V SREDIŠČU POZORNOSTI

S proslave na Jezercih pod Krvavcem

Revolucija se nadaljuje, le v drugačnih pogojih

V nedeljo so se na Jezercih pod Krvavcem zbra l i borci K o k r š k e g u odreda, borci II. grupe odredov, kra­jani v^si izpod Krvavca , planinci in mladina, da bi počast i l i 42-letnico bo­jev ob prehodu II. grupe odredov z Gorenjske na Š t a j e r s k o . Proslave se je udeleži l tudi narodni heroj gene-ralpolkovnik J anko Sek i rn ik -S imon , takratni komandant Simonovega ba­taljona. O pomenu n a š e borbe i n o trenutnih t e ž a v a h , k i nas peste, pa je spregovoril predsednik M e d o b ­činskega sindikalnega sveta za G o ­renjsko Ivan Torkar. M e d drug im je dejal:

Tudi k r v a v i avgustovski dogod­ki leta 1942, ko je okupator skupaj z domačimi izdajalci uspel zadati hud udarec narodnoosvobodilnemu giba­l u , ni pomeni l konec odpora. Posle­dica teh k r v a v i h dogodkov so bile Prav nasprotne. Odpor se je k rep i l in

enkrat se je potrdilo, da so sile in možnosti naroda, k i ga vodijo pravi

ljudje, k i je enoten, k i se bori za svo­je Dravice in svobodo, neuničl j ive.

* Največja sila n a š e g a naroda je bi la takrat mladina in organizirana pol i t ična s i la — O F , znotraj te pa ko­m u n i s t i č n a partija. Danes, ko sliši­mo mnogo kr i t ičnih pa tudi nesamo-kr i t ičn ih razprav o vzrokih na š ih te­žav, ko nekateri krivijo za razmere samoupravni sistem, krivijo posa­meznike, n a š o organiziranost itd., prav ti n a j v e č k r a t pozabljajo, da so tudi oni sestavni del tega naroda, te d r u ž b e in da je ta d ružba p rak t i čno vsakemu nekaj dala, so to pr iznal i ali ne.

* Tudi v Kranju in na Gorenj­skem veliko govorimo o stabilizaciji , o do lgoročnem programu stabilizaci­je gospodarstva, o tem kaj bi morali , kaj lahko storimo in kaj ne. Pogosto se premalo zavedamo, da je uresni­čevan je vseh teh programov istoča­sno izvajanje diferenciacije. Prema­lo se mnogi zavedajo tudi, da so in

Računalniki za tržiške šolarje — V petek, 7. septembra, je bila v tovar­ni Peko mala slovesnost. Direktor Peka Franc Grašič je namreč učen­cem, vseh treh tržiških osnovnih šol, Grajzarjeve, Bračičeve in osnovne Jo/e Kokrškega odreda iz Križev, predal šest malih računalnikov, ki nhje je treba tebe j delo bo potrebovalo dobro podkovane mi delovnimi organizacijami gleda najdlje: že pred časom je začel uvajati po osnovnih šolah čevljarske krožke. Nekaj podobnega pripra­vlja zdaj tudi Bombažna predilnica in tkalnica, ki bo na ta način šo­larjem približala tkalstvo. A zdaj prihaja doba računalnikov. Zagoto­vo bo ta Pekov denar dobro naložen. Vseh šest računalnikov bo zaen­krat na Bračičevi šoli, kjer bodo uredili posebno sobo za računalni­štvo. Tu se bodo z delovanjem računalnikov seznanjali tudi šolarji ostalih dveh jol. Čez kakšni dve leti pa bo verjetno že vsaka tržiška šo­la imela na voljo svoje računalnike in opremljeno računalniško sobo. Svet tehnike in napredek pač- zahtevata svoje. — Foto: D. Dolenc

Leski padalci drugi na svetovnem prvenstvu — Jugoslovanska padal­ska reprezentanca, ki jo sestavljajo člani Alpskega letalskega centra Lesce-Bled Dušan Intihar, Roman Božič, Darko Svetina, Benjamin Smid in Branko Mirt, je na 17. svetovnem prvenstvu v klasičnih disci­plinah v francoskem Vichvju osvojila drugo mesto v skupinskih sko­kih na cilj. hiški padalci, ki imajo za seboj natančno 8475 skokov, so po prvih dveh serijah vodili, po četrti seriji so delili drugo in tretje mesto s tekmovalci Združenih držav Amerike v zadnjem petem skoku pa so zgrešili cilj za 6 centimetrov, kar je ob ponesrečenih skokih Američanov in Švicarjev zadostovalo za srebrno kolajno. Leska ekipa je v petih skokih zgrešila cilj za 35 centimetrov, zmagali pa so tekmo­valci Sovjetske zveze z 31 centimetri. Jugoslovanski padalci so že pred 14 leti osvojili drugo mesto na svetovnem prvenstvu na Bledu, vendar *.o takrat imeli prednost domačega terena. — Na sliki — (od leve proti desni) Dušan Intihar, Branko Mirt, Darko Svetina in Roman Božič — • • H

bodo naloge neizvedljive, če zanje ne bomo znali angaž i ra t i najš i rš ih mno­žic. Iluzorno je pr ičakovat i , da bo šlo brez odporov. Moč akcije in moč lju­di, ki j ih vodijo, mora biti v prepr iča­nju, da gre za pravo in našo stvar, da gre za n a š obstoj in nadaljnji razvoj. Moč in podporo ljudi pa se ne dobi s frazarjenjem, s kabinetskimi in brezplodnimi razpravami, pač pa z neposrednim stikom z ljudmi, s kon­frontacijo mnenj in stališč, s poš teno besedo in odnosom ter z znanjem. Vse to mnogo naš ih ljudi ima, po­trebno se je samo bolje organizirati in postaviti prave ljudi na pravo me­sto, vsem pa, k i to so, pa tudi zaupa­ti .

* Ob stopnji doseženega razvoja in vseh dejanskih in tudi potencial­nih možnos t i ni mesta za apa t i čnos t in ma loduš je , zato povejmo vsem ti­stim, k i j i h tako zelo skrbi n a š a uso­da, da za težave, k i j ih imamo, ni kr iv n a š socialist ični samoupravni sistem in da smo njihove poceni re­ši tve že velikokrat zavrnili in se ved­no izvlekl i brez teh receptov, tako kot se bomo sedaj.

• Revolucije ni konec, nadaljuje se v d rugačn ih pogojih, nove spodbude in vsebino pa j i mora daja­ti sedanja generacija, tako kot j i bo morala kasneje bodoča. In če je ta­ko, potem so sedanje d ružbenoeko­nomske razmere trenutek za mnoge mlade in na j sposobne jše ljudi, da se izkažejo in uveljavijo. S tem bi pri­spevali zelo veliko k nadaljevanju borbe za vse tisto, za kar se je borila generacija pred nami. Mnogi prime­ri požr tvovalnost i in izkušnje iz ta­kratnega časa pa naj bodo nam in bodočim generacijam tudi knjiga za učenje .

Predlog za odlikovanje BPT Tržič

Tržič — Predsedstvo Obč inskega sindikalnega sveta Tržič je na svoji zadnji seji 4. septembra predlagalo, da bi B o m b a ž n a predilnica in tkalni­ca Tržič ob 100-le.tnici obstoja, ki ga bo praznovala prihodnje leto, prejela visoko d r ž a v n o odlikovanje — Red dela z rdečo zvezdo. To je najviš je odlikovanje, namenjeno delovnim organizacijam. B o m b a ž n a predilnica in tkalnica Tržič tako priznanje brez dvoma zasluži , saj se je kljub vsem težavam, s k a k r š n i m i se bore tekstil­ne tovarne, razvila v moderno tovar­no, velik poudarek daje delavskemu samoupravljanju, veliko pa je storila tudi za višji d ružben i in osebni stan­dard svojih delavcev. D. j)

Krpa na strgane hlače \' prvem polletju so delavci v slovenskem gospodarstvu po­

vprečno zaslužili 23.263 dinarjev. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so osebni dohodki porasli za 46,2 odstotka, življenjski stroški pa so se povečali za 54,2 odstotka. Pomeni, da smo letos de­jansko zaslužili manj kot lani. V delovnih organizacijah namreč dajo za plače manj, kot bi lahko glede na določila resolucije in rast dohodka.

Zato so slovenski sindikati predlagali, naj v temeljnih organi­zacijah, kjer še niso uskladili osebnih dohodkov z rastjo dohodka, to opravijo že septembra oziroma naj povečajo osebne dohodke do dovoljene višine. Sindikati so tudi predlagali zvišanje zajamčene­ga osebnega dohodka od 12.200 na 15.000 dinarjev, samoupravnim interesnim skupnostim družbenih dejavnosti naj proučijo možno­sti za povečanje socialno-varstvenih in dnigih oblik družbene po­moči, slovenskemu izvršnemu svetu so ponovno predlagali, da prouči možnosti za znižanje davka iz dohodka od prodaje otroških oblačil in obutve, občinskim sindikalnim svetom so priporočili, da organizirajo nakup ozimnice, zveznemu izvršnemu svetu pa, da prouči sedanjo uredbo o posojilih.

