uradni list rs 091/2013, uredbeni del · razglašam zakon o spremembah stvarnopravnega zako-nika...

Št. 91 Ljubljana, torek 5. 11. 2013 ISSN 1318-0576 Leto XXIII

DRŽAVNI ZBOR3301. Zakon o poroštvu Republike Slovenije

za obveznosti iz tretjega okvirnega kredita, ki ga najame Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, pri Evropski investicijski banki za financiranje okoljskih projektov (ZPOKFOP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Zo razglasitvi Zakona o poroštvu Republike

Slovenije za obveznosti iz tretjega okvirnega kredita, ki ga najame Eko sklad, Slovenski

okoljski javni sklad, pri Evropski investicijski banki za financiranje okoljskih projektov

(ZPOKFOP)

Razglašam Zakon o poroštvu Republike Slovenije za ob-veznosti iz tretjega okvirnega kredita, ki ga najame Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, pri Evropski investicijski banki za financiranje okoljskih projektov (ZPOKFOP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. oktobra 2013.

Št. 003-02-9/2013-6Ljubljana, dne 4. novembra 2013

Borut Pahor l.r.Predsednik

Republike Slovenije

Z A K O NO POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE

ZA OBVEZNOSTI IZ TRETJEGA OKVIRNEGA KREDITA, KI GA NAJAME EKO SKLAD, SLOVENSKI OKOLJSKI JAVNI SKLAD, PRI EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI

ZA FINANCIRANJE OKOLJSKIH PROJEKTOV (ZPOKFOP)

1. člen(1) Republika Slovenija daje poroštvo za obveznosti Eko

sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (v nadaljnjem besedilu: Eko sklad), iz tretjega okvirnega kredita, ki ga Eko sklad najame pri Evropski investicijski banki (v nadaljnjem be-sedilu: EIB), v znesku do 50 milijonov eurov glavnice s pripada-

jočimi obrestmi in drugimi stroški kredita. Sredstva, pridobljena s tem kreditom, bodo namenjena financiranju projektov, usmer-jenim predvsem v energetsko učinkovitost in obnovljive vire, varčevanje z vodo in recikliranje vode, oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki.

(2) Republika Slovenija daje poroštvo iz prejšnjega od-stavka pod naslednjimi temeljnimi pogoji:

– skrajni rok črpanja kredita je do 30. 11. 2016,– moratorij na vračilo glavnice kredita je pet let od dneva

črpanja,– zadnji obrok glavnice kredita zapade v plačilo najpozne-

je 15 let od dneva črpanja zadnje tranše kredita,– obrestna mera je določena ob črpanju posamezne

tranše, in sicer je lahko izbrana obrestna mera nespremenljiva ali spremenljiva,

– valuta črpanja je euro,– valuta odplačila glavnice in plačila obresti je enaka valuti

črpanja posamezne tranše kredita,– Eko sklad ter v imenu in za račun Republike Slovenije

minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, pred sklenitvijo pogodbe o poroštvu skle-neta pogodbo o načinu in pogojih zavarovanja poroštva Repu-blike Slovenije.

(3) Če Eko sklad ne bo poravnaval svojih veljavnih in zapadlih obveznosti iz kredita iz prvega odstavka tega člena, jih bo namesto Eko sklada na pisni poziv EIB plačala Republika Slovenija.

2. člen(1) Pogodbo o poroštvu z EIB sklene v imenu in za račun

Republike Slovenije minister, pristojen za finance.(2) Ministrstvo, pristojno za finance, skrbi za izvajanje

tega zakona ter uresničevanje vseh pravic in obveznosti Re-publike Slovenije, ki izhajajo iz njega.

3. člen(1) Če Republika Slovenija plača obveznosti iz kredita

namesto Eko sklada, pridobi Republika Slovenija v razmerju do Eko sklada pravico do regresiranja plačanih zneskov, obresti in vseh stroškov, ki so v zvezi s tem nastali.

(2) S pogodbo o zavarovanju poroštva iz sedme alineje drugega odstavka 1. člena tega zakona Republika Slovenija in Eko sklad podrobneje uredita vire za vračilo zneskov, pla-čanih iz naslova poroštva, instrumente zavarovanja in stroške poroštva.

4. členSredstva za izpolnitev poroštvenih obveznosti iz tega

zakona se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

Uradni listRepublike Slovenije

Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Stran 9838 / Št. 91 / 5. 11. 2013 Uradni list Republike Slovenije

5. členIzdano poroštvo iz prvega odstavka 1. člena tega zakona

se všteva v kvoto poroštev, določeno z zakonom, ki ureja izvr-ševanje proračuna Republike Slovenije.

6. členTa zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije.

Št. 450-07/13-8/10Ljubljana, dne 24. oktobra 2013EPA 1355-VI

Državni zborRepublike Slovenije

Janko Veber l.r.Predsednik

3302. Zakon o prenehanju veljavnosti Zakona o kozmetičnih proizvodih (ZPVZKozP)


U K A Zo razglasitvi Zakona o prenehanju veljavnosti Zakona o kozmetičnih proizvodih (ZPVZKozP)

Razglašam Zakon o prenehanju veljavnosti Zakona o kozmetičnih proizvodih (ZPVZKozP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. oktobra 2013.



Republike Slovenije

Z A K O NO PRENEHANJU VELJAVNOSTI ZAKONA

O KOZMETIČNIH PROIZVODIH (ZPVZKozP)

1. členZ dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o

kozmetičnih proizvodih (Uradni list RS, št. 66/00, 65/03, 110/03 – uradno prečiščeno besedilo in 47/04 – ZdZPZ).

2. člen(1) Z dnem uveljavite tega zakona prenehajo veljati tudi

naslednji predpisi, izdani na podlagi zakona iz prejšnjega člena:– Pravilnik o sestavi kozmetičnih proizvodov (Uradni list

RS, št. 35/05, 73/05, 100/05, 26/06, 92/06, 131/06, 44/07, 124/07, 68/08, 73/08, 84/08, 24/09, 81/09, 4/10, 37/10, 74/11, 81/11 – popr., 48/12 in 18/13);

– Pravilnik o načinu vzorčenja in metodah za laboratorij-ske analize kozmetičnih proizvodov (Uradni list RS, št. 59/06);

– Pravilnik o mikrobiološki ustreznosti kozmetičnih proi-zvodov (Uradni list RS, št. 46/03);

– Pravilnik o obrazcu za priglasitev dobaviteljev kozmetič-nih proizvodov in načinu sporočanja o novih kozmetičnih proi-zvodih pred prvim dajanjem v promet (Uradni list RS, št. 114/03 in 40/07);

– Pravilnik o vsebini in načinu označevanja kozmetičnih proizvodov (Uradni list RS, št. 114/03);

– Pravilnik o postopku in vsebini vloge za zaščito po-datkov o sestavinah kozmetičnih proizvodov (Uradni list RS, št. 2/04 in 104/07);

– Pravilnik o alternativnih metodah za preskušanje koz-metičnih proizvodov (Uradni list RS, št. 3/05).

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se Pravilnik o načinu vzorčenja in metodah za laboratorijske analize kozme-tičnih proizvodov (Uradni list RS, št. 59/06) uporablja še naprej.

3. člen(1) Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona,

se končajo po dosedanjih predpisih.(2) Priglasitve dejavnosti, ki so jih dobavitelji kozmetičnih

proizvodov izvedli na podlagi 9. člena Zakona o kozmetičnih proizvodih (Uradni list RS, št. 66/00, 65/03, 110/03 – uradno prečiščeno besedilo in 47/04 – ZdZPZ), se štejejo kot priglasi-tve odgovornih oseb v skladu s 5. členom Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o kozmetičnih izdelkih (Uradni list RS, št. 61/13).

4. členTa zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem





3303. Zakon o spremembah Stvarnopravnega zakonika (SPZ-A)


U K A Zo razglasitvi Zakona o spremembah Stvarnopravnega zakonika (SPZ-A)

Razglašam Zakon o spremembah Stvarnopravnega zako-nika (SPZ-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. oktobra 2013.



Republike Slovenije

Z A K O NO SPREMEMBAH STVARNOPRAVNEGA

ZAKONIKA (SPZ-A)

1. členV Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/02)

se v 2. členu črta tretja alineja. Četrta, peta in šesta alineja postanejo tretja, četrta in peta alineja.

2. členV drugem odstavku 108. člena in v drugem odstavku

110. člena se črta besedilo »ali zemljiškim dolgom«.

Uradni list Republike Slovenije Št. 91 / 5. 11. 2013 / Stran 9839

3. člen111. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Prehod hipoteke

111. členHipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na

etažno lastnino, preide na vse posamezne dele v etažni lastnini.«.

4. členNaslov VII. dela, ki se glasi: »ZEMLJIŠKI DOLG« in členi

od 192 do 200 se črtajo.

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

5. členZa zemljiške dolgove, ki so bili ustanovljeni pred uveljavi-

tvijo tega zakona in zemljiške dolgove, ki so vpisani v zemljiško knjigo po uveljavitvi tega zakona na podlagi zemljiškoknjižnega predloga, vloženega pred uveljavitvijo tega zakona, se upora-bljajo določbe drugega odstavka 108. člena, drugega odstavka 110. člena, 111. člena in 192. do 200. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02).

6. členTa zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem





3304. Zakon o spremembi Zakona o notariatu (ZN-G)


U K A Zo razglasitvi Zakona o spremembi Zakona

o notariatu (ZN-G)

Razglašam Zakon o spremembi Zakona o notariatu (ZN-G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. oktobra 2013.



