uradni list rs - 072/2001, uredbeni del · 2005. 3. 3. · uradni list republike slovenije −t. 72...

Uradni listRepublike Slovenije

Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Št. 72 Ljubljana, petek 14. 9. 2001 Cena 1000 SIT ISSN 1318-0576 Leto XI

PREDSEDNIK REPUBLIKE

3865. Ukaz o imenovanju izrednega in pooblaščenegaveleposlanika Republike Slovenije v VzhodniRepubliki Urugvaj

Na podlagi prvega odstavka 107. člena ustave Repub-like Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00) inprvega odstavka 21. člena zakona o zunanjih zadevah (Urad-ni list RS, št. 1/91-I) izdajam

U K A Zo imenovanju izrednega in pooblaščenega

veleposlanika Republike Slovenije v VzhodniRepubliki Urugvaj

Za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republi-ke Slovenije v Vzhodni Republiki Urugvaj, s sedežem v Bue-nos Airesu, imenujem mag. Bojana Grobovška.

Št. 001-09-15/01Ljubljana, dne 10. septembra 2001.

PredsednikRepublike SlovenijeMilan Kučan l. r.

3866. Odlok o pomilostitvi obsojenca

Na podlagi šeste alinee prvega odstavka 107. členaustave Republike Slovenije ter 1. člena zakona o pomilosti-tvi (Uradni list RS, št. 45/95) izdajam

O D L O K

o pomilostitvi obsojenca

Izvršitev izrečenega varnostnega ukrepa - sedaj stran-ske kazni izgona tujca iz države za dobo desetih let, seSlavku Latinoviću, roj. 3. 1. 1968 v Zenici odpusti.

Št. 725-02-7/01-1Ljubljana, dne 10. septembra 2001.

PredsednikRepublike SlovenijeMilan Kučan l. r.

VLADA

3867. Odlok o spremembah odloka o preoblikovanjuinštituta za narodnostna vprašanja v javniraziskovalni zavod

Na podlagi 8. člena zakona o zavodih (Uradni list RS,št. 12/91, 8/96 in 36/00) in 11. člena zakona o raziskoval-ni dejavnosti (Uradni list RS/I, št. 8/91) izdaja Vlada Repu-blike Slovenije

O D L O Ko spremembah odloka o preoblikovanju inštituta

za narodnostna vprašanja v javni raziskovalnizavod

1. členV 3. členu odloka o preoblikovanju Inštituta za naro-

dnostna vprašanja v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS,št. 52/92, 65/99 in 45/00) se doda nov četrti odstavek, kise glasi:

»Za preučevanje medetičnih odnosov in zaščite manj-šin v jugovzhodni Evropi se na inštitutu ustanovi Mednarodnicenter za medetične odnose in manjšine v jugovzhodni Evro-pi, kot notranja organizacijska enota.«

2. členDrugi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:»S statutom inštituta se podrobno določijo dejavnosti

notranjih organizacijskih enot, sodelovanje ter vključevanjev medresorske projekte.«

3. členZa 12. členom se doda novo poglavje, ki se glasi:»V. MEDNARODNI CENTER ZA MEDETIČNE ODNO-

SE IN MANJŠINE V JUGOVZHODNI EVROPI (v nadaljnjembesedilu: Mednarodni center).

12.a členDelo Mednarodnega centra vodi vodja centra, ki ga na

predlog Sveta Mednarodnega centra imenuje Upravni odbor.Mandat vodje je pet let. Za svoje delo je vodja Medna-

rodnega centra odgovoren Svetu Mednarodnega centra terUpravnemu odboru inštituta.

12.b členSvet Mednarodnega centra ima šest članov, katerih

mandat je dve leti. Člane izmed uveljavljenih domačih in tujihstrokovnjakov imenuje:

Stran 7446 / Št. 72 / 14. 9. 2001 Uradni list Republike Slovenije

– ustanovitelj dva člana, in sicer enega na predlogMinistrstva za šolstvo, znanost in šport, drugega pa na pre-dlog Ministrstva za zunanje zadeve;

– tri člane sveta pa imenuje Upravni odbor inštitutaizmed tujih strokovnjakov, od katerih je eden iz držav jugov-zhodne Evrope.

Po funkciji je član Sveta Mednarodnega centra tudinjegov vodja, ki pa ne more biti izvoljen za predsednika tegaorgana.

12.c členSvet Mednarodnega centra:– sprejema pravila Mednarodnega centra;– izvoli predsednika izmed članov;– pripravlja letne in srednjeročne programe dela ter

poročila o njihovem izvajanju, finančne načrte, finančnaporočila ter jih posreduje Upravnemu odboru inštituta vsprejem;

– pripravlja in sprejema projekte ter določa njihove ko-ordinatorje;

– obravnava predloge in pobude vodje in Mednaro-dnega svetovalnega odbora;

– sodeluje pri pridobivanju finančnih in tehničnih sred-stev za delo Mednarodnega centra, nadzoruje poslovanje;

– opravlja druge naloge.

12.č členKot svetovalno telo Mednarodnega centra se oblikuje

svetovalni odbor, ki razpravlja o programskih usmeritvah,sodeluje pri mednarodni promociji Mednarodnega centra innjegovega dela ter pri prenašanju njegovega znanja in izku-šenj v prakso. Člani Mednarodnega svetovalnega odborapomagajo pri pridobivanju zasebnih in javnih, nacionalnih inmednarodnih finančnih in tehničnih sredstev za delo Med-narodnega centra.«

Dosedanja V., VI., VII., VIII. in IX. poglavje postanejoVI., VII., VIII., IX. in X. poglavje.

4. členV prvem odstavku 15. člena, se doda nova druga ali-

nea, ki se glasi:»– delo mednarodnega centra«.

5. členTa odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-

dnem listu Republike Slovenije.

Št. 691-14/2001-1Ljubljana, dne 26. julija 2001.

Vlada Republike Slovenijedr. Pavel Gantar l. r.

Minister

3868. Sklep o razrešitvi častnega konzula v Amanu

Na podlagi 27. in 31. člena zakona o zunanjih zadevah(Uradni list RS, št. 1/91-I) in 21. člena zakona o VladiRepublike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94,23/96, 47/97, 23/99, 119/00 in 30/01) ter na predlogministra za zunanje zadeve št. 211-01/01-21 z dne 9. 5.2001 je Vlada Republike Slovenije na 30. seji dne 31. 5.2001 sprejela

S K L E Po razrešitvi častnega konzula v Amanu

1. členRazreši se častni konzul Republike Slovenije v Amanu,

Haider Issa Murad.

2. členTa sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad-

nem listu Republike Slovenije.

Št. 111-86/2001-1Ljubljana, dne 31. maja 2001.

Vlada Republike Slovenije

dr. Janez Drnovšek l. r.Predsednik

3869. Sklep o postavitvi častnega konzula v Amanu

Na podlagi 27. in 31. člena zakona o zunanjih zadevah(Uradni list RS, št. 1/91-I) in 21. člena zakona o Vladi Repu-blike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96,47/97, 23/99, 119/00 in 30/01) ter na predlog ministra zazunanje zadeve št. 211-01/01-21 z dne 9. 5. 2001 je VladaRepublike Slovenije na 30. seji dne 31. 5. 2001 sprejela

S K L E Po postavitvi častnega konzula v Amanu

1. členZa častnega konzula Republike Slovenije v Amanu se

postavi Issa Haider Murad.

2. členTa sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad-


Št. 111-86/2001-2Ljubljana, dne 31. maja 2001.


dr. Janez Drnovšek l. r.Predsednik

3870. Odločba o imenovanju na funkcijo državnepravobranilke na Državnem pravobranilstvu ssedežem v Ljubljani

Na podlagi drugega odstavka 29. člena zakona o dr-žavnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 20/97) in petegaodstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Ura-dni list RS, št. 4/93, 23/96, 47/97, 23/99 in 119/00), jeVlada Republike Slovenije na predlog ministra za pravosodjepo predhodnem mnenju generalnega državnega pravobra-nilca, številka 111-3/01 z dne 18. 6. 2001, na 34. seji dne28. 6. 2001 sprejela naslednjo

Uradni list Republike Slovenije Št. 72 / 14. 9. 2001 / Stran 7447

O D L O Č B OTatjana Kraševec, rojena 28. 4. 1949, se imenuje na

funkcijo državne pravobranilke na Državnem pravobranilstvus sedežem v Ljubljani, za dobo osmih let.

Št. 116-3/01Ljubljana, dne 28. junija 2001.


Dr. Janez Drnovšek l. r.Predsednik

3871. Odločba o imenovanju na funkcijo državnepravobranilke na Državnem pravobranilstvu ssedežem v Ljubljani

Na podlagi drugega odstavka 29. člena zakona o dr-žavnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 20/97) in petegaodstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Ura-dni list RS, št. 4/93, 23/96, 47/97, 23/99 in 119/00), jeVlada Republike Slovenije na predlog ministra za pravosodjepo predhodnem mnenju generalnega državnega pravobra-nilca, številka 111-3/01 z dne 18. 6. 2001, na 34. seji dne28. 6. 2001 sprejela naslednjo

O D L O Č B O

Darinka Novak Zalaznik, rojena 11. 6. 1947, se ime-nuje na funkcijo državne pravobranilke na Državnem pravo-branilstvu s sedežem v Ljubljani, za dobo osmih let.

Št. 116-4/01Ljubljana, dne 28. junija 2001.


Dr. Janez Drnovšek l. r.Predsednik

MINISTRSTVA

3872. Odredba o izobraževalnem programu zapridobitev višje strokovne izobrazbe – Promet

Na podlagi 15. člena zakona o organizaciji in financira-nju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96,23/96, 22/00 in 64/01) ministrica za šolstvo, znanost inšport izdaja

O D R E D B Oo izobraževalnem programu za pridobitev višje

strokovne izobrazbe – Promet

1. členMinistrica za šolstvo, znanost in šport sprejme izobra-

ževalni program za pridobitev višje strokovne izobrazbe Pro-met, katerega splošni del je predlagal, posebni del pa dolo-čil Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in stro-kovno izobraževanje na 40. seji 30. junija 2000.

2. členIzobraževalni program iz 1. člena te odredbe javno

objavi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.Izobraževalni program iz prejšnjega odstavka je javno-

veljaven.

3. členTa odredba začne veljati naslednji dan po objavi v

Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 011-143/2001Ljubljana, dne 29. avgusta 2001.

Dr. Lucija Čok l. r.Ministrica

za šolstvo, znanost in šport

3873. Odredba o izobrazbi predavateljev in drugihstrokovnih delavcev v programu za pridobitevvišje strokovne izobrazbe PROMET

Na podlagi 92. člena zakona o organizaciji in financira-nju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96,23/96, 22/00 in 64/01) ministrica za šolstvo, znanost inšport izdaja

O D R E D B Oo izobrazbi predavateljev in drugih strokovnih

delavcev v programu za pridobitev višjestrokovne izobrazbe PROMET

1. členNa podlagi posebnega dela programa za pridobitev

višje strokovne izobrazbe Promet (VIŠ), 30. junija 2000 gaje določil Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno instrokovno izobraževanje, se predpiše izobrazba, ki jo mora-jo imeti predavatelji višjih šol in drugi strokovni delavci.

2. člen1. strokovna terminologija v tujem jezikuPredavatelj predmeta je lahko, kdor je končal enopred-

metni ali dvopredmetni študijski program za pridobitev uni-verzitetne izobrazbe iz angleškega ali nemškega jezika.

Inštruktor pri vajah je lahko, kdor je končal enopred-metni ali dvopredmetni študijski program za pridobitev uni-verzitetne izobrazbe iz angleškega ali nemškega jezika.