Zakaj takšna varčnost ravno pri osebnih dohodkih, ki so že tako nizki, da so delavci vse manj zainteresirani za delo? Če vzamemo pod lupo poslovne podatke marsikatere delovne organizacije, ni težko ugotoviti, da pravzaprav ustvarjajo pozitiven poslovni rezul­tat predvsem na račun nizkih osebnih dohodkov. Dokler pa v za­ključnem računu ni rdečih številk, se le redko zgodi, da kdo od zu­naj pregleda njihovo delo, poslovanje in tudi plače. Praktično jih nihče ne more prisiliti, da bi poiskali drug program proizvodnje, izboljšali organizacijo poslovanja in povečali produktivnost. Če to zahtevajo delavci v temeljni ali delovni organizaciji, imajo vodilni delavci polna usta zunanjih vzrokov, splošnih gospodarskih težav, zamrznjenih in neusklajenih cen in podobnih izgovorov.

Zato je pobuda slovenskih sindikatov o zvišanju zajamčenega osebnega dohodka lahko tudi spodbuda, da se začne razmišljati o poslovanju takšnih delovnih organizacij. Če bodo dvignili osebne dohodke tistim, ki najmanj zaslužijo, bodo morali zvišati tudi dru­gim in če tega ne bodo zmogli, bo to opozorilo vsem odgovornim v občini, da bo treba temeljito preveriti poslovanje takšne temeljne ali delovne organizacije.

Hkrati pa je takšna pobuda, kot so jo sedaj dali slovenski sin­dikati, tudi le krpa na hudo strganih in že ničkolikokrat zakrpanih hlačah. Če drži podatek, ki ga je povedal v eni od razprav v skup­ščini SFRJ delegat Vjekoslav Vidjak, da deset odstotkov jugoslo­vanskih družin razpolaga s kar 32 odstotki skupnega jugoslovan­skega dohodka in da je v ZDA to razmerje skoraj enako, saj tam 10 odstotkov gospodinjstev troši 27 odstotkov skupnega zaslužka, bodo potrebne velike spremembe v gospodarskem in davčnem si­stemu, socialni politiki in še marsikje. Le z zviševanjem zajamče­nega osebnega dohodka in socialnih pomoči, razlik med bogatimi in revnimi ne bo moč odpraviti. L Bogataj

Škofja Loka Gorenjska predilnica iz Škofje Loke praznuje te dni 50-letnico ustanovitve in 34-letnico samoupravljanja. Ob tej priložnosti so si tovarno ogledali številni gostje, med 'njinii predsednik zvezne konference SZDL in član predsedstva CK ZKJ Mar­jan Rožič. —- Foto: F. I>erdan

v , .

Potrjeno prijateljstvo med narodi Rateče — Skupni odbor turisti­

čnih d ruš t ev iz Trbiža , Podkloš t ra , Kranjske gore in Ra teč je priredil v nedeljo, 9. septembra 1984, peti turi-s t ično-planinski pohod na Peč nad Ra tečami . Ta svojevrstna manifesta-

Zasoljene cene ozimnice Jabolka po 53 dinarjev, krompir po 29 dinarjev za kilogram.

Poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnine je prejšnj i teden določila cene sadja in krompirja. Pridelovalci naj bi za prvovrstna ja­bolka prve skupine, za jonatan, zlati in rdeči de l i šes ter za rdeči jona-tan dobili 40 dinarjev, za jabolka druge skupine, za novejše sorte ido-red, gloster, mucu in druge pa 50 dinarjev. V maloprodaji naj bi kilo­gram jabolk prve skupine veljal 72,60 dinarja, ki logram sadja druge skupine pa 90 dinarjev; začetni ceni naj bi se v z imskih mesecih še zvi­ša le glede na s t ro ške sk lad iščen ja . Za ozimnico bodo pri nakupu v p l a n t a ž a h veljala 40 oziroma 50 dinarjev, odvisno od sorte, v trgovinah pa 53 dinarjev,, vendar bo tu izbor omejen le na sorte jonatan, rdeči jo­natan, zlati in rdeči del išes . Drugorazredna, slabo dozorela in premalo debela jabolka bodo za petino cenejša od prvovrstnih; tista, k i so pri­merna le za predelavo, pa bodo po 9,50 dinarja za ki logram. Čeprav bo letošnji pridelek prvovrstnega sadja v Jugoslaviji za več kot 100 tisoč ton man j š i kot običajno, se ni bati, da bi tovrstnega sadja v trgovinah primanjkovalo. Že ob cenah, k i so veljale za lansko letino, je prodaja sadja upadla; pr ičakovat i je, da se bo ob novih odkupnih in malopro­dajnih cenah še zman j ša l a .

Nekaj podobnega velja tudi za hruške. Let ina bo skromna. V Slo­veniji bodo pridelali 7700 ton hrušk , le dobra tretjina bo primernih za prodajo, medtem ko je preostale preveč poškodova la toča. Cene h ru šk bodo zasoljene. Pridelovalci bodo dobili 60 dinarjev za kilogram, v ma­loprodajo pa bodo še enkrat draž je — 120 dinarjev.

Po predlogu poslovnega odbora za krompir — jutr i ga bo obravna­vala tudi r epub l i ška skupnost za cene — naj bi kmetje za ki logram krompirja dobili 10 dinarjev. Sindikalne organizacije, k i bodo krompir za ozimnico kupovale neposredno v zadrugah, bodo plačale za kilo­gram 26,50 dinarja, medtem ko ga bodo v trgovinah prodajali po 29 di­narjev. V maloprodaji bo veljal 40 dinarjev, skoraj toliko kot ki logram kruha ali mleka.

ci ja povezanosti treh dežel je kljub d e ž e v n e m u in hladnemu vremenu dobro uspela.

Iz teh krajev — Ra teč v Jugoslavi­j i , Bele peči v Italiji i n Selč pr i Pod-k loš t ru v Avs t r i j i — je proti tromeji kreni lo pr ib l ižno dva t isoč pohodni-kov. T a m je na prireditvenem pro­storu skrbel za vedro razpoloženje obiskovalcev Gornjesavski kvintet, prireditelj i pa so j i m ponudil i doma­če jedi; naš i čevapčiče , i ta l i janski m i n e š t r o in avstri jski golaž. Poveza­nost so potrdili ne le z enotnimi ce­nami na prireditvenem prostoru, k i je segal v vse t r i d r žave , ampak tudi s pri jatel jskim v z d u š j e m med tovari-š k i m s r e č a n j e m .

S r e č a n j a so se med drugimi udele­žili tudi župan i Podk loš t r a , T rb iža in Jesenic, vsem u d e l e ž e n c e m pa je po­zdrave poslal i ta l i janski predsednik Per t ini , k i je obljubil ude ležbo na prihodnji prireditvi . Organizaci jski odbor je za zgledno sodelo/anje na vseh dosedanjih pohodih podelil pri­znanja p laninskim organizacijam iz vseh treh dežel .

(S)

mino

kosimo, pori

G L A 8 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, \ 1. SEPTEMBRA

Praznik naše mornarice — Jugoslovanska vojna mornarica je ubrala za svoj praznik 10. september — dan, ko je bil 1942. leta ustanovljen mornariški odred oziroma odred vojne mornarice južne Dalmacije. Od 10. septembra 1962. leta dalje proslavljamo dan ustanovitve naše voj­ne mornarice ne le kot njen praznik, ampak praznik vsega pomorstva in rečnega ladjarstva Jugoslavije. Tako naglašamo splošni pomen praznika morja in naše domovine kot pomorske dežele. Letošnje praz­novanje 42-letnice ustanovitve naše vojne mornarice je dopolnilo tudi proslavljanje 40. obletnice reškega vojnega ladjevja in 40. obletnice bivanja tovariša Tita, CK KPJ, narodnega komiteja osvoboditve Jugo­slavije in vrhovnega štaba NOV in POJ na Visu, zato je bila osrednja jugoslovanska prireditev minulo nedeljo prav na tem otoku v našem Jadranu. Na sliki: pripadniki naše mornarice med šolanjem na mino-lovcu (S)

, j •

Za krompir ne bo gneče Jeseniški trgovci pravijo, da letos ne bo »ozimniške« gneče, kajti hudo je padla kupna moč — Banke nudijo kredite, a ne za na­kup svinjskih polovic Jesenice — T a k o kot vsako leto so

se tudi letos sestal i preds tavniki je­s e n i š k e trgovine in v okv i ru s indika­ta delavcev trgovine spregovori l i o l e tošn j i oz imnic i .

