uporaba barvnega testa in izpitna pripravljenost · 2016-09-19 · 3 uporaba barvnega testa in...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
Športna vzgoja
UPORABA BARVNEGA TESTA IN IZPITNA PRIPRAVLJENOST
DIPLOMSKO DELO
MENTORICA:
izr. prof. dr. Tanja Kajtna, univ. dipl. psih.
RECENZENT:
prof. dr. Matej Tušak, univ. dipl. psih.
Avtorica dela
TEA POTOČNIK
Ljubljana, 2016
2
ZAHVALA
Zahvaljujem se izr. prof. dr. Tanji Kajtna, univ. dipl. psih., za pomoč, nasvete in podporo
ter njen trud pri izdelavi diplomske naloge. Zahvala gre prav tako družini in prijateljem,
ki so me spodbujali in verjeli v moj uspeh ter pripomogli k nastanku moje diplomske
naloge, hkrati pa vsem študentom Fakultete za šport, ki so si vzeli čas in mi z reševanjem
barvnega testa pomagali pridobiti rezultate za dokončanje diplomske naloge.
3
UPORABA BARVNEGA TESTA IN IZPITNA PRIPRAVLJENOST
Tea Potočnik
Ključne besede: Psihologija barv, barvni test, izpitna pripravljenost, psihološka
priprava, izpitna uspešnost.
IZVLEČEK
Barve, ki nas spremljajo na vsakem koraku, imajo ogromen vpliv na naše razpoloženje,
čustvovanje in dojemanje, prav tako pa vplivajo tudi na naše vedenje. Vsak posameznik
namreč želi biti uspešen, prav tako pa tudi okolica teži k temu, da se oseba trudi za
uspeh. Barve namreč predstavljajo zelo močan dražljaj, kar pa vpliva na možgansko
delovanje, torej nam barve lahko poenostavijo in omogočijo učinkovitejše učenje in
pomnjenje. Na posameznika sicer vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so na primer notranji
in zunanji, vendar pa smo se v diplomski nalogi osredotočili na pomen barv, ki vplivajo
na učenčevo pripravo na pomemben dogodek. Ker nas je zanimalo kakšen vpliv imajo
barve na telo oziroma ali barve, ki izvirajo iz svetlobe, vplivajo na učenje oziroma na
posameznikovo uspešnost pri pripravi na pomemben dogodek, smo se na podlagi tega
odločili, da rezultate pridobimo s pomočjo barvnega testa, katerega avtor je Jiří Šimonek,
oziroma tehniko barvno besednih asociacij. Ta test so posamezniki rešili preko
računalnika, nato pa smo s pomočjo računalniškega programa Sportmind pridobili
rezultate, na podlagi katerih lahko vidimo, ali barve vplivajo na posameznika v tolikšni
meri, da bi lahko ta test uporabili za napovedovanje oziroma preverjanje posameznikove
uspešnosti na izpitu. Rezultati so pokazali, da so ženske v povprečju dosegle višje ocene,
prav tako pa je razvidno tudi to, da se energija dobro povezuje z naporom. Torej gre za
to, da so osebe, ki so dosegle visoke rezultate pri energiji, pripravljene vložiti veliko več
truda v delo in učenje, oziroma v to, da rešijo določeno situacijo. Največja povezava se je
namreč pokazala med naporom in dobljeno oceno.
4
THE USE OF COLOUR TEST AND EXAM READINESS
Tea Potočnik
Keywords: psychology of color, color test, exam readiness, psychological preparation,
examination performance.
ABSTRACT
Colors that accompany us at every turn have huge impact on our mood, emotions,
perceptions and behavior. Each individual wants to be successful, but also his or her
surroundings tend to encourage a person to put some effort into his/her success. Colors
represent a very strong stimulus, which in turn affects brain functioning. Colors can
simplify and facilitate effective learning and memory. Even though an individual is
influenced by other internal and external factors as well, I have in this thesis focused on
the importance of colors, which impact pupils' preparation for an important event. Since
I have been interested in the impact of colors on body and whether the color resulting
from light has any impact on learning or pupil's performance at preparation for an
important event, I have decided to get results by using the color test made by Jiří
Simonek: a technique of color-words associations. Individuals have solved the test via
computer. Then I used a computer program Sportmind to get the results, on the basis of
which we can see whether color affects the individual to such an extent that the test can
possibly be used to predict or verify an individual's performance at an exam. The results
showed that women on average achieved better results. It is also apparent that energy is
well-connected to effort: people, who have reached high results in energy, are also
prepared to put much more effort into work, learning and problem-solving. The
strongest connection has been shown between effort and exam grades.
5
Kazalo
1 UVOD .................................................................................................................................. 8
1.1 Psihologija barv .......................................................................................................... 8
1.1.1 Psihološki učinek barv ....................................................................................... 9
1.2 Zgodovina raziskav o barvah .................................................................................. 13
1.3 CA metoda (barvno asociativna metoda) ............................................................... 17
1.3.1 On-line sensor oziroma platforma .................................................................. 20
1.3.2 Vizija v prihodnosti ........................................................................................... 20
1.4 Tehnika barvno besednih asociacij (CWA) ............................................................ 20
1.4.1 Izbor besed ........................................................................................................ 21
1.4.2 Kako ta barvni krog oziroma test zgleda? ...................................................... 22
1.4.3 Primerjava z drugimi metodami...................................................................... 23
1.5 Izpitna pripravljenost .............................................................................................. 24
1.6 Cilji in hipoteze ......................................................................................................... 26
1.6.1 Problem ............................................................................................................. 26
1.6.2 Cilji ..................................................................................................................... 26
1.6.3 Hipoteze ............................................................................................................. 26
2 METODE DELA ................................................................................................................ 27
2.1 Preizkušanci ............................................................................................................. 27
2.2 Pripomočki ............................................................................................................... 27
2.3 Postopek merjenja ................................................................................................... 27
3 REZULTATI IN RAZPRAVA ............................................................................................. 28
3.1 Prikaz meritev dobljenih z barvnih testom ........................................................... 28
3.1.1 Telo _um ............................................................................................................ 28
3.1.2 Energija .............................................................................................................. 29
3.1.3 Tveganje ............................................................................................................ 29
3.1.4 Napor ................................................................................................................. 29
3.1.5 Bolezen .............................................................................................................. 30
6
3.1.6 Strah ................................................................................................................... 30
3.1.7 Utrujenost .......................................................................................................... 30
3.1.8 Poškodba ........................................................................................................... 30
3.1.9 Trening .............................................................................................................. 31
3.1.10 Tekmovanje ....................................................................................................... 31
3.1.11 Navade ............................................................................................................... 31
3.1.12 Ocena ................................................................................................................. 32
3.2 Povezanost rezultatov z oceno dobljeno na izpitu ................................................ 32
4 SKLEP ............................................................................................................................... 34
5 VIRI .................................................................................................................................. 36
7
KAZALO SLIK
Slika 1. Isaac Newton z uporabo prizme dokazal, da se svetloba ....................................... 14
Slika 2. Lüscherjev barvni test (Westland, 2009) ................................................................ 16
Slika 3. Slika prikazuje odziv osebe na dražljaj iz okolja (»How does the CWAT method
work?«, 2016). ............................................................................................................. 18
Slika 4. Slika prikazuje barvni krog, kako le-ta itgleda v programu Sportmind (»About
the method«, 2016). .................................................................................................... 22
KAZALO TABEL
Tabela 1 ................................................................................................................................... 12
Tabela 2 ................................................................................................................................... 28
Tabela 3 ................................................................................................................................... 32
8
1 UVOD
1.1 Psihologija barv
Filozofski antropolog, teolog in psiholog Anton Trstenjak, je veliko prispeval k psihološki
znanosti, zlasti na področju psihologije barv. Pomembne so njegove empirične raziskave,
ena od njih je stapljanje in razlikovanje barv. Za njegovo psihologijo je značilno troje:
pionirsko uvajanje posameznih psiholoških vej, enciklopedični pregled nad celotno
psihologijo njegovega časa in personalistična usmerjenost. Posamezna specialna
psihološka vprašanja in usmeritve je obravnaval v okviru celostne podobe človeka, zato
je njegova psihologija tudi antropološka (Trstenjak, 1996 in Javornik idr., 1987).
V svojih raziskavah je ugotovil, da človek ob pomoči čustev zlije barvo z različnimi
doživetji v novo doživetje in novo predstavo barve. Psihološka osnova za pojmovanje
barv je v doživljanju barv v naravi. Temnejše barve se zdijo vsiljive in utesnjujoče.
Človeka tlačijo, zdijo se mu težke, svetle barve pa so lahke in ga dvigujejo. V barvnem
krogu se težki pol nahaja v vijolični, lahki pa v rumeni barvi. Barvo, ki ima v sebi nekaj
rdečine ali črnine občutimo kot težko. Težke barve imajo horizontalno smer, lahke pa
vertikalno. Barvne zaznave se zelo močno prepletajo z akustičnimi, zato kričeče barve
niso primerne za glasbene prostore. Kričeče barve, zlasti rdeča, zmanjšajo občutljivost,
tihe barve, kot na primer zelena pa jo povečajo (Trstenjak, 1996).
»Naše življenje se tako rekoč koplje v morju svetlobe in barv« (Trstenjak, 1996, str. 9).
Barve, ki nas obdajajo, v veliki meri vplivajo na nas, na naše razpoloženje in čustvovanje,
prav tako pa vplivajo tudi na naše vedenje. S preučevanjem vpliva barv na ljudi se
ukvarja psihologija barv, ki je dokaj nova veja psihologije. Barve, ki so povsod, kamorkoli
se ozremo, so vesele, spodbudne, živahne, spet druge so otožne in žalostne (»Vpliv barv
na razpoloženje«, 2016).
Barve narave imajo na nas torej zelo velik vpliv in ta vpliv je globoko zakoreninjen v naši
duševnosti pa ali nam je to všeč ali ne. Kadar mnogo barv sestavlja neko celoto, je potem
estetska presoja tista, ki odloča ali nam je nekaj všeč ali ne, bolj kot pa psihološka
reakcija na določene barve. V primeru posameznih barv pa igrajo veliko vlogo
psihološke potrebe, kar pa je Max Lüscher uporabil v svojem testu. V tem primeru
prevladovanje ene in odklanjanje druge barve pomeni določeno stanje uma, ravnovesja
delovanja žlez ali obojega. To je neodvisno od spola, rase, barve kože ali socialnega
okolja (Lüscher, 1971).
