smrt. Ko se enkrat prične proces razvijanja malignosti, rakave celice pametno

razvijejo sistem, s katerim postanejo odporne na aktivno obliko vitamina D. Še en razlog

več, zakaj je dobro imeti v telesu vedno dovolj visoko količino vitamina D. Kar 70 %

odraslih Evropejcev ima v krvi manj kot trenutno določeno optimalno vrednost 30 ng v

mililitru krvi. Za nastajanje D vitamina v našem telesu lahko poskrbimo tako, da je 2 do 3-

11

krat tedensko izpostavimo soncu za določen brez sončne kreme. Čas izpostavljanja se mora

prilagoditi glede na jakost sončnih žarkov. Če vemo, da nas sonce opeče po 30 minutah,

potem se priporoča ostati na soncu kakih 10 do 15 minut preden se zaščitimo s sončno

kremo. Pomembno pa je, da se obraz vedno zaščiti s sončno kremo. Če je koža bolj

pigmentirana, potrebuje več časa za stvaritev vitamina D, kot koža z manj pigmenta.

Optimalen čas za nastajanje vitamina D je nekje med 10. In 15. uro. Ker je ta čas najbolj

nevaren, ko nas lahko opeče, se je treba za kratek čas brez sončne kreme izredno previdno

izpostaviti sončnim žarkom (Jazbec, 2011).

4.2 Negativni učinki sonca na kožo

Sonce ima zaradi povečanega prehajanja ultravijoličnega sevanja skozi zemeljsko ozračje

vedno močnejše učinke na kožo in odložene poškodbe so čedalje številčnejše.

Izpostavljanje sončnemu sevanju je v vsakdanjem življenju tudi glavni dejavnik tveganja

vseh vrst kožnega raka. V Sloveniji je rak kože na drugem mestu med posamičnimi raki pri

obeh spolih. Obenem v Sloveniji registriramo vsako leto več primerov t.j. malignega

melanoma (Benedičič, Uršič, & Vrbovšek, 2008).

4.2.1 Sončne opekline

Ostrov (2001) navaja da so sončne opekline zapoznela reakcija na UV sončno sevanje. Ob

veliki izpostavljenosti sočnim žarkom se žilice v vrhnji plasti kože razširijo, zaradi tega

koža pordi. Pri opečeni koži nastane vnetni proces, zaradi katerega se iz kožnih celic

izločajo kemične snovi za pomoč v boju proti poškodbi.

Na predelih kože, kjer je bila čezmerno izpostavljena soncu, se lahko pojavijo sončne

opekline različnih stopenj:

• Opekline prve stopnje: prizadeta je vrhnja plast kože, ki je pordela, pekoča,

občutljiva na dotik in rahlo otečena.

• Opekline druge stopnje: koža je globlje poškodovana, poleg rdečice se pojavi še

oteklina kože z mehurji, srbenje, slabo počutje in utrujenost.

12

• Opeklina tretje stopnje: uničena je večina plasti kože, prizadeta površina kože je

zmehčana in bela. Opečeno mesto je slabo občutljivo na dotik (Komučar, 2013).

Za preprečitev sončnih opeklin, velja upoštevati nekaj splošnih pravil:

• Izogibanje sončnim žarkom med 11. in 16. uro,

• ko postane senca krajša od telesa, se umaknemo v senco,

• uporaba pokrival s širokimi krajci, lahka svetla oblačila, zaščitna očala,

• zaščita kože s pripravki, ki vsebujejo zaščito pred UVA in UVB žarki, z zaščitnim

sončnim faktorjem višjim od 20,

• nanos zadostne količine sredstva za sončenje vsaj 30 minut pred izpostavitvijo

soncu, nato na vsake 2 uri oz. po kopanju in močnejšem potenju (Komučar, 2013).

Zdravljenje: Sončne opekline navadno niso posebno hude, so pa pogosto zelo boleče in

neprijetne. Običajno si lahko sami pomagamo sami s polaganjem hladnih obkladkov na

opečena mesta, lahko pa jih namažemo s hladilnimi in vlažilnimi kremami. Pomembno je

tudi pitje zadostne količine vode, saj s tem preprečimo dehidracijo. Dokler se opeklina ne

pozdravi, ne hodimo na sonce. Kože, ki se lušči ne vlečemo vstran in ne prediramo

mehurjev, saj lahko povzročimo krvavenje, okužbe in trajno razbarvanje kože (Ostrov,

2001).

4.2.2 Vročinski izpuščaj

Kadar je vroče, je normalno, da se potimo. Prav potenje pa je lahko glavni krivec za

nastanek motečega vročinskega izpuščaja, majhnih rdečih pikic, brezbarvnih mehurčkov

ali izboklin kožne barve. Pordeči tudi celotna okoliška koža, v hujših primerih se pojavi še

srbenje in pekoča bolečina. Običajno nastane na delih kjer se koža drgne-pod pazduhami, v

dimljah, pod dojkami, na notranji stani komolcev in kolen (Eržen, 2012).

Vročinski izpuščaj lahko dobimo takrat, kadar se žleze znojnice zamašijo in s tem

preprečijo iztekanje potu. Še posebej pogosto se zgodi, kadar so temperature visoke,

ozračje pa vlažno. Vročinski izpuščaj se lahko pojavi tudi, če poleti uporabljamo kreme, ki

13

so premastne za ta letni čas. Pri dojenčkih se lahko vročinski izpuščaj pojavi v vseh letnih

časih, če so glede na vreme preveč oblečeni. Njihove pore so manjše in se zaradi tega prej

zamašijo. Orientiramo se lahko po tem, da po navadi ne potrebujejo več oblačil, kot si jih v

danem trenutku želimo nadeti sami (Eržen, 2012).

Čeprav se lahko vročinski izpuščaj pojavi pri vsakomur, pa so za njegov nastanek vseeno

bolj dovzetne naslednje skupine ljudi:

• Dojenčki in otroci do 4. leta starosti,

• športniki in ljudje, ki delajo v vročem in vlažnem okolju,

• ljudje s prekomerno telesno težo,

• ljudje s prirojenim povečanim znojenjem (Miklavžina, 2010).

Zdravljenje vročinskega izpuščaja: Običajno pri pojavu vročinskega izpuščaja ni potrebno

obiskati zdravnika. Pomagajo amtimikotična sredstva, ki se dobijo v lekarni brez recepta

(npr. canesten). Ob pojavu izpuščaja se priporoča umik v senco ali dobro prezračen

prostor. Po vsakem tuširanju z mrzlo vodo, je potrebno kožo dobro osušiti. Pomembno je

tudi pitje zadostne količine vode, 2 do 3 litre na dan, saj s pomočjo vode vzdržujemo

normalno telesno temperaturo (Miklavžina, 2010).

4.2.3 Fotosenzibilnost

Fotosenzibilnost kože je odziv kože na sončne žarke in kombinacijo nekaterih snovi, ki

smo jih zaužili ali nanesli na kožo. Reakcija se kaže v obliki spremembe kože,

najpogosteje se pojavi srbečica in sprememba barve (Sušnik & Adamič, 2010).

Ostrov (2001) navaja, da je fotosenzibilnost posledica nenormalne reakcije telesa na

svetlobo. Za razliko od vročinskega izpuščaja, ki lahko nastane tudi v senci, če je vreme

vroče ali vlažno, je fotosenzibilnost neposredna posledica izpostavljenosti soncu. Na koži

se lahko pojavijo mehurji ali pa koža pordi, začne srbeti in se luščiti. Izraz fotosenzibilnost

se nanaša na skupino stanj, ki večinoma povzročajo izpuščaje na koži.

14

4.2.4 Kožni tumorji

Poznamo več vrst oblik kožnih obolenj, ki so večinoma povezana z dolgotrajnim

izpostavljanjem soncu. Sončni žarki so torej pomemben dejavnik tveganja za pojav

kožnega raka, zato je pomembno, da se že v otroštvu izogibamo neposrednemu soncu.

Tudi sončenje v solarijih je zelo nevarno. V zadnjih letih pojavnost rakavih obolenj kože

po vsem svetu zelo narašča. Nekatere so tudi smrtno nevarne (Stoppard, 2007).

Poznamo več vrst rakavih obolenj kože. Med tri najpomembnejše oblike sodijo:

Bazalnocelularni karcinom, ki je najpogostejša oblika rakavega obolenja kože. Ne spada

med agresivne tumorje in se redko razširi na oddaljene organe. Zdravljenje je običajno

uspešno (Stoppard, 2007).