- N a s p l o h trgovci pravijo, da je pre­skrba v občini dobra in da tudi s po­nudbo pr imerne ozimnice ne bo pro­blemov. J e s e n i š k a o b č i n a potrebuje letno 300 ton krompi r ja , ljudje ga za oz imn ico pokupijo kar 220 ton. Letos se s l i š i , da le t ina krompir ja ni kaj pr ida, zato trgovci ne p r i čaku je jo , da si bodo kupci založil i klet i , kajti obe­nem je hudo padla tudi kupna moč. N a j b r ž ga ne bodo kupoval i v ve l ik ih k o l i č i n a h , ker je znatno bolje, da se kup i le nekaj o z i m n i š k e g a krompir­ja po 29 dinarjev in se ga kasneje kupuje v maloprodaji po 40 dinarjev, kot pa da bi v e l i k a ko l ič ina v klet i zače la gni t i . D a let ina krompir ja na Goren j skem pr i zasebnik ih res n i kaj obetavna, k a ž e že to, da pred vra t i s tanovanjskih blokov ni zaseb­n ih ponudnikov iz okolice, k i so prej­š n j a leta voz i l i k rompi r kar pred stolpnice.

V d r u ž b e n e m sektorju zagotavlja­jo, da bodo trgovine dobile dovolj k rompi r j a , k i ga bodo skupaj z osta­lo oz imnico začel i prodajati po 20. septembru. O d k u p n a cena je zdaj 18 dinarjev, po 27 dinarjev ga dobi t rgovina , med odkupno in k o n č n o ce­no pa je t a k š n a raz l ika , da je upravi­č e n o v p r a š a n j e , kdo tako lahko in hi­ti o za s luž i . O d k u p n a cena je za pro­izvajalca , kmeta , glede na visoke

s t r o š k e pridelave, o b č u t n o pre­majhna.

P a p r i k a za ozimnico je po 60 di­narjev, č e b u l a po 40 dinarjev, med­tem ko so j abo lka še na drevju, pr i ­č a k u j e j o pa, da bodo jabolka jonatan po 53 dinarjev in o z i m n i š k a jonagold po 60 dinarjev. Trgovci pa jabolk ne nameravajo na roč i t i vel iko, saj iz­k u š n j e kaže jo , da j i h na o z i m n i š k i h nakup ih malo prodajo — ljudje j i h kupujejo skoz i vse leto. Tako kot ne gredo dobro v prodajo paketi E T E — deloma zaradi nakupov preko s indi­k a l n i h organizacij in deloma zato, ker je treba kupi t i ves paket dvanaj­st ih al i 24 kozarcev, k i je razmeroma drag.

Svin jske polovice so naprodaj, vendar zanje banke ne nudijo kredi ­tov kot za nakup ostale oz imnice po t rgovinah a l i za nakup premoga. Premoga je dovolj, drv pa sploh ne in se je zato treba oskrbeti z n j im i z lastno iznajdljivostjo. Banke dajejo kredite brez pologa, s 34-odstotno obrestno mero, v viš ini »proste tretji­ne« osebnega dohodka in z v r a č a ­njem deset mesecev.

Pohvalno je, da v j e s e n i š k i občin i prodajajo oz imnico v vseh trgovi­nah. P rav je, da je oz imnica tam, kjer kupc i vsak dan kupujejo, saj s tem nimajo s t r o š k o v prevoza. Na­sploh pa j e s e n i š k i trgovci ne pr iča­kujejo nobene o z i m n i š k e g n e č e in tr­dijo, da bo prodaja dokazala , kako zelo je padla kupna moč .

D. Sedej

Svinjske polovice brez jezika(nja)

Razuml j ivo je, da nas vedno bolj sk rb i , k ako bo z n a š o prehrano, za katero moramo odš t e t i že več kot polovico m e s e č n e g a z a s l u ž k a . H u d o draga osnovna in druga živila, odrekanje p r i h ran i , k i se v mar­s ika te r i d r u ž i n i k a ž e le v nakupih kruha, š p a g e t o v , medtem ko je sir le še z a nedeljsko mal ico . Jes t i ž g a n c e in k r o m p i r pa je danes, ob t a k š n i ceni moke in k rompi r ja , skoraj enako drago kot zrezek.

T i s t i , k i naj bi ščitili delavski standard, s ind ika t i , so povsem ne­m o č n i . Č e p r a v smo zna l i deklara t ivno ponavljat i , da n a š e s ind ika lne organizaci je n i k a k o r niso le za o z i m n i š k e zadeve, se je žal v zadnjem č a s u izkazalo , da celo o z i m n i š k i m zadevam niso kos.

Sl iša l i smo, da so s ind ika t i pr iporoč i l i , naj bi s ind ika lne organiza­cije č r p a l e denar za brezobrestno kredi t i ranje oz imnice zaposlenim iz sk ladov skupne porabe. A brž smo pomahal i z zvezn imi predpisi , č e š da je t a k š e n s i nd ika ln i nakup ozimnice p r e k r š e k , zato č imda l j od t a k š ­n i h r a z m i š l j a n j . M n e n j a so se ž i v a h n o razplamte la predvsem ob raz­prodaj i sv in j sk ih polovic, s ka te r imi mesna indust r i ja n i m a kam, saj ima polne h ladi ln ice . U m n o smo se spomni l i , da je t a k š n a prodaja tudi h ig iensko o p o r e č n a (kot da prodaja k ruha , k i nam ga v rže jo preko pul­ta, ni) in tako dalje, vse do bank, k i v svojih predpis ih za kredi t i ranje oz imnice nimajo v š t e t e g a mesa. In p ika . Posoj i la za z imsko mesno za­logo se pri bankah ne da dobiti .

O č i t n o je torej, da n ikdar ne zmoremo brez b i rok ra t sk ih zapletov in da tudi tako n e d o l ž n a , kr is talno jasna in za l judi sprejemlj iva stvar, kot j e s i nd ika ln i nakup svinjske polovice, dobi pr i nas razpravl ja lske r a z s e ž n o s t i .

Pus t imo vnemar d o m a č e g a mesarja, k i ž ivčno zatrjuje, da se polo-v i č k a ne sp l ača , ker ga skrbi lastni promet. K u p c i pravijo, da je za tiet^VftO Qb>;o\\xyč'ya da. ix«w.i» TA\ jez\Y.a, YA p a n a j b r ž pr ipa­da mesar ju .

Os tan imo prt tem,da s indikalne organizaci je danes lahko opravijo korisV.no delo, če dajo kredit . V č a s u , ko osebni dohodk i tako vznemir­l j ivo padajo, pus t imo fo rma l i s t i čne zapovedi in n a č e l n e opredelitve, s č i m naj se ukva r j a al i ne ukvar ja s indikat . Z a k o n je zakon i n red je red . vendar, će je v sk lad ih denar, je s ind ika lna d o l ž n o s t , da se nameni pomembne ž iv l j en j ske potrebe zaposlenih. S p o m n i m o se, ko l iko ga je že bi lo neumno »zaf rčkanega« , zato je ob sv in j sk ih polovicah, č e t u d i so brez j ez ika , z a ž e l e n o več ž iv l j en j ske presoje in manj razpravl javskega i ez ikan ja v prazno. J D. Sedel

Srečanje na Poreznu

Skdfja Loka — Domic i ln i odbor gorenjskega vojnega p o d r o č j a iz Škofje Loke organiz i ra v sodelova­nju z d r u ž b e n o p o l i t i č n i m i organiza­ci jami in P l a n i n s k i m d r u š t v o m iz Cerknega, brigado S r e č k o K o s o v e l , gorenjskim vo jn im p o d r o č j e m in in­ž e n i r s k i m batal jonom X X X I . d i v i z i ­je t radicionalno s r e č a n j e borcev, pla­nincev, mladine in drugega preb iva l ­stva Gorenjske in P r imorske ter obi­skovalcev iz Slovenije na Po reznu . Prireditev bo v nedeljo, 16. septem­bra 1984, ob vsakem vremenu . P r i spomeniku na v rhu Porezna bo ob H . u r i ž a l n a svečanos t , med katero bodo pr ižgal i ž a r e in položili vence v spomin na padle borce za svobodo.

Vzpon na Porezen je m o ž e n iz Cerknega po poti Kosovelove br iga­de, iz Ž e l e z n i k o v prek D a v č e po poti enote gorenjskega vojnega p o d r o č j a , iz Podbrda po poti i n ž e n i r s k e g a ba­taljona X X X I . d iviz i je , iz Jesen ice po Dolgi poti i n iz Petrovega b r d a po mark i r an i poti . Organiza tor j i pr ipo­ročajo u d e l e ž e n c e m s r e č a n j a , na ka ­terega vabijo še posebej vse borce s tega predela Gorenjske i n n j ihove svojce, da poskrbi jo za p r imerno pla­ninsko opremo. Razen tega s p o r o č a ­jo, da bo d o m na Poreznu odpr t i n oskrbovan; tod i n pr i lovsk i koč i na Š a š u bo dela la zdravstvena s l u ž b a . Obvešča jo tudi , da bo na dan pohoda radio C e r k n o d i rektno p r e n a š a l p r i ­reditev s Porezna . (S)

Odkritja obeležij borbam v Udin borštu

Kranj — O d b o r za k o m p l e k s n o spominsko uredi tev U d i n b o r š t a , kjer je v z a č e t k u septembra 1942 iz­krvave l 2. batal jon K o k r š k e g a odre­da, je postavi l v tem predelu Goren j ­ske dve rtovi obe lež j i , eno pa obnov i l .

