A_USTAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE

USTAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE _ SPLOŠNO

Sprejetje in temeljna izhodišča

Ustava je bila sprejeta 23. 12. 1991 in temelji na:- Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, - temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah- temeljnih in trajnih pravicah slovenskega naroda do samoodločbe,- zgodovinskem dejstvu, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost.(Ti izhodiščni temelji so zapisani v preambuli Ustave.)

Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je temeljni dokument slovenske osamosvojitve, ki ga je sprejel slovenski parlament 25. junija 1991. Z njim je Slovenija razglasila neodvisnost in prevzela pristojnosti SFRJ na ozemlju Slovenije, priznala obstoječe meje SR Slovenije kot državne meje, zagotovila varstvo človekovih pravic vsem državljanom, pripadnikom manjšin pa tudi posebno varstvo, kot sledi iz meddržavnih pogodb.

(*23. december 1990: plebiscit; 26. december 1990: razglasitev rezultatov plebiscita (26. december: Dan samostojnosti in enotnosti); 25. junij 1991: temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS (25. junij: Dan državnosti); 26. junij 1991: razglasitev samostojnosti; 27. junij 1991–7. julij 1991: desetdnevna vojna); 23. december 1991: sprejeta in razglašena Ustava.)

* Zgradba Ustave: Preambula in normativni del (175 členov; zadnji je 174, vendar je še 3.a).- Preambula: je deklaracija oziroma opis dejstev, ki predstavljajo izhodišče ustave- Normativni del:

1. Splošne določbe2. Človekove pravice in temeljne svoboščine3. Gospodarska in socialna razmerja4. Državna ureditev5. Samouprava6. Javne finance7. Ustavnost in zakonitost8. Ustavno sodišče9. Postopek za spremembo ustave10. Prehodne in končne določbe

Opredelitev Slovenije v splošnih določbah ustave

1

Slovenija je demokratična republika, pravna in socialna država, je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.

Demokratična republika: oblast ima ljudstvo.Pravna država: pravice ljudstva ščitijo zakoni, zagotovljen je tudi nadzor nad izvajanjem zakonov. Socialna država: država finančno poskrbi tudi za najšibkejše državljane in prispeva za zdravstvo, šolstvo, za invalide, izobraževanje, brezposelne …

Oblast in načelo delitve oblasti

V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno (referendumi, ljudska iniciativa, pravica do peticije) in posredno z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Načelo delitve oblasti (glede na obliko delitve oblasti je Slovenija parlamentarna republika)

ZAKONODAJNA OBLAST (državni zbor, državni svet) je tista funkcija države, v okviru katere državna oblast izdaja zakone kot (poleg ustave) najvišje pravne akte v državi in s tem postavlja tudi okvir in meje izvajanju drugih državnih funkcij.

IZVRŠILNA OBLAST (vlada, predsednik republike (+upravni organi))Vsebina te funkcije je izvrševanje zakonov, ki jih sprejme zakonodajno telo. Zakoni se izvršujejo na različne načine, in sicer z izdajanjem izvršilnih predpisov in z uporabo zakonov in drugih splošnih aktov.

SODNA OBLAST (splošna/redna sodišča, specializirana sodišča, Ustavno sodišče)

Ugotavlja kršitve pravnih norm in jih odstranjuje, predvsem v primerih sporov glede pravnih norm.

Državni simboli

Grb: ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po

določenem geometrijskem in barvnem pravilu. (Avtor grba je akademski kipar Marko Pogačnik.)

Zastava: je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve.

Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro.

Himna : je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna Zdravljica (“Žive naj vsi narodi ...”). Melodija je iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla. Ustava navaja le, da je himna Slovenije Zdravljica.

Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon.

Določba o ločenosti države in cerkve2

Država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.

Določba, da morajo biti zakoni in predpisi skladni z veljavnimi načeli mednarodnega prava

Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.

Pojem uradni jezik v Sloveniji

Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.

Sklepna splošna določba tujcem v Sloveniji

Tujci imajo v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice, zagotovljene s to ustavo in z zakoni, razen tistih, ki jih imajo po ustavi ali po zakonu samo državljani Slovenije.

3

USTAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE _ ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINERazvrstitev človekovih pravic in svoboščin v našem ustavnem sistemu:

temeljne in splošne določbe o človekovih pravicah in svoboščinah; osebne pravice in svoboščine; politične pravice in svoboščine; socialne, ekonomske in kulturne pravice; pravice narodnih skupnosti.

(svoboščine: pravno razmerje države do posameznikapravice: pravno razmerje posameznika do države)

TEMELJNE IN SPLOŠNE DOLOČBE O ČLOVEKOVIH PRAVICAH IN SVOBOŠČINAH

- pravice in svoboščine, ki celovito varujejo človekovo osebnost;- so izhodiščne in temeljne, ker predpostavljajo in pogojujejo uresničevanje drugih pravic in svoboščin;- tako ali drugače se nanašajo na vse druge človekove pravice in svoboščine, zato jih obravnavano posebej.

→načelo nedeiskriminacije (vsakomur so zagotovljene enake pravice in svoboščine, ne glede na raso, spol ...)→načelo pravne enakosti (z zakoni je enake oz. podobne primere treba urejati na podoben način)

OSEBNOSTNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE Nedotakljivost človekove telesne celovitosti

1. nedotakljivost človekovega življenja (prepoved smrtne kazni)2. prepoved mučenja3. varstvo človekove osebnosti in dostojanstva4. varstvo osebne svobode5. svoboda gibanja6. izročitev

Pravice (procesna jamstva) v kazenskem postopku 1. pravica do sodnega varstva2. pravica do pravnega sredstva3. pravica do povračila škode4. načelo zakonitosti v kazenskem pravu5. domneva nedolžnosti6. pravna jamstva v kazenskem postopku7. javnost sojenja8. prepoved ponovnega sojenja o isti stvari9. pravica do rehabilitacije in odškodnine10. odreditev in trajanje pripora

Nedotakljivost človekove zasebnosti 1. nedotakljivost stanovanja2. varstvo tajnosti pisem in drugih občil3. varstvo osebnih podatkov

Svoboda izražanja 4

1. svoboda izražanja2. pravica do popravka in odgovora3. svoboda vesti4. pravica do ugovora vesti

POLITIČNE PRAVICE1. pravica do zbiranja in združevanja2. volilna pravica3. sodelovanje pri upravljanju javnih zadev4. pribežališče5. pravica do peticije

SOCIALNE, EKONOMSKE IN KULTURNE PRAVICE1. pravica do zasebne lastnine in dedovanja2. svoboda dela3. pravica do socialne varnosti4. pravica do zdravstvenega varstva5. pravice invalidov6. zakonska zveza in družina7. pravice in dolžnosti staršev8. svobodno odločanje o rojstvih otrok9. pravice otrok10. izobrazba in šolanje 11. avtonomnost univerze12. svoboda znanosti in umetnosti13. pravice iz ustvarjalnosti

PRAVICE NARODNIH SKUPNOSTI1. Izražanje narodne pripadnosti2. Pravica do uporabe svojega jezika in pisave3. Posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji4. Položaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji

USTAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE _ GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJA

Najpomembnejše pravice v gospodarskih in socialnih razmerjih

Ustava v 3. poglavju vsebuje naslovljene dve vrsti določb, in to: določbe o gospodarskih in socialnih funkcijah države določbe o posameznih gospodarskih in socialnih pravicah.

1. Varstvo dela : »Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.«

To poglavje se začenja z DOLOČBO O VARSTVU DELA (66. ČLEN). Po tej določbi država ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. Ustava samo obvezuje državo in ji nalaga dolžnosti, da ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo ter zakonsko varstvo

5

(glede delovnih pogojev …). Ustava s to določbo določa eno od funkcij države (ustvarjanje možnosti).

2. Lastnina: »Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zakon določa način in pogoje dedovanja.«

Ena od nadaljnjih določb je DOLOČBA O LASTNINI (67. ČLEN). Po tej določbi zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da zagotavlja gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine. Po tej določbi ima lastnina več funkcij:

gospodarsko lastniško ekološko

Lastnina ima v sodobnih socialnih državah tudi EKOLOŠKO FUNKCIJO – gre za najnovejšo funkcijo. Lastniki (gospodarski subjekti) so dolžni uporabljati lastnino po predpisih (zakonih), ki jih določa država. Država pa je dolžna predpisati ustrezno opremo, s katero se preprečuje onesnaževanje okolja. Gospodarski subjekti so dolžni plačevati tudi ustrezne dajatve. Država lahko tudi prepove uvoz in uporabo izdelkov, ki bi ogrožali okolje.

3. Lastninska pravica tujcev : »Tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon. Na zemljiščih tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice, razen z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti.«

Ena od ustavnih določb v tem poglavju je tudi DOLOČBA O LASTNINSKI PRAVICI TUJCEV (68. ČLEN). Prvi ustavni zakon o spremembi ustave je bil o spremembi 68 člena ustave, ki sicer ureja pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah (zemljiščih). Po tem zakonu so tujci lahko pridobili lastninsko pravico na nepremičninah po pogojih, določenih z mednarodno pogodbo ali zakonom, sicer pa na podlagi vzajemnosti. Ta zakon je sprostil prodajo nepremičnin tujcev. Po sedanjem besedilu tega člena pa prodaja nepremičnin tujcem ni več vezana na načelo vzajemnosti.

V nadaljevanju vsebuje ustava več OBIČAJNIH ALI STANDARDNIH DOLOČB, ki se nanašajo na razlastitev, zakon o varstvu javnega dobra in naravnega bogastva, varstva zemljišč ter varovanja predvsem kmetijskih zemljišč ter varovanja kulturne in naravne dediščine. Pravno ureditev tega varstva pa prepušča zakonodaji.

4. Razlastitev : » Lastninska pravica na nepremičnini se lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon.«

5. Javno dobro in naravna bogastva : »Na javnem dobru se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pogoje, pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva. Zakon lahko določi, da smejo naravna bogastva izkoriščati tudi tuje osebe, in določi pogoje za izkoriščanje.«

6. Varstvo zemljišč : »Zakon določa zaradi smotrnega izkoriščanja posebne pogoje za uporabo zemljišč. Zakon določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih.«

6

7. Zdravo življenjsko okolje : »Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Zakon določa, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo. Varstvo živali pred mučenjem ureja zakon.«

Zakonodaja vsebuje tudi DOLOČBO O ZDRAVEM ŽIVLJENJSKEM OKOLJU (72. ČLEN). Po tej določbi ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja. Ni pravno iztožljiva, tako da ima izrazito programsko naravo.

