uspeh gospodorjenjo v - kjuc.si · vale tudi zaloge goto'vih proizvo ... sek nact 1.000.000...

8
druStve. ill!i zase- omesto odo ku- erim bo je ze M :ei lepe tek- 1 AMD unniku, je UVT- )[l misLi MaD l;rumen- !Ski sta- >ki eno- drugih instruk- .k, spo- [)r, dnje ni I Stevil- vedbab. se taka usmer- :1., lSiranja obdelan perativ- , je po- .noloske une ka- :oizvod- iiti kot .h slu.Zb 1istvene eliti de- in ko- lize to- Glasilo Socialisticne zveze delovnega ljudstva obcine Cerknica LETO D. OKTOBER 1963 ST. II Ia obcinski praznik 19. oktober ielijo ie mnogo delovnih uspehov vsem obcanom: Obcinski · odbor SZDL Cerknica Obcinski komite ZKS Cerknica Obcinski sindikalni svet Cerknica Obcinski komite ZMS Cerknica Zdruzenje borcev ZB NOV _Cerknica Obcinska skupscina Cerknica Delovnl kolektiti: Brest Cerknica Kovinoplastika Loz KZ Cerknica KZ Loska dolina Gradisce Cerknica Skocjan Rakek _Kovinoservis Rakek Jelka Begunje Gaber Sta ri tr:g Gostinstvo Cerknica Gostinstvo Loska dolina Elektrozaga Nova vas GG Postojna z obrati Cerknica in Sneznik Uspeh gospodorjenjo v obCini zo I. polletje 1963 Na koncu prve polovice letos- njega leta smo tudi v n.a.Si obcini na.Ded!ili tpregled uspeha gospo- darjenja in poslovanja v gospo- darskih organizacijah. Kljub problemom in lJeiavam ostre zime, slabih prevoznih po- gojev in zaradi pomanjkknja kva.- litetnega in produkcijskega mate- riala je gospodarstvo v tem ob- dobju uspeilno zakljueilo svoje delo in preseglo predvideni plan za 4 %. "Tudi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je v le- tosnjem letu doseglo gospodar- stvo 44 % vee celotnega dohod- ka. Velikost celotnega dohodka v taki viSini gre precejSnji del na racun novih kapacitet ivirnatih ploilc v Oerknici. Kolicinska proizvodnja, ki je v zaeetku letlJi zaostajala zaradi vremenskih motenj je ob koncu leta vseeno dosegla plan s 104 %, lanski nivo pa povecala za 114. Pri doseganju tako velikih re7;Ul- tatov se je najbolj izkazala ko- vins.ka. industrija, sledi ji lesna industrija, medtem ko so druga manjSa podjetja nekoliko zaosta- jala, kar pa ne vpliva na uspeh gospodarjenja v komuni kot ce- loti. bi lahko ime- lo v letosnjem prvem polletju se veeji uspeh pri vnoveeni realiza- ciji, ce ne bi bil velik del sred- stev angaZiran pri terjatvah do kupcev, ki zn.aSajo 700,000.000 ali 45 % vee od istega obdobja v lan- skem letu. K zmanjsani realizaciji so vpli- vale tudi zaloge goto'Vih proizvo- dov in blaga, ki znasajo na koncu obraeunske do be 527,000.000 in so veeje za 53 % kot v lanskem letu. Vsekakor lbodo morale gospo- da.rske organizacije teZiii k zmanjsa.nju angaZiranih sredstev pri terjatvah do kupcev, kakor tudi zmanjSanje zalog, ker se s tem v veliki meri izboljSal po- lozaj pri obratnih sredstvih, ki so hila velik problem zadnjih let. V gospodarstvu je bilo zaposlenih povprecno 2650 ljudi ali 20 manj kot lani v istem obdobju. Kljub manjSemu stevilu delovne sile se je fond bruto osebnih dohodkov zviSaJ. za 41 % ali povpreeno na enega zaposlenega za 44 oar- pram lanskemu Vsekak.or bi morale gospodarske organizacije v vecji meri pri poveCa.nju oseb- nih dohodkov upostevati produk- OBCANI! Za obnovo Skopja je raz- pisano ljudsko posojilo. Vsak obcan naj prispeva denarno podporo, s cimer bo doka- zal trajno solidarnost vseh jugoslovanskih narodov. Socialisticna zveza obcine Cerknica tivnost. Booz dvoma je produk- tivnost tako va.Zen elem'ent, pri ugotavljabju uspe.Snosti dela v delovni organizaciji, da bi se mo- rale delovne organizacije zaveda- ti, da bi ustvarile evidienco za re- alen izracun tega pokazatelja, ki bi ga lahko s pridom uporablja- le za doloeevanje viSine osebnih dohodkov. Kakor tudi za analizi- ranje uspehov gospodarjenja pred organi samoupravljanja in pried oolotnim kolektivom. Tudi druge ekonomske pokazatelje, kot n. pr. ekonomienost in rentabilnost na- Se gospodarske organizacije zane- marJ-;ajo zaradi strokovnih kadrov. Delo gospo- darskih organizacij v I. pollletju sta olbravnavala na svojih sejah svet za gospodarstvo in zbor de- lovnih skupnosti pri obcinski skupsCini, ki sta po vsestranski diskusiji prinesla razne zakljue- ke, ki bodo pripomogli gospodar- skim organizacijam pri njihovem n.adaljnjem delu. Za nadaljnji razvoj n.aSega gospodarstva pa pripravljajo gospodarsk.e organl- zacije in obeinska skupscina a svojimi komisijami g-ospodarski program za 7-letno obd.obje, Slavko Tomic -----------------------------------· MleSani pevski zbor v Cerknici, ki ga vodi tov. lzgoriek Franc CLANEK BERITE NA 5. &TIL

Upload: dangtuong

Post on 08-Nov-2018

214 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

druStve. ill!i zase­omesto ~onirj~

odo ku­erim bo je ze M :ei lepe Ill~ tek-

1 AMD unniku, je UVT­)[l misLi

MaD

l;rumen­!Ski sta­>ki eno-

drugih instruk­.k, spo­[)r, dnje ni I Stevil­vedbab. se taka Ug~to­usmer­

:1., lSiranja obdelan perativ­, je po­.noloske une ka­:oizvod­iiti kot

.h slu.Zb 1istvene eliti de­~oruost. in ko­

lize to-

Glasilo Socialisticne zveze delovnega ljudstva obcine Cerknica

--~------------------------------------·-----------LETO D. OKTOBER 1963 ST. II

Ia obcinski praznik 19. oktober ielijo ie mnogo delovnih uspehov vsem obcanom:

Obcinski ·odbor SZDL Cerknica

Obcinski komite ZKS Cerknica Obcinski sindikalni svet Cerknica Obcinski komite ZMS Cerknica Zdruzenje borcev ZB NOV _Cerknica Obcinska skupscina Cerknica

Delovnl kolektiti:

Brest Cerknica Kovinoplastika Loz KZ Cerknica KZ Loska dolina

Gradisce Cerknica Skocjan Rakek _Kovinoservis Rakek Jelka Begunje

Gaber Sta ri tr:g Gostinstvo Cerknica Gostinstvo Loska dolina Elektrozaga Nova vas GG Postojna z obrati Cerknica in Sneznik

Uspeh gospodorjenjo v obCini zo I. polletje 1963

Na koncu prve polovice letos­njega leta smo tudi v n.a.Si obcini na.Ded!ili tpregled uspeha gospo­darjenja in poslovanja v gospo­darskih organizacijah.

Kljub problemom in lJeiavam ostre zime, slabih prevoznih po­gojev in zaradi pomanjkknja kva.­litetnega in produkcijskega mate­riala je gospodarstvo v tem ob­dobju uspeilno zakljueilo svoje delo in preseglo predvideni plan za 4 %. "Tudi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je v le­tosnjem letu doseglo gospodar­stvo 44 % vee celotnega dohod­ka. Velikost celotnega dohodka v taki viSini gre precejSnji del na racun novih kapacitet ivirnatih ploilc v Oerknici.

Kolicinska proizvodnja, ki je v zaeetku letlJi zaostajala zaradi vremenskih motenj je ob koncu leta vseeno dosegla plan s 104 %, lanski nivo pa povecala za 114. Pri doseganju tako velikih re7;Ul­tatov se je najbolj izkazala ko­vins.ka. industrija, sledi ji lesna industrija, medtem ko so druga manjSa podjetja nekoliko zaosta­jala, kar pa ne vpliva na uspeh gospodarjenja v komuni kot ce­loti. Gosp~rstvo bi lahko ime­lo v letosnjem prvem polletju se veeji uspeh pri vnoveeni realiza­ciji, ce ne bi bil velik del sred­stev angaZiran pri terjatvah do kupcev, ki zn.aSajo 700,000.000 ali 45 % vee od istega obdobja v lan­skem letu.

K zmanjsani realizaciji so vpli­vale tudi zaloge goto'Vih proizvo­dov in blaga, ki znasajo na koncu obraeunske do be 527,000.000 in so

veeje za 53 % kot v lanskem letu. Vsekakor lbodo morale gospo­

da.rske organizacije teZiii k zmanjsa.nju angaZiranih sredstev pri terjatvah do kupcev, kakor tudi zmanjSanje zalog, ker se s tem v veliki meri izboljSal po­lozaj pri obratnih sredstvih, ki so hila velik problem zadnjih let. V gospodarstvu je bilo zaposlenih povprecno 2650 ljudi ali 20 manj kot lani v istem obdobju. Kljub manjSemu stevilu delovne sile se je fond bruto osebnih dohodkov zviSaJ. za 41 % ali povpreeno na enega zaposlenega za 44 ~ oar­pram lanskemu l~ilL Vsekak.or bi morale gospodarske organizacije v vecji meri pri poveCa.nju oseb­nih dohodkov upostevati produk-

OBCANI!

Za obnovo Skopja je raz­pisano ljudsko posojilo. Vsak obcan naj prispeva denarno podporo, s cimer bo doka­zal trajno solidarnost vseh jugoslovanskih narodov.

Socialisticna zveza obcine Cerknica

tivnost. Booz dvoma je produk­tivnost tako va.Zen elem'ent, pri ugotavljabju uspe.Snosti dela v delovni organizaciji, da bi se mo­rale delovne organizacije zaveda­ti, da bi ustvarile evidienco za re­alen izracun tega pokazatelja, ki bi ga lahko s pridom uporablja­le za doloeevanje viSine osebnih dohodkov. Kakor tudi za analizi­ranje uspehov gospodarjenja pred organi samoupravljanja in pried oolotnim kolektivom. Tudi druge ekonomske pokazatelje, kot n. pr. ekonomienost in rentabilnost na­Se gospodarske organizacije zane­marJ-;ajo zaradi po~ja strokovnih kadrov. Delo gospo­darskih organizacij v I. pollletju sta olbravnavala na svojih sejah svet za gospodarstvo in zbor de­lovnih skupnosti pri obcinski skupsCini, ki sta po vsestranski diskusiji prinesla razne zakljue­ke, ki bodo pripomogli gospodar­skim organizacijam pri njihovem n.adaljnjem delu. Za nadaljnji razvoj n.aSega gospodarstva pa pripravljajo gospodarsk.e organl­zacije in obeinska skupscina a svojimi komisijami g-ospodarski program za 7-letno obd.obje,

