1

časopisskupine HSE

april2010

53

2

Počitniške kapacitete

Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBORMorje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)Gore: Kope – Partizanka(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči)Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči)Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICAGore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči)Dodatne informacije in prijave: Jadranka Lužnik, tel. 05 339 63 62, e-pošta: jadranka.luznik@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICAMorje: Nerezine (tri hišice)Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj)Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:martina.merlin@teb.si

PREMOGOVNIK VELENJEMorje: Fiesa – hotel BarbaraDodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.siGore: Golte (hotel in apartmaji)Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:info@golte.si

› Uvodnik 3

› Zgodilo se je 4

› Intervju z mag. Markom Agrežem,direktorjem TET - Razvojni projekti TET so tudi razvojni projekti Zasavja 11

› Otvoritev ČHE Avče - Perspektive energije se spreminjajo 14

› Slovenija skozi struge rek 16

› Energični nasvet 20

Popravek: V februarski številki Energije je pri podatku o življenjski dobi bloka 6 TEŠ (stran 11) prišlo do napake. Življenjska doba bloka 6 je 40 let in ne 400, kot se nam je po pomoti zapisalo. Za napako se opravičujemo.

3

ENERGIJAje časopis skupine HSE

Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE

Uredniški odbor: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih (HSE), Stanislav Senekovič (HSE Invest), mag. Viljem Pozeb (DEM), Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV), Janja Štrigl (TEŠ), Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS)

Fotografije na naslovnici:Aleš Frelih / Selšica / Kapucinski most, Vasja Marinč / Kolpa / Jutro na Kolpi, Tomaž Ovčak / Jezerščica / Izvir Jezerščice

Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje

Naklada: 1.800 izvodov

E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe:petja.rijavec@hse.si

E-Energija:www.hse.si

› U

VO

DN

IK

OVE? AVE!Kot strela z jasnega je prejšnji mesec v slovenski energetiki odjeknila novica, da je skupina HSE največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov (OVE) v Sloveniji. Pa kaj bi to: celo vsi naši načrti so usmerjeni v ohranjanje tega položaja – vodilnega mesta na področju okolju prijazne energetike. V prihodnjem obdobju bo skupina HSE skupno gradila prek 700 MW novih proizvodnih zmogljivosti iz OVE, kar v okviru skupno načrtovanih naložb skupine HSE znaša skoraj 50 odstotkov. Je to mogoče? Da HSE ni samo TEŠ 6? Da je tudi črpalna hidroelektrarna Avče, pa črpalna hidroelektrarna Kozjak in veriga hidroelektrarn na spodnji in srednji Savi ter Muri? Je. Le odzivi so bolj mlačni. OVE so, vse tako kaže, zanimivi predvsem na deklarativni ravni. Dandanes je sicer res moderno govoriti o neokrnjenem, okolju prijaznem in sprejemljivem. A v praksi je zgodba bolj kot ne črno-bela. No. Črno-zelena. Celota, ki naj bi oboje zaokroževala, pa se izgublja med enim in drugim paberkovanjem o alternativah.

Od besed k dejanjem. Alternative namreč so in o njih je treba ne le govori(či)ti, ampak jih pokazati, načrtovati in izvajati. Skupina HSE vse to dela. Smo modra energija, voda, sonce in veter. Nekje dejavni, nekje še v povojih. In to od samega začetka. Dravske elektrarne Maribor, Soške elektrarne Nova Gorica in Hidroelektrarne na spodnji Savi so družbe, ki v skupini HSE danes proizvedejo 47,4 odstotka električne energije iz OVE ter skupaj v energetsko bilanco Slovenije na področju OVE prispevajo kar 80,5 odstotka, v prihodnjem obdobju pa bo skupina HSE skupno gradila prek 700 MW novih proizvodnih zmogljivosti iz OVE. To ni malo, še zlasti če upoštevamo (objektivne) ovire, ki se takšnim projektom postavljajo na pot. Umeščanje v prostor se je v zadnjih letih izkazalo za eno največjih težav pri gradnji novih proizvodnih zmogljivosti tudi na področju OVE; da je res uspelo, vemo šele tedaj, ko ima projekt podporo najširše javnosti. Vzorčni primer, kako takšen projekt peljati in izpeljati, je črpalna hidroelektrarna Avče. Konec marca so jo odprle Soške elektrarne Nova Gorica, ena od družb v skupini HSE, ki skrbi za uravnoteženo, obnovljivo energetsko bilanco Slovenije ter trajnostni razvoj slovenske energetike.

Retorično vprašanje: kako se glasi aksiom, če vemo, da trajnosti ni brez vztrajnosti, vztrajnosti pa ne brez poguma? In podvprašanje: ste zdaj, ko ste se prebili do konca uvodnika, dojeli, čemú cinizem naslova in prvih nekaj stavkov?

mag. Petja Rijavecglavna in odgovorna urednica Energije

4

› Z

GO

DIL

O S

E J

E Iz naših družb

Skupina HSE je in bo tudi v prihodnje največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji

Obnovljivi viri električne energije (OVE) zavzemajo v energetski bilanci strateško pomembno mesto. Njihov delež v proizvodnji električne energije v Sloveniji je namreč v letu 2009 znašal približno 39,7 odstotka (4.949 GWh), k čemur je proizvodnja električne energije v skupini HSE doprinesla kar 80,5 odstotka. Skupina HSE, ki poleg premogovnika in dveh termoelektrarn združuje tudi tri največje slovenske hidroelektrarne, je tako največji slovenski proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov. Tudi vsi prihodnji načrti skupine so usmerjeni v ohranjanje vodilnega mesta na področju okolju prijazne(jše) energetike.Proizvodnja električne energije v Sloveniji sledi usmeritvam Evropske unije glede trajnostnega razvoja ter doseganja cilja 25-odstotnega deleža OVE v končni porabi energije do leta 2020. Tudi v skupini HSE si prizadevajo električno energijo proizvajati z minimalnimi vplivi na okolje, spoštovati zakonske norme in določila ter uvajati najboljše tehnologije, ki zagotavljajo čim manjše vplive na okolje. Dravske elektrarne Maribor d.o.o., Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o. in Hidroelektrarne na spodnji Savi d.o.o. so družbe, ki v skupini HSE proizvedejo 3.983,7 GWh (47,4 %) električne energije iz OVE ter skupaj v energetsko bilanco Slovenije na področju OVE prispevajo kar 80,5 odstotka. Omenjene družbe so vključene tudi v projekt Modra energija, namenjen spodbujanju okolju prijazne porabe električne energije. V prihodnjem obdobju bo skupina HSE skupno gradila preko 700 MW novih proizvodnih zmogljivosti iz OVE, kar v okviru skupno načrtovanih naložb skupine HSE znaša skoraj 50 odstotkov. Trenutno največji projekti na tem področju

so gradnja HE na spodnji Savi, gradnja HE na srednji Savi, gradnja ČHE Kozjak ter že zaključena gradnja ČHE Avče, katere otvoritev je bila 30. marca. V postopku načrtovanja je še izgradnja HE na Muri, ostali razvojni projekti skupine HSE na področju OVE pa so še rekonstrukcija HE Zlatoličje, veriga HE na Idrijci, HE Učja, obnova HE Doblar 1, HE Kobarid, HE Kamno idr. Vsi so namenjeni varni, zanesljivi, okolju prijazni in konkurenčni proizvodnji električne energije. Na področju OVE se v skupini HSE ter širše v slovenski energetiki kažejo številne priložnosti, pa tudi ovire. Predvsem gre za zaplete pri pridobivanju koncesij za rabo vode in uskladitvi prostorskih ter drugih aktov, potrebnih za nemoteno izvajanje projektov OVE. Postopki umeščanja v prostor so dolgotrajni, dodatno jih otežujejo še določila Nature 2000, katere območja zajemajo kar 36 odstotkov površine Slovenije. Kompromisi med energetiko in okoljem so tako odločilnega pomena za uspešno izvajanje naložb.»Gradnja energetskih objektov stoji in pade s podporo skupnosti, v katero se ti projekti vklapljajo in s katero bodo na dolgi rok živeli. Zato so pri njihovem načrtovanju ključne ne le prave tehnologije, temveč tudi in predvsem uspešni dogovori z vsemi, ki so z elektrarnami kakorkoli povezani. Da je umeščanje v prostor res uspelo lahko rečemo šele takrat, ko ga lokalno prebivalstvo podpre v vseh pogledih – tako okoljskem kot tudi v smislu koristi, ki jih takšni projekti in objekti prinašajo. In danes vemo, da je teh koristi več kot slabosti, le pravilno jih moramo predstaviti, izvajati in vrednotiti,« ugotavlja Borut Meh, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, ki je 26. marca sklical novinarsko konferenco na temo OVE.Na področju trajnostnega razvoja in obnovljivih virov energije skupina HSE izvaja tudi več odmevnih informativno-izobraževalnih in promocijskih projektov. Najbolj znan je gotovo projekt Modra energija (www.modra-energija.si), ki poteka od leta 2004 in je z zadnjo akcijo »Slovenska reka« v slovenski javnosti doživel izjemen odziv. Dejavni so tudi na področju izobraževanja mladih (www.modri-jan.si), kjer zadnja leta aktivno sodelujejo s šolami in so tako uspeli samo v zadnjem letu vzbuditi zanimanje več tisoč mladih za svoje projekte. Nenazadnje pa je bil HSE v letu 2007 tudi pobudnik kampanje Energija si – bodi učinkovit (www.hse-energija.si), namenjene spodbujanju varčne rabe energije, ki še vedno poteka.

Vladimir Gabrijelčič, direktor SENG, Bogdan Barbič, direktor HESS, Borut Meh, generalni direktor HSE, mag. Viljem Pozeb, direktor DEM, na novinarski konferenci skupine HSE o obnovljivih virih energije, 26. marca 2010, foto: M.Š.

5

Invest

Nameščanje strežniških omar in “hladnega koridorja” v varni kletki, foto: Arhiv HSE Invest

Izbrali so najboljše fotografije

25. februarja 2010 so zaključili zbiranje fotografij za natečaj Slovenska reka. Od 30. oktobra 2009, ko so natečaj objavili, so prejeli kar 1363 fotografij. Komisija pod vodstvom mednarodno priznanega fotografa Arneta Hodaliča je imela 2. marca, ko se je sestala, veliko dela, da je izbrala 50 najboljših fotografij. Nekaj je objavljenih v tej številki Energije, vse ostale pa si lahko ogledate na spletni strani www.modra-energija.si.