Hickin (2002) navaja, da se bazalnocelični karcinom največkrat se razvije na obrazu, zlasti

v notranjem kotu očesa, okoli nosu in vratu. Prvi znak je počasi rastoča zatrdlina kožne

barve. Če se je ne zdravi, se prizadeto področje veča, tkivo razpada in v sredini se pojavi

razjeda. V premeru lahko doseže 6 mm. Bazocelularni rak se zdravi operativno, če je

majhen, pa tudi z metodo zamrzovanja kože, pri kateri s tekočim dušikom uničijo bolne

celice. Če se razširi, kar se zgodi redko, se ga zdravi tudi z obsevanjem.

Spinocelularni karcinom, je redkejša oblika rakavega obolenja kože. Njegova rast je

hitrejša kot bazaliom in lahko zaseva. Če ga odkrijemo dovolj zgodaj, je ozdravljiv, vendar

pa je lahko v primeru pozno odkrite razsejane bolezni tudi smrten (Stoppard, 2007).

Hickin (2002) navaja da se Spinocelularni karcinom začne s pojavom luskastih lis na koži.

Pogosto se pojavi pri starejših ljudeh s svetlo poltjo. Na začetku zgleda kot trda izbočena

luskasta grča, ki zelo hitro raste. V šestih mesecih se lahko njena velikost podvoji.

Najpogosteje pa se pojavlja na obrazu, vrhu ušes, lasišču (pri plešastih ljudeh), na zunanji

strani rok, zgornjem delu prsnega koša in hrbtni strani ramen. Najpogostejše oblike

zdravljenja so kirurška odstranitev, kriooperacija s tekočim dušikom in laserska

odstranitev. Obsevanje uporabijo, če se je rak razvil na območju, ki je kirurško težko

dosegljivo.

Maligni melanom: Stoppard (2007) navaja, da je maligni melanom najbolj nevarna oblika

kožnega raka. Pojavi se lahko v normalni koži, lahko pa se razvije že v obstoječem kožnem

15

znamenju. Zelo hitro se razširi v sosednje tkivo in zaseva v različne organe, zato je

smrtnost zaradi malignega melanoma visoka. Nevarnost nastanka je večja pri čezmernem

in dolgotrajnem izpostavljanju soncu in pri svetlopoltih ljudeh. Običajno se pojavi med 40.

in 60. letom, vse več primerov pa je tudi pri mlajših. Pogosteje se pojavlja pri ženskah.

Pojavi se lahko kjerkoli na telesu, najpogosteje na delih, ki so izpostavljeni soncu. Raste

lahko kot ploščata lisa v ravni koži ali pa kot privzdignjena bulica.

Številne epidemiološke študije kažejo, da so ultravijolični žarki eden najpogostejših

dejavnikov za nastanem malignega melanoma. Povišano tveganje pripisujejo večkratni

pretirani izpostavljenosti soncu v otroštvu in mladosti. Drugi dejavniki ogrožanja za

nastanek malignega melanoma so:

• Pigmentni tip kože (svetlopolti, rdečelasi),

• pigmentna znamenja (veliki kongenitalni nevusi, številni melanocitni nevusi,

attipični nevusi),

• družinska nagnjenost (sindrom atipičnih nevusov- familiarni tip) (Kotnik, 2001).

Prognoza bolezni je odvisna od invazije in debeline tumorja, tipa rasti, spola in anatomske

lokalizacije (najbolj neugodna lokalizacija: zgornji del trupa, vrat, nadlaket in lasišče)

(Kotnik, 2001).

Hickin (2002) je predstavila seznam, ki so ga sestavili dermatologi z namenom, da bi

ljudje lažje prepoznali prve možne znake nastanka kožnega raka. Med te znake spadajo:

• Nesimetrična oblika ali spremenjen videz znamenja,

• rob znamenja se spremeni ali pa se pojavi krvavitev iz znamenja,

• barva znamenja se spremeni (zlasti kadar znamenje potemni ali se pojavi več

različnih pigmentacij),

• premer se poveča na več kot pol centimetra,

• znamenje začne rasti in se povečevati

Zdravstveni delavci želimo z informiranjem o posledicah sončenja doseči, da bi ljudje

redno pregledovali svojo kožo in znamenja, ter pravočasno odkrili morebitne spremembe

16

in o njih takoj obvestili zdravnika. S tem bi lahko dosegli višjo stopnjo ozdravljivosti

malignega melanoma.

17

5 VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OZAVEŠČANJU IN ZAŠČITI IN

NEVARNOSTIH PREKOMERNEGA IZPOSTAVLANJA SONCU

Zdravstvena vzgoja, je del splošne vzgoje in je pomemben dejavnik napredka posameznika

in skupnosti. Prizadeva si, da bi vsak posameznik ter družba, sprejeli zdravje za največjo

vrednoto in izoblikovali pozitivna stališča do zdravja. Zdravstvena vzgojenost je odraz

splošne izobrazbe in kulture posameznika ter celotnega naroda. Z zdravstveno vzgojo

želimo čim uspešneje vplivati na ljudi, da postanejo dejavni in prevzamejo svoj del

odgovornosti za lastno zdravje. To je pa mogoče le, če so ustrezno informirani, motivirani

in imajo dostop do informacij, ki vplivajo na zdravje. Le tako bodo pridobili sposobnost za

razvoj lastnih zmožnosti in imeli možnost pravilne izbire (Hoyer, 2005).

Medicinska sestra lahko s svojim strokovnim znanjem pripomore k večji ozaveščenosti

ljudi o škodljivih učinkih sonca in jih informira o pravilnih načinih zaščite pred sončnimi

žarki.

Zdravstveni delavci želimo z informiranjem o škodljivih učinkih sonca doseči:

• Zavedanje ljudi o nevarnosti sončnih žarkov,

• skrb za zaščito pred sončnimi žarki,

• pravilno ukrepanje v primeru nastanka težav, zaradi prekomernega izpostavljanja

sončnim žarkom,

• redno samo-pregledovanje kože in znamenj.

Zaskrbljujoč je podatek, da v Sloveniji zaradi malignega melanoma umre več kot sto ljudi

na leto (Planinšek Ručigaj, in drugi, 2011). Zato je pomembno, da zdravstveni delavci

informirajo ljudi predvsem o prvih znakih, ki nakazujejo kožnega raka, saj ravno zgodnje

odkrivanje vpliva na boljšo prognozo. Boljšo ozaveščenost ljudi pri prepoznavanju znakov

kožnega raka, bi lahko dosegli z izdelavo brošur in plakatov, ki bi se nahajali v

zdravstvenih domovih in bolnišnicah.

Združenje slovenskih dermatovenerologov je 15. Junija leta 2010 razglasilo za Dan zaščite

pred soncem. Za ta korak so jih spodbudili zaskrbljujoči podatki o pogostosti kožnega raka

in drugih boleznih, ki so povezane s prekomernim izpostavljanjem soncu. Po zelo

18

odmevnem prvem Dnevu zaščite pred soncem v letu 2011, ki so ga izvedli s pomočjo

podpore podjetja Baiersdorf s proizvodom Eucerina in s komunikacijsko podporo agencije

Di@log, so se v Združenju slovenskih dermatovenerologov odločili za aktivno

nadaljevanje z obveščanjem Slovencev o pomenu pravilne in zadostne zaščite pred

soncem. Svoje delovanje so leta 2011 nadgradili z vseslovensko raziskavo o navadah in

ravnanju Slovencev na soncu. Iz raziskave je bilo razvidno, da se premalo zavedamo

škodljivih posledic sonca. Najbolj jih je zmotilo dejstvo, da se predvsem mlada dekleta,

nezaščiteno izpostavljajo UV žarkom. Ravno pri njih se v največji meri povečuje pojavnost

malignega melanoma. V Sloveniji zaradi te oblike kožnega raka vsako leto umre več kot

100 ljudi. Pojavnost malignega melanoma se v zadnjih letih povečuje pri mladih ženskah,

starih med 20 in 30 let. Dermatologi temu pripisujejo predvsem neodgovorno sončenje in

uporabo solarijev. Kljub številnim pomanjkljivostim v naši zaščiti pred soncem so

dermatologi veseli, da je kar 88 odstotkov vprašanih v zadnjih letih spremenilo svoje

vedenje na soncu. Njihovo nenehno obveščanje je obrodilo sadove, a so mnenja da je še

potrebno spremeniti veliko mitov in navad. Izpolnjevanje anket je potekalo v 42

dermatoloških ambulantah po vsej Sloveniji, v analizo je bilo vključenih več kot 550

sodelujočih (Planinšek Ručigaj, in drugi, 2011).

5.1 Varno sončenje

Stoppard (2007) meni da z upoštevanjem splošnih napotkov, s katerimi se zaščitimo pred

škodljivimi učinki sonca, lahko zmanjšamo število rakavih kožnih obolenj.

Pred škodljivimi učinki sonca se lahko zaščitimo s preprostimi ukrepi:

• Pred sončnimi žarki najbolje varujejo ustrezna oblačila. Pomembno je, da so

udobna, ohlapna in svetlih barv. Priporočljiva je tudi uporaba klobuka.

