uradni list rs – 24/2007, uredbeni del...uradni list republike slovenije Št. 24 / 20. 3. 2007 /...

Uradni listRepublike Slovenije

Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Št. 24 Ljubljana, torek 20. 3. 2007 Cena 4,59 € · 1.100 SIT ISSN 1318-0576 Leto XVII

DRŽAVNI ZBOR1211. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije

(uradno prečiščeno besedilo) (ZDRS-UPB2)

Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 9. marca 2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ki obsega:

– Zakon o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS (Uradni list RS, št. 1/91-I z dne 25. 6. 1991),

– Zakon o dopolnitvi Zakona o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-A (Uradni list RS, št. 30/91-I z dne 14. 12. 1991),

– Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o državljan-stvu Republike Slovenije – ZDRS-B (Uradni list RS, št. 38/92 z dne 1. 8. 1992),

– odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-98/91-21 o razveljavitvi 28. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 61/92 z dne 24. 12. 1992),

– odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-69/92-30 o razveljavitvi 41. in 13.a člena Zakona o drža-vljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 61/92 z dne 24. 12. 1992),

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o drža-vljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-C (Uradni list RS, št. 13/94 z dne 10. 3. 1994),

– odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-89/99 o razveljavitvi tretjega odstavka 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, kolikor se nanaša na razlog nevarnosti za javni red, določen v 8. točki 10. člena tega zako-na (Uradni list RS, št. 59/99 z dne 23. 7. 1999),

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o drža-vljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-Č (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002) in

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o drža-vljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-D (Uradni list RS, št. 127/06 z dne 7. 12. 2006).

Št. 213-11/90-2/140Ljubljana, dne 9. marca 2007EPA 1193-IV

PredsednikDržavnega zbora

Republike SlovenijeFrance Cukjati, dr. med., l.r.

Z A K O NO DRŽAVLJANSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE

uradno prečiščeno besedilo (ZDRS-UPB2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. členTa zakon določa načine in pogoje pridobitve ter preneha-

nja državljanstva Republike Slovenije.

2. členDržavljan Republike Slovenije, ki ima tudi državljanstvo

tuje države, se na območju Republike Slovenije šteje za dr-žavljana Republike Slovenije, če mednarodna pogodba ne določa drugače.

II. PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA

3. členDržavljanstvo Republike Slovenije se pridobi:1. po rodu,2. z rojstvom na območju Republike Slovenije,3. z naturalizacijo, to je s sprejemom v državljanstvo na

podlagi prošnje,4. po mednarodni pogodbi.

1. Pridobitev državljanstva po rodu

4. členPo rodu pridobi državljanstvo Republike Slovenije otrok:1. če sta ob njegovem rojstvu oče in mati državljana Re-

publike Slovenije;2. če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan

Republike Slovenije, otrok pa je rojen v Republiki Sloveniji;3. če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan

Republike Slovenije, drugi pa je neznan ali je neznanega drža-vljanstva ali je brez njega, otrok pa je rojen v tujini.

5. členV tujini rojeni otrok, katerega eden od staršev je ob nje-

govem rojstvu državljan Republike Slovenije, drugi pa je tuj državljan, pridobi po rodu državljanstvo Republike Slovenije, če je do dopolnjenega 18. leta starosti priglašen kot državljan Republike Slovenije ali če se do dopolnjenega 18. leta starosti dejansko za stalno naseli v Republiki Sloveniji z roditeljem, ki je državljan Republike Slovenije.

Priglasitev iz prejšnjega odstavka ni potrebna, če bi otrok ostal brez državljanstva.

Otroka lahko priglasi za državljana Republike Slovenije tisti od staršev, ki je državljan Republike Slovenije. Če je otrok

Stran 2958 / Št. 24 / 20. 3. 2007 Uradni list Republike Slovenije

pod skrbništvom, ker nima staršev ali jim je odvzeta roditeljska pravica ali poslovna sposobnost, ga lahko priglasi skrbnik, ki je državljan Republike Slovenije, s soglasjem centra za socialno delo.

6. členDržavljanstvo Republike Slovenije pridobi oseba, rojena

v tujini, starejša od 18 let, ki do dopolnjenega 36. leta starosti da izjavo, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije in izpolnjuje naslednja pogoja:

1. da je od njenega rojstva do dane izjave eden od staršev državljan Republike Slovenije oziroma da je bil državljan Repu-blike Slovenije do smrti, če je umrl pred dano izjavo,

2. da ji po dopolnjenem 18. letu starosti državljanstvo Republike Slovenije ni prenehalo na podlagi odpusta, odreka ali odvzema.

Izjava o priglasitvi iz prvega odstavka prejšnjega člena in prvega odstavka tega člena se lahko vloži pri diplomatsko-kon-zularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni enoti ali ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve. Če organ ni pristojen za vpis matičnih dejstev, mora vlogo najpozneje v petih dneh odstopiti pristojnemu organu in o tem obvestiti vložnika vloge.

7. členPod pogoji iz 4., 5. in 6. člena tega zakona pridobi s

posvojitvijo državljanstvo Republike Slovenije tudi posvojenec – tujec, če je vsaj eden od posvojiteljev državljan Republike Slovenije in če se po predpisih države, katere državljan je posvojenec, s posvojitvijo vzpostavi med posvojiteljem in po-svojencem enako razmerje, kot je razmerje med starši in otroki (v nadaljnjem besedilu: popolna posvojitev).

8. členZa pridobitev državljanstva po 5. in 7. členu tega zako-

na se za otroka, starejšega od 14 let, zahteva tudi njegova privolitev.

Oseba, ki pridobi državljanstvo Republike Slovenije po določbah 4., 5., 6., 7. ali 9. člena tega zakona, se šteje od rojstva za državljana Republike Slovenije.

2. Pridobitev državljanstva z rojstvom na območju Republike Slovenije

9. členDržavljanstvo Republike Slovenije pridobi otrok, ki je ro-

jen ali najden na območju Republike Slovenije, če sta oče in mati neznana ali ni znano njuno državljanstvo ali pa sta brez državljanstva.

Otroku, ki je pridobil državljanstvo Republike Slovenije po prejšnjem odstavku, na zahtevo staršev preneha državljanstvo Republike Slovenije, če se do dopolnjenega 18. leta starosti ugotovi, da so starši tuji državljani. Državljanstvo mu preneha z dnem vročitve odločbe.

3. Pridobitev državljanstva z naturalizacijo

10. členPristojni organ lahko osebo, ki prosi za naturalizacijo, po

prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slove-nije, če je to v skladu z nacionalnim interesom. Pri tem mora oseba izpolnjevati naslednje pogoje:

1. da je dopolnila 18 let;2. da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izka-

že, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije;

3. da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca;

4. da ima zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost;

5. da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opra-vljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni;

6. da ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno za-porno kazen, daljšo od treh mesecev, ali da ji ni bila izrečena pogojna obsodba na zaporno kazen s preizkusno dobo, daljšo od enega leta;

7. da ji ni bila izrečena odpoved prebivanja v Republiki Sloveniji;

8. da njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države;

9. da ima poravnane davčne obveznosti;10. da da prisego o spoštovanju svobodnega demokra-

tičnega ustavnega reda, ki je utemeljen v Ustavi Republike Slovenije.

Šteje se, da je pogoj iz 2. točke prejšnjega odstavka iz-polnjen, če je oseba brez državljanstva, če dokaže, da ga po zakonu njene države izgubi s samo naturalizacijo ali če dokaže, da tuja država ne odloči o vlogi za prenehanje državljanstva v razumnem roku. Šteje se, da država ne odloči v razumnem roku, če je oseba vlogo za prenehanje državljanstva pri pristoj-nih organih vložila najpozneje v 60 dneh po izdaji zagotovila, in je v dveh letih od vročitve zagotovila storila vse potrebno za uspešno dokončanje postopka pri pristojnih organih matične države. Če dokaže, da njena država ne daje odpusta ali, da prostovoljno pridobitev tujega državljanstva šteje za nelojalno dejanje, ki je sankcionirano v njenih predpisih, zadošča izjava prosilca, da se odreka tujemu državljanstvu, če bo pridobil državljanstvo Republike Slovenije. Dokaza o izpolnjevanju 2. točke prvega odstavka tega člena ni treba predložiti državlja-nu države članice Evropske unije, če obstaja med državama vzajemnost.

Obvezni preizkus znanja slovenskega jezika iz 5. točke prvega odstavka tega člena opravi oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo, pred strokovno komisijo, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije in ki določi tudi kriterije za pisni in ustni preizkus znanja slovenskega jezika.

Šteje se, da je pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen:

1. če je oseba končala osnovno šolo v Republiki Slove-niji;

2. če je oseba uspešno dokončala javnoveljavni program srednješolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji;

3. če je oseba v Republiki Sloveniji pridobila izobrazbo na VI. ali VII. stopnji oziroma končala visokošolski ali univerzitetni študij po 25. 6. 1991;

4. če je oseba starejša od 60 let in dejansko živi v Slo-veniji 15 let;

5. če je oseba končala osnovno ali srednjo šolo s sloven-skim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah.

Pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi oseba, ki je nepismena, se pa govorno sporazumeva v slovenščini, kar dokaže s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenščini na osnovni ravni. Pogoja iz 5. točke prvega odstavka ni treba izpolnjevati osebi, ki zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo vsakdanje spo-razumevanje, ni sposobna opraviti izpita v zahtevani obliki. Dokaz o izpolnjevanju tega pogoja, ob zatrjevanem dejanskem stanju nezmožnosti opravljanja izpita, se izvede z izvedencem. Stroški, ki nastanejo zaradi izvedbe tega dokaza, so breme osebe.

