v gasilskih enotah · 2015. 5. 15. · aročnik projekta: mors, uprava rs za zaščito in...
TRANSCRIPT
UPORABA ELEKTRIČNIH NAPRAV
V GASILSKIH ENOTAH
Priročnik za varno uporabo električnih naprav
nizke napetosti v gasilstvu
Kejžar Robert, dipl.var.ing.
Lužnik Peter
Mihalič Franc
Naročnik projekta: MORS, Uprava RS za zaščito in reševanje
Naslov knjige: Uporaba električnih naprav v gasilskih enotah
Avtorji knjige: Robert Kejžar, Peter Lužnik, Franc Mihalič
Fotografije: Peter Lužnik
Lektoriranje: Renata Mihalič
Založba: Mihalič in Partner d.n.o., Škofja Loka
Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o., Ljubljana
Kraj in leto izdaje: Škofja Loka, 2009
ISBN: 978-961-91837-8-6
COBISS ID: 247138304
© Mihalič in Partner d.n.o., 2009. Vse pravice pridržane. Distribuiranje, reproduciranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih posameznih delov, vključno s fotokopiranjem, je brez pisnega soglasja založbe prepovedano.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 696:614.842(035)
KEJŽAR, Robert Uporaba električnih naprav v gasilskih enotah : priročnik za varno uporabo električnih naprav nizke napetosti v gasilstvu / Kejžar Robert, Lužnik Peter, Mihalič Franc. - Škofja Loka : Mihalič in partner, 2009 ISBN 978-961-91837-8-6
1. Lužnik, Peter 2. Mihalič, Franc
247138304
Za nasvete, predloge in strokovno pomoč pri pisanju knjige,
se zahvaljujemo poveljniku GZ Gorenjske, g. Milanu Dubravcu, dipl. ing.
KAZALO VSEBINE
Uvod ...................................................................................................... 8
1. Osnovni pojmi v elektrotehniki ................................................... 9
1.1 Električna napetost ............................................................ 9 1.2 Električni tok ....................................................................... 9 1.3 Električna upornost ............................................................ 9 1.4 Frekvenca .......................................................................... 10 1.5 Enosmerni tok ................................................................... 10 1.6 Izmenični tok .................................................................... 10 1.7 Električna moč .................................................................. 11 1.8 Inducirana napetost ......................................................... 11 1.9 Neprekinjenost ................................................................. 12 1.10 Električna prevodnost ...................................................... 12 1.11 Napetost dotika ............................................................... 13 1.12 Izolacijska trdnost ............................................................ 14
2. Osnovni simboli v elektrotehniki ............................................... 14
2.1 Simboli za označevanje .................................................... 14 2.2 Simboli vslikah .................................................................. 15
3. Električna zaščita ......................................................................... 16
3.1 Povezave za izenačitev električnega potenciala ............. 17 3.2 Zaščita s stikali na diferenčni tok - stikala RCD ................ 21 3.3 Uporaba zaščitnih stikal na diferenčni tok ...................... 23 3.4 Razdelilna omarica ........................................................... 26 3.5 Uporaba ločilnega transformatorja ................................. 29 3.6 Ločilni transformatorji z več sekundarnimi navitji .......... 32 3.7 Dvojna izolacija ................................................................. 33 3.8 Mala napetost ................................................................... 33
4. Zaščita pred dotikom, tujki in vlago - IP ..................................... 34
5. Delovanje elektrodistribucijskega omrežja ............................... 36
5.1 Načini zaščite z ozemljitvijo ............................................. 37 5.2 Distribucijsko omrežje ...................................................... 39 5.3 Nevarnost dotika .............................................................. 40
5.4 Nevarnost medfaznega dotika ........................................ 42
6. Temeljna priporočila za varno delo z električnimi napravami . 43
7. Brezhibnost električne opreme ................................................. 44
8. Osebna zaščita in oprema ........................................................... 46
8.1 Obleka ............................................................................... 46 8.2 Obutev .............................................................................. 46 8.3 Izolacijske rokavice ........................................................... 47 8.4 Delovne rokavice .............................................................. 47 8.5 Zaščitna čelada ................................................................. 48 8.6 Prostor za shranjevanje osebne zaščitne opreme .......... 49
9. Nevarnost ob intervenciji ........................................................... 50
10. Zaščita pred udarom električnega toka ..................................... 50
11. Prvi ukrepi ob nepravilnem delovanju električnih naprav ....... 53
12. Ukrepi pri gašenju objektov ....................................................... 54
12.1 Izklop objekta ................................................................... 54 12.2 Izklop področja ................................................................. 54
13. Nevarnost dotika električnih naprav ......................................... 55
13.1 Električna zaščita .............................................................. 56 13.2 Medsebojne povezave ..................................................... 57 13.3 Izklop napajalne napetosti ............................................... 58
14. Gašenje naprav pod napetostjo ................................................. 59
14.1 Meritve napetosti dotika ................................................. 63 14.2 Gašenje visokonapetostnih naprav ................................. 64 14.3 Ročniki za gašenje naprav pod napetostjo ..................... 65 14.4 Gašenje kuhinj .................................................................. 65
15. Izklop električnih naprav in inštalacij ........................................ 66
16. Indikator prisotnosti električne napetosti ................................ 68
17. Posredna nevarnost pred udarom električnega toka .............. 70
18. Napetost koraka .......................................................................... 71
19. Izolacijska delovna orodja .......................................................... 72
20. Izolacijski delovni pripomočki .................................................... 75
20.1 Izolacijske palice ............................................................... 75 20.2 Posebne izolacijske rokavice ........................................... 75 20.3 Elektro zaščitne rokavice ................................................. 76
21. Uporaba naprav z vgrajenim lastnim električnim napajanjem 77
21.1 Akumulatorske svetilke ................................................... 77 21.2 Radijske postaje ............................................................... 78 21.3 Ročno električno orodje z lastnim napajanjem .............. 78
22. Uporaba električnih naprav, priključenih na lastno napajanje 79
22.1 Električni agregat ............................................................. 79 22.2 Razdelilna omarica ........................................................... 82 22.3 Električni podaljški ........................................................... 85 22.4 Električni razdelilniki ........................................................ 87 22.5 Prehodi in adapterji .......................................................... 88 22.6 Električno ročno orodje ................................................... 89 22.7 Električni reflektorji .......................................................... 90 22.8 Namestitev prostostoječega reflektorja ......................... 92 22.9 Električne črpalke ............................................................. 93 22.10 Vzdrževanje električnih črpalk ........................................ 96
23. Priključitev naprav na elektrodistribucijsko omrežje ............... 98
23.1 Preverjanje omrežnih vtičnic z indikatorjem ................... 98 23.2 Vtičnice brez zaščitnega kontakta ................................. 100 23.3 Priključitev električnih naprav na elektro distribucijsko omrežje .................................................... 101 23.4 Obvezen varnostni preizkus vtičnice ............................ 101 23.5 Varnostni preizkus vtičnice z instrumentom ................ 103
24. Pregled električnih naprav po intervenciji .............................. 104
25. Periodični pregledi električnih naprav .................................... 105
25.1 Uporaba testerja ............................................................ 106 25.2 Navodila za izvedbo varnostnega preizkusa ................ 108 25.3 Preverjanje neprekinjenosti zaščitnih vodnikov ........... 111 25.4 Preizkus delovanja stikala RCD ...................................... 114
26. Zahteve za testiranje električnih naprav ................................. 117
27. Zaščita pred udarom strele ...................................................... 118
28. Statična elektrika ...................................................................... 119
29. Praktični napotki za varno delo ............................................... 120
30. Gasilska vozila ........................................................................... 125
30.1 Garažirana gasilska vozila .............................................. 125 30.2 Nova gasilska vozila ....................................................... 126
31. Razvojni trend ........................................................................... 129
32. Prva pomoč pri poškodbah z električnim tokom ................... 130
32.1 Reševanje iz območja poškodbe ................................... 130 32.2 Zdravniška pomoč .......................................................... 130 32.3 Zavarovanje področja .................................................... 131
33. Standardi in predpisi ................................................................. 131
34. Metode meritev na nizkonapetostnih električnih inštalacijah in strojih ..................................................................................... 133
34.1 Inštalacije ........................................................................ 133 34.2 Stroji ................................................................................ 133 34.3 Nizkonapetostna stikališča ............................................ 134 34.4 Meritve po VDE 701 in VDE 702 ..................................... 134 34.5 Prenosni električni aparati in orodja ............................. 134
Literatura in viri ................................................................................ 135
8
UVOD
Narava dela operativnih gasilcev zahteva uporabo električnega
orodja, naprav in opreme, ki ustrezajo varnostnim zahtevam in so
izdelani za težje pogoje operativnega dela. Pri uporabi je potrebno
dosledno upoštevanje navodil za uporabo in priporočil za varno delo.
Povečana nevarnost nastane zaradi uporabe vode kot sredstva za
gašenje. Voda v osnovi ne prevaja električnega toka, vendar delež
primesi spreminja to njeno lastnost. Ravno zaradi teh primesi pa so
gasilci izpostavljeni nevarnosti udara električnega toka.
Posebnost dela gasilca je, da običajno deluje v izrednih razmerah,
kjer so vsi dejavniki tveganja izredno visoki. Zato je pri delu potrebno
upoštevati vsa priporočila varstva pri delu in navodil s strani
proizvajalca opreme. Tudi če je naprava brezhibna in upoštevamo
navodila proizvajalca za varno delo z napravo, lahko pride do
poškodb, če napravo priklopimo na napajalno napetost, ki ne ustreza
tehničnim zahtevam za varno delo. Ko napravo priključimo na
električno napajanje in jo uporabljamo, smo sami zaščiteni toliko,
kolikor nas ščiti najšibkejši del v tokokrogu.
Ob priklopu naprave na varnostno in tehnično neustrezno vtičnico,
je delo gasilca, kljub temu da naprava ustreza vsem standardom in
priporočilom, življenjsko nevarno.
Največ nesreč in najtežje med njimi nastanejo bodisi zaradi
nepravilne uporabe, nepravilnega vzdrževanja ali pa zaradi
nepravilnega priklopa električnega orodja in naprav na elektro-
distribucijsko omrežje.
Namen te knjige je, da operativne gasilce seznanimo z varno
uporabo električnih naprav in da s tem preprečimo poškodbe zaradi
udara električnega toka.
9
1. OSNOVNI POJMI V ELEKTROTEHNIKI
1.1 Električna napetost
Električno napetost opredelimo kot razliko potencialov med
žicama, ki sta priključeni na električni vir (na primer na agregat,
akumulator in podobno). Električno napetost označujemo s črko U.
Napetostni potencial izražamo v voltih (V) in merimo z voltmetrom.
V Evropi se za nizkonapetostna omrežja uporablja napetost 230 V ~
50 Hz in medfazno napetost 400 V ~ 50 Hz pri trifaznem sistemu. Tudi
električni agregati, ki jih uporabljamo v gasilskih enotah, so izdelani
za enake napetosti.
1.2 Električni tok
Električni tok je usmerjeno gibanje delcev naboja. Označujemo ga s
črko I. Jakost električnega toka izražamo v amperih (A), merimo pa jo
z ampermetrom.
Jakost toka je odvisna od napetosti in notranje upornosti naprave,
ki je priključena. Nižja je upornost, večji je tok, ki teče skozi napravo.
1.3 Električna upornost
Električna upornost je lastnost materialov, da se upirajo pretoku
električnega toka. Električno upornost označujemo s črko R.
Izražamo jo v ohmih (Ω), merimo pa jo z ohmmetrom.
10
Pri izdelavi gasilske osebne opreme se uporabljajo tisti materiali, ki
imajo čim višjo električno upornost (seveda glede na dane možnosti).
Za prenos električnega toka uporabljamo materiale, ki imajo čim
nižjo upornost (na primer baker). Za električna grelna telesa pa
uporabljamo take materiale, ki imajo višje upornosti.
1.4 Frekvenca
Frekvenco opredelimo kot število nihajev v eni sekundi. To pomeni,
da se smer nosilcev naboja časovno spreminja. Frekvenco označimo s
črko f. Izražamo jo v hertzih (Hz), merimo pa jo s frekvencmetrom.
Frekvenca v evropskem elektrodistribucijskem omrežju je 50 Hz.
1.5 Enosmerni tok
Enosmerna napetost povzroči, da skozi nek porabnik teče
enosmerni tok. Gibanje nosilcev naboja je v tem primeru le v eno
smer. Lastnost enosmernega toka oziroma napetosti označujemo z
oznako DC.
Najbolj poznani predstavniki enosmernega toka so akumulatorji,
baterijski vložki, sončne celice in drugi.
1.6 Izmenični tok
Izmenična napetost povzroči, da skozi nek porabnik teče izmenični
tok. Pri izmeničnem toku se smer gibanja nosilcev naboja časovno
spreminja (v Evropi, in seveda tudi pri nas, frekvenca znaša 50 Hz in
11
gibanje nosilcev naboja se torej spremeni petdesetkrat v eni
sekundi). Lastnost izmeničnega toka oziroma napetosti označujemo
z oznako AC.
Najbolj običajna predstavnika izmeničnega toka sta električno
omrežje in električni agregat.
1.7 Električna moč
Električna moč je zmnožek napetosti in toka. Označujemo jo s črko
P. Električno moč izražamo v watih (W), merimo pa jo z merilnikom
oziroma izračunamo kot produkt napetosti in toka.
Koliko toka porabi določen porabnik, je odvisno od notranje
upornosti samega porabnika. Čim nižja je notranja upornost
porabnika, tem večji je električni tok in s tem sorazmerno je večja
moč in posledično tudi poraba.
1.8 Inducirana napetost
Inducirana napetost je tista napetost, ki se pojavi kot posledica
indukcije na nekem prevodnem materialu. V tem primeru ta predmet
nima neposrednega stika z izvorom električnega toka. Inducirana
napetost se pojavi v vodniku, ko le-tega premikamo skozi magnetno
polje.
Pojav inducirane napetosti je značilen ob atmosferskem praznjenju
(strela). Zaradi inducirane napetosti ob udaru strele, pa predpisi
določajo, da morajo biti vsi vgrajeni kovinski predmeti, ki so daljši od
dveh metrov, vedno ozemljeni.
12
1.9 Neprekinjenost
Neprekinjenost se nanaša na medsebojno povezavo vseh naprav, ki
se nahajajo v sistemu napajanja z električnim tokom. S tehničnega
vidika to pomeni, da je ohišje agregata povezano z zaščitnimi
kontakti na vtičnicah agregata. Na podaljšku je to povezava med
zaščitnim kontaktom vtikača in med kontaktom vtičnice na
podaljšku. Na sami napravi pa je to povezava med zaščitnim
kontaktom priključnega kabla in med ohišjem naprave. To pomeni, da
če napravo, preko podaljška, povežemo na agregat in nato s
testerjem preizkusimo povezavo med agregatom in napravo (na
primer ohišje črpalke), potem skupna upornost vseh povezav ne sme
presegati dveh ohmov. V času testiranja agregat ne deluje.
1.10 Električna prevodnost
Električna prevodnost je lastnost materialov, da prevajajo električni
tok in da pri tem nastanejo čim manjši padci napetosti ter posledično
tudi čim manjše izgube.
Merska enota za prevodnost je mikro siemens na centimeter
(S/cm). Kot primer lahko navedemo prevodnost deževnice, ki znaša
med 5 in 30 S/cm, in prevodnost morske vode, ki znaša približno
50.000 S/cm.
Za zaščito operativnih gasilcev pred udarom električnega toka, je
zaželeno, da je osebna oprema izdelana iz materialov, za katere je
značilna čim manjša električno prevodnost.
13
1.11 Napetost dotika
Napetost dotika je tista napetost, ki se ob okvari naprave, pojavi na
njenem ohišju.
Maksimalna višina napetosti dotika, je odvisna od namena uporabe.
V posameznih vrstah prostorov, je napetost dotika naslednja:
- v običajnih prostorih je napetost dotika 50 V,
- v posebnih prostorih (na primer v zdravstvenih prostorih) je
napetost dotika 25 V,
- v prostorih s povečano vlažnostjo in na bazenih pa je napetost
dotika 12 V.
Napetost dotika označujemo s črkama Uc.
Napetost dotika se lahko pojavi le za določen čas (t.j. za 0,04
sekunde). Še pred pretekom tega časa, pa mora nastopiti samodejni
izklop naprave. Izklop se samodejno izvede s pregoretjem talilnega
vložka, z odklopom avtomatske varovalke ali z izklopom stikala RCD.
Slika 1: Napetost dotika.
14
1.12 Izolacijska trdnost
Izolacijska trdnost predstavlja lastnost materialov, da do določene
napetosti ne prepuščajo električnega toka. Tovrstni materiali s tem
zagotovijo varnost pred dotikom delov, ki so pod napetostjo. Poleg
tega zagotavljajo izolacijo med deli, ki so pod napetostjo, in
preprečujejo odtekanje okvarnih tokov.
S pomočjo meritev odkrivamo poškodbe na izolaciji in prisotnost
prevodnih tekočin (na primer vlage). Pri izvajanju tovrstnih meritev,
moramo biti dovolj pozorni na to, da s samo meritvijo ne povzročimo
okvare na napravi.