Korenine ima namreč v dolgi izpostavljenosti barvam narave. V začetku človeškega
življenja smo izpostavljeni predvsem dvema faktorjema in sicer noč in dan oziroma tema
in luč. Noč pomeni mirovanje, počitek in čakanje na svitanje, dan pa možnost akcije, lova
in iskanja hrane. Noč prinaša pasivnost, upočasnitev vseh funkcij metabolizma, dan pa
aktivira metabolizem in žlezno izločanje, s tem pa se poveča energija (Lüscher, 1971).
9
Dostikrat uporabljamo fraze, kot so na primer »modro se držati«, »biti rdeč od jeze«,
»biti zelen od strahu« ali pa »pozeleneti od zavisti«, ne da bi razmišljali ali celo vedeli,
kakšen je pomen teh posameznih besed (Chiazzari, 2000).
Barve vplivajo na naše hormonsko ravnovesje in neravnovesje, kar pa vpliva na naša
čustva in občutke. Torej barve v precejšnji meri vplivajo na naše razpoloženje. Vpliv na
delovanje možganov je različen, saj določene barve spodbujajo delovanje le teh, spet
druge pomirjajo misli. Prav tako nekatere barve pozitivno učinkujejo na žalost, otožnost
in nezadovoljstvo. Torej so barve pomemben del našega vsakdana (Chiazzari, 2000).
Eksperimenti so pokazali, da različne barve stimulirajo oziroma zavirajo določene
funkcije v telesu. Tako rdeča na primer povzroči dvig pritiska, hitrost dihanja, pospeši se
utrip. Deluje torej »razburljivo« na živčevje, posebno na simpatično vejo avtonomnega
živčnega sistema. Modra barva pa na primer vpliva na to, da krvni pritisk pade, srce in
dihanje se upočasni. Temno modra barva pa je pomirjujoča in tako deluje na
parasimpatično vejo avtonomnega živčenja (Lüscher, 1971).
Centralni živčni sistem deluje na psihične in senzorne funkcije, torej zavestno delovanje.
Avtonomni živčni sistem pa deluje na tiste funkcije, ki jih zavestno ne moremo
kontrolirati in se deli na simpatično in parasimpatično živčevje. V glavnem lahko
rečemo, da simpatično živčevje prevladuje nas parasimpatičnim pod vplivom vzburjenja,
namreč simpatik je aktiven v stresu, parasimpatik pa poskuša telo v stresu spet spraviti
v normalno delovanje, torej v stanje mirovanja in sproščenosti (Lüscher, 1971).
1.1.1 Psihološki učinek barv
Rdečo barvo so že od nekdaj povezovali z življenjsko vitalnostjo in prizadevnostjo, saj je
tudi zelo močna barva. Pomaga pri premagovanju negativnih misli in malodušja. A rdeča
pomeni tudi jezo. Razdražljivi, nepotrpežljivi, polni neugodja se počutimo, kadar je v
našem telesu ali okoli nas preveč rdeče. Rožnata barva pomeni nesebično ljubezen. Ta
barva nas navdaja z občutkom nežne topline in ugodja, ki nas prav tako čustveno
pomirja. Vliva nam občutek ljubezni in varnosti ter blaži razdražljivost in napadalnost.
Pozitivno vpliva na osamljenost, potrtost, ranljivost in pretirano občutljivost (Chiazzari,
2000; Lisjak, 2016).
Oranžna barva izraža optimizem, veselje, zrelost in rast. Sprošča čustva in jih osvobaja
ter odpravlja pomanjkanje samospoštovanja, samopomilovanja in nepripravljenost
odpuščanja. Vrača vero v življenje in spodbudno deluje na možgane. Zelo dobro pomaga
pri premagovanju potrtosti, prav tako vliva pogum. Tudi rumena barva je barva veselja,
je spodbudna in živahna. Je izraz navdušenja nad sončnimi dnevi. Povezujemo jo z
izražanjem misli in z intelektualnim delom, krepi bistroumnost, povečuje razsodnost in
izboljšuje spomin. Povečuje dojemljivost za različna stališča, pomaga izboljšati
10
organiziranost in pomaga osvajati nove zamisli. Vliva optimizem in krepi samozavest.
Barva strahu je medlo rumena barva (Chiazzari, 2000; Lisjak, 2016).
Zelena barva je močno povezana z naravo. Z njeno pomočjo se lahko poglobljeno
povežemo s svetom narave in drugimi ljudmi. Njeno vplivno energijo iščemo, kadar nas
mučijo napetost ali čustvene tegobe. Obdaja nas z udobjem, spokojnostjo, sproščenostjo,
lenobnostjo, zmanjšuje napetost, uravnoveša čustva in jih pomirja. Temno zelena barva
pomaga pri čustveni negotovosti. Razkroj pomenijo olivno zelena, ubito zelena in
zamolklo zelena. Ubito zelena predstavlja bližajočo se smrt in zanikuje življenje in
veselje. Citronasto in olivno zelena sta iz bledikasto rumene in zelene barve, ki sta
povezani z zavistjo, zamero in posesivnostjo, zato lahko ti dve barvi škodujeta telesnemu
in čustvenemu zdravju (Chiazzari, 2000; Lisjak, 2016).
Modra barva je umirjena in pomirjajoča. Povezujemo jo z višjo ravnjo zavesti. Sprošča in
pomirja misli, saj temno modra pomeni noč. Preveč temno modre barve lahko deluje
depresivno. Svetlo modra in bledo modra pomirjata, preganjata slabost in varujeta pred
vročičnostjo in hrupnostjo dneva. Modra krepi jasnost misli, spodbuja umski nadzor in
ustvarjalnost (Chiazzari, 2000; Lisjak, 2016).
Vijolična, indigo in purpurna barva močno vplivajo na naše duševno počutje, zato so
primerne za umirjanje bolnikov v psihiatriji. Pomagajo doseči duševno ravnovesje,
preganjajo strahove in obsedenost. Indigo je močna barva, ki jo povezujemo z desno
polovico možganov, vpliva na duševnost, hkrati pa spodbuja domišljijo in zelo pomirja.
Barvi globokih sprememb sta vijolična in purpurna. Prinašata mir in premagujeta
razburjenost ali strah. Očiščujoče delujeta pri duševnih motnjah. Prav tako spodbujata
ustvarjalnost, prinašata navdih, čutnost, duhovnost in sočutje (Chiazzari, 2000; Lisjak,
2016).
Bela barva pomeni brezmadežno čistost. Ponuja mir, zavetje in varnost. Pomaga pri
notranjem duševnem, umskem in čustvenem čiščenju. Bela tudi preganja čustveno
razburjenost in obup. Navdaja z občutkom brezmejne odprtosti in svobode, zato nam da
možnost, da premislimo o svojem življenju. Bela nas hkrati ločuje od drugih ljudi, zato
nam vliva tudi občutek osamljenosti in hladnosti (Chiazzari, 2000; Lisjak, 2016).
Črna barva deluje skrivnostno, hkrati pa tolaži in varuje. Je zelo pasivna in neraziskana.
Povezana je s tišino, neskončnostjo in žensko življenjsko močjo. Črna lahko tudi
preprečuje, da bi se spreminjali in razvijali. Varuje nas pred zunanjim življenjem. Rjava
je barva Zemlje, ki navdaja z občutkom trdnosti in odganja negotovost. Pomeni zatiranje
čustev, skrivanje ter bežanje pred zunanjim svetom in strah pred njim. Povezuje pa se
tudi z ozkosrčnostjo in predsodki. Siva barva je povezana z neodvisnostjo, oblastjo nad
seboj in samozaupanjem. Siva lahko daje občutek negativnosti, a vseeno varuje pred
zunanjim svetom. Je barva izmikanja in izogibanja obveznostim, saj ni ne črna in ne bela.
Daje občutek odmaknjenosti in nenavezanosti, to pa lahko vodi v osamljenost (Chiazzari,
2000; Lisjak, 2016).
11
Srebrna barva je barva lune. Prinaša čiste misli ter ravnovesje in skladnost. Zlata odseva
blaginjo in moč, modrost in razumevanje, saj jo tako kot rumeno povezujemo s soncem.
Pomaga preganjati strah in negotovost ter poživlja dušo in navdaja z energijo (Chiazzari,
2000; Lisjak, 2016).
12
Tabela 1
Psihološki učinek barv
Rdeča
Vitalnost, moč, toplota, udobje, čutnost, odločnost,
prijateljstvo, pogum, samozavest, preganjanje potrtosti,
jeza, nestrpnost
Rožnata Čustvena pomiritev, nežna toplina, prijaznost, obzirnost,
nesebična ljubezen
Oranžna in breskova
Toplota, prepričanost vase, navdušenje, ustvarjalnost,
zabavnost, živahnost, poživitev, smeh in veselje, šaljivost,
neodvisnost
Rumena
Poživitev, veselje, svetlost, spodbujanje k razmišljanju,
logika, inteligenca, urejenost, optimizem, jasnost misli,
strah
Zelena
Skladnost, umska in telesna sprostitev, umirjenost,
naravnost, mirnost, pomiritev, uravnoteženost, iskrenost,
prepričanost vase, svoboda, zadovoljstvo, delitev z drugimi,
samoobvladovanje, radodarnost
Turkizna
Osvežitev, mirnost, umska pomiritev, mladostnost, večja
zbranost in govorna spretnost, moč sporazumevanja in
zaupanje
Modra
Hladnost, očiščenje, sprostitev, umska pomiritev,
spokojnost, mir, modrost, brezmejnost morja in neba,
čutnost, upanje, zaupanje, zvestoba, prilagodljivost,
gotovost, sprejemanje
Indigo, vijolična in
purpurna
Dramatičnost, poduhovljenost, ustvarjalnost, intuitivnost,
razmišljanje, skrivnostnost, umetniški navdih, zaščitništvo,
očiščevanje
Ciklamna Pripravljenost pomagati, naravnost, ustrežljivost, sočutje,
prijaznost, obzirnost
Bela Mirnost, očiščevanje, hlad, osama, prostor za razmislek
Siva Neodvisnost, samostojnost, ločenost od drugih,
osamljenost in samokritičnost
Srebrna Spremenljivost, uravnoteženost, skladnost, ženskost,
čutnost
Zlata Modrost, razumevanje, moč, visoki ideali, izobilje
Rjava Hranljivost, zemeljskost, opora, umikanje v samoto,
ozkosrčnost, preobremenjenost s predsodki
13
1.2 Zgodovina raziskav o barvah
Kot eden prvih, ki je pojasnil, da barve ni moč zaznati brez svetlobe, je bil Aristotel, torej
nekje 350 let pred našim štetjem. Aristotel je že takrat menil, da človeško oko ne more
zaznati barve brez svetlobe, prav tako pa naj bi bila to posledica nekega prozornega
delca, ki omogoči, da zaznamo barvo. Prav tako je se je s tem ukvarjal tudi Platon. Njuni
teoriji sta se obdržali vse do Newtona (Gage, 2009).