8. Varovanje naravne in kulturne dediščine : »Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.«

9. Podjetništvo: »Gospodarska pobuda je svobodna. Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.«

V nadaljevanju USTAVA ZAGOTAVLJA VEČ PRAVIC DELAVCEV, in to pravico do soodločanja delavcev, pravico do sindikalne svobode in pravico do stavke. PRAVICA DO SOODLOČANJA je ena od tipičnih pravic delavcev, sicer prvič uvedena z nemško ustavo iz leta 1919 (Weimarska ustava), na široko pa po 2. svetovni vojni, praviloma izražena z zakonom, v nekaterih državah z ustavo (Švedska, Španija, Slovenija). Na podlagi ustave določneje ureja to pravico zakon, sprejet leta 1994. Ena od pravic delavcev je PRAVICA DO SINDIKALNE SVOBODE. Ta pravica izhaja iz pravice do združevanja (24. ČLEN). Pravico do sindikalne svobode oz. sindikalno svobodo pojmujemo kot svobodno ustanavljanje in delovanje ter včlanjevanje v sindikate. Ta določba je ustavna podlaga sindikalnega pluralizma.

10. Soodločanje : »Delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na način in pod pogojih, ki jih določa zakon.«

11. Sindikalna svoboda : “Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje je svobodno«

12. Pravica do stavke : »Delavci imajo pravico do stavke. če to zahteva javna korist, se lahko pravica do stavke, upoštevajoč vrsto in naravo dejavnosti, z zakonom omeji.«

13. Primerno stanovanje : “Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.«

7

14. V Sloveniji zaposleni tujci : »V Sloveniji zaposleni tujci in člani njihovih družin imajo posebne pravice, določene z zakonom.«

USTAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE _ DRŽAVNA UREDITEV

Načelo delitve oblasti

Slovenija ima glede na razmerja med temeljnimi državnimi organi (delitev oblasti) parlamentarni sistem. Oblast se deli na tri veje:

ZAKONODAJNA OBLAST (državni zbor, državni svet) je tista funkcija države, v okviru katere državna oblast izdaja zakone kot (poleg ustave) najvišje pravne akte v državi in s tem postavlja tudi okvir in meje izvajanju drugih državnih funkcij.

IZVRŠILNA OBLAST (vlada, predsednik republike (+upravni organi))Vsebina te funkcije je izvrševanje zakonov, ki jih sprejme zakonodajno telo. Zakoni se izvršujejo na različne načine, in sicer z izdajanjem izvršilnih predpisov in z uporabo zakonov in drugih splošnih aktov.

SODNA OBLAST (splošna/redna sodišča, specializirana sodišča, Ustavno sodišče)

Ugotavlja kršitve pravnih norm in jih odstranjuje, predvsem v primerih sporov glede pravnih norm.

Ureditev Slovenskega parlamenta

Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolilo ljudstvo, da odločajo v njegovem imenu. Slovenski parlament je dvodomen in sestoji iz - Državnega zbora (t. i. spodnji dom), ki je 'splošno ljudsko predstavništvo', ter - Državnega sveta (t. i. zgornji dom), v katerem je urejeno 'predstavništvo posebnih interesov'. Parlamentarne funkcije so močno zgoščene v Državnem zboru, ki v t. i. zakonodajnem postopku oblikuje zakone, ki so najpomembnejši splošni pravni akt . Zakonodajni postopek poteka na podlagi pooblastil Ustave, konkretneje pa je urejen v Poslovniku Državnega zbora.

DRŽAVNI ZBORTrenutno poteka peto mandatno obdobje DZ, ki se je začelo po državnozborskih volitvah 2008.

Sestava DZ in trajanje mandata

8

DZ sestavlja 90 poslancev, ki so izvoljeni s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem (volitve razpiše predsednik republike). Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z 2/3 večino glasov vseh poslancev → (proporcionalni volilni sistem).→Poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.

Državni zbor se voli za štiri leta (razen v vojnem stanju ali stanju izrednih razmer).

Trenutno poteka peto mandatno obdobje Državnega zbora Republike Slovenije, ki se je začelo po državnozborskih volitvah septembra 2008 (mandat traja do 2012). Predsednik DZ je dr. Pavel Gantar (ZARES). Koalicijo sestavlja 50 poslancev in poslank (SD, ZARES, DeSUS, LDS). V opoziciji so (SDS, SLS, SNS).

Pristojnosti DZ

→Zakonodajna funkcija- Sprejema: ustavo, zakone in druge splošne akte, svoj poslovnik, državni proračun in zaključni račun proračuna.- Ratificira mednarodne pogodbe.- Razpisuje referendum.

→Volilna funkcija- predsednik vlade in ministri, sodniki, sodniki ustavnega sodišča, guverner centralne banke, člani računskega sodišča, varuh človekovih pravic itd.

→Nadzorna funkcija- parlamentarna preiskava- (ne)zaupnica vladi- interpelacija o delu vlade ali posameznega ministra- odloča o poslanski imuniteti in imuniteti sodnikov.

Zastopstvo poslancevPoslanci zastopajo državljane republike Slovenije. Eden od poslancev je poslanec italijanske in eden madžarske narodne skupnosti.

Poslanska imunitetaPoslanec ni kazensko odgovoren za glas ali mnenje, ki ga izreče na seji državnega zbora.

Pravica do predlaganja in sprejemanja zakonov ter potek sprejemanjaZakone lahko predlaga:- vsak poslanec - državni svet - vlada- najmanj pet tisoč volivcev.

9

Državni zbor sprejema zakone v večfaznem postopku, če ni s Poslovnikom drugače določeno. Postopek je sestavljen iz predhodne obravnave in rednega zakonodajnega postopka, ki je sestavljen iz prve, druge in tretje obravnave. V določenih primerih se zakon obravnava tudi po skrajšanem postopku (npr. manj zahtevne spremembe ali dopolnitve zakona), ali pa vlada predlaga sprejem zakona po nujnem postopku (npr. zaradi varnosti in obrambe države ali odprave posledic naravnih nesreč).

Državni svet lahko v sedmih dneh od sprejetja zakona in še pred njegovo razglasitvijo zahteva, da DZ o njem še enkrat odloča. Pri ponovnem odločanju mora za sprejem zakona glasovati večina poslancev, razen če ustava za sprejem obravnavanega zakona predvideva večje število glasov. Ponovna odločitev državnega zbora je dokončna.

Zakonodajni referendumDržavni zbor lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, razpiše referendum. Razpiše ga lahko na svojo pobudo (na pobudo najmanj 10 poslancev), mora pa ga razpisati, če to zahteva:- najmanj 1/3 poslancev, - državni svet ali - 40 000 volivcev (→pobudnik zahteve v sedmih dneh po sprejemu zakona obvesti o svoji pobudi predsednika DZ; rok za zbiranje podpisov je 35 dni). Do glasovanja na referendumu imajo pravico vsi volivci. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki se udeleži volitev. Državni zbor je vezan na izid referenduma in eno leto po njem ne sme spreminjati zakona.

Primer: Zakonodajni referendum o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške

1. Državni zbor je na seji dne 19. 4. 2010 sprejel Zakon o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške.      2. Skupina poslank in poslancev (prvopodpisani poslanec Bojan Kontič) je v Državni zbor 26. aprila 2010 vložila Zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, s predlogom Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma.   3. Državni zbor je na seji dne 3. maja 2010 sprejel Odlok   o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške.   Za glasovanje je bil določen datum 6. junij 2010, referendumsko vprašanje pa se je glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (BHRAS), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?

Volitev se je udeležilo 46 odstotkov volivcev. 51,54 odstotka jih je glasovalo za, 48,46 odstotka pa proti ratifikaciji. Zakon začne veljati 17. julija.   

Razglašanje zakonovZakone razglaša predsednik republike najkasneje 8 dni po njihovem sprejemu (promulgacija).

Razglasitev vojnega ali izrednega stanjaIzredno stanje se razglasi, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. O razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloča na predlog vlade državni zbor. Državni zbor odloči o uporabi obrambnih sil.

10

Kadar se državni zbor ne more sestati, odloča o zadevah iz prvega in drugega odstavka predsednik republike. Odločitve mora dati v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.

Parlamentarna preiskavaje ustavni institut, s katerim državni zbor uresničuje funkcijo širšega družbenega nadzora. Namen takih preiskav je ugotoviti in oceniti dejansko stanje v posameznih zadevah javnega značaja. Ustanovijo se zaradi pridobitve podlag za odločanje o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju ali za druge pomembne odločitve.

DZ lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo - 1/3 poslancev DZ ali - državnega sveta.

V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.

DRŽAVNI SVETDržavni svet Republike Slovenije je drugi dom slovenskega parlamenta. Ustava Republike Slovenije ga opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Interesi različnih družbenih skupin se v Državnem svetu srečujejo na institucionaliziran način, odločitve pa sprejemajo na podlagi soočenja argumentov na strokovni ravni.Trenutni predsednik je mag. Blaž Kavčič.

Sestava državnega sveta DS ima 40 članov (državnih svetnikov):

4 predstavniki delodajalcev; 4 predstavniki delojemalcev; 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev; 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti; 22 predstavnikov lokalnih interesov.

Pristojnosti DS Predlaga državnemu zboru sprejem zakonov; daje državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti; zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat

odloča (odložilni veto); zahteva razpis referenduma; zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena (parlamentarno preiskavo).

Mandat državnih svetnikovMandat državnih svetnikov je 5 let; izvoljeni so na posrednih volitvah (preko gospodarskih zbornic, sindikatov ...). Član DS ne sme biti hkrati član DZ.

Vpliv DS na državni zbor Državni svet lahko v sedmih dneh od sprejetja zakona in še pred njegovo razglasitvijo zahteva, da državni zbor o njem še enkrat odloča (odložilni ali suspenzivni veto). Pri ponovnem odločanju mora za sprejem zakona glasovati večina vseh poslancev, razen če

11

ustava za sprejem obravnavanega zakona predvideva večje število glasov. Ponovna odločitev državnega zbora je dokončna.

Lahko zahteva razpis referenduma.

PREDSEDNIK REPUBLIKE

Funkcija predsednika republikePredsednik republike je državni organ, ki ima pretežno reprezentativno funkcijo, hkrati pa je vrhovni poveljnik obrambnih sil (Vrhovni poveljnik Slovenske vojske).

Volitve za predsednika republikeVoli se na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah z večino veljavnih glasov. Volitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora. Če se mandatna doba predsednika republike izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja, mu mandat preneha šest mesecev po prenehanju vojnega ali izrednega stanja.

Predsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika. Za predsednika republike je lahko izvoljen le državljan Slovenije.

Pred nastopom funkcije izreče predsednik republike pred državnim zborom prisego.

Sedanji predsednik vlade (izvoljen na predsedniških volitvah 2007) je dr. Danilo Türk.

Pristojnosti predsednika republike razpisuje volitve v DZ; razglaša zakone (8 dni po sprejetju); imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom; postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike; izdaja listine o ratifikaciji; odloča o pomilostitvah; podeljuje odlikovanja in častne naslove; na zahtevo državnega zbora mora izreči mnenje o posameznem vprašanju; imenuje državne funkcionarje; sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov; v izrednem stanju ali v vojni lahko izdaja uredbe z zakonsko močjo.

Trajanje mandata predsednika republikePredsednik republike je izvoljen za 5 let, vendar največ dvakrat zaporedoma (izjema: vojna in izredno stanje). Če se mandatna doba predsednika republike izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja, mu mandat preneha šest mesecev po prenehanju vojnega ali izrednega stanja.

Pristojnost predsednika republike, da izda uredbo z zakonsko močjoKadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo. Državnemu zboru jih mora predložiti takoj, ko se ta sestane.

Ustavna ureditev odgovornosti predsednika republikeČe predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Le-to ugotovi utemeljenost obtožbe

12

ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije.

Ob trajnem zadržku, smrti in odstop ga nadomešča predsednik DZ. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejšnjega. Predsednik DZ ga začasno nadomešča tudi v času zadržanosti.

VLADA Vlada republike Slovenije je organ izvršilne oblasti , hkrati pa je tudi najvišji organ državne uprave. Opravlja politično izvršilno in upravno funkcijo. Politično izvršilna funkcija pomeni, da izvaja politiko, ki jo z določilom določi državni zbor ter izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki jih prej sprejme državni zbor. Vlada tako v skladu s ustavo, zakoni ter drugimi splošnimi akti državnega zbora usklajuje, usmerja in določa izvajanje politike države. V skladu s funkcijo najvišjega organa državne uprave pa izdaja predpise in sprejema pravne, ekonomske, politične, organizacijske, finančne in druge ukrepe, ki so potrebni pri razvoju držav in pri urejenosti razmer na področjih v pristojnosti države.Vlada predlaga državnemu zboru v sprejem zakone, nacionalne programe, državni proračun in druge splošne akte, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja, ki so v pristojnosti države. V zadevah EU vlada predstavlja in zastopa Republiko Slovenijo ter v institucijah EU uveljavlja njena stališča.

Sestava vladeSedanji predsednik vlade (skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve ter usklajuje delo ministrov) je Borut Pahor (od 2008).

Ministri:1. minister za finance (ministrstvo) – Franci Križanič2. minister za notranje zadeve (ministrstvo) – Katarina Kresal3. minister za zunanje zadeve (ministrstvo) – Samuel Žbogar4. minister za pravosodje (ministrstvo) – Aleš Zalar5. minister za obrambo (ministrstvo) – Ljubica Jelušič6. minister za delo, družino in socialne zadeve (ministrstvo) –.Ivan Svetlik7. minister za gospodarstvo (ministrstvo) – Matej Lahovnik8. minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (ministrstvo) – Milan Pogačnik9. ministrica za kulturo (ministrstvo) – Majda Širca Ravnikar10. minister za okolje in prostor (ministrstvo) – Roko Žarnić11. minister za promet (ministrstvo) – Patrik Vlačič12. minister za šolstvo in šport (ministrstvo) – Igor Lukšič13. minister za zdravje (ministrstvo) – Dorjan Marušič14. ministrica za javno upravo (ministrstvo) – Irma Pavlinič Krebs15. minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (ministrstvo) –

Gregor Golobič16. minister brez listnice (za razvoj in evropske zadeve) – Mitja Gaspari17. ministrica brez listnice (za lokalno samoupravo in regionalni razvoj) –

Henrik Gjerkeš18. minister brez listnice (za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu) –

Boštjan Žekš

13

Voljenje predsednika vlade Predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predloži

državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. Predsednika vlade voli DZ z večino glasov vseh poslancev, če ni s to ustavo

drugače določeno. (Glasovanje je tajno.) Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po

ponovnih posvetovanjih v 14 dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev.

Če je bilo v tem roku vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa še o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov.

Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če DZ v 48 urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloženih kandidaturah, med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike.

Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.

Imenovanje in razreševanje ministrovMinistre imenuje in razrešuje državni zbor na predlog predsednika vlade. Predlagani minister se mora pred imenovanjem predstaviti pristojni komisiji državnega zbora in odgovarjati na njena vprašanja. Poslanci nato o predlaganih ministrih glasujejo.

Odgovornost vladeVlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni državnemu zboru.

NezaupnicaZahteva po glasovanju o nezaupnici pride iz parlamenta.

Državni zbor lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. S tem je dotedanji predsednik vlade razrešen, mora pa skupaj s svojimi ministri opravljati tekoče posle do prisege nove vlade.

Med vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami mora poteči najmanj oseminštirideset ur, razen če državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev ne sklene drugače, ali če je država v vojnem ali izrednem stanju.

! Če je bil predsednik vlade izvoljen z večino vseh opredeljenih glasov navzočih poslancev, mu je izrečena nezaupnica, če državni zbor na predlog najmanj desetih poslancev izvoli novega predsednika vlade z večino vseh opredeljenih glasov navzočih poslancev.

14

ZaupnicaZahtevo po glasovanju da predsednik vlade, da preveri, če vlada še ima podporo v parlamentu. Če je zaupnica izglasovana, se okrepi položaj vlade, če pa ni izglasovana, mora vlada odstopiti.

NAVADNA: Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora državni zbor v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti DZ in razpiše nove volitve.

VEZANA: Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže tudi na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica.

Med zahtevo za glasovanje o zaupnici in glasovanjem mora poteči najmanj 48 ur.

InterpelacijaNajmanj 10 poslancev lahko sproži v DZ interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra. Če po razpravi o interpelaciji (minister odgovarja na vprašanja) večina vseh poslancev izreče nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, državni zbor vlado ali ministre razreši.

Primeri iz sedanje vlade: - proti Katarini Kresal 2009(neupravičeno izdajanje dopolnilnih odločb izbrisanim) – neuspešna

2010 (klientelistično in škodljivo ravnanje pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad)- februarja 2010 je bila vložena interpelacija proti Karlu Erjavcu, na njegovo mesto je stopil Roko Križanić.

UPRAVA

Je del izvršilne veje oblasti.

Opravljanje dela upravnih organovNa osnovi česa? Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov.Kdo? Naloge opravljajo neposredno ministrstva. Z zakonom ali na njegovi podlagi lahko pravne ali fizične osebe dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave. Zaposlitev v upravnih službah je mogoča samo na temelju javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon.

OBRAMBA DRŽAVEObramba države je za državljane obvezna v mejah in na način, ki ga določa zakon. Državljanom, ki zaradi svojih religioznih, filozofskih ali humanitarnih nazorov niso pripravljeni sodelovati pri opravljanju vojaških obveznosti, je treba omogočiti, da sodelujejo pri obrambi države na drug način.

15

Vrsto, obseg in organizacijo obrambe nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.

Nadzorovanje izvajanja obrambeIzvajanje obrambe nadzoruje DZ. Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja.

SODSTVO

Je neodvisna veja oblasti.

Enoten sodni sistem Republike Slovenije sestavljajo splošna in specializirana sodišča. Specializirana sodišča delujejo le na področju delovnega in socialnega ter upravnega prava, splošna pa poznamo kot okrajna, okrožna, višja in vrhovno.

Slovenija ima tristopenjska sodišča: 1. stopnja:

OKRAJNA SODIŠČA (za odločanje za milejše kazni – do 3 let) OKROŽNA (težja kazniva dejanja – več kot tri leta) DELOVNA (delovni spori) SOCIALNA (socialna pomoč, pokojnine)

2. stopnja: VIŠJA SODIŠČA (o pritožbah zoper odločbo okrajnih in okrožnih

sodišč)→4 splošna in višji sodišči za upravno ter delovno in socialno pravo

3. stopnja: VRHOVNO SODIŠČE (najvišje sodišče v državi, odloča o rednih in

izrednih pravnih sredstvih*)

o SPECIALNA SODIŠČA: o Delovnoo Upravno (zagotavlja sodno varstvo v upravnih zadevah ter ima status

višjega sodišča)o Socialno

o SODIŠČA SPLOŠNE PRISTOJNOSTI:o Okrajnoo Okrožnoo Višjeo Vrhovno

*Pravna sredstva se tradicionalno delijo na redna in izredna. Redno pravno sredstvo je pritožba zoper sodbo in pritožba zoper sklep. Izredno pravno sredstvo je revizija zoper sodbo, zoper sklep, zahteva za varstvo zakonitosti, obnova postopka, tožba zoper razveljavitev sodne poravnave. Najpomembnejša razlika med rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi jev tem, da se redna pravna sredstva lahko vložijo proti nepravnomočnim sodnim odločbam, izredna pa proti pravnomočnim odločbam.

Temeljna načela za delovanje sodstva NAČELO NEODVISNOSTI / načelo zakonitosti: sodnik je pri odločanju vezan

samo na ustavo in zakon; to načelo je nujno potreben pogoj za uveljavljanje načela pravne službe.

16

NAČELO JAVNOSTI: delo sodišč je javno, obravnave so javne, sodbe se izrekajo javno.

NAČELO INSTANČNOSTI: o pravici do pravnega sredstva vselej odloča višje sodišče.

Voljenje in mandat sodnikovSodnike voli DZ na predlog sodnega sveta.

Sodni svet sestavlja enajst članov. Pet članov izvoli na predlog predsednika republike državni zbor izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Predsednika izberejo člani sveta izmed sebe.

Funkcija sodnika je trajna. Zakon določa starostno mejo in druge pogoje za izvolitev.

Najvišje sodišče v državiNajvišje sodišče v državi je vrhovno sodišče. Odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.

DRŽAVNO TOŽILSTVO

Temeljna naloga državnega tožilstvaGlavna naloga državnega tožilca je, da vlaga in zastopa kazenske obtožbe pred sodišči. S tem ko obtožuje storilce kazenskih dejanj, omogoča nepristransko voden kazenski postopek pred sodiščem, ki poteka med tožilcem in obdolžencem. . Položaj državnega tožilca je precej podoben sodnikovemu. Tudi njegova funkcija je trajna, in da bi bil izvoljen, mora izpolnjevati enake pogoje kot sodnik. Državne tožilce imenuje vlada na predlog ministra za pravosodje, vodjo Državnega tožilstva RS, se pravi generalnega državnega tožilca, pa na predlog vlade imenuje državni zbor za obdobje šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.