Če je uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje iz 6. točke prvega odstavka tega člena, organ, pristojen za odloča-nje o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije, prekine postopek do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku.

Šteje se, da je pogoj iz 6. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če so podani pogoji za izbris obsodbe iz ka-zenske evidence.

Uradni list Republike Slovenije Št. 24 / 20. 3. 2007 / Stran 2959

Šteje se, da oseba dejansko živi v Republiki Sloveniji, če je fizično prisotna na njenem ozemlju, in je tu središče njenih interesov, kar se presoja na podlagi njenih poklicnih, ekonom-skih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo na to, da med osebo in Republiko Slovenijo obstajajo tesne in trajne povezave.

Šteje se, da ima oseba zagotovljeno materialno in so-cialno varnost, če ima zagotovljena sredstva najmanj v višini osnovnega minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialnem varstvu. Sredstva v višini osnovnega minimalnega dohodka mora imeti zagotovljena tudi za vsako osebo, ki jo mora preživljati.

Šteje se, da ima oseba urejen status tujca, če ima v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja za državljana Evropske unije ali, če tako določa drug zakon.

Prisega o spoštovanju svobodnega demokratičnega ustavnega reda, ki je utemeljen v Ustavi Republike Slovenije, se glasi: Izrekam zvestobo moji novi domovini Republiki Slo-veniji in se s prisego zavezujem, da bom spoštoval svobodni demokratični ustavni red Republike Slovenije, vrednote in na-čela svobode in demokracije in da bom kot državljan Republike Slovenije izpolnjeval svoje dolžnosti in obveznosti. Prisegam, da ne bom deloval in podpiral delovanja proti svobodnemu in demokratičnemu ustavnemu redu ali obstoju Republike Slo-venije in da protipravno ne bom ogrožal organov Republike Slovenije ali predstavnikov teh organov. Prisegam, da ne bom podpiral delovanja zoper interese Republike Slovenije z upora-bo nasilja ali pripravljalnih dejanj k uporabi nasilja.

Postopek in način slovesnega dejanja podaje prisege predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, v treh mesecih od začetka veljavnosti tega zakona.

11. členOsebi, ki vloži prošnjo za pridobitev državljanstva Repu-

blike Slovenije z naturalizacijo, se lahko izda zagotovilo, da bo sprejeta v državljanstvo, če izpolnjuje pogoje iz 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

Zoper zagotovilo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pri-tožba.

Pred odločitvijo o naturalizaciji tujca, ki predloži dokaz o izpolnjevanju pogojev iz 2. točke prvega odstavka 10. člena zakona, pristojni organ ponovno preveri pogoje iz 6. in 8. točke prvega odstavka 10. člena zakona.

Če stranka ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, se njena vloga zavrne.

Če oseba iz prvega odstavka tega člena v roku dveh let od vročitve zagotovila ne predloži dokazov iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena se šteje, da je svojo vlogo umaknila.

12. členPristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim

interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Re-publike Slovenije slovenskega izseljenca in njegovega potomca do četrtega kolena v ravni črti, če dejansko živi v Republiki Sloveniji vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Re-publike Slovenije osebo, ki je izgubila državljanstvo Republike Slovenije na podlagi odpusta ali odreka državljanstvu v skladu z določbami tega zakona ali v skladu s predpisi, ki so urejali državljanstvo na območju Republike Slovenije pred sprejemom tega zakona, če oseba dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno šest mesecev pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Re-publike Slovenije osebo, ki je že najmanj tri leti poročena z

državljanom Republike Slovenije, če dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona. Šteje se, da je pogoj neprekinjenega prebivanja izpolnjen, tudi če ose-ba fizično ni prisotna na ozemlju Republike Slovenije zaradi razlogov, ki na njeni strani ali na strani zakonca ne štejejo za prekinitev bivanja. Okoliščine zaradi katerih je kljub odsotnosti prosilca za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije izpol-njen pogoj neprekinjenega prebivanja, določi Vlada Republike Slovenije.

Oseba iz prejšnjega odstavka lahko na posebno prošnjo izjemoma pridobi državljanstvo Republike Slovenije, čeprav ne izpolnjuje pogoja iz 2. točke 10. člena tega zakona in pogoja neprekinjenega prebivanja iz prejšnjega odstavka, če s tem soglaša Vlada Republike Slovenije.

Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim inte-resom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Repu-blike Slovenije polnoletno osebo, rojeno na območju Republike Slovenije, če dejansko živi v Sloveniji od rojstva dalje in če izpolnjuje pogoje iz 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

Pri odločanju na podlagi prejšnjega odstavka lahko pri-stojni organ upošteva osebne, družinske, gospodarske, soci-alne in druge vezi, ki vežejo osebo na Republiko Slovenijo, ter posledice, ki bi jih povzročila zavrnitev prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Re-publike Slovenije osebo s statusom begunca, priznanega po zakonu o azilu, če dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno 5 let pred vložitvijo prošnje in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim inte-resom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republi-ke Slovenije osebo brez državljanstva (apatrida), če dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno 5 let pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Re-publike Slovenije osebo, ki je v Republiki Sloveniji obiskovala in uspešno zaključila najmanj visokošolski program, če dejansko živi v Republiki Sloveniji najmanj sedem let, od tega nepreki-njeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje, če ima urejen status tujca ter izpolnjuje pogoje iz 2., 4., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

13. členZ naturalizacijo lahko pridobi državljanstvo Republike Slo-

venije polnoletna oseba, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, pod pogojem, da dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca ter izpolnjuje pogoje iz 4., 6., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

Osebam iz 2. člena Zakona o odnosih Republike Slove-nije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06), ki uveljavljajo korist države iz nacionalnih razlogov, ni treba izpol-njevati pogoja neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi urejenega statusa tujca, pogoja 4. točke, če niso zavezanci za plačilo davkov v Republiki Sloveniji, pa tudi ne pogoja iz 9. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

Obstoj razlogov iz prvega odstavka tega člena na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije.

Če oseba uveljavlja korist države iz razloga, ki ne spa-da v pristojnost nobenega resornega organa, ugotovi obstoj razloga iz prvega odstavka tega člena Vlada Republike Slo-venije na podlagi mnenja ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.


13.a člen(razveljavljen)

14. členČe oče in mati pridobita državljanstvo Republike Slovenije

z naturalizacijo, ga na njuno prošnjo pridobi tudi njun otrok, ki še ni star 18 let.

Če eden od staršev pridobi državljanstvo Republike Slo-venije z naturalizacijo, ga pridobi tudi njegov otrok, ki še ni star 18 let, če ta roditelj za to zaprosi in če otrok živi z njim v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje ter ima urejen status tujca.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pridobi drža-vljanstvo Republike Slovenije otrok, ki je rojen v Republiki Slo-veniji in še ni dopolnil leto dni starosti, če za to zaprosi roditelj, ki pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo.

Če eden od staršev pridobi državljanstvo Republike Slo-venije z naturalizacijo na podlagi 13. člena tega zakona iz nacionalnih razlogov, ga pridobi tudi njegov otrok, ki še ni star 18 let, če ta roditelj za to zaprosi.

Otrok, ki nima staršev, ali čigar staršem je odvzeta ro-diteljska pravica ali poslovna sposobnost in od rojstva živi v Sloveniji, lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije na prošnjo skrbnika, ki je državljan Republike Slovenije in pri ka-terem otrok živi, če zaradi koristi otroka k njegovemu sprejemu v državljanstvo da soglasje ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve.

Če je otrok star več kot 14 let, se zahteva za pridobitev državljanstva po prejšnjih odstavkih tudi njegova privolitev.

V primeru posvojitve, pri kateri med posvojitelji in posvo-jencem ne nastane enako razmerje kot med starši in otroki, lahko na prošnjo posvojiteljev, državljanov Republike Slovenije, pridobi državljanstvo Republike Slovenije njun posvojenec, ki še ni star 18 let, če s posvojiteljema stalno živi v Sloveniji.

15. členKdor pridobi državljanstvo Republike Slovenije z natura-

lizacijo ali po 40. členu tega zakona, postane državljan Repu-blike Slovenije z dnem, ko mu je vročena odločba o pridobitvi državljanstva Republike Slovenije.

16. členOrgan, ki je izdal odločbo o pridobitvi državljanstva z

naturalizacijo, lahko razveljavi odločbo, če se ugotovi, da je bila naturalizacija dosežena z lažnimi izjavami ali z namernim prikrivanjem bistvenih dejstev ali okoliščin, ki bi vplivale na odločitev.

Odločba se razveljavi tudi v primeru, če je bila oseba spre-jeta v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi zagotovila tuje države, da ji bo tuje državljanstvo prenehalo, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije, če v roku, navedenem v odločbi o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenje, ne predloži dokaza, da ji je prenehalo prejšnje državljanstvo.

V primeru, da se razveljavi odločba o naturalizaciji star-šev, se lahko razveljavi tudi odločba o naturalizaciji za njihove otroke do 18. leta starosti, ki so pridobili državljanstvo Republi-ke Slovenije z naturalizacijo istočasno s starši.

III. PRENEHANJE DRŽAVLJANSTVA

17. členDržavljanstvo Republike Slovenije preneha:1. z odpustom,2. z odrekom,3. z odvzemom,4. po mednarodni pogodbi.