2. OSNOVNI SIMBOLI V ELEKTROTEHNIKI
2.1 Simboli za označevanje
Temeljni simboli za označevanje, ki jih uporabljamo na področju
elektrotehnike in ki jih posledično moramo poznati tudi v praksi
ravnanja z električnimi napravami, so naslednji:
- U: simbol za napetost,
- V (volt): enota za višino napetosti,
- I: simbol za električni tok,
- A (amper): enota za tok,
- R: simbol za upornost,
- Ω (ohm): enota za upornost,
- f: simbol za frekvenco,
- Hz (hertz): enota za frekvenco (število nihajev v sekundi),
15
- P: simbol za moč (delo),
- W (watt): enota za moč,
- DC: enosmerna napetost ali enosmerni tok,
- AC: izmenična napetost ali izmenični tok,
- Ui: inducirana napetost,
- Rp: neprekinjenost - omska upornost povezave,
- S: električna prevodnost,
- Uc: napetost dotika,
- Uiz: izolacijska trdnost,
- L1, L2, L3: označevanje faznih vodnikov:
- N: označevanje nevtralnih vodnikov:
- PE: označevanje zaščitnih vodnikov:
2.2 Simboli v slikah
Oglejmo si nekatere znake za simbole v elektrotehniki, s katerimi se
najpogosteje srečujemo v praksi in katerih poznavanje je pomembno.
Z znakom, ki ga ponazarja spodnja slika, je označeno mesto za
priključitev ozemljitvenih vodnikov.
Slika 2: Znak za ozemljitev.
16
Spodnja slika prikazuje znak, ki se uporablja za generator ali izvor
električne energije.
Slika 3: Znak za generator ali izvor električne energije.
Znak, ki ga ponazarja naslednja slika, pa predstavlja vtičnico.
Slika 4: Znak za vtičnico.
3. ELEKTRIČNA ZAŠČITA
Pri zaščiti pred udarom električnega toka, se v praksi uporabljajo
različne tehnične rešitve.
Tovrstne rešitve so naslednje:
- izenačitev potenciala,
- zaščita s stikali RCD,
17
- uporaba ločilnih transformatorjev,
- uporaba naprav z dvojno izolacijo,
- uporaba izolacijskih zaščitnih sredstev,
- uporaba male varnostne napetosti (12 V).
3.1 Povezave za izenačitev električnega potenciala
Zaščito pred udarom električnega toka zagotovimo z medsebojno
povezavo vseh zaščitnih vodnikov na skupno točko in s povezavo na
ohišja električnih naprav. Zaščitni vodniki so, preko vtičnic agregata,
povezani na njegovo ohišje. Nato pa s povezovalnim kablom za
ozemljitev, povežemo ohišje agregata na zanesljivo točko ozemljitve
(na primer na strelovodno inštalacijo). Za to povezavo uporabimo
vodnik, ki je električno in mehansko ustrezen, rumeno-zelene barve
in s presekom vsaj 16 mm2. Pri izbiri ozemljitve pa moramo biti pazljivi
na izvedbo ozemljitve in izbiro mesta priključitve.
Slika 5: Povezava ohišja agregata na strelovodno inštalacijo.
18
Spodnja slika nam ponazarja povezavo zaščitnega vodnika na
agregatu.
Slika 6: Povezava zaščitnega vodnika na agregatu.
Najustreznejša je povezava na strelovodno inštalacijo, kovinsko
zunanjo svetilko za javno razsvetljavo ali na kovinsko konstrukcijo
večjega ozemljenega objekta.
Za obstoječe strelovode in električne naprave (na primer zunanje
svetilke), se v skladu s predpisi izvajajo periodične meritve. Zato je na
tej osnovi mogoče sklepati, da je tovrstna ozemljitev izvedena v
skladu s tehničnimi predpisi ter jo kot tako lahko varno uporabimo za
zaščito lastnih naprav.
19
Pritrditev mora biti izvedena tako, da zagotavlja ustrezen električni
spoj. Prav tako pa mora zagotavljati tudi ustrezno mehansko trdnost,
ki onemogoča samodejno ali nenamerno prekinitev povezave.
Spodnja slika ponazarja povezavo ozemljitve, električnega agregata
in črpalke.
Slika 7: Povezava ozemljitve, električnega agregata in črpalke.
20
Na naslednji sliki pa si za ta primer oglejmo še električno vezavo.
Slika 8: Električna vezava zaščitnih vodnikov.
21
3.2 Zaščita s stikali na diferenčni tok - stikala RCD
Zaščitno stikalo RCD predstavlja zaščitni element, ki ščiti pred
udarom električnega toka.
Slika 9: Stikalo RCD (enofazno).
Slika 10: Notranja vezava stikala RCD.
22
Zaščitno stikalo RCD deluje po načelu, da toliko električnega toka,
kot ga teče skozi zaščitno stikalo po L faznem vodniku, toliko
električnega toka mora teči tudi nazaj po N nevtralnem vodniku. V
primeru, da razlika tokov presega električno vrednost vgrajenega
stikala, pride do dvopolnega odklopa napajalne napetosti pri
enofaznem stikalu in do štiripolnega odklopa napajalne napetosti pri
trifaznem stikalu.
Slika 11: Stikalo RCD (trifazno).
Stikala RCD imajo, glede na svoj namen, naslednje tipske oznake:
- tip AC (namenjen je za izmenične tokove),
- tip A (namenjen je za izmenične in polvalne tokove) in
- tip B (namenjen je za enosmerne tokove).
23
Slika 12: Praktična vezava stikala RCD.
3.3 Uporaba zaščitnih stikal na diferenčni tok
Zaščita pred udarom električnega toka, ki jo zagotovimo s stikalom
RCD, je ustrezna še zlasti zato, ker je ozemljitvena upornost ozemljila
lahko bistveno višja.
To lahko ponazorimo tudi z naslednjim primerom. Pri uporabi
zaščitnega stikala, kjer je I = 30 mA, dopustna napetost dotika pa
znaša 25 V, je lahko najvišja dopustna vrednost ozemljitvene
upornosti 833 Ω. Če je napetost dotika 50 V pa je, v identičnem
primeru, najvišja dopustna vrednost ozemljitvene upornosti 1666 Ω.
V večini primerov, to vrednost dosežemo z uporabo zaščitne sonde,
ki jo zabijemo v vlažno zemljo.
24
Slika 13: Sonda.
Slika 14: Povezava na agregat.
25
V literaturi lahko zasledimo različne izraze, ki se uporabljajo za
zaščitna stikala na diferenčni tok. Poleg RCD, lahko zlasti v starejši
literaturi zasledimo še FID, FI, KZS in GFI. V sodobnejši literaturi pa se
uporablja oznaka RCD.
Pri zaščiti uporabnikov naprav, se v gasilskih enotah uporabljajo
stikala na diferenčni tok, ki znaša 30 mA. Za zahtevnejša opravila pa
se uporablja stikalo z odklopnim diferenčnim tokom, ki znaša 10 mA.
Ob preizkusu zanesljivost delovanja stikal na diferenčni tok, je
potrebno izvesti naslednja testiranja:
- napetosti dotika,
- izklopnega časa zaščitnega stikala,
- izklopnega toka zaščitnega stikala in
- upornosti zaščitnega vodnika.
Razlika tokov, do katere lahko pride na priključeni napravi, lahko
nastane zaradi naslednjih vzrokov:
- odtekanja električnega toka, in sicer preko ohišja v zaščitni
vodnik,
- odtekanja električnega toka ob prekinitvi zaščitnega vodnika, in
sicer preko ohišja v zemljo,
- odtekanja električnega toka zaradi slabe izolacije, in sicer v
zaščitni vodnik,
- odtekanja električnega toka zaradi slabe izolacije, in sicer v
okolico (stene, vodovodno napeljavo in podobno).
Zaradi specifičnosti narave dela v gasilskih enotah, ima vsaka
priključena naprava, oziroma vtičnica, svoje stikalo RCD. Zaščitno
stikalo mora zagotoviti izklop pri največ 30 mA, oziroma kar je še
ustreznejše, pri 10 mA in v času, ki je krajši od 0,04 sekunde. V praksi
to pomeni, da v primeru, ko se zaradi okvare pojavi nevarna napetost
na ohišju naprave, stikalo RCD izklopi napajanje naprave pred
26
porastom diferenčnega toka do vrednosti 10 mA ali 30 mA in sicer v
času, ki je krajši od 0,04 sekunde.
Pri zaščiti s stikali RCD, lahko za ozemljitev agregata uporabimo
ozemljitveni klin, ki ga zabijemo v zemljo z ustrezno vlažnostjo.
Pomagamo si lahko tudi s tem, da mesto ozemljitve namočimo z
vodo. Pri tem načinu mora biti inštalacija na agregatu izvedena tako,
da ima vsaka vtičnica svoje zaščitno stikalo na diferenčni tok. Vsi
zaščitni vodniki so med seboj povezavi, in sicer preko zaščitnih
kontaktov. Pri tej obliki zaščite, pa ne smemo uporabljati različnih
razdelilnikov. Za vsako uporabljeno napravo moramo torej uporabiti
svoj podaljševalni kabel.
3.4 Razdelilna omarica
V gasilstvu se trenutno uporabljajo tudi taki električni agregati, ki
žal ne ustrezajo predhodno opisanim varnostnim zahtevam. Seveda
je delo gasilcev s tovrstnimi agregati še posebej nevarno takrat, ko na
tak agregat priključimo več električnih naprav.
V tovrstnih primerih, se na obstoječe agregate lahko vgradi
dodatno varnostno razdelilno omarico, v kateri bi bila vsaka
posamezna vtičnica priključena na svoje stikalo RCD.
Zaščitna omarica bi bila v tem primeru lahko izdelana kot razdelilnik
in se kot taka tudi uporabljala kot razdelilnik. Vendar pri tem še
vedno velja opozorilo, da je na eno vtičnico dovoljeno priklopiti zgolj
en sam porabnik.
27
Slika 15: Povezave agregata, tokovnih stikal in vtičnic.
28
Slika 16: Vezalna shema razdelilne omarice s stikali RCD.
29
3.5 Uporaba ločilnega transformatorja
Pri priključitvi na elektrodistribucijsko omrežje, se v namen
zagotavljanja varnosti, uporabljajo ločilni transformatorji. Za tovrstne
transformatorje je značilno, da nimajo galvanske povezave med
delom transformatorja, ki je priključen na električno omrežje, in
delom transformatorja, ki ga priključimo na primer na električno
črpalko.
Slika 17: Transformator.
Iz slike je razvidno, da med navitji transformatorja ni povezave.
Ohišje transformatorja je izdelano iz izolacijskih materialov.
Priključki pa so izdelani tako, da ne obstaja možnost vdora vode. Med
navitjem, ki je priključen na električno omrežje, in navitjem, ki ga
30
priključimo na črpalko, se nahaja pregradna stena iz izolacijskega
materiala. Med primarno in sekundarno stranjo transformatorja, je
zagotovljena tudi večja električna izolacijska trdnost.
Slika 18: Električna vezava ločilnega transformatorja.
Pri delu z napravo, ki je varovana z ločilnim transformatorjem, se
nevarnost za uporabnika pojavi le v primeru, ko je le-ta istočasno v
stiku z dvema vodnikoma. V primeru, če se dotaknemo le enega
vodnika, se nam ne bo nič zgodilo, saj električni tok skozi nas ne bo
nikamor odtekal. Posebna lastnost električnega toka je namreč ta, da
teče le po zaključenem tokokrogu. V primeru, da je ta tokokrog
prekinjen, tudi električni tok ne teče; seveda vse do tedaj, ko se
tokokrog ponovno sklene. V primeru ločilnega transformatorja, sam
izhod iz transformatorja ni ozemljen in sklenitev tokokroga skozi
zemljo ni mogoča. Vendar pa takoj, ko na en izhod ločilnega
transformatorja priklopimo več porabnikov, nismo več varni. Tako v
primeru, ko pride do okvare na dveh napravah, ki sta priključeni na
isti izhod ločilnega transformatorja, nastopi nevarnost istočasnega
dotika. V tem primeru bo električni tok namreč stekel skozi naše telo.
Do enako nevarnega stanja pride tudi v primeru, če na starejši
agregat, brez ustrezne zaščite, priključimo dve ali več naprav.
31
Slika 19: Istočasni dotik dveh okvarjenih naprav.
Slika 20: Istočasni dotik dveh okvarjenih naprav s strani dveh oseb.
32
Pri okvari dveh naprav obstaja možnost, da se tokokrog zaključi
preko dveh oseb in zemlje. Zato za ločilni transformator velja, da na
en izhod transformatorja lahko priključimo zgolj enega porabnika.
3.6 Ločilni transformatorji z več sekundarnimi navitji
Ko želimo na en ločilni transformator priključiti več naprav,
uporabimo ločilni transformator z več galvansko ločenimi navitji.
Edina slaba lastnost ločilnih transformatorjev pa je ta, da so že za
manjše moči, dokaj veliki in težki.
Slika 21: Transformator z več sekundarnimi navitji.
33
3.7 Dvojna izolacija
Dvojna izolacija pomeni, da so vodniki v napravi izolirani proti
notranjim sestavnim delom in vgrajeni v ohišja iz izolacijskega
materiala.
Slika 22: Znak za dvojno izolacijo.
V skupino električnih naprav z dvojno izolacijo, sodijo tudi ročna
električna orodja v plastičnem izolacijskem ohišju. Ta orodja imajo na
priključnem kablu dvopolni vtikač brez zaščitnega kontakta.
Tipičen primer izdelka, ki ima dvojno izolacijo, je kabel. V njegovi
notranjosti so žice posamezno izolirane in vgrajene v plašč iz
izolacijskega materiala.
V gasilskih enotah se uporabljajo kabli, ki imajo ojačeno zunanjo
izolacijo iz neprevodnega materiala. Zunanji plašč ima pri tem
funkcijo drugega električnega izolatorja in zaščite proti mehanskim
poškodbam.
3.8 Mala napetost
Mala napetost se uporablja za delo v okoljih, kjer bi zaradi različnih
vplivov lahko prišlo do poškodbe z električnim tokom. Pri tem lahko
34
izpostavimo različna reševanja v plavalnih bazenih, reševanja v
cevovodih in podobno. Gre torej za uporabo v primerih, ko obstaja
povečana nevarnost dotika naprav, ki so pod električno napetostjo.
V primeru, če se uporabljajo električne naprave z lastnim
napajanjem, morajo biti le-te vgrajene v posebna ohišja z ustrezno IP
zaščito in tudi njihova napetost ne sme presegati 12 V. V primeru, da
se te naprave električno napajajo iz posebnega vira, pa mora biti ta
vir postavljen izven nevarnega območja.
4. ZAŠČITA PRED DOTIKOM, TUJKI IN VLAGO - IP
Stopnjo zaščite električnih naprav pred dotikom, vdorom tujkov in
vlago, izražamo z oznako IP. Zaščita IP je določena z IEE pravilnikom.
IP zaščita je za pripadnike gasilskih enot pomembna zato, ker vdor
vode ali prahu v električno napravo oziroma v električno orodje,
posredno povečuje nevarnost poškodb z električnim tokom.
Oznaka IP xx (kjer sta xx številki), ki se nahaja na napravi, nam torej
zagotavlja določeno stopnjo zaščite pred dotikom, možnim vdorom
tujkov v napravo ter pred vdorom vode oziroma vlage v napravo.
Poleg oznake IP, sta vedno dodani še dve številki. Prva številka
pomeni nivo zaščite pred dotikom in vdorom tujkov v napravo (trdnih
delcev - na primer prahu). Izraža se s številkami na lestvici od 0 do 6,
kjer posamezna številka pomeni:
- 0: brez zaščite,
- 1: zaščita pred vdorom delcev premera 50 mm (preizkus s
kroglico premera 50 mm),
35
- 2: zaščita pred vdorom delcev premera 12,5 mm (preizkus s
kroglico premera 12,5 mm in s testnim prstom),
- 3: zaščita pred vdorom delcev 2,5 mm (preizkus s trdo žico
premera 2,5 mm),
- 4: zaščita pred vdorom delcev 1 mm (preizkus s trdo žico
premera 1 mm),
- 5: zaščita pred vdorom prašnih delcev v obliki občasne
prisotnosti prašnih delcev,
- 6: zaščita pred vdorom prašnih delcev v obliki stalne prisotnosti
prašnih delcev.
Druga številka pri oznaki IP pa pomeni nivo zaščite pred vlago
oziroma pred vdorom vode. Izraža se s številkami na lestvici od 0 do
8, kjer posamezna številka pomeni:
- 0: brez zaščite (za suhe prostore),
- 1: zaščita pred kapljami vode (vertikalno padanje kondenziranih
kapljic),
- 2: zaščita pred kapljami vode (kondenzirane kapljice padajo pod
kotom do 15 stopinj),
- 3: zaščita pred kapljami vode (kondenzirane kapljice padajo pod
kotom do 60 stopinj),
- 4: zaščita pred pršenjem vode (pršenje z vseh smeri),
- 5: zaščita pred curkom vode z vseh smeri (šoba s premerom 6,3
mm, pretok 12 L/min),
- 6: zaščita pred pljuski vode (šoba s premorom 12,5 mm, pretok
100 L/min),
- 7: zaščita pri začasni potopitvi v vodo (potopitev do globine
najmanj 1 m, zgornji rob 15 cm pod vodo),
- 8: zaščita pred vdorom vode ob trajni potopitvi naprave (pogoje
določi proizvajalec).