Arne Hodalič, mag. Janez Keržan, dr. David Grgič, Urša Mivšek in Minka Mehonič med pregledovanjem prispelih fotografij na natečaj Slovenska reka, foto: M.Š.

Izvedba visoko varnega sistemskega prostora na HE Mariborski otok

ČHE Kozjak in povezava v elektrodistribucijsko omrežje

Predstavitve dopolnjenih strokovnih podlag v postopkih priprav državnih prostorskih načrtov niso ne zakonsko obvezne ne običajne. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je 9. marca v prostorih IZUM v Mariboru predstavitev kljub temu pripravilo zaradi nepričakovano ostrega nestrinjanja dela javnosti s predvideno gradnjo ČHE Kozjak in njeno povezavo v elektrodistribucijsko omrežje. Nasprotniki daljnovoda, katerih glavni argument je nevarnost elektrosmoga, že ves čas trdijo, da bi bilo sicer dražje, a bolje izpeljati povezavo po vkopanem kablovodu. Nasprotna stran jim očita demagoško zavajanje. MOP je zato naročil ločeni primerjalni študiji daljnovodne in kabelske rešitve pri inštitutu za energetiko Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko iz Maribora in ljubljanskem Elektroinštitutu Milan Vidmar, poleg tega pa še simulacijo vplivov na krajino ter analizo ranljivosti prostora.Predstavitve se je udeležil tudi generalni direktor Direktorata za energijo mag. Janez Kopač in poudaril nujnost gradnje ČHE Kozjak zaradi zagotavljanja samooskrbe Slovenije z električno energijo v konicah. Stroka je povedala svoje, nasprotniki daljnovoda tudi – najbrž je zdaj na vrsti politika.

Predstavitve dopolnjenih strokovnih podlag za ČHE Kozjak in povezavo v elektrodistribucijsko omrežje, foto: M.Š.

Septembra 2009 je HSE Invest sklenil pogodbo z investitorjem Dravske elektrarne Maribor za nudenje storitev svetovalnega inženiringa, ki vključuje vsa dela in storitve v zvezi z opravljanjem pogodbene administracije, izdelavo projektne dokumentacije in projektantskim nadzorom v fazi izvedbe del za izvedbo visoko varnega prostora za informacijsko tehnologijo. V oktobru 2009 je bil objavljen javni razpis za oddajo ponudb, v decembru 2009 pa izbran najugodnejši

ponudnik ter podpisan pogodbeni sporazum s ponudnikom NTR Inženiring. Po podpisu pogodbe sta se začeli dobava in izvedba v skladu s terminskim načrtom. Objekt je načrtovan v skladu s standardom ANSI/TIA-942-2005, ki natančno opredeljuje varnostne zahteve namenskih prostorov za informacijsko tehnologijo. Po omenjenem standardu dosega stopnjo varnosti 3. Vsa napajalna in hladilna infrastruktura je podvojena, prav tako povezave Projekt je v zaključni fazi nameščanja opreme. V začetku aprila 2010 se je začelo izvajati meritve in končne integralne preizkuse, sledilo bo 60-dnevno poskusno obratovanje.

6

Občini Bovec in Kobarid, Elektro Primorska in SENG za dolgoročen razvoj Zgornjega Posočja

Zgornje Posočje ponuja številne možnosti in priložnosti za razvoj. Če želijo trajnostno naravnan in okoljsko vzdržen razvoj Zgornjega Posočja, ki bo v kar največji meri ohranjal naravo zanamcem, po drugi strani pa omogočal gospodarsko preživetje prebivalstva, morajo načrtno skrbeti za razvoj infrastrukture.Zato so se 1. marca 2010 zbrali župan Občine Bovec Danijel Krivec, župan Občine Kobarid Robert Kavčič, predsednik uprave Elektra Primorska Julijan Fortunat in direktor Soških elektrarn Vladimir Gabrijelčič ter podpisali Pismo o nameri, v katerem opredeljujejo sodelovanje na področju oskrbe Zgornjega Posočja z električno energijo.

Prvi cilj: zanesljiva oskrba

V pismu podpisnice ugotavljajo, da sedanje stanje oskrbe z elektriko ne zagotavlja srednjeročno in dolgoročno zanesljive oskrbe Zgornjega Posočja in njene naravnanosti k trajnostnemu razvoju. Skladno s strategijo razvoja Zgornjega Posočja, Energetskim zakonom (Ur. l. RS, št. 26/2005) in Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/2004) so razvoj turizma, izkoriščanje obnovljivih virov energije, učinkovita raba energije in trajnostni razvoj na vseh področjih smeri razvoja Zgornjega Posočja in njenih prebivalcev.

Za izboljšano koriščenje obnovljivih virov

Vladimir Gabrijelčič direktor SENG in gostitelj je povedal, da je podpis pisma o nameri le kamenček v palači izboljšanja razmer in razvoja Zgornjega Posočja. »Za izboljšanje daljnovodnega omrežja smo zainteresirani tudi v SENG, saj bo to pomenilo boljše koriščenje obnovljivih virov energije. Vse naše dejavnosti so usmerjene v zagotavljanje sožitja z okoljem in izboljšanje razmer za življenje prebivalstva Zgornjega Posočja.«

Razvojna naravnanost Bovca in Kobarida

Kot je poudaril župan Bovca Danijel Krivec, je preskrba z elektriko eden od ključnih elementov razvoja Zgornjega Posočja. Zato je sodelovanje, h kateremu so se zavezali podpisniki, korak k uresničevanju zastavljenega razvoja. Kakovostna oskrba in obratovanje brez motenj, tudi takšnih, kot je zaustavljanje žičnic na Kaninu, sta iz sedanje razdelilno-transformatorske postaje v Tolminu nezanesljiva. Zato se težave z oskrbo ob izjemnih dogodkih že lahko pojavljajo. Kot je poudaril Daniel Krivec, si želijo stabilno oskrbo Zgornjega Posočja in zagotavljanje zadostne energije za prihodnje

projekte, kot so napovedane naložbe Iskre Bovec, načrti smučišč na Kaninu, dom upokojencev, športna dvorana v Bovcu itd.Župan Občine Kobarid Robert Kavčič se je zahvalil podjetjema, ker sta tako hitro prisluhnili željam obeh lokalnih skupnosti, in predstavil razvojne načrte na Kobariškem. V industrijski coni Kobarid so sicer prodali vsa zemljišča, a pravi razmah gradnje in odpiranje malih tovarn pričakujejo v prihodnjih letih, takrat pa bodo povečane tudi potrebe po zanesljivem napajanju z električno energijo. Daljnovod bodo le obnovili po obstoječi trasi. V sodelovanju z Elektrom Primorska bodo poskrbeli za tankočutno ravnanje z okoljem, saj se pod traso nahaja nekaj turističnih objektov in arheoloških najdišč.

Rekonstrukcija daljnovoda ključna za razvoj

Predsednik uprave Elektro Primorska Julijan Fortunat je poudaril, da je bistvo prenove daljnovoda zanesljivo napajanje Severnega Posočja, predvsem Bovške kotline. Omenil je tudi povezovanje z italijanskim elektrogospodarstvom pri oskrbi smučišč na Kaninu. Zdaj se zanesljivo prenapajanje v primeru izpada na slovenski strani lahko omogoči z italijanske strani. V primeru izpada na italijanski strani pa omrežje na slovenski strani ne dopušča prenapajanja prek 20 kV daljnovoda, zato bo rekonstrukcija rešila sedanje zagate. Predvidoma bodo daljnovod posodobili v naslednjih treh letih, saj je daljnovod iz predvojnih časov treba obnoviti. Kot so zapisali v Pismu o nameri, je rekonstrukcija daljnovoda strateška priprava na razvoj (delovna mesta, manj izpadov energije, možnost za razvoj katere koli panoge, od kmetijstva, turizma, športa …), ki zahteva zanesljivo oskrbo z električno energijo.

Direktor SENG Vladimir Gabrijelčič, Župan Občine Bovec Danijel Krivec, Župan Občine Kobarid Robert Kavčič in predsednik uprave Elektro Primorska Julijan Fortunat so podpisali pismo o nameri, v katerem opredeljujejo sodelovanje pri oskrbi Zgornjega Posočja z električno energijo, foto: Marko Mlekuž

7

13. Strateška konferenca Skupine Premogovnik Velenje usmerjena v razvoj

»Vemo, kaj so naše naloge. Vezane so na projekt gradnje bloka 6, na konkurenčno ceno premoga, na ustvarjanje novih delovnih mest, zmanjšanje delovnih mest pri pridobivanju premoga ter v ustvarjanje prihodka na tujih trgih, kjer smo bili v letih 2008 in 2009 zelo uspešni,« je dejal dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje (PV), na koncu 13. Strateške konference Skupine PV, ki je bila 11. in 12. marca 2010 v Medpodjetniškem izobraževalnem centru v Velenju. Prvi dan je bil namenjen razvojnim načrtom družb v Skupini PV, drugi dan pa prodajnim programom, ki prinašajo prihodke na trgih izven prodaje premoga. Uvodoma je dr. Milan Medved dejal, da so vsi načrti Skupine PV usmerjeni v razvoj in nove naložbe, ki so vse usmerjene v konkurenčnost dejavnosti. Verifikacija obstoječih zalog premoga je pokazala, da je v PV na voljo še 127 milijonov ton odkopnih zalog premoga in da ga je tako več kot dovolj za celotno življenjsko dobo bloka 6. Tudi sicer so nadaljnje usmeritve za delovanje Premogovnika v veliki meri odvisne od nadaljevanja gradnje bloka 6 v TEŠ. Ob nepričakovani zaustavitvi tega projekta bi se morali takoj usmeriti v zapiranje PV, kar pa bi bilo z narodnogospodarskega vidika neprimerno. Na strateški konferenci so potrdili nekoliko spremenjene strateške cilje PV. Prvega so usmerili predvsem v prilagajanje razmeram na konkurenčnem trgu, drugi ostaja enak: zagotavljati varnost in humanost pri izvajanju delovnega procesa. Tretji se še vedno nanaša na ravnanje z okoljem in se po novem glasi: zagotavljati družbeno odgovorno ravnanje PV v skladu z okoljskimi zahtevami. Najbolj spremenjen je četrti, ki je do zdaj govoril o prestrukturiranju družb, zdaj pa pravi, da je treba zagotavljati rast Skupine PV s prodajo znanj in storitev na trgih izven osnovne dejavnosti in s tem posledično ustvarjanje novih delovnih mest v regiji. Predstavitev načrtov hčerinskih družb HTZ Velenje, RGP, PV Invest in GOST je potekala prav v smislu tega cilja. Dr. Milan Medved je bil na koncu konference zadovoljen s predstavljenimi zanimivimi idejami in novimi programi. Dejal je, da so predstavitve tako projektov v PV kot v hčerinskih družbah pokazale jasen pogled v razvoj.