1. Prenehanje državljanstva z odpustom

18. členDržavljanu Republike Slovenije preneha državljanstvo

Republike Slovenije z odpustom (v nadaljnjem besedilu: od-pust iz državljanstva Republike Slovenije), če za to zaprosi in če izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da je dopolnil 18 let;2. da dejansko živi v tujini;3. da ni ovir zaradi vojaške dolžnosti;4. da je poravnal dolžne davke in druge zakonske obve-

znosti;5. da ima poravnane preživninske obveznosti iz zakonske

zveze in iz razmerja med starši in otroki do oseb, ki živijo v Sloveniji;

6. da zoper njega v Sloveniji ne teče kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, če pa je bil v Sloveniji obsojen na zapor, da je to kazen prestal;

7. da ima ali da dokaže, da bo sprejet v tuje državljan-stvo.

Kaj se šteje za ovire zaradi vojaške dolžnosti po 3. točki prejšnjega odstavka, podrobneje predpiše ministrstvo, pristojno za obrambne zadeve.

Organ, pristojen za odločanje o odpustu, lahko zavrne prošnjo za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, čeprav so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, če tako rešitev zahtevajo razlogi varnosti ali obrambe države oziroma če to terjajo vzajemnost ali drugi razlogi v zvezi z odnosi s tujo državo.

Organ, ki je pristojen za odločanje o odpustu, lahko za-vrne prošnjo za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, čeprav so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, če tako rešitev pogojujejo ekonomski, socialni ali nacionalni interesi države.

19. členOsebi, ki je zaprosila za odpust iz državljanstva Republike

Slovenije, se lahko izda zagotovilo o odpustu, čeprav ne izpol-njuje pogojev iz 2. in 7. točke prejšnjega člena.

Če oseba, ki ji je bilo izdano zagotovilo iz prejšnjega odstavka, v roku dveh let od vročitve zagotovila ne dokaže, da se je dejansko izselila iz Republike Slovenije in da ji je zagoto-vljeno tuje državljanstvo oziroma, da ga je že pridobila, se šteje, da je umaknila svojo prošnjo.

20. členOsebi, ki je odpuščena iz državljanstva Republike Slove-

nije, preneha državljanstvo z dnem, ko ji je vročena odločba o odpustu iz državljanstva Republike Slovenije.

21. členOrgan, ki je odločil o odpustu iz državljanstva Republike

Slovenije, lahko odpravi odločbo o odpustu, če oseba za to zaprosi in če v enem letu od vročitve odločbe ni pridobila tujega državljanstva.

Prošnja za odpravo odločbe o odpustu se lahko vloži v enem letu od vročitve odločbe.

22. členOtroku do dopolnjenega 18. leta starosti preneha drža-

vljanstvo Republike Slovenije na prošnjo obeh staršev, ki jima je državljanstvo prenehalo z odpustom, ali je državljanstvo Re-publike Slovenije prenehalo na ta način enemu od njiju, drugi pa nima državljanstva Republike Slovenije.

Če otrokovi starši živijo ločeno, otroku preneha drža-vljanstvo Republike Slovenije z odpustom na zahtevo tistega roditelja, pri katerem otrok živi oziroma kateremu je dodeljen v varstvo in vzgojo, in tudi sam prosi za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, ali v primeru, da je roditelj, pri katerem otrok živi, tujec. V obeh primerih je potrebno soglasje drugega roditelja.


Če drugi roditelj ne soglaša z odpustom otroka iz drža-vljanstva Republike Slovenije, otrok dobi odpust, če zaradi koristi otroka k njegovemu odpustu da soglasje ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve.

Soglasje je treba priložiti prošnji za odpust otroka iz drža-vljanstva Republike Slovenije.

Soglasje iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ni potrebno, če prebivališča drugega roditelja ni mogoče ugo-toviti ali če mu je odvzeta poslovna sposobnost ali roditeljska pravica.

23. členZaradi popolne posvojitve preneha državljanstvo Republi-

ke Slovenije z odpustom posvojencu, mlajšemu od 18 let, ki je državljan Republike Slovenije, če za to zaprosi posvojitelj, ki je tujec ali posvojitelj, ki prosi za odpust iz državljanstva Republi-ke Slovenije, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena.

24. členČe je otrok star več kot 14 let, se za prenehanje državljan-

stva Republike Slovenije zahteva tudi njegova privolitev.

2. Prenehanje državljanstva z odrekom

25. členPolnoletni državljan Republike Slovenije, ki je bil rojen

v tujini in tam živi, pa ima tudi tuje državljanstvo, se lahko do dopolnjenega 25. leta starosti odreče državljanstvu Republike Slovenije.

Če državljan Republike Slovenije izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, organ pristojen za odločanje o odreku, z odločbo ugotovi, da mu je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo z dnem, ko je podal izjavo o odreku državljanstvu Republike Slovenije.

Glede odreka državljanstvu mladoletnih otrok se smiselno uporabljajo določbe 22., 23. in 24. člena tega zakona.

3. Prenehanje državljanstva z odvzemom

26. členDržavljanu Republike Slovenije, ki dejansko živi v tujini

in ima tudi tuje državljanstvo, se lahko odvzame državljanstvo Republike Slovenije, če s svojim delom škoduje mednarodnim ali drugim interesom Republike Slovenije.

Za delo, s katerim se škoduje mednarodnim in drugim interesom Republike Slovenije, se šteje:

1. če oseba pripada organizaciji, katere aktivnost meri na rušenje ustavnega reda Republike Slovenije;

2. če oseba kot pripadnik tuje obveščevalne službe ško-duje interesom Republike Slovenije ali če tem interesom ško-duje s svojim delom v državnem organu ali organizaciji tuje države;

3. če je oseba pogosti storilec kaznivih dejanj, ki se prega-njajo po uradni dolžnosti, in prekrškov zoper javni red;

4. če oseba kljub pozivu pristojnega organa odkloni iz-polnitev z ustavo in zakonom predpisane dolžnosti državljana Republike Slovenije.

Šteje se, da ima oseba državljanstvo tuje države, če ima potno listino državljana tuje države ali če izvršuje vojaško dol-žnost po predpisih te države ali če je zaposlena v državnem organu ali v oboroženih silah tuje države.

Odločba o odvzemu državljanstva Republike Slovenije se lahko izjemoma izda brez udeležbe stranke v postopku.

Osebi, ki ji je odvzeto državljanstvo Republike Slovenije, to preneha z dnem vročitve odločbe; če odločbe ni mogoče vročiti, ji državljanstvo Republike Slovenije preneha z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

IV. SKUPNE DOLOČBE

27. členO pridobitvi državljanstva Republike Slovenije na podlagi

13. člena tega zakona odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

O pridobitvi državljanstva Republike Slovenije na podlagi 10., 12. in 14. člena tega zakona ter o izdaji zagotovila na pod-lagi 11. člena tega zakona odloča upravna enota.

O priglasitvi državljanstva na podlagi 5., 6. in 41. člena tega zakona odloča upravna enota.

O prenehanju državljanstva Republike Slovenije na pod-lagi drugega odstavka 9. člena, 18., 22., 23., 25. in 26. člena tega zakona ter o izdaji zagotovila na podlagi 19. člena tega zakona odloča upravna enota.

27.a členProšnja za pridobitev ali prenehanje državljanstva se vloži

na upravni enoti. Prošnja za pridobitev državljanstva Republike Slovenije na podlagi 13. člena tega zakona se lahko vloži tudi pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, ali diplomat-sko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, prošnja za prenehanje državljanstva pa se lahko vloži tudi pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini.

Uradna oseba najpozneje v 15 delovnih dneh od vložitve vloge po uradni dolžnosti priskrbi podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco državni organ sam, in zahteva podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug držav-ni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Po uradni dolžnosti zahteva tudi podatke o dejstvih, ki se štejejo za davčno tajnost in kažejo na izpolnjevanje pogoja iz 9. točke prvega ostavka 10. člena tega zakona.

Za odločanje v postopkih pridobitve in prenehanja drža-vljanstva je pristojna upravna enota, na območju katere ima oseba prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Če ima oseba v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno in začasno prebivališče, je pristojna upravna enota, na območju katere ima oseba prija-vljeno stalno prebivališče.

Če ima oseba v Republiki Sloveniji prijavljenih več zača-snih prebivališč, je pristojna upravna enota, na območju katere ima oseba prijavljeno zadnje začasno prebivališče.

Če oseba v Republiki Sloveniji nima prijavljenega niti stal-nega niti začasnega prebivališča, je pristojna upravna enota, na območju katere je oseba imela prijavljeno zadnje stalno ali začasno prebivališče. Če oseba v Republiki Sloveniji ni imela prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča, je pristojna upravna enota, na območju katere so imeli starši osebe prija-vljeno stalno ali začasno prebivališče. Če starši niso imeli prija-vljenega prebivališča v Republiki Sloveniji, je pristojna upravna enota, na območju katere je vpisano rojstvo osebe.

Če nobena navedena okoliščina ne obstaja ali ni obstaja-la, je za odločanje pristojna Upravna enota Ljubljana.

27.b členOdločba upravne enote, s katero je bilo odločeno, da

oseba pridobi državljanstvo Republike Slovenije, se predloži v revizijo ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, razen odločbe, izdane v postopku, ki je bil predhodno zaključen z izdajo zagotovila na podlagi 11. člena tega zakona.