2. poslovno sporazumevanje in vodenjePredavatelj predmeta je lahko, kdor je končal študijski

program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz psihologije,sociologije, pedagogike, komunikologije, ekonomije ali or-ganizacije dela.

Inštruktor pri vajah je lahko, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz psihologije,sociologije, pedagogike, komunikologije, ekonomije ali or-ganizacije dela oziroma visoke strokovne izobrazbe iz eko-nomije ali organizacije dela.

Inštruktor pri vajah je lahko tudi, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz ekonomi-je ali organizacije dela.

3. ekonomika in menedžment podjetijPredavatelj predmeta je lahko, kdor je končal študijski

program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz ekonomije,organizacije dela ali gospodarskega inženirstva.


Inštruktor pri vajah je lahko, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz ekonomi-je, organizacije dela ali gospodarskega inženirstva oziromavisoke strokovne izobrazbe iz ekonomije ali organizacijedela.

Inštruktor pri vajah je lahko tudi, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz ekonomi-je ali organizacije dela.

4. računalništvo in informatika v prometuPredavatelj predmeta je lahko, kdor je končal študijski

program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz računalniš-tva in informatike, matematike ali gospodarskega inženir-stva.

Inštruktor pri vajah je lahko, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz prometa,tehnologije prometa, računalništva in informatike, matemati-ke, elektrotehnike – smer elektronika ali gospodarskegainženirstva oziroma visoke strokovne izobrazbe iz prometa,tehnologije prometa, računalništva in informatike, elektrote-hnike – smer elektronika ali matematike.

Inštruktor pri vajah je lahko tudi, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz prometa,tehnologije prometa, ekonomije, elektrotehnike – smer elek-tronika, elektronike ali organizacije dela.

5. varnost v prometu in varstvo pri deluPredavatelj predmeta je lahko, kdor je končal študijski

program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz prometa alitehnologije prometa oziroma študijski program za pridobitevvisoke strokovne izobrazbe iz varstva pri delu in požarnegavarstva.

Inštruktor pri vajah je lahko, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz prometa alitehnologije prometa oziroma študijski program za pridobitevvisoke strokovne izobrazbe iz prometa, tehnologije prometaali varstva pri delu in požarnega varstva.

Inštruktor pri vajah je lahko tudi, kdor je končal študij-ski program za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz pro-meta, tehnologije prometa ali varstva pri delu in požarnegavarstva.

6. matematika s statistikoPredavatelj predmeta je lahko, kdor je končal študijski

program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz matematikeali ekonomije.

Inštruktor pri vajah je lahko, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev univerzitetne oziroma visoke strokov-ne izobrazbe iz matematike ali ekonomije.

Inštruktor pri vajah je lahko tudi, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz ekonomi-je ali matematike.

7. tehnološke značilnosti tovorov v prometuPredavatelj predmeta je lahko, kdor je končal študijski

program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz prometa,tehnologije prometa, kemijskega inženirstva, kemijske teh-nologije ali kemije.

Inštruktor pri vajah je lahko, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz prometa,tehnologije prometa, kemijskega inženirstva, kemijske teh-nologije ali kemije oziroma študijski program za pridobitevvisoke strokovne izobrazbe iz prometa, tehnologije prome-ta, kemijske tehnologije ali kemije.

Inštruktor pri vajah je lahko tudi, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz prometa,tehnologije prometa, kemijske tehnologije ali kemije.

8. pogodbeno pravoPredavatelj predmeta je lahko, kdor je končal študij-

ski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz prava.

9. prometni sistemi10. tehnologija železniškega prometa11. organizacija železniškega prometa12. tehnologija cestnega prometa13. organizacija cestnega prometa14. tehnologija prometaPredavatelj predmetov je lahko, kdor je končal študij-

ski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz prome-ta ali tehnologije prometa.

Inštruktor pri vajah je lahko, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev univerzitetne oziroma visoke stro-kovne izobrazbe iz prometa ali tehnologije prometa.

Inštruktor pri vajah je lahko tudi, kdor je končal študij-ski program za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz pro-meta ali tehnologije prometa.

15. proge in progovne naprave v železniškem prometuPredavatelj predmeta je lahko, kdor je končal študij-

ski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz grad-beništva.

Inštruktor pri vajah je lahko, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev univerzitetne oziroma visoke stro-kovne izobrazbe iz gradbeništva.

Inštruktor pri vajah je lahko tudi, kdor je končal študij-ski program za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz grad-beništva.

16. urbanizem in cestni prometPredavatelj predmeta je lahko, kdor je končal študij-

ski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz grad-beništva ali arhitekture.

Inštruktor pri vajah je lahko, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev univerzitetne oziroma visoke stro-kovne izobrazbe iz gradbeništva.

Inštruktor pri vajah je lahko tudi, kdor je končal študij-ski program za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz grad-beništva.

17. signalno-varnostne in telekomunikacijske napravePredavatelj predmeta je lahko, kdor je končal študij-

ski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz elek-trotehnike, prometa ali tehnologije prometa.

Inštruktor pri vajah je lahko, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev univerzitetne oziroma visoke stro-kovne izobrazbe iz elektrotehnike, prometa ali tehnologijeprometa.

Inštruktor pri vajah je lahko tudi, kdor je končal študij-ski program za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz elek-trotehnike, telekomunikacij, prometa ali tehnologije pro-meta.

18. vlečna in transportna sredstva v železniškem pro-metu

19. vlečna in transportna sredstva v cestnem prometuPredavatelj predmetov je lahko, kdor je končal študij-

ski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz stroj-ništva – konstrukcijska smer.

Inštruktor pri vajah je lahko, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev univerzitetne oziroma visoke stro-kovne izobrazbe iz strojništva – konstrukcijska smer.

Inštruktor pri vajah je lahko tudi, kdor je končal študij-ski program za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz stroj-ništva – konstrukcijska smer.


20. trženje in komercialno poslovanje v železniškemprometu

21. trženje in komercialno poslovanje v cestnem pro-metu

22. trženje in komercialno poslovanjePredavatelj predmetov je lahko, kdor je končal študijski

program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz ekonomije.Inštruktor pri vajah je lahko, kdor je končal študijski

program za pridobitev univerzitetne oziroma visoke strokov-ne izobrazbe iz ekonomije, prometa ali tehnologije prometa.

Inštruktor pri vajah je lahko tudi, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz ekonomi-je, prometa ali tehnologije prometa.

23. regulacije prometnih tokov v cestnem prometuPredavatelj predmeta je lahko, kdor je končal študijski

program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz gradbeniš-tva, prometa ali tehnologije prometa.

Inštruktor pri vajah je lahko, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev univerzitetne oziroma visoke strokov-ne izobrazbe iz gradbeništva, prometa ali tehnologije pro-meta.

Inštruktor pri vajah je lahko tudi, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz gradbe-ništva, prometa ali tehnologije prometa.

24. skladiščenje in notranji transport25. špedicijaPredavatelj predmetov je lahko, kdor je končal študijski

program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz prometa,tehnologije prometa, organizacije dela ali ekonomije.

Inštruktor pri vajah je lahko, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev univerzitetne oziroma visoke strokov-ne izobrazbe iz prometa, tehnologije prometa, organizacijedela ali ekonomije.

Inštruktor pri vajah je lahko tudi, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz prometa,tehnologije prometa, organizacije dela ali ekonomije.

26. logistični poslovni sistemiPredavatelj predmeta je lahko, kdor je končal študijski

program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz ekonomije,prometa ali tehnologije prometa.

Inštruktor pri vajah je lahko, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev univerzitetne oziroma visoke strokov-ne izobrazbe iz ekonomije, prometa ali tehnologije prometa.

Inštruktor pri vajah je lahko tudi, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz ekonomi-je, prometa ali tehnologije prometa.

27. načrtovanje prevozovPredavatelj predmeta je lahko, kdor je končal študijski

program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz organizacijedela, prometa ali tehnologije prometa.

Inštruktor pri vajah je lahko, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev univerzitetne oziroma visoke strokov-ne izobrazbe iz organizacije dela, prometa ali tehnologijeprometa.

Inštruktor pri vajah je lahko tudi, kdor je končal študijskiprogram za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz organiza-cije dela, prometa ali tehnologije prometa.

28. praktično izobraževanjePredavatelj – organizator praktičnega izobraževanja je

lahko, kdor je končal študijski program za pridobitev univer-zitetne oziroma visoke strokovne izobrazbe iz ekonomije,organizacije dela, prometa ali tehnologije prometa.

3. členNe glede na določbe te odredbe je ustrezna tudi izo-

brazba, pridobljena po podiplomskih študijskih programihza pridobitev specializacije, magisterija oziroma doktorataznanosti z ustreznega področja.

4. členTa odredba začne veljati naslednji dan po objavi v

Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 011-137/2001Ljubljana, dne 29. avgusta 2001.

Dr. Lucija Čok l. r.Ministrica


3874. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za plinomere,ki lahko nosijo oznake in znake EEC*

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena inpetega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni listRS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

P R A V I L N I Ko meroslovnih zahtevah za plinomere, ki lahko

nosijo oznake in znake EEC*

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. členTa pravilnik določa meroslovne zahteve, ki jih morajo

izpolnjevati plinomeri, ki lahko nosijo oznake in znake EEC,postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, roke rednihoveritev in način označevanja.

2. členTa pravilnik se nanaša na naslednje plinomere:1. volumetrične plinomere:– plinomere z deformativnimi stenami oziroma mehovni

plinomeri,– plinomere z vrtljivimi bati.2. nevolumetrične plinomere:– turbinske plinomere.Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako

MP-13-71/318.

3. členIzrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:– “plinomer z deformativnimi stenami” je plinomer, pri

katerem se pretok plina meri s pomočjo merilnih komor zdeformativnimi stenami;

– “plinomer z vrtljivim batom” je plinomer, pri kateremse plin, ki teče skozenj, meri s pomočjo merilnih komor zvrtljivimi stenami;

– “turbinski plinomer” je plinomer, pri katerem osnipretok plina vrti turbinsko kolo, število vrtljajev kolesa padoloča prostornino pretečenega plina;

* Ta pravilnik smiselno povzema vsebino direktive EGS opribliževanju zakonov držav članic, ki se nanašajo na plinomere(71/318/EGS), kot je dopolnjena z direktivami 74/331/EGS,78/365/EGS in 82/623/EGS.


– “območje delovanja plinomera” je območje, ome-jeno z največjim pretokom Qmax in najmanjšim pretokomQmin;

– “ciklična prostornina volumetričnega plinomera” jeprostornina plina, ki ustreza enemu delovnemu ciklu pli-nomera, to je celotnemu gibanju gibljivih delov plinome-ra, ob koncu katerega se vsi sestavni deli razen kazalcain vmesnih prenosov prvič povrnejo v prvotni položaj.

Ciklična prostornina volumetričnega plinomera se iz-računa tako, da se vrednost prostornine, ki jo predstavljaen cel vrtljaj preskusnega elementa, pomnoži s prestavnimrazmerjem med merilno napravo in kazalnim števcem;

– “delovni tlak plinomera” je razlika med tlakom plinana vstopu v plinomer in atmosferskim tlakom;

– “referenčni tlak plinomera” je tlak plina, s katerimje povezana prikazana prostornina plina. Odprtine za mer-jenje referenčnega tlaka so določene v Prilogi III, ki jesestavni del tega pravilnika;

– “padec tlaka plinomera” je razlika med tlakom,izmerjenim pri vstopu v plinomer, in tlakom, izmerjenimpri izstopu iz plinomera med pretokom plina;

– “konstanta izstopnega gonila” je vrednost prostor-nine enega celega vrtljaja osi tega gonila. Ta vrednost seizračuna tako, da se vrednost prostornine enega celegavrtljaja preskusnega elementa pomnoži s prestavnim ra-zmerjem med kazalnim števcem in to osjo.