ODVETNIŠTVO IN NOTARIAT

Odvetništvo je samostojna in neodvisna služba, ki jo opravljajo odvetniki. Svoj poklic lahko opravljajo odvetniki sami ali pa v odvetniški službi, v vsakem primeru pa morajo biti včlanjeni v Odvetniško zbornico Slovenije. Ta spremlja delo odvetnikov in skrbi za skladen razvoj odvetništva. Odvetniška zbornica sprejme kodeks odvetniške poklicne etike, ki se ga morajo odvetniki skrbno držati.

Notariat je pravna služba, ki jo opravljajo notarji. V okviru svojega dela notarji sestavljajo in hranijo javne listine, hranijo denar in vrednostne papirje, potrjujejo pravno pomembna dejanja in izjave, na zahtevo stranke pa tudi drugo. Notar je oseba javnega zaupanja. Svoje delo mora opravljati vestno in pošteno ter pri tem upoštevati veljavne predpise. Strankam mora nepristransko svetovati pri njihovih pravnih poslih in storiti vse, da bi se ti izvedli brez sporov. V nepravdnem postopku pred sodišči ter v nespornih zadevah pred državnimi organi lahko notar nastopa kot pooblaščenec strank, pri čemer ima enake pravice in obveznosti kot odvetnik.

Odvetništvo kot del pravosodjaOdvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba. Notariat je javna služba.

17

18

USTAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE _ SAMOUPRAVA

Lokalna samoupravaPrebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. Lokalna skupnost je organizirana skupina ljudi, ki sama odloča o svojih lokalnih zadevah. Temeljne samoupravne lokalne skupnosti so občine (ali mestne občine), te pa se samostojno odločajo o povezovanju v širše skupnosti, tudi v pokrajine. Pokrajine urejajo in opravljajo lokalne zadeve širšega pomena, ki presegajo zmogljivosti občin. Lokalno samoupravo pojmujemo kot sistem urejanja (upravljanja) krajevnih ali lokalnih zadev neposredno po prebivalcih (referendum, zbori občanov, pobude prebivalcev) in prek njihovih predstavnikov v lokalnih predstavniških organih (občinski svet). Ustava določa temelje lokalne samouprave. Določnejšo ureditev pa prepušča zakonodaji, predvsem zakonu o lokalni samoupravi, zakonu o lokalnih volitvah in zakonu o financiranju občin.

Lokalne skupnosti, ki jih določa ustava:- občina (mestna občina)- širše lokalne skupnosti (tudi pokrajine)

ZAKONI: ŠIRŠE (okraj, okrožja, pokrajine, regije, dežele) in OŽJE (občina (mestna), krajevna skupnost)

LOKALNA SAMOUPRAVAPridobivanje sredstev

Opredelitev občine v UstaviObčina je samoupravna lokalna skupnost.

Območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev.

Občina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu (DZ določi ozemlje in meje občine), s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju.

Poglavitne naloge občineV pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine (ceste, kanalizacija, vodovod …).

Država lahko z zakonom prenese na občine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva. V zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla država, opravljajo državni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Financiranje občine Občina se financira iz lastnih virov (država pomaga tistim občinam, ki so gospodarsko slabše razvite).

19

Država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresničevanje svojih nalog z davki in z drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki od lastnega premoženja. Krediti v breme države in poroštvo države za kredite so dovoljeni le na podlagi zakona.

Opredelitev pokrajine v UstaviPokrajina je samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena.

Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se določi tudi njihovo območje, sedež in ime. Zakon sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. V postopku za sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje občin.

Država z zakonom prenese na pokrajine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, mora pa jim za to zagotoviti potrebna sredstva.

USTAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE _ JAVNE FINANCE

Pridobivanje sredstev za uresničevanje svojih nalog (država in lokalne skupnosti) Država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva z davki in drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki od lastnega premoženja. (Vrednost svojega premoženja izkazujejo s premoženjskimi bilancami. Vsi prihodki in izdatki države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v njihovih proračunih.)

Računsko sodišče in namen njegove ustanovitveRačunsko sodišče je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in javne porabe.Računsko sodišče je pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon.

USTAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE _ USTAVNOST IN ZAKONITOSTTemeljni pomen načela ustavnosti in zakonitostiZakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo. Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.

Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni.

Posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.

20

Objavljanje državnih predpisov oz. predpisov lokalnih skupnosti ter nujnost objavePredpisi morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno.

Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu,predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same določijo.

Povratna objava predpisovRetroaktivnost: zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj.

Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.

Varuh človekovih pravic (namen)Varuh človekovih pravic ali ombudsman je predstavnik ljudstva in institucija , ki varuje človekove pravice.

Varuh človekovih pravic se z zakonom določi za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil.

Varuha človekovih pravic izvoli Državni zbor na predlog predsednika republike za dobo 6 let.

Z zakonom se lahko za posamezna področja določijo posebni varuhi pravic državljanov.

Sedanja varuhinja človekovih pravic v RS je Zdenka Čebašek-Travnik.

USTAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE _ USTAVNO SODIŠČEBeethovnova 10, Ljubljana

Pomen in Ustavnega sodiščaUstavno sodišče Republike Slovenije (kratica US RS) je najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za varstvo človekovih pravic v Sloveniji.

Ustavno sodišče ni redno sodišče in prav tako spada izven tridelne delitve oblasti – je neodvisen in samostojen organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti.

Ustavno sodišče sestavlja 9 sodnikov, ki jih voli državni zbor na predlog predsednika republike za mandatno dobo 9 let. Ustavni sodniki niso izvoljeni hkrati, vendar se volijo, tako da se zagotovi triletna rotacija, ki naj zagotavlja neprekinjeno delo sodišča. Ustavni sodniki izmed sebe volijo predsednika ustavnega sodišča za mandatno dobo 3 let z možnostjo ponovne izvolitve. Poleg sodnikov ima ustavno sodišče tudi sekretarja, pomočnike ter posebne službe, ki skrbijo za organizacijo dela.

Pristojnosti Ustavnega sodišča21

Ustavno sodišče odloča: o skladnosti zakonov z ustavo; o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi

pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava; o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni; o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni; o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z ustavo,

zakoni in podzakonskimi predpisi; o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih

svoboščin s posamičnimi akti; o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi in med samimi

lokalnimi skupnostmi; o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi; o sporih o pristojnostih med državnim zborom, predsednikom republike in

vlado; o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank; in o drugih zadevah, ki so mu naložene s to ustavo ali z zakoni.

Na predlog predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev državnega zbora izreka ustavno sodišče v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo. Državni zbor je vezan na mnenje ustavnega sodišča.

Če zakon ne določa drugače, odloča ustavno sodišče o ustavni pritožbi le, če je bilo izčrpano pravno varstvo. O tem, ali ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo, odloči na podlagi meril in postopka, določenih z zakonom.

USTAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE _ POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE

Predlog za začetek postopkaPredlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko da:

20 poslancev državnega zbora vlada ali najmanj 30 000 volivcev.

Odločanje o predloguO predlogu odloča Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. (Sprejme ali ne sprejme akta o spremembi ustave.)

Če to zahteva najmanj 30 poslancev, mora Državni zbor mora predlagano spremembo ustave predložiti v sprejem volivcem na referendumu. Sprememba ustave je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev.

Sprememba ustave začne veljati z razglasitvijo v državnem zboru.

22

B_ČLOVEKOVE PRAVICE svoboščina – pravno razmerje države do posameznika (pravno varstvo zoper posege države v posameznikove

temeljne vrednote – življenje, osebna svoboda, zasebnost) pravica – pravno razmerje posameznika do države (pravne možnosti za sodelovanje pri opravljanju javnih

zadev)

SPLOŠNA DEKLARACIJA O ČLOVEKOVIH PRAVICAH *deklaracija – razglas, slovesna izjava, objava Sprejela in razglasila jo je Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948; poleg klasičnih državljanskih in političnih pravic obsega tudi novejše ekonomske, socialne in kulturne pravice; deklaracija je izjemnega pomena, saj je postala merilo uresničevanja človekovih pravic, pa tudi izhodiščni temelj za sprejemanje univerzalnih in regionalnih aktov o človekovih pravicah.

Človekove pravice in temeljne svoboščine v ustavi lahko razvrstimo glede na njihovo sorodnost in vsebino v pet skupin:

1.      temeljne in izhodiščne pravice in svoboščine,2.      osebnostne pravice in svoboščine,3.      politične pravice in svoboščine,4.      ekonomske in socialne pravice,5.      pravice narodnih skupnosti.

ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE_TEMELJNE IN SPLOŠNE DOLOČBE O ČLOVEKOVIH PRAVICAH V USTAVNI UREDITVI REPUBLIKE SLOVENIJE

Načelo enakosti pred zakonomV Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.

 Podlaga za uresničevanje ČP&TSČlovekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Zagotovljena sta sodno varstvo človeških pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve.

Začasno razveljavljenje ali omejevanje ČP&TSČlovekove pravice so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava – suspenz. Suspenz je začasna razveljavitev in omejitev pravic:(16. člen Ustave RS) → Človekove pravice in temeljne svoboščine je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju. Smejo se razveljaviti ali omejiti le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja vendar v obsegu, ki ga lahko stanje zahteva in tako da sprejeti ukrepi ne povzročajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, družbenem stanju ali katerikoli drugi osebni okoliščini. Ne smejo pa se razveljaviti ali omejiti naslednje pravice (absolutne pravice):

23

-          nedotakljivost človeškega življenja,-          prepoved mučenja,-          varstvo človekove osebnosti in dostojanstva,-          domneva nedolžnosti, načelo zakonitosti in pravna jamstva v kazenskem postopku,-          svoboda vesti.

ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE_OSEBNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE Najpomembnejše pravice, ki varujejo človekovo življenje in svobodo ter njegovo osebnost in dostojanstvo→nedotakljivost človekove telesne celovitosti

(nedotakljivost človekovega življenja, prepoved mučenja, osebna svoboda, svoboda gibanja, izročitev)

Omejitve osebnih pravic in svoboščin- Razen absolutnih pravic so osebne pravice lahko začasno omejene v vojnem ali drugem izrednem stanju.- Prostost je lahko odvzeta v primerih, ki jih določa zakon.

Domneva nedolžnostiDomneva nedolžnosti pomeni, da tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.