Upravna enota upravno zadevo predloži v revizijo najpo-zneje v osmih dneh od dneva, ko je potekel rok za pritožbo. Odločba upravne enote, s katero je bilo odločeno, da oseba pridobi državljanstvo Republike Slovenije, postane dokončna z dnem, ko je k odločbi dano soglasje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

Ne glede na določbo 15. člena tega zakona postane ose-ba, ki pridobi državljanstvo Republike Slovenije v postopkih, ki spadajo v pristojnost upravne enote, državljan Republike Slovenije z dnem, ko poda prisego iz 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.


Upravna enota v primeru iz četrtega odstavka 12. člena tega zakona predloži upravno zadevo ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ki nato posebno prošnjo osebe predloži v soglasje Vladi Republike Slovenije.

27.c členMinistrstvo, pristojno za notranje zadeve, da v postopku

revizije soglasje k odločbi upravne enote.Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odločbo uprav-

ne enote odpravi in samo odloči o stvari, če ugotovi, da so bila na prvi stopnji nepopolno ali napačno ugotovljena dejstva, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali da je bil v postopku napačno uporabljen materialni predpis.

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, mora najpozne-je v dveh mesecih od dneva prejema upravne zadeve opraviti revizijo.

Kadar ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odločbo upravne enote odpravi, se rok iz prejšnjega odstavka lahko podaljša, vendar ne za več kot dva meseca.

27.d členPrvi in drugi odstavek 27.b člena in 27.c člen se upo-

rabljajo tudi v postopkih pridobitve državljanstva Republike Slovenije, ki se končajo z izdajo zagotovila na podlagi 11. člena tega zakona.

28. členMerila za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu

v državljanstvo Republike Slovenije po 10., 12. in 13. členu tega zakona ter za zavrnitev vloge za odpust iz državljanstva Republike Slovenije po četrtem odstavku 18. člena tega zakona določa Vlada Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije določa tudi merila za ugotavljanje pogoja iz 3., 4. in 8. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

29. členDržavljanstvo na prvi stopnji ugotavlja upravna enota, na

območju katere ima oseba stalno prebivališče. Ta je dolžna na zahtevo posameznika o njegovem državljanstvu izdati ugo-tovitveno odločbo. Ugotovitveno odločbo je dolžan izdati tudi na zahtevo organa, ki vodi postopek v zvezi z uveljavljanjem pravice posameznika.

30. členO pridobitvi ali prenehanju državljanstva je treba obvestiti

organ, pristojen za vodenje matičnega registra.

V. EVIDENCE O DRŽAVLJANSTVU

31. členPodatek o državljanstvu se za državljane Republike Slo-

venije zbira in nadalje obdeluje v matičnem registru v skladu z namenom zbiranja in nadaljnje obdelave osebnih podatkov v matičnem registru po določbah zakona, ki ureja matični register.

32. členMinistrstvo, pristojno za notranje zadeve, in upravne eno-

te vodijo evidenco oseb, ki so pridobile državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo ali na podlagi mednarodnih pogodb, in evidenco oseb, ki jim je državljanstvo Republike Sloveni-je prenehalo (v nadaljnjem besedilu: register državljanstev). Register državljanstev se vodi kot informatizirana podatkovna zbirka, ki jo vzdržuje ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Podatke vpiše v register organ, ki je odločil o pridobitvi ali pre-nehanju državljanstva. Register državljanstev je računalniško povezan z registrom tujcev in matičnim registrom.

V registru državljanstev se osebni podatki o osebah, ki se vpisujejo v register državljanstev, zbirajo in nadalje obde-lujejo za ugotavljanje, urejanje in uveljavljanje njihovih pravic

in obveznosti, odločanje o njihovih pravicah in obveznostih, spremljanje stanja na področju državljanstev, potrebe državnih organov in drugih uporabnikov, ki jih potrebujejo za opravljanje z zakonom določenih nalog oziroma za vodenje in vzdrževanje z zakonom predpisanih zbirk in izvajanje statističnih, zgodovin-skih in drugih raziskovanj, za katere imajo podlago v zakonu, ter za druge zakonite namene.

33. členV registru državljanstev se o osebah, ki so pridobile dr-

žavljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo ali na podlagi mednarodnih pogodb, vodijo ti podatki:

1. osebno ime,2. datum in kraj rojstva,3. enotna matična številka občana,4. spol,5. dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje, potrdilo o

prijavi prebivanja za državljana EU,6. stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji

(ob naturalizaciji),7. poklic in šolska izobrazba,8. državljanstvo do naturalizacije,9. številka in datum odločbe ter organ, ki je odločbo iz-

dal,10. pravna podlaga pridobitve državljanstva Republike

Slovenije,11. datum pridobitve državljanstva Republike Slovenije.V registru državljanstev se o osebah, ki jim je državljan-

stvo Republike Slovenije prenehalo, vodijo ti podatki:1. priimek in ime,2. datum in kraj rojstva,3. enotna matična številka občana,4. spol,5. stalno ali začasno prebivališče pred odhodom v tuji-

no,6. prebivališče ob prenehanju državljanstva Republike

Slovenije,7. poklic in šolska izobrazba,8. podatek o tujem državljanstvu,9. razlog za prenehanje državljanstva Republike Slove-

nije,10. številka in datum odločbe ter organ, ki je odločbo

izdal,11. pravna podlaga prenehanja državljanstva,12. datum prenehanja državljanstva.Osebni podatki se hranijo v evidencah še 50 let po smrti

ali prenehanju državljanstva osebe, na katero se podatki nana-šajo. Po poteku tega roka se podatki arhivirajo.

34. členPodatki za evidence o državljanstvu se zbirajo neposre-

dno od posameznikov, na katere se nanašajo.Ne glede na prejšnji odstavek se podatki, kadar je to

mogoče, zbirajo:1. iz rojstne matične knjige,2. iz državljanske knjige,3. iz javnih listin,4. od drugih oseb v skladu z zakonom.

35. členOsebne podatke iz evidenc o državljanstvu lahko upo-

rabljajo delavci policije za izvrševanje z zakonom določenih nalog.

Organi, ki vodijo evidence o državljanstvu, posredujejo drugim uporabnikom podatke iz teh evidenc, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi privolitve ali zahteve posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

Uporabniki podatkov iz prejšnjega odstavka ne smejo posredovati osebnih podatkov drugim uporabnikom in jih smejo uporabljati samo za namene, za katere so jih dobili.


36. členMinistrstvo, pristojno za notranje zadeve, lahko ob pogoju

vzajemnosti posreduje podatke o posamezniku, vsebovane v evidencah o državljanstvu, drugim državam, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. če gre za posredovanje organom tuje države, ki so pristojni za zadeve državljanstva;

2. če se prejemnik podatkov zaveže, da bo dobljene po-datke uporabljal samo za namene v zvezi z urejanjem drža-vljanstva, v nasprotnem primeru pa le, če je to nujno za izvedbo kazenskega postopka ali če posredovanje podatkov nedvomno koristi posamezniku, na katerega se podatki nanašajo;

3. če je v državi, v kateri je sedež organa, ki se mu po-datki posredujejo, zagotovljeno varstvo osebnih podatkov tudi za tujce.

Dejstvo iz 3. točke prejšnjega odstavka ugotavlja ministr-stvo, pristojno za zunanje zadeve.

37. členDržavljanstvo Republike Slovenije se dokazuje z osebno

izkaznico, potno listino, izpiskom iz matičnega registra ali po-trdilom o državljanstvu.

Obrazec potrdila o državljanstvu predpiše minister, pristo-jen za notranje zadeve.

38. členČe je bil postopek za ugotovitev državljanstva ali za

pridobitev ali prenehanje državljanstva Republike Slovenije uveden na zahtevo stranke in postopka ni mogoče končati brez njenega sodelovanja, se njen molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v danem roku ne opravi nobenega dejanja, potrebnega za nadaljevanje ali dokončanje postopka oziroma če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresirana za nadaljevanje postopka.

Postopka iz razlogov po prejšnjem odstavku ni mogoče ustaviti, dokler ne potečejo trije meseci od opozorila.

Zakon o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS (Uradni list RS, št. 1/91-I) vsebuje naslednje prehodne določbe, kot so bile dopolnjene, spremenjene ali razve-ljavljene z

– Zakonom o dopolnitvi Zakona o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-A (Uradni list RS, št. 30/91-I z dne 14. 12. 1991),

– Zakonom o spremembi in dopolnitvi Zakona o državljan-stvu Republike Slovenije – ZDRS-B (Uradni list RS, št. 38/92 z dne 1. 8. 1992),

– odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-69/92-30 o razveljavitvi 41. in 13.a člena Zakona o drža-vljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 61/92 z dne 24. 12. 1992),

– Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dr-žavljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-C (Uradni list RS, št. 13/94 z dne 10. 3. 1994),

– odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-89/99 o razveljavitvi tretjega odstavka 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, kolikor se nanaša na razlog nevarnosti za javni red, določen v 8. točki 10. člena tega zako-na (Uradni list RS, št. 59/99 z dne 23. 7. 1999),

– Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dr-žavljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-Č (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002),

– Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dr-žavljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-D (Uradni list RS, št. 127/06 z dne 7. 12. 2006):

VI. PREHODNE DOLOČBE

39. členZa državljana Republike Slovenije velja po tem zakonu,

kdor je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo Republike Slovenije in Socialistične federativne Republike Jugoslavije.