Republike Slovenije

Z A K O NO SPREMEMBI ZAKONA O NOTARIATU (ZN-G)

1. členV Zakonu o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno

prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B in 45/08) se v prvem odstavku 8. člena 1. točka spremeni tako, da se glasi:

»1. da je državljan Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora

ali državljan Švicarske konfederacije ali države članice Organi-zacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj,«.

3. točka se spremeni tako, da se glasi:»3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni na-

slov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova di-plomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se do-kazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlovanja ali z odločbo o nostrifikaciji,«.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:»Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je ob pogoju

pravne in dejanske vzajemnosti lahko imenovan za notarja tudi državljan države, ki ni članica Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora ali ni državljan Švicarske konfederaci-je ali države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.«.






3305. Zakon o spremembah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-D)


U K A Zo razglasitvi Zakona o spremembah Zakona

o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-D)

Razglašam Zakon o spremembah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. oktobra 2013.



Republike Slovenije

Z A K O NO SPREMEMBAH ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZVZelP-D)

1. členV Zakonu o varnosti v železniškem prometu (Uradni list

RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo) se v 71. členu črtata četrti in peti odstavek.

2. členV Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varno-

sti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 47/13) se črtata 54. in 55. člen.


KONČNA DOLOČBA






3306. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-M)


U K A Zo razglasitvi Zakona o spremembah

in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-M)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ--M), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. oktobra 2013.



Republike Slovenije

Z A K O NO SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA

O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU (ZZVZZ-M)

1. členV Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zava-

rovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A in 63/13 – ZIUPTDSV) se v 1.a členu za besedo »sredstev« dodata vejica in naslednje besedilo »in Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L št. 88 z dne 4. 4. 2011, str. 45; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/24/EU).«.

2. členV prvem odstavku 15. člena se:– 6. točka spremeni tako, da se glasi:»6. družbeniki osebnih družb, družbeniki družb z omejeno

odgovornostjo in ustanovitelji zavodov, če so družbeniki družb oziroma ustanovitelji zavodov poslovodne osebe, ki opravljajo poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic;«;

– 21. točka spremeni tako, da se glasi:»21. državljani Republike Slovenije in tujci, ki imajo do-

voljenje za stalno prebivanje, ki jim je po zakonu, ki ureja uve-ljavljanje pravic iz javnih sredstev, priznana pravica do plačila prispevka za obvezno zavarovanje;«.

Drugi in tretji odstavek se črtata.Četrti do osmi odstavek postanejo novi drugi do šesti

odstavek.V novem četrtem odstavku se v napovednem stavku be-

seda »prejšnjega« nadomesti z besedo »prvega«.V novem šestem odstavku se besedilo »iz prve alinee

drugega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »iz prve alinee četrtega odstavka tega člena«, besedilo »iz druge alinee drugega odstavka tega člena« pa se nadomesti z besedilom »iz druge alinee četrtega odstavka tega člena«.

3. členV 17. členu se 5. točka spremeni tako, da se glasi:»5. osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opra-

vljajo delo oziroma storitev za plačilo, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, če na podlagi tega dela niso zavarovane za poškodbo pri delu oziroma poklicno bolezen na podlagi točk tega člena, 16. ali 18. člena tega zakona;«.

4. členV 31. členu se za prvim odstavkom doda novi drugi od-

stavek, ki se glasi:»Osnove za plačevanje prispevkov iz drugega in tretjega

odstavka 55.a člena tega zakona se ne vštevajo v osnovo za nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela.«.

Dosedanji drugi do sedmi odstavek postanejo tretji do osmi odstavek.

5. členZa 44. členom se dodajo novi podnaslov »Pravica do

zdravljenja v tujini« ter členi 44.a do 44.e, ki se glasijo:

»44.a členZavarovana oseba ima pravico do pregleda, preiskave ali

zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Republiki Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pre-gledom, preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.

Stroški zdravstvenih storitev iz prejšnjega odstavka se za-varovani osebi povrnejo v višini dejanskih stroškov teh storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene.

44.b členZavarovana oseba ima v skladu z določbami Uredbe (ES)

št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L št. 166 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkuren-ce, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1), in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L št. 284 z dne 30. 10. 2009, str. 1), za-dnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1224/2012 z dne 18. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov soci-alne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parla-menta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (UL L št. 349 z dne 19. 12. 2012, str. 45), pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v drugi državi


članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, oziroma do povračila stroškov teh storitev, če ji je bila v Republiki Sloveniji pri vpisu v čakalni se-znam določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, pa v Republiki Sloveniji ni drugega izvajalca, ki ne presega najdaljše dopustne čakalne dobe, oziroma če ta ni presežena, če ji je bila določena čakalna doba, ki presega razumen čas.

Stroški zdravstvenih storitev iz prejšnjega odstavka se zavarovani osebi povrnejo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več, kot znašajo stroški teh storitev v javni zdravstveni mreži v državi, v kateri so bile uveljavljene.

44.c členZavarovana oseba ima v skladu z določbami Direktive

2011/24/EU pravico do povračila stroškov zdravstvenih storitev, ki so pravica iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji in ki jih uveljavi v drugi državi članici Evropske unije:

– na podlagi predhodno izdane napotnice izbranega osebnega zdravnika ali napotnega zdravnika v Republiki Slo-veniji do bolnišničnih in specialistično ambulantnih zdravstvenih storitev, vključno v okviru teh storitev predpisanih zdravil in medicinskih pripomočkov, razen za specialistično ambulantne zdravstvene storitve, ki jih zavarovana oseba lahko uveljavi brez napotnice v javni zdravstveni mreži v Republiki Sloveniji,

– na podlagi predhodno predpisanega recepta ali naročilnice izbranega osebnega zdravnika ali napotnega zdravnika ali druge-ga zdravnika v Republiki Sloveniji, ki ga je za to pooblastil Zavod,

– na podlagi predhodno izdane odločbe Zavoda glede napotitve na zdraviliško zdravljenje, upravičenosti do medicin-skega pripomočka pred iztekom trajnostne dobe in pravice do zahtevnejšega medicinskega pripomočka,

– na podlagi predhodno izdane odločbe Zavoda o pred-hodni odobritvi.

Predhodna odobritev Zavoda iz četrte alinee prejšnjega odstavka je pogoj za uveljavljanje pravice do povračila stroškov naslednjih zdravstvenih storitev:

– bolnišničnih zdravstvenih storitev, ki vključujejo preno-čitev zavarovane osebe,

– zdravstvenih storitev, ki zahtevajo uporabo visoko spe-cializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme.

Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena zavaro-vana oseba ni upravičena do povračila stroškov za:

– zdravstvene storitve v osnovni zdravstveni dejavnosti,– zdravstvene storitve na področju dolgotrajne oskrbe,

vključno z neakutno bolnišnično obravnavo ter zdravljenjem in nego v socialnovarstvenih zavodih,

– zdravstvene storitve na področju pridobivanja in presa-ditve delov človeškega telesa,

– zdravstvene storitve na področju presejalnih programov,– sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z

bolnim otrokom do starosti otroka vključno pet let,– medicinske pripomočke, ki so predmet izposoje zaradi

potreb pri zdravljenju, negi in rehabilitaciji na domu,– šolanega psa vodiča, do katerega je upravičena slepa

oseba,– potne stroške in spremstvo.Predhodna odobritev se zavrne, če:– je zdravstveno storitev mogoče uveljaviti v okviru naj-

daljših dopustnih čakalnih dob pri vsaj enem izvajalcu zdra-vstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji, glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe in na verjetni razvoj bolezni pa za zdravljenje ne bo presežen razumen čas;

– bo zavarovana oseba z zadostno gotovostjo izposta-vljena tveganju za varnost, ki se ne more razumeti kot spreje-mljivo, pri čemer se upoštevajo tudi morebitne prednosti, ki bi jih zdravstvena storitev, ki je predmet predhodne odobritve, za zavarovano osebo imela;

– bo širša javnost zaradi zdravstvene storitve, ki je pred-met predhodne odobritve, z zadostno gotovostjo izpostavljena

varnostnemu tveganju ali bo storitev zagotovil izvajalec zdra-vstvene dejavnosti, glede katerega obstajajo resni in konkretni pomisleki v zvezi s spoštovanjem standardov in smernic glede kakovosti, varnosti in nadzora nad izvajanjem zdravstvenih storitev.

Ministrstvo, pristojno za zdravje, seznani javnost o nasto-pu okoliščin za zavrnitev predhodne odobritve iz tretje alinee prejšnjega odstavka na svojih spletnih straneh.

Stroški zdravstvene storitve iz prvega odstavka tega čle-na se zavarovani osebi povrnejo v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji, vendar ne več, kot znašajo de-janski stroški. Zavod povrne stroške posamezne zdravstvene storitve v celoti oziroma v deležu glede na odstotke iz 2. do 6. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona, razliko do njene polne vrednosti iz 23. člena tega zakona pa zavarovana oseba uveljavlja pri zavarovalnici, s katero ima sklenjeno do-polnilno zdravstveno zavarovanje po tem zakonu. Ne glede na prejšnji stavek se po tem členu ne povrnejo stroški posamezne zdravstvene storitve iz druge alinee 2. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona.

Seznam zdravstvenih storitev iz druge alinee drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za zdravje.

44.d členZavarovana oseba ima po zdravljenju v skladu s prejšnjim

členom v Republiki Sloveniji zagotovljen enak dostop do pravic iz 23. člena tega zakona, kot če bi zdravljenje uveljavljala v Republiki Sloveniji.