Z barvami se je poglobljeno ukvarjal Isaac Newton v 17. stoletju. Descartesovo odkritje
sinusnega lomnega zakona, je podkrepilo prepričanje, da naravi vladajo matematični
zakoni, osrednji element njegove filozofije je bila namreč svetloba. Newton je prevzel to
mehanično teorijo svetlobe, vendar se je bolj posvetil atomistični alternativi, saj je bil
mnenja, da svetlobo sestavljajo majhni delčki, ki se gibljejo. Newton je tako dosegel velik
uspeh, ko je pojasnil barve (Dolenc, 2003).
Prvotno so v času Aristotla na primer mavrico razlagali kot posledico preobrazbe
svetlobe, ki je v osnovi bela, nato je Descartes to teorijo povezal z mehanično podobo
sveta. Newton pa je na podlagi poskusov, ki jih je izvedel v letih 1665 in 1666, dokazal,
da lahko to teorijo zamenja enostavnejša teorija analize. Trdil je, da je bela svetloba le
skupek vseh barv, ki sestavljajo mavrico. Te barve se namreč lahko poljubno mešajo s
pomočjo prizme. Do tega prepričanja, ga je namreč pripeljal poskus z enobarvno
svetlobo, ki je ni bilo več moč razločiti. Trdil je, da so v svetlobi različni delci, ki se
gibljejo in povzročajo različne vtise v očesu, torej to nam omogoča, da zaznavamo
oziroma vidimo različne barve (Dolenc, 2003).
14
Slika 1. Isaac Newton z uporabo prizme dokazal, da se svetloba
razlomi na spektralne barve (Dolenc, 2003).
Torej je Newton z različnimi fizikalnimi poskusi dokazal, da gre pri barvi za valovanje
drobnih svetlobnih delcev. Torej sončna svetloba, ki vstopi skozi režo in pada na prizmo,
povzroči, da se ta svetloba razlomi v spektralne barve. Na tak način je določil sedem
osnovnih barv. Poimenoval jih je rumena, oranžna, rdeča, vijolična, indigo, modra in
zelena (Lesar, 2014).
V psiholoških metodah so barve uporabljali že kar nekaj časa. Tako je skupina
strokovnjakov skupaj pod vodstvom Jiří Šimoneka nadaljevala raziskovanje po
predhodnih odkritjih kitajskih in sumerskih mislecev, ter delom Johann Wolfgang
Goethe, Max Planck in Dr. Max Lüscher na področju barv. Najnovejše raziskave na
področju živčnih povezav oziroma mrež je opravil Antonio Damasio v ZDA (»About the
method«, 2016).
Že v 18. stoletju je Johann Wolfgang von Goethe opravil veliko raziskav na področju
barv. Goethe meni, da ni mogoče vsega pretvoriti v matematične količine in da je
človeška izkušnja prav tako pomembna, kar je prikazal z uporabo barv. Prav tako je
zapisal, da lahko merimo značilnosti oziroma lastnosti kot frekvenco elektromagnetnega
valovanja, na primer kadar vidimo modro ali rumeno barvo, vendar nam te številke težje
pokažejo zakaj vedno vidimo modro kot temnejšo barvo za razliko od rumene oziroma
zakaj vidimo sončni zahod kot rdeč in ne zelen. Zanj barve predstavljajo zunanjo
realnost. Goethe je ugotovil, da kadar gledamo na svet preko naših čutil, prav tako to
vpliva na naše notranje občutke, torej na naša čustva. Posledično lahko merimo valovno
15
dolžino barv, katere zaznamo preko oči, toda moč, občutki in vpliv barv imajo veliko
večji pomen na naša čustva (»About the method«, 2016).
Torej Goethe je razvil nauk o barvah, s katerim lahko še danes dokažemo, da barve
vplivajo na ljudi, prav tako pa je razširil vedo o psihologiji barv. Prav tako je menil, da
barv ni moč raziskovati ločeno od človeka, saj medsebojno vplivata (Jenšterle, 2012).
Max Karl Ernst Ludwig Planck je v 19. stoletju opisal »zakon sevanja«, kar je pripomoglo
k boljšemu razumevanju barvnega sevanja na telo z uporabo fizikalnih količin –
pogostostjo in intenzivnostjo sevanja oziroma vplivanja. Tako so Jiří Šimonek in njegova
ekipa začeli delati s predpostavko, da je mogoče natančno opredeliti barve in meje
barvnega kroga s pomočjo računalniškega programa imenovanega Sportmind. Kar
pomeni, da senzor za zaznavanje barv ne deluje na podlagi tipološko naključnega izbora
barv ampak na podlagi natančno izmerljivega dela barvnega spektra, ki vedno izzove
zahtevano asociacijo pri osebi (»About the method«, 2016).
Prav tako je Dr. Max Lüscher, ki je švicarski psihoterapevt, veliko prispeval na področju
raziskovanja barv s svojo iznajdbo barvnega testa. Ta test temelji na izbiri barv, ki pa je
podlaga za analiziranje osnovnih osebnostnih lastnostih. Velikokrat pri izbiri barv igrajo
veliko vlogo estetični pomisleki, na primer ali bo obleka ustrezna, ali zavese ustrezajo k
pohištvi in podobno. Lüscherjev test pa naj bi vse te moteče dejavnike oziroma faktorje
izključil, torej estetski faktorji naj ne bi bili pomembni, pomembna je osebna presoja.
Barva naj bi bila izbrala zgolj kot barva, brez mentalne presoje na primer vrednosti
materiala, avtomobila, obleke, zaves in podobno (Lüscher, 1971).
Lüscher je tudi dobro znan po svojih raziskavah, po učiteljskem delu in praksi v
psihoterapiji v Basel-u, prav tako pa je prejel priznanje za svetovalno delo v
mednarodnem podjetju, kjer je uporabljal ta barvni test in teorijo. Prav tako je napisal
tudi knjigo »Lüscher Color Test« in disertacijo "Color as an aid in psychological
diagnosis" v prevodu »Barva kot pripomoček za psihološko diagnosticiranje«. Njegovo
odkritje je sprejelo ogromno uglednih učiteljev psihiatrije, filozofije in psihologije. To je
bilo seveda možno zaradi medkulturnih lastnosti barv. Njegova predpostavka je bila
nato še dodatno potrjena s strani dodatnih raziskav na področju človeških možganov,
obsežnih živčnih povezav, ki delujejo na predelavi barv, časa in prostora, vendar pa to ni
odvisno od kulturnega okolja v katerem posameznik ali skupina ljudi živi (»About the
method«, 2016).
Torej lahko rečemo, da gre med človekom, barvo in svetlobo za globoko biološko
povezanost, saj barva vpliva tako na človekovo psihično kot tudi fizično dejavnost in
storilnost, njegovo počutje prav tako pa tudi telesno in duševno zdravje. Gre za to, da vse
vidne zaznave dobijo nek čustven predznak oziroma barvo udobja ali neudobja, prav
tako vplivajo barve tudi na utrujenost in spočitost, navdušenje ali malodušje. Gre namreč
za to, da svetloba, ki jo zaznavamo preko oči, torej nek dražljaj, ki potuje preko nevrona
16
v določenem delu možganov in to vpliva na fiziološko – psihološko čustveno zaznavanje
oziroma reagiranje (Štravs, 2010).
Torej v Lüscherjevem testu je sedem različnih seznamov barv, ki vsebujejo
triinsedemdeset barv, sestavljenih iz petindvajset različnih barvnih odtenkov in senc, ki
zahtevajo triinštirideset različnih izbir, se pravi načinov. Torej kako to dosežemo? Testni
protokol naj bi pokazal zavestno in nezavestno psihološko strukturo posameznika,
predele psihičnega stresa, stanje žleznega ravnovesja oziroma neravnovesja in mnogo
psiholoških informacij, ki pa so velike vrednosti za zdravnike in psihoterapevte
(Lüscher, 1971).
Test zahteva trening in znaten psihološki vpogled. Iz tega razloga se večinoma uporablja
le eden od sedmih seznamom, tako imenovan osem barvni seznam oziroma hitri test. Ta
test je še dovolj relevanten, da pokaže glavne aspekte osebnosti ter pokaže področja
psihičnega stresa, kjer je prisoten. Prav tako to skrajšano verzijo testa uporabljajo
zdravniki po Evropi kot uspešno pomoč pri diagnozah, saj se stres na telesu pokaže že
bistveno hitreje kot pa se pojavijo evidentne fiziološke spremembe. Deluje kot nek
opozorilni sistem pri srčnih težavah, možganski kapi, želodčnih težavah in podobno.
Prav tako lahko test koristno pokaže tudi prognozo določene bolezni (Lüscher, 1971).
Slika 2. Lüscherjev barvni test (Westland, 2009).