Tako bo v soboto, 15. septembra, ob 17. ur i odkr i t je spominskega obe­ležja zadnjemu boju borcev v U d i -nem b o r š t u v K a m n j e k u p r i Le t en -cah. Dostop do pr i red i tvenega pro­stora je skozi vas Letence. P ro s l avo pripravljajo d r u ž b e n o p o l i t i č n e orga­nizacije Gor i c , v k u l t u r n e m progra­mu pa bodo nas top i l i šo lar j i osnovne šole Gor ice i n k r a n j s k a godba na p i ­hala .

V nedeljo, 16. septembra, ob 14. u r i pa bo namesto o b i č a j n e pro­slave pr i s p o m e n i k u pad l im v S t ra -hinju, pros lava ob odkr i t ju obnovlje­nega spominskega o b e l e ž j a v K a p n i ­ku , v neposredni bl ižini pa odkr i t j e novega spominskega o b e l e ž j a bor­bam v tem prede lu Idin b o r š t a , n a T e ž i č o v e m h r i b u . K u l t u r n i p r o g r a m za to proslavo pr ipravl ja jo otroci os­novne šole S i m o n J enko iz K r a n j a . Do K a p n i k a se pride skoz i Z e h n , kjer bodo p r ip rav l j en i pros tor i za parkiranje, vendar pa je t reba r a č u ­nati , da je od tu š e 1,5 k i l o m e t r a pes poti do pr i red i tvenega prostora .

(dd)

r

NAŠ SOGOVORNIK

V elektrojeklarni bo odpraševalna naprava Inženir D R A G I C A BEZ

ekologinja L7

Nova elektrojeklarna na Beli bo zvočno izolirana in bo k\ najmanj škodljivo vplivala na delovno in življenjsko okolj J

Jesenice — V č r n i meta lurgi j i s tako zastarelo tehnologijo, kot j. Ž l e z a m i Jesenice, delajo zaposleni v t ežk ih de lovn ih razmerah. W* stavljeni so hrupu, prahu, v roč in i , obenem pa indus t r i j a ogroža tudr valno okolje. Ž e l e z a r n a pa k s reč i sodi med tiste delovne organizaef; k i se tega zavedajo, zato že nekaj let nadvse resno u p o š t e v a j o izslec. oddelka za ekologijo v de lovni organizaci j i . V o d i ga i nžen irka Dragr Bezlai. w:

» Ž e l e z a r n a i m a res vse razumevanje za odpravo škod l j iv ih po* dic proizvodnje, obenem pa sodeluje z oddelkom p r i nač r tovan ju r vih na ložb in v p l i v u nove proizvodnje na delovno i n živl jenjsko or lje,« pravi i n ž e n i r k a ' D r a g i c a Bezlajeva. »Uspehi so v e l i k i , tudi prir" rovanju vsega okolja, saj sodelujemo z ljudmi, ki ob Ž e l e z a r n i ifcjp

M e d pomembnimi e k o l o š k i m i n a l o ž b a m i je v s e k a k o r odpraše\f na naprava, k i zajame dnevno tudi do sedem ton p r a h u in lani $f zbra l i 2.000 ton. O d l i č n o n a m je uspela palet izaci ja tega prahu, kil odkupuje Anhovo . P rodamo ves prah. R a č u n a m o pa, da smo emi$?;

prahu v z raku z m a n j š a l i za 40 odstotkov. V e l i k e g a e k o l o š k e g a pome}-" je tudi separacija ž l i n d r e , saj se letno separira 150.000 ton, koristne m padke pa uporabi g r a d b e n i š t v o . Ž e l e z a r n a zb i ra tudi s ta ra olja, k i f odtekajo več v Savo, ampak j i h odkupuje Petrol .

Precej smo dosegli z napeljavo zemeljskega p l ina , k i je zameni mazut, s tem pa se je emis i j a žvep lovega d ioks ida z m a n j š a l a za 52|* stotkov. Omej i l i smo hrup ventilatorjev na B e l i , h rup v Podmežaklf

Zdaj ko se je že uradno zače la graditi elektrojeklarna na BelC zelo pomembno, da se z novo na ložbo ukinjajo stare martinovke, ki 't največji o n e s n a ž e v a l e c zraka. V novi elektrojeklarni bo sodobna^ praševa lna naprava, ki bo zadovoljivo omejila emisije v delovno š irše okolje. Pri novi elektrojeklarni so v projektih in v poznejši 1 gradnji upošteval i z v o č n o izolacijo že na izvoru, pri e lektrobločni J in vsej hali.

Vsekakor so bila tudi pri načrtovanju elektrojeklarne upošteva vse e k o l o š k e zahteve in e k o l o š k o varstvo, saj smo pred izgradnjo ^ rali napraviti tudi posnetek stanja sedanjih e k o l o š k i h r a z m e r natf območju.« D. Sedej'

V stanovanjski zadrugi v< racionalnosti V stanovanjski zadrugi Železar na Jesenicah razmišljajo Q da bi zadruga imela več osnovnih sredstev, ki bi jih za naj« no posojala zasebnim graditeljem — Ko bi lahko storitve t\ ge plačevali s krediti, bi sprejela več naročil in obveznosti

Jesenice — V j e s e n i š k i obč in i ima­jo hude zadrege z l okac i j ami za sta­novanjske h i še , saj leži mesto z oko­l ico v ko t l in i , k i n i m a dovolj zemlj i ­š č a za stanovanjsko pozidavo. Stolp­nice in s tanovanjski b l o k i rastejo v zadnjem č a s u izven mesta , na pode­žel je se usmerja tudi zasebna stano­van jska gradnja.

D a bi b i la gradnja zasebn ih stano­van j sk ih h i š kar najbolj o rganiz i ra ­na in za posameznika k a r najbolj ra­c ionalna , so že pred t r emi leti usta­novi l i stanovanjsko zadrugo Že leza r .

» i 4 „ « . vnotok so se v Prešernovem gaju ob spomeniku ^ " ^ r j f f i i borci, občani Kranja in gostje iz za-bazovisktm žrtvam m t o d ^ o bazoviškim žrtvam Delegacija mejstva, da bi počastili *P£™%^nizacij je k spomeniku položila ve-kranjskih druzb^opohttcnihofya V i d t Prinčič-Gorjanrje zapel ok-^ M « ^ ^ « « s o s ^ A o n U č e sole. — Foto. Y. PeTdcm

Najprej so z a sebn ik i v okviru j ge začel i g rad i t i m o n t a ž n e vanjske h i še na B e l e m polju n šici, z v k l j u č e v a n j e m novih člJ zadrugo pa so zače l i graditi #1 Rodinah , v ž i r o v n i š k i krajevni j nosti.

Letos je v zad rug i v e č kol nov, m e s e č n o pa potrka na zad vrata po deset novih kandidat^ želijo preko zadruge reševatiVJ stanovanjske probleme. /

V zadrugi Ž e l e z a r ne sp: č l anov izven j e s e n i š k e občin« k i na Jesenicah niso zaposle:. !

živijo v mestu. T u d i vnaprej r$v sprejemali d.-ugih č l anov , kij loš tev i lne lokaci je bodo za najprej delavcem, Ri živijo in < v občin i .

S t r o š k e pos lovanja zadrugei vajo z ods to tkom od p l a č i l n e ^ meta z a d r u ž n i k a i n za letos fe] 1,5 odstotka.

Železar j i ugotavljajo, da do nač in , ko z a d r u ž n i k s a m odlo^J tere materiale i n de la bo na:\\i gradnji a l i dobavl ja l p r e k o p ni najbolj us t rezen. Vsekakor|Nj ljalo r a z m i š l j a t i o nekaterih •! \ n ih sredstvih i n pripomočkih; drugi , k i bi j i h za najemnico kor i s t i l i vs i z a d r u ž n i k i , ne pa.dVl osnovna sredstva nabavljajo*^ n i k i sami .

V s a dela je t reba p lača t i z no. Interes z a d r u ž n i k o v paj$',,' s t r o š k e poravna l i tudi s kredit^ tem pr imeru b i zadruga verjeti dobi la na vel javi i n za zadrt d i opravi la več nalog.

V j e s e n i š k i s tanovanjski torej r a z m i š l j a j o š e naprej in jo, da b i z organiziranost jo dejiij k6 še hitreje i n racionalneje gjlj ter kor i s t i l i osebna in sredstva.