O možnostih sodelovanja z Elektroprivredo BiH

Premogovniku Velenje (PV) se v Bosni in Hercegovini (BiH) odpirajo možnosti za nove posle. V ta namen so 24. in 25. februarja Premogovnik obiskali generalni direktor Elektroprivrede BiH Amer Jerlagić, izvršni direktor za proizvodnjo Elektroprivrede Nihad Kadić, direktor Rudnika uglja Kreka v Tuzli dr. Rešad Husagić in direktor rudnika Breza Ćamil Zaimović.

Sprejel jih je direktor PV dr. Milan Medved s sodelavci. Predstavil jim je stanje v zvezi s proizvodnjo in porabo premoga v Evropski uniji ter trende na tem področju, nato pa podrobneje odkopavanje premoga, opremo, način dela, poslovne rezultate in načrte PV. Goste so zanimali predvsem tehnični podatki in zmogljivost odkopne opreme. Kot je ob koncu obiska dejal dr. Milan Medved, »imajo v BiH trdno namero po modernizaciji rudnikov, saj imajo velike zaloge premoga in to je strateška prednost njihove države v prihodnosti, v PV pa imamo ambicije po sodelovanju pri modernizaciji njihovih rudnikov«. Direktor Elektroprivrede BiH Amer Jerlagić je ob tem dodal: »Elektroprivreda BiH od lani vključuje tudi sedem premogovnikov in naš cilj je čim večja modernizacija premogovništva. V prihodnjih treh letih načrtujemo za okoli 150 milijonov evrov naložb v te premogovnike ter še v naslednjih treh letih prav toliko. Prepričan sem, da bo sodelovanje med Elektroprivredo BiH in PV v prihodnjih desetih letih zelo veliko.«

Podpisana pogodba z Elektrogospodarstvom Makedonije

Premogovnik Velenje je z Elektrogospodarstvom Makedonije (Elem) 18. februarja podpisal pogodbo za projektiranje glavnega rudarskega projekta za odpiranje rudnika Marijevo blizu Prilepa v Makedoniji. V njej se je zavezal, da bo v roku 22 mesecev izdelal celotno tehnično dokumentacijo in pripravil vse potrebno za zagon proizvodnje v omenjenem rudniku. Dokumentacija zajema tako tehnološke karakteristike kot projektiranje potrebne opreme, zračenja, transporta, oskrbe z energijo, vplive na okolje in lokalno skupnost … Projekt v vrednosti 700 tisoč evrov bodo izdelali strokovnjaki iz Premogovnika Velenje v sodelovanju z makedonskimi strokovnjaki.Podobno kot drugje v Evropi se tudi v jugovzhodni regiji nadaljujejo naložbe v modernizacijo pridobivanja premoga, ki bo eden ključnih energentov tudi v prihodnjih desetletjih. Omenjena regija razpolaga z milijardami ton zalog energetskega premoga, kar predstavlja hkrati tudi njeno konkurenčno prednost.

Premogovnik Velenje bo s sodobno opremo skušal posodobiti tudi bosanske premogovnike. Foto: I. H. Avberšek

8

V januarju presežen poslovni načrt

V januarju so v TEŠ proizvedli (na pragu) 364,7 GWh električne energije, od tega je bilo 344,1 GWh električne energije proizvedene iz premoga, 20,6 GWh pa iz plina. Toplotne energije so proizvedli za 67,1 GWh. Za omenjeno proizvodnjo so porabili 384.925 ton premoga in 5.998.849 Sm3 plina. Poslovni načrt so v januarju presegli za 2,74 odstotka.V februarju so proizvedli (na pragu) 293,4 GWh električne energije, od tega so iz premoga pridobili 269,3 GWh, iz plina pa 24,1 GWh. Toplotne energije so v februarju proizvedli za 54,8 GWh. Za omenjeno proizvodnjo so porabili 304.658 ton premoga in 6.979.226 Sm3 plina. Zaradi ugodnih hidroloških razmer so v februarju proizvedli 17,59 odstotka manj električne energije, kot je bilo predvideno po poslovnem načrtu.

Dnevi odprtih vrat

V sklopu dni odprtih vrat, ki jih v letu 2010 organizirajo v TEŠ, so tudi v marcu odprli vrata širši javnosti. Obiskovalcem so podrobneje predstavili razvojno strategijo elektrarne in s tem povezano gradnjo bloka 6 ter odgovorili na postavljena vprašanja. Po predstavitvi je sledil še ogled elektrarne.Poleg običajnih vprašanj, kot so možnost zaposlitve v TEŠ, katere vrste kadrov bodo v prihodnosti zaposlovali in kako potekajo dejavnosti v zvezi s projektom blok 6, vzbuja veliko zanimanja tudi Center odličnosti nizkoogljične tehnologije (CO NOT), katerega soustanovitelj je tudi TEŠ in v okviru katerega se razvija demonstracijski projekt Vodikove tehnologije v napredni energijski oskrbi. Gre za postavitev eksperimentalne vodikarne na območju TEŠ, kjer bodo potekale raziskovalne dejavnosti in optimizacija delovanja energetskih sistemov. Znotraj raziskovalnih dejavnosti bodo simulirani različni viri okolju prijazne energije in njihov prispevek k pridobivanju vodika. »Veseli nas, da je obiskanost dni odprtih vrat velika in da

obiskovalci ne prihajajo samo iz lokalnega okolja, temveč tudi iz drugih slovenskih krajev«, pravi direkor TEŠ dr. Uroš Rotnik.

Konec marca trajna zaustavitev bloka 1

TEŠ je konec marca iz obratovanja izključil blok 1, ki je deloval vse od leta 1956. Blok 1 je že dotrajan, prav tako blok 2, ki so ga trajno zaustavili že v letu 2008. Na mestu, kjer stojita omenjena bloka, bodo postavili blok 6 in v aprilu že začenjajo pripravljalna dela za rušenje hladilnih stolpov 1–2 in 3, da sprostijo prostor za gradnjo bloka 6.Blok 1, ki ima 30 MW inštalirane moči, ekonomsko, ekološko in tehnološko ni več sprejemljiv za obratovanje, saj je obratoval več kot 320 tisoč ur. Samo za primerjavo navajajo, da se bloki v Evropi zapirajo pri okoli 270 tisoč opravljenih obratovalnih urah.Bloki 1–5 TEŠ so ekološko in ekonomsko neustrezni ter tehnološko nezanesljivi in kakršno koli investicijsko vlaganje v omenjene bloke je neutemeljeno.Pa še nekaj besed o zgodovini nastanka TEŠ in o bloku 1. Odločitev o gradnji TEŠ je bila sprejeta že leta 1946. Pogojevale so jo velike potrebe po električni energiji in velika ležišča premoga v Šaleški dolini. Graditi so jo začeli 1947. leta in jo zaradi določenih zapletov nadaljevali pet let kasneje. Leta 1953 je investitor za prvo fazo naročil vso osnovno opremo v Švici. S 1. januarjem 1954 pa so ustanovili novo investicijsko podjetje Termoelektrarna Šoštanj v gradnji. Osnovni izvajalec vseh gradbenih del je bilo podjetje Gradis, ki je najprej zgradilo kotlovnici, strojnico, bunkerje in črpalnico, kar je predstavljalo osnovni elektrarniški objekt. Nadaljevali so gradnjo tehnične obratne zgradbe z razdelilno in transformatorsko postajo 10/110 kV in 100 m visokim dimnikom. Zgradili so še dve elektrofiltrski napravi in hladilni stolp, ki je bil visok 62,10 m in je imel zmogljivost 13 tisoč m3 vode na uro. Treba je bilo zgraditi še čistilnico vode – dekarbonizacijo, saj so tehnološko vodo pridobivali iz reke Pake. Razen nemotene oskrbe z vodo je termoelektrarna potrebovala še nemoteno oskrbo s premogom, zato je bilo treba zgraditi še klasirnico in žičnico, dolgo 1450 m, ter razkladalno postajo. Kurili so velenjski lignit in ga za pridobljeno kWh porabili 1,19 kg. Poleg osnovnih objektov bloka 1 so hkrati zgradili še enonadstropno upravno poslopje, menzo, delavnice, skladišča in garderobe ter umivalnico. In koliko je bilo zaposlenih? Leta

Dan odprtih vrat, foto: Irena Seme

9

Zaustavitev bloka 1 (TEŠ leta 1957), foto: Volbeng Pajk

Hladilna stolpa, ki čakata na rušenje. Foto: Bojan Rotovnik Opravljanje izpitov za upravljavce energetskih naprav, foto: Irena Seme

1954 so iz stare velenjske elektrarne premestili 60 delavcev vseh mogočih poklicev in tako so v TEŠ 19. maja 1956 s prvim agregatom zmogljivosti 30 MW začeli pridobivati električno energijo. Zaradi dotrajanosti bloka pa ga po 54 letih zapirajo.

V aprilu rušenje hladilnih stolpov 1—2 in 3

V aprilu bodo v TEŠ začeli rušiti hladilne stolpe 1–2 in 3.O omenjenih dejavnostih so lokalno skupnost že seznanili prek koordinacijskega odbora, ki je bil ustanovljen že leta 2007 z namenom, da bi v načrtovanje, rušitev in gradnjo predvidenih objektov TEŠ vključili čim širšo javnost. Odbor v postopku rušitve in gradnje bloka 6 TEŠ sestavljajo predstavniki občanov, TEŠ in predstavniki Občine Šoštanj. Na marčevski seji so se člani odbora podrobneje seznanili s postopkom rušenja in predvidenimi prihodnjimi dejavnostmi TEŠ.O podrobnejšem terminskem planu dejavnosti, povezanih z blokom 6, bodo v TEŠ lokalno skupnost sproti obveščali prek biltena, ki bo izhajal po potrebi, in prek spletne strani TEŠ in lokalnih medijev.