II. MEROSLOVNE ZAHTEVE

4. členPlinomeri morajo izpolnjevati meroslovne zahteve iz Pri-

loge I, ki je sestavni del tega pravilnika.

III. NAPISI IN OZNAKE

5. členPlinomer mora imeti naslednje napise, bodisi na števil-

čnici, bodisi na posebni napisni ploščici, ali pa razdeljenemed obema:

a) oznako EEC-odobritve tipa merila;b) identifikacijsko številko ali ime proizvajalca;c) letnico izdelave;d) oznako velikosti plinomera, ki mora biti v obliki velike

črke G, ki ji sledi številka, določena v Prilogi II ali Prilogi III;e) največji pretok, izražen kot: Qmax … m3/h;f) najmanjši pretok, izražen kot: Qmin … m3/h (ali

dm3/h);g) največji delovni tlak, izražen kot: pmax … MPa (ali kPa

ali Pa ali bar ali mbar);h) volumetrični plinomeri: nazivno vrednost ciklične pro-

stornine, izraženo kot: V … m3 (ali dm3);i) po potrebi napise, določene v točkah 2.1 in 2.2

Priloge I. Ti napisi so lahko odtisnjeni na drugih ploščicah alina samem plinomeru.

Napisi iz prejšnjega odstavka morajo biti ob normalniuporabi plinomera jasno vidni, lahko čitljivi in neizbrisni.

Urad Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjembesedilu: urad) lahko v certifikatu o EEC-odobritvi tipa meri-la določi, v katerih primerih se na napisni ploščici navedetudi narava plina.

Plinomer ima lahko tudi trgovske oznake, posebno se-rijsko številko, ime distributerja plina, oznako skladnosti zevropskim standardom in napise o popravilih. Vsaka drugaoznaka ali napis je prepovedan, razen če ni posebej dovo-ljen.

6. členZ namestitvijo overitvenih in varovalnih oznak na plinome-

ru se potrdi, da plinomer izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.Mesta za namestitev oznak morajo biti izbrana tako, da

bi odstranitev dela, ki je zavarovan z eno od overitvenih alivarovalnih oznak, povzročila njeno poškodbo.

Če so napisi iz prejšnjega člena tega pravilnika navede-ni na posebni napisni ploščici, ki ne bo stalno pritrjena, jetreba eno od oznak namestiti tako, da se ta poškoduje, čese posebna ploščica odstrani.

Za overitvene oziroma varovalne oznake morajo bitipredvidena mesta:

a) na vseh ploščicah, ki nosijo napise iz tega pravilnika,razen na ploščicah, ki so stalno pritrjene;

b) na vseh delih plinomera, ki ne morejo biti kako dru-gače zavarovani pred posegi, ki bi lahko:

– škodovali kazanju kazalne naprave plinomera ali gaspremenili,

– spremenili ali prekinili povezavo med merilno napra-vo in kazalno napravo,

– odstranili ali prestavili meroslovno pomembne deleplinomera;

c) na povezavi z ločljivimi dodatnimi napravami ali navarovalnih napravah, kot določa točka 2.2.3 Priloge I.

7. členPlinomeri, ki so uspešno prestali overitvene preskuse,

morajo:– dobiti overitveno oznako,– biti na določenih mestih opremljeni z varovalnimi oz-

nakami za varovanje določenih sestavnih delov pred posegi,ki bi lahko vplivali na meroslovne lastnosti plinomera.

IV. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

8. členSkladnost plinomerov z meroslovnimi zahtevami je mo-

goče potrditi z EEC-odobritvijo tipa merila, ki mu slediEEC-prva overitev merila.

1. EEC-odobritev tipa merila

9. členZahtevi za EEC-odobritev tipa merila morajo biti prilo-

ženi naslednji dokumenti:– opis plinomera s tehničnimi podatki in načinom delo-

vanja,– perspektivna risba ali fotografija plinomera,– popis delov z opisom materialov, iz katerih so ti se-

stavljeni,– sestavna risba z označbo sestavnih delov, naštetih v

popisu,– dimenzionirana risba,– načrt z vrisanimi mesti za namestitev overitvenih in

varovalnih oznak,– načrt kazalne naprave z mehanizmi za naravnavanje,– dimenzionirana risba meroslovno pomembnih sestav-

nih delov,– načrt številčnice in razporeditve napisov,– po potrebi načrt dodatnih naprav iz točke 2.1 Priloge I,– po potrebi preglednica s podatki o pogonskih gre-

deh (točka 2.2 Priloge I),– seznam predloženih dokumentov,– izjava, da plinomeri, ki so izdelani v skladu s tipom,

izpolnjujejo varnostne zahteve, zlasti glede največjega de-lovnega tlaka, ki je označen na napisnih ploščicah.


10. členV certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila morajo biti

navedeni naslednji podatki:– ime in naslov osebe, ki ji je bil izdan certifikat o

EEC-odobritvi tipa merila,– tip in/ali trgovska oznaka,– glavni tehnični in meroslovni podatki, kot je najmanjši

pretok, največji delovni tlak, nazivni notranji premer povezo-valnih delov in za volumetrične plinomere nazivna vrednostciklične prostornine,

– oznaka EEC-odobritve tipa merila,– rok veljavnosti EEC-odobritve tipa merila,– če so plinomeri opremljeni s pogonskimi gredmi:a) podatki o gredi, ki so določeni v točki 2.2.1 Priloge I

(če je ena sama pogonska gred),b) podatke o posamezni gredi in enačba iz točke 2.2.2

Priloge I (če sta pogonski gredi dve ali jih je več),– informacija o mestu namestitve oznak EEC-odobritve

tipa merila, oznak EEC-prve overitve merila in varovalnihoznak (po potrebi s fotografijami ali risbami),

– seznam dokumentov, ki so priloženi certifikatu oEEC-odobritvi tipa merila,

– morebitni komentarji.

2. EEC-prva overitev merila

11. členPlinomeri, ki so predloženi v EEC-prvo overitev merila,

morajo biti v delujočem stanju. EEC-prva overitev merila nijamstvo za pravilno delovanje ali točnost kazanja dodatnihnaprav iz točke 2.1 oziroma točke 2.2 Priloge I. Na takedodatne naprave se ne sme namestiti nobena EEC overitve-na oznaka ali EEC varovalna oznaka, razen v primeru pove-zav iz 6. člena tega pravilnika.

V. PLINOMERI Z DEFORMATIVNIMI STENAMI

12. členDoločbe tega poglavja se nanašajo na plinomere z

deformativnimi stenami.Plinomeri iz tega poglavja morajo izpolnjevati tudi za-

hteve iz Priloge II, ki je sestavni del tega pravilnika.


13. členPoleg vzorca tipa merila mora vložnik zahteve za

EEC-odobritev tipa merila dati na voljo uradu dva do šestnadaljnjih vzorčnih plinomerov, izdelanih skladno z vzorcemtipa merila.

Med vzorčnimi plinomeri iz prejšnjega odstavka morabiti na zahtevo urada zajetih več plinomerov velikosti G, čezahteva za EEC-odobritev tipa merila vključuje plinomererazličnih velikosti.

Če rezultati preskusov niso popolnoma zadovoljivi, selahko zahteva nadaljnji vzorčni plinomer.

Urad lahko dovoli, da vložnik zahteve za EEC-odobritevtipa merila da na voljo vzorčne plinomere med postopkom, stem da urad certifikata o EEC-odobritvi tipa merila ne izda,dokler niso v celoti pregledani vsi vzorčni plinomeri.

Vzorčni plinomeri ostanejo v lasti vložnika in se mu pokončanem postopku EEC-odobritve tipa merila vrnejo.

14. členVzorec tipa merila in vzorčni plinomeri morajo izpolnje-

vati zahteve iz 4., 5., 6. in 7. člena tega pravilnika in zahteve

iz Priloge II. Razlika med največjim in najmanjšim pogre-škom kot funkcija pretoka Q za posamezen plinomer nesme preseči 3% v celotnem delovnem območju.

15. členNa vzorcu tipa merila in vzorčnih plinomerih se izvede

preskus vzdržljivosti. Ta preskus se izvaja:1. na plinomerih od G 1,6 do vključno G 10: pri najve-

čji zmogljivosti plinomera in z zrakom; le pri plinomerih, kiimajo na napisni ploščici določen plin, ki ga bodo merili, selahko ta preskus izvede v celoti ali delno s tem plinom;

2. na plinomerih od G 16 do vključno G 650: če jemogoče pri največji zmogljivosti plinomera z zrakom ali splinom.

Preskus vzdržljivosti mora pri plinomerih, katerih ciklič-na prostornina je enaka ali večja od vrednosti, navedenih vpreglednici v točki 1.1 Priloge II, trajati:

1. na plinomerih od G 1,6 do vključno G 10: 1000 ur.Preskus se lahko prekine, vendar mora biti zaključen v 60dneh;

2. na plinomerih od G 16 do vključno G 650: tolikočasa, da bo vsak plinomer izmeril tako prostornino zraka aliplina, ki bo ustrezala 1000 uram delovanja pri največji zmog-ljivosti plinomera. Preskus se mora zaključiti v 6 mesecih.

Pri plinomerih, katerih ciklična prostornina je manjšaod vrednosti, podanih v preglednici iz točke 1.1 Priloge II,mora preskus vzdržljivosti trajati 2000 ur in se mora izvestina večjem številu plinomerov, kot je določeno v 13. členutega pravilnika, skladno z opisom plinomera in njegovimisplošnimi lastnostmi.

16. členPo preskusu vzdržljivosti morajo plinomeri (z izjemo

največ enega, če se preskusi izvajajo na najmanj 3 plinome-rih) izpolnjevati naslednje zahteve:

– razlika med največjim in najmanjšim pogreškom sko-zi celotno območje pretoka kot funkcija pretoka Q pri posa-meznem plinomeru ne sme prekoračiti vrednosti 4%;

– vrednosti pogreška se ne smejo več kot za 1,5%razlikovati od ustreznih vrednosti pred preskusom vzdržljivo-sti.

Za pretoke Qmin velja tak pogrešek samo za spremem-be v negativni smeri;

– mehanski padec tlaka se ne sme povečati za več kot20 N/m2 (0,2 mbar).

17. členKadar se preskušajo plinomeri z eno ali več pogonski-

mi gredmi, je treba najmanj 3 plinomere vsake velikosti Gpreskusiti z zrakom z gostoto 1,2 kg/m3 (kot določa točka4.2 Priloge I), ali so skladne z zahtevami iz točk 4.2.1 in5.3.2 Priloge II. Kadar se preskušajo plinomeri z več pogon-skimi gredmi, se preskus izvede na gredi, ki daje najslabširezultat.

Pri plinomerih z isto velikostjo G se kot največja dovo-ljena vrednost navora uporabi najnižja, s preskusi dobljenavrednost navora.

Če posamezni tip zajema plinomere različnih velikostiG, se meritev navora izvede samo na plinomerih z najmanjšovelikostjo G, če je za večje plinomere določen isti navor inče imajo pogonske gredi slednjih isto ali večjo konstanto.

18. členČe se zahteva za EEC-odobritev tipa merila nanaša na

spremembo že odobrenega tipa merila, urad skladno z nara-vo spremembe odloči, ali se uporabijo določbe iz 13. in15. člena tega pravilnika in v kolikšni meri.



19. členŠteje se, da plinomer izpolnjuje zahteve glede najve-

čjih dovoljenih pogreškov, če so te zahteve izpolnjene prinaslednjih pretokih:

– pri pretoku Qmin;– pri pretoku 1/5 Qmax;– pri pretoku Qmax.Če se pregled izvaja pod drugačnimi pogoji, morajo biti

največji dovoljeni pogreški najmanj enaki tistim, ki se dobijos preskusi iz prejšnjega odstavka.