• Dele telesa, ki jih z oblačili ne moremo prekriti, je potrebno zaščititi z uporabo

krem z visokim zaščitnim faktorjem, vsaj 15 ali več. Pomembno je, da se zaščiti

tudi ušesa in vrat.

• V najbolj vročem delu dneva, med 11. In 16. uro, se je treba izogniti sončnim

žarkom.

19

• Na kožo je treba nanesti dovolj zaščitnega sredstva (3 ml na kvadratni centimeter

kože), na vsaki dve uri in po vsakem kopanju in obilnem znojenju.

• Sonce lahko opeče tudi skozi oblake, zato je potrebna previdnost tudi takrat.

• Priporočljiva je uporaba sončnih očal, ki ne prepuščajo UV svetlobe (Stoppard,

2007).

Z upoštevanjem navedenih navodil lahko preprečimo ne- le rakava obolenja kože, temveč

tudi številne druge posledice, ki se pojavijo zaradi prekomernega izpostavljanja soncu.

Pravilen nanos zaščitne kreme

Večina ljudi na kožo nanese pretanek sloj kreme za sončenje, kar pomeni, da je koža slabše

zaščitena. Zaščitno kremo je potrebno v dovolj debelem sloju enakomerno nanesti po vseh

izpostavljenih delih telesa. Posebno pozornost se mora nameniti tudi ušesom, vratu,

notranji strani rok in nog, ter dlanem in stopalom. Svetuje se redno pregledovanje kože.

Zelo pomembno je, da si vsak zapomni velikost in obliko kožnih znamenj. Če opazi

spremembe v velikosti in obliki obstoječih znamenj ali opazi nova, se mora takoj

posvetovati z zdravnikom (Stoppard, 2007).

Zdravstveni delavci moramo opozarjati ljudi, da lahko le s pravilnim nanosom zaščitne

kreme dosežemo maksimalno zaščito pred sončnimi žarki, skupaj z upoštevanjem drugih

navodil, kot so: nošenje sončnih očal, pokrival, umik v senco, ko so sončni žarki

najmočnejši, itd.

5.2 Zaščitna sredstva

Ko sredstva s SZF (sončnim zaščitnim faktorjem) pravilno nanesemo, lahko prispevamo k

zaščiti pred nastankom kožnega raka, vendar pa moramo vedeti, da zaščitna sredstva s

sončnim zaščitnim faktorjem sama ne zadoščajo. Drugi previdnostni ukrepi vključujejo

izogibanje predolgemu izpostavljanju soncu, zadrževanje v senci med 11. in 16. uro, ter

zaščita s pokrivali in sončnimi očali (Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije,

2010).

20

Posebno pozornost je potrebno nameniti zaščiti otrok, saj še sami ne znajo poskrbeti zase,

predvsem pa se ne zavedajo pomembnosti zaščite pred sončnimi žarki. Ne smemo pozabiti,

da prav sončne opekline v otroštvu povzročajo tveganje za razvoj kožnega raka v poznejših

življenjskih obdobjih (Stoppard, 2007).

Zato je zelo pomembno, da zdravstveni delavci v sodelovanju z vzgojitelji že v vrtcih

poudarjajo pomembnost pravilne zaščite pred sončnimi žarki in poučijo starše o pravilnih

načinih zaščite pred njimi. Pozabiti pa ne smemo tudi na obveščanje mladostnikov, saj so

ravno v obdobju odraščanja zelo dovzetni za tisto, kar prikazujejo mediji. Številni med

njimi niso zadovoljni s svojim videzom, zato posnemajo zagorele in vitke zvezdnike,

manekenke, ki velikokrat niso dober vzgled mladim.

5.2.1 Sredstva z zaščitnim faktorjem (SPF)

Varovalne pripravke za sončenje razvrščamo po stopnji zaščite, ki jo nudijo jih izražamo s

sončnim zaščitnim faktorjem (sun protection factor- SPF). Z njim označimo nivo zaščite,

ki ga izbran varovalni pripravek nudi. SPF je definiran kot razmerje med minimalno

eritemsko na zavarovani koži in minimalno eritemsko dozo na nezavarovani koži. To

pomeni, če ima določen pripravek SPF 4, lahko na soncu ostanemo 4 krat dlje, kot če bi

bili nezavarovani. SPF je uporaben za vse vrste kože. Princip njegovega določevanja je

opazovaje rdečine na koži, kar pomeni, da nas zaščiti predvsem pred UVB žarki. Ne

zajema pa zaščite pred UVA žarki, iz česar lahko zaključimo, da nas pripravek z visokim

SPF faktorjem zaščiti pred sončnimi opeklinami, ne pa pred prehitrim staranjem kože

(Gašperlin, 2002).

Med pripravke s SPF spadajo:

• Oljne raztopine: najpogostejši so tekoči parafin, silikonska, sintezna in rastlinska

olja. Njihova slabost je, da kljub visoki vsebnosti UV filtrov dosegajo sorazmerne

nizke vrednosti sončnega zaščitnega faktorja.

• Hidrogeli: se dobro razmažejo po koži in je ne mastijo. Sestavljeni so iz vodne ali

etanolno vodne raztopine UV filtra, polimernega tvorilca gela (poliakrilati, ksantan,

derivati celuloze), vlažilca (glicerol, propilenglikol) in konzervansa. Sipanje

21

svetlobe je dokaj izrazito, kar omogoča izdelavo izdelkov z visokim zaščitnim

faktorjem. Pri povečanem potenju na koži delujejo lepljivo in niso vodoodporni.

• Emulzije: med vsemi varovalnimi pripravki so najpogosteje zastopane. Glede na

njihovo konsistenco jih razdelimo na tekoče (mleka) ali poltrdne (kreme). Ker je

zunanja faza oljna, so vodoodporne. Vanje lahko vgradimo UV filtre, ki so topni v

vodni fazi, kot tiste, ki so topni v olju. Pozitivne lastnosti emulzij kot oblik

varovalnih pripravkov za sončenje, so: Kožo, izsušeno od vetra in vode bogato

navlažijo. Temperatura nihanja okolice ne vpliva na konsistenco pripravka

(iztiskanje pripravka iz tube poteka z enako lahkoto poleti na morju kot pozimi na

smučanju).

• Stiki: se največkrat uporabljajo za zaščito ustnic. Sestavljeni so iz zmesi trdnih in

tekočih maščob ter voskov, v katerih so raztopljeni UV filtri.

• Aerosoli: so najnovejša oblika varovalnih pripravkov za sončenje. Njihova

prednost je v lažjem nanašanju na kožo (Gašperlin, 2002).

Nemec (2002) opozarja na pravilno uporabo varovalnih izdelkov in na nekatera pravila

varnega sončenja:

• Izdelek s SZF se nanese na kožo vsaj 20 minut pred izpostavljanjem soncu,

• izdelek s SZF se nanese enakomerno in v zadostni količini (35 ml za površino kože

povprečnega odraslega ob enem nanosu),

• izdelek s SZF se mora ponovno nanesti po plavanju ali močnem znojenju, po

brisanju z brisačo ali na vsaki dve uri ko ste izpostavljeni soncu,

• za vodne aktivnosti je potrebno uporabiti izdelke z oznako water resistant, kar

pomeni vodoodporen in glede na testiranje zagotavlja določeno zaščito približno 40

minut,

• obliko in sestavo izdelka s SZF se izbere glede na tip kože in morebitne dermatoze,

• priporočljivo je izogibanje soncu med 11. in 16. uro,

• posebej je potrebno paziti na otroke, zlasti do 6 meseca starosti, pri katerih se

odsvetuje uporaba varovalnih izdelkov za sončenje.

22

Otrokom do 6 meseca starosti pediatri ne priporočajo uporabo zaščitnih sredstev s SZF, ker

vsebujejo preveč kemikalij, ki bi lahko škodile nežni dojenčkovi koži. Priporoča se

pokrivanje s kapicami ter z lahko zaščitno obleko. Otrok naj bo v senci ali pod senčnikom

(Družina Ena A, 2011).

Za odrasle in otroke starejše od 6 mesecev pa velja, da se zaščitijo z dovolj visokim SZF

tudi takrat, kadar so v senci, saj tam sonce učinkuje le 15 odstotkov kot sicer (Doljak,

2010).

Na primerno zaščito pred sončnimi žarki pa ne smemo pozabiti tudi v oblačnem vremenu,

saj nas tudi takrat lahko sonce opeče. Do 80 % UV svetlobe pride skozi tanjše plasti

oblakov. Sončne opekline povzroča UV sevanje, ki nima toplotnega efekta. Če torej ne

čutimo topline sončnih žarkov, še ne pomeni, da nas ne more opeči (Bodi eko, 2011).