Opravljanje izpitov za upravljavce energetskih naprav v lastni režiji

Junija 2009 je stopil v veljavo nov Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljanje energetskih naprav. Ta pravilnik določa strokovno izobrazbo in delovne izkušnje delavcev, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav, ter program strokovnega usposabljanja in preizkus znanja, ki ju morajo opraviti ti delavci, da se zagotovijo varnost in zanesljivost obratovanja ter učinkovita raba energije. V TEŠ so že lani pristopili k izvajanju pravilnika, ko so usposabljali in izvajali izpite za vodje energetskega objekta, teh zaposlenih je bilo 34. Letos pa so usposabljanje nadaljevali za upravljavce parne turbine, upravljavce kotlovskih naprav in upravljavce priprave vode. Celotno usposabljanje so izvedli v TEŠ na podlagi programa, ki izhaja iz pravilnika, hkrati pa so v program usposabljanja vključili tudi svoje tehnološke enote. To pomeni, da je program usposabljanja v celoti izvedla Služba izobraževanja TEŠ, vsebino pa so prilagodili napravam TEŠ. V zadovoljstvo vseh so bili izpiti zelo dobro opravljeni, zaposleni TEŠ pa so tako ponovno potrdili visoko strokovno usposobljenost.

10

Remont bloka 125 MW v letu 2010

Kakor do sedaj vsako leto, od pričetka obratovanja bloka 125 MW leta 1968, bodo tudi letos izvedli letni remont bloka. Pričel se bo 5. aprila in bo trajal do 21. julija.Dolžino remonta določajo dela na turbini in generatorju. Na

turbini bodo izvedli generalni remont, ki bo pripomogel k nadaljnjemu obratovanju parne turbine. Hkrati bodo izvedli tudi modernizacijo turbine s ciljem povečanja izkoristka turbine. Zamenjali bodo tudi stator generator, rotor pa odpeljali k proizvajalcu na pregled rotorskih kap. Na kotlu bodo pozornost usmerili na preglede komor in tlačnih cevi kotla. Zamenjali bodo tudi večji del kanalov dimnih plinov. Seveda pa bodo pregledali in obnovili tudi ostale naprave, kot so premogovni mlini, grelnika zraka in drugo.Na elektropodročju bo najzahtevnejše delo zamenjava opreme za zbujanje generatorja.Opravili bodo še vsa rutinska vzdrževalna dela na vseh transportnih napravah, na napravi za razžveplanje dimnih plinov in elektrofiltru. Priprave za izvedbo modernizacije turbine in zamenjavo statorja so se začele že pred enim oziroma dvema letoma. Pri izvajalcu na Poljskem so začeli izdelovati dele turbin in navitje statorja generatorja. V tem letu pa so že stekli postopki za izbor izvajalcev za delo na kotlu in za ostala dela. Določena sta že organizacija dela in terminski plan izvajanja del. Na kritični poti so dela na turboagregatu in zamenjava zbujanja generatorja.

Remont v Termoelektrarni Trbovlje, foto: Arhiv TET Energetski steber Zasavja, foto: Arhiv TET

Podjetje EFT Slovenija ne bo gradilo PPE v Trbovljah

V Termoelektrarni Trbovlje so 23. marca 2010, prejeli dopis podjetja EFT Slovenija, s katerim so jih seznanili, da odstopajo od načrtovanega projekta gradnje 200 MW plinsko-parne elektrarne na zemeljski plin v Trbovljah. Ocenjena vrednost naložbe je približno 150 milijonov evrov. Z namenom realizacije tega projekta so novembra 2009 med družbama TET in EFT podpisali Memorandum o razumevanju.Kot razloge za odstop od realizacije projekta družba EFT navaja spremenjene razmere na domačem in mednarodnih

trgih električne energije, saj naj bi zaradi padca prodaje in cen električne energije, ekonomike projekta ne bilo mogoče zagotoviti. Hkrati tudi navajajo, da trenutno razmerje med cenami električne energije in cenami zemeljskega plina, ne omogoča ekonomskega opravičenja za projekte plinsko parnih elektrarn. V TET obžalujejo, da se je EFT odrekel izvedbi projekta izgradnje PPE, ki bi, če bi jo začeli graditi danes, lahko obratovala že čez nekaj let. V skladu s sklepom Vlade RS o pričetku izdelave državnega prostorskega načrta za PPE na lokaciji TET (15. julij 2009), Odločbo Ministrstva za gospodarstvo (25. september 2009), v kateri so jim podaljšali veljavnost Energetskega dovoljenja in jim natančno opredelili časovne roke za realizacijo projekta (dokončati gradnjo in pričeti z obratovanjem julija 2013), bodo po predvidenem terminskem planu nadaljevali aktivnosti za njeno izgradnjo. Ena ključnih aktivnosti v tem trenutku, po izstopu EFT pa je, priprava novega predloga finančne konstrukcije za izgradnjo PPE. Do obvestila EFT se bodo v TET, skupaj z večinskim lastnikom, HSE, natančneje opredelili na strateški konferenci skupine HSE.

11

› IN

TE

RV

JU

: m

ag. M

AR

KO

AG

RE

Ž

Razvojni projekti TET so tudi razvojni projekti ZasavjaPred začetkom remonta turboagregatnega bloka 4 smo se pogovarjali z direktorjem Termoelektrarne Trbovlje (TET), mag. Markom Agrežem, o pridobljenem okoljevarstvenem dovoljenju, gradnji nove pretovorne naprave, pomenu lokacije za zasavsko regijo in še čem.

TET je prvi v skupini HSE pridobil okoljevarstveno dovoljenje (OVD). Koliko časa je trajalo, da ste ga pridobili, koliko časa, energije in sredstev je bilo treba vložiti v to in kolikšna je njegova vrednost za družbo TET?V TET smo zelo ponosni, da smo prvi v skupini HSE pridobili OVD. Formalno je projekt pridobivanja dovoljenja trajal približno dve leti, ker smo vlogo zanj, ki jo je pripravil Elektroinštitut Milan Vidmar, vložili na Ministrstvo za okolje in prostor 27. novembra 2007. Predpogoj za oddajo vloge pa je bil obsežen sanacijski program za dosego skladnosti obratovanja s slovensko

in evropsko okoljsko zakonodajo, ki smo ga v TET zaključili leta 2006. Pridobivanje OVD je večletni projekt. Med pridobivanjem pa smo morali zaradi kompleksnosti naprave in zakonodajnega okvirja, ki se je v tem času spreminjal in dopolnjeval, pripraviti kar 16 dopolnitvenih vlog. S programom sanacije in postavitvijo naprave za razžveplanje dimnih plinov (NRDP) smo sanirali emisije žveplovega dioksida (SO2) v zrak in emisije snovi v tehnološki vodi na centralnem izpustu. Prav tako smo monitoring tehnoloških odpadnih vod na centralnem izpustu in tehnoloških hladilnih vod dopolnili s trajnimi meritvami pretoka.

Z začetkom obratovanja razžvepljevalne naprave, ki deluje po mokrem kalcitnem postopku, so se letne emisije SO2 s 30 tisoč ton zmanjšale pod dva tisoč ton letno. Hkrati so se zmanjšale tudi emisijske koncentracije skupnega prahu in posledično težkih kovin. Uvedba razžveplanja dimnih plinov je pripomogla k izboljšanju kakovosti zraka v zasavski regiji, kar je mogoče spremljati tudi na spletnem naslovu http://envirtest.eimv.si/TRBOVLJE.HTM. TET je v vlogi za pridobitev OVD podal zahtevek za pridobitev dovoljenja za obratovanje kurilne naprave z vhodno toplotno močjo 588,17 MW in za

mag. Marko Agrež, direktor TET, foto: M.Š.

12

odlagališče nenevarnih odpadkov Prapretno s skupno zmogljivostjo odlaganja 9.700.000 ton odpadkov. Pri tem je treba omeniti, da so na lokaciji TET naslednje kurilne naprave: blok 4 oziroma parni kotel s prigrajeno parno turbino toplotne moči 350 MWt, pomožni parni kotel 3,92 MWt, dve plinski turbini (2 x 115 MWt) ter pet nepremičnih motorjev z notranjim izgorevanjem (4,25 MWt). Odlagališče Prapretno pa je deponija, ki je namenjena izključno odlaganju nenevarnih odpadkov, ki nastajajo zaradi kurjenja premoga v bloku 4. Odlaga se pepel, žlindro, kotlovski prah, elektrofiltrski pepel, trdne ostanke iz naprave za razžveplanje dimnih plinov, izcedne vode iz odlagališča in mulj iz čistilnih naprav tehnoloških odpadnih voda. Glede na vsebino OVD in iz nje izhajajočih zakonskih obvez bo treba v nadaljevanju obratovanja vseh naprav na lokaciji TET veliko pozornosti posvečati predpisanim mejnim vrednostim, ki veljajo za emisijo snovi v zrak, emisijo snovi in toplote v hladilno vodo, elektromagnetno sevanje, emisije hrupa v naravno in življenjsko okolje, ravnanje z odpadki ter učinkovito rabo vode in energije. Pri tem pa ne gre zanemariti tudi predpisanih ukrepov za čim večjo stopnjo varstva okolja kot celote ter zmanjševanje tveganja ob nesrečah in obvladovanje nenormalnih razmer.Med pomembnejšimi obvezami, ki jih ima TET tudi do javnosti, sta spremljanje in obveščanje o obratovanju vseh naprav, ki jih zajema OVD. Sistem okoljskega monitoringa na lokaciji TET je eden najstarejših sistemov spremljanja stanja okolja v Sloveniji. Sistem je povezan v Ekološki informacijski sistem TET in v tem smislu nam OVD ne nalaga nekih novih obvez. Tudi v prihodnje bomo izvajali trajni monitoring SO2, NOx, CO, CO2, in prahu ter občasni monitoring emisij snovi v zrak za težke kovine, benzene, kloride (HCl), fluoride (HF), poliklorirane dibenzodioksine (PCDD) in poliklorirane dibenzofurane (PCDF). Izvajamo trajni in občasni monitoring odpadnih in tehnoloških voda, enkrat na tri leta ocenjujemo hrup na napravi ter poročilo v 30 dneh po opravljenih meritvah posredujemo na MOP. Obratovalni monitoring za odlagališče nenevarnih odpadkov obsega meritve

meteoroloških parametrov, geotehnični monitoring in monitoring podzemnih in površinskih voda.V projekt pridobitve OVD smo neposredno vložili približno pol milijona evrov, predhodno pa še 20 milijonov evrov (za NRDP) in tri milijone evrov za deponijo nenevarnih odpadkov. Pri tem je treba upoštevati stroške zaposlenih, ki so sodelovali pri koordinaciji pristojnih upravnih organov, dopolnjevanju vloge in v različnih strokovnih komisijah MOP.