D.S

G L A S Ustanovi tv i Glasa občinske honleter.ee SZDL Jesenice, Kran|, Radovljica, Škotja Loka In Trtic - Izdaja Časopisno podjet|e Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni

urednik Jože KoSnJek - Novinarj: Leopoldina Bogata (. Danica Dolenc D u S a n H l l m H e l e n a J e ( o v ć a n . Lea Mencinger, Sto|an Saje, Darinka Sedoj Marila Vo l i vk . Cveto ZaplotnHi. Andre, Žalar in Danica Žlebir - Fo­toreporter Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan'Ajdovec: - Ob hkovalci: Lojze Erjavec. Slavko Haln in Igor KokalJ - Predsedn.k izdajateljskega sveta Mi ko Bira> (RMOvl|lca) - u „ o d o k t o b f a 1 9 4 7 kot tednik, od Januarja 1958 kot poltednlk, od januarja 1960 trikrat tedensko, o d januarja 1964 kot poltednlk ob sredah In sobotah, od Julija 1974 pa ob torkih in petkm.- - s»taveK i * Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica LJubljana Naslov uredništva in uprave lista: Kran|, Mose njaae|a i — Tekoči račun pri SDK v Kranju števil­ka 51500-603-31999 - Telefoni, direktor in glavni ureaniK /o-4ej. redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835 komerciala, pripaganda, računovodstvo 2 8 . 4 6 3 m a l i o g l a s , n a r C ć n l n a

OproSčeno prometnega davka po pristojnem r t i n e n u ^ i - i / / ; — Naročnina za II. polletje 585 din 27-9G0

Srečanje borcev in planincev

Skupnost borcev jeseniško L skega odreda in Planinsko M Srednja vas Bohin j o r g a n u y J v a r i š k o s r e č a n j e borcev in plar\J v p laninskem domu Jesenja j hinjskega odreda na Usk |

S r e č a n j e bo v nedeljo. L & i bra, ob 11. u r i s k r a t k i m kuM Droeramom.

-"Zlati jubilej Gorenjske predilnice

|S pridnostjo in dobrim gospodarjenjem do moderne tovarne Gorenjska predilniea praznuje 50-letnico ustanovitve — Danes It ena najbolj sodobnih tekstilnih tovarn pri nas in dosega tudi

Jldobre poslovne rezultate — Slavnostni govornik dr. Marjan Ro-Jlič je poudaril, da je lahko, za zgled, kako je mogoče dosegati Uspehe in premagovati težave le z ustvarjalnim in visoko produ­ktivnim delom

Skofja Loka — »Danes je Gorenj-^ P 1 3 predilnica moderna tekst i lna to­

varna, ki izdeluje b o m b a ž p o , sinteti-|r ino in viskozno prejo ter mešan i ce , . IjV sintetično č e s a n o prejo volnenega ti-? pa in m e š a n i c e z volno, prejo za ro-

ii. fao pletenje, tekstuirane pol iamidne 2L|lamente za izdelavo nogavic in ii^, Iportnih oblači l ter pletiva,« je v svo-^ F . govoru na petkovi proslavi ob CPO-letnici delovne organizacije pou-trflaril direktor Vinko Puncer. Letos

v | o 840 delavcev izdelalo 5.470 ton iz-»SLplkov v vrednost i 3,8 mil i jarde di-rparjev, ustvari lo 800 mil i jonov di-»rparjev dohodka, mil i jardo dinarjev i P r u ž b e n e g a proizvoda in 220 mil i jo-

ii nov akumulacije. Zasluži l i pa bodo v '\f.§ovprečju 28.000 dinarjev m e s e č n o ,

'ožili pa bodo za 4,4 mi l i jona do-jev izdelkov. Izvažajo i zk l jučno

I a konvertibilni trg in so med 69 de­dnimi organizaci jami teksti lne in-

ije v S loveni j i na 10. mestu. Po Jjsini izvoza na delavca pa so na 4. Pfestu med s lovensk imi teksti lci .«

•Slavnostni govornik, predsednik 'onference S Z D L dr. Marjan Rož ič y < i jje poudaril: »Vaš razvoj dokazuje, ^J • mogoče povsod dosegati uspe­le m premagovati t e ž a v e le z ustvar-lalnim, visoko p roduk t ivn im delom,

v 'sestranskim razvojem samoupra-i|Jgljanja, z uveljavljanjem delavca kot

novnega nosi lca gospodarjenja in Povoja in s s t a ln im napredovanjem

dročju tehnike, tehnologije, so­

dobne organizacije dela in z uvelja­vljanjem znanja. Uresn ičevan je dol­g o r o čn eg a programa politike stabili­zacije zahteva, da se v vsakem de­lovnem kolektivu še bolj od ločno in strokovno zasnovano spopadamo s še vedno visokimi s t roški poslova­nja, neznanjem, poslovnim samoza­dovoljstvom, s pojavi, da se ne izpol­

njujejo poslovne obveznosti, da ved­no znova i ščemo možnos t i racional­ne porabe energije, surovin, da zago­tovimo č imveč lastnih obratnih sred­stev, da z m a n j š u j e m o preveliko reži­jo, da se z d r u ž e n o delo med seboj vse manj obremenjuje z v isokimi s t rošk i in podobno. Vsak delavec in strokovnjak mora biti neposredno s t imul i ran in moralno in materialno motiviran, da išče in predlaga mož­nosti za take inovacije v procesu de­la, k i zagotavljajo stalno rast produ­ktivnosti dela in na tej osnovi pove­č a n j e dohodka. Ustvarjalnost mora dobiti višjo ceno. Zavedati se mora­mo, da je marsikje dohodek nizek prav zato, ker ni dovolj stimulacije, pa tudi zato, ker so za nekatera opravila dohodki prenizki . Postopo­ma se ob vseh t ežavah in odporih uveljavlja gospodarjenje, k i temelji na mer i l ih stabilizacije, povečuje se proizvodnja — preveč pa ostaja v sk lad išč ih , povečuje se izvoz, č ep rav ne dosegamo planirane rasti, odpla­ču jemo dolgove tujini, rastejo devi­zne rezerve, uvoz je v predvidenih

8fJ let Stola

Iščejo nova tržišča ^ soboto je delovni kolektiv kamniškega Stola na slavnostni seji dravskega sveta, na katerem je govoril tudi Vinko Hafner, poča­stil 80-letnico — Uspešen prodor na tuja tržišča

netovim stolom, tujim p o t r o š n i k o m poh i š t va pa je blizu tudi d a n a š n j e Stolovo oblikovanje pohiš tva , k i mu na d o m a č i h in tujih razstavah pohi­š tva izrekajo visoka priznanja. Do­mala dve tretjini Stolovega proizvod­nega programa pa ostaneta na do­mačem trgu. Le v l e tošn jem polletju so doma prodali za 800.780 tisoč di­narjev proizvodnje, na tujem pa po­lovico tega. Zato tudi ob prednost­nem izvozu ne gre zanemari t i doma­čega t ržišča.

' Č e r a v n o ob jubi le j ih običa jno go­vorijo v p r e s e ž n i k i h , ne gre pozabiti tudi t ežav . V Stolu mnogim še nist> kos: drugim surovinam, izsiljevanju d o m a č i h proizvajalcev lesa, zapira­nju r epub l i šk ih meja . . . Težave so tudi z na ložbami , ki danes terjajo p r e m i š l j e n o poli t iko. Pred petimi leti je Stol zgradil veličastno poslovno stavbo. T a k š n e na ložbe , pa čep rav se je že obrestovala, si kajpak ne more­jo več pr ivošči t i . Zdaj vlagajo v iz­bol j šan je in pocenitev energetskega stanja. Trenutno gradijo nov, velik silos za lesne odpadke, s kater imi bodo skušal i sem in tja nadomestiti drag mazut. Obnavljajo stare lesne suš i ln ice , napraviti bo treba tudi no­ve, da bo š la proizvodnja hitreje od rok.