Slavko Tomic

-----------------------------------· MleSani pevski zbor v Cerknici, ki ga vodi tov. lzgoriek Franc CLANEK BERITE NA 5. &TIL

m ~

~ lim! ~ z:gJradb. zboaa -

~ .s!li::opmosc.. :De ob-

sr:~:~:: Celrkmlfca dmJe a ~ o ~~ m l0:'7ll:i!Jr:Z:i" ~v.EIImilu. ~~ .vodoja-

• .m lbu:nallf~ 1'0 tem od-J:l!I!Jla ~

VI ~~ Oelrk-uprr.;ro]J)ml!lii m ~ ~ ~ llroamlllme Cer­~ mal!ll,jjSe .fum veC,je

-~ lllle gDede lila

se ~ pi!'aW tako ~i!l!CI.J!.:3]l;e .Dl!ll lllllll!'e'bll Jta!IJI2l]lf z;;rijje_

1\tD..fe ~ SBSo ella se sma­

:zs:D!Ijitsea, ne gl!e­lll.:lsaStr.lvo,. \O'Sft potollii m

~~ YOd­l:Jlll) Jr~ .m ~ - r.JSte

aJiii :ma ~v.iih sbrug_

~ sllmn]lllllllQS1t Clerrblica jje bli­h ll!L.''•itlmDDw.lljieJma m po­~ pi) ~ JmaiCiellili; IS]_)a­