39.a členZa državljana Republike Slovenije velja oseba, ki je imela

na dan 23. 12. 1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali od tega dne dalje v Sloveniji neprekinjeno de-jansko živi, če bi pridobila državljanstvo Republike Slovenije po 37. členu zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46, 104/47, 88/48 in 105/48), pa je do 21. 12. 1950 pridobila državljanstvo druge republike nekdanje SFRJ, čeprav ni podala izjave po drugem odstavku obvezne razlage prvega odstavka 37. člena zakona o drža-vljanstvu FLRJ z dne 1. 7. 1946 (Uradni list FLRJ, št. 90/46).

Oseba, ki uveljavlja priznanje državljanstva Republike Slovenije po prejšnjem odstavku, mora predložiti dokaze o tem, na kakšni pravni podlagi je bil opravljen vpis v državljansko knjigo v drugi republiki nekdanje SFRJ.

Izjava stranke se upošteva kot dokaz samo izjemoma, če stranka nesporno izkaže, da ni mogla pridobiti dokaza iz prejšnjega odstavka.

40. členDržavljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o

neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23. de-cembra 1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Slove-niji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu ob-čine, na območju katere ima stalno prebivališče.

Ne glede na izpolnjene pogoje iz prejšnjega odstavka se vloga za pridobitev državljanstva Republike Slovenije zavrne, če je oseba po 26. 6. 1991 storila kaznivo dejanje iz petnajste-ga ali šestnajstega poglavja kazenskega zakona SFRJ (Ura-dni list SFRJ, št. 44/76, 34/84, 74/87, 57/89, 3/90 in 38/90), uperjeno zoper Republiko Slovenijo oziroma druge vrednote, ki jih v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije varuje kazenska zakonodaja Republike Slovenije, ne glede na to, kje je bilo to dejanje storje-no. Če je za to kaznivo dejanje sprožen kazenski postopek, se postopek za pridobitev državljanstva prekine, dokler kazenski postopek ni pravnomočno končan.

Ne glede na izpolnjene pogoje iz prvega odstavka tega člena se vloga lahko zavrne tudi osebi, za katero so podani razlogi iz 8. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.(Opomba: glej odločbo Ustavnega sodišča RS opr.št. U-I-89/99, Uradni list RS, št. 59/99)

Otrok do dopolnjenega 18. leta starosti pridobi državljan-stvo Republike Slovenije pod pogoji iz 14. člena tega zakona.

41. členZa državljana Republike Slovenije se do dopolnjenega

36. leta lahko z izjavo opredeli tudi v Republiki Sloveniji rojena oseba, starejša od 18 let, če je eden od njenih staršev bil ob njenem rojstvu državljan Republike Slovenije, vendar so se starši kasneje sporazumeli za državljanstvo druge republike nekdanje SFRJ.

Izjava o priglasitvi iz prejšnjega odstavka se lahko vloži pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali pri upravni enoti.

42. členO pridobitvi državljanstva Republike Slovenije po 40. čle-

nu tega zakona odloča ministrstvo, pristojno za notranje za-deve.


43. členDržavljanstvo oseb, ki so bile po dosedanjih predpisih

državljani Republike Slovenije, pa doslej niso bile vpisane v evidenco državljanov Republike Slovenije, se vpiše naknadno v matični register na podlagi ugotovitvene odločbe, ki jo po uradni dolžnosti izda pristojna upravna enota. Če rojstvo ni vpisano, je potrebno podatek o državljanstvu vpisati istočasno z vpisom rojstva v skladu z zakonom, ki ureja vpis v matični register.

44. členPotrdilo o državljanstvu Republike Slovenije izda upravna

enota, ne glede na kraj stalnega ali začasnega prebivališča osebe, ki zahteva izdajo potrdila.

45. členDo vzpostavitve evidence iz 32. člena tega zakona mini-

strstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi ločene evidence: o pridobitvi državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, z vstopom v državljanstvo, s sprejemom državljanov drugih re-publik v državljanstvo Republike Slovenije, o odpustu, odreku in odvzemu državljanstva, o izgubi državljanstva Republike Slovenije z odsotnostjo, evidenco optantov za italijansko drža-vljanstvo in delni razvid oseb z dvojnim državljanstvom.

Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo podatke iz 33. člena tega zakona, ki se zbirajo in uporabljajo na način, določen v 34., 35. in 36. členu tega zakona.

46. členMinister, pristojen za notranje zadeve, izda natančnejše

predpise o načinu vodenja centralne evidence o državljan-stvu.

Zakon o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS (Uradni list RS, št. 1/91-I) vsebuje naslednji končni do-ločbi:

VII. KONČNI DOLOČBI

47. členZ dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon

o državljanstvu Socialistične Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 23/76).

48. členTa zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu

Republike Slovenije.

Zakon o dopolnitvi zakona o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-A (Uradni list RS, št. 30/91-I) vsebuje naslednjo končno določbo:

2. členTa zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu

Republike Slovenije.

Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o drža-vljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-B (Uradni list RS, št. 38/92) vsebuje naslednjo končno določbo:

3. členTa zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o drža-vljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-C (Uradni list RS, št. 13/94) vsebuje naslednjo končno določbo:

11. členTa zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem


Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o drža-vljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-Č (Uradni list RS, št. 96/02) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

19. členZa sprejem v državljanstvo Republike Slovenije lahko

v roku enega leta od dneva uveljavitve tega zakona zaprosi polnoletna oseba, ki je imela na dan 23. 12. 1990 na območju Republike Slovenije prijavljeno stalno prebivališče in od tega dne dalje v Republiki Sloveniji tudi neprekinjeno živi, če izpol-njuje pogoje iz 5., 6., 8. in 10. točke prvega odstavka 10. člena zakona.

Pri odločanju na podlagi prejšnjega odstavka lahko pri-stojni organ glede izpolnjevanja pogoja 6. točke prvega odstav-ka 10. člena zakona in izpolnjevanja pogoja 8. točke prvega odstavka 10. člena zakona upošteva dolžino prebivanja osebe v državi, njene osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki jo vežejo na Republiko Slovenijo ter posledice, ki bi jih za osebo povzročila zavrnitev prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

Vlogo poda prosilec pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.

Prosilec je v postopku po tem členu oproščen plačila vseh stroškov postopka.



Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o drža-vljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-D (Uradni list RS, št. 127/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

17. člen27., 27.a, 27.b, 27.c in 27.d člen zakona se začnejo

uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. O vlogah, podanih do začetka uporabe teh določb, odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, po določbah Zakona o državljan-stvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 7/03 – uradno prečiščeno besedilo).

Ne glede na prejšnji odstavek, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v primerih izdaje zagotovila na podlagi 11. čle-na zakona uporabi določbo drugega odstavka 4. člena tega zakona, v primerih odločanja na podlagi 13. člena zakona pa uporabi določbo drugega odstavka 6. člena tega zakona.

Obrazec potrdila o državljanstvu izda minister, pristojen za notranje zadeve, v treh mesecih od začetka veljavnosti tega zakona.

18. členPogoji za vodenje informatizirane podatkovne zbirke po

določbi 32. člena zakona se zagotovijo najpozneje v treh me-secih od začetka veljavnosti tega zakona. Do informatizacije evidenc se uporablja določbe 32. in 33. člena Zakona o drža-


vljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 7/03 – uradno prečiščeno besedilo).



1212. Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (uradno prečiščeno besedilo) (ZDKDPŠ-UPB1)

Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 9. marca 2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o dodatni konce-sijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov, ki obsega:

– Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, iz-plačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov – ZDKDPŠ (Uradni list RS, št. 79/03 z dne 12. 8. 2003) in

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in za-časna dela študentov in dijakov – ZDKDPŠ-A (Uradni list RS, št. 79/06 z dne 27. 7. 2006).


PredsednikDržavnega zbora

Republike SlovenijeFrance Cukjati, dr. med., l.r.

Z A K O NO DODATNI KONCESIJSKI DAJATVI

OD PREJEMKOV, IZPLAČANIH ZA OBČASNA IN ZAČASNA DELA ŠTUDENTOV IN DIJAKOV

uradno prečiščeno besedilo (ZDKDPŠ-UPB1)

1. členS tem zakonom se določata višina in namembnost doda-

tne koncesijske dajatve od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in študentk ter dijakov in dijakinj (v nadaljevanju: študentov), ki jo zaračunavajo organizacije za posredovanje začasnih in občasnih del študentov v skladu s predpisi na področju zaposlovanja.

2. členDodatna koncesijska dajatev iz prejšnjega člena se določi

v višini 2% od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov. Način obračunavanja dodatne koncesijske da-jatve se določi s pogodbo o koncesiji, ki jo sklene ministrstvo, pristojno za delo, z organizacijami, ki opravljajo dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del za študente.

3. členOrganizacije, ki opravljajo dejavnost posredovanja zača-

snih in občasnih del za študente, zbrana sredstva iz prejšnjega člena nakazujejo v proračunski sklad v pristojnosti ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, za sofinanciranje gradnje in prenove študentskih bivalnih zmogljivosti v Republiki Sloveniji ter sofinanciranje razširitve in posodobitve prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti univerz, ki jih je ustanovila Repu-

blika Slovenija, v skladu s programom investicij, ki ga sprejme vlada. Proračunski sklad je ustanovljen do odplačila posojil, najetih za gradnjo in prenovo študentskih bivalnih zmogljivosti ali razširitev in posodobitev prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti univerz, ki jih je ustanovila Republika Slovenija. Vir financiranja proračunskega sklada je dodatna koncesijska dajatev po tem zakonu.

Zbiranje in odvajanje sredstev iz prejšnjega odstavka nadzira davčna inšpekcija.