Kako kaže zaključku projekta gradnje pretovorne naprave? Naložbo in dela na gradnji nove pretovorne postaje bomo zaključili julija 2010, ko bomo tudi začeli s poskusnim obratovanjem. Zaključek projekta je bil glede na investicijski program sicer načrtovan že v prvih mesecih letošnjega leta, vendar smo pri izvajanju del dali prednost kakovosti izvedbe pred odstopanji od zastavljenega terminskega plana. Pretovorna postaja za premog bo omogočala pretovore tudi drugih energentov, na primer lesnih sekancev.

Pred vami je štirimesečni remont turboagregata bloka 4. Koliko časa se že pripravljate na to in kaj vse remont vključuje?V začetku aprila bomo začeli izvajati večja remontna dela na bloku 4, ki bodo trajala do 21. julija 2010. Na turboagregatu bomo izvajali tri večje sklope del, in sicer zamenjavo statorja generatorja, generalni remont turbine in modernizacijo turbine. Dela na teh sklopih bodo potekala hkrati, kar je zahtevalo veliko priprav glede organizacije dela. Tako bomo prihranili pri času in stroških, saj so nekatera demontažna in montažna dela pri modernizaciji in generalnem remontu turbine enaka in jih bomo opravili zgolj enkrat. Na remontna dela smo se začeli pripravljati že pred dvema letoma, ko smo pregledali ohišje starega statorja generatorja ter se na osnovi analize stanja odločili za zamenjavo statorskega navitja. Priprave za modernizacijo turbine in generalni remont so se prav tako začeli že pred dvema letoma. Izvajalec ZRE Katowice je lani začel izdelovati potrebne nadomestne dele, ki se bodo med remontom zamenjali. Generalni remont in modernizacija turbine obsegata

demontažo okrovov nizkotlačnega (NT), srednjetlačnega (ST) in visokotlačnega (VT) dela turbine, izdelavo in zamenjavo NT-rotorja turbine ter modernizacijo notranjih elementov NT-turbine (zamenjava ter modernizacija 5. in 6. stopnje rotorskih in statorskih lopatic). Prav tako bodo izvedeni rekonstrukcija vodil parne turbine, demontaža rotorja na srednjetlačnem delu turbine, dvig spodnjega dela ohišja VT in ST, demontaža, nastavitev in ponovna montaža stojk. Vsi sestavni deli rotorja parne turbine bodo demontirani in modernizirani v delavnicah izvajalca. Po demontaži sledijo pregledi in diagnostične meritve. Sočasno se bo očistilo oljni sistem ter zamenjalo turbinsko olje. V visokotlačni del rotorja se bodo vgradile modernizirane medstopenjske tesnilke pare. S to modernizacijo bomo povečali notranji izkoristek VT-dela turbine. Sledijo ponovna montaža vseh delov, nastavitev linije rotorjev in funkcijski preizkusi pred ponovnim zagonom. Med remontom pa bomo vgradili tudi enote za odjem pare za daljinsko ogrevanje Zasavja. Za nadaljevanje obratovanja bloka 4 tudi po letu 2015 bosta po rednih vzdrževalnih delih potrebni še zamenjava kotla in vgradnja DeNox naprave.

Kakšen je širši lokalni pomen revitalizacije kotlovskega dela?Zamenjava kotla obstoječega bloka 4 predstavlja najobsežnejši projekt pri postopni obnovi elektroenergetskega postrojenja v TET. Zaokroža celotno obnovo naprav in objektov z namenom podaljšanja življenjske dobe bloka 4 in seveda prilagoditve obratovanja strogim okoljevarstvenim zahtevam. Revitalizacija oziroma zamenjava kotla je torej ključnega pomena ne zgolj za ohranjanje energetske lokacije, temveč tudi za nadaljevanje proizvodnje električne energije v bloku 4 z možnostjo sočasne proizvodnje toplote.

Družba TET je močno vpeta v okolje. Kako je s prihodnostjo lokacije, katere so njene prednosti v smislu energetskega pomena?Zasavje je okolje, v katerem je premogovništvo staro že več kot 200 let, proizvodnja električne energije pa nekaj več kot 100 let. Teza, da zasavskih mest ne bi bilo, če tu ne bi

13

našli premoga in razvili energetiko, je zagotovo resnična. Premogovništvo se žal počasi zaključuje, ostajajo pa ostale prednosti te lokacije, ki jih drugje ni, in te so: zgrajena energetska infrastruktura v Trbovljah (daljnovodne povezave, 110 kV stikališče), prostor neposredno ob hladilni vodi (Sava), prostor neposredno ob železnici, dimnik, zgrajena deponija premoga in odlagališče odpadnih produktov, možnost uporabe praktično novih naprav – naprava za razžveplanje dimnih plinov, neposredna bližina že zgrajenega plinovoda R 25 A/1 Trojane–Hrastnik in s tem dana možnost gradnje vzporedne plinovodne cevi, nova pretovorna postaja za premog in druga goriva (lesni sekanci) ter tradicija in pripravljenost ljudi na sožitje s tovrstno industrijo.Energetika je bila ves čas gibalo ohranjanja in razvoja naše regije in zavedamo se, da lahko energetska prihodnost Zasavja temelji na dopolnjevanju obstoječih zmogljivosti in gradnji novih na podlagi tehničnih, ekoloških, družbenih in ekonomskih presoj.

Že od nekdaj sodelujete z RTH. Kako bo s sodelovanjem v prihodnje?Kot sem že omenil, najprej je bilo premogovništvo, na osnovi tega se je razvila tudi proizvodnja električne energije. Sodelovanje je tako stoletno, tradicionalno dobro ter soodvisno in kot takega ga bomo ohranjali tudi naprej.

Bistvenega pomena sta zagotovo tudi odprto komuniciranje in sodelovanje z lokalno skupnostjo.Zasavje je sprejelo kot svojo razvojno usmeritev dokument Regionalni razvojni program do leta 2013. V dokumentu, ki mora sicer biti potrjen še na državni ravni, je med drugim zapisano, da bo gospodarski razvoj regije temeljil na razvoju obstoječih energetskih programov ter na prestrukturiranju rudarsko-industrijske zasavske regije v regijo, usmerjeno v znanje, podjetništvo, inovativnost in tehnološki razvoj, ki bo temeljil na čisti sodobni energiji. Razvojni projekti TET niso le formalno umeščeni v razvojne dokumente Zasavja, temveč so tudi razvojni projekti Zasavja.

Veliko se govori o gradnji hidroelektrarn na srednji Savi. Kako bi lahko TET sodelovala pri projektu in kaj bi to pomenilo za družbo? Gradnja hidroelektrarn na srednji Savi bi poleg energetskih učinkov pomenila tudi povečano zaščito pred škodljivim delovanjem voda, izboljšanje vodooskrbe, čiščenje odpadnih voda ter širše družbene in razvojne gospodarske učinke. Od tod tudi širok regionalni politično-družbeni interes. Projekt bi zagotovo omogočil uresničevanje razvojnih, tehnoloških, okoljskih in poslovnih ciljev regije ter družbeni razvoj. Hidroelektrarne na srednji Savi pomenijo za Slovenijo povečanje energetske samostojnosti, večjo stabilnost pri oskrbi z električno energijo, cenovno konkurenčno energijo, hkrati pa povečanje deleža obnovljivih virov v sestavi proizvodnje električne energije. Koncesija za izrabo vodnega potenciala je dodeljena skupini HSE, zasavska energetika pa bi lahko imela pomembno vlogo pri gradnji in vzdrževanju hidroelektrarn na srednji Savi. Verjamem, da se bomo v skupini HSE dogovorili, da bomo ta projekt skupaj in v zadovoljstvo vseh tudi uresničili.

mag. Marko Agrež, direktor TET: “Energetika je bila ves čas gibalo ohranjanja in razvoja naše regije.” Foto: M.Š.

14

› T

EM

A M

ES

EC

A

Otvoritev ČHE Avče - Perspektive energije se spreminjajo

30. marca 2010 je predsednik vlade Borut Pahor slavnostno zagnal prvo slovensko črpalno hidroelektrarno (ČHE) v Avčah. Kot je povedal direktor Vladimir Gabrijelčič, Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) tako skoraj podvajajo proizvodnjo modre energije — električne energije na povodju Soče, saj bo ČHE Avče letno proizvedla 426 GWh vršne energije. Na Soči s pritoki Soške elektrarne ob ČHE Avče upravljajo še 5 velikih in 21 malih hidroelektrarn.

Povečevanje konkurenčnosti

Gostje iz Slovenije in tujine, predvsem Japonske, predsednik vlade, župani, predstavniki izvajalcev in domačini so danes prvi slišali reverzibilni agregat s spremenljivo hitrostjo delovanja moči 185 MW, ki je nameščen v strojnici ob jezeru Ajba. Kot je v slavnostnem govoru poudaril častni gost, predsednik vlade Borut Pahor, ki je zagnal elektrarno, je proizvodnja električne energije strateškega pomena za vsako državo. Nadaljeval je: »Elektrarne so vitalni del elektrogospodarstva in gospodarstva. Proizvodnje brez elektrike praktično ni več; tako kot brez elektrike zastane proizvodnja, brez nje zastanejo naše poti. Kako zagotoviti dovolj elektrike, je velik izziv ne samo za Slovenijo, pač pa za ves svet. Kako zagotoviti dovolj elektrike iz obnovljivih virov takrat, ko jo potrebujemo, je še večji izziv. ČHE Avče, ki danes začenja komercialno pot, je znak, da tisti, ki imajo ambicije, te tudi uresničijo in zmagajo. ČHE Avče je nekaj posebnega, je del koncepta trajnostnega razvoja elektroenergetike, kot ga želi vlada jeseni predstaviti v parlamentu.« Predsednik vlade je pojasnil, da so vodilo pri oblikovanju okoljske strategije gospodarnost, socialni in okoljski element. Vlada mora skrbeti za dvig gospodarske rasti in standarda prebivalstva. Bistveno je, da nismo odvisni od ene države in enega vira, je povedal Borut Pahor in dodal: »Če želimo hkrati narediti več za našo suverenost in pluralnost virov, moramo izkoristiti vse, kar nam narava ponuja, pa jo kljub temu pustiti za zanamce lepo, kakršno smo prejeli od naših dedov.