llllled l!;:mmellijsl!;;e O!!'§al!lD.Za-

~~~~~pa ~~~ ~ jje~tza ~.fum ~ !lijal!lljje ~ ~ Cerll:rnfca 1mJ!!i-

:rJl0'41lllll!J ~ JlDjjemf ~ - ·· .~

:swelt ltol1el!;;:tiiv

O!lllllSiti'O w VCDEill!mE ~ je

dna s~rupoost .. Cerlmica, pa las -- - pan:icl. - lmajo neposredno

· od urej :te sb:uge Zerov­Di.SCice_ noeejo izpo!nje\.'Ct - svo­.iili obYe:mosti. so jib sami lliD!!uc:-·U!.l- na obCnem zboru, t. j. p!atleva · etno od 1 ba svojega rem jista 300 din. l.''eizvriiena ob­~ p!a · je dosegla z.e zne­sek nact 1.000.000 din.. Prav tJ !as~-~- parcel Jab.ko sedaj vsa-

prodajo odviSno k<ciC:ino stelje Kme · · zadrugi Cerklni­ca po 7 dm za kg. Kmelijska za­dlruga Cerlmica lahko ;rupi jezer­ske s'".elje • neomejeni ko!iCmL V tem etu so odku - nad 200 ton.

Nadaljnje vlaganje druZheni h £reds1t..ev uredite razmer, lo v.!adajo na C&kniskem polju ali spodaJ:ska osno a, na kateri de­presibaJCk'::em jez.eru. se bo nada­.!Je'i'a!Oa - bo ure.)ella vodnogo­.!ajo s:rokm'Djaki. pri Zavodu za

odno gospodarst\·o SRS. V :naSi s-mnunj je 22 obstoje­

Cfih vodonxJov. Od teh ·e najveCji sklqn· !Ski" odovod Cerknica- Ra-

mm:tj- - pa so Grnhovo-Ze­.rovmca. begunje-Bezuljak, M.ra­morovo-Andre.ioe-storovo. Vs:i ~ vodovodi so lokalnega po­mena, - sblZijo em vasi ali na­~ Najmanj vodovodne mreie ima lAlSk.a do!ina; lokalni vodo-

imajo. Se iz predvoj;nih let, samo v asn. :m .in na Gorenjem jezeru.

Kamafuacijska llllreZo obstaja SSlillliO dcloma Cedmict. pa Se ta :millmma dograjeiilib Cisillnih naprav, mi:o se (J[]IE'SDaZene vode :izdva:jo ~ v potok Cerkn:iSi:ica pmd vasjjo :IlmeJja vas. Ka!nali­mcija ;De pr:avzaprav potrebna powsod. tam. lQelr obstajajo vodo­Uldf. da se lahko ODeSDa:Ume vo­de prellivajo po kan.alijacij:i. Tej ~i se sredstva dooedaj v n:cjem obsegu 5e niso vlagala. ~ P<;malizacija :povzroCa ~ okolioo m kazi l.epo-

!5:!i:aja m oko!ice.. Kl:::ajjey:m - vaSki odboni nmogo

I:i!!Z:p~Zali!Ejajo o1irog vpra:Sanja vz.. dJrZev.mjja vodovodov in gn:adnjo k:mal'izacije, ki pa se ~ najveCkra s 1em, kdo :na,j prispeYa sredstva za grndnjo. Do .secliaj so se ta vpraSanja u:re­jeva!a. <5epra v majhnem obse­§ll. s .sredsm z zemljiSC va:Skih

pnosti, gmajn. gozdov. v bo­doCe iz teb 2Jeiil!.ji.SC ne bo mogo­ee C!:pati vrednoot: 1esa v li aSko b!agajno, ker bodo spadala pod upravijanje pristojne gospodar­sko-gozdarske organizacije. Vu-:i sredste za oka!ne komunalne lt3PJ1<!1.Ve bodo torej PreDehall v dosedailji · · in bo nujno po­tlrebcio ]JIOiskati novo obliko pri­dobiwmja sredstev za .lromunalno ~o vodovod. kanaliza­cijjo. pota in s!ieno.

omo obliko zagotavljanja 0 najdemo v uwdb1

samoprispevka v matertialu, pre­vuzu dlel.u in doloOenem mesee­nem' ZllESJru placevanja od kori­Sca:nja naprav, kl S!llZl posamez­nemu n. pr. vodovoa za pu:no vo­do po osebl, po glaVl Zl VIDe a.l!i po enoti m~ porabJJene vode. Neka­teri vaslo odbori imajo sicer ze UYeden samoprispevek in pJ.aCU­je-o v svojo blag.ajno od pi1Ine VOOe po osebi ali gLavi Zlvine <U)..

oc':elll znesek. :t.brana sredstva konstijo za manjsa popravila, pa 5e za 1a c1ela naJVeaK!rat zmanJ­ka aenar.~a. Ko postan.e vodna oa-­prava voctovoo dotraja:na 1n je nuJI1Il3 n)ella rekonstrukCJ.Ja, na­stop· vpra5anje, kje dob1u srect­.stva. v kraju, kjer bl se gospo-­darstVa od:J.OOhla za novo graanJ,o vodovoda all kanalizaCJ.je, ne 01 mogJ:i drugace kakor uV'eSim .12lre(1-

ni sa.mopmspevek po premoZJeriJ­-skem stanju posameznega kovist-01Ka vod.nega objekt:a.

Ko so pred 50 leti. gradli.l!i Cer­kn.i.Sko--Ra.kovsk!i vodovod i!Il ko so prav.kar dokonCali nov vodo­voa v Zerovruci, so prizadeta go­spodarstva prea prtcetkom grad­nje spre:Jela sldep o u vedbl sa­mopriSpevka. :Skup:inskJ. vodovod Mramorovo-AndreJ~'torovo Je zgra;jen na enak nacin.

Samoprispevek k g;va.dnj nove­ga vodovoaa v k!raju Mrarnorovo in v Zerovnici zna.Sa povpreano na eno gospodarstvo nekaj !Ilad 100.000 dln, prispevek z CirUZbe­nih skladov obCinske skupSOi!ne na eno gospoclarstvo pa 20U.OOO dlin.

Vzemimo primer dotrajanooti cerkn:iSko - ra.K:ovSklega vodovoda, kii so ga zgradili pred 50 letii. Ta­krat so vsa teda!nja gospodarstva ali gospod:injstva na tern pod!roe­ju, 36 !ml do.lgega vodovodla, pri­spev a!l.a dogovorjeni samopnispe­vek za glavni cevovod, zaJetje in za rezervarje. Ne bi bhlo pravli.c­no, ako ne bi sedaj vsi J:ast:ruiki novih hiS, kli so jii.h se:lli.d:a!JJi v teh krajih, kjer d.eluje cel'k!r:LiSko­rakovSki vodovod, nieesar pniJSpe­vali o.b sedanji rekonstlrukcijd vo­dovoda. Pravilnik o vzdrievatnjru vodovoda doloea obvezmost za vsakega, kli si hoee prilkljuCiti pitno vodo iz zgrajenega vod.o­voda, da dobi od upmvljalca so­glasje s pogojem plaCil:a samopri­spevka za gJ.avni cevovod ·in re­zervoar. Pri odloCainju vtiSine sa­mop.r.ispevka na ~o go­spodarstivo za glavni cevovod in zgradibe odil.oCa. lahko tudli. pristx:>j­ni organ za. gradibene in komu­nalne zadeve oi:JC:inSke slrupMine. v k.ol!ikor se ~~ ne spo­razumejo sami.

Rekonstr:ukcija vodovoda Cerik­nica-Rake!k se sedaj izvatia po dol<X'ienem projeMu 51irokovnja­lrov podjetja ... Projekt ~ grad­nje« Ljubljana. Preu:rediitvena <le­la prve etape, zgrad!:ilbev arpa!Lni­ce in obnova cevovodia na odlseku Pe:Si!enek-Videm in po ~dall­nem 2Jem1jliSCu Videm se pred"li­devajo na 30 m:iJ.ijonov dlin, wed­noot celat:ne rekonstrukaije pa bo znaS:ala nad 140 milijonov dinar­iev. Gradbena de1a bodo tra(jala vee let in ob pogojtih, da odlje­malai pitne vode ne bodo za!l"adi teh del prizadetzi ali mo11einJi prli. odji:!Illll pitne vc:xle. Obnova vod.o­voda Cerlknica-Ra.kek se izVaja s predpostavkto ved.no veejli.h koli­Cin lrorti.s~ja vode, ·ki te nasta­ja in se bo poveCalla v nad:alljnd~h 50 letih. Goopodinjstva ,urejatio las1me kopa]nice, pralntice, !r'aZV!ija se indusllrija oiJn m~1aa, vse

~ potrebu;e ~ """'•

Svecanosti v Ceknem so se ude.leZili tudi

prebivalci . nase obcine

Ob jubilejni obletnici primor­skih in gorenjskih pa.rtizanov je i>lla 9. septembra 111153 v Cer k­nem sveeana proslava, katere se je udeleZuo okrog ave sto p rebi­valcev na.Se obcine. Kljub slabe­mu vremenu je bua uu.eleiba ze-10 vel.lKa. :Ge n:ekaj uru pred pri­cetkom proslave so bill orgaru­dile pa.rtizans.Ke brigau.,. Tega po­stin poten, k,Jler so m.ed NOB ho­dile parizans.Ke brigade. Tega po­hoda so se ude1e2ati tudi n'eka­teri na.Si prvooorci, ki so vodili ceto, sestavljeno iz mladincev pl')edvoja.Ske vzgoje. Mec1 pot jo so priredili parnzanske mitinge, prav takSne KOt nekoc, ko so JlD prirejali kulturni.lti IX. korpusa. Y si udeleienci so bill po .krajih, kjer so potovali, sprejeli kot ne­k.oC med NOB.

Vse kolon:e· so na dan 9. sep­tembra l!lti3 pnspevale v Cerkno, kjer je vectisocglavi , lllll0iic1 spregovoril tudi pred::;.avnik ita­llja.ns.ltih parnzanov, ki so se bo­rili skupaj z nami, vsem briga­dam so podelili tudi visoka odli­kovanja za izkazano jwUIStvo.

Ob tej priliki so si ud'eleZenci ogtedau parttzanSko oolniSnico ,.~·ranjO«, ki je okupator ni nikoli od.kril. 'l·a bouusnica Je zgoo.ovm ­sJrega pomena, progiasena za mu­zej. Y si prostori so onranjeni ta­ko kot v casu NOB.

Se pozno v noi: se je razlegala partiza.nsK.a pese.m; nekd.a.n.ji oor­ct so onujal..l spoliliJle na junaA.Ke dni ljuds:Ke <revolucije. Vs1 zbrani pa so ob slovesu ~"le.ti drug ~emu skorajSnje svidenje.

Taf

~MIW!I!BtiijU~!WiiWI!lllllijiM!!UijjijWp

Ko bodo grad.bena d.ela prve etape dron:eana, :oo prli.Ce.La teei p!una voda po st:arem oiil!l."eZju v neomejeni lk:olri.Oind in :neprekmje­!IlO za celotno pod!roCje Cerknll.ce in ~ Nedvornno se tega d!neva vsi ocldemaloi pitne vode ~ redino Vlesel!i:jo in ·komaj C:akajo. Gllede nato, da bo delovan(je UJre­jen.egia ·vod.ovod.a povezJano z ve­.l!ilkimi ~. je pred."V!i.dena Zie od 1. aJVgusta t. 1. nova cena za porabljeno 1ko.Li.l:i:no pitne V10de po enoti 1m3

• S sec::La!ndo ceno 25 dlin za :ll&9Elbni sekttor ne ·bo mogoee pdkTivailli. vseh stroSkov am:orrtlim­cije lin d.neWlega 6rpa!l1ja vode iz Cel'kniSkegJa pcxtok:a. Vsd. potroS­nti!kd vode mmaj'O pa:1izadevtainja dbC:inSlre skrup8&le tiJn vod!ne slml­pnootzi Cerkln:ica razumeti m urpo.. ~tevaltzi. •

Jakla Sac

v se ~i I.

e imor­ov je Cerk­lfe se n ebi­uabe­•a ze­l pri­·gimi­:a po­a no­a po­n'eka­vodili incev potjo tinge, ;o Jill ·pusa. rajih, ·t ne-

sep­ll'kno, wZiCl ;, ita­e bo­>riga -odli-

ro.

:Zel1ci .sru.co likoJi OVln ­

, mu-li ta-

egala oor­

laSKe brani urug

e.

raf

prve teei

~u v :mje~

k:r:w.ce tega

iei.e.­Jmjo.

U!re'­

~ ve­.are ta za lepo 5 diLn >goee :rtlizla­de iz •1lroS­"CI!Ilja &k!u­urpc>-

:ac

GlAS NOTRANJSKE --------------------------~-----------~----------------3

Hitrejsi korak v

nasega gospodarstva nje brez poveCa.nja ~tevila zapo­slenih doka:zuje, da imamo re V'e­like rru:rlmosili. za d'viig delovne stori.lnOS'Ili. Glede na dosedanje ruspehe m sprico okoliSCin, Ida proizvodnja v jesensk:i.h meseaih navad:no re nelroliko poraste, so upra'viiOen.a priCaikovanja, da bo­mo i!JetOOnje posloV'I'lo leto zaklju-

Ko smo priOOnjali letoS.nje po­sloV'DO leto ,je :bilo precej raz­logov za pes:imizem. Huda zima, teZa.ve s prevozom, nezadostzna in neprarvoCasllla preSk:rba rep.rodiuk­cijskega materiail.a, vse I1Jo na da­jailo do'brih obetov za hirtlrejSi rarz:­voj goopodarstva. Toda opo zaCet.. nenn poCasn.ej5em tempu je prod.z­vodlnja v dirugem trorneseCju pre­se~ vsa !pi1ica!koVWtja, tako da je bill 4.1o konca jun.ija ietmli plan

· uresnieen v 'viiSillli 54 odstot1kov Kollicinskla ~od!nja v let.0-

5njem rprvem pol!letju se j.e v pri­merjavi z ~stim obdobjenn lam po­veeala 2'Ja el!lO Oetrt:iJno. Celotn!i. dohodlek se je poveOail. kair za 44 od\sltJortjkov, ee p a prist.ejenno se noVIi obrat lverka, pa .t;a odSto­te!k poraste na 58.

Od doseZe:nega Cisrega dohodka 973 milijonov d!in so kolektlivi r~ za asebne dohodke 73 odStoltik:ov, preostalri. del 235 I'Illii­jonov d!Ln pa so IlWlleilili d'ruZbe­no ~nvestiaijskim skladom ter raz­Silrjerui reprodukcij~. s lfuner je b'i!l letrui plan dooeZe:n v v:iSini 60 odstotlk:ov.