VI. PLINOMERI Z VRTLJIVIM BATOM IN TURBINSKIPLINOMERI

20. členDoločbe tega poglavja se nanašajo na plinomere z

vrtljivim batom in turbinske plinomere.Plinomeri iz tega poglavja morajo izpolnjevati tudi za-

hteve iz Priloge III.


21. členVložnik mora poleg vzorca tipa merila dati uradu na

voljo 2 do 6 vzorčnih plinomerov, izdelanih skladno z vzor-cem tipa merila. Če zahteva za EEC-odobritev tipa merilavključuje plinomere različnih velikosti, mora biti na zahtevourada med vzorčnimi plinomeri zajetih več plinomerov veli-kosti G.

Če rezultati preskusov niso povsem zadovoljivi, se lah-ko zahtevajo dodatni vzorci.

Urad lahko dovoli, da vložnik zahteve za EEC-odo-britev tipa merila da na voljo vzorčne plinomere med po-stopkom, s tem da urad certifikata o EEC-odobritvi tipamerila ne izda, dokler niso v celoti pregledani vsi vzorčniplinomeri.

Vzorčni plinomeri ostanejo last vložnika in se mu pokončanem postopku EEC-odobritve tipa merila vrnejo.

22. členPregled vključuje zlasti ugotavljanje pogreškov posa-

meznega plinomera s preskusom z zrakom gostote1,2 kg/m3. Vsak rezultat preskusa se posebej upošteva.

Krivulja pogreškov posameznih plinomerov mora ostativ pasu, ki ga določajo meje največjih dovoljenih pogreškovEEC-prvih overitev merila v območju pretokov, za katere sezahteva EEC-odobritev tipa merila.

Razlika med največjo in najmanjšo vrednostjo pogre-škov posameznih plinomerov v območju od 0,5 Qmax doQmax ne sme preseči 1%.

23. členNa plinomerih se opravi preskus vzdržljivosti z zrakom

ali s plinom.Preskus vzdržljivosti se v okviru možnosti izvede pri

največji zmogljivosti plinomera. Čas delovanja mora biti tak,da posamezen plinomer izmeri prostornino zraka oziromaplina, ki ustreza 1000-urnemu delovanju pri največji zmoglji-vosti plinomera. Celoten preskus ne sme trajati dlje od 6 me-secev.

Po preskusu vzdržljivosti se plinomeri ponovno pre-gledajo z zrakom gostote 1,2 kg/m3 in ob uporabi isteetalonske opreme kot pri preskusu iz prejšnjega členatega pravilnika.

Pod temi preskusnimi pogoji:– se vrednosti pogreškov, ugotovljenih pri pretokih,

ki so določeni v 25. členu tega pravilnika, za posamezniplinomer (razen če gre samo za enega) ne smejo več kotza 1% razlikovati od pogreškov, ugotovljenih s presku-som iz 22. člena tega pravilnika;

– razlika med največjo in najmanjšo vrednostjo krivu-lje pogreškov za posamezni plinomer (razen če gre samoza enega) ne sme preseči 1,5% v območju od 0,5 Qmaxdo Qmax.

24. členKadar se preskušajo plinomeri z eno ali več pogon-

skimi gredmi, je treba najmanj 3 plinomere vsake veliko-sti G preskusiti z zrakom z gostoto 1,2 kg/m3 (kot določatočka 4.2 Priloge I), ali so skladne z zahtevami iz točk2.2.4 in 3.2.1 Priloge I.

Kadar se preskušajo plinomeri z več pogonskimigredmi, se preskus izvede na gredi, ki daje najslabširezultat.

Pri plinomerih iste velikosti se kot največja dovoljenavrednost navora uporabi najnižja vrednost navora, doblje-na s preskusi.

Če posamezni tip zajema plinomere različnih veliko-sti G, se meritev navora izvede samo na plinomerih znajmanjšo velikostjo G, če je za večje plinomere določenisti navor in če ima izhodna gred slednjih isto ali večjokonstanto.

Pri plinomerih, ki imajo za Qmin več vrednosti, seizvede samo preskus iz prvega, drugega, tretjega in četr-tega odstavka, za najmanjšo vrednost Qmin. Dovoljeni na-vori za druga območja pretoka se lahko izračunajo napodlagi rezultata tega preskusa.

Za pretvorbo v druge vrednosti Qmin veljajo naslednjapravila:

a) če je pretok konstanten, je sprememba pogreškasorazmerna z navorom;

b) če je navor konstanten, je pri plinomerih z vrtljivimbatom sprememba pogreška obratno sorazmerno s pre-tokom, pri turbinskih plinomerih pa obratno sorazmerna skvadratom pretoka.


25. členŠteje se, da plinomer izpolnjuje zahteve glede najve-

čjih dovoljenih pogreškov, če so te zahteve izpolnjene prinaslednjih pretokih:

Qmin, 0,10 Qmax (če je ta vrednost večja od Qmin),0,25 Qmax, 0,40 Qmax, 0,70 Qmax in Qmax.

VII. REDNE IN IZREDNE OVERITVE

26. členRok za redne overitve je 5 let. Redne in izredne

overitve plinomerov vključujejo:– ugotavljanje skladnosti plinomera z EEC odobre-

nim tipom merila,– meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali pli-

nomer ustreza zahtevam tega pravilnika. Meroslovni pre-gled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemupregledu, ki je določen za EEC-prvo overitev merila.


VIII. KONČNA DOLOČBA

27. členTa pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad-

nem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne zdnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.

Št. 009-16/01-7Ljubljana, dne 3. septembra 2001.

Ministricaza šolstvo, znanost in šport

dr. Lucija Čok l. r.

Priloga I1. Zgradba1.1 MaterialiPlinomeri morajo biti izdelani iz trdnih materialov z maj-

hnimi notranjimi napetostmi, ki se s starostjo ne spreminjajodosti. Plinomeri morajo biti dovolj odporni proti koroziji inrazličnim plinom, ki se ponavadi distribuirajo, kakor tudiproti kondenzatom teh plinov.

1.2 Trdnost plinomerovOkrovi plinomerov morajo biti tudi pri največjem delov-

nem tlaku neprepustni za pline.1.3 Zaščita pred nedovoljenimi posegiPlinomeri morajo biti zgrajeni tako, da niso mogoči

posegi, ki bi vplivali na točnost meritev, ne da bi se pri tempoškodovale overitvene ali varovalne oznake.

1.4 Smer pretoka plinaPri plinomerih, katerih kazalne naprave delujejo pravil-

no samo za eno smer pretoka, mora biti ta smer nakazana spuščico.

Puščica ni potrebna, če je smer pretoka plina oprede-ljena z zgradbo.

1.5 Meroslovne lastnostiPri pretoku Qmax mora biti plinomer sposoben nepreki-

njeno delovati toliko časa, kot je določeno v 14. in 23.členu tega pravilnika, ne da bi prišlo do takih spremembnjegovih meroslovnih lastnosti, ki bi prekoračile meje, dolo-čene v 15. in 23. členu tega pravilnika.

2. Dodatne naprave2.1 Plinomeri so lahko opremljeni:a) z napravami za predplačilo;b) z vgrajenimi dajalniki impulzov, katerih izhodi morajo

nositi oznako vrednosti enega impulza, in sicer v obliki:1 imp. =^ …m3 (ali dm3) ali1 m3 =^…imp.Če so take dodatne naprave nameščene, se štejejo za

sestavni del plinomera. Na plinomer morajo biti priključene včasu EEC-prve overitve merila.

2.2 Plinomeri so lahko opremljeni z izstopnimi pogon-skimi gredmi, med katere spadajo pogonske gredi ali drugenaprave za pogon ločljivih dodatnih naprav. Navor, s katerimplinomeri poganjajo nameščene dodatne naprave, ne smepovzročati nikakršnih sprememb kazanja plinomera, večjihod vrednosti, ki so navedene v točki 4.2.1 Priloge II in točki4.2.1 Priloge III.

2.2.1 Če je pogonska gred ena sama, mora imeti oz-načeno konstanto v obliki 1 tr =^… m3 (ali dm3), največjidovoljeni navor v obliki Mmax = … N.mm in smer vrtenja.

2.2.2 Če je pogonskih gredi več, mora biti vsaka označe-na s črko M in z indeksom v obliki M1;M2; … Mn ter z oznakokonstante v obliki 1 tr =^… m3 (ali dm3) in smerjo vrtenja.

Na plinomeru, najbolje na napisni ploščici, mora bitinatisnjena naslednja enačba:

k1 M1 + k2 M2 + … + kn Mn ≤ A N.mm,kjer je:A – številčna vrednost največjega dovoljenega navora,

ki deluje na pogonsko gred z največjo konstanto, če navordeluje samo na to gred. Ta gred mora biti označena z M1;

ki (i = 1; 2; … n) – številčna vrednost, ki se določi kot ki= C1/Ci;

Mi (i = 1; 2; … n) – navor na pogonsko gred, označenoz Mi;

Ci (i = 1; 2; … n) – konstanta za pogonsko gred,označeno z Mi.

2.2.3 Če izpostavljeni konci pogonskih gredi niso pri-ključeni na ločljivo dodatno napravo, morajo biti ustreznozavarovani.

2.2.4 Povezava med merilno napravo in vmesnimi zo-bniki se ne sme prekiniti ali spremeniti, če nanjo delujenavor, enak trikratnemu dovoljenemu navoru, ki je določen vtočkah 2.2.1 in 2.2.2 te priloge.

2.3 V plinomere so lahko vgrajeni dajalniki impulzov.Na izstopih iz teh dajalnikov mora biti označena ustrez-

na vrednost za en impulz, in sicer v obliki: 1 imp ^… m3 (alidm3).

3. Števec in preskusni element3.1 Števec3.1.1 Števci morajo imeti obliko kolutov, s tem da je

zadnji element lahko izvzet iz tega pravila. Koluti morajo bitiumerjeni v kubičnih metrih ali v desetiških manjkratnikih m3.Na kazalni ploščici mora biti označen znak m3.

3.1.1.1 Koluti, ki kažejo manjkratnike m3, se morajo,če ta možnost obstaja, jasno ločiti od ostalih kolutov inmorajo biti od njih ločeni z jasno označeno decimalnovejico.

3.1.1.2 Če je zadnji kolut oštevilčen z desetiškimi več-kratniki m3, mora biti kazalna ploščica označena:

a) z eno ali po potrebi več fiksnimi ničlami za zadnjimkolutom; ali

b) z oznako X 10, X 100, X 1000 itd. tako, da jerazbiranje vedno v m3.

3.1.2 Števec mora imeti dovolj oštevilčenih kolutov, dalahko znotraj ene enote na zadnjem kolutu pokaže prostor-nino plina, ki je pri največjem pretoku pretekel v tisočih urahdelovanja.

3.2 Preskusni element3.2.1 Plinomeri morajo biti načrtovani tako, da jih je

mogoče preskusiti z zadovoljivo točnostjo. V ta namen mo-rajo vsebovati preskuševalno enoto oziroma ureditve, ki omo-gočajo priključitev prenosne preskusne enote.

3.2.2 Vgrajeni preskusni element je lahko zadnji ele-ment števca v eni od naslednjih dveh oblik:

a) zvezno vrteč se kolut z graduirano skalo,3) kazalec, ki gre prek fiksne številčnice z graduirano

skalo, ali disk z graduirano skalo, ki se premika mimo fiksnereferenčne oznake.

3.2.3 Na graduiranih skalah teh preskusnih elementovmora biti jasno in nedvoumno v m3 ali v desetiških manjkrat-nikih m3 označena graduacijska enota, začetek skale pamora biti označen s številko 0.