Zaradi enostavnosti je ta test tudi priporočljiv za splošno uporabo. Ta test se danes tudi
uporablja za svetovanje pri odločanju za poklice. Omenjene so namreč štiri barve:
modra, rumena, rdeča in zelena, te barve so torej bazične ali osnovne barve, v osem-
barvnem krogu pa so še štiri barve, te so vijolična (rdeča in modra), rjava (črna in
rumena), siva (ki nima niti katabolnega niti anabolnega učinka) in pa črna barva, ki je
mešanica vseh barv (Lüscher, 1971).
Antonio Damasio je leta 1944 pridobil rezultate živčne podlage, pri kateri je uporabil
povsem fiziološko tehniko. Temeljna ugotovitev merjenja čustvenih osnov na podlagi
energičnih dejstev, temelji na dejstvu, da čustvena osnova vsebuje racionalne, fizične in
socialne elemente odnosa. V bistvu gre zato, da naše interakcije niso zgolj razumske
oziroma racionalne, ampak je potrebno upoštevati tudi druge sisteme, kot tudi to, da jih
ni mogoče meriti na primer zgolj z metodo vprašalnikov (»About the method«, 2016).
17
Gre torej za to, da so poleg racionalnega vedenja pri odločanju zelo pomembna tudi naša
čustva (Stanič, 2010).
Ta metoda bi lahko bila primerljiva s CA metodo, ki uporablja tehniko barvno besednih
asociacij, katera upošteva Damasiove trditve, prav tako pa jasno upošteva, da je naša
zavest obravnavana na predlagan način (»About the method«, 2016).
Avtor barvno asociativne metode (CA metoda) je češki psiholog Jiří Šimonek, ki je iz
psihologije diplomiral leta 1977. Od samega začetka se je zanimal za projekcijske
tehnike in barve ter nato ustvaril barvni preizkus kot Lüscher. Najprej ga je uporabljal
predvsem z otroki in mladostniki. Strmel je po popolnosti, zato je začel še dodatno
proučevati barve, izvajati raziskave in zbirati rezultate, jih primerjati in opazovati
razlike ter skupne značilnosti med njimi (»About the method«, 2016).
Preko njegove rutinske psihološke prakse, je bil njegov namen obravnavanje človeka v
celoti, kar je eden glavnih temeljev pri tehniki barvno besednih asociacij, kot jo poznamo
danes. Takratni diagnostični sistemi, ki so bili uporabljeni in promovirani, so se
Šimoneku zdeli preveč enostavni ali celo zavajajoči. Njegova strast za kompleksnost ga je
navdihnila za povezovanje besed in barv v en sistem (»About the method«, 2016).
Dejavnik, ki je prispeval k temu razvoju je bilo njegovo zanimanje za matematiko,
statistiko, fiziko in druge eksaktne znanosti, ki delajo z dokazljivimi dejstvi. Od takrat, ko
je dobil idejo za povezovanje barv in besed, je zbral obsežno količino podatkov, kar je
omogočilo, da je njegova tehnika zavzela današnjo obliko. Tehnika barvno besednih
asociacij je prehajala skozi več faz, od izbiranja barv, do izbiranja barvnih kart, dela z
namišljenimi barvami, do uporabe tridimenzionalnega barvnega kroga, ki obkroža
besedo. Ta postavitev se zdaj uporablja v našem računalniškem programu imenovanem
Sportmind (»About the method«, 2016).
1.3 CA metoda (barvno asociativna metoda)
Ob kateri koli vrsti impulza, kot so na primer slike, videi, zvoki ali besedila, se v človeku
sprožijo asociacije, ki pa jih ni mogoče zavestno zatreti, prekiniti ali nanje vplivati. Te
asociacije se zgodijo v okviru milisekund. Če pogledamo iz živčno-anatomskega vidika,
gre za aktivacijo posameznih živčnih vozlišč in sinaps, vendar pa ta proces ne more biti
zavestno oziroma razumsko prekinjen. Ta proces steče v vsakem primeru, takoj ko pride
do dražljaja se pravi impulza, ki sproži to reakcijo (»How does the CWAT method
work?«, 2016).
18
Veliko asociacij pa je lahko razumsko popravljenih, na podlagi predhodnih izkušenj ali
pričakovanj drugih ljudi, na primer kadar se oseba sprašuje: »Kakšna naj bi bila prava
reakcija na to? Kako odgovoriti na to pravilno? Če odgovorim tako, ali bodo sledile
posledice?« (»About the method«, 2016).
CA metoda je ena izmed parih metod, ki se ukvarjajo z merjenjem in vrednotenjem
pristnih »necenzuriranih« asociacij. Z uporabo te metode lahko podamo impulze v
različnih oblikah, kot so na primer besede, slike, filmi, zvoki, lahko tudi vonji. To izzove
asociacije, za katere je človek kasneje usposobljen, da se odzove z barvami. Po
ovrednotenju posameznikovih odgovorov in primerjanju z normami, lahko opišemo
posameznikove psihološke značilnosti, glede na njegove asociacije, kar precej natančno
(»About the method«, 2016 in »How does the CWAT method work?«, 2016).
Slika 3. Slika prikazuje odziv osebe na dražljaj iz okolja
(»How does the CWAT method work?«, 2016).
Torej kako bomo ugotovili posameznikove psihološke značilnosti na podlagi osmih barv
oziroma osmem barvnega kroga? Barve pri tej diagnostični metodi niso uporabljene kot
simbolični pomeni barv, kot večina ljudi misli, se pravi, da barve dejansko niso
predstavljene kot modra, rdeča, zelena in podobno. Razlog za uporabo barv pri
odkrivanju asociacij in psihološki dinamiki v kompleksno strukturirano psihološko
področje je ta, da vsaka barva predstavlja del psihološkega in natančno merljivega
19
frekvenčnega področja barvnega sevanja. Kot rezultat tega, so se ljudje sposobni
razlikovati s pomočjo ujemanja barv (»About the method«, 2016).
Poimenovanje barv s strani človeka torej ni pomembno. Se pravi ni bistveno, kako
posameznik poimenuje posamezno barvo v barvnem krogu kot rdečo, oranžno, zeleno,
svetlo zeleno ali krvavo rdečo, ampak je pomembno to, da frekvenčni valovi barv prosto
prehajajo skozi človeške oči do možganov. Skozi besede in barve, oziroma natančneje
preko analize njihovih asociativnih povezav, je oseba sposobna zagotoviti
strokovnjakom osnovne informacije in jim tako omogočiti, da opišejo dinamiko
posameznikovega notranjega načina doživljanja in procesiranja realnosti (»About the
method«, 2016).
CA metoda oziroma barvno asociativna metoda je torej skupek tehnik, ki uporabljajo
paleto osmih barv in določenih skupkov besed, katere so lahko prilagojene glede na
vrsto določenega problema. Te asociacije je možno predstaviti s pomočjo računalniškega
programa, tako imenovanega Sportmind. To je pravzaprav nov pogled na
diagnosticiranje in posredovanje, za razliko od prej znanega v klasični psihologiji in
psihiatriji, kjer so barve uporabljali že kar nekaj časa po takrat ugledni psihološki metodi
(»About the method«, 2016).
Lüscher je najprej izpostavil medkulturno prenosljivost, katero ponazarjajo barve. Ta
predpostavka je bila nato še naknadno potrjena v najnovejših raziskavah možganov,
kateri prikazujejo obsežno mrežo živčnega dela pri procesiranju barv, časa in prostora,
kar pa ni odvisno od okolja v katerem posameznik ali skupina živi (»About the method«,
2016).
To znanje je služilo kot navdih za ekipo čeških strokovnjakov, ki jih je vodil psiholog Jiří
Šimonek. Velik delež svojega življenja je posvetil proučevanju barv in barvno besednih
asociacij. Kot rezultat več kot štiridesetletnega dela in proučevanja na tem področju je
odkritje tehnike barvno besednih asociacij skupaj s programom Sportmind (»About the
method«, 2016).
Ta kombinirana tehnika je tako imenovana slepa tehnika, kar pomeni, da ima
anketiranec oziroma oseba zelo malo možnosti, da prilagodi svoje odgovore na
pričakovanja in mnenja drugih. Oseba med testiranjem ni omejena s kvaliteto ali
kvantiteto razpoložljivih informacij na nivoju njenega racionalnega razmišljanja. To pa je
zato, ker anketiranec oziroma responzent uporablja asociativne mehanizme, ki so
večinoma zelo enotni pri večini ljudi (»About the method«, 2016).
20
1.3.1 On-line sensor oziroma platforma
Ta platforma oziroma računalniški program Senzor je preprosto instrument oziroma
orodje s katerim dosežemo originalne asociacije s pomočjo barv, katere ocenimo
oziroma ovrednotimo in pretvorimo v rezultate, parametre in sklepe. Celo skozi vse to,
lahko deluje kot da se »igramo z barvami«, vendar psiho-diagnostična metoda barvno
besednih asociacij temelji na živčno biološki bazi (»About the method«, 2016 in »How
does the CWAT method work?«, 2016).
Skupina čeških psihologov je več let porabila za proučevanje te platforme, ki bi povezala
tako barve kot tudi besede, na način, ki bi zadostoval visokim zahtevam na področju
razvoja in interneta. Kot rezultat proučevanja je nastanek sedanjega računalniškega
programa oziroma te platforme, ki je edinstvena do sedaj na svetu. Torej ta program
vsebuje mrežo osmih osnovnih barv, ki so razporejene v krogu. Te barve so rumena,
rdeča, vijolična, modra, zelena, siva, rjava in črna (»How does the CWAT metgod work?«,
2016).
1.3.2 Vizija v prihodnosti
Strokovnjaki verjamejo, da CA metoda lahko potencialno pripomore na različnih
področjih človekove aktivnosti in pri izboljšanju kvalitete življenja, tako pri otrocih kot
tudi odraslih ljudeh (»About the method«, 2016).