36
Poleg navedenih številčnih oznak, pa je lahko dodana še črkovna
oznaka. Te so naslednje:
- H: visoko napetostna naprava,
- M: preizkus vodotesnosti je opravljen v gibanju,
- S: preizkus vodotesnosti je opravljen v mirovanju in
- W: potrebno je upoštevati dodatna določila zaščitnih ukrepov.
Za primer lahko vzamemo črpalko, ki ima najvišjo možno IP zaščito
68 (IP 68). Pri tem gre za popolno zaščito pred vdorom prašnih
delcev in omogočeno trajno delovanje v vodi do globine enega
metra. Za globlje potapljanje črpalke, pa mora biti oznaki dodana še
črka W. V tem primeru je globina potapljanja odvisna od dodatne
specifikacije, ki jo navede proizvajalec.
Električni podaljšek mora imeti vsaj IP 44. To pomeni onemogočen
dostop z žico enega mm in zaščito proti pršenju vode z vseh smeri.
Na osnovi navedenega zaključimo, da moramo za varno delo
uporabljati samo tiste naprave, ki imajo ustrezno IP zaščito.
5. DELOVANJE ELEKTRODISTRIBUCIJSKEGA
OMREŽJA
Oglejmo si, kako je v večini primerov izdelano nizko napetostno
elektrodistribucijsko omrežje. Iz transformatorja, ki z električno
energijo napaja določeno območje v TN-C sistemu, so do
uporabnikov speljani štirje vodniki. Trije izmed njih so fazni, četrti pa
je nevtralen in je v transformatorju povezan na zvezdišče. To
zvezdišče je preko ozemljila spojeno z zemljo. S tem je tudi določeno,
kateri vodniki so fazni in kateri je nevtralni. Obenem pa se na ta način
37
zagotavlja tudi delni odvod različnih atmosferskih prenapetosti v
zemljo.
5.1 Načini zaščite z ozemljitvijo
Sistem TN-S
Slika 23: Sistem TN-S.
Zaščitni vodnik PE je v omrežnem transformatorju povezan na
skupni ozemljitveni vodnik in na ozemljilo.
V tem primeru je zaščita zagotovljena z skupnim ozemljilom, do
porabnika pa je povezana s posebnim zaščitnim vodnikom.
38
Sistem TN-C-S
Slika 24: Sistem TN-C-S.
Pri tem sistemu je v transformatorju PEN vodnik povezan na
ozemljilo. Do porabnika sta povezana dva vodnika, in sicer fazni L ter
PEN, ki je obenem v funkciji N vodnika in zaščitnega PE vodnika. Pri
porabniku je zaščitni vodnik PE povezan na nevtralni vodnik. Za tak
način zaščite se v praksi uporablja izraz ničenje.
Sistem TT
Slika 25: Sistem TT.
39
V tem sistemu zaščite je omrežni transformator povezan na svoje
ozemljilo. Na strani uporabnika je izvedena lastna ozemljitev, s svojim
ozemljilom. Na ta ozemljitveni sistem so povezani vsi zaščitni vodniki
in ohišja naprav. Med ozemljitvenim sistemom pri transformatorju in
sistemom pri uporabniku, ni neposredne žične povezave.
Sistem IT
Slika 26: Sistem IT.
V tem sistemu omrežni transformator nima ozemljitvenega sistema.
Na strani uporabnika je izveden ozemljitveni sistem z lastnim
ozemljilom. Vsi zaščitni vodniki in ohišja naprav pa so povezani na ta
ozemljitveni sistem.
5.2 Distribucijsko omrežje
V praksi se za sisteme, kjer so trije fazni in en nevtralni vodnik,
uporablja izraz trifazni sistem. V primeru, ko je uporabnik priključen
samo na fazni in nevtralni vodnik, je to enofazni sistem.
40
Slika 27: Elektrodistribucijski transformator.
5.3 Nevarnost dotika
Če pridemo v stik z enim od faznih vodnikov in da imamo ob tem
dober stik z zemljo, potem skozi naše telo steče električni tok, ki se
preko zemlje zaključi v transformatorju.
Jakost električnega toka je odvisna od skupne upornosti. Čim večja
je ohmska upornost, tem manjši je tok, ki teče skozi naše telo.
41
Ob samem dotiku se tokokrog zaključi, in sicer med faznim
vodnikom, skozi telo v zemljo in nato po zemlji vse do ozemljila
transformatorja. Ozemljilo transformatorja je povezano z zvezdiščem
in s tem je tokokrog tudi zaključen.
Tok, ki steče skozi naše telo, je odvisen od višine napetosti (v tem
primeru je to 230 V) in od skupne upornosti. Upornost omrežja in
upornost zemlje, sta v tem primeru nizki. Posledica tega je, da je med
točko dotika in stikom z zemljo, praktično polna napetost (230 V).
Višina toka, ki bi v tem primeru stekel skozi naše telo, je odvisna od
naše lastne električne upornosti, upornosti zaščitne obleke in
obutve.
Na našo notranjo električno upornost nimamo bistvenega vpliva.
Seveda pa lahko električno upornost bistveno povečamo z uporabo
suhe obleke, obutve, rokavic in zaščitne čelade.
Nevarnost pred udarom električnega toka torej predstavljajo
razmere, ki nastopajo v tistem trenutku, ko naše telo tvori povezavo
med zemljo in faznim vodnikom.
42
Slika 28: Nevarnost dotika faznega vodnika.
5.4 Nevarnost medfaznega dotika
Ob intervencijah in odstranjevanju ovir za neposredno gašenje,
nastopi nevarnost dotika dveh faznih vodnikov. V tem primeru je
napetost medfaznega dotika 400 V in 230 V proti zemlji.
Veliko nevarnost medfaznega dotika, predstavlja tudi uporaba
različnih vmesnih prehodov, ki so bili izdelani doma in večinoma v
namen priključitve večjih varilnih transformatorjev.
43
Slika 29: Nevarnost dotika dveh faznih vodnikov.
6. TEMELJNA PRIPOROČILA ZA VARNO DELO Z
ELEKTRIČNIMI NAPRAVAMI
Temeljna priporočila za varno delo z električnimi napravami, so
zlasti naslednja:
- upoštevanje predpisov z varstva pri delu,
- izbira ustrezne opreme (glede na namen uporabe),
44
- električne naprave morajo imeti ustrezne certifikate (znak CE
pomeni, da so naprave ustrezno preverjene in izdelane v skladu
z veljavnimi predpisi),
- električne naprave morajo imeti tudi certifikat EMC (elektro
magnetno združljivost), kar pomeni, da so izdelane v skladu z
zahtevami pravilnika in da s svojim delovanjem nimajo
motečega vpliva na delovanje drugih naprav,
- potrebno je upoštevanje dodatnih priporočil (glede namena
uporabe posamezne naprave),
- zaradi specifičnosti uporabe naprav v gasilskih enotah, je
potrebna tudi ustrezna IP zaščita,
- po vsaki opravljeni intervenciji, vaji ali drugi uporabi naprav, je
potrebno izvesti vizualni pregled opreme (vsako napravo, ki je
poškodovana, ali za katero obstaja sum poškodbe, je potrebno
dostaviti na pooblaščeni servis oziroma izvesti tudi ustrezne
električne meritve),
- potrebno je redno vzdrževanje opreme (v ta sklop sodi redno
servisiranje in meritve na električni opremi),
- pri napravah je potrebno upoštevati predpisan skupni čas
uporabe in tudi življenjsko dobo uporabe električnih naprav ter
opreme.
7. BREZHIBNOST ELEKTRIČNE OPREME
Električne naprave in opremo, ki jo želimo uporabiti v gasilskih
enotah, lahko dejansko uporabimo šele potem, ko je bila na osnovi
izvedenih meritev ugotovljena njihova brezhibnost.
45
Meritve so verodostojne le, če jih opravi tehnično strokovno
usposobljena oseba in s pomočjo uporabe ustreznih verificiranih
inštrumentov.
Priporočljivo je, da se vizualni pregled električne opreme opravi po
vsaki intervenciji oziroma sleherni uporabi.
Pregled, ki vključuje celostni pregled, vključno z električnimi
meritvami, pa je potrebno izvesti vsaj dvakrat letno.
Električne naprave in oprema, na katerih se zaznajo električne ali
mehanske poškodbe ali za katere obstaja sum, da so lahko
poškodovane, se ne smejo uporabljati pod nobenimi pogoji.
Med poškodbe električnih naprav in opreme (na katere moramo biti
pozorni), uvrščamo naslednje:
- mehanske poškodbe,
- poškodbe ohišij in izolacije, zaradi staranja materiala,
- poškodbe izolacijske trdnosti,
- izpostavljenost vlagi,
- vdor vode v napravo,
- poškodovana IP zaščita,
- prisotnost vlage in prašnih delcev,
- poškodovani zaščitni pokrovi naprav,
- izpostavljenost lugom in kislinam,
- nastanek poroznosti materialov,
- poškodbe, ki smo jih ugotovili na osnovi električnih meritev,
- prekoračitev življenjske dobe uporabe naprave.
46
8. OSEBNA ZAŠČITA IN OPREMA
8.1 Obleka
V namen zagotavljanja čim večje varnosti, je potrebno vzpostaviti in
ohranjati čim višjo električno upornost osebne gasilske opreme. Še
zlasti moramo biti pazljivi pri njenem shranjevanju. Prostori za
skladiščenje naj bodo suhi in primerno zračni. Izogibajmo se vlažnim
prostorom. Omarice za obleko naj bodo prostorne in dovolj visoke,
obenem pa naj zagotavljajo tudi vertikalno kroženje zraka.
Po vsaki intervenciji je potrebno obleko očistiti. Saje, prah in blato,
namreč močno zmanjšajo površinsko električno upornost obleke.
Obleka, ki je umazano od saj, je dosti boljši prevodnik kot čista
obleka. V kolikor je prisotna vlaga ali če je obleka premočena, pa v
kombinaciji s sajami tvori prevodni sloj, ki še dodatno poveča stopnjo
nevarnosti za gasilca.
8.2 Obutev
Obutev predstavlja osnovno električno izolacijo med telesom
gasilca in zemljo. Mokra in poškodovana obutev tako predstavlja
dodatno nevarnost pred udarom električnega toka.
Med preventivne ukrepe sodi zlasti ustrezno shranjevanje obutve.
Mesto, kamor shranjujemo obutev, naj bo vsaj 10 cm dvignjeno od
tal. S tem namreč zagotovimo ustrezno sušenje in preprečimo
nastajanje vlage v obutvi. Shranjevanje obutve na betonski podlagi je
še posebej neustrezno. Pri povečani temperaturni razliki, med
zrakom in betonsko površino, se namreč na slednji pojavi površinsko
47
rosenje. V primeru, da na betonsko podlago postavimo nek material,
se ta točka rosenja prestavi na njegovo površino. Enako se dogaja z
obutvijo. Točka rosenja se prestavi v notranjost obutve in poleg že
vnesene vlage, še poveča notranjo vlažnost obutve.
8.3 Izolacijske rokavice
Pri intervencijskih delih (na primer za odstranitev glavnih varovalk)
je obvezna uporaba elektro zaščitnih rokavic. Tovrstne zaščitne
rokavice ne smejo biti mehansko poškodovane. Izdelane morajo biti
iz izolacijskega materiala in morajo imeti nepoškodovane oznake, iz
katerih je razviden tudi njihov namen.
Slika 30: Elektro-zaščitne rokavice.
8.4 Delovne rokavice
Tako kot za vso ostalo opremo, tudi za delovne rokavice velja, da je
umazana in mokra rokavica veliko boljši prevodnik kot suha. Tudi
48
rokavice imajo namreč na začetku intervencije drugačne lastnosti
glede prevajanja električnega toka (so slabši prevodnik) kot pa med
samo intervencijo in po zaključku le-te (lahko postanejo prevodnik za
električni tok). Po intervenciji je zato obvezna odstranitev raznih
nečistoč in saj. Rokavic, ki so poškodovane ali prepojene z raznimi
prevodnimi tekočinami (kot so kisline, lugi in podobno) pa ne
uporabljamo. Tudi rokavice je potrebno, po uporabi in čiščenju,
najprej osušiti ter nato hraniti v suhem in zračnem prostoru.
8.5 Zaščitna čelada
Zaradi morebitnega dotika z deli, ki so pod električno napetostjo, so
zaščitne čelade izdelane iz izolacijskega materiala.
Zaradi površinske prevodnosti električnega toka, moramo biti še
posebej pazljivi pri čistoči notranjega in zunanjega dela zaščitne
čelade. Tudi čelado moramo po vsaki intervenciji očistiti in osušiti s
suho krpo.
Slika 31: Gasilska čelada.
49
Na zaščitni čeladi niso dovoljene različne dodatne pritrditve
dopolnilne opreme s kovicami ali vijaki.
Zaščitnih čelad, ki so kakorkoli mehansko poškodovane, ne smemo
uporabljati.
8.6 Prostor za shranjevanje osebne zaščitne opreme
Zelo pomembno je, v kakšnem prostoru je osebna zaščitna oprema
shranjena. Prostor za obleke mora biti ustrezno zračen in suh, sicer
se bodo obleke ravno tako navzele vlažnosti. V zimskem času
oziroma po potrebi, moramo poskrbeti tudi za primerno ogrevanje
teh prostorov. Priporočljiva je tudi uporaba posebnih prostorov
oziroma sušilnic za sušenje oblek, obutve in rokavic. Suha zaščitna
sredstva pa nato pospravimo na ustrezna mesta, kjer so pripravljena
za naslednjo uporabo. Zaprte omarice, v katerih so shranjene
zaščitne obleke, morajo imeti odprtine na dnu ter na vrhu, tako da je
poskrbljeno za ustrezno prezračevanje. Enako velja za vse ostale dele
zaščitnih oblačil, kot so rokavice, škornji, čelade in podkape.
Poleg osebne opreme moramo pri shranjevanju posebno pozornost
posvetiti tudi orodju, kot so sekire, krampi, lopate, kladiva in
podobno. Vsa ta orodja imajo namreč v večini primerov lesene ročaje.
Les pa zaradi vsebovane vlage in površinskih nečistoč, ni izolator.
Vendar pa suhi in očiščeni leseni ročaji ob morebitnem dotiku delov,
ki so pod napetostjo, bistveno povečajo skupno upornost. S tem se
seveda zmanjša tudi nevarnost pred udarom električnega toka.
Orodja, ki ima lesene ročaje, pa kljub temu ne smemo namenoma
uporabljati kot pomožno sredstvo za odstranitev različnih delov pod
napetostjo.
50
9. NEVARNOST OB INTERVENCIJI
Pripadniki gasilskih enot (operativni gasilci) so pri izvajanju nalog
zaščite in reševanja izpostavljeni nevarnosti udara električnega toka.
Ta nevarnost je še posebej velika na naslednjih področjih:
- pri uporabi tistih naprav, ki za svoje delovanje potrebujejo
električno energijo,
- pri posrednem ali neposrednem dostopu do naprav in inštalacij,
ki so nameščene v objektih, na katerih se izvaja intervencija,
- pri izvajanju intervencij na območjih, kjer zaradi stika med
električnim omrežjem, zemljo ali objektom, pride do nevarnosti
približevanja ali dotika ter posledično do nevarnosti poškodb z
električnim tokom,
- pri dostopu do naprav, na katerih je lahko inducirana napetost,
- pri izvajanju intervencij v času vremenskih neviht,
- pri izvajanju intervencij na območjih, kjer je prisotno
visokonapetostno distribucijsko omrežje.
10. ZAŠČITA PRED UDAROM ELEKTRIČNEGA TOKA
Pri zagotavljanju varnosti pred udarom električnega toka, je
potrebno upoštevati veljavne predpise s področja varstva pri delu in
standarde s področja varne uporabe električnih naprav ter pravilnike
s področja vzdrževanja električnih naprav in opreme.
Ob vsaki intervenciji nastopijo negativne okoliščine. Te lahko, vsaka
posebej in tudi v skupnem učinkovanju, pripomorejo k zmanjšani
zaščiti pred udarom električnega toka. Zlasti prisotnost vode, delež
ionov v vodi in prevodnost njenih primesi, ki še povečajo njeno
prevodnost, povzročijo večjo nevarnost udara električnega toka.
51
Pomembno vlogo pri zaščiti pred udarom električnega toka, ima
tudi stanje osebne opreme. Še zlasti suha obutev in obleka, zaščitne
rokavice in ročno orodje, ki je zaščiteno z izolacijsko gumo, bistveno
pripomorejo k večji varnosti pred udarom električnega toka.
Slika 32: Meritve napetosti dotika pri suhih čevljih.
Slika 33: Izmerjena vrednost napetosti mokre obutve.
52
Izmerjena vrednost bistveno presega napetost dotika in kot taka
predstavlja nevarnost poškodb z električnim tokom.
Slika 34: Meritve napetosti dotika (mokra obleka).
Slika 35: Izmerjena vrednost napetosti mokre obleke.
53
Iz meritev je razvidno, da je ob dotiku faznega vodnika z mokro
obleko, izmerjena napetost dotika 230 V. Sorazmerno s tem nastane
tudi večja nevarnost pred udarom električnega toka pri mokri
zaščitni obleki.
V večini primerov, so pogoji za delo na začetku intervencije
bistveno drugačni kot na koncu le-te. Na začetku intervencije so tako
zaščitna obleka kot oprema in orodje, običajno suhi in naj bi bili tudi v
brezhibnem stanju. Pred koncem intervencije in že med samim
delom, pa se pogoji seveda spreminjajo. Že med delom lahko pride
do močenja in poškodb naprav. Tako imajo gasilci pogosto
premočene zaščitne dele oblačil (bodisi zaradi dežja, vode, s katero
gasijo, ali pa zaradi potu), zato se nevarnost udara električnega toka
se s tem močno poveča.