3.2.3.1 Presledek med razdelki skale mora biti kon-stanten skozi vso skalo in ne sme biti manjši od 1 milimetra.

3.2.3.2 Vrednost razdelkov mora imeti obliko 1 X 10n,2 X 10n ali 5 X 10n; n mora biti celo pozitivno, celo negativ-no število ali nič.

3.2.3.3 Graduacijske črte morajo biti fine in enotne.Če ima razdelek obliko 1 x 10n ali 2 X 10n m3, se morajo vsečrte, ki predstavljajo večkratnike od 5, v primeru razdelka vobliki 5 X 10n m3 pa vse črte, ki predstavljajo večkratnike od2, razločevati po tem, da so daljše.


3.2.4 Kazalec oziroma referenčna oznaka mora bitidovolj tanka, da omogoča zanesljivo in lahko odčitavanje.

Preskusni element ima lahko referenčno oznako, ki joje mogoče odstraniti in ki je dovolj velika, da omogočafotoelektrično skeniranje. Referenčna oznaka ne sme zakri-vati graduacije. Po potrebi lahko zamenja številko 0, ne smepa posegati v točnost odčitavanja.

3.3 Premer kolutov in številčnicPremer kolutov mora biti najmanj 16 milimetrov.Premer graduiranih skal iz točke 3.2.2 mora biti naj-

manj 32 milimetrov.3.4 Odčitavanje števcaŠtevec mora biti načrtovan tako, da ga je mogoče

odčitavati z enostavno primerjavo številk.3.5 Premikanje številk naprejPremikanje za eno številko naprej na katerem koli delu

kazalne naprave se mora izvršiti med tem, ko številka na nepo-sredno nižjem območju opiše zadnjo desetino svoje poti.

3.6 Odstranitev števcaPlinomeri morajo biti oblikovani tako, da je mogoče

števec med pregledom z lahkoto odstraniti.4. Največji dovoljeni pogreški4.1 Merilni pogrešek je kot relativna vrednost izražen z

razmerjem razlike med navedeno prostornino in prostorninoplina, ki je dejansko stekel mimo števca, kot odstotek sled-nje prostornine.

4.2 Ti pogreški so povezani z merjenjem prostorninezraka z referenčno gostoto 1,2 kg/m3. V normalnih atmo-sferskih razmerah se lahko šteje, da zrak v preskusnemlaboratoriju ta pogoj izpolnjuje.

4.3 Največji dovoljeni pogreški so navedeni v Prilogi IIin Prilogi III in veljajo za dovoljeno smer pretoka.

5. Padec tlakaNajvečje dovoljene vrednosti padcev tlaka so navede-

ne v Prilogi II in Prilogi III.

Priloga II1. Delovno območje in označitev1.1 V spodnji preglednici so podane dovoljene vredno-

sti za največji pretok, zgornje meje ustreznih najmanjšihpretokov in najmanjše vrednosti cikličnih prostornin, ki us-trezajo plinomerom z oznako G:

VG Qmax Qmin dm3

m3/h m3/h (najmanjša(največja vrednost) vrednost)

1,6 2,5 0,016 0,72,5 4 0,025 1,2

4 6 0,040 2,06 10 0,060 3,5

10 16 0,100 6,016 25 0,160 1025 40 0,250 1840 65 0,400 3065 100 0,650 55

100 160 1,000 100160 250 1,600 200250 400 2,500 400400 650 4,000 900650 1000 6,500 2000

1.2 Če je za posamezni tip plinomera vrednost Qminnižja od števila, navedenega v preglednici v točki 1.1,mora biti številčna vrednost tega Qmin izražena s številko vstolpcu 3 te preglednice ali z desetiškim manjkratnikomtega števila.

1.3 Plinomeri, katerih ciklična prostornina je manjšaod vrednosti, podane v preglednici v točki 1.1, se lahkoodobrijo, če vzorec ustreza zahtevam preskusa vzdržljivostiiz 15. in 16. člena tega pravilnika.

2. Podrobnosti v zvezi z zgradbo2.1 Razlika med izračunano vrednostjo ciklične pro-

stornine V in vrednostjo ciklične prostornine, ki je navedenana plinomeru, ne sme presegati 5% slednje.

2.2 Števci od G 1,6 do vključno G 6 so lahko oprem-ljeni z napravo, ki preprečuje delovanje števca, če teče plinv nedovoljeni smeri.

3. Preskusni element3.1 Za plinomere od G 1,6 do vključno G 6 se izdela

preskusni element, kot je navedeno v točki 3.2.2 Priloge I.Za plinomere od G 10 do vključno G 650 je preskusnielement:

– bodisi izdelan tako kot v točki 3.2.2 Priloge I– bodisi ločljiv.3.2 Če je preskusni element izdelan kot v točki 3.2.2

Priloge I, morata biti vrednost razdelka elementa in njegovagraduacija skladni z zahtevami tipa, kot kaže naslednja pre-glednica:

Oznaka plinomera Največja vrednost skale Označena zG 1,6 do vključno G 6 0,2 dm3 1 dm3 G 10 do vključno G 65 2 dm3 10 dm3 G 100 do vključno G 650 20 dm3 100 dm3

3.3 Pri plinomerih, katerih preskusni element je izde-lan kot v točki 3.2.2 Priloge I, mora odmik spodaj navedeneprostornine zraka za serijo najmanj 30 zaporednih meritev,izvedenih pri pretoku reda velikosti 0,1 Qmax in pod enakimipogoji, presegati vrednosti v naslednji preglednici:

Oznaka Prostornina Največjiplinomera merjenega zraka dovoljeni odmik

G 1,6 do vključno G 4 20 V 0,2 dm3 G 6 10 V 0,2 dm3

G 10 do vključno G 65 10 V 2 dm3 G 100 do vključno G 650 5 V 20 dm3

Prostornina merjenega zraka se lahko zamenja s pro-stornino, ki približno ustreza celemu številu vrtljajev presku-snega elementa.

4. Največji dovoljeni pogreški4.1 Splošne določbe4.1.1 Največji dovoljeni pozitivni ali negativni pogreški

so podani v naslednji preglednici:

Pretok Q Največji dovoljeni pogrešek priEEC-prvi overitvi merila

Qmin ≤ Q < 2 Qmin 3% 2 Qmin ≤ Q ≤ Qmax 2%

4.1.2 Pri EEC-prvi overitvi merila pogreški plinomerapri pretokih Q med 2 Qmin in Qmax, če imajo vsi isti predznak,ne smejo preseči 1%.

4.2 Posebne določbe4.2.1 Če na pogonske gredi delujejo največji navori,

navedeni na plinomeru skladno s točkama 2.2.1 in 2.2.2Priloge I, se kazanje plinomera pri Qmin ne sme spremenitiveč kot za 1,5% ne glede na določila točke 5.3.2.

5. Padec tlaka5.1 Skupni padec tlakaSkupni padec tlaka pri pretoku zraka z gostoto 1,2

kg/m3 in pri pretoku Qmax v povprečju ne sme preseči:


Oznaka plinomera Največja dovoljena vrednostpovprečnega skupnega padca tlaka

pri EEC-prvi overitvi merila

N/m2 mbar G 1,6 do vključno G 10 200 2 G 16 do vključno G 40 300 3 G 65 do vključno G 650 400 4

5.2 Mehanski padec tlakaMehanski padec tlaka, tj. padec tlaka s pretokom zraka

gostote 1,2 kg/m3 pri pretoku med Qmin in 2 Qmin, ne smepreseči:

Oznaka plinomera Največja dovoljena vrednostmehanskega padca tlaka

pri EEC-prvi overitvi merila

N/m2 mbar G 1,6 do vključno G 10 60 0,6 G 65 do vključno G 650 100 1,0

Zgornje vrednosti se nanašajo na največji mehanskipadec tlaka.

5.3 Posebne določbe5.3.1 Za plinomere, pri katerih delovni tlak presega

0,1 MPa (1 bar), veljajo glede mehanskega padca tlakadoločbe iz točke 5.2, skupni padec tlaka teh plinomerov,določen v točki 5.1, pa se ne upošteva.

5.3.2 Namestitev dodatnih naprav ne sme povzročitipovečanja mehanskega padca tlaka plinomerov za več kot20 Pa (0,2 mbar).

Priloga III1. Delovno območje1.1 Plinomeri morajo imeti delovna območja, ki so na-

vedena v naslednji preglednici:

Oznaka QmaxG (m3/h) Območje

Majhno Srednje Veliko

Qmin (m3/h) 16 25 5 2,5 1,3 25 40 8 4 2 40 65 13 6 3 65 100 20 10 5

100 160 32 16 8 160 250 50 25 13 250 400 80 40 20 400 650 130 65 32 650 1000 200 100 50

1000 1600 320 160 80

ter desetiške večkratnike zadnjih petih vrstic.

2. Podrobnosti v zvezi z zgradbo2.1 Plinomeri z vrtljivim batom

2.1.1 Plinomeri morajo imeti statične tlačne izpustneodprtine pred merilnim elementom za merjenje padca tlakain za njim. Tlak, izmerjen pred merilnim elementom, je refe-renčni tlak.

2.1.2 Plinomeri lahko vključujejo tudi napravo za roč-no vrtenje bata, če le-te ni mogoče uporabiti tako, da biposegala v pravilno delovanje plinomera.

2.1.3 Ležaji gredi vrtljivih batov plinomerov velikostiG 160 in več so lahko izdelani tako, da omogočajo do-stop do njih, ne da bi se pri tem poškodovale varovalneoznake.

2.2 Turbinski plinomeri2.2.1 Plinomeri morajo imeti tlačno izpustno odprti-

no, ki po potrebi omogoča posredno merjenje referen-čnega tlaka pred turbinskim kolesom.

2.2.1.1 Če je pred rotorjem naprava za zmanjševa-nje pretoka plina, ima lahko plinomer poleg tlačne izpu-stne odprtine, ki se zahteva v točki 2.2.1, pred to napra-vo še eno tlačno izpustno odprtino, ki omogoča ugotav-ljanje padca tlaka zaradi te naprave.

2.3 Tlačne izpustne odprtine2.3.1 Izvrtine za tlačne izpustne odprtine morajo ime-

ti v premeru najmanj 3 mm. Pri tlačnih izpustnih odprtinahv obliki reže morajo biti reže široke najmanj 2 mm, v smeripretoka pa morajo imeti v prerezu najmanj 10 mm2.

2.3.2 Tlačne izpustne odprtine se morajo zapiratitako, da so neprepustne za plin.

2.3.3 Tlačne izpustne odprtine za referenčni tlak mo-rajo biti jasno in neizbrisno označene s pr, medtem komorajo biti ostale tlačne izpustne odprtine označene s p.