Fond bruto ooobnih dohodkov se je povti.Sai za 41 odstabkov, po­V•prelmo na enega zapoSI.enega pa so se ooebm dbhodlk:i dvign:iJ:i v :pii'1imerjav;i z ·istim obdobjem l!aJrui 2:a 44 odStobkov. Za:nd.miv je tud!i podatek, da je bi:lo :l.etos v gospod:aTSitvu za:poslendh 2653 lju­d!i, 1Jo pomeni, 20 manj rkot la!Ili. S 1xlii1i.IJnoot de1a se je divign ila za 40 %. N ajvee zaslug za tallclen po­rast proi:zvod!nje ~IITiatta 'lro1'EiktiLva

Obcinski sindikalni svet ima vedno vaZnejSo vlogo

Pred ObOi'IliSki siln,d!ilkalin:i svet so zad!nje ease opootavlljene vedlno pomembnejse nail.oge. Spremiljan.je gibamja goopod:a.r­stvla in .priioprave S1tla.l11tlltJav, kQ ~ ved!no llle teeejo taiko kOit bi morailli, :lialhltevajo Siro'ko sodeilovande z deloVIll:i.mi llroilektri.vi.

Bred dlneVIi je ObCinsM Sitnd!iikaillni •svet orgal!lliziJooil poove-1Jovallllje s predlsedrri!i.1~ ~ih Jkom~sij. Ugotovlli so, da so se pri ipl'liJpiraV'ljarnju .slbaJtiutov ZJelo :i!zlk.a~ matnjre organii­zac:ije, mecllbem klo se nekia.r!Jerti. veejn lroleknJ·vi re vedino nlioo resllleje 'lldd ipii'Iilprav. Vendlair SIO 1Judli :bu izjeme, saJj oponekod lie ra~avl]jajo o samem sprejetju. Skll!enliJri. so, da morajo ko­misije :zJa!htevartli od saJlTiiOI\lJpravn.i!h orgaJIJ.ov vee opo:zJomoshl izx:!JetlafV1allll Sbatultov. S!il!ldlilkJalline podlrtWn.ice pa rnaj slk!kiPlYijo, da bodlo k rpa:tiJpraMaan pri/1Je€'Jilliild Oim!VeC C1alnov organ!izaoij. Nadlall:je .so se odJ100illii OSillOV'artii. lromiSijo, 1k,i bo neposredlno poma.g1ailia organizacijarrn. -

PraJV tako so im.ell. .nedaVIllO :posvetavanje opredslta'Vlllillrov orgalllOV !lin orgal!lJiqJadij, ~ se ibaVIijo s stanovanjstko p.roble­matiiko. Ugdtoviill so po1lrebo po dzra'Vnavi najemlllii!n za staire d n move :zJgr"adlbe g!}ede na stl'OOike vzdirZeva!Ilja, nadallje po­trebo ;po 'P!I"odaja s:tmmvanj v 'Sibalrejs~h 21g>radlbah, da bi se ta.ko Zl11!alll•jlSiall'i. · stirOO!kli ~j a. Pr.av tanro bo treba naj.ti ustrezen na& flilnalllsi!rtaja S'!Ja!rrovanjSklith gratden•j.

Strolrovna lkomisi!ja pri 01:Jtai.tnSkern sind!ikaJJnem svetu j1e pre~edlailla gJOOpc.xilarjel!lje n~ih dell.ovnli.h kole.Ict;ivov v prvem polliletju IJ.~sn!j,egJa leta. Ugotoviila je, da organd ~oV'I'lih ongnnimci:j re ved:niO prevee n€'Zialllopll.jlivo gledajo na takSne anJallli!ze. DejS1Jvo, dia SIO n.enJehne am.aJii.ze illl spremiljave goopo­daJrSI!rega gilba!nija p;omoc pri od[llra'Vil.jarrtju po!lllaJI11kiljivootli, nas lahtko pri'V'ede db al!lalizilranja reailllllih momosti za dosegal!lje veCjih gospadlarskih uspehov. MaD

.

Posvetovanje · o· statutu Republiski odbor sindik.ata pri­

pravlja posvetovanje o izdelavi statutov sorodnih podjetij.

N a ta posvetovanja bodo P<l~ vabili 10 delovnih organizacij in sicer predsednike sindikalnih od­borov in pl."edsednilre, ki so jib imenovali IJela.vski sveti komisij, oziroma tisti strokovni usluzben­ci, ki nepoSil'edno dela.jo na izde­lavi sta.tutov.

Na teh posvetovanjih si bodo strolrovnjaki i7llllenjali mnenja in izku.Snje ter probleme, ki se ka.Ziejo tako znotraj gospoda.rskih organizacij. kakor tudi probleltle

v pogojih poslova.n,ja z ostali.mi strokovnimi in politiCnimi organi.

Da. bo rezultat teh posvetovanj predvidoma boljSi, bodo trije to­varisi iz skupine desetih pJ;ipra­vili referat o konkretni izdela.vi in re!iitvah statutov svoje dlelov­ne organizacije na >+Brestu« dne 4. 10. 1963; :uvodlni tleferat bo imel puedstavnik Bresta.

Na podlagi tega naj se na8i sindilmti pricnejo ze sledaj pri­pravljati tako, da bodo na tem delovnem posvetu la.hko a.ktivno poses-li v ra.zprav(»,

J. K.

KoViinop1.ast!ika iz LoZa ter kolek­tiv Bresta, medJtem ko manj!:Ja pod!jetja niso hil1.a ikos svojim na­log,am itn so bila sJ.aa:>Sa kot v istem obdobju lani.

Sedanji hitl:ni porast prvizvod- C:iJ.i z lepi.mi uspehi. fJ!aD

Pred sprejemom novega zakona o samostojnih obrtnikih

Pri republiiSlrem sekretall1iatu za industrijo SRS je po­. selma Jrornrisija •izdelala OSI1urek tez za repub~kil 2l8!lron o obrtnih delJaivruica!h samostojlllih obPbnlillrov. •

Za reguilii:ralll•je posame:1ll1e martlerlije dajejo 'OOZie za. na8 republlisk:i zakon vel:iJk.o priStx>jlnost obC!inSk:i.m skup§Oina:m in dellno dklra:jllllim ~~nam.

Pomemlbna novoot, •kJ jo prU.naSajo 'beze, je, da bi prepo­vedlalli orgam:izjira111je d.ela sannootojnih obrtrldkov na domu, ker spl'ioo sirokih m<>Znoslbi za opravl janje sal11001tojne obrtne

dejavnooti za to ni potrebe. P.ni tern pa ni povsem jasno, ailii velja prepoved tu~ za pr.ime.re, ko opravljajo delaivc'i, kd so pi1i samostojtnenn obrtn~tku v rednem delovnem II"arZl!Tlerju, dela lila domu =adli opomanjlkanja skupn.ih prostorov.

Teze nadall·je OOpu.SCajo, da lahlko usta:n.ov'i obrtno delav­n:ico. tudli tli!Sti, k;i l!lima prWnanie strolkovne 'i.wbrazJbe, re do­kM.e, da je Sbrokovno uspooobljel!l z.a. opraVljam.je d.ol.oCene obrilli. To str'okOVIllO uspotSQWjen.ost ugotav]ji3Jjo posebne ko­miiS'ije, lkd j[h 'irneruuje za obrt prli.stojlllli. svet pri obCinsk'i slrup5Cdni na pred!log olcraijlllle gosopodairSke :zJbornice.

Umffitmo novost v tezah pred!Stav>lja dolOCba, d:a za pre­

seloiJtev obrmne delialvniice samostojrnega obrtruilka nd potrebno novo dlova1jen.je. Talltla praik'Sa jte v dlulhu splloonega zallron.a o obr1mlih <fuil.avnlica!h SJalffiOSIIlojtnih ob.I1tm.ikov, zaradii Oesa!r je bu~ v teZiah predJita;garw, d!a 1:n v pnihodnlje ob ptreSeLLtvi ne hiJo pdtrebno novo dbrtmo doV'O(ljenje, temvee le V1plis v register.

Ce bo tekel zakonoda'jn!i. 1p0stope!k kot je prec!IV'ideno, bod.O ~ubl!i~kii za!lron o satl'llOOtojln;i,h olbrtnlik'ih sprejeli do lronca leta. MaD

Zdruzitev obcinskih orgonizocij ZB, ZVVI in ZROP

Pred kratkim so se sestali obCinsld odbori ZB, ZVVI in

ZROP, ~jer so ·na skupni seji sklenlli, da se zdruZi.Jo v

enotno organizacijo ZdruZenje borcev NOV. Izvollli so tudi

za.Casno vodstvo. Dogovorili so se, da bodo takoj za.Oeli s po­

pisom v*ga clanstva. Ker je nova zdruzena organizaci.ja po

stevilu clanstva :relo vel.ika, so izvolili tudi profesfonalnega

sekretarja tov. Franca Kotnika,

Med. drugim so na skupni seji sklenili, da n.aj vsi tisti,

ki se niso uredili delov.nfe dobe v casu NOB, to storijo naj­

kasnej.e do 1. marca 1964. KasnejSih primerov ne bodo voo

rerevali. Vsakdo, ki je a.kltivno sodelova.l v borbah ali d'elal

kot aktivist. na terenu, naj n.api!'ie pro!injo in Zivljenjepis;

navesti pa mora najmanj dve Zivi priCi, ki lahko potrdita

njegovo izjavo. 'l1e priee morajo ze imeti pdznano dvojne

stetj.e v casu NOB. Vse d!ru.ge priee so neveljavne.

Taf

'

4----------------------------------------------------------- GlAS NOTV.NJ~E

Osamljeni nosilti koltnre Prosvetna dru8tva in obeani pred novo kulturno s·ezono

v ne:neh!ni dn vedno veejli bor­bi za veejo produktiV'Ilost, za vi­~ji stlaiildard, za asfa!lt irn hliitrost, re sk:oraj neopa.z:no izgub1jajo v pozabo tudii obl!iike druZbenega Zi­v>l']enja, kli so se prejSnjemu clo­V'eku zdele rnepogre.Slj~ve. To je vsesi>lOOen. pojav; v obCiinah, ki se hitreje razvri.jado, pa je re po­sebno OOirtlen. N~a oMi!na, Jci se na 2iU!Ilad slrora.j nezav>edno hi1lro 9p.I'el'Tllinja iz zaosttale •!crneCJke v IDOOno ~nd'ustrijsko pa, Ta2Jl.IJlTlil.j.i­VO, re mnogo -reze najde sebl pni­!Ilel'ne QbJilke dlruZbenega Zi'V'lje­nja. Pri vsej 1Jej nagl!ici lill1 po­hlepu po standa.rdu, •!ci Slta zatie-1a domala vse !jUdi, nastajajo tu­di sl.abosbi, Jci j~h sedaj re rrilti ne obeutimo v pravi mect.

Sarno rtrdriJIJev, k!i se veekrat po­javlja, da zaradli vsega tega zanrl­manje naSih ljudii za ikulJtulrno ZJi­vljenje 'lllpada, bi tezko v · celoti ZJa.govarjall. K:inodvoraJne so pri veeilrui p:redsbav zadiovaljlivo ZialSe­

<!ene. Tudi ra.zrui ansaml::ili, k.i so V'Ca.sih dvoml.jlive 'kvaJliltere se do­slej re ruioo !pliiiorevailii n:ad sla­brirn oblsllrom. To je ena stJran medalje.

Ker 'l1!i. biil.o zadootmega dotoka mJIJad:i.h slil v ,proSVfetna dTUStva lill1 ker :trud!i sbarrej si m n.iso nu­cliJlii cmdootm:ih lffiOZnOSili i.oobra2:e­vanja za uvajamje sodobnejSili dlJllilk de!La, so progJrami na5ih dlruStev razmeroma zelo zaootalli za resn!i6niim Zi'Vljenjem. Treba lbo trazumeti, da je v casu, ko i1111.a do.maiLa vsalka hisa ~radlioa~pa­ralt, ko gre lahko vS81k!dJo dlvalkirart: na teden v •klino, pac m.alo rnepri­v>la.Ono gledlaitii »Vdove RoSlinike<' »Zaikonce<< lkii Sltavikajo :iJn drug~ taika dela, •k!i so jlih :igJrailii z.e na­si stami oOOtje. Oeprav so biile predsbave 1Skoro povsod sol!idno i.zvedene, ll1i.so ;pnivabi1e v d'Vo-

rano mlajsih gledalcev. Ob dej­stvu, da u~rJ proovetno dru­s.tvo eno ali dve dtramsk!i deli letno, bi biil.o nujno iZJblratli so­dobnejS8 dela.

Zalto je Tazdailja med prosvet­lfl!i:mi d.ruMv'i vedlno vecja. Na Ra­keku so morail.i prizadevni pi"iire­cliJtelj!i zardevati, 'ko je priSilo po­sl.usat rnajbolj ZJnane s.lovenske li­'OOrate le klup solaJrjev irn pe5fuca odtraslih. Kinodlvorana je biJa zad­nj!ilk!raJt polna, •ko so predVaj•aJ1i 'IIa!rzaJI'la! AiJri. pa na5e •kin,jiZlnice! K!njiZn.dco na Ralkeku, ki redino poS!uje iJn je dobro zailoZer1a s .lmjigami, obislk;ujejo Stirje odtra­sli. 'l'u nekaj nli v redu, saj je bil Ralkek: znan po svoj:i tklullturni >llradlicijt

Ed!ilna ~jema je sedaj LaSka dollilna. Njihovo drusbvo je naj­bolj del.avno v obcirui, C:.eprav ima sllabre pogoje za d!eLo kot druga druStva.

v zadinji s1Je'Vil!kti. na5ega lista sm.o braJ1i, da obciJn.Sikli Svet Svo­bod iJn prosvetnrih dirustev SIP1oh rui. de1all in da je pohva:lno za dtrustva, da so sarnora5it:rui.Sko Zi­V'ela ·kolilkor pac so. Docela ena­ka sodlba je billa izreeena 1aJni in pt1edllaJI1Sikim.. Toda •ti tovalri.Si, ko so billi predilagani, 111!i.so ocllklaruillli runlkcije Cilana CibCiinsk.e~ sve­ta! Oe pomisJiano na skodo, ki so jo 'l1!alredlL'1i. <h'uStvom in ceklrtJne­mu lw!lJtwrnemu delu v l!'1aSii Olb­ciJni, je 'tru se V'praSaJil·je dlru.Zbene odgovornosti tJeh 1judli. Leta mli­rnevajo, de1o na51ih druStev pa se precej po njih<>VIi za:slru~ vraOa. v dKJibo Ci.1:aJimstva. Mendla b~ btlo treba prav 1Ju najprej neloo.j u­k!ren'iltli. Poost.Ir.i.lbi odgovowwst lju­d:i, ki so sprejeli nekio druZJbeno funkdijo.