Medicinska sestra mora za uspešno informiranje ljudi imeti vso znanje o pravilih varnega

sončenja. Za zdravstvene delavce bi lahko izvedli predavanja na to temo, saj menimo, da bi

morala vsaka medicinska sestra poznati pravila varnega obnašanja na soncu.

5.2.2 Zaščitne obleke

Pred soncem nas najbolje varujejo ustrezna oblačila. Ta naj bodo udobna hladna in ohlapna

(Stoppard, 2007).

Na zaščito pred sončnimi žarki vplivajo predvsem naslednje lastnosti tkanine:

• Barva tkanine: svetlejše tkanine načeloma omogočajo boljšo prehodnost kot

temnejše in živo obarvane.

• Teža tkanine: tkanine z višjo težo posledično dajejo na površino višjo zaščito,

vendar pa v poletnih mesecih niso preveč udobne .

• Vsebnost vode: mokra oblačila imajo običajno nižji zaščitni faktor kot suha, ker

vlaga med vlakni znižuje odbojnost materiala.

23

• Starost oziroma obraba tkanine: pri bombažnih tkaninah se pri prvem pranju,

zaradi krčenja, zviša zaščitni faktor, vendar pa pri dolgotrajni rabi zaščitni faktor

pada (Zveza slovenskih dermatologov, Kako se zaščititi z obleko?, 2013a).

Lastnosti tkanine nam povedo, kaj je najbolj primerno obleči v sončnih dneh za ustrezno

zaščito pred soncem. Ostale dele telesa, ki jih ne moremo prekriti z oblačili, pa ne smemo

pozabiti zaščititi z zaščitnimi kremami in pokrivali.

5.2.3 Pokrivala

Za primerno pokrivalo je priporočljivo izbrati klobuke s širokimi krajci (vsaj 7,5 do 10 cm)

iz gostega materiala ali čepice s ščitnikom v legionarskem kroju s podaljškom za zaščito

vratu in uhljev (Zveza slovenskih dermatologov, Kako se zaščititi z obleko?, 2013a).

5.2.4 Zaščitna očala

Ultravijolična svetloba škoduje tudi očem, saj lahko poškoduje očesne strukture. Sončni

žarki lahko povzročijo boleča vnetja očesne veznice, veke in roženice. V redkih primerih

lahko UV žarki dosežejo mrežnico in povzročijo njeno začasno ali trajno okvaro. Zaradi

intenzivnosti ultravijoličnih žarkov, ki so posledica sprememb v ozonskem plašču, je treba

vse leto nositi kakovostna sončna očala (Zveza slovenskih dermatologov, Koža-Vpliv

sonca na oči, 2013b).

5.2.5 Pomen pitja tekočin

Če velja, da naj bi spili približno 1 liter in pol tekočine na dan, se ta količina v poletnih in

vročih dneh zagotovo poviša. Količina zaužite tekočine je odvisna tudi od tega, kako vroče

je, in od telesne aktivnosti vsakega posameznika. Posebno pozornost je potrebno nameniti

otrokom in starostnikom, ki ne znajo ali pa pozabijo misliti na to, da je treba poleti dovolj

piti. Zato je jim je potrebno ponujati tekočino večkrat na dan. Priporočljivo je ponuditi

24

vodo ali nesladkan čaj, nikakor pa ne sladkih ali gaziranih pijač. Dobro hidriranost lahko

vidimo po barvi urina, ki mora biti zelo svetle barve (Doljak, 2010).

Če zaužijemo premalo tekočine, se lahko pojavijo nekateri simptomi: Utrujenost in šibkost,

glavobol, omotičnost, plitvo in hitro dihanje, pospešen srčnih utrip in suha koža. V primeru

hude dehidracije pa se lahko pojavijo resnejši zapleti; odpoved ledvic, možganska ali srčna

kap. Vročinska kap je urgentno stanje, ki zahteva takojšnjo medicinsko pomoč. Nastane

zaradi pregretja telesa, pogostejša je pri otrocih mlajših od 4. leta in pri ljudeh starejših od

65 let (Doljak, 2010).

Dehidracija lahko vodi v zelo resna stanja. Zato moramo zdravstveni delavci informirati

ljudi, ne samo o uporabi zaščitnih sredstev, ampak tudi o pomenu pitja zadostnih količin

tekočine v poletnih dneh. Posebno pozornost pri informiranju ljudi o pomenu pitja tekočin

v vročih dneh, moramo nameniti starostnikom in staršem, ki imajo majhne otroke. Staršem

svetujemo, da naj svojim otrokom ponujajo tekočino večkrat na dan v majhnih požirkih.

Pri starostnikih pa je problem, da včasih sploh ne čutijo potrebe po pitju. Da bi zaužili

zadostno količino tekočine skozi cel dan, si lahko pomagajo tako, da si že vnaprej npr. v

plastenko nalijejo določeno količino tekočine.

25

6 EMPIRIČNI DEL

6.1 Raziskovalna vprašanja

RV 1: Ali so mladostniki dovolj informirani o načinih zaščite pred soncem in posledicah

prekomerne izpostavljenosti soncu?

RV 2: Katera zaščitna sredstva mladostniki najpogosteje uporabljajo za zaščito pred

sončnimi žarki?

RV 3: Ali na uporabo zaščitnih sredstev vpliva spol?

6.2 Raziskovalne metode

Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretična

izhodišča smo predstavili s pomočjo domače in tuje literature.

Članke smo iskali preko spletnih brskalnikov in v uradnih bibliografskih bazah (COBISS).

Literaturo smo iskali tudi preko svetovnega spleta na iskalnikih Yahoo in Google.

Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Uporabili smo

metodo anketiranja. Vprašalnik je vseboval 19 vprašanj zaprtega tipa.

6.3 Postopki zbiranja podatkov

Podatke smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Te smo obdelali, grafično oblikovali,

ter predstavili s pomočjo programa Microsoft Word in Microsoft Excel.

6.4 Raziskovalno okolje

Raziskavo smo izvedli na Gimnaziji Ormož. Pred izvedbo raziskave smo si pridobili

dovoljenje s strani vodstva Gimnazije Ormož.

26

6.5 Raziskovalni vzorec

Anketirali smo 53 mladostnikov v starostni skupini od 15 do 17 let.

6.6 Etični vidik

Anketirancem smo predstavili namen in cilje raziskave. Obvestili smo jih o varovanju

osebnih podatkov in o možnosti zavrnitve sodelovanja v raziskavi. Vsi anketiranci so ostali

anonimni, upoštevali smo etična načela Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih

tehnikov Slovenije. Njihove podatke smo uporabili izključno za namen diplomskega dela.

27

7 REZULTATI

Med dijake Gimnazije Ormož smo razdelili 60 anketnih vprašalnikov. Vrnjenih jih je bilo

53.

Odgovori na vprašanja so prikazani v obliki grafov, pod njimi pa smo rezultate podrobneje

interpretirali.

Graf 1: Spol

V raziskavi je sodelovalo 31 (58 %) dijakinj in 22 (42 %) dijakov Gimnazije Ormož.

Ženske Moški

0

5

10

15

20

25

30

35

28

Graf 2: Starost

V raziskavi je sodelovalo 14 (63 %) dijakov in 14 (45 % ) dijakinj starih 15 let. 16 let je

bilo starih 6 (27 %) dijakov in 12 (39 %) dijakinj. Le 5 (16 %) dijakinj in 2 (9 %) dijakov

pa je bilo starih 17 let.

Graf 3: Seznanjenost o nevarnosti sončnih žarkov

Anketno vprašanje: Ali menite, da ste dovolj dobro seznanjeni o nevarnostih sončnih

žarkov?

Večina anketirancev je odgovorila, da so delno seznanjeni o nevarnostih sončnih žarkov, in

sicer 12 (55 %) dijakov in 20 (65 %) dijakinj, kar je skupaj 32 (60 %) dijakov. Da so

15 let 16 let 17 let 18 let

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Moški

Ženske

Da Delno Ne Ne vem

0

5

10

15

20

25

Moški

Ženske

29

dovolj dobro seznanjeni o škodljivih učinkih sonca meni 9 (41 %) dijakov in 6 (19 %)

dijakinj. Odgovor ne, so obkrožile 3 (10 %) dijakinje, saj menijo, da niso dovolj dobro

seznanjene o škodljivih učinkih sonca. 1 (5 %) dijak in 2 (6 %) dijakinji pa ne vedo, ali so

dovolj dobro seznanjeni o nevarnostih sončnih žarkov.

Graf 4: Pridobitev informacij o škodljivih učinkih sonca

Anketno vprašanje: Kje oz. od koga ste dobili največ informacij o škodljivih učinkih

sonca?