3. Preskusni element3.1 Skladno z določili točke 3.1.1.2 Priloge I enota

na skali preskusnega elementa ne sme preseči nasled-njih vrednosti:

za G 16 do vključno G 65 0,002 m3za G 100 do vključno G 650 0,02 m3za G 1000 do vključno G 6500 0,2 m3za G 10000 in več 2,0 m3

3.2 Vrednost razdelka med številkami na skali presku-snega elementa ne sme preseči:

za G 16 do vključno G 65 0,01 m3za G 100 do vključno G 650 0,1 m3za G 1000 do vključno G 6500 1,0 m3za G 10000 in več 10,0 m3

4. Največji dovoljeni pogreški4.1 Splošne določbe4.1.1 Največji dovoljeni pozitivni in negativni pogreški

so podani v naslednji preglednici:

Pretok Q Največji dovoljeni pogrešekpri EEC-prvi overitvi merila

Qmin ≤ Q < 0,2 Qmax 2% 0,2 Qmax ≤ Q ≤ Qmax 1%

4.1.2 Če imajo vsi pogreški enak predznak, ne smejo

preseči polovice največjega dovoljenega pogreška.4.2 Posebne določbe4.2.1 Če na pogonske gredi delujejo največji navori,

ki so navedeni na plinomeru skladno s točkama 2.2.1 in2.2.2 Priloge I, se kazanje plinomera pri Qmin ne smespremeniti za več kot za vrednosti, ki so podane v naslednjipreglednici:

Qmin Spremembe kazanjapri Qmin

0,05 Qmax 1% 0,1 Qmax 0,5% 0,2 Qmax 0,25%


3875. Pravilnik o spremembah in dopolnitvahpravilnika o pogojih za podelitev statusadruštva, ki deluje v javnem interesu na področjuznanosti in tehnologije

Na podlagi drugega odstavka 99. člena zakona o upra-vi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US RS, 29/95 in80/99) ter petega odstavka 38. člena zakona o društvih(Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 – odl. US RS in 89/99)izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

P R A V I L N I Ko spremembah in dopolnitvah pravilnika o

pogojih za podelitev statusa društva, ki deluje vjavnem interesu na področju znanosti in

tehnologije

1. členV pravilniku o pogojih za podelitev statusa društva, ki

deluje v javnem interesu na področju znanosti in tehnologije(Uradni list RS, št. 62/96 in 13/97-popravek) se spremeninaslov pravilnika tako, da se glasi:

“Pravilnik o pogojih za podelitev statusa društva, kideluje v javnem interesu na področju znanosti”.

2. členV 1., 2., 3., 4., 5., 6., drugem odstavku 9., 10., tretji in

peti točki 12., prvem in drugem odstavku 14., prvem odstav-ku 15., 16., 17., 20. in 22. členu ter v naslovih II. in III.poglavja se besedilo “in tehnologije” v različnih sklonih črta.

3. členV 1. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:“Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi

za zvezo društev.”.

4. členV 3. členu se besedilo “minister za znanost in tehnolo-

gijo” nadomesti z besedilom “minister, pristojen za področjeznanosti”.

5. členV 4. členu se besedilo “Ministrstvo za znanost in tehno-

logijo” nadomesti z besedilom “Ministrstvo, pristojno za po-dročje znanosti”.

6. členDosedanji 8. člen postane nov drugi odstavek 7. člena.

7. členNov 8. člen se glasi:“Društvo mora za pridobitev statusa društva, ki deluje v

javnem interesu na področju znanosti, izpolnjevati tudi na-slednje pogoje:

– pogoj, da društvo kot pravna oseba zasebnega pravadeluje vsaj v obdobju dveh let pred vložitvijo zahteve zapodelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu napodročju znanosti;

– pogoj, da ima društvo dejavnosti, ki so v javneminteresu na področju znanosti, opredeljene v temeljnem ak-tu društva;

– pogoj, da je društvo v obdobju zadnjega leta predvložitvijo zahteve za podelitev statusa društva, ki deluje vjavnem interesu na področju znanosti, sredstva društva pre-težno uporabljalo za opravljanje dejavnosti, ki so v javneminteresu na področju znanosti.”.

8. členV 9. členu se dosedanji prvi odstavek spremeni tako,

da se glasi:“Status društva, ki deluje v javnem interesu na podro-

čju znanosti, se društvu podeli za dobo petih let, z mož-nostjo podaljšanja statusa.”.

9. členV četrti alinei 12. člena se doda besedilo: “ter pretež-

nem uporabljanju sredstev društva za opravljanje dejavnosti,ki so v javnem interesu na področju znanosti, v preteklemletu”.

10. členNaslov V. poglavja se spremeni tako, da se glasi:“Preverjanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev statu-

sa društva, ki deluje v javnem interesu na področju znanosti,ter podaljšanje oziroma izguba statusa društva, ki deluje vjavnem interesu na področju znanosti”.

11. členV 20. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:“Društvo mora najkasneje šest mesecev pred iztekom

petih let od podelitve statusa vložiti zahtevo za podaljšanjestatusa, če želi status obdržati. Na podlagi vložene zahteveministrstvo preveri izpolnjevanje pogojev za podaljšanje sta-tusa.”.

Dosedanji 20. člen postane nov drugi odstavek 20. čle-na s tem, da se za besedilom “v 7.” črta besedilo “in 8.”, zabesedilom “tega pravilnika” pa se doda besedilo “, ali čedruštvo ne izpolnjuje več pogojev, opredeljenih v 8. členutega pravilnika.”.

12. členDosedanji 22. člen se spremeni tako, da se glasi:“Po izvedenem postopku preverjanja minister izda

odločbo o podaljšanju statusa društva, ki deluje v javneminteresu na področju znanosti, za novo obdobje petih letoziroma odločbo o odvzemu statusa društva, ki deluje vjavnem interesu na področju znanosti. V primeru odvzemastatusa se po pravnomočnosti odločbe iz evidence izbrišejovsi podatki o društvu.”.

13. členPri društvih, katerim je bil skladno s pravilnikom o po-

gojih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem intere-su na področju znanosti in tehnologije (Uradni list RS, št.62/96 in 13/97 - popravek) podeljen status društva, kideluje v javnem interesu na področju znanosti in tehnologijebrez omejitve dobe statusa, ministrstvo, pristojno za po-dročje znanosti, po preteku petih let od dneva izdaje odloč-be o podelitvi statusa, po uradni dolžnosti preveri njihovoizpolnjevanje pogojev za status društva, ki deluje v javneminteresu na področju znanosti, skladno s V. poglavjem tegapravilnika.

14. členTa pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad-


Št. 14/2001Ljubljana, dne 3. septembra 2001.

dr. Lucija Čok l. r.Ministrica



3876. Pravilnik o načinih ugotavljanja skladnosti zaposamezne vrste merilnih instrumentov ter ovrstah in načinih njihove označitve z oznakamiskladnosti*

Na podlagi četrtega odstavka 9. člena zakona o mero-slovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo,znanost in šport

P R A V I L N I Ko načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrstemerilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove

označitve z oznakami skladnosti*

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. členTa pravilnik določa načine ugotavljanja skladnosti in

označitve z oznakami skladnosti za posamezne vrste meril-nih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: merila), ki se dajejov promet in prvo uporabo v Republiki Sloveniji.

2. členNačini ugotavljanja skladnosti po tem pravilniku in z

njimi povezani postopki ugotavljanja skladnosti za posamez-ne vrste meril so:

– odobritev tipa merila,– prva overitev merila,– neposredna overitev posamičnega merila,– izjava o skladnosti s tipom merila,– EEC-odobritev tipa merila in– in EEC-prva overitev merila.

3. členTa pravilnik se nanaša na merila, njihove sestavne de-

le, dodatne naprave in merilno opremo.

II. ODOBRITEV TIPA MERILA

4. členPostopek odobritve tipa merila (v nadaljnjem besedilu:

odobritev tipa) je zaporedje dejanj, izvedenih pred presku-som merila, med njim in po njem, kadar je merilo primerekpredvidene proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: tip merila),na podlagi katerih Urad Republike Slovenije za meroslovje (vnadaljnjem besedilu: urad) odloči o skladnosti tipa merila spredpisi.

Odobritev tipa se šteje za popolno tudi, če so v njejnavedeni različni pogoji, ki omejujejo uporabo merila, pričemer se omejitve nanašajo na področja uporabe ter naštevilo meril, za katera je odobritev tipa dana.

5. členZahtevo za odobritev tipa lahko vloži proizvajalec ali

njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Republiki Slove-niji in mora vsebovati naslednje podatke:

– firmo in sedež proizvajalca merila,– ime merila in proizvajalčevo oznako izvedbe tipa me-

rila,

– vrsto merila in namen uporabe,– popis meril, naprav in drugih bistvenih sestavnih

delov, ki tvorijo tip merila, za katerega se zahteva odobri-tev tipa.

Zahtevi za odobritev tipa mora vložnik priložiti:a) splošni opis merila,b) idejne projekte in proizvodne skice in načrte ele-

mentov, podsestavov in vezij; sestavno risbo; fotografijomerila idr.,

c) opis načina izvedbe in zaščite nastavitve parame-trov s predlogom za mesto in način žigosanja,

d) opise in razlage, potrebne za razumevanje nave-denega iz prejšnje točke, vključno z opisom delovanjatipa merila,

e) navodila za uporabo,f) opis rešitev, ki so bile sprejete, da bi bile izpolnje-

ne predpisane meroslovne zahteve, in navedbo upošte-vanih standardov,

g) rezultate projektnih izračunov, pregledov idr.,h) poročila o preskusih,i) certifikate o odobritvi tipa in rezultate ustreznih

preskusov na tipu merila, ki vsebuje dele, ki so istovetnitistim v načrtu, če ti obstajajo,

j) izjavo vložnika o skladnosti zadevnega merila z me-roslovnim predpisom z navedbo, v katerih predpisih jezahtevana odobritev tipa.

Vso tehnično dokumentacijo mora potrditi proizvaja-lec merila z žigom, podpisom in datumom. Zahtevo izprvega odstavka tega člena in dokumentacijo v točkah a),c), d), e), f) in j) prejšnjega odstavka je treba predložiti vslovenskem jeziku.

Pooblaščeni zastopnik proizvajalca je dolžan zahtevipriložiti tudi pooblastilo proizvajalca za zastopanje v po-stopku.

6. členNa zahtevo urada mora vložnik predložiti tudi druge

podatke o merilu, če so bistveni za ugotavljanje skladno-sti s predpisi.

7. členVložnik mora predložiti v postopek odobritve tipa

najmanj eno različico merila, ki jo določi urad. Na zahtevourada je vložnik dolžan predložiti tudi več meril.

8. členUrad po pregledu zahteve za odobritev tipa in ugoto-

vitvi, da je vloga popolna, določi izvajalca ter kraj in ob-seg preskusa tipa merila. Izvajalec preskusa tipa merilana podlagi svojih ugotovitev izdela poročilo o preskusutipa merila.

Preskus tipa merila obsega pregled predložene teh-nične in druge dokumentacije, preverjanje in ovrednote-nje (v nadaljnjem besedilu: ovrednotenje), ali je tip merilaizdelan skladno s to dokumentacijo, ter preglede in/alipreskuse, s katerimi se preveri, ali rešitve, ki jih je sprejelproizvajalec, ustrezajo predpisanim meroslovnim zahte-vam.

Po izvedenem preskusu tipa merila urad pregledaporočilo o preskusu tipa merila in odloči o odobritvi oziro-ma zavrnitvi odobritve tipa.

9. členPreskus tipa merila je lahko glede na obseg in na-

men popoln, delen, omejen ali ponoven.

* Ta pravilnik smiselno povzema vsebino direktive EGS opribliževanju zakonov držav članic, ki se nanašajo na skupne določbeza merilne instrumente in metode meroslovnega nadzora(71/316/EGS), kot je dopolnjena z direktivami 72/427/EGS,83/575/EGS, 87/354/EGS, 87/355/EGS in 88/665/EGS.


10. členPri popolnem preskusu tipa merila se ovrednotijo

vse meroslovne lastnosti in tehnične izvedbe, da se ugo-tovi, ali je tip merila skladen z zahtevami, določenimi zmeroslovnimi predpisi za posamezno vrsto meril.

11. členPri delnem preskusu tipa merila se ovrednoti omeje-

no število izbranih meroslovnih in tehničnih lastnosti, dase ugotovi, ali so skladne z meroslovnimi predpisi.

Delni preskus tipa merila se lahko opravi, če je tipmerila, za katerega je urad že izdal certifikat o odobritvitipa merila, spremenjen tako, da je mogoče utemeljenopričakovati, da vpeljane spremembe vplivajo samo na do-ločene lastnosti tega tipa merila.