Načr t i ob jubi le j ih so običa jno smele j š i . V Stolu pa so realisti in za­to kanijo v prihodnje manj vlagati v zidove, tem več pa v dobro delo in poskrbeti za bol jše medsebojne od­nose, d. Z. Žlebir

U Kamnik — Pred 8 desetletji so v 1 f a r n n ' k u začel i izdelovati z n a č i l n e (IjT-tonetove stole, danes pa je proiz-4 , n J a že t o l i k š n a , da morajo za svo-

fi Litevilne izdelke iskat i nova trži-

% Sedežno ploskovno in kovinsko oblazinjeno poh i š tvo gre na obeh

'ščih, d o m a č e m in tujem, dobro v I -nar. Doma še vedno prodajo veči A| ) svojih izdelkov, na tuje pa gre ka-

odstotkov vse proizvodnje?. I M lani je b i l v e č kot t i sočč lansk i

0 ' ' V . Stola v p rece j šn j ih t e ž a v a h . I den od tozdov je jmel vel iko izgu-

N delovna organiziranost je bila ; aha,

/ / vozom niso bi l i zadovoljni . m » jubi le ju se lahko pohvalijo z bolj-

- I r r ; ' f v u l t a t i . Lanske t ežave so jih j, •a.T,r(.( 1 / U C | | ( . f j u morajo bolje na-s^fraditi delavce, če hočejo bol jše de-

«..-.(. rezultate. Rezujtati bol jšega jjjfcjErii\<-,xUJ;J delavcev v proizvodnji l i r / , ; vidni: za 14 odstotkov višja pro IjjPktivnost, za 70 odstotkov višji iz-i V o c* lanskega, 20 odstotkov višji

n a č r t o v a n e g a . . . Večina izvoza v A m e r i k o , kjer gredo v denar ti stoli. P rav tako Je na Sved­

eni, kjer r ad i n a r o č a j o tudi plosko-*» pohiš tvo. D o m a so najbolj uspe-

/ i n ž e n i r i n g o m . V njem pa vidijo DČnost tudi v izvozu. Prve korake '•• Storili na novih, cenovno tre-jkO najbolj zan imiv ih trgih, na

, !

r

/rj<;rn vzhodu. V Iraku, Sudanu * SftUdski A r a b i j i , kjer veliko gradi-

'I P'ima Stol h v a l e ž n o t rž i šče . fevažajo takorekoč že od z a č e t k a .

"fteriSko trž išče se je odprlo že Tho-

okvir ih , povečuje se obseg akumula­cije združenega dela, delavci v deli­tvi ravnajo kot dobri gospodarji in ob padanju realnih osebnih dohod­kov in živl jenjskega standarda, več izdvajajo za razvoj, manj pa za oseb :

ne dohodke. Teh in drugih rezulta­tov ne smemo prezreti, niti j ih pod­cenjevati, saj j ih delovni ljudje dose­gajo v težavnih pogojih, z veliko na­pora. Delavci, uprav ičeno krit ični do mnogih pomanjkljivosti v družbi ne izgubljajo perspektive, ne nasedajo pan iča r j em in kritizerjem in so pre­pr ičani , da je le v social is t ičnem sa­moupravljanju mogoče obvladovati in prevladovati vzroke in posledice gospodarske krize in d ružben ih na­sprotij.«

Ob jubileju so v Gorenjski predil­nici podelili tudi zlate plakete in pi­smena priznanja delovnim organiza­cijam in firmam iz domovine in tuji-je s katerimi poslovno sodelujejo ter nekaterim zas lužn im posamezni­kom. V soboto, ob dnevu kolektiva, k i ga praznujejo ob obletnici izvoli­tve 1. delavskega sveta — 10. sep­tembra — so 34 delavkam in delav­cem, ki delajo v predilnici 30 in več let podelili pismena priznanja, petim delavcem pa za 35 in več let nepreki­njenega dela v Gorenjski predilnici .

Foto: F. Perdan L . Bogataj

Sanacijski program železarne

Jesenice — V j e sen i šk i že lezarn i so sprejeli konkreten sanacijski pro­gram, saj imajo največjo izgubo na Gorenjskem. Vse temeljne organiza­cije morajo najprej poiskati vzroke izgube in nato odločno ukrepati.

Zelezarji si bodo prizadevali, da v drugem polletju le tošnjega leta ustvarijo za okoli 6 milijonov dinar­jev dohodka in tako vsaj deloma po­krijejo izgubo prvega polletja. Skup­na proizvodnja mora biti vsaj 751 ti­soč ton, 93 tisoč ton elektro jekla in 152 tisoč ton S M jekla . M e d drugim naj bi bi la vrednost njihove prodaje 21.600 milijonov dinarjev, v izvozu pa naj bi dosegli vrednost 3.100 mi l i ­jonov dinarjev. P o v p r e č n a prodajna cena njihovih proizvodov naj bi zna­ša la v oktobru in do konca leta 118.500 dinarjev za tono.

Ob vseh ukrepih za sanacijo izgu­be in za delno kritje pa ocenjujejo, da bodo poslovno leto zaključili s 780 milijonov dinarjev izgube, kajti izgu­be ne bodo mogli povsem pokri t i v sedmih temeljnih organizacijah z d r u ž e n e g a dela. Z lastnimi rezerv­nimi skladi bodo lahko pokri l i le 3C odstotkov primanjkljaja, ostali del denarja v višini 542 milijonov dinar­jev pa si bodo moral i zagotoviti iz drugih virov, skupnih rezerv občine in republike, zd ružen ih sredstev slo­venskih že leza rn in sanacijskimi kredit i v reprodukcijski verigi.

Predvidevajo, da bodo iz lastnih rezerv lahko namenil i 238 milijonov dinarjev, kreditov iz reprodukcijske verige bo za 130 mili jonov dinarjev, obč insk ih rezerv za 10 milijonov di­narjev, kredit i skupnih slovenskih rezerv 300 milijonov dinarjev, kredi­ti č lanic slovenskih že lezarn pa 102 mil i jona dinarjev. D: Sedej

Pet let tovarne Obir

Celovec — Jul i ja je poteklo pet let, odkar je ponovno zače la obratovati tovarna si l ikatne celuloze Obir. De­luje v; Reberci, majhnem kraju v ob­čini Že lezna Kap la . Je m e š a n o av-strijsko-jugoslovansko podjetje, nje­gov jugoslovanski d r u ž a b n i k je sozd Slovenijapapir, avstri jski pa Karnt-ner Betriebsansiedlung und Betei l i-gungsgesellschaft m. b. r L iz Ce­lovca.

D a so tovarno sploh lahko pono­vno odprli, so morali zlomiti močan odpor n e m š k i h nacionalnih krogov, ki so poskuša l i na vse nač ine to pre­preči t i . V tovarno so vložili okrog sto milijonov ši l ingov in danes njenega velikega pomena za gospodarstvo ju­žne Kdrdške ni več moč zanikat i . Od leta 1979, ko je bi la tovarna odprta, je svojo proizvodnjo od 5 tisoč ton si­l ikatne celuloze poveča la na 40 tisoč ton letno. Zaposluje 200 delavcev, katerih plače obču tno presegajo ko­ro ško povprečje . Tovarna je še pose­bej pomembna v z imskem času, ko na K o r o š k e m sezonska brezposel­nost p r e s e ž e tudi 20 odstotkov. Pre­del Koroške , kjer je tovarna Obir, je gospodarsko precej slabo razvit, zato tudi dobro gospodarjenje kolekt iva prispeva k pozitivni avstrijski zuna­njetrgovinski bilanci

Četrtina zaposlenih v režiji Delež gospodarstva v ustvarjenem dohodku v Jugoslavi j i se je le­

tos zman j ša l za nadaljnje tri odstotke, hkrati pa se povečuje jo s t rošk i , rastejo izgube in se s labša akumulat ivna sposobnost gospodarstva. To se dogaja kl jub dejstvu, da se skupna in sp lošna poraba gibljeta v za­č r t an ih okvi r ih .

O teh vp ra šan j ih je pretekli teden spregovorilo predsedstvo zve­zne konference S Z D L . Ugotovilo je, da zaostajanje rasti dohodka naj­bolj pogosto pripisujejo sedanjim visokim obrestnim meram. To je s i­cer v ve l ik i mer i res, vendar je pri realni ceni kapitala potrebno nada­lje vztrajati, sicer se ne bomo nikol i znebiti visoke inflacije. Treba pa si je prizadevati, da bo gospodarstvo sposobno vzdrža t i to breme. Isto velja za realni tečaj dinarja, zunanje dolgove. Vse to so obveznosti i n pogoji s kater imi mora gospodarstvo r ačuna t i .

Predsedstvo zvezne konference S Z D L je tudi ugotovilo, da večj ih možnost i na nadaljnje z m a n j š e v a n j e skupne in sp lošne porabe ni več , pač pa so na drugih področj ih , saj se pojavljajo celo nove zahteve po č rpan ju dohodka. V prvi vrsti je treba poiskati notranje rezerve v go­spodarstvu in družbi . K a r če t r t ino vseh zaposlenih v Jugoslavi j i že de­la v režiji oziroma na delovnih mestih, k i ne ustvarijo nit i toliko do­hodka, da bi pokr i l i s t r o ške svojega dela. Vendar pa je š tevi lo nepro­dukt ivnih mest treba začet i odpravljati tako, da se bo najprej zmanj­ša la potreba po njihovem delu. Pomeni, da je najprej treba spremeniti zahteve po papirj ih in na j raz l ične jš ih podatkih, k i j i h n ihče ne bere in ne anal izira in zato tudi n ikomur ne koristijo. Izboljšati je treba orga­nizacijo poslovanja, zagotoviti delo med delovnim časom, skra tka pazi­ti na vse s t r o š k e . Že odstotek pr ihranka pri poslovnih s t r o š k i h bi pr i ­nesel gospodarstvu veliko več, kot vse dosedanje razbremenitve oziro­ma m a n j š e obremenitve dohodka.