1.4 Tehnika barvno besednih asociacij (CWA)
Pri tej tehniki gre za kombinacijo določenih besed in palete osmih barv, ki jih je opredelil
Lüscher. Ta barvni krog vsebuje osem različnih barv, ki se razlikujejo po natančno
merljivih valovanjih. Torej pri tem testu gre za to, da oseba reagira na določen dražljaj
torej besedo tako, da ji dodeli tri različne barve, ki se nahajajo v krogu, ki obkroža
besedo. Pri tem mora oseba izbrati tri različne barve v zaporedju, kar pomeni, da ne
more izbrati ene barve večkrat. Na tak način dobimo 56 možnih odgovorov, glede na
trojno kombinacijo barv pri določeni besedi. Možnost uporabe takega orodja za
odkrivanje posameznikovega reagiranja, temelji na obstoju tako imenovanega
asociativnega področja, kjer prihaja tudi do višjih intelektualnih funkcij, kot so
osebnostne lastnosti in intelektualne sposobnosti, načrtovanje in organizacija
motoričnih in psihičnih aktivnosti ter kontrola čustvenega vedenja (Šimonek, 2016).
Inovacija barvnega testa (CA metoda) in barvno besednih asociacij (CWA tehnika)
omogoča, da se osredotočimo na različna področja človekovega obnašanja in izkušenj.
Torej tehnika barvno besednih asociacij združuje prednosti obeh metod, hkrati ima
21
interdisciplinarni pristop, kar pomeni, da spoštuje dosedanje empirične ugotovitve
številnih znanstvenih in interdisciplinarnih ved, na primer v psihologiji, biologiji, fiziki,
sociologiji, nevroznanosti, socialni psihologiji in podobno. Tehnika barvno besednih
asociacij (CWA) meri spekter družbeno – psiholoških stališč oziroma odnosov, skupaj z
odkrivanjem moči teh odnosov. Ne gre samo zato kaj ljudje mislijo ali kaj jim je najbolj
všeč (hierarhija vrednot), ampak gre tudi zato ali so njihova stališča dejansko izpeljana
skozi njihovo obnašanje, hkrati uspešno kot tudi v določenem časovnem okvirju. Meri
torej dinamiko funkcionalnih procesov zavesti, stališč, na primer kompleksnih enot, tako
pri posamezniku, kot tudi v skupini. Zajemanje podatkov se izvaja s pomočjo
računalniškega programa Sportmind (Šimonek, 2016).
1.4.1 Izbor besed
Kalibriran niz besed sestavlja skupina besednih zvez, ki predstavlja preizkušeno
oziroma znano področje. Tehnika barvno besednih asociacij (CWA) uporablja nabor
osnovnih sklopov besed, ki so bile preizkušene na deset tisoč osebah, torej so nam
besedne zveze in besede znane, prav tako pa so to kalibrirani nizi besed. Izbor besed je
prilagojen glede na starost preizkušancev. Kompleti besed za vsako poskusno področje
so organizirani s semantično analizo. Veljavnost in točnost izbranih besednih zvez in
besed je preizkušena oziroma testirana na ustrezno izbrani testni skupini.
Reprezentativni vzorec oseb ali skupin, ki sodelujejo na testiranju je izbrana glede na
starost, spol, raznolikost ali okoljsko specifičnost, vrsto šole in podobno, tako, da izbira
ustreza merjenemu oziroma opazovanemu področju (Šimonek, 2016).
Meri se torej povezava (korelacijo) med različnimi besednimi zvezami izmerjeno
funkcijo oziroma spremljanjem področja. Besedne zveze, ki so potrjene za merjenje
določene funkcije so nato razdeljene v ločene besedne skupina – faktorje (na primer
faktor osnovnih predmetov, faktor ljudi ali skupin, faktor notranjega nadzora, faktor
dejavnosti in podobno). Ta postopek se ponovi pri vsaki podenoti v okviru značilnosti
testiranega območja. Po končani analizi vseh besednih skupin in potrditvijo oziroma
vrednotenjem s preizkusno skupino preizkušancev, so izbrane samo tiste besede, ki se
uporabljajo v pogovoru skupin, torej faktorji, kateri so potrjeni, da jih lahko razlikujemo.
Na tak način dobimo kalibrirane besedne modele za individualno testirano območje.
Prav tako so norme teh besednih skupin – faktorjev preračunane za vsako besedno
zvezo, torej izmerjene na podlagi tega, kako ljudje po navadi dojemajo besede, ki so
podane (Šimonek, 2016).
Rezultati meritev so pokazatelj za to, kakšno mesto zavzame določena beseda v zavesti
testiranega posameznika, oziroma kakšen pomen ali vrednost predstavlja za osebo in
koliko se njegova izbira razlikuje od običajnega dojemanja te besede – besedne zveze.
Evidenca o tem, kakšen pomen in vrednost imajo besedne skupine na posameznika, gre
skozi analizo in ocenjevanje – z uporabo metode cilj analize komunikacije zavesti. Ti
rezultati pa so na koncu predstavljeni grafično (Šimonek, 2016).
22
1.4.2 Kako ta barvni krog oziroma test zgleda?
On-line sensor oziroma platforma vsebuje osnovno mrežo osmih barv, ki so razporejene
v obliki kroga. Te barve so rdeča, rumena, zelena, modra, vijolična, siva, rjava, črna.
Poudarek je na valovi dolžini uporabe celotnega spektra barv. Prav tako je ta verzija
Senzorja inovativen način, ki modificira zaznavno področje kadar kombiniramo barvno
besedne asociacije, ki so predane na tak način, da odstrani obrambne mehanizme, kot je
le to mogoče, prav tako pa ne spodbuja stereotipnega zaznavanja. Še eden od pogojev je
to, da oblika in barve v krogu delujejo čim bolj verodostojne. Nove raziskave povezane z
možgani so pokazale, da se v možganih nahajajo posebna mreža nevronov, ki razberejo
oziroma dekodirajo in nadzorujejo procese v možganih. Na podlagi tega znanja, lahko
razumemo različne duševne pojave – fenomene, na primer to, da lahko vidimo barve v
naši domišljiji, ne da bi jo gledali z očmi (»About the method«, 2016).
Besede so postavljene na sredino kroga, ki ga tvori osem različnih barv. To omogoča, da
se osredotočimo na različna področja človekovega obnašanja, glede na določeno izbiro
besed. Oseba mora izbrati tri barve za vsako besedo, s tem, da barve izbere po vrsti,
glede na to, katera barva se mu zdi najbolj primerna oziroma barvo z najmočnejšo
asociacijo (»About the method«, 2016).
Slika 4. Slika prikazuje barvni krog, kako le-ta itgleda v
programu Sportmind (»About the method«, 2016).
23
Vrednotenje rezultatov poteka s pomočjo CA metode (barvno asociativne metode). To
omogoča merjenje reprezentativnega vzorca, ki so izpostavljeni različnim pogojem.
Omogoča merjenje prečnega prereza in ocenjuje razvojne trende posameznih stališč –
duševne procese v 6 do 12 mesečnem okviru (»About the method«, 2016).
1.4.3 Primerjava z drugimi metodami
Tehnika barvno besednih asociacij v primerjavi z metodami vprašalnikov
Človeška družba uporablja kar nekaj metod za diagnosticiranje posameznika ali skupine
posameznikov na različnih področjih. Ena izmed takšnih metod je metoda vprašalnika
ali ankete. Metoda vprašalnikov se uporablja predvsem v psihološki praksi. Lahko gre
tudi za vprašalnike pri zaposlovanju, trženju in podobno (»About the method«, 2016).
Vprašanja pri teh anketah in vprašalnikih se lahko zdijo dvoumna, lahko so čustveno
pristranska ali celo vodijo anketiranca, da izbere določen odgovor. Pri tem lahko
posameznikova osebnost vpliva na rezultat tega merjenja. Na nekatera občutljiva
vprašanja je možno, da ne dobimo odgovora, saj posamezniki le tega ne vedo ali ne želijo
odgovoriti. Prav tako je nemogoče, da oseba racionalno opiše nekatera svoja dejanja. Vse
kaj vedo je to, da »je pač tako kot je«. Do tega prihaja še posebej takrat, ko se glede
nečesa sprašujemo »zakaj?«, takrat so lahko odgovori zelo nenatančni in zavajajoči.
Osebe po navadi ne vedo zakaj niso razmišljale o takšnih vprašanjih že prej. Mogoče si
celo ne želijo priznati pravega razloga, ali deliti tega s kom drugim. Vsekakor pa so ti
odgovori dragoceni in pomembni (»About the method«, 2016).
Enak problem se pojavlja tudi pri osebnih intervjujih. Intervjuvanec odgovarja na
vprašanja, ki jih zastavlja oseba ali več oseb in v tem primeru ni zagotovljena
anonimnost in zaupnost. Medtem, ko se soočajo intervjuvanci s tem problemom, lahko
prihaja do prirejanja oziroma prilagajanja odgovorov, saj morda želijo skriti določen del
sebe in s tem zagotoviti del anonimnosti. To lahko pomeni, da na koncu dejansko ne dajo
pravih podatkov o sebi ampak podatke, ki jih izpraševalec želi slišati (»About the
method«, 2016).
V tem primeru je tehnika barvno besednih asociacij, s pomočjo programa Sportmind,
revolucionarna metoda 21. stoletja. Ko oseba reagira na dražljaje, ki so povzročeni z
besedami in barvami, le-ta dejansko ne ve, zakaj je izbrala določeno barvo, torej je ta
izbira povsem intuitivna. Dejansko gre za to, da vse izbire, ki jih oseba naredi imajo
določen razlog za to. Ti razlogi večinoma tičijo v racionalno nezavednih reakcijah, ki jih
nato posameznik po navadi želi razložiti razumsko. Tehnika barvno besednih asociacij
bo torej razkrila, ali ima reakcija kakšno povezavo s čustvi in odnosi, ali je to fizična
reakcija, ali gre za povsem intuitivno reakcijo, ki se je oseba ne zaveda. S tem da
posameznik ne more nadzorovati teh vzrokov, zakaj pride do takšne reakcije, hkrati pa
jih ni možno racionalno urediti, saj pridejo te reakcije same od sebe. Ta metoda lahko
24
torej opiše in ovrednoti te vzroke, kar je njena največja prednost. Z njo se lahko ugotovi
veliko več, kot samo z vprašalniki in anketami (»About the method«, 2016).