44.e členMinister, pristojen za zdravje, lahko določi:– omejitev dostopa do zdravstvenih storitev pacientom iz

drugih držav članic Evropske unije v javni zdravstveni mreži v Republiki Sloveniji,

– omejitev povračila stroškov pri uveljavljanju pravice iz 44.c člena tega zakona,

če bi izvajanje zdravljenja v tujini na podlagi 44.c člena tega zakona ali uveljavljanje zdravstvenih storitev pacientov iz dru-gih držav članic Evropske unije pomenilo poseg v prevladujoče razloge v splošnem interesu, kot so nezmožnost zagotavljanja zadostnega in stalnega dostopa do uravnoteženega obsega visokokakovostnega zdravstvenega varstva v Republiki Slove-niji ali preveliko porabo finančnih, tehničnih in človeških virov z vidika obvladovanja stroškov.

Omejitev iz druge alinee prejšnjega odstavka ne velja, če je zavarovani osebi že bila izdana odločba Zavoda o predho-dni odobritvi iz četrte alinee prvega odstavka 44.c člena tega zakona.«.


»50. členPrispevki za zavarovance iz 1., 2. in 3. točke prvega od-

stavka 15. člena tega zakona se plačujejo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Če se prispevek plačuje od najnižje osnove, je za zavaro-vance iz prejšnjega odstavka ne glede na prvo in drugo alineo 1. točke 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 7/98 – odločba US, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 – ZPSV-C, 97/01 – ZSDP, 97/01, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2 in 56/13 – ZŠtip-1) zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca zavarovanec za del prispevka, ki odpade na plačo ali nadomestilo plače, in delodajalec za del prispevka, ki odpade na razliko med najnižjo osnovo za plačilo prispevka in plačo ali nadomestilom plače delavca.«.



»51. členZavarovanci iz 4., 6. in 8. točke prvega odstavka 15. člena

tega zakona plačujejo prispevke od bruto osnove za pokojnin-sko in invalidsko zavarovanje po stopnji, določeni za zavaro-vance in po stopnji, določeni za delodajalce.

Zavarovanci iz 5. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona plačujejo prispevke od bruto osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar ne od osnove, nižje od 60 od-stotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Re-publiki Sloveniji, preračunane na mesec, po stopnji, določeni za zavarovance in po stopnji, določeni za delodajalce.«.

8. členPrvi odstavek 54. člena se spremeni tako, da se glasi:»Prispevek za zavarovance iz 19. in 19.a točke prvega

odstavka 15. člena tega zakona se plačuje od bruto osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:»Prispevek za zavarovance iz 20. točke prvega odstavka

15. člena tega zakona se plačuje od osnove v višini 25 odstot-kov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.«.

9. členV drugem odstavku 55. člena se:– v tretji alinei besedilo »10.,« črta;– četrta alinea spremeni tako, da se glasi:»– za zavarovance iz 5. in 10. točke 17. člena tega zako-

na po stopnji 0,53 odstotka;«.V četrtem odstavku se v prvem stavku pred besedilom

»23.« doda besedilo »19.a,«, v drugem stavku pa se pred besedilom »25.« doda besedilo »19.a in«.

10. členZa 55. členom se doda nov 55.a člen, ki se glasi:

»55.a členZavarovanci iz 15. člena in po njih zavarovani družinski

člani iz 20. člena tega zakona plačujejo prispevek po stopnji 6,36 odstotka tudi:

– od dohodkov iz drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega niso zavarovani na podlagi prvega odstavka 15. člena tega zakona, prejetih na podlagi opravljenega dela oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za do-hodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, z izjemo dohodka iz dela, opravljenega na podlagi 6. točke 17. člena tega zakona,

– iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic.

Osnova za plačevanje prispevkov od dohodkov iz prve alinee prejšnjega odstavka je vsak posamezen prejet dohodek.

Osnova za plačevanje prispevkov iz naslova dejavnosti iz druge alinee prvega odstavka tega člena je 25 odstotkov povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober predhodnega koledarskega leta.«.

11. členTretji odstavek 57. člena se spremeni tako, da se glasi:»Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz 5. točke

17. člena tega zakona je vsako posamezno plačilo za opravlje-no delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.«.

12. členV drugem odstavku 62. člena se 4. točka črta.

13. členZa 77.a členom se dodajo novi podnaslov »Nacionalna

kontaktna točka za čezmejno zdravstveno varstvo« ter člena 77.b in 77.c, ki se glasita:

»77.b členZavod opravlja naloge Nacionalne kontaktne točke za

čezmejno zdravstveno varstvo (v nadaljnjem besedilu: NKT) iz 6. člena Direktive 2011/24/EU, ki zagotavlja pacientom naslednje informacije in jih objavi na svojih spletnih straneh:

– o izvajalcih zdravstvene dejavnosti,– o dovoljenju za opravljanje zdravstvene dejavnosti,– o standardih in smernicah glede kakovosti in varnosti,

ki jih morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti v Republiki Slo-veniji izpolnjevati in kateri izvajalci zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji jih izpolnjujejo,

– o nadzoru in oceni izvajalcev zdravstvene dejavnosti,– o dostopnosti bolnišnic za invalidne osebe,– o pravicah pacientov v skladu z zakonom, ki ureja

pacientove pravice,– o pritožbenih postopkih v primeru kršitev pravic pacien-

tov v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice,– o razpoložljivih pravnih sredstvih za ugotavljanje ka-

zenske in odškodninske odgovornosti,– o kontaktnih podatkih NKT drugih držav članic Evrop-

ske unije.NKT zagotovi tudi informacije o pravici do zdravljenja v

tujini na podlagi 44.a, 44.b in 44.c člena tega zakona, zlasti informacije o:

– obsegu povračila stroškov zdravljenja in– pravicah in postopku uveljavljanja pravic do zdravlje-

nja.Informacije iz prejšnjega odstavka morajo jasno raz-

mejiti pravico do zdravljenja v tujini na podlagi 44.a, 44.b ali 44.c člena zakona.

NKT se:– posvetuje z organizacijami pacientov, izvajalci zdra-

vstvene dejavnosti in nosilci zdravstvenega zavarovanja,– sodeluje z NKT drugih držav članic Evropske unije in

Evropsko komisijo,– izmenjuje informacije iz prvega odstavka tega člena z

NKT drugih držav članic Evropske unije.Informacije iz prvega odstavka tega člena, s katerimi

Zavod ne razpolaga, posredujejo Zavodu zavezanci, ki te in-formacije obdelujejo na podlagi zakonov ali drugih predpisov.

77.c členIzvajalci zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji

zagotavljajo pacientom naslednje informacije o:– možnostih zdravljenja, ki ga zagotavljajo,– čakalnih dobah za posamezno zdravstveno storitev

ter zagotovljeni kakovosti in varnosti zdravstvene dejavnosti,– cenah zdravstvenih storitev, ki jih zagotavljajo, in pra-

vici do predložitve računa za opravljeno zdravstveno storitev,– obsegu povračila stroškov zdravljenja na podlagi

44.b in 44.c člena tega zakona,– pravicah in postopku uveljavljanja pravic do zdravljenja

na podlagi 44.b in 44.c člena tega zakona,– zavarovanju poklicne odgovornosti zdravstvenih de-

lavcev,– dovoljenju za opravljanje zdravstvene dejavnosti.Izvajalci zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji do

15. januarja za preteklo koledarsko leto ministrstvu, pristojne-mu za zdravje, sporočijo podatke o uveljavljanju zdravstvenih storitev pacientov iz drugih držav članic Evropske unije.«.


14. členV 79.b členu se v drugem odstavku:– devetnajsta in dvajseta alinea spremenita tako, da se

glasita:»– podatki o predpisanih medicinskih pripomočkih in pre-

jetih medicinskih pripomočkih,– podatki o predpisanih zdravilih na recept in izdanih

zdravilih na recept,«;– za dvajseto alineo dodata novi enaindvajseta in dvain-

dvajseta alinea, ki se glasita:»– podatki o zdravstvenem stanju, vključno z diagnozo,– podatki o začasni zadržanosti od dela.«.V četrtem odstavku se za petnajsto alineo pika nadomesti

z vejico ter dodata novi šestnajsta in sedemnajsta alinea, ki se glasita:

»– poklicna kvalifikacija zdravstvenega delavca pri izva-jalcu,

– elektronska pošta in telefon zdravstvenega delavca pri izvajalcu.«.

V desetem odstavku se druga alinea spremeni tako, da se glasi:

»– s sodnim oziroma Poslovnim registrom Slovenije za pridobivanje podatka o tem, ali je določena oseba družbenik oziroma ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba ter v katerem subjektu vpisa je ta oseba družbenik oziroma ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba. Te podatke je iz sodnega oziroma Poslovnega registra Slovenije Zavod upravičen pridobivati ne glede na določbe 50., 51. in 52. člena Zakona o sodnem re-gistru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08 in 49/09).«.

15. členV drugem odstavku 81. člena se peta alinea spremeni

tako, da se glasi:»– odloča o začasni zadržanosti od dela v primeru kršitev

iz 35. člena tega zakona in na podlagi ugotovitev iz drugega odstavka 77. člena tega zakona;«.

16. členV 84. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:»Kadar uradna oseba, ki vodi postopke v zvezi z uvelja-

vljanjem pravic in drugih zahtev iz obveznega zavarovanja, nima določenega strokovnega znanja, lahko zaradi ugotavlja-nja ali presoje dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, pri-dobi mnenje, ki ga poda imenovani zdravnik, član zdravstvene komisije ali drug zdravnik Zavoda.«.

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

17. členV Zakonu o prispevkih za socialno varnost (Uradni list

RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 – ZPSV-C, 97/01 – ZSDP, 97/01, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2 in 56/13 – ZŠtip-1) 1. februarja 2014 prenehajo veljati 3. člen, drugi odstavek 4. člena in prvi in drugi odstavek 6. člena v delu, v katerem se nanašajo na obvezno zdravstveno zavarovanje, pri čemer se za delodajalca po 48. in 49. členu zakona šteje tudi pravna oseba, ki jo bremenijo izplačana nadomestila plač oziroma dohodkov, kot je zlasti Republika Slovenija, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in Javni jamstveni, preživ-ninski in invalidski sklad Republike Slovenije.