12. členPri omejenem preskusu tipa merila se ovrednotijo

izbrana dokumentacija in bistvene meroslovne in tehnič-ne lastnosti tipa merila, da se ugotovijo morebitna odsto-panja od rezultatov predhodnega preskusa tipa merila.

Omejeni preskus tipa merila se lahko opravi:– če je tip merila, za katerega je urad že izdal certifi-

kat o odobritvi tipa merila, spremenjen tako, da je mogo-če utemeljeno pričakovati vpliv izvedene spremembe nadruge meroslovne lastnosti tipa merila;

– če je za ta tip merila pristojna tuja meroslovnainstitucija že izdala certifikat o odobritvi tipa merila, V temprimeru se omejeni preskus opravi, če vložnik priloži za-htevi iz 5. člena tega pravilnika certifikat o odobritvi tipamerila s prilogo in dodatki o spremembah, poročilo opreskusu, na podlagi katerega je bil izdan certifikat oodobritvi tipa merila, in izjavo proizvajalca merila, da je tipmerila, za katerega se zahteva odobritev tipa, skladen stipom, opisanim v priloženem certifikatu o odobritvi tipamerila.

13. členDelni ali omejeni preskus tipa merila se lahko opravi

tudi za tip merila, za katerega je Zvezni zavod za mere inplemenite kovine nekdanje SFRJ izdal odločbo o odob-ritvi tipa merila. V tem primeru mora vložnik zahtevi iz 5.člena tega pravilnika priložiti odločbo o odobritvi tipa me-rila s prilogo in poročilom o preskusu, na podlagi katere-ga je bila izdana odločba o odobritvi tipa merila.

14. členPri ponovnem preskusu tipa merila se ponovno pre-

gledajo vse ali samo nekatere specifične lastnosti merila.Ponovni preskus tipa merila lahko zahteva urad ali

imetnik certifikata o odobritvi tipa merila, če je podanautemeljena domneva, da tip merila ni več skladen z mero-slovnimi predpisi in da ni več primeren za uporabo.

15. členPoročilo o preskusu iz prvega odstavka 8. člena

tega pravilnika mora vsebovati:– poročilo o rezultatih preskusa,– poročilo o tehničnih ugotovitvah izvajalca preskusa,– priporočila v zvezi z odobritvijo tipa.Poročilo o preskusu dobi vložnik zahteve za odobri-

tev tipa samo na posebno pisno zahtevo.

16. členČe tip merila izpolnjuje zahteve, določene z mero-

slovnimi predpisi za posamezno vrsto meril, urad izda

certifikat o odobritvi tipa merila s prilogo, ki mora vsebo-vati:

– na prvi strani: firmo in sedež vložnika; firmo insedež proizvajalca merila; proizvajalčevo ime in oznakotipa merila; uradno oznako tipa merila; datum izdaje odo-britve in veljavnosti odobritve; meroslovne predpise, skaterimi je odobreni tip merila skladen;

– v prilogi: navedbo merila (meril) in bistvenih se-stavnih delov; navedbo načina označevanja z napisi inoznakami; navedbo meroslovnih predpisov, ki veljajo zazadevno merilo; navedbo pregledanih in arhiviranih doku-mentov; podroben opis merila in njegovih izvedenk; na-vedbo osnovnih meroslovnih parametrov; navedbo dodat-nih zahtev pri prvi in rednih overitvah; navedbo načinaoznačevanja pri overitvah; navedbo dodatnih zahtev primontaži, zaščiti nastavljivih parametrov ali justiranju; na-vedbo področij omejene uporabe merila; navedbo omeje-nega števila meril, na katerega se odobritev tipa nanaša;navedbo kraja in časa obvezne hrambe primerka merila inpotrjene kopije tehnične dokumentacije.

Na podlagi delnega ali omejenega preskusa tipa me-rila urad izda certifikat o začasni odobritvi tipa merila, čeugotovi, da je za ugotovitev skladnosti nekaterih lastnostimerila potrebnega več časa, v katerem se da vzorecmerila v uporabo in sočasno nadaljuje z ovrednotenjem inproučevanjem.

Certifikat iz prejšnjega odstavka se izda za dobonajveč enega leta in se lahko izjemoma podaljša še zaeno leto.

17. členVložnik zahteve za odobritev tipa je dolžan hraniti

certifikat o odobritvi tipa merila s prilogo in tehnično do-kumentacijo o tipu merila, ki jo je potrdil urad, še 10 letpo izdelavi zadnjega primerka zadevnega tipa merila.

Urad lahko zahteva, da se primerek odobrenega tipamerila hrani pri vložniku oziroma proizvajalcu še do 5 letpo pridobitvi odobritve tipa.

18. členCertifikat o odobritvi tipa merila se izda za dobo 10 let.

Na zahtevo imetnika certifikata se lahko na podlagi obstoje-če in morebitne dodatno zahtevane dokumentacije veljav-nost certifikata obnovi za zaporedna obdobja po 10 let.

V primeru temeljnih sprememb v načrtovanju merila,ki so na primer posledica uporabe novih tehnik, lahkourad izda certifikat z veljavnostjo 2 let. Na zahtevo imetni-ka certifikata se lahko veljavnost certifikata podaljša še za3 leta.

Certifikat o odobritvi tipa merila iz prvega in drugegaodstavka tega člena se obnovi oziroma podaljša z dodat-kom k certifikatu.

19. členProizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki je

pridobil certifikat o odobritvi tipa merila, lahko prenesepravice, ki izhajajo iz odobritve tipa, na drugega poobla-ščenega zastopnika. Prenos se opravi s pisno pogodbo,ki jo je treba priložiti zahtevi za dodatek k certifikatu oodobritvi tipa merila.

20. členUradna oznaka tipa merila, ki se uporablja za identifi-

kacijo odobrenega tipa merila, je sestavljena iz:– dvočrkovne oznake SI,– dveh zadnjih številk koledarskega leta izdaje certi-

fikata o odobritvi tipa merila,


– dvoštevilčne oznake skupine meril,– tekoče zaporedne številke certifikata o odobritvi

tipa merila v danem letu.

21. členČe urad ugotovi, da tip merila ne izpolnjuje zahtev,

določenih z meroslovnimi predpisi za posamezno vrstomeril, zavrne odobritev tipa.

Odločba o zavrnitvi odobritve tipa merila mora vse-bovati naslednje podatke: popis meril in bistvenih sestav-nih delov; navedbo meroslovnih predpisov in pomem-bnejše vložnikove dokumentacije, na podlagi katerih jebil izveden preskus tipa merila; navedbo značilnosti invrednosti parametrov, ki so bile spoznane za hibne, inustrezne sprejemljive vrednosti ter druge neizpolnjenepogoje.

Zoper odločbo o zavrnitvi odobritve tipa merila jedopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za meroslo-vje. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

22. členČe proizvajalec na odobrenem tipu merila uvede ta-

ke spremembe, iz katerih ne izhaja nov tip merila, jeimetnik certifikata dolžan vložiti zahtevo za dodatek kcertifikatu o odobritvi tipa merila. Zahteva za dodatek kcertifikatu o odobritvi tipa merila mora vsebovati veljavnouradno oznako tipa merila z navedbo vseh dosedanjihsprememb oziroma dopolnitev na odobrenem tipu merilater vzrok za zahtevane spremembe.

Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti doku-mentacijo o spremembah in dopolnitvah tipa merila inprimerek spremenjenega merila, ki ga določi urad.

23. členProizvajalec ali imetnik certifikata o odobritvi tipa

merila lahko vloži zahtevo za dodatek k certifikatu o odob-ritvi tipa merila tudi v primeru, da zahtevane spremembe vzvezi z odobrenim tipom merila niso nastale zaradi spre-memb na odobrenem tipu merila.

III. PRVA OVERITEV MERILA

24. členPrva overitev merila (v nadaljnjem besedilu: prva ove-

ritev) pomeni pregled novega ali obnovljenega merila inpotrditev njegove skladnosti z odobrenim tipom in/alipredpisanimi meroslovnimi zahtevami za zadevno vrstomerila. Skladnost merila se potrdi z označitvijo merila zoznako prve overitve in/ali izdajo potrdila o skladnosti spredpisi.

Prva overitev se lahko v primerih, navedenih v pred-pisih za posamezne vrste meril, in v skladu s sprejetimipreskusnimi postopki izvede po metodi, ki ni metodapreverjanja posameznega merila.

Prve overitve izvede urad ali pravna oseba, ki joimenuje minister, pristojen za meroslovje (v nadaljnjembesedilu: organ za ugotavljanje skladnosti).

Veljavnost oznake prve overitve preneha zadnji dankoledarskega leta, ki sledi letu, v katerem so bila merilaoznačena z oznako prve overitve in/ali je bilo izdanopotrdilo o skladnosti s predpisi, razen če je s posebnimpredpisom določeno drugače. Rok veljavnosti prve overi-tve za posamezno vrsto merila je enak roku veljavnostiredne overitve za to vrsto merila.

25. členProizvajalec merila ali njegov pooblaščeni zastopnik

mora podati zahtevo za prvo overitev, ki se praviloma vložiza vsako merilo posebej. Če se sočasno zahteva prvaoveritev več meril iste vrste, se lahko vloži ena zahteva,pri čemer se vsa merila navedejo v prilogi k zahtevi.

Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati na-slednje podatke:

– podatke o vložniku zahteve,– ime firme in sedež (ime in naslov) proizvajalca merila,– pooblastilo proizvajalca merila za zastopanje v po-

stopku, če je vložnik zahteve pooblaščeni zastopnik pro-izvajalca,

– podatke o merilu (naziv merila, tip merila, uradnaoznaka, če ta obstaja, serijska številka),

– dokumentacijo o merilu iz drugega odstavka 5.člena tega pravilnika, razen točk g) in j), v slovenskemjeziku, če odobritev tipa ni predpisana,

– navedbo stopnje overitve in poročilo o izvedenihpregledih, če se merilo overja v več stopnjah,

– navedbo kraja uporabe merila.

26. členPostopek prve overitve zajema:1. pregled zahteve za prvo overitev,2. identifikacijo merila, da se ugotovi, ali:a) merilo spada v vrsto meril, za katero ni predpisana

odobritev tipa merila. Če za merilo ni predpisana odobri-tev tipa, se ugotovi, ali merilo izpolnjuje predpisane mero-slovne in z njimi povezane tehnične zahteve za posamez-no vrsto meril,

b) je merilo pridobilo odobritev tipa in ali je meriloskladno z odobrenim tipom in predpisanimi meroslovnimizahtevami za posamezno vrsto meril, ki so bile v veljavi nadan izdaje certifikata o odobritvi tipa merila,

3. preskus merila skladno s predpisanimi meroslov-nimi zahtevami za posamezno vrsto merila, ki se nanašazlasti na

a) meroslovne lastnosti,b) največje dopustne pogreške,c) konstrukcijo, ali ta zagotavlja, da se merilne la-

stnosti pod normalnimi pogoji uporabe ne bodo dostiposlabšale,

d) prisotnost predpisanih napisov in ploščic z žigomoziroma možnosti za označitev z oznakami prve overitve,

4. namestitev delnih ali končnih oznak prve overitvein/ali izdaja potrdila o skladnosti s predpisi, če je ugotov-ljena skladnost z zahtevami za prvo overitev.

Skladnost merila s predpisi se lahko namesto z oz-nako potrdi tudi z izdajo potrdila o skladnosti merila spredpisi, če konstrukcija merila ne omogoča namestitveoznake prve overitve. Na zahtevo vložnika zahteve se izdapotrdilo o skladnosti merila s predpisi tudi, če je bilomerilo označeno z oznako.