11. PRVI UKREPI OB NEPRAVILNEM DELOVANJU
ELEKTRIČNIH NAPRAV
Prvi ukrepi, ki jih moramo izvesti ob nepravilnem delovanju
električnih naprav, so naslednji:
- najprej onemogočimo dostop do nevarnega območja,
- na nevarnost opozorimo še ostale uporabnike,
- nato onemogočimo dostop tudi vsem tretjim osebam,
- takoj izključimo omrežno napajanje ali agregat,
- zatem izključimo tudi vse podaljške in porabnike,
- odstranimo in označimo napravo, na kateri je prišlo do okvare,
- nato poskrbimo, da ne bo prišlo do ponovne nenamerne
priključitve okvarjene naprave in
- nazadnje poskrbimo za servisiranje naprave.
54
12. UKREPI PRI GAŠENJU OBJEKTOV
12.1 Izklop objekta
Edina zanesljiva zaščita pred udarom električnega toka pri
intervenciji je izklop napajanja iz distribucijskega omrežja in tudi
izklop agregata (v primeru, da ima objekt svoje lastno napajanje, ki se
samodejno vključi ob izpadu omrežnega napajanja).
Posebno pozornost moramo nameniti tudi napravam za
neprekinjeno delovanje (UPS).
Objekt lahko izklopimo tako, da odstranimo varovalke ali pa s
pomočjo stikala RCD. Izklop v distribucijski priključni omarici pa
izvede dežurna služba elektrodistribucijskega podjetja. Novejši in
večji objekti imajo vgrajeno tudi tipko za izklop v sili.
12.2 Izklop področja
Izklop področja se nanaša na izklop iz centra za distribucijo
električne energije.
Elektro distribucijska podjetja imajo daljinski radijski nadzor, z
možnostjo vklopa in izklopa določenega področja. V primeru
intervencije, v kateri nastopa nevarnost poškodb zaradi električnega
toka, obstaja možnost, da preko centra za obveščanje (ReCO 112),
zaprosimo za posredovanje in izklop določenega območja. Po
prejemu obvestila o izklopu, se najprej prepričamo, ali je območje
resnično izklopljeno. Šele potem, ko smo izvedli testiranje in se
prepričali, da je območje izklopljeno, lahko začnemo z izvajanjem
55
tistih aktivnosti na intervenciji, ki so neposredno vezane na objekt ali
področje.
Po opravljeni intervenciji moramo območje delovanja zavarovati.
Šele po pregledu električnih napeljav, s strani pooblaščene osebe
elektrodistribucijskega podjetja in njegovim zagotovilom o varnosti
pred udarom električnega toka, lahko zapustimo območje.
Tudi ponovni vklop na distribucijsko omrežje se izvede zgolj v
soglasju s predstavnikom elektrodistribucijskega podjetja.
V primeru, da posredujemo na napravah visoke napetosti (kot so
daljnovodi, železniško omrežje in podobno), je potrebno pred in za
mestom našega posredovanja, žice kratkostično povezati in ozemljiti.
13. NEVARNOST DOTIKA ELEKTRIČNIH NAPRAV
Dotik naprave, pri kateri je fazni vodnik zaradi katerega koli vzroka
spojen z ohišjem, je nevaren. Taka naprava namreč predstavlja resno
nevarnost za nastanek težjih poškodb z udarom električnega toka in
obenem tudi za nastanek materialne škode ter požarov.
Do stika med faznim vodnikom in ohišjem lahko pride zaradi
naslednjih vzrokov:
- nepravilne vezave,
- okvare zaščitnega vodnika,
- poškodbe izolacije.
56
Slika 36: Nevaren dotik poškodovane električne naprave.
V primeru dotika naprave, ki je nepravilno priključena ali
poškodovana, namreč zaključimo električni tokokrog do elektro-
distribucijskega transformatorja. Skozi naše telo in nato po zemlji ter
vse do transformatorja, steče električni tok, ki je smrtno nevaren.
13.1 Električna zaščita
Osnovo zaščite pred udarom električnega toka predstavlja tehnična
rešitev, ki bo zagotavljala, da se na ohišju naprave ne bo pojavila
nevarna napetost. To zaščito dosežemo s povezavo ohišja naprave
na skupno ozemljitveno točko. Lahko pa jo dosežemo tudi z
električnimi zaščitnimi elementi, ki ob pojavu nevarne napetosti na
ohišju priključene naprave, zagotavljajo izklop napajalne napetosti.
57
13.2 Medsebojne povezave
S povezavo vseh kovinskih delov naprav dosežemo, da so vsi
kovinski deli na enakem električnem potencialu. S tem preprečimo,
da bi se na katerem koli kovinskem delu pojavila nevarna napetost.
Povezava med deli na napravi mora biti mehansko trdna. Skupna
upornost med posameznimi deli pa ne sme presegati skupne
upornosti 0,1 ohma.
Žična povezava med vsemi napravami v določenem sistemu, pa ne
sme presegati skupne upornosti dveh ohmov.
Slika 37: Medsebojne električne povezave kovinskih delov na vozilu.
58
13.3 Izklop napajalne napetosti
Za izklop napajalne napetosti se, ob pojavu nevarne napetosti na
ohišju električne naprave, večinoma uporabljajo stikala RCD.
Slika 38: Način vezave in delovanja stikala RCD.
Stikala RCD delujejo po načelu, da zaznajo vsako neželeno
odtekanje tokov. Ko je dosežena nastavljena vrednost, ta stikala
izklopijo priključeno napravo. Izklop deluje tako, da napetost na
ohišju okvarjene naprave ne preseže napetosti 50 V in da čas izklopa
ni daljši od 0,04 sekunde. Mejne časovne vrednosti izklopa stikal RCD,
pa so določene s standardom EN 61009.
Slika 39: Okvarno odtekanje električnih tokov.
59
14. GAŠENJE NAPRAV POD NAPETOSTJO
Na področju gašenja naprav, ki so priključene na električno
distribucijsko omrežje, so bile izvedene že številne meritve in tudi
raziskave. Vse tovrstne raziskave so usmerjene zgolj na meritve
električnega toka, ki bi v normalnih okoliščinah pri gašenju, tekel
skozi človeško telo. V primeru, če so zagotovljeni vsi izolacijski pogoji,
so vse te meritve sprejemljive, saj je pod takimi pogoji zagotovljena
optimalna varnost pred udarom električnega toka. Vendar pa v praksi
ob intervenciji nastopa veliko dejavnikov, ki zmanjšujejo izolacijsko
upornost in s tem povečujejo jakost toka, ki bi v tem primeru tekel
skozi človeško telo.
Za človeka so veliko nevarnejši izmenični tokovi. V literaturi
zasledimo zlasti naslednje orientacijske mejne vrednosti izmeničnega
toka in njegovega vpliva na človeško telo:
- 1 - 2 mA: prag zaznanja prisotnosti električnega toka,
- 2 - 3 mA: ob dotiku pride do močnega drhtenja prstov,
- 12 - 15 mA: nastopijo močne bolečine in težko odpustimo
napravo, ki je pod napetostjo,
- 20 - 25 mA: pride do paralize rok in oteženega dihanja,
- 50 - 80 mA: zastoj dihanja in zastoj delovanja srca,
- 3000 mA: nastopijo poškodbe tkiva.
Vsako povečanje upornosti, zmanjšuje vrednost toka, ki bi ob
dotiku stekel skozi naše telo. Izmerjena upornost (merjeno med
mokrima rokama) znaša približno 50000 ohmov.
Vsak izolacijski material, kot so oblačila in obutev, pripomore k
povečanju skupne upornosti in s tem tudi k zmanjšanju vrednosti
toka, ki bi ob dotiku stekel skozi naše telo.
60
Za dejansko ohmsko vrednost in izračune, pa moramo upoštevati
notranjo upornost človeškega telesa in upornost kože na mestu
vstopa in izstopa električnega toka v telo. Za izračune se na tej osnovi
uporablja vrednost 1600 ohmov.
Ob upoštevanju Ohmovega zakona, bi ob dotiku omrežnega
faznega vodnika in dobrem stiku z zemljo, skozi človeško telo tekel
tok jakosti 143,7 mA.
I = U
R =
230 V
1600 Ω = 143,7 mA
Pri tem je potrebno upoštevati pot, po kateri električni tok teče
skozi človeško telo. Najnevarnejše je takrat, ko tok teče po poti od
roke k nasprotni nogi in po poti od glave k nogi. V teh primerih
namreč velik del toka teče skozi srce. Za poškodbe srca pa so ti
tokovi znatno nižji in se po podatkih gibljejo od 2 do 6 mA.
V primeru, če z eno roko primemo fazni in nevtralni vodnik in da ob
tem nimamo povezave z ozemljenimi deli, se poškodbe nanašajo
samo na roko. Skozi roko v tem primeru teče tok jakosti približno
143,7 mA. Če imamo mokro obutev in stojimo na vlažni zemlji, potem
v tem primeru teče tok skozi celotno telo in sorazmeren del tudi
skozi srce. Taka situacija vedno predstavlja življenjsko nevarnost.
Ravno zaradi tega vzroka je tudi s predpisi določena napetost dotika,
ki lahko znaša največ 50 V. Za posebne prostore pa so napetosti
dotika nižje, in sicer so dovoljene vrednosti naslednje:
- zdravstveni prostori: največ 25 V,
- prostori, ki so namenjeni otrokom: največ 25 V,
- hlevski prostori: največ 25 V,
- operacijske sobe: največ 12 V,
- bazeni in savne: največ 12 V.
61
Oglejmo si še izračune posameznih električnih tokov, in sicer pri
različnih napetostih dotika.
Pri napetosti dotika 50 V:
I = U
R =
50 V
1600 Ω = 31,25 mA
Pri napetosti dotika 25 V:
I = U
R =
25 V
1600 Ω = 15,62 mA
Pri napetosti dotika 12 V:
I = U
R =
12 V
1600 Ω = 7,5 mA
Iz izračunanih vrednosti in zagotovljenega časovnega izklopa v
predpisanem času, je razvidno, da ob upoštevanju predpisov, ne
more priti do težjih poškodb z električnim tokom.
Oglejmo si primer uporabe faznega indikatorja z vgrajeno tlivko.
Izračun nam pokaže, da ob preizkusu skozi naše telo teče tok 0,2 mA.
I = U
R1 + R2 + R3
= 230 V
820000 Ω + 328400 Ω + 1600 Ω = 0,2 mA
I = električni tok
U = napetost (230 V)
62
R1 = upornost vgrajenega upora (820000 Ohm)
R2 = upornost tlivke preračunano (328400 Ohm)
R3 = upornost človeškega telesa (1600 Ohm)
Drugi način za preprečitev udara z električnem tokom pa je, da
zagotovimo čim večjo izolacijsko upornost. Zaradi uporabe vode za
gašenje, je praktično skoraj nemogoče zagotoviti čim večjo upornost
med deli, ki so pod napetostjo, in med gasilci. Na zmanjšanje
izolacijske upornosti vpliva že sama struktura vode. Električna
prevodnost vode je, glede na geografsko območje, zelo različna.
Morska voda, na primer, je zelo dober električni prevodnik. Zato je
uporaba morske vode za gašenje, kjer so v bližini naprave pod
napetostjo, za gasilce nesprejemljiva. Električna prevodnost vode je
odvisna od koncentracije ionov v vodi, njene temperature ter od
organskih in anorganskih primesi, ki so v njej.
Pri gašenju je zelo pomembna tudi razdalja gašenja in hitrost
vodnega curka. Varnostna razdalja je pomembna zato, da mesto
požara dosežemo z razpršenim vodnim curkom. Ko vodni curek
potuje skozi zrak, se z njim tudi meša. Ustvarijo se vodne kapljice,
med katerimi je zrak, ta pa deluje kot električni izolator.
1000 V 110 kV 220 kV 380 kV
razpršen curek 1 m 3 m 4 m 5 m polni curek: Ø12 mm 3 m 8 m 9 m 10 m polni curek: Ø16 mm 5m 10 m 11 m 12 m polni curek: Ø20 mm 7 m 12 m 13 m 14 m polni curek: Ø24 mm 9 m 14 m 15 m 16 m
Slika 40: Minimalne razdalje za gašenje (Ložnar - Kranjc).
V gasilskih priročnikih in strokovnih člankih revij zasledimo
minimalne razdalje, ki so potrebne pri gašenju naprav pod
63
napetostjo. Te razdalje se nanašajo na predpostavko, da je
zagotovljena dovolj velika razpršenost vodnega curka. Z
razpršenostjo se namreč močno poveča električna upornost.
14.1 Meritve napetosti dotika
Iz meritev je razvidno, da se višina izmerjene napetosti manjša z
razdaljo. Na to zmanjšanje pomembno vpliva razpršenost vodnega
curka. Meritve so izvršene z uporabo vode s prevodnostjo 200 S.
Slika 41: Izmerjene napetosti na razdaljah od 1 do 8 metrov.
- testna napetost: 230 V
- razdalja A: 1 m, izmerjena napetost: 210 V
- razdalja B: 2 m, izmerjena napetost: 167 V
64
- razdalja C: 4 m, izmerjena napetost: 42 V
- razdalja D: 8 m, izmerjena napetost: 9 V
14.2 Gašenje visokonapetostnih naprav
Pri gašenju visoko napetostnih naprav, se uporablja sistem gašenja
z vodnim curkom, ki se časovno prekinja. Ta način pa je tehnično zelo
zahteven. Vodni top (monitor) mora namreč zagotoviti paketno
(impulzno) gašenje. Pri takem gašenju vodni top izstreli določeno
količino vode, nato počaka, da ta voda opravi določeno pot, in
postopek ponavlja. Tudi pri tem načinu gašenja je seveda še vedno
potrebno upoštevati minimalno varnostno razdaljo.
Slika 42: Paketni curek.
65
14.3 Ročniki za gašenje naprav pod napetostjo
Za gašenje naprav, ki so pod napetostjo, se uporabljajo tudi posebni
ročniki. Ti delujejo po načelu ustvarjanja razpršenih vodnih kapljic.
Enako kot velja za vse ostale naprave, je tudi pri uporabi posebnih
ročnikov potrebno dosledno upoštevati navodila proizvajalca.
Slika 43: Posebni ročniki za gašenje električnih naprav pod napetostjo.
14.4 Gašenje kuhinj
Pri kuhinjskih požarih, je za gašenje kuhinjskih nap, televizorjev,
pečic, pomivalnih strojev in ostalih električnih hišnih aparatov, zelo
66
primerna uporaba prenosnih vodnih gasilnih aparatov na stisnjen
zrak (na primer IFEX). Pri gašenju moramo vedno upoštevati
ustrezno varnostno razdaljo.
Pri gašenju kuhinj, moramo po lokalizaciji požara izklopiti omrežno
električno napajanje. S tem zagotovimo varen vstop v prostor pri
nadaljevanju intervencije.
Slika 44: Prenosni vodni gasilni aparat na stisnjen zrak (IFEX).
15. IZKLOP ELEKTRIČNIH NAPRAV IN INŠTALACIJ
Zelo pomembno je, da po gašenju in pred vstopom na
intervencijsko območje, izključimo električno napajanje. Obstaja
67
namreč velika verjetnost, da pri gašenju ni prišlo do samodejnega
izklopa električnega napajanja. Zaradi prisotnosti vode, prahu in
zmanjšanja izolacijske trdnosti električne inštalacije, je območje lahko
pod električno napetostjo, kar predstavlja veliko nevarnost pred
udarom električnega toka.
Slika 45: Napetost koraka.
Iz skice je razvidno, da se z večanjem razdalje koraka, veča nivo
napetosti in s tem tudi jakost toka, ki bi stekel skozi telo. Ravno
zaradi večje dotikalne razdalje pa so živali bolj izpostavljene
poškodbam z električnim tokom.
68
Na zaščito pred udarom električnega toka pomembno vpliva tudi
osebna oprema (obutev, obleka in podobno) ter vlažnost zraka.
Glede na napore ob intervenciji, je izmerjena električna upornost
operativnega gasilca, merjeno med stično površino zaščitne rokavice
in tlemi, bistveno nižja po opravljeni intervenciji. Nižja upornost
pomeni boljšo prevodnost in s tem posledično tudi skozi človeško
telo steče večji tok. Večji tok, ki steče skozi telo, pomeni za gasilca
večje tveganje za poškodbe, bodisi za opekline (zunanje in notranje)
ali pa za fibrilacijo srca (trepetanje - motnja v delovanju srčne mišice).
Zaradi vseh naštetih dejavnikov je priporočljivo, da vse objekte, ki
so priključeni na elektrodistribucijsko omrežje, že pred gašenjem
izključimo.
16. INDIKATOR PRISOTNOSTI ELEKTRIČNE
NAPETOSTI
V okviru osnovnega preprečevanja poškodb, ki nastanejo zaradi
udara električnega toka, bi bilo potrebno za vsakega operativnega
gasilca zagotoviti tudi brezkontaktni indikator električne napetosti, in
sicer kot del osnovne opreme.
S takim indikatorjem lahko gasilec pred neposrednim dotikom
preveri prisotnost električne napetosti na napravah, kot so električne
črpalke, električni kuhalniki, električne kovinske omare in podobno.