18. členRezerve izkazane na dan 30. september 2013 in obliko-

vane na podlagi preteklih pozitivnih izidov dopolnilnega zava-rovanja, ki so v skladu s 4. točko drugega odstavka 62. člena

zakona namenjene za izvajanje dopolnilnega zavarovanja in jih zavarovalnice na podlagi Sklepa o podrobnejših navo-dilih za računovodsko spremljanje in izkazovanje poslovnih dogodkov v zvezi z izvajanjem izravnave pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 89/05, 31/06 in 99/10) izkazujejo kot posebno postavko »Rezerv iz dobička«, se najkasneje do 30. junija 2014 v celoti namenijo za izvajanje dopolnilnega zavarovanja.

19. členDo ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja davčni postopek,

prispevek od osnove, določene v drugem odstavku 55.a čle-na zakona, če izplačevalec dohodka iz prve alineje prvega odstavka 55.a člena zakona ni plačnik davka v skladu z za-konom, ki ureja davčni postopek, ugotovi davčni organ z od-ločbo, s katero izračuna akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevek v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 55.a člena zakona. Zavezanec za prispevek mora plačati prispevek v roku in na način, ki je določen za akonta-cijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevek v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 55.a člena zakona.

Če se v primerih iz prejšnjega odstavka v skladu z zako-nom, ki ureja davčni postopek, akontacija dohodnine od do-hodkov, od katerih se plačuje prispevek v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 55.a člena zakona, ne odmeri, prispevek od osnove, določene v drugem odstavku 55.a člena zakona, ugo-tovi davčni organ z odločbo enkrat letno za koledarsko leto, s katero izračuna prispevek, na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga za potrebe akontacije dohodnine od teh dohod-kov. Davčni organ odločbo izda najpozneje do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. Zavezanec za prispevek mora prispevek plačati v 30 dneh od vročitve odločbe.

20. členMinister, pristojen za zdravje, izda predpis iz sedmega

odstavka 44.c člena zakona v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.

21. členZavezanci iz petega odstavka 77.b člena zakona po-

sredujejo Zavodu informacije iz prvega odstavka 77.b člena zakona, s katerimi Zavod ne razpolaga, v 30 dneh od uvelja-vitve tega zakona.

22. členPostopki iz pete alinee drugega odstavka 81. člena

Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarova-nju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A in 63/13 – ZIUPTDSV), ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se zaključijo v skladu z dosedanjimi predpisi.

23. členTa zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-

dnem listu Republike Slovenije.Ne glede na prejšnji odstavek se spremenjeni 17., 50.,

51., 54. in 55. člen, 55.a člen in spremenjeni 57. člen zakona začnejo uporabljati 1. februarja 2014 oziroma za obračunsko obdobje po 1. februarju 2014.





MINISTRSTVA3307. Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja

površinskih voda

Na podlagi petega odstavka 101. člena, osmega od-stavka 101.a člena in šestega odstavka 103. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12) izdaja minister za kmetijstvo in okolje

P R A V I L N I Ko obratovalnem monitoringu stanja

površinskih voda

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen(vsebina)

(1) Ta pravilnik določa za obratovalni monitoring stanja površinskih voda parametre, obseg, metodologijo vzorčenja, merjenja in analiziranja vzorcev, vrednotenje vpliva na stanje površinskih voda, vsebino poročila ter način in obliko eviden-tiranja in sporočanja podatkov o obratovalnem monitoringu stanja površinskih voda.

(2) Ta pravilnik določa mesta vzorčenja, parametre in obseg obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču v skladu s 3. točko priloge III Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta 2011/97/EU z dne 5. decembra 2011 o spre-membah Direktive 1999/31/ES v zvezi s posebnimi merili za skladiščenje kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek (UL L št. 328 z dne 10. 12. 2011, str. 49).

(3) Ta pravilnik podrobneje določa tudi tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda, in podrobnejše razloge za odvzem pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda.

2. člen(uporaba)

(1) Ta pravilnik se uporablja za obratovalni monitoring stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odvajanja odpadne vode na stanje površinskih voda na podlagi pred-pisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(2) Ta pravilnik se uporablja tudi za obratovalni monito-ring stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odva-janja tekočih odpadkov oziroma odpadne vode iz proizvodnje titanovega dioksida na stanje površinskih voda na podlagi predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki iz proizvodnje titanove-ga dioksida, in zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču na stanje površinskih voda na podlagi predpi-sa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

(3) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na odvajanje odpadne vode iz naprave, se uporabljajo tudi glede odvajanja odpadnih in izcednih voda iz odlagališča ter glede odvajanja tekočih odpadkov oziroma odpadne vode iz proizvodnje tita-novega dioksida, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida, lahko odvajajo v vode, razen kadar ta pravilnik določa drugače.

(4) Za umetna in močno preoblikovana vodna telesa se navajanje razreda ekološkega stanja šteje za navajanje ra-zreda ekološkega potenciala, razen kadar ta pravilnik določa drugače.

3. člen(izjeme)

Ta pravilnik se ne uporablja za obratovalni monitoring sta-nja morja.

4. člen(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:1. analizna metoda je analizna metoda v skladu s predpi-

som, ki ureja monitoring stanja površinskih voda;2. dolvodno mesto vzorčenja je mesto vzorčenja, name-

njeno ugotavljanju vpliva delovanja zavezanca na stanje povr-šinskih voda;

3. ekološki tip površinske vode je tip površinske vode za vrednotenje ekološkega stanja, določen v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda;

4. emisija snovi v vode je izpust snovi v vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpa-dnih voda v vode in javno kanalizacijo;

5. hidroekoregija je hidroekoregija iz predpisa, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda;

6. izcedna voda je izcedna voda v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih;

7. izlužek odpadkov je izlužek v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih;

8. iztok je iztok v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;

9. meja določljivosti je meja določljivosti v skladu s predpi-som, ki ureja monitoring stanja površinskih voda;

10. meja zaznavnosti je meja zaznavnosti v skladu s pred-pisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda;

11. merilna negotovost je merilna negotovost v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda;

12. mesto vzorčenja brez vpliva je mesto vzorčenja, name-njeno ugotavljanju stanja površinske vode, na katerega ne vpliva delovanje zavezanca;

13. naprava je naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;

14. območje mešanja je območje mešanja v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda;

15. območje odlagališča je območje odlagališča v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih;

16. odlagališče je odlagališče v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih;

17. onesnaževalo je onesnaževalo v skladu z zakonom, ki ureja vode;

18. parametri kemijskega stanja so parametri kemijskega stanja v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda;

19. posebna onesnaževala so posebna onesnaževala v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda;

20. razred ekološkega stanja oziroma razred ekološkega potenciala je razred ekološkega stanja oziroma ekološkega po-tenciala v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda;

21. splošni fizikalno-kemijski parametri so splošni fizikal-no-kemijski parametri v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda;

22. srednji pretok vodotoka je srednji pretok v skladu s predpisom, ki ureja kriterije za določitev ter način spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka;

23. zavezanec je povzročitelj obremenitve, ki mora kot upravljavec naprave iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, na-prave za proizvodnjo titanovega dioksida iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida, ali upra-vljavec odlagališča ali podzemnega skladišča iz predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, v skladu s predpisi iz te točke izvajati obratovalni monitoring stanja površinskih voda.


II. OBSEG OBRATOVALNEGA MONITORINGA STANJA POVRŠINSKIH VODA

5. člen(izvedba obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda)

(1) Izvedba obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda obsega:

– merjenje temperature vode, električne prevodnosti, pH, nasičenosti vode s kisikom, koncentracije v vodi raztopljenega kisika na mestu vzorčenja,

– merjenje drugih parametrov, ki se jih meri na mestu vzorčenja in so vključeni v program obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda,

– vzorčenje površinskih voda,– pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev,– prevzem vzorcev v laboratoriju,– pripravo vzorcev v laboratoriju, merjenje in analizo od-

vzetih vzorcev,– vrednotenje rezultatov analiz in vpliva glede na posame-

zne parametre, ki so predmet obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odvajanja odpadne vode iz naprave, ugotavljanja vpliva odvajanja tekočih odpad-kov oziroma odpadne vode iz proizvodnje titanovega dioksida ali ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču na stanje površinskih voda in

– izdelavo poročila o opravljenih meritvah, analizah in vrednotenjih iz prejšnje alineje.

(2) Izvedba obratovalnega monitoringa stanja površin-skih voda zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču obsega poleg vsebin iz prejšnjega odstavka tudi meritve hidroloških parametrov, in sicer podatkov o vodostaju ali pretoku vodotoka.

6. člen(določitev mest vzorčenja)

(1) Mesta vzorčenja za izvajanje obratovalnega monito-ringa stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odva-janja odpadne vode se določijo tako, da se zagotovijo podatki o vsebnostih onesnaževal, ki se odvajajo z odpadno vodo, v vodotoku:

– na mestu vzorčenja brez vpliva, to je gorvodno od iztoka oziroma na območju, kjer ni vpliva odvajanja odpadne vode, ki je predmet obravnave, in

– na dolvodnem mestu vzorčenja, to je dolvodno od iztoka odpadne vode na mestu, kjer je odpadna voda popolnoma pre-mešana s površinsko vodo vodotoka, vendar pred mešanjem s površinsko vodo pritoka vodotoka, če se dolvodno od iztoka odpadne vode nahaja en ali več pritokov.