Glede na rezultate ankete lahko vidimo, da je večina anketirancev dobila največ informacij

o škodljivih učinkih sonca preko medijev. Za ta ogovor je se je odločilo kar 14 (64 %)

dijakov in 23 (74 %) dijakinj. Sledil je odgovor od staršev in prijateljev, za katerega se je

odločilo 6 (27 %) dijakov in 5 (16 %) dijakinj. Preko strokovne literature je največ

informacij o škodljivih učinkih sonca dobila 1 (3 %) dijakinja in 2 (9 %) dijaka. Le 2 (6 %)

dijakinji sta pridobili največ informacij od zdravnika. Zaskrbljujoč je podatek, da prav

nobeden od anketirancev ni dobil informacij o škodljivih učinkih sonca od medicinske

sestre.

Preko medijev (televizija, časopisi,…)

Preko strokovne literature

Od zdravnika Od medicinske sestre

Od staršev, prijateljev,...

0

5

10

15

20

25

Moški

Ženske

30

Graf 5: Del dneva v katerem so sončni žarki najmočnejši

Anketno vprašanje: V katerem delu dneva so sončni žarki najmočnejši?

Iz grafa je razvidno, da je večina dijakov na vprašanje v katerem delu dneva so sončni

žarki najmočnejši odgovorila pravilno. Kar 31 (100 %) dijakinj in 21 (95 %) dijakov se je

odločilo za odgovor med 11. in 16. uro.

Graf 6: Uporaba sončnih očal z UV- filtrom

Anketno vprašanje: Kako pogosto v sončnih dneh nosite sončna očala z UV-filtrom

(UVA, UVB)?

Vedno Včasih Nikoli

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

Moški

Ženske

31

Ig grafa je razvidno, da v sončnem vremenu sončna očala vedno nosi 7 (32 %) dijakov in

11 (35 %) dijakinj. 13 (59 %) dijakov in 18 (58 %) dijakinj nosi sončna očala samo

občasno. Sončnih očal pa nikoli ne nosijo 3 (14 %) dijaki in tri (10 %) dijakinje.

Graf 7: Uporaba pokrival v sončnih dneh

Anketno vprašanje: Kako pogosto v sončnih dneh nosite pokrivala?

Sledilo je vprašanje, kako pogosto v sončnih dneh nosite pokrivalo? Samo 2 (6 %) dijakinji

sta odgovorili, da v sončnih dneh vedno nosita pokrivalo. Največ anketirancev, 12 (55 %)

dijakov in 17 (55 %) dijakinj, si v sočnih dneh pokrivalo nadene samo včasih. Je pa tudi

veliko anketirancev, ki pokrival nikoli ne nosijo, kar 9 (41 %) dijakov in 12 (39 %)

dijakinj.

Vedno Včasih Nikoli

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

Moški

Ženske

32

Graf 8: Zaščita pred sončnimi žarki z ustrezno izbiro oblačil

Anketno vprašanje: Ali menite, da se pred sončnimi žarki lahko delno zaščitimo tudi z

ustrezno izbiro oblačil?

Večina anketirancev meni, da se pred sončnimi žarki lahko delno zaščitimo tudi z ustrezno

izbiro oblačil, kar 20 (91 %) dijakov in 30 (97 %) dijakinj je na vprašanje odgovorilo

pritrdilno. Le 1 (3 %) dijakinja in 2 (9%) dijaka se niso znali opredeliti.

Graf 9: Izbira obleke v sončnih dnevih

Anketno vprašanje: Kakšna oblačila najpogosteje nositi v sončnih dnevih?

Da Ne Ne vem

0

5

10

15

20

25

30

35

Moški

Ženske

Lahka, udobna, zračna oblačila

Kavbojke, oprijete majice

Najpogosteje nosim temna

oblačila

Drugo

0

5

10

15

20

25

30

Moški

Ženske

33

Iz grafa je razvidno, da večina anketirancev v sončnih dnevih nosi lahka, udobna in zračna

oblačila. Ta odgovor je izbralo kar 17 (77 %) dijakov in 26 (84 %) dijakinj. Samo 4 (18

%) dijaki in 5 (16 %) dijakinj pa je takih, ki največkrat oblečejo kavbojke in oprijete

majice. Nihče od dijakov pa ni navedel, da nosi v sončnih dneh temna oblačila. 1 (5 %)

dijak je obkrožil da ne nosi nič od navedenega.

Graf 10: Višina sončnega zaščitnega faktorja (SZF)

Anketno vprašanje: Kakšna je višina vašega sončnega zaščitnega faktorja (SZF), kadar ste

izpostavljeni sončnim žarkom?

Rezultati so pokazali da največ anketirancev, 15 (55 %) dijakov in 23 (74 %) dijakinj

uporabi za zaščito pred sončnimi žarki SZF med 15 in 30. Le 4 (18 %) dijaki in 1 (3 %)

dijakinje so odgovorili, da se zaščitijo z izdelki, ki vsebuje SZF manj kot 15. Odgovor nad

30 SZF je obkrožilo 7 (23 %) dijakinj in 4 (18 %) dijakov. V primerjavi z dijaki 2 (9 %) se

vse dijakinje zaščitijo z izdelki, ki vsebujejo SZF.

Manj kot 15 SZF 15-30 SZF Nad 30 SZF Ne uporabljam zaščitnega

faktorja

0

5

10

15

20

25

Moški

ženske

34

Graf 11: Pogostnost uporabe zaščitnih sredstev s SZF

Anketno vprašanje: Kako pogosto nanašate zaščitna sredstva s SZF, kadar ste izpostavljeni

soncu?

Na vprašanje kako pogosto uporabljate zaščitna sredstva s SZF, kadar ste izpostavljeni

soncu, je enkrat na dan odgovorilo 8 (36 %) dijakov in 8 (26 %) dijakinj. Dvakrat na dan se

zaščiti 11 (50 %) dijakov in 13 (42 %) dijakinj. Zanimiv je podatek, da se samo 2 (9 %)

dijaka zaščitita z izdelki ki vsebujejo SZF, na vsaki dve uri in po vsakem kopanju. Pri

dijakinjah je odstotek nekoliko višji, saj jih je ta odgovor obkrožilo 10 (32 %). Nobenih

zaščitnih sredstev s SZF pa ne uporabita 2 (9 %) dijaka.

Enkrat na dan Dvakrat na dan Na dve uri in po vsakem kopanju

Ne uporabljam nobenih zaščitnih

sredstev

0

2

4

6

8

10

12

14

Moški

Ženske

35

Graf 12: Čas nanašanja zaščitnih sredstev na kožo

Anketno vprašanje: Koliko minut pred sončenjem nanesete zaščitna sredstva s SZF na

kožo?

Rezultati so pokazali, da največ anketirancev nanaša sredstva s SZF tik preden gredo na

sonce. Tako je odgovorilo 24 (77 %) dijakinj in 11 (50 %) dijakov. Le 7 (23 %) dijakinj je

v primerjavi z 9 (41 %) dijaki odgovorilo, da zaščitna sredstva nanesejo približno 30

minut preden se izpostavijo sončnim žarkom. Samo 2 (9 %) dijaka pa sta odgovorila, da

zaščitnega sredstva ne uporabita.

Približno 30 minut Zaščitno sredstvo nanesem tik preden začnem s sončenjem

Zaščitnega sredstva ne uporabim

0

5

10

15

20

25

30

Moški

Ženske

36

Graf 13: Namen uporabe zaščitnih sredstev s SZF

Anketno vprašanje: Ali ste mnenja, da so zaščitna sredstva s SZF namenjena podaljševanju

izpostavljanja soncu?

Glede na rezultate anketirancev so mnenja med spoloma deljena. Kar 10 (45 %) dijakov

primerjavi z 2 (6 %) dijakinjama meni, da so zaščitna sredstva s SZF namenjena

podaljševanju izpostavljanja soncu. 26 (84 %) dijakinj pa v primerjavi z 11 (50 %) dijaki

meni, da so zaščitna sredstva s SZF namenjene samo zaščiti pred sončnimi žarki. Za

odgovor ne vem, so se odločile 3 (10 %) dijakinje in 1 (4 %) dijak.

Graf 14: Pogostost težav zaradi prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom

Anketno vprašanje: Ali ste kdaj imeli zaradi prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom

težave?

Da Ne, namenjene so samo zaščiti pred sončnimi žarki

Ne vem

0

5

10

15

20

25

30

Moški

Ženske

Večkrat Redko Nikoli

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Moški

Ženske

37

Raziskava je pokazala, da so 3 (14 %) dijaki in 3 (10 %) dijakinje že večkrat imeli težave

zaradi prekomernega izpostavljanja soncu. 13 (59 %) dijakov 15 (48 %) dijakinj je imelo le

redko kdaj težave zaradi prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom. Kar 13 (41 %)

dijakinj pa v primerjavi s 6 (27 %) dijaki ni nikoli imelo težav zaradi prekomernega

izpostavljanja sončnim žarkom.