Nifhee niikogatr ne siilli, naj sprej­me funkcijo; ce pa jo je sprejel,

MAJHNE SO TE STVA.RI

Dragi bralci! S to &tev.iJik:o na-5ega mta pr.iCe:njamo 'Uirejal1:1i no­V'O rubniko, jkjer bomo objavlja!1i razme naJpake in rnall.'Olllrurnooti, Jci zasluZijo javno k:r:irtiko. Da bl bila TUbJ.ii!ka Oimbolj pestra, -proslimo brallce, dJa nann pr.ispevajo svoja opa.Z.alnja !in mnenja. Za.Zelerui so tudi ipr'i.spev-k!i obeanov !i.z 'bolj od­daJ.jeruilh ktraj•ev na5e obOine kli dool.ej niso na5li prostor>a v 'na­l!em llistu.

NAPREDEK. V ZeleZJnli.Siki ea­kallmci na Ra.keku so pred leti ~ lZlid lin u.redii.1i pom.ofuo I:)Lagadno. KaJI1te so prodajailli le nekajkrat. Pred dine~ pa so okno spet zazidaild.

OPOROKA: Ko 1bom u.mrJ. me pdkopl.jite na pokopa!ltiSeu na' Un­cu, k:er UnOani ne mejajo poseb­no IWidino svojega polropaLisca in born zato tam najlbolj v mlilru po­C:ivall.

TOCNOST: Rak.ovCani ·so naj­bolj ~ ljudje. V salk dan mo­rajo bi'tii v samopostJreZnii trgo-

V'i'l1!i., ko prlipel:jejo kd-uh, slicer ga D.ah!ko ZJman(jlka, ~ pa dobijo ern dan starega.

AKTUALNOST: Na neki hiSi hliZJU gasimega doma v Velii!k:ih Bldkah 1ahko beremo n~s: No­cemo ktrail.ja!

OGLEDALO: Nenehino se wst:i­jo pr1iil&be ll1.ad ~ grdliimi stlra­nfu§Oi v hortJe!lu ••JezerO<< v CePklrui­cli. Mimogrede: kdio pa j ti.h naJredti ta!kSne?!

PREDLOG: VoZJni•ki mo1Jorn.ih voohl bodo daJ.i posebno na~rado ces:tarju, lki bo oblsk.all cesroo Unec-Polalruina.

SAMOUPRAVA: Kru~v ~ snice LoSika dol!iJna je ;po pollet­n!ih anailliz~ dosegel olbCiin~ re-­kord': naj'Visje povpreane osebrne dlohodfire.

MOTORIZACIJA: Va·blmo V'se tistte, 1ki radd u2:i.vajo >tliSino Ra­kovega Skocjana, naj ga Climptrej oblSeejo, kaj:tJi. .m~ne 1lalrnika.j kma-l'U ne fbo vee. ·

je doaZan. delati po svojih mo­ceh. Zbiratelje pa.pirnaJti.h funik­cij pa bi moraJ.i kHcati na odgo­vormost. Se vedno imamo nelooj ljudi, •k!i so V'Oljni delatii. Sedaj, ko limamo svoj easo'):lis, bi lahko veCikraJt objavi!li imena tJisltlih, ki ne dela.jo, ceprav so pl"i:sbal:i na ilz'Vollitev. V nekaterlih obC:inah je to Ze praksa in neuSipe&na.

Pred easom je delegm Olk!rajtne Zvere SVobod i.tn prosvebndh dru­stev obiskall naSa drustva in po­V'edail., da se aahko CilaJn.i ude!LeZu­jejo SlellTI!irnau.·jev za reZ:i•serje, d•gral­ce aili vodje •kJ.'U bSkti.h veeerov. Se-

Na podlagti 25. elena Zallrona o osrnovni soli (Ur. l. LRS st. 32'59), pl"iporOOilla Sveta za solstv'o LRS st. 61. A-69162 z drne 30. 6. 1962 iJn na predlog Sveta za soilstJvo, prosve.!JO in kulturo ob6ilns!kega ljudi;lkega odlbora Cenkniica j ,e Ob­&:n.sikrl }judski odlbor Ceramli.ca na seji obcinsklegJa zbotra in na sejli :zJbora pii'oiZWl!jalcev c1m.e 9. ma1ja 1963 sprej·el

Odlocbo o I'OOrganizaciji mreie osnovnih sol na obmocju obcine Cerknica

1. Z naJmenom, da se dvigne kva­

ldtena osernletnega obveznega so­lanja, adlrnill1!i.s.tra•lli'V'no :iJn £inane­no ;posl.O'V'ande ter kadJrovisik:a silw­ba l!1.a obsltojecilh nepopolnih m Illi.zj,e orgarnZJiJ11all1lih osnoVI1'1iih so­l;ah se rna Olbmoeju obC.ine Cer!k­nioa reorgianlizlira mreZ.a oSilOV'I1lih sal ila!ko, da se 1Je Sole UiklilnejiO !rot samostoj'ni zavorn ter !rot podiruz­nice p:rilkll·j'UOi'j'o popol!ni osnovni solli.

2. Kot samostojn:i zavorn se u!ki­

rrejo nas:ledm.j.e osnovne solle: - OSII10vn.a sola Babno polje, - Osrnovna solla B egunje pri Cer-

kniici, - OsrniOVllla sola Cajnarje, - Osinowla sola GornJje jerero, - Osnovna sola Gorenje ObaJVe, - Osrnovna sa1a Iga vas, - Osnovn.ci sdl!a K~J:ajlic,

OsnOV'Il'a sola &vee, Osn'oiV'na s•Otla U nee,

- Osnovina sola 2illce.

3.

Km saJmOStojrni zavodi ostJarrmjo na obmocju obCine sledeee sole: - Oslnovna sola Cer'knica, - OsnO'VIl!a Sola Grahovo, - Oslnovna sola Nova vas - Oslnmnna sola Raik:e!k, ' - Osnovna soiLa Stami trg,

5.

OenitJraJlm.e sQile :lahlko odiprejo na sedeZrih uklind•enlih enoodlde1Cnlih sdl odldJellke, Ce so za . to pod ani pog'G'j[ ~n slicer:

Osrnovrna sola Ce!'kinica v Caj­naJrjih, Gor. OtaJvah irn 2ilcah,

Osrnovna sdlta. GraJhovo na Go­ren~em Jezeru,

OsrnoVIflla solia StaJrli I!Jrg v Balb­nem pdl!jlu,

Osrnov;na sotla Nova vas Clem d.n Ktraji•eu.

Cenili'alline S'ale sprejtemajo ti00r1-ce vi5j1h razredov • sOil, ikljer ti nadallj\.rjejo 5

mi.narji., da bodo na stroske ok!ra­ja. V'E:111dar raz;prisa n.aSa dTUStva niso prejela. Kasneje, ko je bilo ze prepozno, se je i7Jkamlo, da je ostJad raz;phs v predalu nek:ega funkciona.rja obOinskega sveta. In taJko je sla ropet 'PO vodi prli ­lofuoSit, da bi brez !?)rn01mih ~tlev dv'i.gJn.il rav€1Tl della v dtruSitlvih Tudi taJkie prtirrnere <>Citne bTez~ brifuosti bi kazalo poslej abjav­ljaJti v na5em listu.

Nova sezona je pred vratli.. Ze­lja je prevet, da bl b.hl.e lahko vse uresn.i.cene. Dru<Stva bodlo 1111i0irala raJZSiritli svoje vrste z milajrSimi lj'Udimi in p.I'iil:)l:i~a.ti svoje delo mvljernj'U obCanov. Oe 'bo no~ oboinski svet iz;pd.llruH obljube, bl l etJoSinJje leto lahoko p om enilo prelorn.n.ilco v dJellu prosvetn.ioh dtru­stev.

M aD

mocado ured!it!i .prevore ottrok, kjer 1li 5e nioo u~1.

6. Solls.roe Qlkol'ise centtraJnlih sol in

n1j[h\liV'e podlruznlice dollocado pra­vlillia !;ole.

7. Pod!ruZnliene sole rui.so praJV'lle

ooobe. PodJJ.-u>Zruiime s<llle drna.jo vodljo, /kli ~ imen.uje sdl:slkii odibor cenib!'ailine oon0VIl1e sol'e. N aJlo~e voojte so~e doiloCaljo 'P'l'a'VIillla soUe . .

8

Centrailino osmovno solo voda solls:kli odbor' upraJVlilli odibor in uprav.iOOlj, Pod:ruZ.n!iane roLe ima­jo SIVOj solsilci odlbo'T, kialterega n a­loge doUocajo pl"avli1a sdle. Za­stor:mn!k solslkeg;a odbora pocllrtlli­n ti.ce jle OJ.an S'ols'lrega ooboira OeJil­

tra.IJne OSTIIOV'ne srue. K oiliek'tri.IV iz­vol!i dzmed s·VOj[h clanov UJP<rav­nli oclJboor 'OS<TIO'V'ne sale. V 'l.ll0r3JV­nem odlbolru mm-a ·blti tudd re­sltopnlilk 'klolektliva p:odiruzmce.

9.

een,tJraJlna osnOV'na sola lin nje­ne 'P'Od!ru2mice se fliJnamffi!rajo po ernotmern fiJnaJn,C:nem !lllaartu. Po­dtruZmlice seSitavli.jo svoj :fiina!nOO!i naoot za ~rutje maltei1ia!lnlih iZJdlat­klov podlruzmce, ·k!i je de!l errotne­i!a ilinan•ane!?;a na&:tJa. S 1Jem de~ l.Jom :fiJnamfuega na~ raJZJOOilat~a sOOslk!i odlbor p odrr-u7mlice. Oblriilw­VaJnlje :iJn dle~Ltev dlohodlk:ov :in de­H'bev osebnih dohodlkov se opraJV­l!jla po enottnem praviillndtklu cern­tra:lne osnovrne sole.

10.

Podlru~nliene sole vodlijo-le rn•aj­ruujilllejso adll'l1linillstlraclitjo, kli jo do­locajo praV'i'J.a OSillOV'ne soi!Je.

11.

R e<Wganiizacij•a osnovrrilih soil. PO tej odll.JoCibi vel:j'a z;a 'P€1d!ago51ko de­lo od 1. 5. 1963 da:l:je, gletlle oota­le dlejarvnooti sol pa se mara iz­vesttJi ntaj!kJal:maje oo 1. sepixm11bra 1963.

Podlrobna navodtia za izvedibo reoii'P:<~tnJirnC'i'ie Trl'.J:'eZe oonOVIIloh so•l po I1Je:i odllloObl.i daje SVet za sol­stvo. PII"<JIS!Ve1x> i.tn ikuatuTo ObLO Ceriklnli. ca.

Uf!Favtirt:e!ltj!i ceni1lmlnih oonovrnnh s'Oil siku:<bijto za i'ZVIrS!itev tle od­:Lo&e.

12.

'Th. odlloCiba zalcne verja1:rl. od dlneva Olbjav>e v »Glas!J1J:k:IJ«. urad­rnem ves.trl!i!lru ok.ra.ia Ljubl'j 'anta. lJ!Pm-ablja pa se od 1. 5. 1963 'dall11e.

Gl

ko ~ G; zl1: rru !Ill pr da S€ pe n< nj n~

m: 1«: jaJ Zii• ca sik kl

lo diE <h sb ni

v z~

Sl\

bi PI k!c I"E ni l'o tt m

<I1 rr

Ill v; n: G c s nt

USKE

)krm-1Stva

b'ilo ,, da !!reg a :veta.

prU­fu.tJev iltvih brez~ O'jav-

. Ze-) V'Se Dll'ala j~ d€1J.o noV'i

•e, bi eni1o d!ru-

kjer

Oil in pra-

aiV'Ile majo l(]!boc :llloge so[e . .

vodi r in J•ma­t na-

Za­~nill­oen­

.r iz­JI!"av­llr9Jv-

m-

n je­) po

Po­mOnti xilat­)J;ne-

de­tliat~a I.JiJko­

de­Q'aiV­

Cell1-

rrmj­' do-

l oo • de­JISlta­L i z-11bra

rlbo 1 so•l sol­

bLO

il'l1!ih od-

od racl­ana . 1963

GlAS NOTltANJSKE -----------------------------------------------------5

A~tivno delo pevsfiega z6ora sea. Sarno ta pot nas bo povedla k ·e lep im delovnim rezulta.torn.

Pomoe gospodarskih in politienih organizacij

Pevski 21b01r Cerk!nica je imffi konec meseca avgusta svoj dru­gli letni obCni zbor. V proo'lloru Gasil!nega dorna v Cer1kniiai so se z1blrlallli. vsi 'CLani lpevslro-liJrufuu­rnell1talnega zbora, ki so z zanli.­ma!ll.jerTI pi1i.sostvovalri. poroC:i.J.u predsedtrltilka, blagajnika iJn goopo­darja peV'Ske sekcije Cwknli.ca. Sedanje in perspekttivno dello pevSikeg Zibora j:e najbol:je l!"azv'id­no !iz dZVile0ka poroC!i.la dosed:a­njlega predsednlika zbOira tav. Iva­na Keb:e.

Ker bo ma5e brail.ce - Se poseb­no ti!Ste, kli. :se bavi•jo s ikatero­kdl.i vejo 'lruli1Jurn'O-prosve1me <fu­jaiVTiooti. - pmv gotovo za!Il!imaJ. o mv>ljenlj:e pevslkega zboora Cevklni­ca, born v .naslOOinjih VTSbicaih v Sk;rajSall1.i <fullilk:i izraJZJiJ J¥avne za­ldjueke porOOilla Pl!"edSecllniilkta :

»Ob ;prliretlku obOn.ega zbora pozdiravljmn VISe cla:ne pevske druZine iin tudi n avzoee goste. v kil"aJlJIOO 'besedaih bom slrusail po­dartli reklalplirt;uil.acijo de!lO'Vanja na­se se!k!cioje v p:reteldern l ebu.

Stevilt.no sta!nje pevskega z:bO­ra:

- zenski.h Olanov: 30, - mo.Sik!ih c.Lanov: 22.

Delo upravnega odbora:

V pretek:lem 1etu je :iunffi uprav­ni odlbor 8 sej in 2 sestanka s celotn<im pevskli.m zbororn.

Na sestanlkili srno obravnavali SLedieee:

- orgamzacijo nastapov, - ocgantizaai•jo kdlelcti.V111ega obi-

s1ka opere v Ljubljami, - pomoc d:ruZiberuih in gospodar­

slkli.h ocgall1dzaaij - spllo5no dffiova111je pevske sek­

cije, - tekoee woh1eme, - sodelovanje na 1)["0Silaovah. ob

dlrzavnli.h tprazm.ik.ih.

Doseda.nji uspehi pevskega zbora Koncerte smo orgaJruiziralii po

na:sllednjih kll"aj:i.h:

M RTVI I{A PIT .ALI

Vee let se je veliko rezprawja­lo o ;poB'Vlitvi 'lm1'tu!I'no-p['osvellrue dejavnosti. n a podfrocju obmne; to­da vecjli del tJeh mZlpiOOIV na se­sbaln!kfi.h im se.iaih ni r od®o 11J01be­nih p[odov.

TeZllro j;e ;reC'i , ·kje iskati VZJrO­

lre z:a slabo deil.o na ku!l'tUJrno­pl!"oovettnem podlrocju . Ned'VOmilo pa je, da se je 'kulturno-p['oov:etirua de jaVII10Sit smatrala !rot postlran­Ska dej avnost, IJci ne no.sti. nO'be­nih elron011lSI.kli.'h rezultart:ov.