Zagotovila posameznikom v kazenskih in drugih postopkih- Načelo zakonitosti v kazenskem postopkuNačelo zakonitosti izključuje tudi povratno (retroaktivno) uporabo kazenskega zakonika. Kazniva dejanja se namreč ugotavljajo in kazni izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi takega dejanja.-          Pravica do rehabilitacije in odškodnineTo je ena od običajnih pravic, ki zagotavlja tistemu, ki bi bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje, pravico do rehabilitacije in povrnitve škode in druge pravice po zakonu.-          Prepoved ponovnega sojenja o isti stvariPo tem načelu  (pravna varnost posameznika) ne sme biti nihče obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila pravnomočno zavrnjena ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen.- Domneva nedolžnosti Kdor je osumljen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.

Svoboda gibanjaJe klasična svoboščina. Njena vsebina ima dve plati: po eni strani omogoča posamezniku, da se prosto giblje in si izbira prebivališče ter da zapusti državo in se vanjo vrne. Po drugi strani pa pomeni, da nihče ne sme posameznika siliti k potovanju, selitvi ali kakšni drugi to vrstni menjavi kraja zoper njegovo voljo.   

24

Pravice, ki varujejo človekovo zasebnost- Varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravicNedotakljivost človekove telesne in duševno celovitosti se uvršča v klasično ustavno svoboščino. -          Nedotakljivost stanovanjaUstava celovito varuje človekovo zasebnost, ki se začenja z določbo o nedotakljivosti stanovanja. Tako nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje, niti ga ne sme preiskovati. -          Varstvo tajnosti pisem in drugih občilPo ustavi je zagotovljena tajnost pisem in drugih občil, kar je zaradi tehnološkega napredka še posebej pomembno. -          Varstvo osebnih podatkovTudi varstvo osebnih podatkov je ena izmed oblik varstva človekove osebnosti. Prepovedna je tudi uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja in obdelovanja.

ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE_POLITIČNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE

● kaj zagotavljajo ljudem:Te pravice in svoboščine zagotavljajo državljanom sodelovanje in uveljavljanje v javnem političnem življenju, kar pa jih dela za nosilce oblasti.

Najpomembnejše politične pravice in svoboščine- svoboda izražanja;-          pravica do zbiranja in združevanja;-          volilna pravica;-          sodelovanje pri upravljanju javnih zadev;-          pravica do peticije;-          pravica do ugovora vesti;-          pravica do popravka in odgovora;-          pravica do pribežališča;-          izražanje narodne pripadnosti;-          pravica do uporabe svojega jezika in pisave.

Pravica do ugovora vestiSlovenska ustava na dveh mestih ureja pravico do ugovora vesti:- 46. člen: Ugovor vesti je dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb. (Ugovor vesti je mogoč samo pogojno, ker pomeni posameznikovo nasprotovanje pravnemu redu – zato takšne pravice kar na splošno ni mogoče priznati. Če bi lahko vsakdo od nas kadarkoli iz (sicer osebno utemeljenih) moralnih, filozofskih in podobnih razlogov odrekel poslušnost pravu, potem bi bilo s pravno ureditvijo kmalu konec.)- 123. člen V drugem odstavku tega člena, ki sicer ureja dolžnost sodelovanja pri obrambi države, Ustava določa, da je treba državljanom, ki zaradi svojih religioznih, filozofskih ali humanitarnih nazorov niso pripravljeni sodelovati pri opravljanju vojaških obveznosti, omogočiti, da sodelujejo pri obrambi države na drug način. Gre za ugovor vesti vojaški obveznosti, ki zdaj ni več aktualen (zaradi profesionalizacije slovenske vojske).

25

Splošna in enaka volilna pravicaSplošna in enaka volilna pravica je pravica vsakega polnoletnega državljana, da voli in da je voljen, ne glede na katerokoli osebno okoliščino.(Pravico voliti označujemo za aktivno pravico, biti voljen pa za pasivno pravico.)

ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE_SOCIALNE, EKONOMSKE IN KULTURNE PRAVICE

Najpomembnejše socialne, ekonomske in kulturne pravice

1. pravica do zasebne lastnine in dedovanja2. svoboda dela3. pravica do socialne varnosti4. pravica do zdravstvenega varstva5. pravice invalidov6. zakonska zveza in družina7. pravice in dolžnosti staršev8. svobodno odločanje o rojstvih otrok9. pravice otrok10. izobrazba in šolanje 11. avtonomnost univerze12. svoboda znanosti in umetnosti13. pravice iz ustvarjalnosti

Pravica do socialne varnosti»Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. Vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom.«

Pravice invalidov ter otrok, mladostnikov in mlajših mladoletnih oseb s posebnimi potrebami»Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo. Otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter druge huje prizadete osebe imajo pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi. Izobraževanje in usposabljanje iz prejšnjega odstavka se financira iz javnih sredstev.«

Pravice in dolžnosti staršev54. člen: »Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej.«

Ustavna zagotovila otrokom

26

56. člen Ustave: »Otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Takšno varstvo ureja zakon. Otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države. Njihov položaj ureja zakon.«

→Otroci imajo vse pravice kot ostali državljani, razen političnih.

Ekonomske pravice! Pravica do zasebne lastnine in dedovanja.

Kulturne praviceIzobrazba in šolanje: »Izobraževanje je svobodno. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.«

Avtonomnost univerze in drugih visokih šol: »Državne univerze in državne visoke šole so avtonomne. Način njihovega financiranja ureja zakon.«

Svoboda znanosti in umetnosti: »Zagotovljena je svoboda znanstvenega in umetniškega ustvarjanja.« →. S to določbo ustava prepoveduje morebitne posege v znanstveno in umetniško ustvarjanje predvsem v obliki cenzur, omejevanja zaposlovanja po političnih kriterijih. Posebno vprašanje je, do kod naj sega svoboda te znanosti (vprašanje kloniranja).

Pravice iz ustvarjalnosti: »Zagotovljeno je varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti.«→Ustava zagotavlja tudi ustrezne pravice na področju ustvarjalnosti, to je varstvo avtorskih pravic in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. Avtorske pravice so, da ima vsakdo pravico, da je naveden kot avtor ustreznega dela. Sam odloča, kako bo njegovo delo posredovano – ali v celoti ali v skrajšani obliki.

ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE_POSEBNE PRAVICE AVTOHTONE ITALIJANSKE IN MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI V SLOVENIJI TER POLOŽAJ IN POSEBNE PRAVICE ROMSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJIPosebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji (64. člen): →pravica do uporabe svojih narodih simbolov→pravica do ustanavljanja organizacij, do razvoja gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti na področju javnega obveščanja in založništva→pravica do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku (zakon določa območja, kjer je dovoljena dvojezičnost)→pravica, da gojijo odnose s svojima matičnima narodoma in njunima državama

27

Katalog temeljnih clovekovih pravic obsega najosnovnejše pravice,ki zagotavljajo golo preživetje (telesna integriteta), pa tudi tiste, kivarujejo cloveka kot celovito osebnost in poudarjajo njegovsvoboden razvoj (duševna integriteta) (U-I-60/03)._ Ustava v 35. clenu poleg nedotakljivosti telesne zagotavljanedotakljivost duševne celovitosti (integritete). Slednja pomeni zlastiprepoved posegov v svobodo odlocanja, poudarjena je pravica dosamoodlocbe, pravica odlocati o samem sebi. Po stališcu ESCPIntegriteta kot osebnostna pravica in institucionalnavrednota v praksi Ustavnega sodišca RSpravica do zasebnega življenja vkljucuje duševno integritetoposameznika (U-I-60/03)._ Poseg v duševno integriteto posameznika pomeni zlasti kršitevnjegovih custev in predstav tako, da poseg v clovekovo notranježivljenje povzroci jezo, strah, žalost, obcutek manjvrednosti (Up-2155/08).

28

_ Ker pri pravici do duševne integritete gre v prvi vrsti za clovekovoosebno custvovanje in notranje duševno življenje, pri presoji nimogoce prezreti posameznikovih trditev o njegovi custveniprizadetosti (Up-2155/08).

29

C_OTROKOVE PRAVICEUstava določa, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Najpomembnejši akt, ki ureja otrokove pravice, je Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. S podpisom te konvencije se država zaveže, da bo zagotovila sredstva in ukrepe, s katerimi bo otroke varovala pred nasiljem, trpinčenjem, zlorabo ter zanemarjanjem. Posebno varstvo države uživajo tisti otroci, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe.

Otrokove pravice imajo absolutni značaj, kar pomeni, da jih morajo upoštevati tako starši kot tudi drugi. Najpomembnejša je pravica otroka, da starši skrbijo zanj, za njegovo zdravje, življenje in osebnostni razvoj. Otrok mora imeti zagotovljene možnosti za rast in usposobitev za samostojno življenje in delo. Starši morajo svojemu otroku ustvariti pogoje za intelektualni in moralni razvoj. Zagotoviti mu morajo svobodo izražanja, svobodo misli, vesti in veroizpovedi, svobodo združevanja in mirnega zbiranja. Svojega otroka morajo starši preživljati, kar pomeni, da morajo kriti izdatke za življenje, vzgojo, šolanje in njegovo izobraževanje. Obseg preživljanja je odvisen od otrokovih potreb in zmožnosti staršev. Polnoletnega otroka morajo starši preživljati takrat, ko ta zaradi duševne ali telesne prizadetosti ne more skrbeti zase. Obveznost preživljanja obstaja tudi za polnoletnega otroka, ki izpolnjuje svoje študijske obveznosti, vendar je ta omiljena. Ta otrok je sposoben za delo, zato se staršem ni treba truditi do skrajnih zmogljivosti.

Otrokom so naložene tudi nekatere dolžnosti. Zlasti je otrok dolžan izpolnjevati odločitve, ki jih starši sprejmejo v njegovem interesu. Upoštevati mora navodila in nasvete staršev ter pomagati pri delih, ki so primerna njegovi starosti in zdravstvenem stanju. Naložena dela pa ne smejo ogrožati otrokovega izobraževanja. Otrok je dolžan živeti s starši oziroma tam, kjer oni to določijo. Vse to smejo starši doseči s samopomočjo, kaznimi in podobnim ravnanjem. Otrok po svojem 15. letu starosti mora v primeru, ko dela, prispevati za svoje izobraževanje in preživljanje.