V primeru, če indikator zazna napetost, nas opozori na nevarnost
(starejši indikatorji nas opozorijo svetlobno, novejši pa tudi zvočno).
V tem primeru se take naprave ne smemo dotikati, temveč je
potrebno poskrbeti za odklop naprave ali določenega dela objekta.
69
Uporaba indikatorja predstavlja osnovo za vsako nadaljnje delo z
električnimi napravami. Pred priključitvijo katere koli naprave na
agregat ali na omrežno vtičnico najprej preverimo, da na zaščitnem
kontaktu vtičnice ni prisotna električna napetost. V nasprotnem
primeru pa tega priključnega mesta ne uporabljamo in ga ustrezno
zavarujemo ter preko ustreznega strokovnega osebja poskrbimo za
odpravo nevarnosti.
Slika 46: Trenutno najprimernejši indikator prisotnosti električne
napetosti, ki deluje v območju od 70 V do 440 V izmenično 50 Hz
(tip Fluke LVD2).
Slika 47: Različice indikatorjev električne napetosti.
70
17. POSREDNA NEVARNOST PRED UDAROM
ELEKTRIČNEGA TOKA
V primeru, ko električni vodniki padejo na zemljo in ne pride do
izklopa električne napetosti, nastopi nevarnost udara električnega
toka. Tako mesto zavarujemo, da preprečimo dostop tretjim osebam
in poskrbimo za izklop električnega napajanja.
Če nismo povsem prepričani, ali je električno napajanje
izklopljeno, ravnamo tako kot v primeru največje nevarnosti.
Enaka nevarnost nastopi tudi pri črpanju vode iz kleti. Pri črpanju
vode v kletnih prostorih, moramo predhodno izklopiti električno
napeljavo za celoten objekt ali omenjeno območje. Ko smo poskrbeli
za izklop, se pred pričetkom del vedno prepričamo, ali je napetost
resnično izklopljena. V stanovanjskih naseljih izklop električne
napetosti običajno ni vprašljiv. Izklop se lahko izvede na daljavo, iz
distribucijskega centra. Objekt lahko izklopi dežurni električar
distribucijskega podjetja, lahko pa tudi sami izklopimo varovalne
elemente ali zaščitno stikalo za del objekta. Večji problem lahko
predstavljajo podjetja ali industrijske hale in prostori. V takih objektih
je napajanje določenih pomembnejših naprav pogosto izvedeno
ločeno z dveh strani. V kolikor poskrbimo za odklop le enega dovoda,
se lahko zgodi, da izklopimo dovod, ki trenutno ni v uporabi. V tem
primeru imamo na napravi ali delu objekta, kljub našemu prepričanju
o izklopu, še vedno lahko prisotno napetost z drugega napajanja.
Zato so vedno, še pred kakršnim koli nadaljnjim posredovanjem,
potrebna testiranja.
Predhodno vedno preverimo vtičnico, na katero bomo kasneje
priključili črpalko.
71
Oseba, ki postavi črpalko, naj jo po končani namestitvi tudi priključi
na električno napeljavo. Pri vsakem vmesnem posegu ali pregledu,
kjer se približamo območju delovanja, predhodno izključimo
električno napajanje.
V vsakem primeru je varneje, če izključimo celotno električno
napeljavo na objektu in uporabimo lasten električni agregat za
pogon črpalke.
18. NAPETOST KORAKA
V kolikor se nahajamo na območju, kjer je prišlo do padca žic
elektrodistributivnega omrežja ali daljnovoda, se lahko zgodi, da je
območje pod napetostjo. Padec napetosti je v vse strani in v globino
približno enak (odvisno je od prevodnosti zemlje). V primeru, če je na
razdalji enega metra izmerjena vrednost napetosti 500 V in razdalja
našega koraka 0,5 m, je izmerjena napetost koraka približno 250 V.
Pomembna je specifična upornost tal, ki lahko znaša od nekaj
ohmov do tisoč ohmov. Na skupno upornost vpliva tudi velikost
stične površine.
Napetost koraka je za nas nevarna zaradi koračne višine napetosti.
Ta višina napetosti, v sorazmerju z našo notranjo in skupno
upornostjo, namreč vpliva na višino toka, ki bi stekel skozi naše telo.
72
19. IZOLACIJSKA DELOVNA ORODJA
Izolacijska zaščitna sredstva se v gasilskih enotah uporabljajo za
preprečitev udara električnega toka. Med ta sredstva spadajo
gumijaste rokavice (z oznako za delo pod določeno napetostjo),
ročno orodje z izolacijsko zaščito, izvijači , kombinirane klešče in
podobno. Na vseh tovrstnih orodjih se nahajajo neizbrisljive oznake,
ki ponazarjajo, do katere višine napetosti jih še lahko uporabljamo.
Slika 48: Izolirani viličasti ključi.
Viličasti kovinski ključi so prevlečeni z izolacijskim materialom in
nam zato zagotavljajo zaščito pred udarom električnega toka. Iz
natisnjenih oznak je razvidno, do katere napetosti jih še smemo
uporabljati. Ključi s poškodovano izolacijo se ne smejo uporabljati.
Uporaba ročnega izolacijskega orodja za dela pod napetostjo, pa je
dovoljena samo tehnično strokovno usposobljenim osebam.
73
Slika 49: Izolirani izvijači.
Za delo pod napetostjo se uporabljajo posebni izvijači. Ročaj izvijača
je iz posebnega izolacijskega materiala, ki prekriva tudi telo izvijača.
74
Slika 50: Izolacijske klešče.
Klešče imajo ročaj, izdelan iz izolacijskega materiala. Na zgornjem
delu ročaja je rob, ki pri delu pod napetostjo preprečuje zdrs roke do
delov, ki se nahajajo pod napetostjo. Tudi pri kleščah moramo biti
pozorni na morebitne poškodbe ročajev. Orodja s poškodovano
izolacijo ne uporabljamo.
Delo pod napetostjo, z uporabo zaščitnega in ročnega
izolacijskega orodja, lahko izvaja zgolj tehnično strokovno
usposobljeno osebje.
75
20. IZOLACIJSKI DELOVNI PRIPOMOČKI
20.1 Izolacijske palice
Posebne izolacijske palice se uporabljajo za odstranitev nevarnih
delov, ki so pod napetostjo. Palice so izdelane iz izolacijskega
materiala. Na vmesnem delu imajo posebne obroče za povečanje
izolacijske poti in za prekinitev poti polzeče vode. Tudi uporaba teh
palic, za delo pod napetostjo, je dovoljena samo strokovno
usposobljenim osebam.
20.2 Posebne izolacijske rokavice
Izolacijske rokavice so izdelane iz posebnega izolacijskega materiala
in namenjene za delo, kjer nastane nevarnost poškodb z električnim
tokom. Uporabljamo pa jih v kombinaciji s posebnim izolacijskim
nastavkov za odstranitev NV varovalk v priključnih omarah.
Slika 51: Zaščitna rokavica za odstranitev NV varovalk.
76
20.3 Elektro zaščitne rokavice
V primeru, če uporabimo izolacijske elektro zaščitne rokavice in da
se dotaknemo faznega vodnika, potem skozi naše telo ne steče
električni tok.
Elektro zaščitne rokavice imajo zelo veliko električno upornost.
Uporaba teh rokavic nas ščiti pred udarom električnega toka.
Kljub temu, da so označene z izolacijsko trdnostjo do 5000 V, pa jih
uporabljamo samo za dela na nizkonapetostnem omrežju. Namen
njihove uporabe je odstranitev varovalk v razdelilni omari.
V primeru življenjske nevarnosti, jih lahko uporabi tehnično
strokovno usposobljena oseba za odstranitev vodnikov in naprav, ki
bi lahko ogrožali življenja.
Slika 52: Izolacijske elektro rokavice.
77
Pred uporabo elektro zaščitnih rokavic, moramo preveriti, če
nimajo mehanskih poškodb, če niso vlažne ali mokre in ali so čiste.
21. UPORABA NAPRAV Z VGRAJENIM LASTNIM
ELEKTRIČNIM NAPAJANJEM
21.1 Akumulatorske svetilke
Zaradi možne uporabe svetilk ob sočasni prisotnosti vode, napetost
akumulatorjev ali skupna napetost baterijskih vložkov, vgrajenih v
svetilke, ne sme presegati napetosti 12 V (običajno so v svetilkah
vgrajeni 6 V akumulatorji).
Slika 53: Ročna svetilka.
78
21.2 Radijske postaje
Tudi za radijske postaje velja enako kot za svetilke. Tudi napetosti
akumulatorjev za radijske postaje namreč ne smejo presegati
napetosti 12 V (običajno 7,2 V).
Slika 54: Ročna radijska postaja.
21.3 Ročno električno orodje z lastnim napajanjem
V okviru ročnega električnega orodja z vgrajenim lastnim
električnim napajanjem, se priporoča tako električno orodje, pri
79
katerem napajalna napetost ne presega 12 V. Pri orodju z lastnim
napajanjem in z ustrezno IP zaščito (npr. IP 68), pa je ta napetost
lahko tudi višja.
Slika 55: Vrtalka (12 V).
22. UPORABA ELEKTRIČNIH NAPRAV, PRIKLJUČENIH
NA LASTNO NAPAJANJE
22.1 Električni agregat
Naprava omogoča, da mehansko energijo pretvorimo v električno
izmenično enofazno ali trifazno napetost 230V/400V in frekvence 50
Hz. Izhodna moč je odvisna od moči bencinskega ali dizelskega
motorja in od vgrajenega generatorja. Izhodne vtičnice so povezane
preko ustreznih tokovnih zaščitnih stikal. Na agregatu je tudi
80
priključek za povezavo na ozemljitev. Ohišje agregata je galvansko
povezano z zaščitnimi kontakti na vtičnicah. Nekateri agregati imajo
na nadzorni plošči priključek za testiranje, oziroma preizkus povezav
zaščitnega vodnika na vtičnice. Posredno lahko na ta način
preverjamo tudi priključne kable in naprave, ki so priključene na
agregat. V času preverjanja agregat ni v obratovanju. Ta sistem
preverjanja se pojmuje kot pripomoček in ne kot meritev za
zagotavljanje varnosti pred udarom električnega toka.
Slika 56: Testiranje povezav na agregatu.
81
Nekateri agregati imajo vgrajen sistem za električni nadzor izolacije.
Ta nadzor izklopi priključene naprave, in sicer takoj, ko se zniža raven
izolacije, torej pred nastankom okvare.
Slika 57: Agregat.
Vsak agregat mora imeti stikalo za izklop v sili. Ta dvopolna tipka ali
stikalo izključi vse uporabnike, ki so priključeni na agregat.
Slika 58: Stikalo za izklop v sili.
82
22.2 Razdelilna omarica
Razdelilna omarica nastopa kot vmesni člen pri uporabi električnih
agregatov, ki nimajo vgrajene zaščite pred udarom električnega toka.
Starejši električni agregati niso bili izdelani v skladu z sedaj
veljavnimi standardi in tudi pri njihovi izdelavi niso bile upoštevane
značilnosti, ki so še posebej značilne za uporabo električnih
agregatov v gasilskih enotah.
Na nekaterih gasilskih vozilih je poleg agregata nameščena
električna omarica z vgrajenimi tokovnimi zaščitami. Vendar pa tudi
te omarice v večini primerov ne ustrezajo sodobnim standardom za
varno uporabo električne energije.
Rešitev za nadaljnjo uporabo starejših agregatov je, da se na
električni agregat priključi ustrezna električna omarica z vgrajenimi
elementi za zaščito pred udarom električnega toka in na katero nato
priključimo uporabnike.
Zahteve za električno omarico so naslednje:
- izdelana mora biti za ustrezno IP zaščito vsaj (IP 55),
- na agregat mora biti priključena s pomočjo CEE vtikača,
- imeti mora tipko ali stikalo za dvopolni izklop pri enofaznem
sistemu ali štiripolni izklop pri trifaznem sistemu,
- vtičnice morajo ustrezati vsaj IP 55 (želeno IP 67),
- vsaka od vtičnic mora imeti svoje stikalo RCD na diferenčni tok,
z izklopnim tokom maksimalno 10 mA (ravno zaradi specifičnosti
ob intervencijah, je primernejša vgradnja RCD stikal z izklopom
pri čim manjšem diferenčnem toku; primerna je uporaba KZS
zaščitnih stikal, saj imajo ta stikala poleg zaščite na diferenčni
tok vgrajeno tudi tokovno zaščito; glede na električne naprave
83
uporabljene v gasilskih enotah in uporabljene električne
podaljške, se vgradijo stikala KZS s tokovno zaščito 16 A),
- omarica mora imeti priključek za izenačitev potencialov in
- opremljena mora biti z nosilcem za pritrditev na vozilo, steno ali
za prostostoječo postavitev.
Slika 59: Razdelilna omarica.
84
Slika 60: Električna vezava razdelilne omarice.
85
22.3 Električni podaljški
Za električne podaljške, ki se uporabljajo v težjih pogojih dela,
veljajo posebni predpisi, ki zagotavljajo varnost pri njihovi uporabi.
Izdelani morajo biti v skladu a standardom SIST HD 22.4, v izvedbi HO
5RN - F.
Električni kabli morajo imeti dvojno zunanjo gumijasto izolacijo in
morajo zagotavljati ustrezno mehansko in natezno trdnost.
Vtikači in vtičnice podaljškov morajo imeti ustrezno IP zaščito, da se
prepreči vdor vode in prahu v času skladiščenja in ob intervenciji.
Primerna je uporaba podaljškov z IP 67.
Poleg ostalih zahtev, moramo upoštevati maksimalno skupno
dolžino podaljška. Tako je na primer podaljšek, s kablom preseka 3 x
2,5 mm² in varovan s tokovno varovalko 20 A, lahko dolg največ 57 m.
Slika 61: Električni podaljšek.
86
Pri uporabi moramo priključne kable namestimo tako, da ne more
priti do mehanskih poškodb in da že z samo namestitvijo zagotovimo
ustrezno varnost. Postavimo jih lahko na varno dostopna mesta,
pritrdimo na drevesa ali pa jih postavimo na opornike. Izogibamo se
voznim površinam in zagotovimo ustrezno višino za podvoz vozil. V
primeru, če so postavljeni talno in na vozno površino, jih mehansko
zaščitimo.
Ob uporabi električnih podaljškov moramo razviti celotno dolžino
kabla. V kolikor tega ne storimo, potem preostala dolžina kabla,
navitega na nosilec, predstavlja tuljavo, ki pa se zaradi prehoda toka
skozi vodnik oziroma tuljavo, greje in posledično lahko pride do
pregretja ali vžiga.
Slika 62: Odvit podaljšek.
87
Vklop posameznega električnega podaljška naj opravi oseba, ki ga
uporablja. V primeru, da začasno izključimo električni podaljšek, le-
tega ustrezno označimo in zavarujemo, da ne pride do nenamernega
vklopa s strani tretje osebe.
Na podaljšku morajo biti vgrajene ustrezne vtičnice in vtikači, in
sicer zaradi preprečitve priklopa na neustrezno mesto električnega
napajanja. Vtikači in vtičnice pa ne smejo biti poškodovani in tudi
priklop mora biti ustrezno izveden. Podaljške, pri katerih je viden
notranji vodnik kabla ali izvlečen kabel iz vtikača ali vtičnice, ne
smemo uporabljati.
Za čiščenje vtikačev podaljškov in vtičnic v namenski uporabi za
nizke napetosti, je prepovedana uporaba različnih kontaktnih tekočin
in kemičnih agresivnih sredstev.
Strogo je prepovedana priključitev podaljškov in električnih naprav
neposredno z žicami in to na katerikoli izvor električnega napajanja
nizke napetosti.
22.4 Električni razdelilniki
Električne razdelilnike uporabljamo samo takrat, ko je zaščitna
ozemljitev izvedena s pomočjo povezav vseh naprav in agregata.
Lahko pa jih uporabljamo tudi v primeru, ko se poslužujemo naprav in
orodij z dvojno izolacijo in ustrezno IP zaščito.
V nujnem primeru, ko razdelilnik priključimo na električno omrežje,
je pred priključitvijo potrebno s preizkuševalnikom izvršiti testiranje
na sami vtičnici in uporabiti vmesni varnostni člen na diferenčni tok
10 ali 30 mA. Priporočljiva je priključitev samo ene naprave na en
razdelilnik. V kolikor želimo priključiti več naprav, pa za vsako
napravo uporabimo svoj vmesni varnostni člen na diferenčni tok.
88
Na razdelilnik lahko priključimo več naprav oziroma električnega
orodja z dvojno izolacijo.
Slika 63: Električni razdelilnik.
22.5 Prehodi in adapterji
Prehodi in adapterji sodijo med izjemno nevarne pripomočke.
Njihova uporaba sodi med pogoste vzroke za nastanek poškodb z
električnim tokom.
Za njihovo domačo izdelavo so uporabljene neustrezne vtičnice,
neustrezni vtikači in neustrezni kabli. Tudi sama povezava ni izvedena
v skladu s predpisi. Prav tako niso upoštevana priporočila o
89
razbremenitvi na mestu priključka in dolžini žic v vtikaču in vtičnici.
Predpisi zahtevajo, da je zaščitni vodnik enkrat daljši od napajalnih
vodnikov. Ta zahteva je zato, da se pri natezni poškodbi prej
prekinejo napajalni vodniki kot zaščitni vodnik. Prav tako
najpogosteje niso opravljene nobene električne meritve in pogosto je
pozabljeno tudi na IP zaščito.