Naša perspektiva je trajnostni razvoj. S priključitvijo ČHE v Avčah Slovenija povečuje konkurenčnost, saj bomo imeli več elektrike takrat, ko jo bomo potrebovali in ko bo na trgu dražja. Upam, da bomo predali namenu še veliko takih objektov. Čestitam direktorju ter Soškim elektrarnam za uspešen zagon in županu ter krajanom Kanala ob Soči, da so razumeli umestitev v prostor. Vi ste zmagovalci. Vlada je odvisna od tistih, ki imate ideje in zamisli.«

Energija, ko jo potrebujemo

Gostitelj, direktor članice skupine HSE, SENG, Vladimir Gabrijelčič je pojasnil vzroke za gradnjo ČHE: »Slovenski elektroenergetski sistem se je ob osamosvojitvi Slovenije moral soočiti z neugodno strukturo proizvodnih zmogljivosti, in tudi z neoptimalnim delovanjem. Slovenija ni imela akumulacijskih hidroelektrarn

za ekonomičnejše pokrivanje potreb po vršni električni energiji, zato je preobremenjevala termoelektrarne, v sistemu pa se je pojavljalo tudi veliko nočnih viškov energije. Z razvojem gospodarstva se je v zadnjih letih povečevala razlika med cenami električne energije v času dnevnih konic in v času nizke porabe. To so le nekatere značilnosti našega elektroenergetskega sistema, ki med drugim proizvede tudi premalo električne energije iz obnovljivih virov. Želja po ekonomičnejšem obratovanju elektroenergetskega sistema, lahko rečemo tudi zdrava pamet, nas je gnala k iskanju novih rešitev.Navdušil je koncept delovanja črpalne hidroelektrarne, ki je trenutno edini mogoč način skladiščenja električne energije med najvišjo porabo. Bistvo delovanja črpalne hidroelektrarne je v izrabi električne energije v času nizke porabe za črpanje vode v akumulacijski bazen in v izrabi tako akumulirane

Vodja obratovanja ČHE Avče Rajko Volk, predsednik Vlade Borut Pahor in direktor SENG Vladimir Gabrijelčič na otvoritvi ČHE Avče

15

vode za proizvodnjo električne energije v času njene visoke porabe. Tedenski režim delovanja črpalne hidroelektrarne omogoča boljši izkoristek razpoložljivih vodnih virov. Izkazalo se je, da so v okolici Avč odlične naravne danosti za gradnjo črpalne hidroelektrarne. Ugodne razmere za gradnjo zgornjega akumulacijskega bazena na Banjški planoti, razmeroma kratek cevovod pri visokem padcu in proste kapacitete v obstoječem spodnjem akumulacijskem bazenu so omogočili sorazmerno ugodno finančno konstrukcijo projekta. S strokovnim delom in zglednim sodelovanjem z lokalno skupnostjo med pripravo in sprejemom prostorske dokumentacije smo tudi sami prispevali k večji ekonomičnosti gradnje. Naložba v višini približno 120 milijonov evrov je tako prva slovenska naložba v hidroenergetiki, ki ni neposredno usmerjena v povečanje obsega proizvodnje, ampak v povečevanje njene ekonomičnosti. Nova črpalna hidroelektrarna prinaša optimalnejšo izrabo vseh virov električne energije in tako celotnega elektroenergetskega sistema v državi.«

Izziv tudi za prebivalce in gradbince»V SENG smo na novo elektrarno lahko upravičeno ponosni. Najprej zaradi njene domišljene umestitve v prostor, ki je bila usklajena z vsemi zainteresiranimi javnostmi in prinaša v te kraje nove razvojne potenciale,« je poudaril Vladimir Gabrijelčič. Gre za prvi primer, ko je država omogočila občini, da sama odloča o umeščanju

objekta državnega pomena v svoj prostor. Kot tehniki so posebej ponosni na opremo strojnice, zlasti na specifiko agregata. V Evropi so tovrstni agregati prava redkost. Nameščen agregat ČHE Avče omogoča spreminjanje hitrosti delovanja v črpalnem režimu in s tem spreminjanje moči, kar omogoča bolj prilagodljivo delovanje agregata v omrežju. Spreminjanje hitrosti tako omogoča obratovanje z najugodnejšim izkoristkom. Ta del strojne opreme so dobavili japonski dobavitelji, ki imajo s tovrstnimi agregati največ izkušenj.Celotna gradnja ČHE Avče je bila velik izziv tudi za gradbince. Direktor SENG je zadovoljen zaradi dejstva, da so vsa gradbena dela izvedla slovenska podjetja, ki so pri gradnji objektov elektrarne uporabila več novih tehnologij in postopkov. Tudi večji del opreme je bil izdelan v Sloveniji. Gradnja ČHE Avče je trajala štiri leta in pol, končana je bila junija lani, ko je SENG začel s funkcionalnimi in zagonskimi poskusi, januarja pa s poskusnim obratovanjem. Po dograditvi je umestitev v prostor ČHE Avče takšna, da za okolico ne bo moteča, prinaša pa novo inženirsko mojstrovino, ki bo zagotovo postala naslednja znamenitost Avč.

Tehnični spomenik že ob gradnjiKot je na slavnostni otvoritvi povedal župan Kanala ob Soči Andrej Maffi, so priložnost za gradnjo in velikost črpalne elektrarne narekovale predvsem naravne danosti, ob velikosti Soče in jezeru Plave še strmo pobočje v bližini, ki je omogočilo gradnjo

akumulacijskega jezera na Kanalskem vrhu. Kot je povedal Maffi, je gospodarstvo Občine Kanal ob Soči zelo razvojno naravnano, za kar so potrebne modrost, trezna glava in vztrajnost. Krajani so ves čas priprav na gradnjo in gradnje z zanimanjem in pozitivno energijo sprejemali nov objekt kot zanimivost v svoji okolici. Ta odličen visokotehnološki objekt bo še popestril zanimanje za Avče in okolico, česar so Kanalci posebej veseli. Razgled s Kanalskega vrha, kjer je zgornje akumulacijsko jezero, je že danes zelo lep. Urejeni so tudi značilni kali, naravna znamenitost primorskih planot, kjer so zasejene avtohtone rastline. Obiskovalcev bodo vedno veseli, saj znajo poskrbeti za dobro počutje gostov. Skupaj s SENG pripravljajo tudi informacijsko točko ob zgornjem akumulacijskem jezeru.

Besedilo: Marija Petek in mag. Alida Rejec

Fotografije: Atelje Pavšic Zavadlav

Otvoritve so se udeležili vidni predstavniki slovenske energetike. Župan občine Kanal ob Soči Andrej Maffi

Tehnične lastnosti ČHE Avče

Koristni volumen vode: 2,2 milijona m³•Maksimalni bruto padec: 521,00 m•Instalirani pretok (turbinski režim): 40 •m³/sInstalirani pretok (črpalni režim): 34 m³/s•Instalirana moč turbine: 185 MW•Instalirana moč črpanja: 180 MW•Letna proizvodnja električne energije: 426 •GWhLetna poraba energije za črpanje: 553 •GWh

16

Slovenija skozi struge rek22. marec, svetovni dan voda, je bil kot nalašč za razmišljanje o energiji, ki jo proizvajajo elektrarne slovenskih rek. Projekt Modra energija je v letu 2004 zasnovala skupina HSE v sodelovanju z distribucijskimi podjetji. Njegov namen je spodbujanje razvoja energije iz obnovljivih virov, oblikovanje trga s tovrstno energijo in njena prodaja na celotnem področju Slovenije. S fotografskim natečajem smo želeli ujeti trenutke na slovenskih rekah. Verjamemo, da nam je uspelo.

V letu 2009 smo oblikovno prenovili in vsebinsko osvežili spletno stran www.modra-energija.si in s ciljem promocije 30. oktobra 2009 objavili fotografski natečaj Slovenska reka. Do 25. februarja 2010, ko se je natečaj zaključil, smo prejeli 1363 fotografij 359 avtorjev. Strokovna komisija, ki ji je predsedoval mednarodno priznan fotograf Arne Hodalič in katere člana sta bila dr. David Grgič in mag. Janez Keržan (oba HSE), je imela težko delo, ko je izbirala 50 najlepših fotografij. A jih je izbrala … in na svetovni dan voda, 22. marca, smo v Centru urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani v prijetnem, sproščenem in modrem vzdušju odprli razstavo fotografij in podelili praktične

Skupinska fotografija zmagovalcev z generalnim direktorjem HSE Borutom Mehom

› F

OT

OR

EP

OR

TA

ŽA

nagrade podjetja Nikon avtorjem prvih treh fotografij.Najlepšo fotografijo boste lahko občudovali tudi na naslovnici slovenske izdaje aprilske številke revije National Geographic.Razstava 50 najlepših fotografij je do 12. aprila na ogled v Centru urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani. Vse prejete fotografije pa so objavljene na spletni strani www.modra-energija.si.

Besedilo: Majna ŠilihFotografije: dr. David Grgič

17

Obiskovalci na otvoritvi fotografske razstave “Slovenska Reka” Nekaj tistih, ki so najbolj “krivi”, da je projekt uspel

Pozdravni govor generalnega direktorja HSE, Boruta Meha Otvoritev je popestril nastop plesalk v vodi

Tretje uvrščena fotografija “Izvir Jezerščice” in njen avtor Tomaž Ovčak

Predstavnik NIKONA, mag. Tomaž Puh predaja vrednostni bon avtorju drugo uvrščene fotografije “Jutro na Kolpi« Vasji Marinču

Arne Hodalič čestita zmagovalcu natečaja Alešu Frelihu Obiskovalci med ogledom razstavljenih fotografij

18

Marko Mladovan / Soča / Na vso moč

Mitja Kralj / T. Bistrica / Divja reka

Marko Notar / P. Sora / Čokoladna moč

Aleš Frelih / Ljubljanica / Po sončnem zahodu

Janko Lipovšek / Soča / Ribič

Blaž Ocvirk / Selška Sora / Reinkarnacija

19

Matej Lipar / Rak / Prvi sij

Marko Kompare / Reka / Stara Mlinarica

Simona Trampuž / Savica / Jesenske barve

Denis Bozovičar / Koširnica / Čakajoč

Marjan Garbajc / Unica / Planinsko polje

Teo Hrvoje Oršanič / Krka / Simbioza

20

Fotografija — zbiranje (kvantov) energijeŽelite ujeti spomin? Želite trenutek spremeniti v večnost? En od odgovorov na ta izziv je fotografija. Sam proces fotografiranja sestavlja preplet obvladovanja tehničnih lastnosti optike in mehanike objektiva/fotoaparata ter ustvarjalnost avtorja pri izbiri motiva, njegovem kadriranju ter uporabi svetlobe.