Nek!aij Jet se je govorilo, da bi ·~ polbrebn.o uredlitti ·lmj!i~ico v Cerilmiai, toda 'k:nj~Zm:ica je blila zaprrba V1eC aasa. Na zadinjti seji SIV'etla. za kclturo in ptroSIVIelbo je bi!J.o Sklleonje111o, d a n aj kn:j1Znri.co prev'Zaii'Tle Del:avSilm Ull1liVIel!"za, saj ki<mi'mo ni va.Zno, k:dlo je odg!O!Vo­ren ZJanjo, va.Zino pa je, da knj~z­Illica :ropet zai!ne z nOl'llTIIal!ntm de-

. l'om, kla:j1!i ;praJZliliinlo 'llovrstne ilrul­tume deja'V'llosti euti vsak ku!l1JUJr­no povpreani obCam..

PrliCla!lrovartli je, da se bodo tud!i ZJadleve gled k'llj •i ,Znlice uredli.le, ker so da1i v tern odlgOV'Ornli preclC. Sltalvlnliikli. obCiinJSike Slkrup\S.Dine i.n d!ruzbeno pOO:iilicmh o:rgaJniroai(j.

Vel!illm. Pl!'fidolbictJev, kli. b o omo­I?JOC/i!lla iZJbol:jsanlje dieloVIanja •kll1jli­Zn:i.ce je, dla SlO zanljo mgotov[je­noi .primerni prostori. :zjaenJk.J:'Ialt bo zaCiela dleloovati kll1jtiznli.oa, v bo­doee pa je .pnilcaik:ovaJtli, d:a bo Cel"kll11ioa pri1i.diQibiJa tudli c'italnlico.

2ia nQ['Inall'i.zacijo sedla111j•ega sta.­n•j •a rpa .bo potrelbno v.lbiJio1Ji se ii'Tlll1IOgiO 1Jruda \hn vol.J•e.

VZJpOII"ed!no z reSevall1jern cerk­nliske ,lm.jiiZindce pa se bo reseva!lo vpoo5an je se vseh oota1rih ~jJ.Z­nic v ob0i111;i: n:a Rialkielk:u, Uncu, G.rahovem, Novli vasd, B egu.n}ah, Caj!I11air'jlih, Gomjlih Otavah dn v S'lla!rem trgru. Od. Vseh Veh 'kll1j'iz­nti.c so lirnele samb trU i.lasVne pro-

sbore, dlocim so vse ostale knjiz­nice posiLovalie v !llleprrfunerniilh piro­sorih, kar j'e bil vellilk vz:rolk, ® kn'jli0nice n!iso nwmaamo delovade.

Na5a naloga pa je, oo opusti!mo staro praJkiSo dll1 da zaenemo Slffi0-

1mno i2.1k:oriSCart!i ta mrtvi kapdtal. Zalto 'bo poilrebnJO nap!1a.viili teme­ljlirtx> reorg;an.izacijtl knjli:linic. Cer­knliSko klnj:ifuico bo nujno uspo­sobirbi za centradno obillnsko •kll1ji­znlico, a vse ootale kll1jlif.ruice pa naj bJ bile nje111e podn:uZnlice. Rred!nosili take orgJanizacije kll1j:iZ­il11ioe b:i bile vel'illre, 1poredvsem za­to, ike~!" b:i se lahko Vlrn!ila m­rn€111java knjlicg mecl oon:traWI1o ·kll1·j•im•ico in ostal1imd lkJnj'iZindcanni. Knjlige 'bi se dootavljailii opodlruz­niCmim knjifuoicam v za Ito prli­p['avljenoih kovCkih, kli sedlaj rnlk­no poC!ivaj'o v oerknliskli. kn:jlifuoici.

Z :rotladijo kll1j1ig pa b:i prav go­rovro .pritegruili ill1 mi'l'11leresiirali ·ocall.ce, •k:i bi irnel!i pe.strejlSo liZ'bli•ro. Ugobalw~amo, da se je stevlilllo brall.ceov imjliZinlice .na Ra­Jmku dolka:j Zffiall1j'salo, cem'l.llr je vz.:rdk, dla II'timaJjo zadlootne izbliTe. NOV'ih knjig pa raJkO!Wka •kmMz­nlica IIlii nalba'VIlljaJa.

V lrol!iJoolr bi se srrnotmno :iZiiro­risltlil k!njli:Z.nd fo.nd f.kli. zmasa po stal1fus.tiCnih podatkih iz !leta 1961 8.270 lkll1jli.g v vseh •knjlincah o:b­sedaj, ko je omejen samo na do­l oce111 dlrollis.

RraiV g<Jiibovo da bo nujno na­bavi11i Se vee noovih 'knj:ig, rtJodla za sedaj je v'a.Zino, da IJroristfumo :Z.e obstojeee, ikli Caikajo bralce. Saj je samo v Cer'k!nli.c:i v>ellilko dobrti.h knjlig, kli jih ni bil clele:Z.ell1 niti €111 ocallec.

Sklratlka Craik;a nas veJ!ikio dcla. Up<l!jmo, dla 'bodo ljudje, ki bodo Pl'evez:li ~ova:nje v rake, z: Qju­bezmijo do dlragocenosti US{PeSino op!I"avil.li to odgoovorno !in huma-no dlelo. SM

- Cerkn:ica, -Nova vas, - Grahovo, - SodraZica, - Begunje.

Kulturno zabavo pa je priedi­lo pevsko drustvo v Cerknici.

Delo pevskega zbora

V pre~klem letu je mnogo va­dlil predvsem rnoskli pevskli zbo:r

Na p[osno ugotaV'l•jamo, da je zainteresirano t po1i.ticnlh in go-

pt>darsk:ih organlie.acij IZa nase prosvetno delo precej nja. Tako se danes v imenu pevsko-i'll ot:ru­ffiell1talne sekcije zaJwaljujem za razurnevanje in materialno pornoe predvsern SZDL Cel'lmica in Sin­d..ikalln.i 10rganizac:iji Lesnoindu­brij kega kombinata »Br t« Cer-

lk:nica. Slednja nudl vso pomoe in podporo 1p evcem, zaposilenirn v podjetju.

Pevski zbor v Cerknici prireja tudi zabavne skece.

!ill1 to pll"edvsem mrad1 tega, ker je Srtle'V!ilmo sibkeojsi. Iz.redlno vestmoslt pi1i. obliSikovanju pewltih vaj je rpokazad budli Zelnski pev­ski :dbor. Izredno so se iZkazali Pl!"i ~olekltiVlneun delu tudli posa­mezmi 01ani na.Se pevske dlruZlime, kialter1ih iffiell1 .ne bi nasteval, lrer j:ih vsd dobro pozna:mo. Zaslluga tJeh aLa111ov je, da je uspela zad­nja zabaVII1a prireditev v >>Br-e­stovi« m enzli. Zas.luga ltleh marlji­Vlih o1anw je tud!i, da so prtirpora­viilri po daTiia5njem obenem ZJboru majhno pogostitev vseh nasih cla­noov i.n po'VIabljendh sodellavcev. Zanimivo je, ko ugobavljamo, da so v Tilll110gih piiilmerih ae stJalll1o end dll1 ~s/ti mall1i nase doruZin:e naj­bol'j pozrtvovaln•i. Potn:d:iiti rnoora­mo vse!klalkor, da so pr€d'Vsem ne­lk:artJerli. starejsi pevci ill1 pe'VIke ti­sti, k!i s svojim nesebiCil11im in sa­moindciailivnim dffiorn najvee p~·i­spevajo k uspesnemu delu kul­turno-'Pl'OSVe1Jne ookcije. ZaJto smo na te 11'1aSe OLatne Jah.ko ponosni. Ne bo Oldvee prlipomba, cla se C:lo­vek:a sodi po n.jegovem delu in ne iffiO['da po letih.

Poilieg PQhval pa bi se rahlo dolta:k!ruiil tudi kiriiUike, k!art;ero pa sprrejmirn.o z l!"a.zJUmev>anjem. Na.Sa klul1nmlQ"Pl''sve1ma sekoija della relo USipeSno, ve111dar pa je med­selbojno razurnevaTIIje, pi1i.jatJeljsJti od!n~:>s in rnedse'bojna harmonoija mnogokll"at sJaba. Cestokrat se s popdlinoma nepre.miSljendmd bese­darrrui. po nepootrebnern prizade.ne rnarsilk!alterega na.Sega C!La:na. Zgo­di se, da vcaslih nli. pooluha niti za se talko upraviCell1o in pozliiliv­no klvi,tliJko.

Upam .in prep11ican sem, da bo­mo 1Je naplllke odpmviilri ter da bo med. .nami reS1111i6no prijateljs•ki odnos, tk:i. ~a'V'.llaiva morebirtlna medseboojna nesog[asja ill1 neka­tere nep~Slj€'Il00ti tudli odpu-

Tekoca problematika

Najlveojo ~avo predsbaV'lj~ paidbbdvanje novega lkvatl.iietnega Cilaln.S'tlva. Vsekakor je najlbolj pO­treben pojaeanja rnos'kli p evs•ki zbor. Mis!l!irn, da je dOtlimost vsa­kega Cla:na na.Sega kotliektiva po svoji mooi!i sk:rbelli za dotok no­vega Cla111stva. Pohvale vreclni so predvsem tudi tiSiti tovarisi , k:i. so pridobili ell1ega, dva ali vee cla­nov k sodelovandu v na5i kultu•r­no-prosove1m.i ookcij'i.

Perspektivno delo

Nasa kulrtuJ:'no-porosovetna sek­cija bo il.etos prti6e1a s pdre ja­njern koncet1tov d~:>kaj zgodaj. V glaV'!lem bo program t.eh nasto­pov ostatl nespremenjen, izpopol­nrile se bodo le nekartlere toeke progrr-ama. Pevsko insbrumen talni zbor bo predvtidoma gosrtJoval v:

- BQll'IO'\IIIlici, - Bi:VIk:i., - Posltlojlnti, - Logatou, - Vrhniki, - 2ti.reh. Kat novOOit pa bomo v letoonji

sewnli fOII'IfTllirailli. tudli instrumell1-tailini sek:sltet, kli bo vseka!kor po~ zi'V'ill. vsebino na5ih prograrrnov.

Razvedrllo clanstva

Preteklo leto je upravni odbor pevS~kega zbora organiZiiral iz:let na ogled ljubljanske opere. Po obli.Siku opere je biila pogOSttti:tJev to pa je v planu 3-kll"att:nti ob.iSk Olans'bva v Lo~cu. LetOOnje l e­opere, erukrrattni. <Jibi.sk: dil"arne ter obisk Pootojlll.Ske jame in Pred­jarn:Sikega grr-ad'u.

I. F.

6------~------------------------------------------- GLAS NOTRANJS!CE

c KN/ C A

Tovarna drobnega pohistva Martinjak v novih naporih za dvig kvalitete in produktivnosti dala

Delovnii lro1efict:iv tov81ITle Mair­tinja!k im.a ZJa seboj 7.e dolgoletno priZJadevanje za izboljsamje lkva­l!itete $VOjih d.zx:lelkov rin za zvi­sanje proizvodinih zmoglj:ivostli. Kvaill1reta drobnega pohistva se je tekom lelt stalrno izbolj5evall.a, ta­ko da iroeluje tovarna svoje iz­deilke sedaj 2Je v pretemi veC.inli za inozemslko trlisee.

Seveda pa PQt napreociDca pre- · tekil:ih let kalkor 1-ud:i sedanjoslli ni lahka. Tovarna je Jeta 1954 do-21ivela lkabastrofo. •PrelietfulJi del deloVI11Jih pr<J\Storov je pogorell, JllaJbwlailina skloda, lki. jo je u1mpel kolekrt:iv, je bila ve1ika. Toda de­loV'l1li kolelktiv v tis1lih teZJklih dneh, ko so na pogol'iscu arnelli ozgam!i 05'tamk.i tramov d:n kiO so poru5enl ZlidoV'i Za.lostno pr1i.Calli o nesreOi, ni <padel v malodiuSje. Slehemi CLa!n kolekltiva je po SVO­jih moeeh ipi'ilpomogel k izgra:d!ndi nove tovarne. Talko je bila 1lo­varna v :reikordlnem Ca.su zopet sposobna za :redno proizvod!njo.

Od zalostmega dogod!ka, ko je tova:t111o zajela om€1lljena nesre­ca, je mi'l1ill() Ze 9 .Let. 2Jairadl staJinega zv1sevan,ja proizvOdJnih

tkJapaditet, modernizaaije tehnolo.­sktih poStlopkov ter uvajamja no­vi h, vedno bolj zahteVIlllih aJI'I!Ii­kllov v progrnrrn proizvod!nje, paso na51taile potrebe po razStiTdltvii in 'Tladalg'n j[ mOOernizaaijfi rovatrne. Srrdkti asorlliman proizvod!nje ter potreba po novih tehndloSiklih sreclsttvfuh sta naTE!kovala poveea­nje sbrojnih oddelkov, lk.alror tu­di poveeanje del0Vi111h prostorov za nwnrtJaZo i.m povr§inslko otxre­lavo proitzJvodnih atillikllov. Taflro sedaj 2Je g)radlimo dodatrue tovar­niske objekte v veLik:ooti okirog 540 m 2. R:m.ailiu bo torej dana 1lo-

vatl'111i v Matr1tli!nja!ku moZ111ost, da 5e bolj S!istern.attiCno <izboljsa raz­V'ijaJ111je proizvodnfih prooesov v proizvodn:ih oddelkih za strojno in poviTSd:nsko obdelavo.

DelO'VIIl'i · kal€ik!tliv te tovarne vilaga napore :z;a izbolj5anje in se nadall'jnje povecanlje proiZNodC. njla. iPerspe!kttlive na illrili~ so ugod!ne. Veliko zaniman1je ino­zern:Sk!ih kupcev je sedaj tudi za talktw;van:i >>lkolon.iailm. sto[«. To je am.Irel, kti sestojti v opretei.ni veCrltni iz struzenih okroglih ele­rnen1lov z razliCnlimti profhli. Seve­da pa proi2'iV'Odnja talkega am1Jikla

· v vellikih kolic.inah zahreva tudrl. svojeYII1Stne teh!nolOOke p osilop'ke in dopalntitev 2Je obstojeoega Slbroj­nega pa!I'ka. Zato sttrokov!I1Ji kaoo tovatrne MaJr'ttinjak in ~arz;voj111ega oddeLIDa 1klombin.a1Ja Brest Ze vr­SC,io tpripraVIljaJna tehntiena dela za towStno pr<Xizvod!njo.

Zamrl!mivo je, katko bo n. prr. urejen oddelEik strojne obdelave.