Graf 15: Težave zaradi prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom

Anketno vprašanje: V kolikor ste imeli težave, navedite katere?

Iz grafa je razvidno, da je največ anketirancev, 12 (55 %) dijakov in 11 (35%) dijakinj

navedlo sončne opekline kot težavo, ki so jo dobili zaradi prekomernega izpostavljanja

soncu.

0

2

4

6

8

10

12

14

Moški

Ženske

38

Graf 16: Ukrepi pri resnih spremembah na koži po sončenju

Anketno vprašanje: Kaj bi storili, če bi po sončenju na koži opazili eno izmed resnih

sprememb (sončne opekline z mehurji, alergijo na sonce,…)?

Iz grafa je razvidno, da se je kar 25 (81 %) dijakinj v primerjavi z 9 (41 %) dijaki odločilo,

da bi v primeru resnih sprememb na koži najprej poiskalo zdravniško pomoč. 8 (36 %)

dijakov pa bi v primerjavi z 6 (19 %) dijakinjami, raje svoje težave najprej zaupali svojim

staršem ali prijateljem. 5 (23 %) dijakov je odgovorilo, da ne vedo kaj bi storili v tem

primeru.

Graf 17: Nevarnost sončnih opeklin nastalih v otroštvu

Anketno vprašanje: Se strinjate, da lahko sončne opekline v otroštvu povzročijo

dolgoročne spremembe kože in razvoj kožnega raka pozneje v življenju?

Nič Ne vem Poiskal/a bi zdravniško pomoč

Povedal/a bi staršem, prijateljem

0

5

10

15

20

25

30

Moški

Ženske

Se poplnoma strinjam

Se delno strinjam Se ne strinjam Ne vem

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

Moški

Ženske

39

12 (55 %) dijakov in 14 (45 %) dijakinj se popolnoma strinja s trditvijo da lahko sončne

opekline v otroštvu povzročijo dolgoročne spremembe kože in razvoj kožnega raka

pozneje v življenju. S to trditvijo se delno strinjajo 3 (14 %) dijaki in kar 17 (55 %)

dijakinj. 7 (32 %) dijakov se ni znalo odločiti ali je ta trditev pravilna ali nepravilna. Nihče

izmed anketirancev pa ni odgovoril, da se s trditvijo ne strinja.

Graf 18: Vpliv sončnih opeklin na kožo

Anketno vprašanje: Se strinjate, da sončne opekline okrepijo kožo in preprečijo, da bi nas

kasneje preveč opeklo?

S trditvijo, da sočne opekline okrepijo kožo in preprečijo, da bi nas kasneje preveč opeklo

se popolnoma strinjajo 3 (14 %) dijaki, medtem, ko se nobena od anketiranih dijakinj ni

odločila za ta odgovor. S to trditvijo se delno strinja 6 (27 %) dijakov in 5 (16 %) dijakinj.

Največ anketirancev, kar 12 (55 %) dijakov in 19 (61 %) dijakinj se ne strinja s to trditvijo.

Preostali 1 (5 %) dijak in 7 (23 %) dijakinj pa niso vedeli odgovora na to trditev.

Se popolnoma strinjam

Se delno strinjam Se ne strinjam Ne vem

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Moški

Ženske

40

Graf 19: Najnevarnejša posledica prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom

Anketno vprašanje: Se strinjate, da je kožni rak najnevarnejša posledica prekomernega

izpostavljanja sončnim žarkom?

Da je kožni rak najnevarnejša posledica prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom, je

večina anketirancev 17 (77 %) dijakov in 28 (90 %) dijakinj odgovorilo pritrdilno. S to

trditvijo se ne strinja samo 1 (5 %) dijak. Le 4 (18 %) dijaki in 3 (10 %) dijakinje se niso

vedeli opredeliti.

Da, se strinjam Se ne strinjam Ne vem

0

5

10

15

20

25

30

Moški

Ženske

41

8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA

Po mnenju dermatovenerologov v Sloveniji zagorela koža še vedno lepotni simbol, saj

mnogi ne vedo, da je zagorelost znamenje in posledica poškodbe kože (Hostnik, 2010).

Raziskava na temo Učinki sonca na kožo, ki je bila izvedena na Gimnaziji Ormož, je

pokazala, da se je največ dijakov 55 % fantov in deklet 65 % ocenilo, da so delno

seznanjeni o škodljivih vplivih sonca. Iz raziskave lahko izvemo tudi, da imajo mediji še

vedno najpomembnejšo vlogo pri informiranju mladih, saj je največ anketiranih dijakov

ravno preko njih pridobilo največ informacij o škodljivih vplivih in o zaščiti pred sončnimi

žarki. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je zelo malo anketirancev dobilo informacije od

zdravstvenih delavcev. Glede na pridobljene rezultate bi morali zdravstveni delavci

mladostnike bolje informirati o škodljivih vplivih in zaščiti pred soncem. Menimo, da bi

bilo osveščanje mladostnikov učinkovitejše, če bi uvedli na šolah razna predavanja in

delavnice na temo škodljivi vplivi sončnih žarkov in zaščita pred njimi.

Dermatologi zelo poudarjajo pomen nošenja sončnih očal in pokrival, saj z njimi

preprečimo različne posledice, ki jih lahko povzročijo sončni žarki. Dobra polovica

anketirancev nosi sončna očala v sončnih dneh samo občasno. Podobno velja tudi za

nošenje pokrival. Sončnih očal nikoli ne nosi 14 % dijakov in 10 % dijakinj. Kar veliko pa

je anketirancev, ki pokrivala nikoli ne nosijo, kar 41 % dijakov in 39 % dijakinj.

Veliko anketiranih dijakov se strinja, da lahko z izbiro ustreznih oblačil pripomoremo k

zaščiti pred sončnimi žarki. Zato je tudi večina odgovorila, kar 77 % dijakov in 84 %

dijakinj, da v sončnih dneh nosijo lahka, udobna in zračna oblačila.

Nemec (2002) navaja, da v zadnjih letih zelo narašča zavedanje o pomembnosti uporabe

varovalnih izdelkov. Številni izobraževalni programi in prispevki v revijah govorijo o tem,

kako pravilno izbrati varovalni izdelek, da bo koža zaščitena pred sončnimi opeklinami in s

tem obvarovana pred prezgodnjim staranjem. Rezultati raziskav kažejo, da 80 % ljudi

uporabi varovalne izdelke z namenom, da se zaščitijo pred sončnimi opeklinami.

Dobra polovica vseh anketirancev, 42 % dijakov in 50 % dijakinj je odgovorila, da v

sončnih dneh nanašajo zaščitna sredstva s SZF dvakrat na dan. Samo 9 % dijakov in 32 %

dijakov pa je odgovorilo, da se zaščitijo na vsaki dve uri in po vsakem kopanju ali močnem

potenju. Številni strokovnjaki opozarjajo, da je potrebno zaščitna sredstva s SPF nanašati

42

večkrat na dan (na dve uri), po vsakem plavanju, potenju ali brisanju z brisačo. Zaščitna

sredstva bi morali nanesti vsaj 20 do 30 minut pred izpostavitvi sončnim žarkom. To

naredi le 23 % dijakinj v primerjavi z 41 % dijakov. Iz opravljene raziskave lahko

ugotovimo, da anketiranci pogosto uporabljajo zaščitna sredstva s SZF, kar 100 % dijakinj

in 95 % dijakov, vendar pa bi jih morali še bolj poučiti o pravilni uporabi in času nanašanja

teh izdelkov.

Benedičič, Vrbovšek in Uršič (2008) navajajo, da ima sonce zaradi povečanega prehajanja

ultravijoličnega sevanja skozi zemeljsko ozračje vedno močnejše učinke na kožo in

odložene poškodbe so čedalje številčnejše. Izpostavljanje sončnemu sevanju je v

vsakdanjem življenju tudi glavni dejavnik tveganja vseh vrst kožnega raka. Iz raziskave

lahko izvemo, da je kar nekaj mladih imelo v preteklosti kar nekaj težav zaradi

prekomernega izpostavljanja soncu. Največ jih je imelo sončne opekline. V primeru pojava

resnih težav povzročenih zaradi prekomernega izpostavljanja soncu, pa bi velika večina

mladih ustrezno ukrepala. Največ je takih, ki bi v tem primeru poiskali zdravniško pomoč,

kar nekaj anketirancev pa bi prej obvestilo svoje starše ali prijatelje.