(2) Če je v načrtu upravljanja voda iz predpisa, ki ureja načrt upravljanja voda, za posamezen iztok prikazano obmo-čje mešanja, se mesto vzorčenja iz druge alineje prejšnjega odstavka določi tik pod dolvodno mejo tega območja mešanja.

(3) Mesta vzorčenja za izvajanje obratovalnega monitorin-ga stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču se določijo tako, da se zagotovijo podatki o vsebnostih onesnaževal v vodotoku na območju odlagališča za najmanj eno mesto vzorčenja:

– na mestu vzorčenja brez vpliva, to je gorvodno od odla-gališča oziroma na območju, kjer ni vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču,

– na dolvodnem mestu vzorčenja, to je dolvodno od odla-gališča, vendar pred mešanjem s površinsko vodo pritoka, če se dolvodno od odlagališča nahaja en ali več pritokov, in

– na mestih vzorčenja, kjer se površinska voda napaja iz podzemne vode iz vplivnega območja odlagališča v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemnih voda.

(4) Če je mesto vzorčenja iz tretje alineje prejšnjega od-stavka gorvodno od odlagališča oziroma na območju, kjer ni vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču, se lahko to mesto vzorčenja uporablja kot mesto vzorčenja brez vpliva.

(5) Če na vodotoku ni mogoče izbrati mesta vzorčenja brez vpliva v skladu s prvo alinejo prvega odstavka tega člena ali prvo alinejo prejšnjega odstavka, se določi mesto vzorčenja brez vpliva na primerljivem vodotoku.

(6) Primerljiv vodotok iz prejšnjega odstavka je vodotok, za katerega velja, da:

1. je razvrščen v isto hidroekoregijo,2. ima prispevno površino, manjšo od 10 km2, če gre za

odvajanje v vodotok s prispevno površino, manjšo od 10 km2,3. je razvrščen v isti ekološki tip vodotoka, če gre za obra-

tovalni monitoring stanja vodotoka, ki je razvrščen v ekološki tip, in

4. je iz načrta upravljanja voda iz predpisa, ki ureja načrt upravljanja voda, razvidno, da:

– obremenitev tega vodotoka glede na parametre, ki so predmet spremljanja vpliva po tem pravilniku, ni ali so njihovi vplivi zanemarljivi, in

– so obremenitve tega vodotoka, ki niso obremenitve iz prejšnje alineje, primerljive.

(7) Mesta vzorčenja za izvajanje obratovalnega moni-toringa stanja površinskih voda se določi v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave ali odlagališča na podlagi predloga, ki ga izdela oseba, ki ima pooblastilo iz 15. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalec obra-tovalnega monitoringa stanja površinskih voda). Lokacija mest vzorčenja se opredeli s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000.

7. člen(parametri obratovalnega monitoringa stanja

površinskih voda)(1) Obratovalni monitoring stanja površinskih voda zaradi

ugotavljanja vpliva odvajanja odpadne vode iz naprave vklju-čuje monitoring parametrov onesnaženosti, s katerimi se izraža emisija snovi in toplote ter so za napravo, ki je predmet obrav-nave, vključeni v obratovalni monitoring odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda ter pogoje za njegovo izvajanje, če je zanje pri obratovanju naprave predpisano spremljanje vpliva odvajanja odpadne vode na stanje površinskih voda.

(2) Obratovalni monitoring stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odvajanja tekočih odpadkov oziroma odpa-dne vode iz proizvodnje titanovega dioksida v vode vključuje monitoring parametrov onesnaženosti, s katerimi se izraža emi-sija snovi in toplote in so za napravo za proizvodnjo titanovega dioksida vključeni v obratovalni monitoring tekočih odpadkov oziroma odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda ter pogoje za njegovo izvajanje.

(3) Obratovalni monitoring stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču vklju-čuje naslednje parametre obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda:

– parametre kemijskega stanja, splošne fizikalno-kemij-ske parametre in posebna onesnaževala,

– parametre, ki se lahko pojavljajo v izcedni ali odpadni vodi ali izlužku odpadkov glede na vrsto odpadkov, ki se odla-gajo na odlagališču, in

– parametre, za katere rezultati monitoringa kemijskega stanja podzemnih voda kažejo vpliv odlagališča na kakovost podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemnih voda.

(4) Parametre obratovalnega monitoringa stanja površin-skih voda se določi v okoljevarstvenem dovoljenju za obrato-vanje naprave ali odlagališča.

(5) Predlog parametrov obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda, ki ga vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priloži upravljavec odlagališča, izdela pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda


na podlagi analize tehnološkega postopka, ki povzroča one-snaženost:

– izcedne ali odpadne vode, če gre za ugotavljanje vpliva odvajanja izcedne ali odpadne vode z območja odlagališča, in

– izcedne ali odpadne vode ali izlužka odpadkov, če gre za ugotavljanje vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču.

(6) Meritve ali analize posameznega parametra iz prve alineje tretjega odstavka tega člena niso potrebne, če:

1. rezultati obratovalnega monitoringa najmanj šestih pre-teklih koledarskih let kažejo, da:

– je bila vsebnost tega parametra na dolvodnem mestu vzorčenja manjša od meje določljivosti za ta parameter in

– ni zaznati naraščanja vsebnosti tega parametra na dolvodnem mestu vzorčenja,

2. je iz rezultatov monitoringa stanja površinskih voda, ki ga zagotavlja država, razvidno, da zadevno vodno telo ni čezmerno obremenjeno s tem parametrom, in

3. je iz načrta upravljanja voda iz predpisa, ki ureja načrt upravljanja voda, razvidno, da ta parameter ni vzrok za oceno, da cilji za zadevno vodno telo ne bodo ali verjetno ne bodo doseženi.

(7) V okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje posa-mezne naprave ali odlagališča se kot parameter obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda lahko določi tudi katerikoli drug parameter, če se ugotovi, da:

– emisija snovi v vode zaradi odvajanja odpadne vode lahko povzroči znatno povečanje vsebnosti tega parametra v površinski vodi v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanaliza-cijo, ali

– gre za komunalno ali skupno čistilno napravo, na kateri se čisti industrijska odpadna voda, ki vsebuje ta parameter.

(8) Obratovalni monitoring stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču vklju-čuje tudi meritve hidroloških parametrov iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika, razen če se podatki o teh hidroloških parametrih na mestih vzorčenja iz tega pravilnika spremljajo v okviru hidrološkega monitoringa, ki ga zagotavlja država.

8. člen(pogostost in čas vzorčenja, meritev in analiz)

(1) Vzorčenje, meritve in analize v površinski vodi se iz-vajajo v obdobju koledarskega leta z enakomernimi presledki, ki ne smejo biti daljši od:

– enega meseca za parametre obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda, ki se izražajo s parametri kemijskega stanja,

– treh mesecev za parametre obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda, ki se izražajo s posebnimi onesna-ževali,

– treh mesecev za parametre obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda, ki se izražajo s splošnimi fizikalno-kemij-skimi parametri ekološkega stanja,

– treh mesecev za parametre obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda, za katere v predpisu, ki ureja stanje površinskih voda, niso določeni okoljski standardi kakovosti ali mejne vrednosti za razvrščanje v razrede ekološkega stanja in

– treh mesecev za hidrološke parametre iz drugega od-stavka 5. člena tega pravilnika.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se vzorčenje, meritve in analize posameznega parametra iz prve alineje prejšnjega odstavka lahko izvajajo z enakomernimi presledki, ki niso daljši od treh mesecev, če rezultati obratovalnega monitoringa sta-nja površinskih voda najmanj enega preteklega koledarskega leta kažejo, da je bila vsebnost tega parametra na dolvodnem mestu vzorčenja manjša od meje določljivosti za ta parameter.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se vzorčenje, meritve in analize parametrov obratovalnega monitoringa sta-nja površinskih voda, ki so nagnjeni h kopičenju v sedimentu oziroma živih organizmih, izvaja:

– enkrat letno v živih organizmih za onesnaževala, ki se izražajo s parametri kemijskega stanja, za katere so s predpi-som, ki ureja stanje površinskih voda, določeni okoljski standar-di kakovosti, izraženi kot vrednost parametra kemijskega stanja v tkivu živih organizmov, in

– enkrat na tri leta v sedimentu oziroma živih organizmih za onesnaževala, za katere je s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, določeno, da se zaradi zagotavljanja dolgo-ročne analize trendov koncentracij spremljajo v sedimentu ali živih organizmih.

(4) Če gre za obratovalni monitoring stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na od-lagališču, ki ima pravnomočno odločbo o zaprtju odlagališča odpadkov, se vzorčenje in meritve v površinski vodi izvajajo dvakrat letno, pri čemer mora biti časovni presledek med dve-ma zaporednima meritvama najmanj šest mesecev.

(5) Pri odvajanju odpadne vode s praznjenjem naprave ali izravnalnega bazena ali na drug šaržni način je treba vzorčenje in meritve izvesti v času odvajanja odpadne vode.

(6) Vzorčenje in meritve iz tega člena se izvajajo:– na mestu vzorčenja brez vpliva in na dolvodnem mestu

vzorčenja v istem dnevu in s čim krajšim časovnim presledkom in– v času stabilnih hidroloških razmer pri pretokih, ki so

manjši od srednjega pretoka.(7) Če za vodotok na mestu iztoka ne obstajajo podatki hi-

drološkega monitoringa o srednjem pretoku, ki ga zagotavlja dr-žava, se čas vzorčenja in meritev iz tega člena načrtuje na pod-lagi podatkov hidrološke postaje državne hidrološke mreže na hidrološko podobnem povodju ali porečju, ki jo določi Agencija Republike Slovenje za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija).