1.5 Izpitna pripravljenost
Vsak posameznik si želi biti uspešen, prav tako tudi okolica teži k temu, da se oseba trudi
za uspeh. Vsak uspešno dosežen cilj, nam vliva novo energijo in voljo za doseganje novih
ciljev in izzivov. Poleg dejavnikov, ki jih bom omenila v nadaljevanju, imajo na
posameznikovo uspešnost velik vpliv tudi barve.
Barve namreč predstavljajo zelo močan dražljaj, ki vpliva na možgansko delovanje, kar
pa omogoča učinkovitejše in lažje učenje ter pomnjenje (»Kako barve pripomorejo k
izboljšanju pomnjenja«, 2016).
Vzburjenje, še posebej čustveno vzburjenje lahko igra pomembno vlogo pri ohranjanju
podatkov v spominskem sistemu. Barve lahko torej izboljšajo odnos med vzburjenjem in
spominom. V eni izmed raziskav, kjer je sodelovalo 98 študentov prostovoljcev, so
morali povezati barve s čustvi. Ugotovljeno je bilo, da je večina udeležencev povezalo
zeleno barvo z občutkom umirjenosti, sreče, udobja, miru, upanja in navdušenja. Črno
barvo so povezali z občutkom žalosti, depresije, strahu in jeze. To pomeni, da imajo
barve sprožijo čustveno reakcijo. Stopnja vzburjenosti se lahko razlikuje glede na vrsto
čustva ali občutka, ki se pojavlja pri tem. Nekatere vrste čustev imajo večji vpliv na
vzburjenje od drugih. Na primer jeza ima večji vpliv na vzburjenje kot pa veselje ali
nevtralen tip čustev. Rdeča barva je bila povezana z močnejšim čustvom ali občutkom v
primerjavi z drugo vrsto barv. Na podlagi teh raziskav vidimo, da barve lahko izzovejo
čustveno vzburjenje, vendar se moč tega vzburjenja in obseg trajanja spreminja glede na
čustvo, ki je povezano z določeno barvo (Dzulkifli in Mustafar, 2013).
Torej čustva, ki so duševni procesi oziroma stanja, v veliki meri vplivajo na motivacijo,
pozornost, koncentracijo in rezultate učenja. Ker čustva delimo na pozitivna in
negativna, lahko izpostavimo strah in odpor, ki spadata pod negativna čustva in ovirata
učenje. Med pozitivna čustva, ki pozitivno vplivata na učenje, torej ga spodbujata pa
spadata radovednost in zanimanje. Iz tega vidimo, da imajo čustva zares pomemben
vpliv na izpitno pripravljenost oziroma uspešnost (Marinič, 2015).
Ko se oseba uči in pripravlja na izpit, nanj vpliva veliko dejavnikov. Ti dejavniki so lahko
notranji in zunanji.
Med notranje dejavnike prištevamo fiziološke, torej tiste dejavnike, ki izhajajo iz
osebe same, na primer telesno stanje, splošna telesna kondicija, zdravje in
počutje, prehranjenost, hormonsko ravnovesje, med psihološke dejavnike, ki
vplivajo na uspešno učenje pa spadajo učne navade, umske spretnosti in metode
25
učenja, ki jih oseba uporablja pri učenju ter čustva. Ti dejavniki se med seboj
prepletajo in medsebojno vplivajo.
Zunanji dejavniki pa so lahko fizikalni in družbeni oziroma socialni. Fizikalni
dejavniki prihajajo večinoma iz okolja, se pravi osvetljenost, hrup, temperatura,
razporejenost pripomočkov v prostoru ter tudi opremljenost prostora. Med
družbene oziroma socialne dejavnike pa lahko prištevamo posameznikovo
družino, šolo ter tudi širše družbeno okolje (»Bralna aktivnost«, 2016).
Poznamo tri glavne dejavnike, ki vplivajo na izpitno uspešnost. Prvi in najpomembnejši
dejavnik je učenec, saj vsak posameznik najlažje vpliva sam nase in na svoje znanje.
Drugi dejavnik, ki vpliva na izpitno uspešnost je učitelj, na katerega učenec ne more
vplivati ali le deloma. Tretji dejavnik pa so okoliščine, na katere učenec prav tako nima
posebnega vpliva. Poleg omenjenih dejavnikov, ki vplivajo na izpitno uspešnost,
poznamo tudi dejavnike, ki vplivajo na učenca. Ti dejavniki so znanje, izpitne spretnosti,
izpitna bojazen in osebnostni dejavniki, ki predstavljajo posameznikovo motivacijo,
sposobnosti in njegovo osebnost. Osredotočimo se na učenca, ki lahko v večji meri vpliva
sam nase in na dejavnike, ki vplivajo nanj. Torej, če želi biti učenec uspešen je potrebno
poznavanje metod in tehnik učenja, ki posamezniku omogočajo hitrejše in učinkovitejše
učenje. Prav tako bodo učenci, ki obvladajo izpitne spretnosti, uspešnejši. Eden od
pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na učenčevo uspešnost, je tudi izpitna bojazen. Če je
ta prevelika, lahko negativno vpliva na učenca, zato je zelo pomembno premagovanje le
te. Osebnost učenca prav tako vpliva na njegov uspeh, vendar pa na ta dejavnik težje
vplivamo. Lažje vplivamo na motivacijo, ki pa je velikega pomena (Pečjak, 1993).
26
1.6 Cilji in hipoteze
1.6.1 Problem
Ko se oseba uči in pripravlja na izpit, nanj vpliva veliko dejavnikov. Ti dejavniki so lahko
notranji in zunanji. Notranji dejavniki so fiziološki in psihološki, zunanji dejavniki pa so
lahko fizikalni in družbeni oziroma socialni. Zanima nas torej ali barve, ki izhajajo iz
svetlobe vplivajo na učenčevo uspešnost pri pripravi na izpit.
1.6.2 Cilji
Cilj diplomske naloge je ugotoviti ali barve vplivajo na izpitno pripravljenost
posameznika, oziroma, če lahko povežemo rezultate barvnega testa z učno uspešnostjo,
natančneje ali bi lahko ta barvni test uporabili za napovedovanje le-te.
1.6.3 Hipoteze
H1: Z barvnim testom lahko preverjamo pripravljenost posameznika na pomemben
dogodek.
27
2 METODE DELA
2.1 Preizkušanci
Za raziskovalno nalogo smo se odločili, da bomo za vzorec izbrali petdeset študentov
Fakultete za šport, pri čemer naj bi bilo približno enako število moških in žensk. Vsi
preizkušanci so letnik 1995.
2.2 Pripomočki
Uporabili smo tehniko barvno besednih asociacij oziroma barvni test, ki se izvaja s
pomočjo programa Senzor in se rešuje preko računalnika.
Avtor tega barvnega testa je češki psiholog Jiří Šimonek.
Pri tem testu gre za to, da merjenci najprej razporedijo osem barv, ki se nahajajo v obliki
kroga, po priljubljenosti, torej katera barva jim je v tistem trenutku najbolj všeč in na
koncu tista, ki jim je najmanj. Potem se test nadaljuje tako, da glede na besedo, ki se
pojavi v sredini kroga, posamezniki izberejo tri barve, ki jim v tistem trenutku najbolj
sodijo k besedi. Na koncu pa morajo spet vseh osem barv razporediti, tako kot se jim v
tistem trenutku zdi.
2.3 Postopek merjenja
Podatke smo pridobili s pomočjo računalniškega programa Senzor oziroma Sportmind,
preko katerega so preizkušanci rešili barvni test. V program je bilo potrebno vnesti
imena in priimke merjencev, leto rojstva, fakulteto, ki jo obiskujejo, prav tako pa je bilo
potrebno vnesti mail-e, na katere smo poslali barvni test, ki so ga nato posamezniki
rešili. Po končanem reševanju testa, se odgovori merjencev avtomatsko preračunajo v
programu in na tak način smo pridobili rezultate.
28
3 REZULTATI IN RAZPRAVA
Zanimalo nas je torej ali barve vplivajo na izpitno pripravljenost posameznika, oziroma,
če bi lahko rezultate tega barvnega testa povezali z učno uspešnostjo, natančneje če bi
lahko ta barvni test uporabili za napovedovanje le – te.
3.1 Prikaz meritev dobljenih z barvnih testom
Tabela 2
Povprečni rezultati merjencev glede na spol
MOŠKI ŽENSKE
M SD M SD t p (t)
Telo_um 45,41 23,05 50,81 30,02 -0,72 0,48
Energija 48,35 28,27 58,15 25,57 -1,25 0,22
Tveganje 47,71 16,10 54,25 15,42 -1,43 0,16
Napor 42,20 16,26 50,50 13,93 -1,87 0,07
Bolezen 46,81 14,20 50,37 15,15 -0,85 0,40
Strah 48,32 13,10 51,09 14,36 -0,71 0,48
Utrujenost 51,45 17,36 59,18 12,53 -1,71 0,09
Poškodba 49,79 14,64 54,06 14,58 -1,01 0,32
Trening 58,78 15,94 66,38 13,56 -1,75 0,09
Tekmovanje 58,18 15,33 64,19 14,34 -1,39 0,17
Navade 48,03 13,50 51,47 14,54 -0,86 0,40
Ocena 7,67 1,06 8,45 1,32 -2,32 0,02
3.1.1 Telo _um
Če primerjamo moške in ženske, lahko opazimo, da so ženske nekoliko bolj pozorne na
dogajanje v svojem telesu, torej na utrujenost in na način, kako se na utrujenost
odzovejo (Telo_um). Idealna sredinska vrednost bi bila nekje okrog 50. Vidimo lahko, da
je pri ženskah ta vrednost 50,81; kar pomeni, da se dobro opazujejo in pravočasno
reagirajo na spremembe, za razliko od moških, ki imajo sredinsko vrednost nekoliko
nižjo, torej 45,41; pri čemer lahko sklepamo, da jih morda utrujenost pri učenju nekoliko
29
prej zaustavi, kot ženske. Ženske so torej nekoliko bolj vztrajne, oziroma lahko rečemo,
da se znajo s svojimi mislimi, voljo in čustvi nekoliko bolj spodbuditi kot moški. Kar pa je
še pomembno, je to, da imamo manjši vzorec merjencev in je na primer pri ženskah
razpon rezultatov nekoliko večji, kot pri moških. Torej med spoloma se pojavljajo
razlike, vendar niso statistično značilne, saj je p(t) 0,48.