Namen tega članka je čim preprosteje in razumljiveje na hitro osvetliti oba vidika fotografiranja.

Tehnične podrobnostiPri zajemu fotografije je s tehničnega stališča za dobro fotografijo treba poskrbeti, da so izpolnjena naslednja merila:

fotografija mora biti primerno •osvetljena;fotografija oziroma ključni motiv •mora biti oster (v redkih primerih želimo imeti kakšen del slike neoster, vendar je to prej izjema kot pravilo); procesu ostrenja pravimo tudi fokusiranje;fotografija mora biti barvno •usklajena.

Osvetlitev

Svetlobne razmere, v katerih se nahaja določen fotografski motiv, se s časom spreminjajo. Sredi poletnega dne je močno osvetljen, če sonce zakrijejo oblaki, se osvetlitev tega motiva zmanjša, še bolj pa se zmanjša osvetlitev zjutraj ali zvečer, da o noči niti ne govorimo. Skratka, ob različnih priložnostih nam en in isti motiv odbije različno količino svetlobe, vendar je v osnovi to še vedno isti motiv. Človek različno količino svetlobe izravnava s spreminjanjem velikosti zenice ter z obdelavo v možganih, ki tudi nekoliko izravnavajo različne osvetlitve. Rezultat tega je, da določen motiv dojamemo precej podobno v različnih razmerah osvetlitve. Podobno želimo tudi pri fotografiji zagotoviti, da je motiv videti podobno osvetljen ne glede na količino svetlobe.Pri zajemu fotografije se lahko različnim osvetlitvam prilagajamo z nastavitvijo zaslonke, časa osvetlitve ter z občutljivostjo filma oziroma v današnjih digitalnih časih z občutljivostjo senzorja.

Kaj je prava osvetlitev v različnih svetlobnih razmerah? Znanstveniki so s statističnimi metodami ugotovili, da povprečen motiv odbije 18 odstotkov svetlobe. Če za lažje razumevanje za trenutek odmislimo barve, lahko torej rečemo, da je tak motiv pravilno osvetljen, ko je v povprečju 18 odstotkov sivinski (pri čemer je nič odstotkov popolnoma črna, sto odstotkov pa bela slika). Ko slikamo, torej želimo nastaviti kombinacijo zaslonke, časa in občutljivosti tako, da bo rezultat v povprečju 18 odstotkov siva slika, če bi slikali v črno-beli tehniki. Osnovno načelo osvetlitve je enako tudi pri barvnem slikanju. Temu dejstvu so prilagojeni tudi svetlomeri v sodobnih fotoaparatih ter spremljajoča elektronika, ki se trudi namesto fotografa pravilno izmeriti osvetlitev motiva ter temu primerno nastaviti zaslonko, čas osvetlitve ter občutljivost filma/senzorja.

Zaslonka

Objektivu lahko bolj ali manj zastremo odprtino, skozi katero svetloba prodre. Zaslonka pove, kakšen je premer vstopne odprtine v primerjavi z goriščno razdaljo objektiva. Zato se jo podaja v delih goriščne razdalje, kjer na primer f/4 pomeni, da je premer odprtine ena četrtina goriščne razdalje (f) objektiva. Včasih se podaja tudi samo številko brez navedbe »f/« pred številko. Standardizirane vrednosti zaslonk so 1,4; 2; 2,8; 4; 5,6; 8; 11; 16; 22 itd., seveda pa so dovoljene tudi vse vmesne možnosti. Nižja kot je številka, bolj je zaslonka odprta in torej več svetlobe prepušča. Tako je recimo pri zaslonki 2,8 prepust objektiva dvakrat večji kot pri zaslonki 4 (odprtina in posledično prepuščena svetloba naraščata s kvadratom premera odprtine).Kakšne so prednosti in slabosti fotografiranja pri različnih zaslonkah? Najprej bi pomislili, da je idealno zbrati

čim več svetlobe in torej fotografirati s čim bolj odprto zaslonko. Težava je, da so objektivi z veliko odprtino, ki so obenem še dobre kakovosti, zelo dragi. Težava, včasih pa tudi prednost, zelo odprte zaslonke je tudi majhna globinska ostrina, kar bo razloženo v enem od naslednjih poglavij. Običajno velja, da so objektivi najostrejši pri zaslonkah f/5,6 ali f/8, pri bolj zaprtih zaslonkah pa začne ostrina znova padati zaradi uklona svetlobe.

Čas osvetlitve

Dlje kot je film ali senzor izpostavljen svetlobi, več svetlobe zazna in svetlejša je fotografija. Časi osvetlitve so običajno dovolj kratki, da se v nekem smislu zamrzne trenutek zajema motiva in s tem prepreči razmazano fotografijo zaradi premikanja motiva (predvsem pri hitrih športnih aktivnostih) ter zaradi tresenja roke, v kateri držimo fotoaparat.Časi osvetlitve se običajno podajajo v delih sekunde za kratke osvetlitve ali pa v sekundah za daljše osvetlitve. Standardizirane vrednosti časov osvetlitve gredo v korakih 1/15; 1/30; 1/60; 1/125; 1/250; 1/500 itd., kjer so to deleži sekunde, ko je senzor ali film izpostavljen svetlobi. Spet velja, da so to samo izhodiščne vrednosti časov in so mogoče tudi vmesne vrednosti, prav tako pa tudi krajši in daljši časi osvetlitve. Vsak naslednji standardiziran korak zniža količino vpadle svetlobe za polovico in obratno.Da preprečimo zamazano fotografijo zaradi tresenja roke, velja izkustveno pravilo, da moramo fotografirati s krajšimi časi osvetlitve, izraženimi v deležu sekunde, kot je goriščna razdalja objektiva, s katero fotografiramo. Če torej fotografiramo s 50-milimetrskim objektivom, naj bo čas osvetlitve krajši od 1/50 sekunde (prva standardizirana vrednost je tako 1/60), ob fotografiranju s 200-milimetrskim objektivom pa naj

› E

NE

RG

IČN

I N

AS

VE

T

21

bo čas 1/200 sekunde ali krajši itd. Če nam svetlobne razmere ne omogočajo tako kratkih časov osvetlitve in tudi nimamo več »rezerve« v nastavitvah zaslonke in občutljivosti, potem je priporočljiva uporaba stojala (primerno za statične motive) ali bliskavice.

Občutljivost senzorja/filma

Obstajajo različno občutljivi filmi, ki torej pri enaki količini svetlobe dajo različno svetlo fotografijo. Še priročnejša je stvar pri digitalnih fotoaparatih, kjer lahko občutljivost senzorja na svetlobo nastavljamo za vsak posnetek posebej. Občutljivosti filmov/senzorjev so standardizirane pod okriljem ISO-standarda in zavzemajo vrednosti 100, 200, 400, 800 itd., kjer vsaka naslednja višja stopnja pomeni enkrat občutljivejši senzor/film v primerjavi s predhodno stopnjo. Tudi tu velja, da standard predvideva dve vmesni občutljivosti s tretjinskim korakom v primerjavi s prejšnjo vrednostjo.Zakaj torej v slabih svetlobnih razmerah ne bi preprosto povečali občutljivosti senzorja in tako prišli do prave osvetlitve? Težava je, da z večanjem občutljivosti narašča tudi šum na senzorju, rezultat pa so »zrnate« fotografije z »izpranimi« barvami. Zato je priporočljivo uporabljati nizke občutljivosti senzorja/filma.

Izravnava osvetlitve

V uvodu poglavja o osvetlitvi smo omenili statistično ugotovitev, da povprečen motiv odbije 18 odstotkov svetlobe. Seveda pa je to zgolj statistična srednja vrednost, v praksi se včasih pojavijo tudi primeri, ki precej odstopajo od tega. Klasičen primer je zasnežena pokrajina, ki odbije bistveno večji delež svetlobe. Če se pri fotografiranju zanašamo na avtomatiko, vgrajeno v fotoaparat, se moramo zavedati, da fotoaparat vedno predpostavi povprečen motiv, zato moramo v tem primeru fotoaparatu nekako povedati, da ta motiv odstopa od povprečja. To naredimo z izravnavo osvetlitve. Tako pri fotografiranju zasnežene pokrajine običajno zadošča, če izravnavamo osvetlitev za +1 EV, in sneg na fotografiji bo res bel ne siv. Ena EV-stopnja predstavlja enkrat več

ali manj zajete svetlobe. Običajno so na fotoaparatu mogoče tudi vmesne stopnje izravnave osvetlitve, ki običajno gredo v 1/3 ali 1/2 korakih.

Bliskavica

Ko je svetlobe preprosto premalo, da bi lahko zajeli motiv v okviru možnosti in ob omejitvah, ki nam jih postavljajo zaslonka, časi osvetlitve ali občutljivost, si lahko pomagamo z umetnim virom svetlobe – bliskavico.Ker je trajanje bliska bliskavice zanemarljivo kratko v primerjavi s časom osvetlitve, so pri njeni uporabi pomembni faktorji zgolj moč

bliskavice, zaslonka in občutljivost filma/senzorja. Sama teorija uporabe bliskavice presega obseg tega članka, zato bomo tukaj omenili zgolj dejstvo, da ima večina sodobnih fotoaparatov avtomatiko, ki sama nastavi pravilno moč bliskavice, tako da je pri dani zaslonki in občutljivosti senzorja motiv pravilno osvetljen. Pri tem je treba paziti, saj je moč bliskavice omejena in torej njen doseg ni poljubno daleč. Če ugotovimo, da bliskavica ni dovolj osvetlila oddaljenega motiva, si lahko pomagamo tako, da zaslonko bolj odpremo oziroma da nastavimo višjo občutljivost. Zavedati se moramo tudi, da bliskavica ob določenih nastavitvah

Črno-beli portret rudarja, foto: I. H. Avberšek

22

pravilno osvetli samo motive, ki so na isti razdalji od bliskavice, tisti, ki so v tem primeru bliskavici bližje, so presvetljeni, bolj oddaljeni pa podosvetljeni.