V postopku prve overitve merila se vodi zapisnik, kivključuje podatke o vložniku zahteve, podatke, ki so po-membni za identifikacijo merila, o vrsti in tipu merila,tehnične podatke o merilu, ki so pomembni pri prvi overi-tvi, o pogojih, pod katerimi je bil pregled merila opravljen,rezultate preskusa, ugotovitve in datum pregleda merila.

Če se prva overitev merila zavrne, se v zapisnikunavedejo razlogi za zavrnitev. Kopijo zapisnika prejmevložnik zahteve.

27. členPrva overitev se lahko izvede v eni ali več stopnjah.

Ponavadi se prva overitev izvede v dveh stopnjah.


Glede na predpisane meroslovne zahteve za posa-mezno vrsto merila se:

a) prva overitev izvede v eni stopnji na merilih, ki kotcelota zapustijo proizvodnjo in jih je mogoče brez pred-hodnega razstavljanja prenesti na mesto namestitve,

b) prva overitev izvede v dveh ali več stopnjah namerilih, katerih pravilno delovanje je odvisno od razmer, vkaterih so nameščena oziroma se uporabljajo.

V prvi stopnji postopka prve overitve se zlasti ugotav-lja, ali je merilo skladno z odobrenim tipom, oziroma primerilu, za katerega odobritev tipa ni predpisana, ali jemerilo skladno s predpisanimi meroslovnimi zahtevami.

28. členČe v predpisu, ki določa meroslovne zahteve za posa-

mezno vrsto merila, ni določen kraj, kjer naj se izvede prvaoveritev, se merila, ki se overjajo samo v eni stopnji, overi-jo na kraju, ki ga določi organ za ugotavljanje skladnosti.

Merila, ki se overjajo v dveh ali več stopnjah, seoverijo na kraju, ki ga določi organ za ugotavljanje skla-dnosti, ki je izvedel prvo stopnjo overitve, ali druga prav-na oseba, ki jo imenuje minister, pristojen za meroslovje.

Zadnja stopnja overitve se izvede na kraju namesti-tve merila.

Kadar se prva overitev izvaja izven kraja, kjer imaurad sedež, lahko urad zahteva od vložnika, da mu omo-goči izvedbo overitve s tem, da mu da na voljo etalone inustrezna sredstva v materialu ter pomožno osebje.

29. členVrste in oblike oznak, s katerimi se označijo merila

pri prvi overitvi, so:– oznaka v obliki žiga,– oznaka v obliki nalepke,– oznaka delne prve overitve v obliki žiga,– oznaka delne prve overitve v obliki nalepke,– zaščitna oznaka v obliki nalepke,– oznaka za steklena merila v obliki žiga.Oznaka v obliki žiga ima obliko kroga s premerom

7 mm, v katerem je enakokraka tehtnica z visečima sko-delicama. Nad tehtnico levo je oznaka »SI«, desno pazadnji dve številki tekočega leta, med visečima skodelica-ma pa je številka organa za ugotavljanje skladnosti.

Oznaka v obliki nalepke ima obliko kroga s preme-rom 15 mm, v katerem je enakokraka tehtnica z visečimaskodelicama. Nad tehtnico levo je oznaka »SI«, desno pazadnji dve številki tekočega leta, med visečima skodelica-ma pa številka organa za ugotavljanje skladnosti. Oznakaje bele barve z modro obrobo in modrimi napisi.

Oznaka delne prve overitve v obliki žiga ima oblikoenakostraničnega trikotnika z očrtanim krogom s preme-rom 8 mm. V zgornjem kotu je oznaka »SI«, pod njo paštevilka organa za ugotavljanje skladnosti.

Oznaka delne prve overitve v obliki nalepke ima obli-ko enakostraničnega trikotnika z očrtanim krogom s pre-merom 18 mm. V zgornjem kotu je oznaka »SI«, pod njopa številka organa za ugotavljanje skladnosti. Nalepka jerumene barve s črno obrobo trikotnika in črnimi napisi.

Z oznako v obliki nalepke se označijo tista merila, kijih zaradi občutljive konstrukcije ni mogoče označiti zoznako v obliki žiga.

Zaščitna oznaka v obliki nalepke ima ovalno obliko zvelikostjo 20 mm x 8 mm. Nalepka je oranžne barve sčrnimi napisi. Na sredini je enakokraka tehtnica z viseči-ma skodelicama. Nad tehtnico je oznaka »SI«, med vise-čima skodelicama pa številka organa za ugotavljanje skla-dnosti.

Oznaka za steklena merila v obliki žiga ima oblikoščita z višino 8 mm. Zgoraj je oznaka »SI«, spodaj paštevilka organa za ugotavljanje skladnosti.

Vrste, oblika in vsebina oznak so navedene v PrilogiI., ki je sestavni del tega pravilnika.

Potrebno število oznak za potrditev skladnosti merils predpisanimi meroslovnimi zahtevami dobijo pravne ose-be, ki jih imenuje minister, pristojen za meroslovje priuradu. Te pravne osebe, morajo uradu posredovati kopijovsakega izdanega potrdila o skladnosti merila s predpisi.

IV. NEPOSREDNA OVERITEV POSAMIČNEGA MERILA

30. členNeposredna overitev posamičnega merila je posto-

pek, v katerem urad ugotavlja skladnost posamičnegamerila z meroslovnimi predpisi.

Posamično merilo je merilo, ki je načrtovano in izde-lano za posebno uporabo ter ni primerek predvidene pro-izvodnje.

31. členZahtevo za neposredno overitev posamičnega meri-

la vloži proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik inmora vsebovati naslednje podatke:

– firmo in sedež (ime in naslov) proizvajalca merila,– ime merila in proizvajalčevo oznako izvedbe tipa

merila,– vrsto merila in namen uporabe,– identifikacijsko številko merila z letom izdelave,– mesto, kjer se merilo nahaja.

32. členZahtevi za neposredno overitev posamičnega merila

mora biti priložena tehnična dokumentacija o merilu, kimora vsebovati:

– splošni opis merila,– idejne projekte, proizvodne skice in načrte ele-

mentov, podsestavov, vezij,– način izvedbe in zaščite nastavitve parametrov s

predlogom za mesto in način žigosanja; sestavno risbo;fotografijo merila idr.,

– opise in razlage, potrebne za razumevanje navede-nega v zgornji alinei, vključno z opisom delovanja merila,

– opis rešitev, ki so bile sprejete, da bi bile izpolnje-ne predpisane meroslovne zahteve, in navedbo upošte-vanih standardov,

– navodilo za uporabo merila,– poročila o preskusih,– certifikate o odobritvi tipa merila za posamezne

sestavne dele, če obstajajo.Pooblaščeni zastopnik proizvajalca je dolžan zahtevi

priložiti tudi pooblastilo proizvajalca za zastopanje v po-stopku.

Na zahtevo urada mora vložnik predložiti tudi drugepodatke o merilu, če so bistveni za neposredno overitevposamičnega merila.

33. členPreskus za neposredno overitev posamičnega meri-

la mora vsebovati:– pregled tehnične dokumentacije o merilu in ugo-

tavljanje njene skladnosti z meroslovnimi zahtevami,– identifikacijo merila,– preskus meroslovnih lastnosti in uporabnosti me-

rila.


34. členZapisnik o preskusu posamičnega merila mora vse-

bovati:– podatke o meroslovnih lastnostih in uporabnosti

merila,– identifikacijsko številko z letom izdelave,– podatke o preskušanju z rezultati preskusa,– način označitve merila,– splošne ugotovitve o meroslovnih lastnostih in upo-

rabnosti merila.Zapisnik o preskusu dobi vložnik zahteve za preskus

in odobritev tipa samo na posebno pisno zahtevo.

35. členČe se s preskusom posamičnega merila ugotovi, da

merilo izpolnjuje predpisane meroslovne zahteve, uradmerilo označi na način, ki je določen v zapisniku o pre-skusu posamičnega merila, s čimer je posamično merilooverjeno in s tem primerno za uporabo.

Ne glede na označitev iz prejšnjega odstavka tegačlena urad izda za merilo tudi potrdilo o skladnosti merilas predpisi.

36. členO postopkih neposredne overitve posamičnega me-

rila vodi urad posebno evidenco.

V. IZJAVA O SKLADNOSTI S TIPOM MERILA(ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROIZVODNJE)

37. členIzjava o skladnosti s tipom merila (v nadaljnjem bese-

dilu: izjava o skladnosti s tipom) je del postopka ugotav-ljanja skladnosti, s katero proizvajalec, ki izpolnjuje ob-veznosti iz 38. člena tega pravilnika, izjavlja, da so zadev-na merila skladna s tipom merila, opisanim v certifikatu oodobritvi tipa merila, in da izpolnjujejo predpisane mero-slovne zahteve.

Proizvajalec mora voditi odobren sistem kakovosti zaproizvodnjo, kontrolo končnega izdelka in preskušanjezadevnega merila, kot je določeno v 39. členu tega pra-vilnika, in je pod nadzorom, kot je določeno v 43. členutega pravilnika.

38. členProizvajalec vloži pri uradu zahtevo za presojo siste-

ma kakovosti. Zahteva mora vsebovati:a) vse ustrezne podatke o merilu, ki ga sistem kako-

vosti zajema,b) dokumentacijo o sistemu kakovosti,c) tehnično dokumentacijo o odobrenem tipu in ko-

pijo certifikata o odobritvi tipa merila.

39. členSistem kakovosti mora zagotavljati skladnost merila

z odobrenim tipom in s predpisanimi meroslovnimi zahte-vami za zadevno vrsto merila.

Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih sprejme pro-izvajalec, morajo biti dokumentirani sistematično in ureje-no v obliki pisnih pravil, postopkov in navodil. Taka doku-mentacija sistema kakovosti mora zagotavljati pravilno ra-zumevanje programov kakovosti, načrtov, priročnikov inzapisov.

Dokumentacija sistema kakovosti mora zlasti vsebo-vati ustrezen opis:

a) ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgo-vornosti in pooblastil vodstva v zvezi s kakovostjo,

b) proizvodnega procesa, tehnik obvladovanja in za-gotavljanja kakovosti ter sistematičnih ukrepov, ki jih boproizvajalec uporabljal,

c) pregledov in preskusov, ki jih bo proizvajalec izve-del pred proizvodnjo, med njo in po njej, in njihove pogo-stnosti,

d) zapisov kakovosti, kot so poročila kontrole, pre-skusov, kalibracij, personalni zapisi in drugo,

e) načinov, kako bo spremljal doseganje zahtevanekakovosti izdelkov in uspešno delovanje sistema kakovo-sti.

40. členUrad pregleda in oceni sistem kakovosti, da ugotovi,

ali proizvajalec izpolnjuje zahteve tega pravilnika, in spo-roči svojo odločitev proizvajalcu. Obvestilo proizvajalcumora vsebovati ugotovitve pregleda in v primeru zavrnitveobrazložitev za tako odločitev.

41. členProizvajalec mora izvajati obveznosti, ki izhajajo iz

odobrenega sistema kakovosti, ga redno vzdrževati inzagotavljati njegovo nenehno primernost in učinkovitost.

42. členProizvajalec mora obvestiti urad o vsaki nameravani

dopolnitvi oziroma spremembi sistema kakovosti.Urad oceni predlagane spremembe in odloči, ali bo

dopolnjen sistem kakovosti še vedno izpolnjeval zahtevetega pravilnika, oziroma odloči o potrebi po ponovni pre-soji sistema kakovosti.

43. členNadzor nad pravilnim izpolnjevanjem

uradni list rs - 072/2001, uredbeni del · 2005. 3. 3. · uradni list republike slovenije −t. 72...

Documents