Lanbein in Skalnik (2007) trdita, da se zaščitni faktor, ki je naveden na izdelku za zaščito

pred soncem, nanaša izključno na zaščito pred UVB žarki. Na vprašanje, ali so zaščitna

sredstva s SZF namenjena podaljševanju časa izpostavljanja soncu, je večina anketirancev

odgovorila, da so zaščitna sredstva namenjena le zaščiti proti sončnim žarkom, saj se

zavedajo, da nas ta zaščitijo le pred sončnimi opeklinami.

Dobra polovica anketirancev se popolnoma strinja, da lahko sončne opekline v otroštvu

povzročijo dolgoročne posledice kasneje v življenju. Da sončne opekline okrepijo kožo, se

mladostniki v veliki večini ne strinjajo, kar 55 % dijakov in 62 % dijakinj, saj se zavedajo,

da je vsaka porjavitev poškodba kože ne glede na to ali nas sonce opeče. 77 % dijakov in

90 % dijakinj je odgovorilo, da je kožni rak najnevarnejša posledica prekomernega

izpostavljanja sončnim žarkom. Glede na visoke odstotke pravilnih odgovorov, lahko

sklepamo, da imajo mladostniki dovolj znanja o škodljivih učinkih sonca.

43

9 SKLEP

Z izvedeno raziskavo smo dosegli naš namen in dobili odgovore na vsa tri raziskovalna

vprašanja.

• Ali so mladostniki dovolj informirani o načinih zaščite pred soncem in

posledicah prekomerne izpostavljenosti soncu? Odgovorimo lahko, da so mladi

dobro informirani, saj velika večina pozna načine zaščite pred soncem in posledice

prekomernega izpostavljanja soncu.

• Katera zaščitna sredstva mladostniki najpogosteje uporabljajo za zaščito pred

sončnimi žarki? Največ mladostnikov uporabi zaščitna sredstva s sončnim

zaščitnim faktorjem (SZF). Problem je le v tem, da večina anketirancev nanaša

zaščitna sredstva premalo krat na dan, ko se izpostavljajo sončnim žarkom. Le malo

je takih, ki to storijo na vsaki dve uri in po vsakem kopanju. Veliko pa je tudi takih,

predvsem deklet ki zaščitna sredstva nanesejo komaj takrat ko se že izpostavijo

sončnim žarkom.

• Ali na uporabo zaščitnih sredstev vpliva spol? Ugotovili smo, da ni velikih razlik

med spoloma glede na uporabo zaščitnih sredstev, saj se kar 95 % fantov v

primerjavi s 100 % dekleti zaščiti s sredstvi ki vsebujejo SPF. Tudi pri zbiri

primerne obleke, nošenja sončnih očal in pokrival, je odstotek med fanti in dekleti

podoben.

Zdravstveni delavci želimo z zdravstveno vzgojo vplivati na ljudi in jih naučiti zdravega in

odgovornega vedenja. Prav zato je pomembno, da še naprej izvajamo različne projekte, s

katerimi bi ljudem približali pravilne ukrepe in navade glede zaščite pred sončnimi žarki,

saj smo z izvedeno raziskavo ugotovili, da ljudje še vedno dobijo premalo informacij o

zaščiti pred sončnimi žarki ravno od zdravstvenih delavcev. S promoviranjem bi morali

začeti že v vrtcih in osnovnih šolah, ter kasneje še v srednjih šolah. Kot je že znano, lahko

ravno v otroštvu s pravilnim vedenjem na soncu preprečimo marsikatere zaplete, ki bi jih

lahko bili deležni kasneje v življenju. S pravilnim ozaveščanjem, bi lahko dosegli tudi

redno in pravilno samo- pregledovanje ljudi, saj bi se s tem zvišala ozdravljivost kožnih

rakov. Posebno pozornost pa je prav tako potrebno nameniti mladim, še posebej dekletom,

saj dermatologi ugotavljajo, da se ravno pri njih povečuje možnost pojava malignega

44

melanoma. Iz tega lahko sklepamo, da mediji, ki imajo na mlade zelo velik vpliv, še vedno

prikazujejo porjavelost kot nekaj lepega in modnega.

Kot smo že na začetku omenili; sonce je vir življenja in energije. Daje man občutek

zadovoljstva in ugodja. Vsak človek se bolje počuti, ko sije sonce, kot pa takrat kadar je

oblačno in turobno vreme. Zavedati pa se moramo, da prekomerno in namerno

izpostavljanje sončim žarkom dolgoročno škoduje našemu zdravju- koži. Poskrbimo za

ustrezno zaščito kadar se izpostavljamo sončnim žarkom. Naj nam skrb za zdravje postane

praksa za vse življenje.

45

LITERATURA

Bartenjev, I. (2002). Kožne bolezni povezane s soncem. V P. Marinko, Koža in sončenje (str.

24-30). Ljubljana: Zavod za farmacijo in preizkušanje zdravil.

Benedičič, A., Uršič, S., & Vrbovšek, B. (2008). Ozaveščanje predšolske populacije o zaščiti

pred soncem. V J. Miljković, V. Dermatološki dnevi v Mariboru (str. 103-109).

Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za kožne in spolne bolezni.

Bodi eko. (12. Avgust 2011). Naj bo sončenje zdravo in varno. Prevzeto 27. Avgust 2013 iz

Bodi eko: http://www.bodieko.si/nasveti-za-zdravo-in-varno-soncenje

Božič, B. (2004). Fotoalergije. V J. Kristl, Koža- sonce- zdravje- lepota (str. 53-66).

Ljubljana: Fakulteta za farmacijo.

Cousin, P. J. (2002). Lepa polt. Ljubljana: Vale- Novak.

Doljak, E. (25. Avgust 2010). Pazite se vročine! Prevzeto 26. Avgust 2013 iz Vizita.si:

http://vizita.si/clanek/zdravozivljenje/pazite-se-vrocine.html

Družina Ena A. (7. April 2011). Znate otroka zaščititi pred soncem? Prevzeto 19. Avgust

2013 iz Družina Ena A: http://druzina.enaa.com/Otroci/Nega/Znate-otroka-zascititi-

pred-soncem.html

Emmerich, M., & Melchert, S. (2006). Astronomija: Čudovito vesolje, opazovanje planetov,

zvezd in galaksij. Kranj: Založba Narava.

Eržen, L. (17. Avgust 2012). Povzroči ga nekaj zelo vsakdanjega. Prevzeto 26. Avgust 2013

iz Vizita.si: http://vizita.si/clanek/zdravozivljenje/povzroci-ga-nekaj-zelo-

vsakdanjega.html

Gašperlin, M. (2002). Oblikovanje varovalnih pripravkov za sončenje. V P. Marinko, Koža in

sončenje (str. 51-65). Ljubljana: Zavod za farmacijo in preizkušanje zdravil-

Ljubljana.

Gesundheit.gv.at. (30. Marec 2012). Die Sonne und ihre Wirkung . Prevzeto 27. Junij 2013 iz

Gesundheit.gv.at:

https://www.gesundheit.gv.at/Portal.Node/ghp/public/content/sonne-wirkung.html

46

Gracej, S. (5. Junij 2011). Ali je sonce škodljivo? Prevzeto 17. Avgust 2013 iz Jesen doma:

http://www.jesendoma.si/clanek/944/ali-je-sonce-skodljivo

Hickin, L. (2002). Vodnik za vsako žensko: nasveti za zdravje in dobro počutje. Ljubljana:

Mladinska Knjiga.

Hostnik, M. (14. Junij 2010). Zaščita pred močnimi žarki je potrebna: Premislimo, kako

zdravo je sonce. Prevzeto Petek. Junij 2013 iz Dnevnki d.d.:

http://www.dnevnik.si/zdravje/1042366728

Hoyer, S. (2005). Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za

zdravstvo.

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. (9. April 2010). Zaščitite se pred soncem,

Zaščitita pred soncem- tip kože, UV indeks in priporočljiv SPF. Prevzeto 25. Junij

2013 iz Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije: http://www.ivz.si/

Jazbec, K. (9. Maj 2011). Kaj je bolj nevarno za naše zdravje: sončenje ali izogibanje soncu?

Prevzeto 19. Junij 2013 iz Ekoslovenija zaljubljeni v naravo:

http://www.ekoslovenija.si/EKO_SLOVENIJA,,telo&showNews=NEWSXOTDTM5

92011145352&cPage=18

Kofol, M. (2012). Znanje študentov zdravstvene nege o nevarnosti sončenja: Diplomsko delo.

Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice.

Komučar, M. (3. Avgust 2013). Sončne opekline. Prevzeto 4. Avgust 2013 iz Zasavske

lekarne: http://www.zasavske-

lekarne.si/index.php?option=com_content&view=article&id=48&Itemid=18

Kotnik, J. (25. Julij 2001). Maligni melanom kože v dermatovenerološk ambbulanti Splošne

bolnišnice Slovenj Gradec v obdobju 1983 do 2000. Prevzeto 12. Avgust 2013 iz

Slovensko zdravniško društvo:

http://www.szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/vestnik/st2-1/st2-1-19-

21.htm

Lanbein, K., & Skalnik, C. (2007). Veliki zdravstveni vodnik : kaj resnično pomaga 7, Bolezni

in terapije od Ra do Sp. Kranj: Založba Modita.