Čeprav otrok postane polnoleten šele z 18. letom, se mu nekakšna delna polnoletnost prizna že, ko je star 15 let. Od tega leta dalje lahko samostojno razpolaga s svojim zaslužkom. Sam lahko sklepa pravne posle, še vedno pa potrebuje dovoljenje staršev za tiste, ki utegnejo bistveno vplivati na njegovo nadaljnje življenje. Lahko sklene delovno razmerje ali pogodbo o delu, razpolaga s svojimi avtorskimi in izumiteljskimi pravicami, pred sodiščem se lahko sam pravda ali napiše veljavno oporoko. Z dopolnjenim 15. letom starosti lahko otrok sklene zakonsko zvezo in pripozna očetovstvo svojega otroka. Ker na tak način postane predčasno polnoleten, potrebuje dovoljenje centra za socialno delo, ki mu to dovoli pod pogojem, da je telesno in duševno zrel ter sposoben za samostojno življenje.

Splošno o konvenciji o otrokovih pravicah

• Konvencija o otrokovih pravicah je bila sprejeta leta 1989 v Generalni skupščini Združenih narodov. Republika Slovenija jo je podpisala v letu 1992.

Cilj Konvencije je določiti merila za zaščito otrok pred zanemarjanjem in zlorabo. Konvencija dopušča in upošteva različne kulturne, politične in materialne okoliščine v državah. Najpomembnejše vodilo je otrokova korist. Pravice, razglašene v konvenciji, lahko okvirno razdelimo v tri skupine:• Skrbstvo: pravica do posedovanja, sprejemanja in dostopa do določenih stvari in storitev (npr: ime in državljanstvo, zdravstveno varstvo, izobraževanje, počitek in igra in skrb za otroke s posebnimi potrebami inotroke brez staršev).• Varovanje: pravica do zaščite pred zlonamernim ravnanjem in delovanjem (npr. ločitev od staršev, sodelovanje v oboroženih spopadih, ekonomsko ali spolno izkoriščanje in fizična ali psihična zloraba).• Udeležba: pravica otroka, da sodeluje pri odločitvah, ki se povezane z njegovim življenjem. Otrok bi moral v skladu z razvojem imeti vedno večje možnosti sodelovati v delovanju družbe, kar naj bi bila priprava na odraslo življenje (npr. svoboda govora ter svoboda do mnenja, kulture, veroizpovedi in jezika).

Osnovne pravice, ki jih spoštujejo in jamčijo države podpisnice konvencije

• najpomembnejše pravice, ki jih zagotavlja konvencija otrokom do 18. leta starosti:

30

Najpomembnejša je pravica otroka, da starši skrbijo zanj, za njegovo zdravje, življenje in osebnostni razvoj.

varstvo otroka pred diskriminacijo,

načelo največje koristi otroka,

pravica otroka do osebne identitete,

pravica otroka do svobode misli, vesti in veroizpovedi,

pravica otroka do zasebnosti,

pravica otroka do duševne integritete,

pravica otroka do svobodnega izražanja in združevanja,

pravica otroka do osnovnega in srednjega izobraževanja.

Otrokove koristi – glavno načelo konvencije

• Komentar zahteve konvencije, da bodo države v vseh dejavnostih, ki so povezane z otroki, spoštovale načelo, naj bodo otrokove koristi glavno vodilo:

Načelo določa, da moramo vselej, ko gre za odločitev v zvezi z otrokom, ravnati tako, da bo za otroka najbolj koristno. Zlasti to velja za državne in zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravne organe in zakonodajna telesa. To se npr. upošteva na sodiščih pri postopku razveze staršev, ko se odloča, kateri od staršev bo skrbel za otroka.

Pravica do enakosti in nediskriminaciji

• Pravica do enakosti in nediskriminacije: države podpisnice morajo zagotoviti varstvo otrok pred diskriminacijo.

2. člen Konvencije zagotavlja otroku odsotnost diskriminacije oz. spoštovanje njegovih pravic brez kakršnegakoli razlikovanja, ne glede na položaj otroka ali njegovih staršev oz. skrbnikov (ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, narodno, etnično ali družbeno poreklo, premoženje, invalidnost, rojstvo ali kakršenkoli drug položaj otroka, njegovih staršev ali zakonitega skrbnika).

Pravica do osebne identitete 7. člen govori o pravici do imena, do pridobivanja državljanstva in o pravici, da otrok pozna svoje starše in da ti skrbijo zanj.

• Z vpisom v rojstno matično knjigo otrok pridobi pravico do imena, do državljanstva. Če je le možno, pozna svoje starše, ki skrbijo zanj, oz. mora imeti zagotovljene stike z obema staršema. Država je dolžna otroku zagotoviti pomoč pri ponovnem vzpostavljanju identitete, če je bil za to nezakonito prikrajšan.

Pravica do izoblikovanja lastnih mnenj otrok Države pogodbenice jamčijo otroku, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, pravico do svobodnega izražanja le-teh v vseh zadevah v zvezi z njim.

• Ta pravica uveljavlja glede na otrokovo starost in zrelost. 31

Pravica do svobode izražanja Otrok ima pravico do svobode izražanja; ta pravica zajema svobodno iskanje, sprejemanje in širjenje vsakovrstnih informacij in idej, ne glede na meje, v ustni, pisni, tiskani ali umetniški obliki ali na katerikoli drug način po otrokovi izbiri.

• uveljavljanje te pravice v življenju:Glede uveljavljanja te pravice so možne nekatere omejitve, vendar le take, ki jih predpisuje zakon in ki so potrebne a) zaradi spoštovanja pravic in ugleda drugih;b) zaradi zavarovanja državne varnosti ali javnega reda ali javnega zdravja ali morale.

Pravico do spoštovanja otrokove svobode misli, vesti in veroizpovedi Države pogodbenice spoštujejo otrokovo pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Spoštujejo tudi pravice in dolžnosti staršev oziroma zakonitih skrbnikov, da otroka pri uveljavljanju te pravice usmerjajo na način, prilagojen njegovim razvojnim zmožnostim. Glede svobodnega izražanja veroizpovedi ali prepričanja so dopustne le tiste omejitve, ki jih določa zakon in ki so nujne za zavarovanje državne varnosti, javnega reda, zdravja ali morale ali pa temeljnih pravic in svoboščin drugih.

• kaj pomeni svoboda misli, vesti in veroizpovedi:Otroci imajo pravico, da mislijo in verjamejo, kar hočejo, in da prakticirajo svojo religijo, razen če s tem posegajo v pravice drugih ljudi. Pri tem konvencija spoštuje tudi pravice in dolžnosti staršev, ki otoke moralno in religiozno usmerjajo.

Pravica do otrokovega svobodnega združevanja in do svobode mirnega zbiranja Države pogodbenice priznavajo otrokovo pravico do svobodnega združevanja in do svobode mirnega zbiranja. Pri uveljavljanju teh pravic ni omejitev, razen tistih, ki jih določa zakon in ki so v demokratični družbi nujne za zavarovanje državne ali javne varnosti, javnega reda, javnega zdravja ali morale ali za zavarovanje pravic in svoboščin drugih.

• namen tega določila konvencije:Otroci pri združevanju v skupine in organizacije uživajo svoje pravice, pri tem pa imajo tudi dolžnost spoštovati pravice drugih.

Pravica otroka do zasebnosti

• Noben otrok ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje, družino, dom ali nezakonitim napadom na njegovo čast in ugled.

Pravica do posebne skrbi za otroke, mladoletnike in mlajše polnoletne osebe s posebnimi potrebami

• Tem otrokom se mora zagotoviti polno in dostojno življenje v pogojih, ki jamčijo dostojanstvo, spodbujajo samozavest in olajšujejo otroku njegovo dejavno udeležbo v družbi.

32

D_UREDITEV INSTITUCIJ EVROPSKE UNIJE IN NJENEGA PRAVNEGA SISTEMA

33

EU_INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE

*LP = Lizbonska pogodba; SZVP = skupna zunanja in varnostna politika; d. č. = država članicaINSTITUCIJA FUNKCIJA MAN-

DATNALOGE/PRISTOJNOSTI opombe

Evropska komisija(European Comission)

- komisar/-ka (27, po LP 2014 pa 18)

- predsednik Evropske komisije

- podpredsednik (=visoki predstavnik)

5 let - Izvršilna oblast (odgovorna za izvajanje odločitev Parlamenta in Sveta skupaj s Sodiščem Evropskih skupnosti).

- Zakonodajna pobuda (predlaga Parlamentu in Svetu).

- Upravlja s financami – proračun EU.- Predstavlja in zastopa EU.

- Deluje v interesu EU, ne posameznih d. č., politično je odgovorna Parlamentu.- Parlament ji lahko izglasuje nezaupnico, posamezni član mora odstopiti, če tako zahteva predsednik in se s tem strinjajo drugi komisarji.- Trenutni predsednik: Jose Manuel Barroso (Port.)- Trenutna podpredsednica: Catherine Ashton (VB.).

Evropski parlament(European Parliament)

Evroposlanec/-ka (736, od tega 7 slovenskih; po Lizbonski pogodbi jih bo 751, od tega 8 slovenskih)

5 let - Zakonodajna funkcija, a le skupaj s Svetom (Evropski zakonodajni akti, vendar ne SZVP). - Proračunska pristojnost: ima pooblastila glede proračuna (skupaj s Komisijo).- Nadzorna funkcija: opravlja demokratični nadzor nad institucijami EU, zlasti nad Komisijo.- Imenovanje Evropskega ombudsmana in Komisije

- Zagotavlja demokratično osnovo EU; edina institucija EU, izvoljena na splošnih neposrednih volitvah.- Odločanje: navadna večina- Sedež je v Starsbourgu.- V poslanske skupine so poslanci združeni po politični pripadnosti (ne državni).- Trenutni predsednik: Jerzy Buzek (Pol.).- Trenutni slovenski predstavniki: Tanja Fajon, Romana Jordan Cizelj, Jelko Kacin, Alojz Peterle, Zoran Thaler, Ivo Vajgl in Milan Zver.

Svet Evropske Unije(Council of the European Union)(Svet ministrov)

- ministri/-ice držav članic(en minister iz vsake vlade)

- predsedstvo: ena od držav članic

pol leta

- Zakonodajna funkcija (večinoma skupaj s Parlamentom).

- Usklajuje širše gospodarske politike d. č.

- Proračunska pristojnost: potrjuje proračun EU (skupaj s Parlamentom).

= glavni organ za sprejemanje odločitev v EU.- Glasovi: glede na število prebivalstva d. č., skupaj 345; po LP z letom 2014 ali 2017 začne veljati dvojna večina.- Odločanje: soglasno (vse d. č.) / kvalificirana večina (1/2 d. č. ; 2/3 d. č. / 255 glasov); po LP pa dvojna večina (55 % d. č. in 65 % prebivalstva EU).- Trenutno predsedstvo: Belgija. Slovenija: jan.–

34

jun 2008.Evropski svet(European Council)

- šefi d. č.: predsedniki / kanclerji / premierji držav članic+ predsednik/-ica Komisije

- predsednik/-ica (ki ni član, s polnim delovnim časom)

2,5 let

- Določa smernice politike EU na neformalni ravni.