III. METODOLOGIJA VZORČENJA, MERJENJA, ANALIZIRANJA IN OBDELAVE VZORCEV

9. člen(vzorčenje)

(1) Za vzorčenje površinske vode, živih organizmov in sedimenta zaradi ugotavljanja vsebnosti parametrov iz 7. člena tega pravilnika se uporabljajo referenčne metode, določene s standardi iz priloge, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Posode za vzorce, reagenti ali metode za konzervi-ranje dela vzorca za analizo enega ali več parametrov obrato-valnega monitoringa stanja površinskih voda, razpošiljanje in shranjevanje vzorcev ter priprava vzorcev za analizo ne smejo vplivati na rezultate meritev. Vzorce je treba hraniti v posodah iz materialov, kakor je določeno s standardom SIST EN ISO 5667-3 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim stan-dardom.

(3) Za vzorčenje in hrambo vzorcev se lahko uporabljajo tudi druge metode v skladu z drugimi enakovrednimi medna-rodno priznanimi standardi ali druge metode, ki so validirane in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali v skladu z drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom, ali druge metode, za katere je izvajalec obratoval-nega monitoringa stanja površinskih voda pridobil akreditacijo, če dajejo rezultate, ki so enakovredni rezultatom, pridobljenim z referenčnimi metodami iz priloge tega pravilnika.

10. člen(analizne metode)

(1) Za analize vzorcev glede na vsebnost parametrov iz 7. člena tega pravilnika se uporabljajo analizne metode, vključno z laboratorijskimi, terenskimi in on-line metodami, ki so validirane in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali v skladu z drugim enakovrednim mednaro-dno priznanim standardom in temeljijo na:

– merilni negotovosti 50 odstotkov ali manj (k=2), ocenje-no na ravni ustreznih okoljskih standardov kakovosti v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, in


– meji določljivosti, ki znaša 30 odstotkov vrednosti ustre-znega okoljskega standarda kakovosti ali manj.

(2) Če za dani parameter iz 7. člena tega pravilnika okolj-skih standardov kakovosti ni na voljo ali če ni na voljo analiznih metod, ki izpolnjujejo minimalna izvedbena merila iz prejšnjega odstavka, se za analizo uporabi najboljša razpoložljiva tehnika, ki ne povzroča nesorazmerno visokih stroškov.

IV. VREDNOTENJE VPLIVA NA STANJE POVRŠINSKIH VODA

11. člen(vrednotenje parametrov obratovalnega monitoringa stanja

površinskih voda)(1) Sprememba vsebnosti posameznega parametra obra-

tovalnega monitoringa stanja površinskih voda v vodotoku (v nadaljnjem besedilu: sprememba vsebnosti parametra) se izra-čuna za letno povprečje vseh meritev parametra, ki je vključen v obratovalni monitoring stanja površinskih voda.

(2) Sprememba vsebnosti parametra se za parameter, za katerega je s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, določen okoljski standard kakovosti, izračuna kot razlika med letnim povprečjem izmerjenih vrednosti koncentracije tega pa-rametra na dolvodnem mestu vzorčenja in letnim povprečjem izmerjenih vrednosti koncentracije tega parametra na mestu vzorčenja brez vpliva na naslednji način:

Δ = LPD – LPBV,

pri čemer je:– Δ: sprememba vsebnosti parametra,– LPD: letno povprečje izmerjenih vrednosti koncentracije

parametra na dolvodnem mestu in– LPBV: letno povprečje izmerjenih vrednosti koncentracije

parametra na mestu vzorčenja brez vpliva (stanje površinske vode brez vpliva delovanja zavezanca).

(3) Pri izračunu letnih povprečnih vrednosti iz prejšnjega odstavka se:

– rezultat analize opredeli kot polovica vrednosti meje določljivosti za ta parameter, kadar je izmerjena koncentracija parametra pod mejo določljivosti, in

– za parametre, ki so skupna vsota dane skupine snovi, vključno z ustreznimi metaboliti, produkti razgradnje in reak-cijskimi produkti, vrednosti izmerjenih koncentracij, ki ne do-segajo meje določljivosti za posamezno snov, opredeli kot nič.

(4) Sprememba vsebnosti parametra se ne ugotavlja, če:1. gre za parameter, ki ni parameter iz drugega odstavka

tega člena, ali2. se na podlagi izračunov v skladu s tem členom ugotovi,

da je letno povprečje izmerjenih vrednosti koncentracije posa-meznega parametra na dolvodnem mestu vzorčenja:

– manjše od letnega povprečja izmerjenih vrednosti kon-centracije tega parametra na mestu vzorčenja brez vpliva ali

– manjše od meje določljivosti za ta parameter.(5) Če zavezanec ne zagotovi podatkov na mestu vzorče-

nja brez vpliva, se pri vrednotenju parametrov obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda upošteva, da je vrednost koncentracije posameznega parametra iz drugega odstavka tega člena na mestu vzorčenja brez vpliva enaka nič.

12. člen(vrednotenje vpliva na stanje površinskih voda)

Na podlagi vrednotenja parametrov obratovalnega moni-toringa stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odva-janja odpadne vode, ugotavljanja odvajanja tekočih odpadkov oziroma odpadne vode iz proizvodnje titanovega dioksida ali ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču se ugo-tovi, ali gre za čezmerno obremenitev okolja.

V. POROČILO TER EVIDENTIRANJE IN SPOROČANJE PODATKOV

13. člen(poročilo o obratovalnem monitoringu stanja

površinskih voda)(1) Izvajalec obratovalnega monitoringa stanja površin-

skih voda mora za vsako koledarsko leto izdelati poročilo o obratovalnem monitoringu stanja površinskih voda.

(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati po-datke o:

– izvajalcu obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda,

– zavezancu in njegovi dejavnosti,– mestih vzorčenja za izvajanje obratovalnega monitorin-

ga stanja površinskih voda, skupaj z opisom mesta vzorčenja (širina dna struge, širina omočenega dela struge, fotografija struge na mestu vzorčenja),

– vrednosti pretoka na hidrološki postaji iz sedmega od-stavka 8. člena tega pravilnika v času vzorčenja in meritev,

– vrsti meritev in obsegu parametrov v skladu s 7. členom tega pravilnika, ki so vključeni v obratovalni monitoring stanja površinskih voda,

– pogostosti in času vzorčenja,– načinu ter uporabljenih metodah vzorčenja,– izmerjenih vrednostih hidroloških parametrov na mestih

vzorčenja, če gre za obratovalni monitoring stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odla-gališču,

– izmerjenih vrednostih parametrov obratovalnega moni-toringa stanja površinskih voda,

– uporabljenih analiznih metodah in merilni opremi ter merilni negotovosti in meji določljivosti uporabljenih analiznih metod,

– rezultatih vsake posamezne meritve na mestu vzorčenja brez vpliva in na dolvodnem mestu vzorčenja ter vrednotenju parametrov obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda v skladu z 11. členom tega pravilnika,

– vrednotenju vpliva v skladu s prejšnjim členom in– sklepnih ugotovitvah o vplivu na stanje površinskih

voda, vključno z opredelitvijo morebitne čezmerne obremenitve okolja.

(3) Poročilo o obratovalnem monitoringu stanja površin-skih voda mora zavezanec poslati ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v elektronski obliki do 31. marca tekočega leta za preteklo leto na obrazcih, objavljenih na spletnih straneh agencije, ki so dostopni tudi pri agenciji.

14. člen(hramba podatkov in poročila)

(1) Podatki iz poročila iz prejšnjega člena se hranijo trajno v zbirki podatkov, ki jo vodi ministrstvo in je del informacijskega sistema okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

(2) Poročilo iz prejšnjega člena mora zavezanec hraniti najmanj pet let.

VI. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI POOBLAŠČENI IZVAJALEC OBRATOVALNEGA MONITORINGA STANJA

POVRŠINSKIH VODA

15. člen(pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja

površinskih voda)Pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja

površinskih voda se izda v obsegu, za katerega zaprosi oseba glede na vrsto, področje in obseg izvajanja obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda, če izpolnjuje pogoje za


izvajanje obratovalnega monitoringa iz zakona, ki ureja varstvo okolja, in tega pravilnika.

16. člen(tehnični pogoji za pridobitev pooblastila)

(1) Oseba iz prejšnjega člena mora glede usposobljenosti za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda izpolnjevati naslednje tehnične pogoje:

1. ima laboratorij, ki uporablja sistem vodenja kakovosti v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom,

2. je usposobljena za analizo parametrov obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda, katerih meritve izvaja, kar dokazuje na naslednji način:

– z navedbo validiranih in dokumentiranih analiznih me-tod, ki jih uporablja za analizo parametrov, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega mo-nitoringa stanja površinskih voda,

– z dokazilom, da izpolnjuje minimalna izvedbena merila za analizne metode iz 10. člena tega pravilnika, ki vključuje navedbo meje zaznavnosti, meje določljivosti in merilne ne-gotovosti za vsakega od parametrov, na katerega se nanaša vloga za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega mo-nitoringa stanja površinskih voda,

– s potrdilom o udeležbi v programih preskušanja stro-kovne usposobljenosti, ki pokrivajo analizne metode za para-metre, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda, pri koncentracijah, ki so značilne za programe monitoringa ke-mijskega ali ekološkega stanja v skladu s pravilnikom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda, in

– z rezultati analiz dostopnih referenčnih materialov, ki so reprezentativni za zbrane vzorce in vsebujejo ustrezne ravni koncentracij glede na okoljske standarde kakovosti ali mejne vrednosti za razvrščanje v razrede ekološkega stanja,

3. je usposobljena za analizo najmanj 75 odstotkov pa-rametrov obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda, za katere so s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, določeni okoljski standardi kakovosti, in

4. z najmanj tremi obstoječimi referencami (npr. izdelana strokovna študija, potrdilo o udeležbi na izobraževanju ipd.) iz obdobja zadnjih štirih let izkazuje poznavanje zakonodaje z naslednjih področij:

– stanja površinskih voda in monitoringa stanja površin-skih voda ter

– emisij v vode pri odvajanju odpadne vode.(2) Programe preskušanja strokovne usposobljenosti iz

tretje alineje 2. točke prejšnjega odstavka organizirajo akre-ditirane, mednarodno ali nacionalno priznane organizacije, ki izpolnjujejo zahteve standarda ISO/IEC 17043 ali drugega ena-kovredno mednarodno priznanega standarda. Rezultati udelež-be v teh programih se ocenijo na podlagi sistemov točkovanja, določenih v standardu ISO/IEC 17043, standardu ISO 13528 ali drugem enakovrednem mednarodno priznanem standardu.