Ob 120-letnici Pivovarne Union

Le kvaliteta ohranja ime Čeprav nismo največji pivci piva, ima pri nas proizvodnja piva že stoletno tradicijo — Ljubljanski Union napolni letno 150 milijo­nov steklenic piva in je med desetimi največjimi jugoslovanski­mi pivovarnami tudi največji izvoznik — S 7000 tonami kvasa letno oskrbuje tudi vso slovensko pekarsko industrijo

Ljubljana — Vse dobre stvari tra- Že sedaj napolnijo na uro kar jajo dolgo, je n e k a k š n o geslo, k i ga 80.000 steklenic piva, vendar predvi-ob čast i t l j ivem jubileju — stodvaj setletnici, radi povedo v pivovarni Union. Pa ne brez razloga, saj je lju­bljanska pivovarna, k i je s proizvod­njo 843.000 hektolitrov piva na četr­tem mestu v Jugoslavij i , dobila pred k ra tk im novo pomembno mednarod­no priznanje. Gre za red »Sv. For tuna t« , mednarodno prizna­nje za kakovost za dolgoletno tradi­cijo. N a novo priznanje so v Unionu ponosni, saj so si ga zaslužili . Težko je ohranjati kakovost ob sedanjih občasn ih t ežavah , k i se kažejo v pre­skrbi s surovinami.

Stroji v pivovarni te dni ne delajo več s polno paro, tako kot juli ja, ko je za pivo v išek sezone. Samo v ju l i ­ju so v Unionu napolni l i pivske ste­klenice s 100.000 hektoli tr i , medtem ko v zanje mrtvi sezoni, na primer januarja, natoči jo le 30.000 hektoli­trov piva. Vsega seveda nismo popili doma, pač pa tudi v sosednji Avst r i j i in Italiji , kamor so izvozil i lani sko­raj 17.000 hektolitrov piva, kar je si­cer manj, kot so uspeli prodati na tu­je leto poprej. Zato pa se je izredno povečal izvoz pekovskega kvasa, saj so ga samo lani izvozil i okoli 1600 ton ali 22 odstotkov celotne proizvod­nje. Proizvodnja kvasa je nadvse po­membna za pekovsko industrijo v Sloveniji , saj je Un ion pri nas edini proizvajalec.

N a tiskovni konferenci v Unionu je bilo med drugim tudi govora o na­čr t ih in posodabljanju proizvodnje v prihodnjih letih. Že doslej so z mo­derno tehnologijo uspeli podal jša t i trajnost piva v steklenici domala na eno leto in to brez kak r šn ihko l i ke­mikal i j , le s t e h n o l o š k i m postopkom, pri katerem ni k i s ika , k i bi lahko za­greši l ka sne j šo oksidacijo v pivu. Razmiš l ja jo še o en i .po ln i ln i l in i j i , saj pr ičakuje jo , da se bo z leti potro­šnja piva pri nas še naprej dvigala. Njihova kvasarna je v obratovanju že več kot 50 let, zato je potrebna modernizacija, če bi proizvodnjo kvasa s sedanjih 7000 ton letno hote­li povečat i .

devajo, da bodo z nekater imi vlaga-, nji v prihodnjih letih kol ič ino izdela­nega piva povečeval i . Za dobro pivo je pomembna tudi dobra neklorira-na voda, k i jo č rpa jo iz š e s t i h globo­k i h vodnjakov. Investicijska vlaga­nja v proizvodnjo naj bi omogoči la v prihodnosti povečan je proizvodnje tudi do 2 mil i jona hektolitrov piva na leto. Ob tem j i h seveda nepresta­no spremljajo t ežave z e m b a l a ž o , vendar sedanjih vračl j ivih steklenic kljub dolgoletnemu razmiš l j an ju o tem, da bi prešl i na nevračl j ive ste­klenice ter p ločevinke , še ne bodo menjali .

V i s o k i jubilej v Unionu ne bodo proslavljali na vel iko. Danes popol­dne bo povorka po l jubljanskih ul i ­cah, točili bodo seveda tudi pivo pri Magis t ra tu in pr i Nami . Odločili so se tudi za odprte dneve v tednu od 10. do 14. septembra med 15. in 18. uro, ko bo razen ogleda proizvod­nje mogoče tudi poskusiti pivo. Do konca tega leta bodo v starih prosto­r ih pivovarne uredil i muzej, za kate­rega imajo že vrsto starih obnovlje­n ih pivovarskih strojev, e m b a l a ž e , vrčkov in drugih predmetov, vezanih na pivo. P r i urejanju sodelujejo so­delavci iz etnografskega in t ehn i čne ­ga muzeja ter drugih muzejev, tako da bo oči tno Ljubl jana kmalu dobila novo tur i s t i čno pr iv lačnos t . L . M .

Petnajst let slovenskih železarn

Letos mineva petnajst let, odkar so se po uspelem referendumu zdru­žile vse tr i slovenske že l eza rne : Ra­vne, Š t o r e in Jesenice.

Ž e l e z a r n e so se na Slovenskem združi le zato, da bi se uveljavljal i enotna tehnologija in organizacija poslovanja, s tem pa bi vse tr i slo­venske ž e l e z a r n e u s p e š n e j e prodrle na d o m a č e m in tujem t rž išču . Vodi lo j i h je tudi to, da bi si v;se t r i delovne organizacije zagotovile specializira­no proizvodnjo in uveljavile ustre­zno delitev dela. ry g

Preddvor — Prizidek k Domu oskrbovancev v Potočah pri Preddvoru je že toliko nared, da v teh dneh vanj vseljujejo opremo. V prizidku so prostori za ambulanto, fizioterapijo in delovno terapijo, večnamenski prostor s knjižnico, upravni prostori, garderobe za osebje ter hišniško stanovanje. Investicija je veljala 65 milijonov novih din, gradbena de­la pa je opravil SGP Gradbinec. Dom bo s temi dodatnimi prostori lahko nudil starostnikom ustreznejšo oskrbo in prijetnejše bivanje. — Foto: L. M .

O L A S 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE

TOREK. 1 1 . SEPTEMBRA

Dom na Komni spreminja podobo L e t o š n j o poletje ni bilo v h r ib ih to­

l iko l judi kot p r e j š n j a leta. Slabo vreme je bilo kr ivo. Zato pa je Tront-l jeva napoved za lepo vfeme konec p r e j š n j e g a tedna pognala v hr ibe do­mala vso Slovenijo. K o č e okrog T r i ­g lava so bile tako polne, da je v e č i n a planincev noči v nj ih bolj presedela kot prespala. A kaj hočeš , o sk rbn ik mora sprejeti vsakega p lan inca , k i se z a t e č e k njemu, če je pozen in če so sosednje koče tudi zasedene, pa č e t u d i m u namesto postelje l ahko ponudi le stopnico . . .

D o m na K o m n i je tiste dn i nekako r e š e v a l a k o č a na K r a j u i n pa nova k o č a ob K r n s k e m jezeru, pa seveda tudi koča pr i Sedmer ih t r i g l avsk ih j ezer ih , tako da ni bilo n a j h u j š e gne­če , k a k r š n e so na K o m n i sicer ob ta­k i h dneh vajeni,. B i l o pa je polno, polna so b i la tudi p o m o ž n a lež i šča .

D o m na K o m n i je last P lan inske­ga d r u š t v a L jub l jana-Mat ica . P rav te dn i so b i l i tu č lan i upravnega od­bora, k i skrbe za obnovo doma. N a ­č r t u j e jo , da b i dom na K o m n i podalj­ša l i za 8 metrov in ga tudi dv ign i l i v v i š ino tako, da b i pr idobi l i prostore za k a k š n i h 15 ležišč, predvsem pa b i radi pr idobi l i s e d e ž e v j ed i l n i c i . T a m , kjer je sedaj s k l a d i š č e , naj b i

Janez Cvetek, oskrbnik doma na Komni: »Delovni čas in osebne do­hodke bo treba urediti za vse delav-

po slovenskih planinskih domo­ći vih.«

Dom na Komni dobiva novo podobo. Zaenkrat etemit plošče spodrivajo sta re skodle, obeta se pa tudi razširitev doma m vrsta izboljšav.

Živinorejski bal v Žirovnici Ž i r o v n i c a — T u r i s t i č n o d r u š t v o Ži­

rovnica bo pr ipravi lo 15. i n 16. sep­tembra ž iv inore j sk i bal ob jezeru Za­v r š n i c a . Nač r tu j e jo zanimiv in pe­ster program prireditve, k i se je iz leta v leto ude l ežu j e vedno yeč l judi od b l i zu in da leč .

V soboto, 15. septembra, bo k r e s n i veče r ob Z a v r š n i š k e m jezeru. V e l i k i kres na sredini jezera bodo p r i žga l i lokostre lc i . V svobodnem koncer tu bodo igra l i ha rmonikar j i i n drugi g lasbeniki , pevci in p iha ln i orkester Ver ige iz Lesc.