- Imenuje predstavnika Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko.

- Nima formalne pravne moči, a je uradna institucija EU ter najvišja politična avtoriteta.

- Trenutni predsednik: Herman van Rompuy (Belg.).

Sodišče Evropskih skupnosti(Court of Justice of the European Communities)(Evropsko sodišče)

- sodniki/-ice (27)

- pravobranilci/-ke (8)

6 let

6 let

- Sodni nadzor nad vsemi akti Komisije in Sveta EU.- Reševanje nesoglasij med državami članicami ter tudi med Unijo in državami članicami, kakor tudi med institucijami in državljani Evropske unije.- Nadzoruje, ali članice delujejo v skladu s pogodbami in dogovori.- Zagotavlja spoštovanje prava s pravilnim tolmačenjem in uporabo pogodb.

- Ni pristojno za SZVP (skupna zunanja invarnostna politika).- Sodnike in pravobranilce imenujejo nacionalnevlade s soglasjem vseh članic.

Računsko sodišče(Court of Auditors)

Sodniki/-ice (25) 6 let Nadzor nad porabo sredstev EU. Sedež v Luksemburgu.

Evropska centralna banka(European Central bank)

Vodi denarno politiko enotne skupne valute.

Sedež v Frankfurtu.

Odbor regij(Committee of the Regions)

Člani/-ice(344, od tega 7 Slovencev)

Svetuje Svetu EU in Evropski komisiji na področju regionalnih in lokalnih zadev ter omogoča predstavnikom regionalnih oblasti, da sodelujejo pri oblikovanju integracijske politike.

Sedež v Bruslju.

Varuh človekovih pravic(The European Ombudsman)

5 let Ščiti Evropejce pred nedelovanjem ali zlorabami administracije ustanov EU.

Izvoli ga Evropski Parlament.Trenutni ombudsman: Nikiforos Diamandouros (Grč.)

Ekonomsko socialni odbor(Economic and Social

Člani/-ice (344, od tega 7 Slovencev)

Omogoča ustanovam EU, da pri pripravi odločitev ovrednotijo in upoštevajo interese različnih gospodarskih in socialnih

Sedež v Bruslju.

35

Committee) skupin.Evropska investicijska banka (The European Investment Bank)

Financiranje evropskih investicijskih prizadevanj.

- Neodvisen organ EU in banka hkrati.- Sedež v Luksemburgu.

Agencije EU5 različnih kategorij:- Evropske agencije**- agencije za skupno zunanjo in varnostno politiko- agencije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah- izvajalske agencije- agencije in organi EURATOM

- (izvršni) direktorji/-ice - Naloge pravne, tehnične in znanstvene narave v podporo d. č. in njihovim državljanom.

Evropska agencija se razlikuje od institucij EU, saj je subjekt evropskega javnega prava (pravna oseba). Ustanovi se z aktom sekundarne zakonodaje za izpolnjevanje posebnih tehničnih, znanstvenih ali upravljavskih nalog.

**Evropske agencije (Agencije Evropske skupnosti): Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) Agencija Skupnosti za nadzor ribištva (CFCA) Evropska agencija za kemikalije (ECHA) Evropska agencija za okolje (EEA) Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) Evropska agencija za upravljanje in operativno

sodelovanje na zunanjih mejah držav članic (FRONTEX)

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-

OSHA) Evropska agencija za varnost omrežij in informacij

(ENISA) Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) Evropska agencija za zdravila

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND)

Evropska fundacija za usposabljanje (ETF) Evropska železniška agencija (ERA) Evropski center za preprečevanje in obvladovanje

bolezni (ECDC) Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja

(Cedefop) Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z

drogami (EMCDDA) Evropski inštitut za enakost med spoloma Evropski

nadzorni organ za GNSS (GSA) Prevajalski center za organe Evropske unije (Cdt) Urad Skupnosti za sorte rastlin (CPVO) Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in

modeli) (OHIM)

36

EU_PRAVNI TEMELJI EU

EU_PRIMARNA IN SEKUNDARNA ZAKONODAJA

Pravni red Evropske unije sestavljata predvsem primarna in sekundarna zakonodaja:

1. PRIMARNA ZAKONODAJA

Med primarno zakonodajo uvrščamo ustanovitvene pogodbe, na katerih temeljijo Evropska skupnost, Evropska skupnost za jedrsko energijo in Evropska unija. Nadalje med primarno zakonodajo uvrščamo tudi vse spremembe in dopolnitve ustanovitvenih pogodb in pogodbe o pristopu k Evropski uniji.

Temeljne pogodbe:

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, Pariz 1951, potekla 2002.Vsebina pogodbe je postala sestavni del evropskega pravnega reda.

Rimski pogodbi – Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS), Rim1957.Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (EURATOM), Rim1957.

Enotni evropski akt, Luksemburg 1986 in Haag 1986.Predstavlja zavezo k uresničevanju enotnega in notranjega trga, torej prostora, v katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb, blaga, storitev in kapitala.

Maastrichtska pogodba – Pogodba o Evropski uniji, Maastricht 1992.Z Maastrichtsko pogodbo se je Evropska gospodarska skupnost preimenovala v Evropsko skupnost. Pogodba je razširila sodelovanje na področje ekonomske in monetarne unije (kasnejša uvedba evra) ter uvedla nove oblike sodelovanja med vladami držav članic, zlasti na področju obrambe ter pravosodja in notranjih zadev. Od PEU naprej govorimo o strukturi treh stebrov, kjer prvi steber predstavljajo vse tri skupnosti oziroma od julija 2002 dalje le dve (Evropska skupnost in EURATOM), v drugi steber sodi skupna zunanja in varnostna politika, v tretji steber pa spada sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev.

Amsterdamska pogodba, Amsterdamu 1997.Pogodba poudarja gospodarsko sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic, spodbuja socialno zaščito. Z Amsterdamsko pogodbo je bila ustanovljena tudi funkcija visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko. Pogodba je delno spremenila vsebino stebrov, saj je večina zadev, razen policijskega sodelovanja in sodelovanja v kazenskih zadevah, prešla iz tretjega v prvi steber.

Pogodba iz Nice, Nica 2001.Zaradi priprav na širitev Evropske unije je Pogodba iz Nice uvedla določene institucionalne spremembe, ki naj bi omogočile učinkovito delovanje institucij tudi v razširjeni Evropski uniji. Pogodba iz Nice med drugim omejuje število poslanskih mest v Evropskem parlamentu in spreminja število komisarjev v Evropski komisiji, v kateri naj bi vsaka država imela po enega komisarja. Na mnogih področjih delovanja Evropske unije je bilo odločanje s soglasjem nadomeščeno z odločanjem s kvalificirano večino.

Akti o pristopu 10 novih držav članic, Atene 2003.(Pogodba o pristopu Republike Slovenije)

Lizbonska pogodba ***Preoblikuje nekatere prejšnje pogodbe. Prinaša institucionalne spremembe, npr. pridobitev pravne subjektivitete EU,

spremembe Komisije, Parlamenta, uvedbo funkcije Visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, novo pravilo glede glasovanja Sveta itd.).Voditelji držav in vlad Evropske unije so Lizbonsko pogodbo podpisali 13. decembra 2007 v Lizboni. Ratificirale so jo vse države članice, tako da je pričela veljati 1. januarja 2009.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicahZ listino se vzpostavlja spekter civilnih, političnih in socialnih pravic za vse evropske državljane. Vsebuje vse najosnovnejše človekove pravice in se tudi že prilagaja času. Predsedniki evropskih institucij Sveta, Evropske komisije in Evropskega parlamenta so Listino o temeljnih pravicah Evropske unije podpisali 12. decembra 2000, z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe pa bo listina postala pravno zavezujoča.

2. SEKUNDARNA ZAKONODAJA

Sekundarno zakonodajo tvorijo pravni akti Evropske skupnosti, Evropske skupnosti za jedrsko energijo in Evropske unije, ki jih sprejemajo institucije Evropske unije (uredbe, direktive, odločbe, resolucije, priporočila in mnenja).

Uredbe so splošni pravni akti, ki države članice zavezujejo in se v njih neposredno uporabljajo, zato državam ni potrebno prenesti vsebine uredb v domačo zakonodajo.

Direktive nalagajo državam članicam cilje, ki jih morajo te v določenem roku uresničiti, pri čemer pa države lahko same določijo najprimernejši način za dosego teh ciljev.

Odločbe so individualni pravni akti, ki so naslovljeni na posamezne subjekte (državo članico, pravno ali fizično osebo), za katere so v celoti zavezujoči.

Priporočila so nezavezujoči pravni akti, ki predlagajo smernice ravnanja. Mnenja so nezavezujoči akti, ki podajajo oceno trenutnega stanja.

Resolucije so nezavezujoči pravni akti, ki jih sprejemata Svet Evropske unije in Evropski parlament ter v njih izražata politične smernice glede ukrepanja na določenem področju.

Pomemben pravni vir so tudi mednarodni sporazumi in sodna praksa organov Evropske unije s pravosodnimi pooblastili, to je Sodišča Evropskih skupnosti in Sodišča prve stopnje.

EU_ZAKONODAJNI POSTOPEK

- Evropska unija zakonodajno vlogo podeljuje Evropskemu parlamentu in predstavnikom držav članic v Svetu.

- Postopka odločanja, tj. načina, po katerih EU ustvarja in sprejema zakonodajo, sta redni in posebni zakonodajni postopek. Uporaba posameznega postopka je odvisna od področja, ki ga EU želi s predlaganim aktom urediti.

(Pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 so institucije EU zakonodajo sprejemale kar po petih različnih postopkih.)

- Po rednem in posebnem zakonodajnem postopku Evropski parlament in Svet skupaj sprejemata uredbe, direktive ali sklepe na podlagi predloga Komisije ali v posebnih primerih na pobudo skupine držav članic ali Evropskega parlamenta, na priporočilo Evropske centralne banke ali na zahtevo Sodišča ali Evropske investicijske banke.

- Vse zakonodajne postopke spremljajo neformalne izmenjave stališč, tehnični sestanki in formalni sestanki na višji ravni med Svetom, Evropskim parlamentom in Komisijo oziroma t. i. trialogi. Njihov namen je odpravljati razlike med pogledi posameznih institucij in doseči dogovor.