17. člen(vloga za pridobitev pooblastila)

(1) Vloga za pridobitev pooblastila za izvajanje obrato-valnega monitoringa stanja površinskih voda mora vsebovati podatke o vlagatelju ter navedbo postopkov in parametrov v sklopu izvajanja obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda.

(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti tudi do-kazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena, če jih ministrstvo ne more pridobiti po uradni dolžnosti. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena so:

– seznam vseh parametrov v sklopu izvajanja obratoval-nega monitoringa stanja površinskih voda, na katere se nana-

ša vloga za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda, z navedbo validiranih in dokumentiranih analiznih metod, ki jih uporablja za analizo posameznega parametra, ter navedbo meje zaznavnosti, meje določljivosti in merilne negotovosti analizne metode za analizo vsakega posameznega parametra,

– potrdila o udeležbi v programih preskušanja strokov-ne usposobljenosti za parametre obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda pri koncentracijah, ki so značilne za programe obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda v skladu s tem pravilnikom,

– potrdila o analizah dostopnih referenčnih materialov, ki so reprezentativni za zbrane vzorce in vsebujejo ustrezne ravni koncentracij glede na okoljske standarde kakovosti v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, in

– seznam najmanj treh študij za vsako od področij iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki jih je vlagatelj vloge za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda izdelal, ali dokazil o njegovi udeležbi na strokovnih izpopolnjevanjih, posvetova-njih, seminarjih ali drugih oblikah izobraževanja z omenje-nega področja v zadnjih štirih letih, če gre za dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

18. člen(podrobnejši razlogi za odvzem pooblastila)

Podrobnejši razlogi za odvzem pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda so, če po-oblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa stanja površin-skih voda:

– več kakor dvakrat zaporedoma ne sodeluje ali ne-uspešno sodeluje v mednarodnem medlaboratorijskem pri-merjalnem preskušanju ali v programih medlaboratorijskega primerjalnega preskušanja, ki jih za pooblaščene izvajalce obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda organizira ministrstvo,

– več kakor dvakrat ne izvede obratovalnega monito-ringa stanja površinskih voda na mestih vzorčenja v skladu s 6. členom tega pravilnika,

– več kakor dvakrat ne izvede obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda za parametre v skladu s 7. členom tega pravilnika,

– več kakor dvakrat ne izvede obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda s pogostostjo v skladu z 8. členom tega pravilnika,

– več kakor dvakrat ne izvede obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda z uporabo metod iz 9. ali 10. člena tega pravilnika,

– več kakor dvakrat ne izvede vrednotenja parametrov obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda ali ga izve-de v nasprotju z 11. členom tega pravilnika,

– več kakor dvakrat vrednoti vpliv na stanje površinskih voda v nasprotju z 12. členom tega pravilnika ali

– več kakor dvakrat ne izdela poročila o obratovalnem monitoringu stanja površinskih voda v skladu s 13. členom tega pravilnika.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

19. člen(prehodne določbe)

(1) Obratovalni monitoring stanja površinskih voda v skla-du s tem pravilnikom lahko do pridobitve pooblastila za izva-janje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda na podlagi tega pravilnika, vendar najpozneje do 31. decembra 2015, izvaja pravna oseba na podlagi javnega pooblastila za


izvajanje monitoringa kakovosti površinskih voda v skladu z drugim odstavkom 97. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12).

(2) Obratovalni monitoring stanja površinskih voda v skla-du s tem pravilnikom lahko do izteka veljavnosti pooblastila, vendar najpozneje do 31. decembra 2014, izvaja tudi pravna oseba, ki ima veljavno pooblastilo za izvajanje:

– monitoringa stanja okolja zaradi odstranjevanja odpad-kov iz proizvodnje titanovega dioksida v skladu s Pravilnikom o monitoringu onesnaženosti okolja zaradi odpadkov iz proizvo-dnje titanovega dioksida (Uradni list RS, št. 57/00 in 43/04), če gre za obratovalni monitoring stanja zaradi ugotavljanja vpliva odvajanja tekočih odpadkov oziroma odpadne vode iz proizvo-dnje titanovega dioksida v vode, ali

– obratovalnega monitoringa onesnaževanja podzemne vode v skladu s Pravilnikom o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06 in 114/09), če gre za obratovalni monitoring stanja zaradi ugota-vljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču.

20. člen(poročila o obratovalnem monitoringu stanja površinskih

voda)(1) Poročila o obratovalnem monitoringu stanja povr-

šinskih voda, izdelana in predložena ministrstvu v skladu z dosedanjimi predpisi, se hranijo trajno, v obstoječi obliki, pri ministrstvu.

(2) Poročila o obratovalnem monitoringu stanja površin-skih voda za leto 2013 se hranijo na način in v obliki iz prej-šnjega odstavka.

21. člen(dokončanje postopkov)

Postopki za pridobitev, podaljšanje ali spremembo poo-blastila za izvajanje obratovalnega monitoringa onesnaženosti okolja, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se v delu, ki se nanaša na monitoring onesnaženosti površinskih voda, dokon-čajo v skladu s tem pravilnikom.

22. člen(začetek izvajanja obratovalnega monitoringa stanja

površinskih voda)Obratovalni monitoring stanja površinskih voda v skladu s

tem pravilnikom se začne izvajati 1. januarja 2014.

23. člen(prenehanje uporabe)

1. januarja 2014 se prenehajo uporabljati določbe Pra-vilnika o monitoringu onesnaženosti okolja zaradi odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida (Uradni list RS, št. 57/00 in 43/04) v delu, ki se nanaša na površinske vode.

24. člen(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-dnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-391/2013Ljubljana, dne 25. oktobra 2013EVA 2013-2330-0138

mag. Dejan Židan l.r.Minister

za kmetijstvo in okolje

PRILOGA: Metode vzorčenja površinskih voda

1. Vzorčenje površinske vodeVzorčenje površinske vode za parametre obratovalnega

monitoringa stanja površinskih voda iz 7. člena tega pravilnika in ravnanje z vzorci se izvede v skladu z naslednjim standardom:

– SIST ISO 5667-6, če gre za vzorčenje vodotoka,– SIST ISO 5667-4, če gre za vzorčenje jezera, in– SIST EN ISO 5667-3, če gre za pripravo embalaže,

transport in skladiščenje vzorcev.Vzorce površinske vode se odvzame:– na globini 0,5 m in čim bližje matici toka, če gre za

vzorčenje vodotoka, in– z integralnim vzorčevalnikom v celotnem vertikalnem

profilu, če gre za vzorčenje naravnega ali umetnega jezera ali vodnega objekta za zadrževanje voda, ki je določen kot močno preoblikovano vodno telo v skladu s predpisom, ki ureja določi-tev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda.

2. Vzorčenje živih organizmovVzorčenje školjk se izvede z ročnim grabilom. Vzorec se

hrani v polietilenskih vrečkah.Vzorčenje rib se izvaja z elektroribolovom v skladu s

standardoma SIST EN 14011 in SIST EN 14962.

3. Vzorčenje sedimentaVzorčenje sedimenta za parametre obratovalnega mo-

nitoringa stanja površinskih voda iz 7. člena tega pravilnika in ravnanje z vzorci se izvede v skladu z naslednjim standardom:

– SIST ISO 5667-12, če gre za odvzem vzorcev sedimen-ta v celinskih površinskih vodah,

– SIST ISO 5667-15, če gre za konzerviranje in ravnanje z blatom in vzorci sedimenta, in

– SIST EN ISO 5667-3, če gre za pripravo embalaže, transport in skladiščenje vzorcev.

Vzorec sedimenta se mokro preseje skozi siti z velikostjo odprtin 200 μm in nato 63 μm. Za kemijsko analizo sedimenta se uporablja granulacijska frakcija z velikostjo delcev, manjšo od 63 μm.

3308. Pravilnik o spremembi Pravilnika o strokovno medicinskih pogojih za odvzem krvi

Na podlagi 14., 19., 20., 21. in 22. člena Zakona o preskr-bi s krvjo (Uradni list RS, št. 104/06) izdaja minister za zdravje

P R A V I L N I K o spremembi Pravilnika o strokovno medicinskih

pogojih za odvzem krvi1. člen

V Pravilniku o strokovno medicinskih pogojih za odvzem krvi (Uradni list RS, št. 9/07 in 107/09) se v Prilogi 2 v točki B.4. »Merila za odklon krvodajalcev avtologne krvi in komponent krvi« besedilo »Akutne bakterijske infekcije« nadomesti z be-sedilom »Aktivne bakterijske infekcije«.

2. členTa pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-

dnem listu Republike Slovenije.