Uporaba tovrstnih pripomočkov je zato življenjsko nevarna.
V ta namen uporabimo vmesno razdelilno omarico, ki ima vgrajeno
RCD zaščito.
22.6 Električno ročno orodje
Tudi za ročna električna orodja velja, da morajo biti izdelana v
skladu z veljavnimi predpisi (CE znak) in da obenem zagotavljajo
ustrezno IP zaščito.
Slika 64: Znak CE.
Priporoča se nabava in uporaba električnega ročnega orodja z
dvojno izolacijo.
90
Slika 65: Električna rezalka z dvojno izolacijo.
Priključni kabli in vtikači ne smejo biti poškodovani. Posebno
pozornost je potrebno nameniti zaščitnim kontaktom na vtikaču, saj
le-ti ne smejo biti oksidirani, odlomljeni ali izkrivljeni. Priključni kabel,
zaradi svoje natezne trdnosti, ni namenjen za dviganje in spuščanje
električnega orodja (na primer iz lestve ali nadstropja). Prav tako ga
ne uporabljamo kot pomoč pri pritrditvi električne naprave (na
primer reflektorja).
22.7 Električni reflektorji
Električni reflektorji, ki so nameščeni na vozila in priključeni na
lasten električni agregat, ne predstavljajo večje nevarnosti za
uporabnike. Mehansko so povezani z ohišjem vozila in preko nosilcev
na agregat. Potrebno pa je paziti na to, da pri uporabi zaradi višine ne
dosežemo zunanjih električnih inštalacij.
91
Tudi premikanje vozila, ko je teleskop z reflektorji dvignjen, ni
priporočljivo. Obstaja namreč nevarnost, da se pri premikanju preveč
približamo kablom ali žicam elektrodistribucijskega omrežja.
Vsa ta opravila naj vedno opravi ista oseba.
Slika 66: Reflektor na vozilu.
Pri halogenskih reflektorjih se segreva tudi ohišje, zato je potrebna
še posebna previdnost pri premikanju ali pospravljanju, saj lahko
pride do opeklin ali do poškodb električnega kabla (če reflektor
pospravimo še preden se ohladi).
92
Slika 67: Prostostoječi reflektor.
22.8 Namestitev prostostoječega reflektorja
Reflektorji morajo biti izdelani v skladu z standardom SIST EN 60
598-2-8. Po novem standardu morajo imeti zaščitno mrežico in ob
uporabi morajo biti vedno nameščeni vsaj 2,5 m od tal.
Priključnih kablov ne uporabljamo kot pomoč za pritrditev
električnega reflektorja.
Pri namestitvi na prostem, moramo upoštevati ustrezne varnostne
ukrepe. Reflektorje moramo namestiti tako, da ne pride do
mehanskih premikov reflektorja (padec). Za napajanje uporabimo
ustrezne priključne kable, in sicer glede preseka vodnikov, vtikače
moramo postaviti na mesto izven dosega, kable podaljškov pa
93
moramo dokončno odviti in priključiti na tokovno in varnostno
ustrezno vtičnico. Pri postavitvi reflektorjev se, zaradi izsevane
toplote, upošteva tudi varnostna razdalja (obstaja nevarnost vžiga).
Ob vsaki prestavitvi električnega reflektorja, moramo najprej pri
izvoru izključiti napajanje, nato prestaviti reflektor in ponovno
vključiti napajanje.
22.9 Električne črpalke
Električne potopne črpalke predstavljajo najnevarnejšo električno
napravo, ki se uporablja v gasilskih enotah. Zato moramo dosledno
upoštevati vse varnostne predpise in navodila za varno delo.
Slika 68: Potopna črpalka.
94
Osnovna napaka pri zagotovitvi varnega dela je lahko storjena že
pri neustrezni nabavi črpalke. Pri nakupu moramo biti pazljivi na to,
da so na napravi navedeni tehnični podatki in CE znak, kar pogojuje,
da je naprava izdelana in preizkušena v skladu z ustreznimi predpisi,
iz navodil pa mora biti razviden namen uporabe ter tudi njeno
vzdrževanje. Priključni kabli morajo biti povezani neposredno na
črpalko. Njihova dolžina naj presega razdaljo med mestom črpanja in
mestom varne namestitve priključka. To pomeni, da mora biti
priključno mesto izven območja delovanja intervencijskega osebja.
Sama priključitev kabla mora biti izvedena s pomočjo uvodnic, ki
razbremenijo kabel pri upogibanju.
Pred namestitvijo črpalke, na samem mestu intervencije preverimo
nevarnost udara električnega toka. V primeru, da je v prostorih, ki so
v območju črpanja vode, prisotna tudi električna inštalacija, bo ob
dotiku z vodo nastopila nevarnost udara električnega toka.
Pred začetkom intervencije moramo brezpogojno izključiti
napajanje objekta iz elektrodistribucijskega omrežja.
Za ugotavljanje prisotnosti električne napetosti, se priporoča
uporaba brezkontaktnega indikatorja električne napetosti.
Namestitev črpalke in priključitev na električno napajanje naj opravi
ista oseba. V času delovanja črpalke ne vstopamo v območje njenega
delovanja. Za vsak poseg pa predhodno izključimo napajanje črpalke.
Pri uporabi električnih črpalk, moramo poleg oznake IP 68, biti
pozorni na dodano črko W. Ta črka pomeni, da črpalko lahko
potopimo globlje od enega m. Točna globina pa je podana s strani
proizvajalca.
Način črpanja vode, ko v namen pobiranje preostale vode, ročno
prestavljamo črpalko, ni dovoljen. Ob vsaki prestavitvi je potrebno
izvesti izklop črpalke in ponovno upoštevati predhodno opisane
95
varnostne napotke. Za priključitev črpalke uporabimo podaljške, ki jih
priključimo neposredno na agregat.
Ne priporoča se neposredna priključitev črpalke na elektro
distributivno omrežje. V primeru, da je to neizogibno, pa moramo
predhodno opraviti ustrezne meritve in zagotoviti ustrezno
električno varovanje oziroma zaščito.
Pri neizogibni priključitvi črpalke na napajanje iz objekta oziroma
javnega omrežja, najprej z brezkontaktnim indikatorjem preverimo
morebitno prisotnost napetosti na zaščitnem kontaktu vtičnice. Nato
pa z merilnikom, na primer z MI 2150 (ali enakovrednim drugega
proizvajalca), preverimo ustreznost pravilne priključitve vtičnice in
šele nato nadaljujemo postopek.
Črpalko postavimo na mesto črpanja vode in ustrezno namestimo
priključni kabel.
Slika 69: Vmesni RCD podaljšek.
96
Priklop potopne črpalke izvršimo preko vmesnega kabla z zaščitnim
stikalom na diferenčni tok, ki izklopi pri 10 mA in v času 0,04 sekunde
(RCD). Opozoriti velja, da omenjeni vmesni kabel ščiti uporabnika
(gasilca) le v primeru, ko je električna napeljava do vtičnice in na sami
vtičnici ustrezno priključena. V kolikor pa je vtičnica nepravilno
priključena, se lahko zgodi, da se na ohišju črpalke pojavi nevarna
napetost.
Postavitev potopne črpalke, priključitev ter kasneje izključitev
črpalke, naj opravi ista oseba. Če se upošteva navodila, da se črpalko
najprej postavi na mesto črpanja in šele nato priključi na električno
napajanje , se zmanjša nevarnost za poškodbe z električnim tokom. V
primeru vizualne kontrole delovanja črpalke, se ohišja črpalke ne
dotikamo. Pri prestavitvi črpalke pa vedno najprej izklopimo
električno napajanje, prestavimo črpalko in jo nato zopet vklopimo.
V vsakem primeru moramo za električno napajanja potočnih
črpalk, prednostno uporabiti električni agregat.
22.10 Vzdrževanje električnih črpalk
Po opravljeni intervenciji izvedemo vizualni pregled črpalke.
Posebno pozornost namenimo morebitni poškodbi priključnega
kabla in kontaktom na vtikaču. V kolikor je črpalka v kovinskem
ohišju, potem s pomočjo inštrumenta MI 2150 (ali enakovrednim
drugega proizvajalca) opravimo meritve povezav med zaščitnim
vodnikom in ohišjem črpalke. Meritve naj opravi tehnično strokovno
usposobljena oseba. Priporoča se evidenca opravljenih pregledov.
Zaradi staranja priključnih kablov, je potrebna periodična zamenjava
napajalnih kablov. To zamenjavo kablov naj opravi pooblaščena
tehnično strokovno usposobljena oseba.
97
Pri črpalkah, ki imajo za svoje delovanje vgrajen kondenzator, je
potrebno opraviti meritve zaščite pred preostalo napetostjo.
V primeru, ko je na črpalki potreben servisen poseg, pa ob
prevzemu vedno zahtevamo poročilo o opravljenih meritvah v
skladu s SIST EN 60204-1 VDE 701 IN VDE 702.
Slika 70: Meritve povezav zaščitnega vodnika.
98
23. PRIKLJUČITEV NAPRAV NA
ELEKTRODISTRIBUCIJSKO OMREŽJE
23.1 Preverjanje omrežnih vtičnic z indikatorjem
Postopek uporabe brezkontaktnega indikatorja električne
napetosti (FLUKE) je naslednji:
- pritisnemo zeleno tipko za vklop,
- lučka, ki je vgrajena v konici indikatorja, nas z utripanjem
opozarja, da naprava deluje,
- konico indikatorja prislonimo na zaščitni kontakt vtičnice (v
primeru, da je na tem kontaktu prisotna nevarna napetost, nas
indikator s stalnim svetenjem lučke in tudi z zvočnim signalom
opozori na nevarnost).
Slika 71: Preizkus zaščitnega kontakta.
99
Slika 72: Nevarna napetost na zaščitnem kontaktu.
Poleg tega pa lahko s tem indikatorjem preverimo prisotnost
napetosti na sami vtičnici. Konico indikatorja vstavimo v eno od
kontaktnih odprtin vtičnice in na eni nas indikator opozori na
prisotnost električne napetosti (kontakt, na katerega je priključen
fazni vodnik L). Pri novejših inštalacijah, grajenih po veljavnih
predpisih, je to leva kontaktna odprtina (s smeri uporabnika).
Slika 73: Prisotnost omrežne napetosti.
100
Izklop delovanja indikatorja izvedemo tako, da po uporabi za krajši
čas pridržimo zeleno tipko. Indikator se ob sočasnem pisku izključi. V
nasprotnem primeru, pa se po preteku približno petih minut,
indikator tudi sam izključi, na kar nas zvočno opozori.
23.2 Vtičnice brez zaščitnega kontakta
Na starejše vtičnice, ki nimajo zaščitnega kontakta, ne smemo
priključiti nobene električne naprave ali električnega podaljška.
Omenjene vtičnice niso izdelane po sedaj veljavnih standardih. Iz
dejstva, da niso odstranjene, lahko sklepamo na to, da v časovnih
rokih tudi niso bili opravljeni periodični tehnični pregledi in meritve
električne inštalacije ter jih zato ne smemo uporabljati. Odsvetuje se
tudi priključitev električnih naprav z dvojno izolacijo.
Slika 74: Neustrezna vtičnica.
101
23.3 Priključitev električnih naprav na elektro-
distribucijsko omrežje
V kolikor je le mogoče, se na intervencijah teh priključitev
električnih naprav izogibamo.
Priključitev električnih naprav na električno omrežje v objektu, kjer
se izvaja intervencija, se nanaša na uporabo zgolj ob manjših
intervencijah, kot je sesanje in prezračevanje. Na objektu ne smejo
biti vidne poškodbe električne inštalacije. Stene pa ne smejo biti
premočene in tudi ne deformirane zaradi vročine.
23.4 Obvezen varnostni preizkus vtičnice
V primeru, ko želimo napravo priključiti na električno omrežje,
moramo pred priključitvijo najprej z brezkontaktnim indikatorjem
preizkusiti, da na zaščitnem kontaktu ni prisotna nevarna napetost.
Na eni od dveh priključnih odprtin (običajno na levi strani) zaznamo
prisotnost fazne napetosti.
S tem ugotovimo, da je pravilno priključen fazni L vodnik, ne vemo
pa, ali je na vtičnico povezan N vodnik in ali je izvedena električna
zaščita. V TN - C sistemu zaščite je inštalacija izvedena tako, da je do
vtičnice povezan samo L fazni in N nevtralni vodnik. Za zaščito pred
udarom električnega toka je v vtičnici izvedena povezava med N
vodnikom in PE zaščitnim kontaktom. V praksi se za tako povezavo
uporablja izraz ničenje. Nevarnost za uporabnika nastopi v primeru
prekinitve dovodnega N vodnika. Če na tako vtičnico priključimo
električni aparat z dvojno izolacijo, ta ne deluje. Iz tega lahko
sklepamo, da je prekinjen zaščitni N vodnik. V primeru, da na tako
vtičnico priključimo aparat razreda 1 (na primer črpalko) se na ohišju
102
naprave pojavi nevarna fazna napetost. Fazni vodnik je v tem primeru
preko naprave spojen na ničelni vodnik, le-ta pa v vtičnici na zaščitni
vodnik in nato na ohišje naprave.
Enaka nevarnost nastopi ob prekinitvi dovodnega N vodnika na
priključku na elektrodistribucijsko omrežje.
Slika 75: Prekinitev ničenja.
Za preprečitev opisane nevarnosti je, pred priključitvijo na omrežno
vtičnico, obvezno varnostno testiranje vtičnice. Za preizkus vtičnice
je primeren preizkuševalnik Installcheck, katerega proizvaja METREL
(ali podoben). Z njim preverimo električno pravilnost povezave in
izmerimo, ali omrežna vtičnica ustreza varnostnim predpisom.
S prstom se dotaknemo kontakta TEST PE, ki se nahaja na levi strani
inštrumenta. V primeru nepravilne povezave vtičnice, nas inštrument
zvočno in z utripanjem PE led diode opozori na nevarnost. Nato pa,
če je seveda vse v redu, opravimo še preostali varnostni preizkus na
dotični vtičnici.
103
23.5 Varnostni preizkus vtičnice z instrumentom
Za preizkus uporabimo inštrument Installcheck MI 2150 ali
enakovrednega drugega proizvajalca.
Slika 76: Električne meritve omrežne vtičnice.
104
Preverjanje ustrezne tokovne zaščite je vezano na moč naših
naprav. Običajno so vtičnice na objektih varovane s 16 A varovalkami
ali z ustreznimi tokovnimi stikali. To pomeni, da na to vtičnico lahko
priključimo naprave, katerih skupni tok ne presega 16 A (torej, na
primer, eno večjo črpalko). Za priklop uporabimo vmesno stikalo na
diferenčni tok.
24. PREGLED ELEKTRIČNIH NAPRAV PO
INTERVENCIJI
Po opravljeni intervenciji je potrebno izvesti vizualni pregled
uporabljenih električnih naprav.
Najprej odvijemo uporabljene podaljške, pregledamo vtikače,
vtičnice in plašč kabla. V kolikor zaznamo poškodbe na plašču kabla
ali drugem delu naprav, je potrebna zamenjava (razna povijanja in
spajanja niso dovoljena).
V kolikor obstaja sum na možno poškodbo kabla ali naprave, je
potrebno opraviti ustrezne meritve na napravi oziroma električnem
podaljšku. Meritve opravi tehnično strokovno usposobljena oseba z
uporabo verificiranih inštrumentov.
Osnovni električni pregled lahko opravi strokovno usposobljena
oseba z inštrumentom MI 2150 (Installcheck) ali enakovrednim
drugega proizvajalca. Z njim lahko preizkusimo neprekinjenost
zaščitnega vodnika, izolacijsko upornost, pravilnost povezave
vtičnice, delovanje stikala na diferenčni tok, njegov izklopni tok
(max. 30 mA) in čas (0,04 sek).
105
Slika 77: Testiranje podaljška.
V kolikor je nastala poškodba locirana na začetku kabla je možno
skrajšanje poškodovanega kabla. Ta poseg naj opravi tehnično
strokovno usposobljena oseba. Poškodovane vtičnice je potrebno
strokovno zamenjati in opraviti meritve, in sicer v skladu s SIST EN
60204-1 in SIST EN 60439-1 - VDE 701 in VDE 702.
25. PERIODIČNI PREGLEDI ELEKTRIČNIH NAPRAV
Pregled vseh električnih naprav, ki jih uporabljamo v gasilskih
enotah, je potrebno opraviti dvakrat letno.
Pregled vsebuje naslednje elemente in ukrepe:
106
- vizualni pregled,
- preizkus delovanja,
- meritev impedance okvarne zanke,
- meritev impedance kratkostične zanke,
- napetost dotika,
- upornost povezav PE vodnika,
- izolacijsko upornost,
- meritev uhajavih tokov,
- preostalo napetost,
- preizkus dielektrične trdnosti in
- izdelavo poročila.
Za opravljanje meritev se uporablja ustrezna oprema s
certifikatom. Opravi jo oseba, ki je tudi strokovno usposobljena za
opravljanje meritev na električnih inštalacijah, električnih strojih in
napravah.
25.1 Uporaba testerja
Cenovno spremenljiva in tehnično zadovoljiva za osnovno
testiranje, je uporaba preizkuševalnika INSTALLCHECH MI 2150, ki ga
proizvaja Metrel.
Za zagotovitev varne in pravilne izvedbe preizkusa je obvezno
upoštevanje navodil, ki so priloženi preizkuševalniku.