- Večinoma Svet sprejema odločitve s kvalificirano večino. Izjema so predlogi področnih aktov, pri katerih Svet sprejema odločitve s soglasjem (uresničevanje pravic prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ukrepov na področju socialne varnosti delavcev migrantov, direktiv za vzajemno priznavanje diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, spodbujevalnih ukrepov na kulturnem področju).

REDNI ZAKONODAJNI POSTOPEK

Pri rednem zakonodajnem postopku sta Evropski parlament in Svet po pristojnostih enakopravna zakonodajalca za sprejemanje zakonodaje s praktično vseh področij (95 odstotkov) skupne evropske politike.

- Komisija najprej poda predlog zakonodajnega akta Evropskemu parlamentu in Svetu.

- Zakonodajni predlog gre lahko skozi največ tri branja EP.

- Zakonodajne akte, sprejete po rednem zakonodajnem postopku, podpišeta predsednik Evropskega parlamenta in predsednik Sveta.

POSEBNI ZAKONODAJNI POSTOPEKEna izmed oblik posebnega zakonodajnega postopka se uporablja pri sklepanju sporazumov z drugimi državami, vključno s sporazumi o pristopu novih držav k EU. Sklep o sklenitvi tovrstnega sporazuma sprejme Svet , vendar ga mora pred tem odobriti EP, ali pa se mora Svet z EP o sporazumu posvetovati . Po posebnem zakonodajnem postopku se med drugim sprejemajo letni proračun EU (ne pa tudi finančna perspektiva), ukrepi za boj proti diskriminaciji ter zakonodaja s področja socialnega varstva, kmetijstva, davčne politike in konkurence.

- Evropska zakonodaja je objavljena v Uradnem listu Evropske unije, ki izhaja vsak delovni dan v vseh jezikih držav članic. V njem so objavljene tudi druge informacije in objave ter povabila k javnim naročilom.

EU_KLJUČNI UDELEŽENCI V ZAKONODAJNEM PROCESU EU

a) SVET EU zakonodajna funkcija Svet sprejema (samostojno ali skupaj s Parlamentom v postopku soodločanja) sekundarno zakonodajo: uredbe, direktive, odločbe, priporočila in mnenja. Svet lahko sprejema tudi sklepe politične narave ali druge vrste pravnih aktov npr. deklaracije in resolucije. Svet glasuje s soglasjem ali kvalificirano večino (1/2 ali 2/3 držav članic oz. 255 glasov). Po Lizbonski pogodbi bo leta 2014 ali 2017 uvedena dvojna večina: 55 % držav članic in 65 % prebivalstva EU.

b) EVROPSKA KOMISIJA zakonodajna pobuda + izvršilna funkcija

Komisija ima osrednjo vlogo v strukturi EU, zato ima posebno razmerje z vsako izmed ostalih institucij. Pri oblikovanju zakonodaje sodeluje s Svetom in s Parlamentom. Komisija upravlja s proračunom EU, nadzor nad tem pa vrši Računsko sodišče. Komisija sodeluje tudi z Ekonomsko socialnim odborom in Odborom regij, s katerima se posvetuje glede večine zakonodajnih predlogov.

c) EVROPSKI PARLAMENT zakonodajna funkcijaParlament na velikem številu področij deli svojo zakonodajno funkcijo s Svetom. Zakonodajni postopki: navadni, posebni.Načeloma EP glasuje z navadno večino, pomembnejše odločitve pa sprejema s kvalificirano večino.

EU_RAZMERJE PRAVA EU DO PRAVNEGA REDA DRŽAV ČLANIC

- Evropska unija je edinstvena nadnacionalna politično-gospodarska struktura. Pravo Evropske unije je zato poseben mednarodni pravni sistem, ki deluje vzporedno s pravom držav članic Evropske unije.

- Osnovna razmerja med pravnimi redi držav članic in pravom EU pa ponazarjajo 3 temeljna načela:

1. Avtonomnost prava EU.Pravo EU svoje veljavnosti ne črpa iz morebitne poznejše odobritve nacionalnih organov držav članic, temveč se opira na zakonodajne pristojnosti organov Evropske unije.

2. Primarnost prava EU.Pravila, sprejeta na ravni Evropske unije, prevladajo nad pravili, vsebovanimi v pravnih redih držav članic.

3. Neposredna uporabnost prava EU.Akti institucij EU lahko neposredno veljajo brez nadaljnjih aktov držav članic, s čimer je zagotovljena večja učinkovitost prava EU.

→Na podlagi Pogodbe o pristopu k EU se je v slovenskem pravnem redu uveljavilo posebno pravilo, da morajo biti slovenski pravni akti usklajeni s pravnim redom EU. Najvišji slovenski pravni vir je Ustava, najvišji pravni viri EU pa so izvirne pogodbe z vsemi spremembami in dopolnitvami ter seveda uveljavljene mednarodne pogodbe s tretjimi državami. Pri odločanju v konkretnih zadevah je treba navedene pravne vire uporabljati neposredno, in sicer ne samo njihova besedila, pač pa tudi njihovo razlago, kot jo je razvilo najvišje sodišče, to je Ustavno sodišče RS v Sloveniji in Sodišče ES v EU.

***EU_LIZBONSKA POGODBA

- podpisali 13. decembra 2007- ratificirale vse članice (slovenski DZ 29. januarja 2008), začela veljati 1. decembra 2009 (do takrat je veljala Pogodba iz Nice, ki je začela veljati 2003)- preoblikovanje obstoječih pogodb

(Institucionalne) spremembe 

- Združitev treh stebrovStebri Evropske unije (Maastrichtska pogodba je Evropsko unijo organizirala okoli treh glavnih stebrov):

Prvi steber je steber skupnosti, ki ustreza trem skupnostim:− Evropska skupnost (ES);− Evropska skupnost za atomsko energijo (EURATOM);− ter prejšnja Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ), ki je bila oblikovana za 50 let inne obstaja več od 22. julija 2002 dalje.(To je področje, za katerega so se države članice odločile združiti svojo suverenost in prenesti svoja pooblastila pri odločanju na institucije EU.)

Drugi steber je posvečen skupni zunanji in varnostni politiki;

Tretji steber je posvečen policijskemu in pravosodnemu sodelovanju v kazenskihzadevah.(Na področju drugega in tretjega stebra številne države članice niso prenesle svojih pristojnosti, ampak so med seboj preprosto sodelovale – gre za »medvladno sodelovanje«.)

Namesto tega LP razlikuje tri glavne kategorije pristojnosti: Izključna pristojnost Unije na področjih, kjer ta izdaja zakone sama:

− carinska unija;− vzpostavitev pravil o konkurenci, ki so nujna za delovanje notranjega trga;− skupna politika trgovanja;− denarna politika v državah članicah, v katerih je zakonito plačilno sredstvo evro;− ohranjanje biotičnih morskih virov kot del skupne ribiške politike;− sklenitev mednarodnega dogovora, kadar je to v okviru enega od zakonodajnih aktov Unije ali kadar je potrebno, da bi Uniji pomagalo pri opravljanju notranje pristojnosti, ali če je možno, da bi vplivalo na skupna pravila ali na spremembo njihovega razpona.

Deljene pristojnosti med Unijo in državami članicami, kjer države izvajajo svoje pristojnosti, če Unija ne izvaja svojih:

− notranji trg;− socialna politika glede na posebne vidike, ki so določeni v pogodbi;− gospodarska, socialna in ozemeljska kohezija;− kmetijstvo in ribištvo, razen pri ohranjanju biotičnih morskih virov;− okolje;− transport;− vseevropska omrežja (TEN),− energija;− varstvo potrošnikov;− območje svobode, varnosti in pravice;− skupna vprašanja varnosti, ki se nanašajo na vidike javnega zdravja, kot je opredeljeno v Lizbonski pogodbi;− razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč;− raziskovanje, tehnološki razvoj in vesolje.

Področja, za katera so izključno pristojne države članice, vendar pa Unija lahko zagotavlja podporo ali koordinacijo (z izključitvijo vseh vidikov usklajevanja) glede na evropske vidike teh področij:

− varstvo in izboljšanje sistema javnega zdravstva;− industrija;− kultura;− turizem;− izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladina in šport;− civilna zaščita;− upravno sodelovanje.

- Pridobitev pravne subjektivitete

→ Tako bo pridobila pravico do sklepanja pogodb ter do članstva v mednarodnih organizacijah, s čimer bo EU povečala svojo vlogo in pomen v mednarodni skupnosti. Mednarodno pravno subjektiviteto so do sedaj uživale le Evropske skupnosti, ki se bodo z novo pogodbo zlile v eno samo osebnost - Evropsko unijo.

- Nova funkcija: Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (hkrati tudi podpredsednik Komisije in predsedujoči Svetu EU za zunanje zadeve).

→ Združeni funkciji visokega predstavnika Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko in evropskega komisarja za zunanje odnose.

→Okrepitev doslednosti zunanjih ukrepov in prepoznaven obraz v svetu.

- Zmanjšanje števila komisarjev na 18.

→ Učinkovitejše delo.→ Zmanjšanje nacionalizacije Evropske komisije in povečanje njenega evropskega značaja.→ Vsaka država članica bo tako zastopana v dveh od treh zaporednih sestav Evropske komisije z mandatom 5 let po sistemu popolnoma enakopravne rotacije.

- Povečanje števila poslancev in večja vloga Parlamenta.

→Povečanje števila poslancev s 736 na 751; Slovenija jih bo po novih volitvah imela 8, zdaj ima 7 poslancev.

→Večja vloga Parlamenta glede zakonodaje, proračuna in tudi političnega nadzora

(razširitev postopka zakonodajnega soodločanja na skoraj 50 novih področij).

- Stalno mesto predsednika Evropskega sveta z dvoinpolletnim mandatom. (S kvalificirano večino ga izvoli Evropski svet.)

→Predsednik Evropskega sveta bo svetu predsedoval, vodil njegovo delovanje ter predstavljal EU na mednarodnem prizorišču. 

- Pravica državljanov do pobud

→Če evropski državljani zberejo najmanj en milijon podpisov iz pomembnega števila držav članic, lahko od Komisije zahtevajo, da pripravi "predlog zakona".

- Novo pravilo glasovanja v Svetu ministrov

→Dvojna večina (55 % držav članic in 65 % prebivalstva EU) namesto kvalificirane večine (1/2 držav članic ali 255 glasov).

→Bolj demokratičen, omogoča oblikovanje večin.

- Javna zasedanja Sveta→Kadar Svet ministrov razpravlja in glasuje o evropski zakonodaji, so njegova zasedanja javna (kar sedaj ne velja).