Tomaž Gantar l.r.Minister

za zdravje


3309. Sklep o dopolnitvi Sklepa o določitvi javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja ter delovnih mest na katerih so javni uslužbenci upravičeni do dodatka iz 10. točke prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor

Minister za izobraževanje, znanost in šport s soglasjem reprezentativnih sindikatov za dejavnost vzgoje in izobraže-vanja, podpisniki Aneksa št. 3 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 89/10), na podlagi petega odstavka 10. točke 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 86/08, 112/08, 3/09, 16/09, 23/09, 33/09, 48/09, 91/09, 83/10, 89/10, 59/11, 6/12, 40/12, 22/13 in 46/13) izdaja

S K L E Po dopolnitvi Sklepa o določitvi javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja ter delovnih mest na katerih so javni uslužbenci upravičeni

do dodatka iz 10. točke prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor

1. točkaV 1. točki Sklepa o določitvi javnih zavodov s področja

vzgoje in izobraževanja ter delovnih mest na katerih so javni uslužbenci upravičeni do dodatka iz 10. točke prvega od-stavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 90/11 in 38/12) se v tabeli Razvojni oddelki vrtcev za razvojni oddelek »Vrtec Vodmat Ljubljana« doda razvojni oddelek »Vrtec Antona Medveda Kamnik«.

2. točkaTa sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem



dr. Jernej Pikalo l.r.Minister

za izobraževanje, znanost in šport

Soglasje sindikatov:

Sindikatvzgoje, izobraževanja,

znanosti in kulture SlovenijeBranimir Štrukelj l.r.

Sindikatdelavcev v vzgojni,

izobraževalni in raziskovalni dejavnosti

Slovenije Bojan Hribar l.r.

USTAVNO SODIŠČE3310. Odločba o razveljavitvi sodbe Vrhovnega

sodišča

Številka: Up-117/12-19Datum: 10. 10. 2013

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritož-bi Splošne bolnišnice Jesenice, Jesenice, in družbe Zavaroval-nica Triglav, d. d., Ljubljana, ki ju zastopa Aleš Paulin, odvetnik v Ljubljani, na seji 10. oktobra 2013

o d l o č i l o :

Sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 153/2009 z dne 8. 9. 2011 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

O b r a z l o ž i t e v

A.1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo ugodilo zah-

tevku tožečih strank. Ugotovilo je, da je prva pritožnica odgo-vorna za nastanek telesnih poškodb, ki jih je mladoletna prva tožnica utrpela med hospitalizacijo pri njej. Sprejelo je stališče, da prva tožnica ne bi utrpela udarca, ki ji je povzročil zlom lobanjske kosti in krvavitev v možgane, ter s tem zvezanih posledic, če bi prva pritožnica pri njeni negi in varstvu ravnala kot dober strokovnjak. Odločilo je, da prva pritožnica ni doka-zala, da je ravnala, kot je treba, niti ni dokazala, da je škodni dogodek posledica drugih konkretno navedenih okoliščin ali celo naključja. Višje sodišče je ugodilo pritožbi pritožnic in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo. Zavrnitev je utemeljilo s tem, da na podlagi pravilne uporabe 215. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – v na-daljevanju ZPP) dejstvo, da ni bilo mogoče ugotoviti, zakaj je prišlo do poškodbe, ne gre v škodo pritožnic, ampak tožnikov. Sprejelo je stališče, da tožniki niso dokazali, da je poslabšanje zdravja prve tožnice posledica nestrokovnega ravnanja osebja prve pritožnice.

2. Vrhovno sodišče je ugodilo reviziji tožnikov in sod-bo Višjega sodišča spremenilo tako, da je pritožbi pritožnic zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločitev je utemeljilo na ugotovitvah, da so tožniki dokazali nedopustno ravnanje prve pritožnice, to je opustitev potrebnih ukrepov za preprečitev udarcev otroka ob trd predmet, ter da so tožniki izkazali, da verjetnost, da je ravnanje (opustitev) prve pritožnice povzročilo poškodbo prve tožnice, presega mejni prag verjetno-sti 50 odstotkov. Pojasnilo je, da je v odškodninski pravdi zaradi škode, povzročene z medicinsko napako, zaradi obrnjenega dokaznega bremena po prvem odstavku 131. člena Obligacij-skega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo – OZ) dokazno breme vsebine pravnega standarda vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja na pritožnicah. Sprejelo je stališče, da pritožnici nista dokazali, da je prva prito-žnica v zadostni meri poskrbela za varnost prve tožnice v času njenega bivanja pri njej, ter da zato prva pritožnica ni ravnala s skrbnostjo, ki se od nje pričakuje.

3. Pritožnici zatrjujeta kršitev pravic iz 14., 22., 23. in 33. člena Ustave. Zatrjujeta, da jima je Vrhovno sodišče kršilo pravice iz 14., 22. in 23. člena Ustave, ker pri odločanju o revi-ziji ni upoštevalo njunega pravočasnega odgovora na revizijo. Vrhovno sodišče naj bi pritožnicama kršilo navedene ustavne pravice tudi, ker naj bi se v nasprotju s predpisi spustilo v pre-sojo dejanskega stanja, ker naj bi nepravilno prevalilo dokazno breme glede protipravnosti in vzročne zveze na pritožnici in ker naj bi neupravičeno znižalo dokazni standard za ugotavljanje vzroka na stopnjo verjetnosti. Pritožnici menita, da je Vrhovno sodišče pri odločanju o reviziji vezano na ugotovitve Višjega sodišča, da predpostavki odškodninske odgovornosti nedopu-stnega ravnanja in vzročne zveze nista dokazani. Menita, da so navedbe Vrhovnega sodišča, da soglaša z oceno sodišča prve stopnje, po kateri bi morala prva pritožnica poskrbeti za nego in varstvo prve tožnice tako, da se ne bi mogla poškodovati, presplošne, ker iz njih ne izhaja, katere ukrepe naj bi prva pri-tožnica opustila. Poleg tega naj bi Vrhovno sodišče v nasprotju s sodno prakso uporabilo t. i. dokaze prima facie. Izpodbijana sodba naj bi posegala tudi v pravico pritožnic do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, ker naj bi pritožnici v prihodnosti


zaradi grozečega plačila škode utrpeli nedopustno izgubo. To naj bi utemeljevalo tudi hujše posledice izpodbijane od-ločitve za pritožnici.

4. Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-117/12 z dne 2. 4. 2013 ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 153/2009 z dne 8. 9. 2011 sprejelo v obravnavo. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem so-dišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče o tem obvestilo Vrhovno sodišče. V skladu z drugim odstavkom na-vedenega člena ZUstS je ustavno pritožbo poslalo v odgovor tožečim strankam, ki so nanjo odgovorile. Zatrjujejo, da iz navedb pritožnic v odgovoru na revizijo izhaja, da te ne bi v ničemer vplivale na odločitev Vrhovnega sodišča o njihovi reviziji, saj naj ne bi bile pomembne za odločitev v zadevi oziroma naj ne bi pripomogle k drugačni odločitvi. Poleg tega naj bi Vrhovno sodišče kljub formalnemu neupošte-vanju odgovora pritožnic na vse njune navedbe (posredno) odgovorilo in se do njih v obrazložitvi opredelilo. Zatrjujejo, da vprašanje pravilnosti uporabe pravil o dokaznem breme-nu spada na področje pravilne uporabe določb pravdnega postopka, zaradi česar naj bi bili očitki pritožnic, da revizija ni dovoljena, neutemeljeni. Menijo, da je stališče pritožnic, po katerem je Vrhovno sodišče vezano na ugotovitve Višjega sodišča o tem, katera stranka nosi dokazno breme, napačno. Tožeče stranke navajajo, da je Vrhovno sodišče obrazložilo, iz česa izhaja protipravnost ravnanja prve pritožnice, in poja-snilo vzročno zvezo. Nepravilne naj bi bile navedbe pritožnic, da je Vrhovno sodišče neutemeljeno in v nasprotju s sodno prakso znižalo dokazni standard, pri čemer tožeče stranke prilagajo sodno prakso, ki naj bi potrjevala izpodbijano odlo-čitev. Tožeče stranke še menijo, da obrazložitev izpodbijane sodbe tudi ni v nasprotju sama s seboj ter da pritožnicama pravica iz 33. člena Ustave ni mogla biti kršena, saj bosta morali plačati le tisto, kar jima bo naloženo s pravnomočno sodbo.

5. Odgovor tožečih strank je bil poslan pritožnicama. Na navedbe je odgovorila prva pritožnica, ki vztraja pri na-vedbah iz ustavne pritožbe. Meni, da je presoja, ali bi bile njene navedbe v odgovoru na revizijo lahko pomembne za odločitev v zadevi, v izključni pristojnosti rednega sodišča, ki odgovora na revizijo ni upoštevalo in je zapisalo, da ta ni bil vložen. Prva pritožnica tudi nasprotuje trditvam toženih strank glede uporabe pravil o dokaznem bremenu, vzroku poškodbe prve tožnice, protipravnosti njenega ravnanja ter znižanju dokaznega standarda.

B.6. Ustavno sodišče je pri pregledu spisa zadeve ugo-

tovilo, da je bila revizija prvi pritožnici vročena 23. 12. 2008, drugi pritožnici pa 11. 12. 2008. Rok za odgovor 30 dni se je tako za prvo pritožnico iztekel 22. 1. 2009, za drugo prito-žnico pa 10. 1. 2009. Odgovor na revizijo je za obe pritožnici 12. 1. 2009 vložil odvetnik Aleš Paulin. Glede na navedeno je odgovor na revizijo prve pritožnice pravočasen. Za drugo pritožnico pa je treba uporabiti pravila glede štetja rokov. Drugi odstavek 111. člena ZPP določa, da rok, določen v dnevih, začne teči

uradni list rs 091/2013, uredbeni del · razglašam zakon o spremembah stvarnopravnega zako-nika...

Documents