3.1.2 Energija
Če pogledamo energijo, lahko prav tako rečemo, da imajo ženske v tem primeru nekoliko
več energije, ki jo imajo na voljo, kot moški, hkrati pa te razlike tudi niso statistično
značilne. Ženske imajo 58,15; kar pomeni, da se njihove vrednosti gibajo nekoliko nad
povprečjem, saj je idealna vrednosti prav tako 50, moški pa imajo 48,35. Vidimo lahko,
da se vrednosti, ki jih prikazuje tabela moških nekoliko bližje srednji vrednosti, kar
pomeni, da nekoliko boljše uskladijo delo in počitek, kot ženske, ki imajo višje vrednosti
in lahko rečemo, da si dovolijo nekoliko manj počitka. V tem primeru je razpon
rezultatov višji pri moških kot pri ženskah.
3.1.3 Tveganje
Tveganje nam prikazuje rezultate koliko so osebe pripravljene tvegati. Ker imajo ženske
višje rezultate (54,25) kot moški (47,71), lahko rečemo, da so ženske pripravljene
tvegati nekoliko več, kot moški. Ženske so torej pripravljene narediti nekoliko več pri
reševanju situacij oziroma se tega lotijo bolj aktivno, vendar pa tudi v tem primeru te
razlike niso statistično značilne, saj je p(t) 0,22. Razpon rezultatov je pri obeh spolih
približno enak in se giblje okrog
16.
3.1.4 Napor
Prav tako so pri naporu ženske (50,50) v povprečju dosegle višje vrednosti pri naporu,
kot moški (42,20), se pravi, da so se pripravljene nekoliko bolj potruditi za uspeh, kot
moški. Ženske torej lahko vložijo kar se tiče napora, več truda v delo in uspeh, torej v
učenje, kot moški in na ta način dosežejo več. Prav tako pa tudi pri naporu razlike niso
statistično značilne, saj je p(t) 0,07. Prav tako kot pri tveganju, tudi pri naporu razpon
rezultatov ni kaj dosti drugačen, pri moških je 16,26; pri ženskah pa je nekoliko nižji
13,93.
30
3.1.5 Bolezen
Bolezen nam prikazuje, kako dobro je oseba zmožna prenašati bolečino, oziroma
bolezen. V tem primeru vidimo, da imajo ženske višje vrednosti kot moški, se pravi, da
lažje prenašajo bolezen, vendar te razlike niso statistično značilne. Vrednosti pri
ženskah se gibljejo okrog srednje vrednosti, torej 50,37, pri moških pa lahko opazimo, da
so njihove vrednosti nekoliko pod povprečjem, torej 46,81, kar pomeni, da slabše
prenašajo bolezen od žensk.
3.1.6 Strah
Tako, kot pri bolezni, so tudi pri strahu ženske dosegle višje rezultate kot moški.
Rezultati žensk se nahajajo rahlo nad povprečjem (51,09), kar pomeni, da lažje
prenašajo strah, za razliko od moških, ki se nahajajo pod povprečjem in sicer 48,32. To
pomeni, da se boljše znajdejo v situacijah, kjer je prisoten strah, na primer pred
tekmovanjem, pred opravljanjem izpita in podobno. Prav tako kot v prejšnjih primerih,
se tudi v tem primeru pojavljajo razlike med spoloma, vendar niso statistično značilne.
Razpon rezultatov je pri moških je 13,10; kar pomeni, da so moški bili bol enotni od
žensk, saj imajo razpon rezultatov malo višji in sicer 14,36.
3.1.7 Utrujenost
Utrujenost nam prikazuje, kako dobro se zna oseba spoprijemati z utrujenostjo. Tu lahko
vidimo, da lahko ženske prenesejo nekoliko več, saj se njihove vrednosti gibajo nad
povprečjem in sicer 59,1; moški pa imajo vrednost 51,45; ki se sicer giba nad
povprečjem, vendar le tega ne presega tako zelo, se pravi, da imajo moški nekoliko več
težav s spoprijemanjem z utrujenostjo. Te razlike prav tako niso statistično značilne.
Ženske so v tem primeru bolj enotne, kar se tiče utrujenosti, saj je razpon rezultatov
12,53. Pri moških pa so te vrednosti nekoliko višje in sicer 17,36.
3.1.8 Poškodba
Rezultati prav tako prikazujejo, da so pri poškodbah ženske v večji meri pripravljene
sprejeti možnost, da pri določenem športu pride do poškodbe, kot moški, saj se njihove
vrednosti nahajajo nad povprečjem in sicer 54,06; moški rezultati pa se nahajajo pod
povprečjem 49,79. Lahko bi rekli, da imajo moški več težav, kako se spoprijeti s
poškodbo, oziroma kako reševati takšno situacijo, kot ženske. Ženske torej lažje
sprejmejo dejstvo, da zaradi poškodbe nečesa ne bodo zmogle, torej bolj pozitivno
31
gledajo na problem in se aktivno spoprimejo z le –tem. Tudi v tem primeru so te razlike
statistično neznačilne. V tem primeru pa se razpon rezultatov tako pri ženskah, kot tudi
pri moških giblje okrog 14.
3.1.9 Trening
Iz rezultatov lahko razberemo tudi, da so ženske v povprečju boljše psihično
pripravljene prenesti trening kot moški, saj dosegajo zelo visoke rezultate (66,38).
Vrednost pri moških, ki jo prikazuje tabela, se prav tako nahaja nad povprečjem (58,78),
kar pomeni, da so tudi moški zelo dobro psihično pripravljeni prenesti trening, vendar
vseeno nekoliko manj kot ženske, prav tako pa te razlike niso statistično značilne. Torej
oboji so psihično dovolj pripravljeni, da lahko dobro trenirajo, oziroma v tem primeru bi
lahko rekli, da se oboji lahko dobro učijo in pripravljajo za izpit.
3.1.10 Tekmovanje
Prav tako, kot pri treningu so tudi na tekmovanju ženske bolje psihično pripravljene
obvladovati tekmovalne okoliščine, kot moški. Vrednost pri ženskah je nadpovprečna in
sicer 64,19; prav tako se vrednost pri moških nahaja nad povprečjem in sicer 58,18, iz
česar lahko sklepamo, da se tako moški kot ženske nahajajo nad povprečjem in so dobro
psihično pripravljeni se soočiti s tekmovanjem oziroma v našem primeru lahko rečemo,
da so se sicer oboji sposobni dobro soočiti z izpitom, kljub vsemu pa se ženske v tej
situaciji znajdejo bolje od moških. Kot v prejšnjih primerih tudi v tem primeru razlike
med spoloma niso statistično značilne.
3.1.11 Navade
Navade pa nam prikazujejo, da so ženske zmožne avtomatično izvajati neke aktivnosti,
ki so jih vajene za odtenek bolje kot moški. Ženska vrednost je nad povprečjem (51,47),
moška pa se nahaja pod povprečjem in sicer 48,03. Čeprav razlike niso statistično
značilne, lahko rečemo, da ženske lažje oziroma nekoliko boljše opravljajo aktivnosti, ki
so jih vajene, se pravi se usedejo za knjige in učijo kot pa moški.
32
3.1.12 Ocena
Pri oceni lahko vidimo, da so ženske dosegle v povprečju boljšo oceno na izpitu kot
moški (7,67) in sicer 8,45. Prav tako pa lahko rečemo, da so te razlike statistično
značilne, saj je p(t) 0,02.
3.2 Povezanost rezultatov z oceno dobljeno na izpitu
Tabela 3
Korelacija med dobljenimi rezultati in oceno, ki jo je oseba dobila
Pri tej tabeli si lahko ogledamo linearno povezanost spremenljivk oziroma korelacijo
med spremenljivkami in oceno, ki so jo merjenci dobili. Negativno povezanost lahko
opazimo med telesom in umom ter oceno, saj je korelacijski koeficient -0,10; vendar tega
ne moremo trditi z gotovostjo, saj ta povezava ni statistično značilna. Korelacija je zelo
nizka med energijo in oceno, ki jo je posameznik prejel in sicer 0,12; gre sicer za
33
povezanost, vendar ne moremo trditi, da je energija tista, ki v največji meri vpliva na
izpitno uspešnost, prav tako pa ta povezava ni statistično značilna. Trening in
tekmovanje sta približno enako povezani z oceno, saj je korelacija pri prvem 0,21 in pri
drugem 0,20 in gre za zelo nizko povezanost, s tem da tudi ta povezava ni statistično
značilna saj sta p(r) pri treningu 0,14 in p(r) pri tekmovanju 0,16. Sledi strah (0,27), pri
čemer gre tudi za nizko oziroma šibko povezanost z oceno, to pomeni, da strah vpliva na
oceno, kadar nas je strah bomo slabše delovali in težje razmišljali, posledično dosegli
slabše rezultate, vendar tudi ta povezanost ni statistično značilna.
Sledita poškodbe in navade, pri katerih dveh gre še vedno za šibko povezanost, vendar je
korelacijski koeficient višji, kot pri prej omenjenih in sicer 0,28. Če pogledamo z vidika
navad, lahko rečemo, da le te vplivajo na našo koncentracijo, misli, čustva, saj se učimo
na način, ki nam je blizu, na primer se učimo tako, da si podčrtujemo, izpisujemo, med
učenjem imamo kratke pavze in podobno, torej delamo na način, ki smo ga vajeni in se
ne potrebujemo privajati nečemu novemu, iz česar lahko sklepamo, da to pozitivno
vpliva na izpitno uspešnost, saj porabimo manj časa za učenje, kot bi ga sicer. Kljub
vsemu pa tega ne moremo trditi z gotovostjo, saj tudi ta povezava ni statistično značilna.