S!Jrojli v tern detovnem proolto­ru bodo nanre5Cenfi n:a nova de­lovna mesba, talko da ·bo !IlOZno oimlbolljre !Ta!ZJV:ijam~e prcizvodnje brez .prekomemri.h traJJ1SIPOII'tov, 'kti s'koclllljlivo vpldva:jo IJ1a proi.I'Nodtno c€1!10 artlikilov. V pnimeru, da 'bo­mo slk:lenill 'P'OgOdJbo z inOZieiiTI­slcim kupcem za !i:zdelatVo veej:ih JroldC!i.n 'kldlonliailnega Sttdla, 'bo. kot je fu bli!lo oanenjeno, 'P'Otrebno

nabav5:bi. ·tud<i 111elka.rere stroje za izxielavo najibdLj zathrewm delov­nlih faz. Najbolj tkmitieen problem pri :izdelavi tega a.ctrlMa je vse­•kallror bruSe<nje veld-ke 'k!Oilli&e o­kroglih elementov. Zato je v na­OOIJu ;trud~ narbava posefbrrregJa sbro­ja, ki bo opravil'jal ;to delovno ifa:ro Jkvall!iteno i!n rv irdlrordJnilh ka.paol.Mah.

IZ.. ZA

K.. 0 KO

L E. ·K T IV A LE.KT\V

IZHA..J'A M"E. 5"£.C~ o ~ OT Y%..1-L.o <t- A

<; LAS .. v +--tOT RA~J SKt:.

Tovatrna drobnega pohistva Ma:rtli!njalk 1ma z relk:QilWtrulk:cijo tova.I'IlliSiktih obTa.tov, sbroj nega poltenc:laila •iT' tehnoloSkih posttop­kov na.j!lepSe- per~ve za na­dailjnje, 5e bolj uspe-Sno delo. Preprt•canti smo, da bo 'kalek1liv

1Je poslovne enute lesnolndus!Jr..i j­Skega kombinart:a izpal:nli!l voo pl1i­Callrovanda !in s svojimj S1Jevl1nrl.mi uspeh!i rpnispevatl k .renomeju ce­:ltoitlrrega podljeba ta1ro na dpmaeem kdt lj)ujem trZJ:LSeu.

I. F.

Koko dolec je ,Brest" s stotutom¥ Komilsida za iroelavo staltuta v

kombinlartu »B!'eSit« je .prtprav.ila Osmutek sta,tuta podjetja, za ka­OOregia je erpala g;rad!iiVO iz Ze po­prej narejenih tez. Pri svoj1em de­lu se jte poslu.Zevala tuda dJOSie­danjih pra'V'ill i.m prravil'Illilrov pod­je!tj~, ki so se v ptraksti pokazall 1rot dobra os.nova za .prra'V'illtno gto­spodairj€1llje d:n u:rej:anje odtnosov v pod!}etju Vendar so dosedlan·ja prav.illta zajemala le del pr1i•stojlno­stti i.m do&osti neposrednih pro-12Nadaflcev tar nliso nalkaza!la stad­nejS:ih dblti.k nadalj111jega !Tazvoja podjetja, zlastri pa niso vsebova-

. la stopnje razvoja, kti ga nalka­zuje 1110Va ustava.

Bmv zarad!i dopo!Jrui'bve ustav­nlih dolOOi!l !in sprememb v dtruz­benem ~atZV'O ju, je Cenltrtall!rui u­prr.arvrui odlbor pod'jetja smatbra.l, <hl TTIIOI1atffiO tallroj pr.istopti.ti lk izldell:a­VIi sta<twta. Izxie1atn:i osnu telk vre­buljte ld/estett pogtlavij, iv lkialtea.iith

je pov§.Od -goudarj,en-a neposredina Vlloga proizva.jail.cev pT'.i vodleinju prroiZJVIOdlntje, pl.amriira;n'jiU in razd~ ljevangu usibv'arjeruh srredlsbev. V sta1luttu naj dobi'jo pornem.lbno me­st:o oserbne in d:ruzbene zadleve.

Da bo OSII1utek doblil praVII'liliSko in z uSIIJavo pogoj€1llo oblldlko, ga bodlo ·pre~ledlalli se str01kQIVII1jtaki. K01111ooo Ob1i•ko pa bo dobtil seile ta!klralt, ko ga bodo prouCliili n epo­stredfu p!TOii'Zvatj-ail.ci !in dali SNo j e p;rtitponnlbe. Vsa:komur bo dana moZ111oot, da s pozitiV'l1lim pDed­logom ~z;razli svoje SttailtiSee do Vipi1Cl.Samj, 1kti naj jih vsebuje bo­doCi SJtatuit podjetja. Statut bodo dopoLnjevailii 5e pooebrui pra.vilni­lkti tin posilOWld!kii, ki bodo 5e po­dlrdlmej•e obdeihlil!i vsa ttiSita vpm­sanja, 'V'Selbovama v s1Jattutu. RaN­no Zlalradli tega bo stalbutt lahkQ stmernica ce!lotnemu nadaJ:jnjeanu

Frt.

Sestnajst novih stanovanj . Po zakljueni fazi razvoja kom­

binata in s tern kapitalnih inv'e­sticij v stroje, zgradbe in druga proizvajalna sredstva, smo ze pri­ooli izvajati sklep organov uprav­ljanja o preusmeritvi ip.vesticije v objelde druzbenega standarda v kombinatu.

Pried tovamo pohistva Cerknica bodo do 30. junija 1964 zgradili stano;vanjski blok s 16 stanovanji in sicer 8 trosobnih in 8 dvosob-

nih. Izvajalec - splosno grad­beno podjetje »GradisCe<< Cerkni­ca - je Z.e prieelo z int.enzivnim delom na postavljanju temel jev. V Jletosnjem letu ga bodo zgra-dili do strehe. ·

Z dograditvijo · stano;vanjskega bloka bomo povecali stanovanj­ske kapacitete. s tern bo resen marsikateri stanovanjski problem clanov 'kole~tiva. na5eira I()Odje-tja. J. K .

.............................................................................................. : . • • • • • • • : • • i • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Ali " ze .vest e • •• - da so mbele:2iii1Ji najllliiZjo t.ernPera~ttm-o v Sloveruijti prav na

podroeju naSe- obOine i.m Sicer v B arbnem polju aeta 1935, ko je znaSala - 34,5° C,

- da so upora:bllja.lii prr~b:ivatld Bll<>Ske planote •m prevOIZI1o sredsbvo smum Ze v osemnajsrem Slllotletju kot tpr'V'i v stredL njti Evropi,

- da so za casa NOB v Na<tleslku pri starem trgu ~tajafla zaveznli§ka letatla kli so ddbaviltjalla pa:r'tizamoan opremo in or<Xlje, odva.Zala pa ranj€1lloe. Na J.eta!Lisoo so pristajatla sredlllje trika illransporbna letala,

- da so na Cevkni~o jezero md NOB padtle ·ilrl am~oame­riske leteee trdnjave, ki so jih seSitrel:itli sovr~'lci,

- da se je nathajala za easa NOV v tramformaborskli postaji pri Litpsenju ob gl:avnti ces1li pa!I't:izatnslm tilstktalrna,

- da se n.atllilja v predclu Cajnaroje-SWee ielezma ruda in bok:Sit, vr€1lldar v prremajhnlih lrol!iCti.ntaJh, da bi se :i7Jplocaila

~oartaci'j'a.,

- dla je billK> v il~jiEl!ll iletu toi1Jillro gob, da ro j!ih pooa­me2'Jl1!iJk!i nalbrailli tudli rp10 100 adil_?gra;mrov,

- dla je prti. GoriitC'iai na Cerlknli~ jezeru Ze z~rajen be­toruslkli mOISit,

- da je v Cerktnici odipriiJa mehamliena OO!avndca v Oikviru Cenlbra dbrtli, ikatera tizv-r'Suje vsa rnehalnicna tpQpravi!l:a .

- da 'bo V »Deltitkatesi« V Cerlmlici moZnto v krartJ!rem CasU

nabatV'iltli sveZe mesro V'Seh V'TSt, :ker bodo postavljerui hla­dlilllnJi pu0.1ii,

- dla so del•avskti svetii Kovtinoservisa iz R.a!kelk<a in Jellke Begu'lllje slktl611fiJ1i, da se 2ldlruZJijo m da bo zdii'UZeno pod'­jetje proitz'Varj 'allto opremo ZJa trgovske in goobim.stke lo­k!alle . ..

I i : • • • ,+

. . ..... -.-.-.• ·-·=·-···-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-•.....••.•...• -.-.-............. .H++ . - - - -- .. .................. ~ ......... .

G

1111

ol iz lo ja so S' Ci ~

k· l€ Sl n. tr tr

k! tt p li d: p n 1. n

p rt iT S' i:i 0 z k

r I I s

' I }.

r ~ !i s I f

' s

.NJSXE

A

,'U sllr<i j -:;a prU­rRndmi du ce­naeem I. F.

Slredrna xliemju :ra.zde­bev. v m me­lleve. Vll1iSko ko, ga !llljlak.i. il seile

il1€'p0-

srvoje dana pDed-

ce do de bo­; bodo avilni­Se po-vpra­

. Rav­lahko

!Iljemu

Frt.

grad­!erkni­!ivnim !leljev.

zgra-

jskega ovanj-re5en

·obi em (JOOje-·. K. ....

------------------~-----------------------------------7

, Proizvodne delovne konference V mesecu sepijembru so bile po

obratih Kovinoplastike Loz pro­izvodne delovne konference. De­lovne konference v obratu okov­ja Loz Se j.e udeleiil tudi pred­sedlaik Obcinskega sindikalnega sveta tov. Bavdek in sekretar Ob­Cinskega komiteja ZMS tov. Kra­SeVC .Lojre.

Narrnen proizvod!ni.h delO'Vnib konferenc je :J:>il, da se clani ko-1-ekrtri.Va serzm,a,nrl.jo s cel:ot:1in;. gv.­spodalrjenjem !Il<J'djetja, z dosega­njem plallla t1Jer pogovorijo o r.o­trandli..h p.roWemi.h, ki ovirajo hi­trejSi tempo modernizacijt- proiz­vod!Ilje.

Iz .porOOil je bilo razN'idno, da je lroliektliv » Kovtinopl:asbilr.E.'< Hi. sep.­tembra izpol.niil. predtvd.denii. letni plrain 1.328,147.242 diiil1alr>jev. V ko­lillror bodo Clarui koll.elctli.va se na­da!l.je rt:aJro pri<b:lo delali, moremo pr.ii:alk:ovalti, da se bo oel.ollrla let­na realliimcija dl\f:igJruila na okol:i 1.850,000.000 dtinall'j.ev, kar bii 'bil 1rep US~Peh oellotne~ llrolekl11i.va. Brarv gOI!Jovo pa bii se predlvidena real!i.ZJaoija se poveeala, ee ne bi i.mela KOV'i!nopl.as1li.:ka raaJ!mesene svOije obrate strom po Losk!i. do­i:im:L zato je ena glarvnli.h nalog ce1011:nega ' ko.leiDtli.va, da cimprej !llgradli novo tO'vaJI'Ill.o !iil1 s tern konC€!!11lrtira vse svoj~ obraJbe v

Ali .vam ie - da !llaposiluje >>Kovinqplru;.tilk.a«

I..oi 68 6 ljrudli, - <ita je podj.etje Cil.ain Z<lruie!nja

TEHNO-IMPEX Ljubilja:rua, - <ita s1la. ods1a na tlrliitedensko

kliklrevanje v Sell.oe ipl'i Or.i­. kivetn!i.ci invalidta Truden Du­

Sain in Troha Vi~, - da bo podjetje SUiJpendii.ralo na

ElronOITI.Siki fakuJ.ttelli dom.a.Cti!na MakslimiJ1i.damo Tua:-k in JoZeta Juva:nCiea !i..z Lom,

- <ita -je 'lrolieilctli.rv >> KO'Vi!Ilop]Jasti­Ike<• l!ro1ekltivn:i man Tuirtis1ic­nega diru.stva I.JoS'ka doli.Jna,

- da je podijetje •lrupillo umet­Il!i.Sko sl!ilko »Venec za slina« alkJadtemsllre~ s.l:iJk.air'ja Alojza Perka in jo podari!lo muzeju lJjudlsike revolucije v Lofu,

- da so C1arn!i 'ko'1ekrtli.va db 20. oopternbra oprav.ill.i n ad 3.500

LoZu. Prvotno so merui.l!i, da bi tovarno gradlili v ila.5t:m re:Zlitji. V ~or bi to predolgo zavlaCe­vailii: 3 do 4 leta. Zato je C€Ill1lral­nli Delavske svet na enem izmed zadnjli..h zasedanj slclen;i!l, da pod­je'tlje maj arne k.rediLt pri Gospo­dairskii. banlk!i. itn s tern omogoei hitrejso gradnjo. Na 'ba naCin bo tova.Tilla 1ahko gotova v dv-eh le-1fih. Do sedaj so pri grad!Il!jti. to­Va!l111e oprarvili. skupno 3500 pro­stovol'jnih delovnill ur. Tudii v bod<JIOe bo sleherni Clatn kalekrtliva oprav.ill. tekom dveh let slrupno 50 iplr<JiStlovdl:j:n!ih deLO'V'Illih !UT. Pri prosrovoljlllem delu pa je pobreb­na bolljsa evidenca ~ in ra2JPO­redtitev, kiajltli. le tedaj bo prooto­volji110 d~o klvailii:te1mei8e. V raz­pravi . je sodeil.ovall. ·tud:i. predsed.­ruilk dbc. Sli!Ild. sveta tov. Bavd.ek, ki je 2'll.as1li. opozonil na prav.illno notiDanojo o.rgam.izacijo ~ ;na po.l!no i2'lkol1iscanj~ osnovnih sred­stev in s tern v zvezi bolj8e glO­spodarjenje ter dvig sba!IldMda. Poleg tega je OIIIl€'l1il priptraJVe na 7-ile1Irui. perspelctivni plan, 42-urni ted!l1!ilk 'in na sest:avo Statutov.

S J!emi stvarmi. se prevee odila­sa !iil1 jlih je potrebno pospeSiti.. Clam kOlelctliva pa bi moraJJi o 1Jeh stvareh raZJpr!Wljrati iil1 ~v-­nerje sodtelorvartli .

znano ... prootovoljnli..h del.ovnih ur prl @radtnjl. nove tovarne,

- da je podjetje dalo v easopis »Deilo« r€'pOII"taaO o obC:inskem praJZmli!ku 19. ok:tdbra »NaJpa.d na Loz« v Vlrednosti 210.000 di­narjerv,

- da je podtjetjte pll'lisperva!lo 100 ti.roe dtilll in blrezpiLaeen prevorz z a'VItobuoom kot pomoe pll"i organrizacijd pa.ntJizarnskega po~ hoda in proslave v Cerknem,

- da so bile v mesecu avgustu :faiktJulrtirree reailizacillje v y.iSini 169 miilijonorv dtitnarjev,