107
Slika 78: Installcheck 2150.
Preizkuševalnik je namenjen enostavnemu preverjanju električnih
inštalacij. Omogoča preizkus povezav, izolacije in pravilne priključitve
napajalnih vodnikov.
Rezultati preizkusa so podani v dveh oblikah, sicer dobro - slabo
(ustrezno - neustrezno).
Mejne vrednosti so postavljene tako, da zagotavljajo zanesljivo
osnovno testiranje.
Uporabljena metoda omogoča odkritje vseh možnih nevarnih
napak.
108
25.2 Navodila za izvedbo varnostnega preizkusa
Varnostni preizkus omrežne vtičnice izvedemo tako, da najprej s
tipko ON/OFF vklopimo preizkuševalnik in prižge se ena od sredinskih
led diod. V tem primeru, da je to srednja dioda, je izbran način
testiranja, in sicer brez izklopa RCD stikala.
Za preizkus omrežnih vtičnic, brez vgrajenega RCD stikala,
pritisnemo tipko RCD in izberemo ustrezen način preizkusa. S
pritiskanjem tipke RCD, izbiramo med izklopom RCD, brez izklopa
RCD in meritvami v omrežju brez RCD. Izbrali smo sistem brez
vgrajenega RCD stikala in sveti spodnja led dioda ob RCD tipki.
Testni kabel priključimo na omrežno vtičnico. S prstom se
dotaknemo TEST PE kontakta na levi strani inštrumenta. V primeru
nepravilne povezave vtičnice, nas inštrument zvočno (in tudi z
utripanjem PE led diode) opozori na nevarnost. Pri pravilni povezavi
omrežne vtičnice, se prižgejo led diode L, PE, N.
V primeru da je v vtičnici obrnjen L in N, se prižge samo PE dioda. V
tem primeru merilni kabel izključimo iz vtičnice, ga obrnemo za 180
stopinj in ponovno priključimo na omrežno vtičnico. V primeru, če v
omrežni vtičnici ni priključen zaščitni vodnik, potem utripa PE dioda.
Testiranje vtičnice ni mogoče. Ob pritisku tipke TEST nas na napako
opozori tudi zvočni signal.
109
Slika 79: Nevarnost - ni priključen zaščitni vodnik.
V najnevarnejšem primeru, ko je fazni vodnik povezan na zaščitni
vodnik omrežne vtičnice, nas instrument ob dotiku TEST PE elektrode
(nameščena na levi strani preizkuševalnika), opozori na nevarnost z
110
zvočnim signalom in utripanjem PE led diode. V primeru da ob
pravilni priključitvi svetijo L, PE in N diode, pritisnemo tipko TEST.
Inštrument samodejno opravi vsa testiranja in prižge se led dioda OK.
Ta podatek nam zagotavlja ,da je vtičnica pravilno priključena na
električno omrežje. Podrobna razlaga pomena posameznih led diod
je podana na hrbtni strani preizkuševalnika.
Slika 80: Varnostno testiranje vtičnice.
111
Na enak način lahko preverjamo podaljške in razdelilnike. Podaljšek
priključimo na predhodno preizkušeno vtičnico in na njegovo vtičnico
priključimo preizkuševalnik. Preverjanje opravimo na enak način kot
preizkus omrežne vtičnice.
Pri takem načinu preverjanja razdelilnikov, testiramo vsako vtičnico
posebej.
25.3 Preverjanje neprekinjenosti zaščitnih vodnikov
Za testiranje neprekinjenosti povezav uporabimo posebne merilne
kable.
Vse teste opravimo brez prisotnosti omrežne napetosti. Naprave
morajo biti izključene iz omrežne vtičnice.
Na priključke preizkuševalnika priključimo rdeč in črn povezovalni
kabel.
S tipko ON/OFF vključimo in izključimo inštrument.
Če spojimo konice merilnih kablov, se prižge CONTINUTY led dioda
in zaslišimo zvočni signal.
Na enak način preizkusimo vse povezave zaščitnih vodnikov med
vtikači in ohišjem naprave.
Preizkusimo tudi povezavo zaščitnih kontaktov na vtičnicah
agregata in povezavo z ohišjem. V času meritev je agregat v
mirovanju.
Prav tako preizkusimo povezavo med vsemi kovinskimi deli
električnih naprav, stikalnih blokov, pokrovov in vrat razdelilnih
omaric.
112
S tem načinom preizkušanja ugotovimo zanesljivost povezav
zaščitnega vodnika in obenem smo prepričani, da povezave ne
presegajo uporovne meje dveh ohmov.
Slika 81: Meritve zaščitnih povezav na črpalki.
113
Slika 82: Meritve zaščitnih povezav na reflektorju.
114
Slika 83: Meritve zaščitnih povezav na razdelilniku.
25.4 Preizkus delovanja stikala RCD
Osnovni preizkus delovanja opravimo pri stikalu na diferenčni tok,
priključenem na električno napajanje. Pritisk na tipko TEST,
nameščeno na samem RCD stikalu, povzroči izklop električnega
napajanja.
115
Zanesljivejši je test z uporabo ustreznega inštrumenta ali
preizkuševalnika. V tem primeru se testira čas izklopa in tok, pri
katerem pride do izklopa.
Inštrument INSTALLCHECH MI 2150 najprej s priloženim kablom
priključimo na ustrezno vtičnico. S pritiskom na tipko TEST vključimo
inštrument. Izberemo samodejni preizkus z izklopom RCD zaščitnega
stikala (zgornja led dioda ob RCD tipki). Pritisnemo tipko TEST in v
kolikor je izmerjena vrednost v skladu z zahtevami se prižge led dioda
OK - RCD stikalo se izključi. Led dioda OK utripa, kar ponazarja, da je
RCD stikalo izključeno. Ponovno pritisnemo tipko TEST in s tem
izvršimo samodejno testiranje izolacije. Prižge se led dioda OK. RCD
stikalo je po meritvi potrebno ponovno vključiti.
Na enak način lahko testiramo pravilnost povezav podaljškov in
testiramo izolacijsko trdnost. Podaljšek priključimo na izmerjeno
vtičnico. Na vtičnico podaljška priključimo preizkuševalnik in
opravimo enak postopek kot pri meritvi vtičnice z izbranim izklopom
RCD stikala. Na ta način se testira morebitno prisotnost nevarne
napetosti na zaščitnem kontaktu, pravilnost in zanesljivost povezav,
neprekinjenost zaščitnega vodnika in električna izolacijska trdnost.
V primeru, ko izberemo testiranje brez izklopa RCD stikala, s tipko
RCD izberemo, da sveti srednja led dioda ob RCD tipki. Pritisnemo
tipko TEST inštrument opravi testiranje in prižge se led dioda OK.
116
Slika 84: Testiranje RCD stikal.
117
26. ZAHTEVE ZA TESTIRANJE ELEKTRIČNIH NAPRAV
Na osnovi EN standardov in predpisov, je potrebno redno testiranje
električnih naprav in opreme. Po vsakem posegu v napravo,je
potrebno opraviti ustrezne meritve. Za vsako popravilo je potrebna
uporaba originalnih nadomestnih delov in upoštevanje predpisov za
njihovo vgradnjo. Po opravljenem popravilu, je obvezno testiranje
naprave. Za testiranje lahko uporabimo Metrelov inštrument
MULTISERVICER MI 2170 ali MI 2171, ali enakovrednega drugega
proizvajalca.
Slika 85: Merilni inštrument Multiservicer MI 2171.
118
27. ZAŠČITA PRED UDAROM STRELE
Ob intervenciji, ki poteka v času nevihte, nastane velika nevarnost
udara strele. Posebno nevarnost predstavljajo lestve in električni
podaljški. V takih primerih se izogibamo uporabi lestev, v kolikor pa
je to neizogibno, moramo lestve povezati na ustrezno strelovodno
ozemljitev. Povezava mora biti izvedena z vodnikom ustreznega
preseka. Zavedati se moramo, da ob udaru strele vsak kovinski
predmet predstavlja anteno, v kateri se inducira električna napetost.
Nevarnost udara strele je sorazmerna z dolžino prevodnega
elementa. To pomeni, da daljša prosto postavljena kovinska lestev
predstavlja tudi večjo nevarnost.
Izogibamo se tudi uporabi električnih podaljškov. Posebno
nevarnost predstavljajo višinsko postavljeni priključni kabli.
Primerneje je prestaviti agregat čim bližje uporabnikom. S tem
zmanjšamo dolžino za nastanek inducirane napetosti.
V času neviht pa tudi izključeno distributivno omrežje predstavlja
veliko nevarnost. Dolgi nadzemni priključni kabli predstavljajo
antene, v katerih se ob udaru strele inducira napetost. Zaradi tega je
potrebno medsebojno povezati dovodne vodnike in spojiti z
ozemljitvijo.
Ob intervenciji v času nevihte, pazimo tudi na napetost koraka.
Zelo nevarno je prenašanje lestve, na primer, ko jo nosita dve osebi,
vsaka na svojem kraju lestve. Enako velja za prenos mokrih cevi in pri
delu z mokrimi vrvmi.
Tla predstavljajo električno upornost in ob udaru strele so lahko
razlike napetosti na določeni razdalji zelo velike. Ker večina toka teče
tam, kjer je najmanjša upornost, bo v primeru, če ustvarimo bolj
prevodno pot med dvema točkama, kot je po zemlji, tok stekel skozi
119
nas, aluminijasto lestev in skozi drugo osebo nazaj v zemljo. Tok
lahko steče skozi nas tudi v primeru, ko stojimo v širokem razkoraku,
ali ob hoji. Zato je priporočljivo, da ko se nahajamo na izpostavljenem
območju, počepnemo in da imamo stopal čim bližje skupaj. Če pa se
premikamo, je priporočljivo hoditi s čim manjšimi koraki in nogami
skupaj. Če iščemo zavetje, nikakor niso primerni objekti na samem,
pod krošnjo visokih dreves, ali na vrhu hriba.
28. STATIČNA ELEKTRIKA
Preverjanje upornosti talnih oblog za preprečitev statične elektrike
oziroma njenega odvoda, obravnava standard SIST EN 61340. To
preverjanje je posebno pomembno na bencinskih črpalkah in mestih,
kjer bi zaradi statične elektrike prišlo do okvare elektronskih naprav
in tam, kjer lahko pride do požara ali eksplozije.
Meritve lastnosti talnih oblog pred pojavom statične elektrike,
opravimo z ustreznim inštrumentom za merjenje upornosti in
uporabo posebnih kovinskih nastavkov mase 2,5 kg in 5 kg z naležno
površino premera 65 mm.
Statična elektrika se pojavi kot posledica trenja med dvema
izoliranima ploščama. Zaradi odprave vzroka nastajanja statične
električne napetosti, se za gasilske obleke uporabljajo materiali, ki ne
ustvarjajo statične elektrike. Pri delu ali posredovanju s hitro
vnetljivimi snovmi bi namreč ravno zaradi statične elektrike lahko
prišlo do požara.
Zelo pogost vzrok za nastanek statične elektrike, je uporaba
sintetične obleke in zapuščanje vozila. Ob izstopu iz vozila se zaradi
odmika od sedeža ustvari statična elektrika, ki v obliki električne
120
iskre, ob zadostnem približanju, preskoči na ozemljeni predmet
(vrata vozila). Novejša vozila imajo za odpiranje vrat kovinske ročice,
ki so povezane na ohišje vozila. Za izstop brez pojava statične
elektrike, moramo tako ves čas izstopa držati omenjeno ročico. V
tem primeru se statična elektrika sočasno z nastajanjem tudi izniči.
Posebno moramo biti pozorni na preprečitev nastajanja statične
elektrike ob intervencijah pri prometnih nesrečah. V kolikor je
mogoče, intervencijsko območje navlažimo z vodno meglo.
29. PRAKTIČNI NAPOTKI ZA VARNO DELO
Vsako električno orodje in napravo, za katero sumimo, da ne
ustreza varnostnim zahtevam, izločimo iz uporabe. Do servisiranja
moramo fizično onemogočiti njeno namerno ali nenamerno uporabo.
V primeru, da nam vtikač naprave zalije ali pade v vodo, te naprave
do nadaljnjega ne uporabljamo. Po intervenciji ga presušimo,
opravimo meritve izolacije in neprekinjenosti ter če so meritve v
mejah normale, vrnemo v uporabo.
Pred vsakim posegom ali dostopom do naprav, le te izključimo iz
električnega napajanja (kot primer lahko navedemo prestavitve
reflektorja ali potopne črpalke).
Pri črpanju vode z večjim številom električnih črpalk, moramo pred
vstopom v območje črpanja izključiti vse črpalke.
V primeru, da pride do mehanske poškodbe začasno postavljenega
električnega napajalnega kabla, se temu mestu ne približujemo.
Poskrbimo da druge osebe ne pridejo v nevarno območje. Izključimo
napajanje in podaljšek izključimo iz uporabe. Do deformacij
121
priključnih kablov lahko pride zaradi nepravilnega skladiščenja,
nepravilnega transporta in ob uporabi zaradi nepravilne postavitve.
Priključne kable in podaljške, na katerih se zazna pokanje zunanje
izolacije, je potrebno nadomestiti z novimi.
Pri novejših kakor tudi starejših objektih, je električna inštalacija
izvedena s pritrditvijo na strop. V primeru požara se poškodujejo
pritrditve in izolacija. Viseče žice v primeru, ko ni izklopljeno
električno napajanje, predstavljajo za gasilce veliko nevarnost udara
električnega toka.
Pri gašenju starejših stanovanjskih objektov nastopi dodatna
nevarnost, in sicer zaradi pronicanja vode skozi strop in v nižja
nadstropja. S tem se močno poveča električna prevodnost stenskih in
stropnih konstrukcij. Enaka nevarnost se lahko pojavi tudi ob
intervencijah ob puščanju vode v objektih.
Vsako pregretje električnih naprav in priključnih kablov poškoduje
izolacijske lastnosti naprav in opreme.
Menjava žarnic na reflektorju se izvaja samo po izvršenem izklopu
napajalnega kabla. Poskrbimo tudi, da ne pride do priključitve
napajalnega kabla s strani tretje osebe. Če žarnico menjamo takoj, je
potrebna previdnost zaradi vročih delov ohišja reflektorja.
Po vsaki namerni ali nenamerni zaustavitvi agregata, izključimo
glavno stikalo ali tipko za hitri izklop in jo ponovno vključimo, ko
agregat doseže polno delovanje.
Če agregat nima avtomatskega uravnavanja napetosti, je ob
priklopu predvsem asinhronskih motorjev (hidravlika za škarje in
razpirala) potrebno paziti, da je napetost stalno 230 V. V kolikor je
napetost manjša, se motor prične pregrevati in bimetalna zaščita ga
izklopi lahko že po 5 – 10 minutah delovanja. Ponovni vklop je mogoč
122
šele, ko se elektromotor ohladi. Reflektorji nam v tem primeru svetijo
z manjšo močjo (svetilnostjo). V kolikor je napetost previsoka (nad
230 V) ,se elektromotor ravno tako pregreje, žarnice v reflektorjih pa
nam, zaradi previsoke temperature, prej pregorijo.
Ob gašenju z vodo se požar gasi le toliko časa, da se ga omeji ter
prepreči njegovo širjenje. Dotikanje naprav v prostoru in dokončna
pogasitev pa se izvede šele, ko je v objektu ali delu objekta v katerem
gasimo, elektrika izklopljena in so izvedeni vsi potrebni preventivni
ukrepi pred ponovnim vklopom.
Pri delu je potrebno upoštevati naslednja varnostna pravila:
- izklop električne napetosti,
- preprečitev ponovnega vklopa,
- preverjanje, ali je naprava resnično brez napetosti.
Če sami poskrbimo za izklop električne napetosti vedno poskrbimo,
da nam ne bi tretja oseba, nenamerno ali namerno, ponovno izvedla
vklop. Če izklapljamo v omarici, jo zaklenemo in ključ shranimo,
varovalke pa damo na drugo mesto ali jih vzamemo s sabo. Odklop
ustrezno označimo s tablo.
Ko smo v prostoru ali objektu pogasili požar, je potrebno posebno
previdnost nameniti možnosti prisotnosti vnetljivih plinov. V
stanovanjskih prostorih so namreč naprave, ki delujejo s samodejnim
vklopom in izklopom (hladilniki, zamrzovalne skrinje, klima naprave,
štedilniki in pečice, luči na senzorje in podobno). V primeru, da se v
prostoru nahajajo vnetljivi plini, in da ne poskrbimo za izklop
električne napetosti, so lahko za ponoven vžig ali eksplozijo krive tudi
omenjene naprave.
Če v objekte vstopamo z IDA, se je potrebno zavedati, da ne
moremo uporabljati enega od čutil (ne moremo namreč vonjati). To
pomeni, da je za detekcijo plina potrebno uporabljati Ex-meter.
123
Pri postavitvi reflektorjev in svetlobnih stolpov se je potrebno
zavedati, da ti niso izdelani v Ex izvedbi in je zato njihova uporaba v
Ex območjih prepovedana. Ob intervencijah s prisotnostjo vnetljivih
snovi je zato potrebno upoštevati ustrezne razdalje, smer vetra in
druge dejavnike.
V primeru, če gasimo v območju visoke napetosti (na primer na
železnici), je potrebno po izklopu napetosti, z vseh strani
intervencijskega območja, žice med seboj kratkostično povezati ter
ozemljiti.