Korelacija med boleznijo in oceno ter tveganjem in oceno je 0,29, sicer gre za šibko
povezanost, vendar lahko rečemo, da kadar tvegamo nekoliko več, torej vložimo
nekoliko več za reševanje določenih situacij, se nam to lahko obrestuje tako, da
dosegamo boljše rezultate, torej smo bolj uspešni. Prav tako kot pri prej omenjenih, tudi
pri teh dveh ne gre za statistično značilno povezavo, saj je p(r) 0,04. Utrujenost je šibko
povezana z oceno (0,30) in prav tako ne gre za statistično značilno povezavo. Kot zadnji,
ki je najbolj povezan z oceno pa je napor. Čeprav gre za šibko povezavo, ki je 0,37, je od
vseh spremenljivk najbolj povezan. Lahko trdimo, da več kot bomo vložili truda, bolj kot
se bomo potrudili, boljšo oceno bomo lahko dobili, oziroma bolj bomo lahko uspešni.
Prav tako pa lahko z gotovostjo trdimo, da gre pri naporu in oceni za povezavo, saj je ta
korelacija tudi statistično značilna, ker je p(r) 0,01.
Glede na dobljene rezultate lahko vidimo, da lahko z uporabo barv ugotovimo mnogo
več, kot samo to katera barva je posamezniku všeč in katera ne, saj imajo barve velik
vpliv na možgane in na naše dojemanje. Barve imajo namreč psihološki vpliv na telo. Če
se sklicujemo na rezultate, ugotovimo, da lahko s tem barvnim testom preverjamo
pripravljenost posameznika na pomembni dogodek, oziroma, da bi lahko ta barvni test
uporabili za napovedovanje njegove uspešnosti. Če bi imeli večji vzorec merjencev, bi
lahko to našo hipotezo potrdili z večjo gotovostjo.
34
4 SKLEP
V diplomski nalogi smo uporabili barvni test oziroma tehniko barvno besednih asociacij,
da bi ugotovili ali barve vplivajo na posameznikovo uspešnost, oziroma, če bi lahko ta
test uporabili za napovedovanje le – te. Ker na posameznika v času učenja vpliva veliko
dejavnikov, tako notranji, torej fiziološki in psihološki, kot tudi zunanji, se pravi fizikalni
in družbeni, nas je zanimalo ali barve, ki izhajajo iz svetlobe vplivajo na učenčevo
uspešnost pri pripravi na izpit. Gre sicer za to, da barve predstavljajo močan dražljaj na
možgansko delovanje, kar pa lahko omogoča hitrejše, učinkovitejše in lažje učenje ter
pomnjenje. Naša hipoteza je bila, ali bi lahko z barvnim testom preverjali pripravljenost
posameznika na pomemben dogodek. Za raziskovalno nalogo smo vzeli vzorec
petdesetih študentov Fakultete za šport, pri čemer naj bi bilo približno enako število
moških in žensk in sicer letnik 1995. Test, ki smo ga uporabili oziroma tehnika barvno
besednih asociacij, katere avtor je češki psiholog Jiří Šimonek, se izvaja s pomočjo
računalniškega programa Sportmind. Podatke smo pridobili s pomočjo tega programa,
preko katerega so preizkušanci rešili barvni test. V program smo vnesli podatke
merjencev iz Fakultete za šport in sicer, ime merjenca, spol, leto rojstva in fakulteto. Po
končanem reševanju testa so se odgovori merjencev avtomatsko preračunali v
programu in pretvorjeni v rezultate, ki se nahajajo v tabelah.
Rezultati v prvi tabeli so nam pokazali, da so bile ženske v povprečju boljše pripravljene
kot moški, prav tako so v povprečju dosegle višjo oceno kot moški. Bolje se namreč
znajdejo v stresnih situacija, prav tako pa so sposobne vložiti več truda in energije v
reševanje različnih situacij v katerih se znajdejo. Kar se tiče poškodb in bolezni, le – te
boljše in lažje prenašajo in se spoprijemajo z njimi. Prav tako so tudi psihično nekoliko
bolj pripravljene od moških.
Rezultati v drugi tabeli pa so pokazali, da v največji meri na oceno, oziroma izpitno
uspešnost, vpliva napor, torej koliko truda je posameznik pripravljen vložiti v rešitev
neke situacije, oziroma koliko se je pripravljen potruditi za uspeh. V povprečju so ženske
pri tej spremenljivki dosegle višje rezultate in sicer so pripravljene vložiti nekoliko več
truda v delo in učenje kot moški. Prav tako smo ugotovili, da je povezava med tveganjem
in oceno, se pravi koliko je posameznik pripravljen tvegati oziroma žrtvovati za svoj
uspeh. Tako kot pri prejšnji spremenljivki, so tudi pri tej ženske dosegle višje rezultate,
torej so pripravljene več storiti, da rešijo določeno situacijo, v kateri se znajdejo. Poleg
tega smo opazili, da na učenčevo uspešnost v veliki meri vplivajo tudi utrujenost, navade
in poškodbe. Kadar ima oseba izdelane navade, se pravi, ko pride do situacije, ko se
mora posameznik učiti, takrat tisti, ki vedo kje začeti in na kakšen način, da bodo
porabili čim manj časa, da bodo pri tem kar se da uspešni, tisti posamezniki bodo v tem
primeru napredovali in dosegali višje rezultate, kot pa osebe, ki se učijo vedno na
drugačen način in ne vedo, kje začeti in kako narediti, da jim bo najlažje, torej nimajo
izdelanih določenih navad oziroma učnih navad. Iz rezultatov je prav tako razvidno, da
so ženske dosegle višje rezultate pri energiji, nahajale so se namreč nad povprečjem za
razliko od moških. Prav tako pa vidimo, da se energija dobro povezuje z naporom, torej
lahko sklepamo, da več kot imamo energije, več truda bomo lahko vložili v določeno
35
situacijo in za razrešitev le – te. Torej posledično to vpliva na to, kako uspešna bo
določena oseba v pomembni situaciji, na primer na izpitu. Strah, ki je prisoten v takšnih
situacijah se tudi povezuje z oceno, se pravi, da oseba, ki jo je strah, težje doseže dobro
oceno, oziroma bo težje uspešna v pomembnih situacijah.
Iz teh rezultatov lahko ugotovimo, da bi za posameznikovo uspešnost na pomembnem
dogodku oziroma za napovedovanje le – te, lahko uporabili ta barvni test, torej lahko
potrdimo hipotezo, ki je bila zastavljena v diplomskem delu. Klub vsemu pa bi z večjo
gotovostjo lahko to potrdili, če bi imeli večji vzorec merjencev, ki bi bil bolj
reprezentativen, saj bi bili rezultati bolj točni.
36
5 VIRI
About the method. (2016). CA method – meet the insight. Pridobljeno iz
http://camethod.com/en/colour-association-method.html
Bralna aktivnost. (2016). Dejavniki učenja. Pridobljeno iz http://www.cvzu-
pomurje.si/egradiva/ucimo_se_uciti/dejavniki_uenja.htm
Chiazzari, S. (2000). Barve. Ljubljana: Slovenska knjiga.
Dolenc, S. (13.4.2003). Isaac Newton – prvi fizik ali zadnji čarovnik?. Kvarkadabra –
časopis za tolmačenje znanosti. Pridobljeno iz
http://www.kvarkadabra.net/2003/04/isaac-newton/
Dzulkifli, M. A. in Mustafar, M. F. (marec 2013). The influence od colour on memory
performance: a Review. The Malaysian journal of Medical Science, 20(2), 3-9.
Pridobljeno iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3743993/
Gage, J. (2009). Colour and Culture: practice and meaning from antiquita to abstraction.
London: Thames and Hudson.
How does the CWAT metgod work?. (2016). Agent Balance. Pridobljeno iz
https://agentbalance.com/how-does-the-cwat-method-work/
Javornik, M., Voglar, D., Dermastia, A., Pavlovec, R., Resman, B., Stergar, J., Mlinar, Z.,
Weiss, P., Wraber, T., Krbavčič, A., Ferenc, T. in Torelli, N. (1987). Enciklopedija
Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Jenšterle, L. (2012). Starostni kontinuum in priljubljenost barv (Diplomsko delo, Višja
strokovna šola Maribor, Organizator socialne mreže). Pridobljeno iz
http://www.doba.si/diplome/11100250312.pdf
Kako barve pripomorejo k izboljšanju pomnjenja?. (7.3.2016). eizobraževanje.net.
Pridobljeno iz http://www.eizobrazevanje.net/kako-barve-pripomorejo-k-
izboljsanju-pomnjenja/
Lesar, U. (2014). Pomen Goethejevega trikotnika za likovno izobraževanje (Diplomsko
delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno iz
http://pefprints.pef.uni-lj.si/2444/1/Diplomsko_delo_3_verzija_tiskanje.pdf
Lisjak, B. (2016). Vse o barvah. Pridobljeno iz http://bojanlisjak.wix.com/vse-o-barvah
Lüscher, M. (1971). The Lüscher color test. New York: Pocket Books.
Marinič, A. (2015). Povezanost čustev in učenja: kako učitelji zaznavajo pomen čustev za
učence (Diplomsko delo, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta).
Pridobljeno iz
https://share.upr.si/PEF/EDIPLOME/DIPLOMSKA_DELA/Marinic_Anja_2015.pdf
37
Pečjak, V. (1993). Pripravljanje na izpit. Ljubljana: Samozaložba.
Stanič, S. (2010). Nevromarketing (Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
družbene vede). Pridobljeno iz http://dk.fdv.uni-
lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_stanic-silvija.pdf
Šimonek, J. (2016). The technique of color word associations (CWA). Pridobljeno iz
file:///C:/Users/Uporabnik/Downloads/camethod_description%20(1).pdf
Štravs, M. (2010). Fenomen oranžne barve in likovna artikulacija (Diplomsko delo,
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno iz
file:///C:/Users/Uporabnik/Downloads/UNI_Stravs_Martina_1983.pdf
Trstenjak, A. (1996). Psihologija barv. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za
psihologijo, logoterapijo in antropohigieno.
Vpliv barv na razpoloženje. (5.3.2016). Društvo za psihološko svetovanje Kameleon.
Pridobljeno iz http://svetovalnicakameleon.si/vpliv-barv-na-razpolozenje/
Westland, S. (2009). Colour personality test. Colourchat Stephen Westland. Pridobljeno iz
http://colourware.org/2009/07/23/colour-personality-test/