- <ita ima. podjetj•e kon1lr'a10irja bolni1rov i!Il Slicer tov. Ciri:la Hlirtli, ,'lci tlron1lrotl:iira :istoCasmo vee podjetij v obCrltn!i,

- da je odSel tov. Fralllc Mule iJz obrart:a p1astike v zasliuZeni po­lkoj s 14. 9. 1963 . ..

Povrnitev prevoznih st-ros~ov Na zadndem zmsedan,ju C€!!11lrail.­

nega DaLavslkega sveta Kovino­pla.sll!i.ka Loz so ~ani mnogo raz­prav!l.'jal!i. o !pOvr.n.i.tvti. 1prevo!llnih str<JiSkov (:I!Janom kolelm.va, ki se vorZJiJjo na de!lo in z dela domov. Do medaMirega je podjetje povrnd­lo prevozne str<oske !Ilad 600 di­narjev le 16 Clanom IJrolelctirva, k:i se vo!llijo na delo in z de1a !i2J\nen obmoeja LoS.ke dol!ine. Po sedallljem skJepu pa bodo ddbiiil:i povmjen.e prevOZtne stroSke nad 600 d!itn vs.i Ct1JaJnd. kolekrtliva, k!i. se v01!1lijo, one oziroaije se na ro, s k.ak­snrirn .poovOZtnim sredl9tvom. Obcr:a­Cu!Ilavali bomo po av:tobusrui. ta­rifi.. Letrui. prevoZ!Ili stlroSki nad 600 dtin.arjev bodo 2ltllaSa:1i dlroli

10 mili.jon.O'V dliinarjev. Skil.ep C€!11-tral.lllega Delawkega sveta je ve­J.jarven s 1. septembr.om 1963.

Ogled Zagrebikega velesejma Da 'b.i Sli. ikraJr Illa>j'Ve\.: da:norv ko­

l€1kti.va ogled~o ZagrebSk!i. vele­sejem, je upravnli. odbor KovinO­p}a~e Loz Sklen.il, da se vsa­>kemru cl:atnJU [kdl€ikJlliva omogOCi ogj]ed velesejma brooplaano. Po­leg tega s:mo omog00i1!i. 25 oddel­kovodtjem, vodtjem konsbrulkcij in prdiprave dela strolklovni ogled za­grebskega velesejlma 11. septem­bra.

Clani kolek.ti.va so po obrati.h ra!1lpraV'ljali tudi o notrallljih pro­blemi.h posamezn.ih obratov, stro­kovnern kiad!ru in dali Vl"SSto pred­logov za i7Jbolj~anje organizacije della.

Na delovnih konferencah so Olani ko'lektiva volild tudi dele-

gate za obCn!i. :z:bor obC. Slindikal­nega sveta, ki bo predV'idoma v mesecu oktobru. Iz obrata okov­ja Loi, Slkupno :z; remonto:m, u­pravo, liv=o, Babnim poljem in bergman dozami, bo Clane kole'k-1liva zastx>pa!lo 10 delegatov, iz orodjam.e, plastike in obra1Ja. ZNS pa 10 delegatx>v.

V cilju tehnicnega napredka Pod tern nasilorvom lahko mno­

go povemo. Toda :rrui si. bomo v kirallkiem ogj]eda.!l.:i samo nekatere spremembe, kii so se spremenile v Kovinop.Joaslliki.

V zadnJem easu so naj1Va.Znej8e klrmme Skarje, ki so jli..h izclel.al!i v pod~etju . Sarno letos so z nji­mi. zre:z:aJlJi. 4 72 ton hlad!no valja­ruih mrakov, s C:i.m.er so mnogo prlpo:mogdi k veejemu porasru proizvod!ruje v letx>8njem letu. Drui?J]. tak napredek je n. pr. v obrartJu p.Lasti.ka, kjer so konstruk­torjli. kau.upov ze.lo lerpo d.zbotljSaLi :ilz<1Jelova!l1Je z.a.ma.Skorv za ra:zne 1Jube, n. pr. »-kalodan.t«, kjer so iz enega zarnaSka, v enem pt'Lti­slru stroj•a, i!lldelailii orodde, d.a l.... pade hkratli. 24 kornad.ov.

Tretja podol:ma w001j8ava je bila p.ri ~zdel.avi kotni!kov za ok­na in vre!llO'Va:nje navojev na »T« maJtioe. Prej je bilo treba nabi­ra1li in ZJLa~ti z roko. Sedaj pa d.ela stroj a'V'tomaltliano. s tern so

~dUa 1ludti delovna mesta. Ze­lo dobro se je obnesla varnost­!Ila !IlBlprava za tl'OC!no .'PfOZenJe st:i.slmJl:ruic, k!i.. je obCutno 2lffil8:flJ­sailia nesreee p1.1i. dteilu. Precej de­lamo tudi na iiZboLj5avah izdelave in naCina proizvod!nje spon :t.a vrata in ok!na t.er aVItomatlane iZ­delave k1avil'Sikih span. Omembe vredtna je .tudi naprava za aVTto­m.a;tsko poglaJbl.janje kJlavi.rsk!i..h spon, kate.re naprava pogllabillja :ze pl1i sannli. liZd.elavi. Se itn Se bi ~o govor.iilii o Jzboljsavah, lu rnnogo dopmmasa.jo ik dv~gu pro­izvod!nje.

ZaLo bi biJ.o nujno pobrebno v podjetju ust.atnoviti razvojrui od­del.ek, o ·k.aiterem smo Ze mnog·o govorili. Do sedaj ga Se nll.smo uspeli fOitrruiralli. Pl'av gotx>vo pa bi se s fonrnilranjem razvojnega odde:l!ka 1Jehn:i.Cne ti.zboljsave Se pospe8ille in s •tern v ZNe2ll. bi po­rarua tudii proiz;vodtnja, k&l.· je ciiJ.j nas vseh.

>>Napad na Loz'' . 19. oktober, praznik Obcinske skupscina Cerknica

Letos bo ObCinska skupscina Cerknica prvic po zdrl1Zitvi z biv­So obcino LoSka dolina prazn()­vala svoj obcinski praznik. v spomin na 19. oktober 1941, ko so partizani napadli Loz in unicili italijansko posadko. Takrat je bilo ubitih preko 30 ltalijanov in za­zgano skladisee municije. Ze ne­kaj dni nato je nad 500 Italija­nov pridrvelo v Losko ~olino, kjer so poCeli rama grozodejstva. Samo v Lom so pozgali skupno okrog 60 hiS in ubili 26 doma­cinov.

Sodec po pripravah, bo letoSnje praznovanje obcinskega praznika preseglo vsa dosedanja praznova­nja. Sir!li pripravljalni odbor, karega je imlenoval Obc. odbor SZDL Cerknica, je Ze izdelal ()­kvirni program praznovanja. Ta­ko bo praznovanje trajalo ves te­den od 13. do 20. oktobra. V tem tednu bodo razna sportna tek.mQ.. vanja v streljanju, kegljanju, no­gom'etu in odbojki, katera bo or­ganizirala obcinska zveza za te­lesno kulturo. Obcinska gasilska zveza pa bo organizirala med­drustveno tekmovanje v Graho­vem. Po vecjih krajih obcine bo glasbena sola z Rakeka nastopi-

-----------------------------------· V llledeljo, 15'. septembra, je od­

S.l.o !Ila ogled velesejma 90 Cla­nov lrol.ek!ti.v-a, v nedeljo, 22. sep­,1JemiJ:xra pa 75 Olanorv. Tako si je Slrupno ogj],eda!lo letoSnji zaweb­S.k!i. veresejem 190 Olanov kol€ik-1iva. Podj~je Ko'Vli!Iloplastik:a Loz je rtudti letos razs!ta.'VIljal.o svoje izde!l!lre na ve1erejmu v Zagrebu. ·

Ia s svojim programom, Delav­ska univerza pa bo v oddaljenej­sih krajih organizirala kinopred­stave. Oooinski odbor Ljudske te­hnike bo organiziral razstavo v Starem trgu, ocenjevalno votnjo z motornimi vozili in oddajo: ,.zakaj se :llvljenje v tvojem kra­ju spreminja?« S·e posebno bo za­nimiva ,.Gospodarska razstava« v Cerknici, na kateri bodo posame­zne gospodarske organizacije pri­kazale svojo dejavnost.

Obcinski komitet ZMS bo pri­redil ltudi oddaji: I"'Poka.Zi kaj zna8« v Starem trgu in na Ra­keku.

Na predve&r praznika 19. ok­tobra ·,bodo po hribih zagoreli kresovi, nakar· oodo sveCan.e pro­slave v Starem trgu, Cerknic.i~ Rakeku. Grahovem in Novi vasi. Na pra.zniCni dan pa bo slav­nostna seja obcinske skupscine.

V nedeljo, 20. oktobra dopoldne bo Krajevna organizacija ZB Lo­ska dolina od.krila spomenik skupnim grobiSeem na pokopali­scih v Danah in Podcerkvi, pri­r~ bodo improviziran napad na Loz - Stari trg, popoldne pa bo tovariSko sreeanje v domu TVD »Partizan« v Starem trgu.

Poleg tega bodo v praznicnih dneh odprli za ogled muzej »Ljudske revolucije« v LoZu..

Pripravljalni odbor pricaku.je, da se bodo praznovanja oooinske­ga praznika udelciili tudi nekda­nji borci in aktivisti, ki so se za casa NOB mudili v tem predelu Notranjske.

Stari trg 2 1 Lozu Slavko Blera-Iez,

&·~~--------------------~----------------------------- GLA$ NOfRANJSK~

NaSi zidarji v Skopju Bilo je sivo jutro kot ?.e mno­

go prejsnjih. v SGP »Gradisce« so prihajali Zlidarji kot ?.e dolga leta doSlej. Vendar tokrrat z dru­gim:i n acrti. Zidati, seveda, toda

membe, temvee zaradi pomoei, ·ki jo bodo nudili. Prva skupina, ki bo ostala v Skopju tri mesece, !lteje pet kvaililieir<anih 2lidarjev. Alojz · K.ra5evec, Lado Malullic,

Zadnje jutro pred domaoo zgradbo. Dne 11. septembra je odpo­

tovala skupina zidarjev iz SGP >>Gradisce<< v Skopje

toiu1at ne v Cerk!niai ail.i na Ra­keku. Odpotovali bodo v Skopje. Kot nekiate.ra gJradbena podjetja ie tud:i SGP »Gradlisce<< poslalo nekarj svojih C!lanov v Makedo­n;ijo ustvatiart novo mesto.

Slovo n~ bhlo lahko. Vendar so vadii odhajaLi. Ne ~radii spre-

------------

Fraiilc Mahne, Vinko ZbaCmilk iln JaJ!lez Ifomovec, bodo do no-vega delJaM na rusevinah neikdanjega mesta.

V nas:J.ednjih mesecih bo SGP »G<radisCe<< poslalo se n ekaj Zli­

. darjev in tesa~rjev. MaD

Obvestilo Prosimo narocnike Notranjskega glasu, ki se niso po­

ravnali narocnino za l'eto 1963, da jo cimprej poravnajo na

tekoCi racun Del. univerze pri NB Rakek, st. 600-181-603-192.

Letna na.rocnina zna5a s po5tnino 360 dinarjev.

UredniStvo

------------------------------~ .............................................. • • • • • • • • i Obvestilo i • • • • • • + Obve5camo vas, da se je Delavsl~a univerza preselila v + • • : zgornje prostore stare direkcije Br'esta. :

t DU Cerknica : : : • • • • ~~~·~~~···· ... ·~~··~ .... ~ ..................... .

-------------------------------~

Obv·es·tilo Delavska univerza Cerknica bo v letu 1963/64 priredila

na vee obmocjib obcin'e

krojne in

gospodinjske tecaje

Tefaji bodo v krajih, kjer bo zadostno stevilo prijav­

ljencev.

Gospodinje in deklleta, prijavite se osebno ali pismeno

na upravo Delavske univerze v Cerknici.

DU Cerknica

---------------------------------~

Prva rokometna ekipa, ki jo je sestavila Obcinska zveza za te­

lesno kulturo v Cerknici. V tekmi z mostvom JNA iz Velikih

Blok je bila z rezultatom 28 : 29 porazeni v dokaj dobri igri. Se­

daj se pripravljajo na tekmovanja, ki bodo za obcinski praznik.

Igralci imajo vse pogoje, da bodo lahko v prihodnj.em Ietu tek-

movali v podzvezni ligi MaD

DOM JLA VEL. BLOKE: sreda, 2. o.Jct;. angJl. film >>Operaai.ja Amsterdam« ob 19.30, nedel'j :a, 6. okt. doma& VV fil1m >>Dok­tor « ob 16.30 :iJn 19.00 ; sreda,

9. <JikJt. dollna.Cri. CS film: »Nad­i'>beV'iln.a« ob 19.30; Ili€1delja, 13. okt. amer. ba!I'V'Il!i Cs western f:i!lrn: >>Ni imen;a na naboju« ob 16.30 11n. 19.00, sreda, 16. okit. sovj. barVI!1'i fihn ·~Nebo kliCe<< ob 19.30; lll.edeljla 20. ollct. amer. baT'VTili. VV fiilm: »Ponos in stJrast« ob 16.30 in 19.00 ; sreda, 23. ol{!t. sovj. barrv111Ji. film »Rde -

gom Ol'OZje<<, db 16.30 ·n 19.00;

ae .l!istje<< o.'b 19.30; 1ja, 27. oktt amer. barvnii CS · »Zbo-

I

SII'ed.la, 30. okt. nemS!k.i fi!I.m >> Za­ljubljena d re1lelctli.va« od 19.30.

>>GLAS NOTRANJSKE«

izhaja mesecno - izdaja ga Obc. odbor SZDL Cerknica - Ureja uredniski odbor - Glavni in od­govorni urednik: Franc Tavzelj - Ciani urednistva: Dane Mazi, Milan Strle, Maks Ktebe in Berg: lez Slavko - Tehn. urednik: Jan­ko Novak - Korektor: Sonja Vrebec - Tisk: CZP >>Koeevski tisk« Kocevje - Letna narocnina 240 din - Rokopisov in risb ne

vra.Camo

• I

l!l