Pred vstopom v zaščiteno območje transformatorskih postaj (v
času intervencije), je obvezen izklop celotnega območja.
Za visoko napetost velja, da pride do preskoka, in ni potrebno, da
pride do neposrednega stika naprave visoke napetosti in gasilca ali
delov gasilskih intervencijskih vozil in naprav.
Pri postavitvi lestev, svetlobnih stolpov in drugih naprav, moramo
posebno pozornost nameniti varnostnim odmikom. Košara nam
lahko na koncu lestve niha tudi več kot en meter. Tudi teleskopi niso
togo nameščeni in zato nihajo. Gasilec v košari se z roko lahko
iztegne izven nje tudi do enega metra in več. Če pa ima v rokah kako
napravo ali orodje, je ta razdalja lahko tudi daljša. Vse možne
dejavnike je potrebno upoštevati pri minimalnih odmikih ob
postavitvah. Za visoko napetost velja, da bližje kot 5 m ne smemo
postaviti nobene naprave. Vsi ostali dejavniki se tej razdalji prištejejo.
V industrijskih objektih sami ne izklapljamo glavnih stikal in ne
odstranjujemo varovalnih elementov večjih moči. Pri izklopu namreč
lahko pride do močnega obločnega plamena, in sicer zaradi delovanja
električnih naprav. Pred izklopom napetosti je potreben izklop
delujočih naprav in šele nato se lahko izklapljajo glavna stikala ter
varovalni elementi.
124
Tudi ponovnega vklopa ne izvajamo sami. Pred vklopom se je
potrebno prepričati, če so vse naprave resnično izklopljene in če je z
električno napeljavo vse v redu. Za ponoven vklop naj poskrbi
pooblaščena oseba, in to šele potem, ko so bile opravljene vse
potrebne varnostne meritve napeljave in porabnikov.
Pri odklapljanju akumulatorja na vozilu, je priporočljivo najprej
odklopiti priključno sponko, ki je povezana na ohišje (običajno je to
minus pol) in šele nato drugo, ki je vezana neposredno na naprave.
Če odklapljamo najprej plus pol se lahko zgodi, da pride do
nenamernega stika z ohišjem in posledično do iskrenja. Iskra je dovolj
močna, da povzroči vžig hlapov vnetljive tekočine.
Posebno pozornost velja nameniti vozilom na bencinskoelektrični
hibridni pogon. V tovrstnih vozilih je namreč več zaporedno vezanih
nizkonapetostnih blokov baterijskih modulov, ki imajo skupno
napetosti preko 200 V. Te baterije napajajo visokonapetostni
električni sistem. V primeru trka in če se sprožijo zračne blazine,
sistem sam poskrbi za odklop visokonapetostnega napajanja.
Visoka napetost v kablih ostane še najmanj pet minut po odklopu
dovodnega napajanja.
Pri odklapljanju akumulatorjev se je potrebno prepričati, ali smo z
odklopom resnično poskrbeli za odklop napajanja. Vse več vozil ima
namreč že dva akumulatorja.
Če se zadržujemo na območju, kjer je povečana nevarnost strele, se
je potrebno, čim hitreje ter varno, umakniti iz izpostavljenih krajev in
odložiti vse kovinske predmete.
125
30. GASILSKA VOZILA
30.1 Garažirana gasilska vozila
V smislu zagotavljanja zanesljivega zagona pogonskega motorja
vozila, so akumulatorji vozila preko napajalnikov posredno priključeni
na omrežni izvor električnega napajanja.
V primeru, da je vozilo priključeno na poseben polnilec za polnjenje
akumulatorjev, mora le-ta biti izdelan tako, da zagotavlja galvansko in
električno ločitev med omrežno napetostjo in priključkom za na
vozilo. Napetost na priključku, ko le-ta ni priključen na vozilo, ne sme
presegati 12 V. Zaradi operativnih del v območju vozila, se priporoča
namestitev polnilcev v višini vsaj 2,5 m na tlemi. Na izhodu polnilca in
pri priključku na akumulator, pa morajo biti vgrajene varovalke za
tokovno zaščito.
Priključek na vozila se izvede:
- z avtomatskim odklopnikom,
- z magnetnim odklopnikom,
- z vtikačem za izvlek.
V primeru, ko vozilo priključimo neposredno na omrežno električno
napajanje, moramo zagotoviti ustrezno električno zaščito.
Vozilo priključimo preko stikala na diferenčni tok. Izberemo
ustrezno tokovno zaščito. Priporočljiva je uporaba RCD z diferenčnim
tokom 10 mA. Za priključitev uporabimo ustrezen CE motorni
priključek.
Vozilo priključimo preko ločilnega transformatorja. Ta način
priključitve zagotavlja ustrezno varnost pred udarom električnega
toka. Vozilo in električne naprave na vozilu nimajo neposredne
126
povezave z električnim omrežjem. Ločilni transformatorji morajo biti,
zaradi operativnega dela na vozilu, nameščeni vsaj 2,5 m na tlemi ali
pa ustrezno oddaljeni od vozila. Zaradi zagotavljanja varnosti ne
smejo biti izpostavljeni vlagi in prahu. Ker obstaja nevarnost
morebitne zmotne priključitve vozila direktno na omrežno napajanje,
morajo biti uporabljeni posebni vtikači in vtičnice kateri onemogočajo
zmotno priključitev na omrežne vtičnice. Samo v primeru uporabe
ločilnega transformatorja, se lahko za električno napajanje vozila
uporabi dvožilni kabel ustreznega preseka.
Uporablja se tudi sistem dvojnega transformatorja. Prvi
transformator, nameščen v garaži (2,5 m od tal), pretvori omrežno
napetost 230 V 50 Hz na 12 V 50 Hz napetost. To napetost preko
malonapetostnega priključka povežemo na vozilo in tu s pomočjo
transformatorja napetost 12 V 50 Hz pretvorimo v 230 V 50 Hz. Ta
način je še posebej primeren v primeru, ko za povezavo na vozilo
uporabljamo dodatne komunikacijske vodnike.
Priključitev vozil, neposredno na električno omrežje in brez
zaščitnih stikal na diferenčni tok ali porabe ločilnega
transformatorja, ni dovoljena.
30.2 Nova gasilska vozila
Že pri izbiri električne opreme, ki jo želimo namestiti v vozilo,
moramo upoštevati, ali je oprema izdelana za predvidene namene, ali
ima ustrezne ateste in ustrezno IP zaščito.
Pomembna je tudi sama namestitev v vozilo, da ne pride do
mehanskih poškodb in pretirane izpostavljenosti vlagi in vodi.
Ob prevzemu novega vozila in po vsaki nadgradnji, nam mora
izvajalec ali dobavitelj dati izjavo o skladnosti, s katero izjavlja, da
127
električna oprema, ki je vgrajena v vozilo ali priložena kot del
opreme, ustreza zahtevam standardov.
Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode določa, da se smejo
uporabljati samo proizvodi za katere je po predpisanem postopku
ugotovljena njihova skladnost.
Poleg tega mora vsaka naprava, ki je vgrajena v vozilo, in tudi vozilo
kot celota, imeti certifikat o ustreznosti EMC. To pomeni, da naprava
ne povzroča elektromagnetnih motenj nad dovoljenim nivojem in s
tem ne moti delovanja drugih naprav. Poleg tega pa certifikat
posredno zagotavlja tudi nemoteno delovanje naprave in imunost na
določen nivo okoljskih motenj.
Na novem vozilu, ki ima predvideno mesto za priključitev na
električno napajanje nizke napetosti, mora biti to mesto vidno
označeno z nalepko. Na nalepki so nedvoumni podatki na kakšen
električni varnostni sistem lahko priključimo vozilo.
Vozilu morajo biti priloženi tudi merilni listi, da so meritve izvedene
s SIST EN 60204-1 (VDE 701 in VDE 702).
128
Slika 86: Označitev mesta za priključitev ozemljila.
Vozilo mora imeti na vidnem in dostopnem mestu priključno mesto
za izenačitev električnega potenciala. Mesto mora biti označeno z
ustrezno nalepko.
129
31. RAZVOJNI TREND
(avtor: Milan Dubravac, poveljnik GZ Gorenjske)
Sočasno z razvojem električnih naprav, se povečujejo tudi zahteve
za njihovo varno uporabo.
Varna uporaba električnih naprav zahteva naslednje:
- nabavo opreme na osnovi strokovne izbire,
- strokovni prevzem nove opreme,
- seznanitev z navodili za varno in pravilno uporabo,
- časovni vizualni pregledi opreme in
- redno vzdrževanje električnih naprav in opreme.
V prihodnje bi bilo dobro razmišljati o odgovornih osebah v gasilskih
enotah, zadolženih za električne naprave. Smotrno bi bilo dodatno
izobraževanje teh gasilcev. Prav tako bi bilo priporočljivo, če bi že
imeli pridobljeno ustrezno strokovno izobrazbo elektrotehnične
smeri. Dodatno usposabljanje pa naj bi zagotovilo opravljanje meritev
električne opreme in naprav, dodatna znanja in veščine s področja
varstva pri delu in dodatne posebnosti uporabe naprav med
intervencijami. S tem bi se povečala varnost operativnih gasilcev na
intervencijah, vajah in delu, predvsem pa bi to zagotovilo uspešno in
učinkovito uporabo vseh naprav. Potrebno je namreč upoštevati
posebnosti uporabe teh naprav med intervencijami in vajami, in sicer
glede na ostale vrste uporab. Lahko gre namreč za nenavadne
razmere, ki zahtevajo hitro uporabo. V takih situacijah je možnost
napak seveda večja in s tem se posledično zmanjšuje varnost ter
učinkovitost samih naprav.
Vrsto, obseg in način usposabljanja, bi bilo potrebno doreči in
sistemizirati. Lahko bi potekalo v obliki nove specialnosti po
predpisanem programu ali pa na kakšen drug primeren način. Da bi
bil sistem učinkovit, je najpomembnejše, da bi bil obvezujoč za vsako
130
gasilsko enoto. Problem bi reševali tudi v okviru gasilskih zvez, vsaj
glede odgovornih oseb za opravljanje meritev.
32. PRVA POMOČ PRI POŠKODBAH Z ELEKTRIČNIM
TOKOM
32.1 Reševanje iz območja poškodbe
Če je poškodovanec v območju, kjer je prisotna električna napetost,
je potrebno najprej poskrbeti za varnost gasilca in drugih ljudi v
bližini. Zato takoj zahtevamo izklop električnega toka. Če izklop ni
mogoč, je potrebno pri gibanju v izpostavljenem območju, upoštevati
pravila gibanja v območju visoke napetosti (napetost koraka). Noge
moramo imeti stalno tesno skupaj, gibljemo pa se tako, da
podrsavamo s stopali, in sicer izmenično ter le po nekaj centimetrov.
Oseb se ne dotikamo, da ne pride do električnega udara zaradi razlike
potenciala. Priporoča se obvezna uporaba električno izolacijskih
zaščitnih rokavic in izolirnih palic. Če je možno, poškodovanca
umaknemo iz območja tako, da ga povlečemo za suhi del obleke ali
pa vir napetosti odmaknemo z izolirnim materialom.
32.2 Zdravniška pomoč
Vedno, ko pride do poškodb z električnim tokom, takoj zahtevamo
reševalno vozilo z ekipo nujne medicinske pomoči. Nato pa, če
poškodovanec ne diha in mu srce ne bije, takoj pričnemo s postopki
oživljanja. Umetno dihanje in zunanjo masažo srca izvajamo v
131
razmerju 2 : 30. V primeru srčne fibrilacije (plapolanje ventriklov), mu
lahko pomagamo le z defibrilatorjem, v kolikor je ta na razpolago.
Prvo pomoč nudimo vse do prihoda reševalcev.
32.3 Zavarovanje področja
Da ne bi prišlo do dodatnih poškodb, je potrebno zavarovati
območje, na katerem je prisotna električna napetost. Območje
ogradimo s trakom in poskrbimo za stalni nadzor nad območjem.
Obvestimo pristojne službe za odpravo nevarnosti (običajno je to
elektrodistribucijsko podjetje).
Po potrebi izvedemo tudi evakuacijo z nevarnega področja. Ljudi je
pri tem potrebno seznaniti s pravilnim gibanjem v območju.
Priporoča se drsni korak in preskok. V nobenem primeru se ne
dotikamo predmetov, rastlin ali soudeležencev.
33. STANDARDI IN PREDPISI
Sočasno s tehničnim napredkom in z uvajanjem novih tehnologij,
nastajajo tudi novi standardi in predpisi.
V Uradnem listu RS št. 41/2009 in št. 28/2009 sta izšla nova
pravilnika, in sicer Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne
inštalacije v stavbah (TSG-N-002:2009-06-20) in Pravilnik o zaščiti pred
delovanjem strele (TSG-N_003:2009).
V teh pravilnikih je upoštevana Evropska direktiva 987/48/ES o
določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih
standardov in tehničnih predpisov.
132
Namen predpisov in pravilnikov je v preprečevanju:
- nevarnosti električnega udara,
- nastanka gospodarske škode,
- nastanka eksplozije in
- električnega motenja delovanja ostalih naprav.
Za delo operativnih gasilcev, s sočasno uporabo električnih naprav,
trenutno ni posebnih standardov, ki bi urejali zahteve glede pogojev
dela, v katerih gasilci opravljajo svoje delo. Glede na zahtevnost so
najbližje standardi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na
gradbiščih. Iz tega sledi da morajo vse inštalacije ustrezati standardu
SIST HD 384.7.704.
Na vseh napravah, ki se uporabljajo v teh pogojih morajo biti
opravljene meritve ustrezne standardu SIST EN 60439-1.
Uporabljeni kabli za podaljške in naprave morajo imeti oznako
H07RN-F. Ta oznaka zagotavlja, da so izdelani za namensko uporabo
in v skladu s standardi. Poleg omenjene oznake je pomemben tudi
datum izdelave. Značilnost teh kablov je ta, da so odpornejši na
vodo, vremenske vplive in na mehanske poškodbe.
Vtičnice, ki so vgrajene na podaljške in v kolute podaljškov, morajo
imeti ustrezno IP zaščito in obvezno tudi pokrovček za preprečitev
vdora prahu in vode.
Uporaba raznih razdelilnih vtičnic ni dovoljena.
Vsaka naprava mora biti priključena preko lastnega RCD stikala z
diferenčnim odklopnim tokom do maksimalno 30 mA ali primerneje
10 mA.
Meritve in pregledi vseh električnih naprav, ki se uporabljajo v
gasilskih enotah, morajo biti izvedene tako, kot jih zahteva standard
SIST EN-60204-1.
133
34. METODE MERITEV NA NIZKONAPETOSTNIH
ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH IN STROJIH
34.1 Inštalacije
EN 61557: merilne metode za zagotavljanje kakovosti in varnosti NN
električnih inštalacij:
- meritve izolacijske upornosti,
- meritve impedance okvarne zanke,
- meritve neprekinjenosti zaščitnih vodnikov,
- meritve ozemljitvene upornosti,
- meritve in testiranje delovanja stikal RCD,
- meritve faznega zaporedja in
- meritve sistema za nadzor izolacije v IT ozemljitvenih sistemih.
34.2 Stroji
EN 60204-1: merilne metode za zagotavljanje kakovosti in varnosti:
- meritve neprekinjenosti zaščitnih povezav,
- meritve izolacijske upornosti,
- napetostni preizkus,
- zaščita pred preostalo napetostjo,
- funkcionalni preizkus.
134
34.3 Nizkonapetostna stikališča
EN 60439: meritve NN stikališč:
- preverjanje dielektričnih lastnosti,
- preverjanje zaščite pred zaostalo napetostjo,
- preverjanje izolacijske trdnosti.
34.4 Meritve po VDE 701 in VDE 702
Meritve po VDE 701 in VDE 702, so naslednje:
- meritve diferenčnega toka,
- meritve toka dotika,
- meritve nadomestnega uhajavega toka,
- funkcionalni preizkus,
- napetostni preizkus (električni preboj).
34.5 Prenosni električni aparati in orodja
- IEC 60745: mednarodni standard za ročna orodja,
- IEC 61029: mednarodni standard za prenosna ročna orodja,
- EN 50144-1,2: evropski standard za ročna orodja z vgrajenim
motorjem,
- VDE 702 T1: nemški standard za ponovne meritve na električnih
aparatih.
135
LITERATURA IN VIRI
Guzelj Janez, dipl.ing.: Zagotavljanje kakovosti in varnosti električnih
in drugih inštalacij, strojev, opreme in naprav.
Vrhovec Aleš, dipl.ing.: Meritve na električnih inštalacijah v teoriji in
praksi, Interno gradivo, Metrel, Horjul.
Ložnar - Kranjc, Jože: Elektrika in gašenje, spletni vir: www.ico-
emblemi.si/Elektrika_gasenje.doc.
Eurotest XA MI 3105, Navodila za uporabo, Interno gradivo, Metrel,
verzija 1.o, Horjul.
Installcheck MI 2150, Navodila za uporabo, Interno gradivo, Metrel,
Horjul.
Multiservicer MI 2170, MI 2171, Navodila za uporabo, Interno
gradivo, verzija 1.1., Metrel, Horjul.
Tehnična dokumentacija podjetja Eti Elektroelement d.d., Izlake.
Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v
stavbah, Uradni list RS RS št. 41/2009.
Pravilnik o zaščiti pred delovanjem strele, Uradni list RS št. 28/2009.