Fokus

Naloga objektiva je, da zbere svetlobo iz motiva in ustvari navidezno fotografijo motiva tam, kjer se nahaja film/senzor. Zaradi optičnih lastnosti objektiva so lahko v nekem trenutku samo žarki svetlobe, ki prihajajo iz določene oddaljenosti od motiva, res vsi zbrani v eno točko na fotografiji/filmu. V praksi to na primer pomeni, da so v nekem trenutku ostri samo objekti, ki so pet metrov oddaljeni od objektiva, vse, kar je bližje ali dlje, pa je neostro.Vsakemu objektivu lahko nastavimo izostrenost na določeno oddaljenost. Včasih smo pri fotografiranju fokusiranje (ostrenje) delali ročno, zdaj pa to opravilo mnogokrat prepustimo avtomatiki, vgrajeni v fotoaparat. Vendar moramo tudi v tem primeru preveriti, ali je objektiv izostren na tisto razdaljo, kjer se nahaja glavni motiv, ki ga želimo zajeti. Velja tudi pravilo, da mora biti pri portretni fotografiji objektiv izostren na oko portretiranca.

Globinska ostrina

Kot že rečeno v prejšnjem poglavju, je lahko objektiv v nekem trenutku izostren samo na neko oddaljenost. Vendar meja med ostrim in neostrim delom fotografije ni stopenjska, ampak zvezno prehaja v vedno bolj neoster del, bolj kot je ta del oddaljen od razdalje, na katero je objektiv izostren. Tako je na primer pri objektivu, izostrenem na pet metrov, ostrina še vedno dovolj dobra (sprejemljiva) tudi za motive, ki se nahajajo med štirimi in sedmimi metri.Izkaže se tudi, da je velikost ranga razdalj s sprejemljivo ostrino odvisna od odprtosti zaslonke. Bolj kot je zaslonka odprta (torej manjše »f/« število), ožji je ta rang sprejemljivo ostrih motivov. Če se navežemo na primer, ko je objektiv izostren na razdaljo pet metrov, ima pri zaslonki f/4 sprejemljivo ostrino v rangu med štirimi in sedmimi metri, pri zaslonki f/5,6 je ta rang med tremi in devetimi metri, če pa odpremo zaslonko na f/2,8, je rang samo še med 4,5 in šestimi metri. Vse navedene

številke v zgornjem primeru so zgolj ilustrativne, v praksi pa se spreminjajo za vsak objektiv posebej, tako da je najbolje malo eksperimentirati, boljši zrcalno-refleksni aparati pa omogočajo predogled globinske ostrine tudi pred samim fotografiranjem.Postavi se vprašanje, ali je bolje fotografirati z manjšo ali večjo globinsko ostrino. Odgovor ni preprost, saj velja, da je to odvisno od motiva. Priporočilo, ki v smislu ustvarjalnosti dopušča odstopanja, pa je, da pri fotografiranju narave želimo čim večjo globinsko ostrino, da so ostri tako objekti v prvem planu kot tudi bolj oddaljeni objekti (recimo planine), pri portretnem fotografiranju pa želimo čim manjšo globinsko ostrino tako, da je obraz (in predvsem oko portretiranca) oster, ozadje pa neostro, s čimer poudarimo portretiranca.

Belina

Večina motivov zgolj odbija svetlobo in je ne seva (z izjemo sonca, ognja, luči itd.). Kaj se zgodi, če na primer nevestino belo poročno obleko osvetlimo zgolj z rdečo svetlobo in jo fotografiramo? Seveda je na fotografiji obleka rdeča, pa ne zato, ker bi bila dejansko rdeča, ampak ker je bil vir svetlobe, ki jo je osvetljeval, rdeč. To je seveda skrajni primer, saj se neveste običajno ne poročajo v »red light district« soseskah, težava pa ostaja. Običajno želimo na fotografiji zajeti stvari takšne, kot bi bile na sončni svetlobi podnevi, ne glede na vir svetlobe. Pri analogni fotografiji na film je bila to precejšna težava, saj so obstajali večinoma samo filmi, prilagojeni dnevnemu fotografiranju, z eksotičnimi izjemami za fotografiranje pod umetno razsvetljavo. V digitalni dobi je zadeva lažja, saj zna računalnik v fotoaparatu sam ustrezno prilagoditi intenziteto rdečega, modrega in zelenega kanala tako, da je fotografija barvno prilagojena viru svetlobe. Vse, kar moramo sami storiti, je, da v nastavitvah beline izberemo vrsto izvora svetlobe, ki osvetljuje motiv, v skrajnem primeru pa lahko to odločitev prepustimo tudi avtomatiki v fotoaparatu.Vendar je barvna uravnoteženost fotografije mnogokrat tudi stvar ustvarjalne svobode fotografa. Včasih želimo namenoma uporabiti barve, ki

ne odražajo resničnega stanja motiva, da s tem nekaj poudarimo ali pa kaj prikrijemo. Zato naj prejšnji odstavek o belini velja kot izhodiščno razmišljanje in ne pravilo.

UstvarjalnostČe so osnovne smernice pri tehničnem delu fotografije jasne in nedvoumne, pa je ustvarjalnost že sama po sebi dinamičen in svoboden del fotografiranja. Obstajajo tudi priporočila za kadriranje, recimo:

uporaba diagonalnih linij,•kadriranje tako, da je motiv razdeljen •na tretjine,motiv, ki se na fotografiji giba •prečno, ima pred sabo dovolj prostora (torej ga postavimo v tretjino fotografije tako, da je za njim ena tretjina kadra, pred njim pa dve tretjini).

Poleg samega kadriranja moramo vedno paziti tudi na svetlobo in jo izkoristiti sebi v prid. Če fotografiramo dinamične motive, se moramo zadovoljiti s svetlobo, ki nam je takrat na voljo, če pa fotografiramo statične motive, običajno lahko izberemo najprimernejši trenutek fotografiranja. Velja, da je svetloba sredi sončnega dne zelo ostra, zaradi česar so fotografije v določenem delu kadra prežgane, drugje pa pretemne. Podobno je sredi oblačnega dne, ko je svetloba hladna in zato fotografije delujejo modro. Večina pokrajinskih fotografij je tako narejena v kratkem obdobju med sončnim vzhodom ali zahodom, ko so barve tople in prehodi mehki.Priporočam vam, da ste kritični do svojih fotografij. V času digitalne fotografije lahko neki motiv preprosto posnamete večkrat na različne načine ter se pozneje odločite, kateri je najboljši. Na računalniku lahko določene stvari pozneje tudi popravite (belina, kadriranje …). Ne bodite sentimentalni in slab posnetek preprosto zavrzite, pa čeprav je na njem vaš malček ali pa najljubša dolina v Triglavskem narodnem parku. Nekoč sem bral knjigo znanega fotografa, ki je zapisal, da se kakovost fotografa lahko sklepa tudi po velikosti koša za smeti ob delovni mizi. V času digitalne fotografije naj vas torej ne skrbi prenapolnjenost koša za izbrisane datoteke na namizju vašega računalnika.

Besedilo: dr. David Grgič

23

Le kdor ima rad sprehode v naravi (pa tudi nagrade!), naj bere naprej.

Torej: za radovedne ljubitelje narave sem pripravil Skrivnostni zvezek. V njem te za vsak mesec do aprila 2010 čaka prav posebna naloga, a rešiti jo boš znal/a šele, ko boš prebral/a namige na splet-ni strani www.modri-jan.si. Ko boš mesečno nalogo pravočasno rešil/a, mi pošlji kuponček iz Skrivnostnega zvezka in izžrebal bom deset srečnežev, ki bodo prejeli nagradico.

ime in priimek: starost: e-mail: (ni obvezen) naslov, poštna številka in kraj: podpis staršev: Označite, če želite prejemati Modrijanova obvestila.

Kot starš oziroma zakoniti zastopnik s podpisom soglašam, da avtorske pravice za dela pripadajo družbi HSE d.o.o. in da lahko dela prosto objavi na svoji spletni strani in v ostalih tiskovinah. Strinjam se tudi s pravili nagradnega natečaja, ki so v celoti objavljena na www.modri-jan.si.

Si želiš Skrivnostni

zvezek?Ustvarjaj

z mano

Kupon za brezplačni Skrivnostni zvezek

Še posebej pa bom nagradil vse avtorje v celoti iz-polnjenih delovnih zvezkov. Med vsemi prejetimi Skrivnostnimi zvezki bom maja 2010 izbral sto najbolj zanimivih in jih na-gradil na prav poseben način.

www.modri-jan.si

Če bi rad/a imel/a Skrivnostni zvezek, pošlji izpolnjen kupon na naslov HSE d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana s pripisom »Skrivnostni zvezek«.

Le kdor ima rad sprehode v naravi (pa tudi nagrade!), naj bere naprej.

Torej: za radovedne ljubitelje narave sem pripravil Skrivnostni zvezek. V njem te za vsak mesec do aprila 2010 čaka prav posebna naloga, a rešiti jo boš znal/a šele, ko boš prebral/a namige na splet-ni strani www.modri-jan.si. Ko boš mesečno nalogo pravočasno rešil/a, mi pošlji kuponček iz Skrivnostnega zvezka in izžrebal bom deset srečnežev, ki bodo prejeli nagradico.

ime in priimek: starost: e-mail: (ni obvezen) naslov, poštna številka in kraj: podpis staršev: Označite, če želite prejemati Modrijanova obvestila.

Kot starš oziroma zakoniti zastopnik s podpisom soglašam, da avtorske pravice za dela pripadajo družbi HSE d.o.o. in da lahko dela prosto objavi na svoji spletni strani in v ostalih tiskovinah. Strinjam se tudi s pravili nagradnega natečaja, ki so v celoti objavljena na www.modri-jan.si.

Si želiš Skrivnostni

zvezek?Ustvarjaj

z mano

Kupon za brezplačni Skrivnostni zvezek

Še posebej pa bom nagradil vse avtorje v celoti iz-polnjenih delovnih zvezkov. Med vsemi prejetimi Skrivnostnimi zvezki bom maja 2010 izbral sto najbolj zanimivih in jih na-gradil na prav poseben način.

www.modri-jan.si

Če bi rad/a imel/a Skrivnostni zvezek, pošlji izpolnjen kupon na naslov HSE d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana s pripisom »Skrivnostni zvezek«.

24Razglasitev najboljših. Foto: I. H. Avberšek