Miklavžina, A. (Junij/julij/avgust 2010). Naša lekarna. Vročinski izpuščaj, str. 110-113.

47

Nemec, T. (2002). Novosti na področju varovalnih izdelkov za sončenje. V P. Marinko, Koža

in sončenje (str. 111-121). Ljubljana: Zavod za farmacijo in preizkušanje zdravil-

Ljubljana.

Ostrov, R. (2001). Problemi zaradi sonca. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Pečar, S. (2002). Koža in prosti radikali. V P. Marinko, Koža in sončenje (str. 23-33).

Ljubljana: Zavod za farmacijo in preizkušanje zdravil.

Perko, P. D. (2013). Otroci pod soncem: Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru,

Pedagoška fakulteta.

Planinšek Ručigaj, T., Dugonik, A., Luft, S., Kalač Pandurović, M., Žgavec , B., Tlaker

Žunter, V., in drugi. (2011). Slovenci in UV sevanje: 15. junij, Dan zaščite pred

soncem- Projekt združenja slovenskih dermatovenerologov. V J. Miljković, VIII.

Dermatološki dnevi v Mariboru (str. 95-98). Maribor: Univerzitetni klinični center

Maribor, Oddelek za kožne in spolne bolezni.

Plut, Š. (2005). Anatomija in fizologija človeka: učbenik. Ljubljana: DZS d. d.

Stoppard, M. (2007). Zdravstveni vodnik za vso družino. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Sušnik, A., & Adamič, M. (18. Junij 2010). Napogrešljiv slovarček o sončenju. Prevzeto 4.

Avgust 2013 iz Viva: http://www.viva.si/Po%C4%8Dutje-in-

lepota/599/Nepogre%C5%A1ljiv-slovar%C4%8Dek-o-son%C4%8Denju

Žgavec, B. (2002). Fotobiološke značilnosti kože- vplivi UV žarkov. V P. Marinko, Koža in

sončenje (str. 7-22). Ljubljana: Zavod za farmacijo in preizkušanje zdravil- Ljubljana.

Zveza slovenskih dermatologov. (2013a). Kako se zaščititi z obleko? Prevzeto 17. Avgust

2013 iz Dan zaščite pred soncem: http://www.zascitapredsoncem.si/?page=5

Zveza slovenskih dermatologov. (2013b). Koža-Vpliv sonca na oči. Prevzeto 12. Avgust 2013

iz Dan zaščite pred soncem: http://www.zascitapredsoncem.si/?page=4

Zveza slovenskih dermatologov. (2013c). Prehajanje sončnih žarkov skozi steklo in oblake.

Prevzeto 20. Avgust 2013 iz Dan zaščite pred soncem:

http://www.zascitapredsoncem.si/?page=3

1

PRILOGE

Priloga 1: Soglasje za izvedbo raziskave

2

Priloga 2: Anketni vprašalnik

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani!

Sem Sabina Kocjan, študentka zdravstvene nege Fakultete za zdravstvene vede, Univerze v

Mariboru. Pripravljam diplomsko delo z naslovom Učinki sonca na kožo. Z raziskavo

želim ugotoviti, ali poznate nevarnosti prekomernega sončenja in ali uporabljate zaščitna

sredstva pred sončnimi žarki. Vsi Vaši podatki bodo uporabljeni izključno za izdelavo

mojega diplomskega dela. Prosila bi Vas da anketni vprašalnik izpolnite in na vprašanja

odgovorite z resničnimi podatki.

Za sodelovanje se am že vnaprej zahvaljujem

Sabina Kocjan

1 SPOL

a) Ž

b) M

2 STAROST?

a) 15 let

b) 16 let

c) 17 let

d) 18 let

e) Več kot 18 let

3 ALI MENITE, DA STE DOVOLJ DOBRO SEZNANJENI O NEVARNOSTIH

SONČNIH ŽARKOV?

3

a) Da

b) Delno

c) Ne

d) Ne vem

4 KJE OZ. OD KOGA STE DOBILI NAJVEČ INFORAMCIJ O ŠKODLJIVIH

UČINKIH SONCA?

a) Preko medijev (televizija, časopisi,…)

b) Preko strokovne literature

c) Od zdravnika

d) Od medicinske sestre

e) Od staršev, prijateljev,…

5 ALI VESTE V KATEREM DELU DNEVA SO SONČNI ŽARKI NAJBOLJ

ŠKODLJIVI?

a) Od 7. do 11. ure

b) Od 11. do 16. ure

c) Od 16. do 20. ure

6 KAKO POGOSTO V SONČNIH DNEH NOSITE SONČNA OČALA Z UV-

FILTROM (UVA, UVB)?

a) Vedno

b) Včasih

c) Nikoli

4

7 KAKO POGOSTO V SONČNIH DNEH NOSITE POKRIVALO?

a) Vedno

b) Včasih

c) Nikoli

8 ALI MENITE, DA SE PRED SONČNIMI ŽARKI LAHKO ZAŠČITIMO TUDI Z

USTREZNO IZBIRO OBLAČIL?

a) Da

b) Ne

c) Ne vem

9 KAKŠNA OBLAČILA NAJPOGOSTEJE NOSITE V SONČNIH DNEH?

a) Lahka, udobna, zračna oblačila

b) Kavbojke, oprijete majice

c) Najpogosteje nosim temna oblačila

d) Drugo ___________________________________

10 KAKŠNA JE VIŠINA VAŠEGA SONČNEGA ZAČITNEGA FAKTORJA(SZF), KI

GA UPORABLJATE ZA SONČENJE?

a) Manj kot 15 SZF

b) 15-30 SZF

c) Nad30 SZF

d) Ne uporabljam zaščitnega faktorja

11 KAKO POGOSTO UPORABLJATE ZAŠČITNA SREDSTVA, KADAR STE

IZPOSTAVLJENI SONCU?

a) Enkrat na dan

b) Dvakrat na dan

5

c) Na dve uri in po vsakem kopanju

d) Ne uporabljam nobenih zaščitnih sredstev

12 KOLIKO MINUT PRED SONČENJEM NANESETE ZAŠČITNA SREDSTVA NA

KOŽO?

a) Približno 30 minut

b) Zaščitno sredstvo nanesem tik preden začnem s sončenjem

c) Zaščitnega sredstva ne uporabim

13 ALI STE MNENJA, DA SO ZAŠČITNA SREDSTVA NAMENJENA

PODALJŠEVANJU IZPOSTAVLJANJA SONCU?

a) Da

b) Ne, namenjene so samo zaščiti pred sončnimi žarki

c) Ne vem

14 ALI STE KDAJ IMELI ZARADI PREKOMERNEGA IZPOSTAVLJANJA

SONČNIM ŽARKOM TEŽAVE?

a) Večkrat

b) Redko

c) Nikoli

15 V KOLIKOR STE IMELI TEŽAVE, NAVEDITE KATERE?

a) Sončne opekline

b) Sončne opekline z mehurji

c) Neenakomerno obarvanje kože

d) Alergija na sonce (srbečica in izpuščaji na predelu kože, ki je bil izpostavljen sončnim

žarkom)

e) Drugo __________________________________

6

16 KAJ BI STORILI, ČE BI PO SONČENJU NA KOŽI OPAZILI ENO IZMED RESNIH

SPREMEMB (Sončne opekline z mehurji, alergijo na sonce,…)?

a) Nič

b) Ne vem

c) Poiskal/a bi zdravniško pomoč

d) Povedal/a bi staršem, prijateljem

17 SE STRINJATE, DA LAHKO SONČNE OPEKLINE V OTROŠTVU POVZROČIJO

DOLGOROČNE SPREMEMBE KOŽE IN RAZVOJ KOŽNEGA RAKA POZNEJE V

ŽIVLJENU?

a) Se popolnoma strinjam

b) Se delno strinjam

c) Se ne strinjam

d) Ne vem

18 SE STRINJATE, DA SONČNE OPEKLINE OKREPIJO KOŽO IN PREPREČIJO DA

BI NAS KASNEJE PREVEČ OPEKLO?

a) Se popolnom strinjam

b) Se delno strinjam

c) Se ne strinjam

d) Ne vem

7

19 SE STRINJATE, DA JE KOŽNI RAK NAJNEVARNEJŠA POSLEDICA

PREKOMERNEGA IZPOSTAVLJANJA SONČIM ŽARKOM?

a) Da, se strinjam

b) Se ne strinjam

c) Ne vem

Hvala za sodelovanje!