3.a členOsnova za obračun dodatne koncesijske dajatve je faktu-

rirani prihodek od dejavnosti iz 2. člena tega zakona za pretekli mesec. Obračun sredstev dodatne koncesijske dajatve organi-zacije, ki opravljajo dejavnost posredovanja začasnih in obča-snih del za študente, predložijo davčnemu organu pristojnemu za obračunavanje in plačevanje davka na dodatno vrednost, 18. dne v mesecu, če pa je to dela prost dan, pa prvi naslednji delovni dan. Obračunana sredstva dodatne koncesijske dajatve nakažejo v proračunski sklad na dan predložitve obračuna.

Podrobnejša navodila za obračun in nakazovanje dodatne koncesijske dajatve predpiše minister, pristojen za finance.

4. členV obdobju od uveljavitve zakona do 31. decembra 2009

se polovica zbranih sredstev iz dodatne koncesijske dajatve nameni financiranju izgradnje in prenove študentskih bival-nih zmogljivosti, druga polovica pa se nameni sofinanciranju razširitve in posodobitve prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti univerz v Republiki Sloveniji.

Od 1. januarja 2010 se sredstva, zbrana iz dodatne kon-cesijske dajatve po tem zakonu, namenijo za odplačilo posojil, najetih za gradnjo in prenovo študentskih bivalnih zmogljivosti ali razširitev in posodobitev prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti univerz, ki jih je ustanovila Republika Slovenija.

Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov – ZDKDPŠ (Uradni list RS, št. 79/03) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

5. členPogodbe iz 2. in 3. člena tega zakona morajo biti sklenje-

ne najkasneje v 30 dneh po njegovi uveljavitvi.



Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o doda-tni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov – ZDKDPŠ-A (Uradni list RS, št. 79/06) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

Prehodni in končna določba

5. členVse pogodbe, sklenjene na podlagi Zakona o dodatni kon-

cesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni list RS, št. 79/03), se uskladijo s tem zakonom najpozneje do 31. julija 2006.

Študentska organizacija Slovenije mora ministrstvu, pri-stojnemu za visoko šolstvo, do 31. avgusta 2006 poslati obra-čun dodatne koncesijske dajatve od 1. 1. 2006 do 31. 7. 2006. Osnova za obračun je fakturirani prihodek od dejavnosti iz 2. člena tega zakona za pretekli mesec. V obračunu je treba prikazati tudi razliko med akontativnimi mesečnimi zneski in


obračunom koncesijske dajatve na podlagi fakturiranega pri-hodka od te dejavnosti od 1. 1. 2006 do 31. 7. 2006. Razliko mora Študentska organizacija Slovenije nakazati na podračun izvrševanja proračuna št. 01100-6300109972 – proračunski sklad najpozneje do 10. septembra 2006.

Organizacije, ki opravljajo dejavnost posredovanja za-časnih in občasnih del za študente, začnejo sredstva doda-tne koncesijske dajatve po 3.a členu zakona obračunavati od 1. avgusta 2006.

6. členNavodila iz drugega odstavka 3.a člena zakona mora

minister, pristojen za finance, izdati najpozneje do 31. julija 2006.

7. členTa zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem


1213. Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Javnega zavoda študentski domovi v Ljubljani iz naslova kreditov, najetih za sofinanciranje razširitve in posodobitve prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti ter gradnjo in prenovo študentskih bivalnih zmogljivosti (uradno prečiščeno besedilo) (ZPSRPPP-UPB1)

Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 9. marca 2007 po-trdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Univerze v Ljubljani, Univerze v Mari-boru, Univerze na Primorskem in Javnega zavoda Študentski domovi v Ljubljani iz naslova kreditov, najetih za sofinanciranje razširitve in posodobitve prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti ter gradnjo in prenovo študentskih bivalnih zmo-gljivosti, ki obsega:

– Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Študentske orga-nizacije Slovenije, iz naslova kreditov, najetih za sofinanciranje razširitve in posodobitve prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti ter izgradnjo in prenovo študentskih bivalnih zmogljivosti – ZPSRPPP (Uradni list RS, št. 79/03 z dne 12. 8. 2003) in

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Univerze v Ljubljani, Univer-ze v Mariboru in Študentske organizacije Slovenije, iz naslova kreditov, najetih za sofinanciranje razširitve in posodobitve prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti ter izgradnjo in prenovo študentskih bivalnih zmogljivosti – ZPSRPPP-A (Uradni list RS, št. 79/06 z dne 27. 7. 2006).


Predsednik

Državnega zboraRepublike Slovenije

France Cukjati, dr. med., l.r.

Z A K O NO POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE

ZA OBVEZNOSTI UNIVERZE V LJUBLJANI, UNIVERZE V MARIBORU, UNIVERZE

NA PRIMORSKEM IN JAVNEGA ZAVODA ŠTUDENTSKI DOMOVI V LJUBLJANI

IZ NASLOVA KREDITOV, NAJETIH ZA SOFINANCIRANJE RAZŠIRITVE

IN POSODOBITVE PROSTORSKIH POGOJEV IN TEHNOLOŠKE OPREMLJENOSTI TER GRADNJO IN PRENOVO ŠTUDENTSKIH

BIVALNIH ZMOGLJIVOSTI uradno prečiščeno besedilo

(ZPSRPPP-UPB1)

1. členRepublika Slovenija daje poroštvo za obveznosti iz naslo-

va kreditov, ki jih bosta Univerza v Ljubljani in Univerza v Mari-boru najeli za sofinanciranje razširitve in posodobitve prostor-skih pogojev in tehnološke opremljenosti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, ter za obveznosti iz naslova kreditov, ki jih bodo Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem in Javni zavod Študentski domovi v Ljubljani najeli za sofinanciranje gradnje in prenove študentskih bivalnih zmogljivosti.

Republika Slovenija daje poroštvo iz prejšnjega odstav-ka za kredite Univerze v Ljubljani do skupne višine glavnic 5.250.000.000 tolarjev, Univerze v Mariboru do skupne višine glavnic 1.750.000.000 tolarjev, ter za kredite Univerze v Mari-boru, Univerze na Primorskem in Javnega zavoda Študentski domovi v Ljubljani za sofinanciranje gradnje in prenove štu-dentskih bivalnih zmogljivosti, katerih skupna višina glavnic ne sme preseči 3.000.000.000 tolarjev, vse s pripadajočimi obrestmi in stroški kreditov.

Kredite do višine iz prejšnjega odstavka najamejo Univer-za v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem in Javni zavod Študentski domovi v Ljubljani (v nadaljnjem be-sedilu: kreditojemalci) za sofinanciranje projektov, ki jih določa Zakon o temeljnih razvojnih programih na področju izobraže-vanja in znanosti v letih 2003–2008 (Uradni list RS, št. 96/02).

2. členPoroštvo iz 1. člena se da pod naslednjimi pogoji:– krediti se lahko najemajo v več delih,– višina obrestne mere in stroški kreditov morajo biti pri-

merljivi z višino obrestne mere in stroški kreditov z državnim poroštvom,

– rok odplačila posameznega kredita je najmanj 7 let, po preteku največ 6-letnega moratorija na odplačilo glavnice, obresti in stroškov moratorija,

– stroški povezani s pripravo in odobritvijo posameznega kredita ne smejo presegati 0,5% vrednosti tega kredita,

– strošek rezervacije sredstev kredita je lahko največ 0,25% od nečrpanega zneska kredita,

– glavnice kreditov se odplačujejo v polletnih obrokih.

3. členČe kreditojemalci ne bodo poravnali posamezne obve-

znosti iz naslova najetih kreditov, za katere Republika Slove-nija daje poroštvo po tem zakonu, bo Republika Slovenija na podlagi pisnega poziva kreditodajalca poravnala obveznost namesto kreditojemalca.

4. členSredstva za izpolnitev poroštvenih obveznosti Republike

Slovenije iz tega zakona se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.


5. členV primeru, da Republika Slovenija plača obveznosti iz

kreditnih pogodb namesto kreditojemalcev, pridobi Republika Slovenija v razmerju do kreditojemalcev pravico do vračila pla-čanih zneskov, obresti od plačanih zneskov in vseh stroškov, ki so v zvezi s tem nastali.

6. členPoroštvene pogodbe s kreditodajalci sklene v imenu in za

račun Republike Slovenije minister, pristojen za finance.

7. členV roku 90 dni po izdaji posameznega poroštva iz tega

zakona skleneta ministrstvo, pristojno za finance, in posamezni kreditojemalec pogodbo, s katero uredita način zavarovanja poroštva.

8. členZa izvajanje tega zakona ter vseh pravic in obveznosti

za Republiko Slovenijo, ki iz njega izhajajo, skrbi ministrstvo, pristojno za finance.

Ne glede na prejšnji odstavek izvaja nadzor nad namen-sko porabo sredstev iz kreditov, za katere se daje poroštvo s tem zakonom, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, ki za vsako črpanje sredstev iz najetih kreditov daje soglasje kre-ditojemalcem.

Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Študentske organizacije Slovenije, iz naslova kreditov, najetih za sofi-nanciranje razširitve in posodobitve prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti ter izgradnjo in prenovo štu-dentskih bivalnih zmogljivosti – ZPSRPPP (Uradni list RS, št. 79/03) vsebuje naslednjo končno določbo:



Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o po-roštvu Republike Slovenije za obveznosti Univerze v Lju-bljani, Univerze v Mariboru in Študentske organizacije Slovenije, iz naslova kreditov, najetih za sofinanciranje razširitve in posodobitve prostorskih pogojev in tehno-loške opremljenosti ter izgradnjo in prenovo študentskih bivalnih zmogljivosti – ZPSRPPP-A (Uradni list RS, št. 79/06) vsebuje naslednjo končno določbo:

KONČNA DOLOČBA



VLADA1214. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno

telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja

Na podlagi prvega odstavka 74. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A in 41/04 – ZVO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B Oo vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja

1. Splošne določbe

1. členTa uredba določa vodovarstveno območje in vodovar-

stveni režim za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje) na območju Mestne občine Maribor ter občin Hoče - Slivnica, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Rače - Fram, Ruše, Slovenska Bistrica in Starše, ki se uporablja za oskrbo prebivalcev s pitno vodo, ter vodovarstveni režim in roke, v katerih morajo lastniki ali drugi posestniki nepremičnin na tem območju svoje delovanje prila-goditi določbam te uredbe.

2. člen(1) Vodovarstveno območje tvorijo območja zajetij in no-

tranja območja, ki so prikazana na publikacijski karti v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Območja zajetij so določena okoli črpalnih vrtin in zajetih izvirov ter so navedena na seznamu v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. Območja zajetij so prikazana na pu-blikacijski karti iz prejšnjega odstavka in so označena z belo barvo in oznako »0«.

(3) Notranja območja so na publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena označena na naslednji način:

– najožja območja z oranžno barvo in z oznako »VVO I«,

– ožja območja z rumeno barvo in z oznako »VVO II« in– širše območje z zeleno barvo in z oznako »VVO III«.

3. člen(1) Meje vodovarstvenega območja, območja zajetij in

notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki kot po-seben sloj geografskega informacijskega sistema in prikazani na karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2) Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: par-cele) na vodovarstvenem območju je naveden v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Seznam parcel je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz marca 2005, ki ga vodi Geodetska upra-va Republike Slovenije.

(3) Parcele na vodovarstvenem območju se ne smejo združevati s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj vodovarstvenega območja.

2. Ukrepi, prepovedi in omejitve za rabo vode

4. člen(1) Na najožjem vodovarstvenem območju je prepoveda-

na raba podzemne vode, razen za javno oskrbo s pitno vodo.(2) Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko

podeli vodna pravica za rabo podzemne vode, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za oskrbo s pitno vodo.

3. Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo

3.1. Splošno

5. člen(1) Na območju zajetja je prepovedana gradnja, razen

gradnje, ki je namenjena za oskrbo s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.


(2) Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejav-nosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali kakovost pitne vode.

6. člen(1) Na notranjih območjih je prepovedana gradnja in iz-

vedba gradbenih del, ki je v tabeli 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, označena z oznako »-«.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je na notra-njih območjih dovoljena rekonstrukcija ali nadomestna gradnja stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, če se ne spremeni namembnost objekta in spre-memba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za one-snaženje vodnega telesa.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija ali nadomestna gradnja vojaških objektov in objektov za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, če se ne spremeni namembnost objekta in sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa.

(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljeno izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na državnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.

(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljeno izvajanje rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del ter izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na železniški infrastrukturi v skladu s predpisi, ki ure-jajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.

(6) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljeno izvajanje rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del ter izvajanje vzdrževalnih del zaradi zagotavljanja varnosti, rednosti in nemotenosti zrač-nega prometa na letališki infrastrukturi in objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: letalski navigacijski objekti) v skladu s predpisi, ki ure-jajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.

(7) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov ob hkratni ukinitvi internega kanalizacijskega omrežja.

7. člen(1) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v

tabeli 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »+«.

(2) Za gradnjo na notranjih območjih, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pd«, je treba pridobiti vodno soglasje.

(3) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z ozna-ko »pp«, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.

(4) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pip«, če gre za gradnjo infrastrukture v skladu z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom, ki je bil sprejet v skladu s predpisi o urejanju prostora in za katerega je izvedena celovita presoja vplivov na okolje ter pridobljeno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Sprejemljivost vplivov objekta

infrastrukture na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje preverja ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k lokacijskemu načrtu.

(5) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, mini-strstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa v postopku izdaje mnenja k lokacijskemu načrtu v skladu s predpisi o urejanju prostora.

(6) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, mini-strstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanj-šanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k lokacijskemu načrtu.

8. člen(1) Vodno soglasje se lahko izda za gradnjo na vodovar-

stvenem območju, če je zagotovljen priključek objekta na javno kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda in so vplivi objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa sprejemljivi.

(2) Če gre za gradnjo na območju poselitve, ki ni opre-mljeno z javno kanalizacijo, ter v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ta ni zahtevana, se vodno soglasje lahko izda, če se komu-nalna odpadna voda zbira v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici, ki mora biti zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

9. člen(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te

uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se zanjo lahko izda vodno soglasje za prenosni plinovod izključno za zemeljski plin v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bari, ter standardom SIST EN 1594 in če je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tve-ganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

(2) Ne glede na oznako »pip« iz tabele 1.1 v prilogi 3 te uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se zanjo lahko izda vodno soglasje za glavne in regionalne ceste ter glavne in regionalne železniške proge, če so krajše od 5 km in če gre za premestitve in razširitve, kjer se os ceste ali tira spre-menjene proge prestavi za manj kakor 200 m, in če so v pro-jektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tve-ganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena gradnja letališč za helikopterje s premerom do 40 metrov v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje, če so v projektnih reši-tvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

10. členNe glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe

je na najožjih vodovarstvenih območjih za izvedbo avtoceste, hitre ceste, glavne, regionalne in lokalne ceste ter glavne in regionalne železniške proge dovoljeno izvajanje gradbenih del, navedenih v tabeli 1.2 priloge 3 te uredbe pod zaporednima številkama 1 in 14, in se lahko izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovolje-nja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesna-ženje zaradi izvajanja gradbenih del sprejemljivo.


3.2. Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo na območju Mestne občine Maribor


uredbe sta na najožjih vodovarstvenih območjih na območju Mestne občine Maribor gradnja objektov in izvedba gradbenih del dovoljeni le na območjih, navedenih v tretjem odstavku tega člena, in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje pod pogoji iz drugega odstavka tega člena in posebnimi pogoji za posame-zno območje iz tretjega odstavka tega člena.

(2) Pogoji gradenj in izvedbe gradbenih del na najožjih vodovarstvenih območjih iz prejšnjega odstavka so:

– gradnja novih objektov je dovoljena šele takrat, ko so vsi obstoječi objekti na teh območjih priključeni na urejeno javno kanalizacijo v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,

– gradnja novih objektov je dovoljena tudi, kadar je javna kanalizacija, ki omogoča takšno priključevanje, določena kot investicija v načrtu razvojnih programov Mestne občine Maribor in v programu opremljanja zemljišč za gradnjo, ki je izdelan v skladu s predpisi o urejanju prostora, in se v skladu s progra-mom opremljanja izgradnja javne kanalizacije zagotovi z ustre-zno pogodbo med Mestno občino Maribor in investitorjem,

– ne glede na določbe prve in druge alinee tega odstavka se pri obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih stavbah dovolijo vzdrževalna dela ali rekonstrukcija obstoječih stavb, s katerimi se preprečita ogrožanje zdravja in življenja ljudi ter nastanek premoženjske škode v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

(3) Posebni pogoji gradenj in izvedbe gradbenih del na posameznih najožjih vodovarstvenih območjih Mestne občine Maribor so:

1. Vrbanski plato:– na levem bregu Drave na območju zahodno od do-

stopa na Mariborski potok je na parcelah št. 81/5 in 81/4, k.o. Kamnica, dovoljeno urediti parkirišče in na parcelah št. 81/4 in 81/6 – del, k.o. Kamnica, urediti pristanišče. Parkirišče mora biti izvedeno tako, da se padavinska voda s parkirišča, oči-ščena v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, odvaja v javno kanalizacijsko omrežje. Del, kjer sta črpalni vrtini, se ogradi z zaščitno ograjo. Začasne objekte v času prireditev je dovoljeno postaviti in izvajati le na parcelah št. 81/4 in 81/5, k.o. Kamnica,

– na levem bregu Drave na območju vzhodno od dostopa na Mariborski otok je na parcelah št. 84/1 – del, 85/6 – del, 86/3 – del, 86/2, 89/2, 89/4 – del in 89/6 – del, k.o. Kamnica, dovoljena ureditev prostora za piknike, ki mora biti opremljen s sanitarno enoto. Sanitarna enota mora biti priključena na javno kanalizacijsko omrežje,

– na območju Fontane se dovoli povečanje zmogljivosti zunanjega bazena na parceli št. 17, k. o. Koroška vrata,

– na območju hipodroma je na parcelah št. 110/1 – del in 111/2 – del, k.o. Kamnica, dovoljena postavitev južne tribune za gledalce, pod katero pa ni dovoljena gradnja pomožnih prostorov. Na parcelah št. 111/3 in 122/3 – del, k.o. Kamnica, je dovoljena rekonstrukcija ali nadomestna gradnja obstoječih hlevov, pri čemer se število stojnih mest za konje na celotnem območju hipodroma ne sme povečati,

– na območju Račjega dvora je na parcelah št. 501 – del, 508/3 – del, 503/1 – del in 509/4 – del, k.o. Krčevina, dovoljena ureditev kulturnega spomenika za opravljanje muzejske de-javnosti in s tem povezanega parkirišča, ki mora biti izvedeno tako, da se padavinska voda s parkirišč, očiščena v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpa-dnih vod v vode in javno kanalizacijo, odvaja v javno kanaliza-cijsko omrežje,

– na parcelah št. 1 – del, 2/1, 11, 10/1, 14/1 – del, 16/1, 15 – del, 12, 13, 8/1, 8/6, 8/8, 26 – del, 27– del, 30, 35, 37, 34, 33, 31 – del, 32, 23, 29 – del, 28 – del, 25 – del, 24, 807 -– del, 808

– del, 809 – del, 810 – del, 811, 812/1, 812/2, 813, 819/3, 819/1, 815 – del, 816, 817, 818/1, 818/2, 818/3, 818/4, 818/5, 818/6, 818/7, 818/8, 818/9, 818/10, 818/11, 818/12, 819/2, 820, 821, 822/1, 822/3, 824/2, 826/1, 826/2, 826/3, 826/4, 827/1, 827/2, 829, 830, 831, 828, 832, 2162 – del, 2163/4 in 2161 – del, k.o. Koroška vrata, in na parcelah št. 299, 497/1 – del, 510 – del, k.o. Krčevina, je dovoljena ureditev »Vrbanskega parka« z re-kreacijskimi površinami in postavitev sanitarnih enot, ki morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje,

– na parcelah št. 81/5, 81/4, 81/12, 81/6, 84/1, 84/2, 84/3, 84/6 84/7, 85/6, 86/2, 86/3, 89/2, 89/4, 89/6, 89/7, 89/8, 90/3, 90/5, 90/6, 90/7, 94/1, 94/4, 94/6, 94/7, 94/9, 884/21, 84/4, 84/5, 85/1, 85/2, 85/3, 85/4, 85/5, 86/1, 87, 88, 89/1,89/3, 89/5, 90/1, 90/8, 90/9, 90/10, 91/1, 91/3, 91/4, 92/1, 92/2, 92/3, 92/4, 92/5, 92/6, 92/7, 92/8, 92/9, 92/10, 92/11, 92/12, 92/13, 92/14, 92/15, 92/16, 92/17, 94/5, 94/10, 100/1, 100/5, 100/6, 100/11, 100/10, 100/12, 880/1 in 880/3, k.o. Kamnica, in na parcelah št. 13 – del, 23 – del, 24 – del, 25 – del, 28 – del 31 – del in 35 – del, k.o. Koroška vrata, ter na parcelah št. 495/1, 495/2, 496, 497/1 – del in 38, k.o. Krčevina, je dovoljena gradnja objektov priprave vode in objektov aktivne zaščite podzemne vode,

– za kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospo-darstva KMG-MID 100512835 je gradnja nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednima številkama 18 in 19, dovoljena, če gre za dopolnilno gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkorišče-nih površin znotraj grajenega območja kmetije, in če je gradnja dovoljena s prostorskim izvedbenim aktom, ki je bil sprejet pred uveljavitvijo te uredbe, in so izpolnjeni pogoji iz prve in druge alinee drugega odstavka tega člena;

2. Mariborski otok:– na parcelah št. 80/1 – del, 80/2, 80/3, 885/1 – del, k.o.

Kamnica, je dovoljena rekonstrukcija objektov kopališča, če se tlorisna površina objektov ne poveča in če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči vse negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda. Prostor za piknike mora biti opremljen s sanitarno enoto, ki mora biti priključena na javno kanalizacijsko omrežjem;

3. Betnava:– v betnavskem gozdu je na parcelah št. 1963, 2125,

1962, 1965, 2033, 2034, 2030, 1964, 2035,1959 – del, 1961. k.o. Spodnje Radvanje, dovoljena ureditev pešpoti, steze za trim in postavitev igral za otoke,

– ob gradu Betnava je na parcelah št. 2125 – del, 1959 – del, 2036 – del, 2035, k.o. Spodnje Radvanje, dovoljena ureditev parkovnih površin s peš potmi in kolesarskimi stezami, postavitev igral za otroke in sanitarne enote, ki mora biti priklju-čena na javno kanalizacijsko omrežje,

– ob gradu Betnava je na parceli št. 1960 – severni del, k.o. Spodnje Radvanje, dovoljena ureditev spominskega par-ka,

– ob gradu Betnava je na parceli št. 1960 – južni del, k.o. Spodnje Radvanje, dovoljena ureditev travnate površine, namenjene učenju dolgih udarcev pri golfu,

– ob Ljubljanski cesti je na parcelah št. 1953, 1954, 1955 in 1958 – del, k.o. Spodnje Radvanje, dovoljena ureditev obra-čališča za avtobusni promet;

4. Bohova:– na parceli št. 737/3, k.o. Bohova, je dovoljena ureditev

javne razsvetljave v sklopu obstoječih cest.

12. člen(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te ured-

be sta na ožjem vodovarstvenem območju na območju Mestne občine Maribor na parcelah št. 2110, 2058 – del, 2136 – del, 2099 – del, 2059/1 – del, 2059/2, 2135, 2064/1 – del, 2060 – del, 2098 – del, 2220/3 – del, 2225/2 – del, 2224/2, 2220/2, 2220/1, 2225/1, 2224/1, k.o. Spodnje Radvanje, in na parcelah št. 1203/1, 1206, 1208/6, 1209/2, 1200/2, 1199/8 – del, 1196, 1195, 1192, 1193, 1194 – del, 1191/1 – del, 1197, 1199/5, 1199/6, 1199/2 – del, 1199/10 – del, 1199/11 – del, 1199/1-del,


1208/12, 460, 456, 454/2-del, 454/1-del, 450-del, 439/3 – del, 439/4 – del, 1141/2 – del, 439/2 – del, 439/1 – del, 410 – del, 400 – del, 1205, 1207 – del, 1208/2, 1208/3, 1208/7, 1208/4, 1208/8, 1208/9, 1208/5, 1208/11, 1202/1, 1201/2, 1202/3, 1202/4, 1202/1, 1202/2, 1203/2, 1203/3, 1208/10 in 1208/13, k.o. Razvanje, gradnja in izvedba gradbenih del za golf igrišče dovoljeni in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje ob upo-števanju naslednjih posebnih pogojev:

– gradnja novih objektov je dovoljena šele takrat, ko so vsi obstoječi objekti na tem območju priključeni na urejeno javno kanalizacijo,

– skledice zelenic in odbijališč morajo biti vodotesne, vsa padavinska voda s teh površin mora biti speljana zunaj vodo-varstvenega območja,

– investitor mora izdelati načrt monitoringa emisij pri od-vajanju izcedne in padavinske vode, vzpostaviti vso potrebno infrastrukturo za izvajanje monitoringa in izvajati obratovalni monitoring. Načrt monitoringa potrdi pristojna služba za varstvo okolja pri Mestni občini Maribor,

– pred izvedbo golf igrišča mora biti izdelan posnetek izhodiščnega stanja površinskih in podzemnih voda ter tal na zadevnem območju. O tem mora investitor pripraviti poročilo in ga posredovati pristojni službi za varstvo okolja pri Mestni občini Maribor najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe,

– o rezultatih monitoringa mora investitor pripraviti po-ročilo in ga posredovati pristojni službi za varstvo okolja pri Mestni občini Maribor najpozneje do 30. junija in 30. novembra v posameznem letu.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te ured-be je na ožjem vodovarstvenem območju na parcelah št. 87/1, 88, 92, 98, 99, 105, 106/1 – del, 106/2, 109/2, 112/2, 113/1, k.o. Krčevina, in na širšem vodovarstvenem območju na parcelah št. 80/1, 106/3, 109/1, 112/1 in 114/1, k.o. Krčevina, izvedba gradbenih del za vzpostavitev novih vinogradov dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če investitor ureditve novih vinogra-dov zagotovi zaščitne ukrepe, s katerimi se zagotovi tak režim odtoka površinskih voda, da se prepreči erozijske procese in zagotovi varovanje podzemne vode.

3.3. Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo na območju občine Hoče - Slivnica


uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih na območju občine Hoče - Slivnica gradnja stanovanjskih stavb iz tabele 1.1, priloge 3, navedenih pod zaporedno številko 1, dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če gre za funkcionalne zao-krožitve komunalno opremljenih območij ter dopolnilno gra-dnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj naselij in če je gradnja dovoljena s prostorskim izvedbenim aktom, ki je bil sprejet pred uveljavitvijo te uredbe.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te ured-be je na najožjih vodovarstvenih območjih na območju občine Hoče - Slivnica gradnja nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami 16, 17, 18 in 19, dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če gre za dopolnilno gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj grajenega območja kmetije, in če je gradnja dovoljena s prostorskim izvedbenim aktom, ki je bil sprejet pred uveljavitvijo te uredbe.

(3) Gradnja objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena je dovoljena šele takrat, ko so vsi obstoječi objekti na teh območjih priključeni na urejeno javno kanalizacijo ali na malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Gradnja objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča takšno priključevanje, določena kot investicija v načrtu razvojnih programov občine

Hoče - Slivnica in v programu opremljanja zemljišč za gradnjo, ki je izdelan v skladu s predpisi o urejanju prostora, in se v skladu s programom opremljanja izgradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med občino Hoče - Slivnica in investitorjem.


uredbe je na ožjem vodovarstvenem območju v občini Hoče - Slivnica gradnja objektov in izvedba gradbenih del dovoljena le na območjih, navedenih v tretjem odstavku tega člena in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje pod pogoji iz drugega od-stavka tega člena ter posebnimi pogoji za posamezno območje iz tretjega odstavka tega člena.

uradni list rs – 24/2007, uredbeni del...uradni list republike slovenije Št. 24 / 20. 3. 2007 /...

Documents