V nedeljo bo ob 9. u r i otvoritev razstave n a j l e p š e plemenske ž iv ine : govedi, konj in ovac s s t rokovn im ocenjevanjem, ob 11. u r i pa z a č e t e k ž i v i n o r e j s k e g a bala. Kmet je bodo v dol ino pr igna l i 200 glav govedi in konj ter na jvečj i trop ovac v S loveni ­j i , saj j i h bodo obiskovalci l ahko v i ­deli okol i 700. Nato bo k m e č k a po­v o r k a d o m a č i h fantov, deklet i n že­na, pastirjev, narodnih n o š i n plan-

š a r j e v z majer icami z Zgornjega Je­zerskega. P r i k a z a l i bodo k m e č k e ob i ča j e i n oprav i la z ž iv ino , od r o č n e m o l ž e krav , podkovanja kon j , p r i ­prave i n p r e i z k u š n j e konj v vpregi , r o č n o i n strojno, s t r i ž e n j e ovac ter pletenje i n predenje volne.

O b 13. u r i bo z a č e t e k kul turno-za-bavnega programa z v e n č k o m doma­č ih pesmi i n melodi j , ko bodo ig ra l i V e s e l i p l a n š a r j i s pevci , nas topi l i bo fo lk lo rn i ansambel osnovne šo l e i z Zabreznice , nato pa bo modna rev i ja d o m a č i h , r o č n o pletenih vo lnen ih i z ­de lkov deklet in ž e n a iz kra jevne skupnost i Ž i rovn ica .

Ob 14. u r i bo sk lepna pr i redi tev nagradne akcije D e l a z z a b a v n i m i ig r ami , t ekmovanjem i n podeli tvi jo nagrad ter nagradni ples v na rodn ih i n p l a n š a r s k i h n o š a h . S l e d i l a bo ot­vori tev ž i v i n o r e j s k e g a ba la , nato razglasitev izbranega para Živ ino­rejcev 1984 s podelitvijo p r iznan j .

D . S.

b i l š a n k , tu pa bi naredil i tudi dviga­lo za jedi ln ico in kuhinjo, da bi ne bi ­lo treba vseh zabojev p r e n a š a t i po s topnicah. T u d i kuhinjo bo treba ob­novi t i , potrebuje novo opremo, novo razsvetl javo. V e l i k o pa je š e drobna­r i j , k i se j i h bo treba lot i t i . Terasa nekje p u š č a in voda t eče spodaj na d rva , greznica se m a š i , cevi bo treba zamenjat i . . .

V e l i k o je bi lo v teh le t ih že nareje­nega. P r i d o b i l i so ve l iko s o n č n o tera­so v p rvem nadstropju, stolpi za ži­čn i co so zdaj vs i že lezn i . Zadnje š t i r i lesene stolpe so letos zamenja l i . E n a več j ih invest ici j je tudi obnova fasa­de. N a dveh stenah so že ods t rani l i skodle, položil i spodaj izolacijo, po­tem pa fasado obložili s p l o š č a m i e temi t . K o bo ves dom tako ob ložen , bo v njem ve l iko bolj toplo. Upajo, d a se bo n a š l o tol iko denarja. Nekaj imajo pr ihranjenega svojega, nekaj bo posoji l , nekaj bo, upajo, da la P la ­n i n s k a zveza Slovenije, nekaj Go­spodarska zbornica L jub l jana , k i je nj ihov pokrovi te l j , pa se bo nabralo. Zavedajo se, da bo vse, č e s a r se bodo lo t i l i , zelo drago. Posebno š e tu, na v i š in i .

S icer i m a P l an insko d r u š t v o L j u ­b l j ana-Mat ica trenutno n a j v e č j e na­č r t e s kočo p r i Sedmer ih t r i g l avsk ih jezer ih . To naj bi prihodnje leto po­večeva l i . P r a v zdaj teko dogovori , k ako naj b i spravl ja l i mater ia l dve u r i i n pol d a l e č do Sedmer ih jezer. N a K o m n o ga bo pr ipel ja la tovorna ž ičnica , naprej b i mora l i uredi t i pot: Samo s konj i b i ne š lo . Dogovarjajo se, da b i staro v o j a š k o pot r azš i r i l i take, da b i po njej lahko voz i l ma l i t raktor, od t am naprej pa b i mater ia l nosi l i s konj i . Toda to bo zahtevalo ogromno dela in s t r o š k o v . K a k o bo d o k o n č n o od ločeno , š e n i znano, za­gotovo pa bo z gradnjo na S e d m e r i h j eze r ih i m e l ve l iko opravi t i tudi dom na K o m n i , saj bo vse š lo preko njega.

Se vedno je na K o m n i o sk rbn ik Janez Cvetek iz Boh in ja . Š t i r i leta je že tu. Res m o r a š imeti hr ibe i n l judi rad, da z d r ž i š tako dolgo v h r i b i h . N a K o m n i je sezona celo leto. In celo le­to se m o r a š bor i t i s p rob lemi , k i j i h nalaga zahtevno delo o s k r b n i k a . Najhuje je z delavci , p rav i o sk rbn ik Janez. Z a stalno j i h je t e ž k o dobi t i . T renu tno so v domu na K o m n i š t i r j e s talno zaposleni , po trije š t u d e n t j e oz i roma š t u d e n t k e se pa menjajo. T renu tno so tu dekleta s Š t a j e r s k e . G a r a t i je t reba po cele dneve, osebni dohodk i so n i z k i , zakon pa ne dovo­ljuje, da b i j i h dv ign i l i . Nazadnje bo t reba tudi to uredi t i za vse p lan inske domove, kaj t i s icer bodo ljudje, k i so tu z d u š o i n srcem, odšl i . In tudi de­lovni č a s bo t reba uredi t i . Ne z m o r e š vse dneve po ves dan delat i . Nič čud­nega, da so ljudje napeti i n l ahko pride do sporov. In če ob tem pomis l i ­mo, da je v do l in i to l iko l judi brez de la . . . T e k s ( . i n fotografiji :

D . Dolenc

P O P O T N I U T R I N K I

IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zore

ČEZ O B Č I N S K O M E J O ogodi lo se m i je že, aij skora j n e v e d e . — ker :j v i d n i h m e j n i k o v preste

m i » p o p o t n i m i u t r i n k i « občin jo med o b m o č j e m Škofje I Idri jo. T o se m i j e pripetilo,! šel pogledat i r o j s t n i dom (z s p o m i n s k o p l o š č o ) starega _ A n t o n a Ž a k l j a — Rodoljuba'. skega (1811-1881) v idrijske! resda prav b l i z u Z i r o v .

No , sedaj s t o p a m še v Cr ^\u^,~~ rt 1 .

(95. zapis) Seveda pa n e m š k i okupator tudi

V i n h a r j e m ni pr izanesel . Njegov bes je segel celo v tako visoko i n samot­no vasico.

POŽGANA M U H O V A DOMAČIJA

Bi lo je 21. j anuar ja 1942, ko se je pred m r a z o m za tekla k M u h o -v i m (gospodarja Pave l in Pav l a

K a l a n ) skup ina 14 part izanov p. id vodstvom S i š k a r j e v e g a Rud i j a iz Ž a b j e vasi v Po l j ansk i do l in i . Vendar so b i l i izdani in ka r od treh strani so j i h začel i obkoljevati Nemci . Le polo v i ca n a š i h fantov se je prebi la . Se dem j i h je padlo in so zgoreli s po-ž g a n o Muhovo d o m a č i j o vred. M u -hove so Nemc i odgnal i v izgnansko t a b o r i š č e S t raub ing na Bava r skem.

Po osvoboditvi so M u h o v i svoj dom obnovil i — danes v njem spet polje ž ivl jenje . N a tragedijo v trdi / . i m i na z a č e t k u januar ja 1942 opozar­j a spominska p lošča , vz idana v hi­š n o proče l je .

Povedati š e velja, da leži M u h o v a d o m a č i j a precej n a samem, nekol iko vs t ran od v a š k e g a j edra Vinhar jev , med Je rnuc l j em i n P r e s e č n i k o m . — Po nek ih v i r i h sk lepam, da je b i l a stara mat i pisatel ja Ivana T a v č a r j a iz Muhovega rodu.

D

Veliko zanimanje za telefone

V k r a j e v n i skupnos t i Sv . D u h p r i Škof j i L o k i te d n i zbirajo pri jave za telefonske p r i k l j u č k e , k i j i h bo omo­goči la izgradnja nove telefonske centrale na T r a t i . M e d k ra j an i je za­nje ve l iko zan imanja , saj so že prve d n i zbra l i skoraj sto pri jav, zb i ra l i pa j i h bodo š e do 15. septembra. Z organiz i rano akci jo bodo s k u š a l i l ju­dem o la j ša t i drago pot do telefonske­ga p r i k l j u č k a , saj že zdaj govore o š t ev i lk i 75 t i soč dinarjev, k i pa seve­da š e z d a l e č n i d o k o n č n a . P i s a r n a krajevne skupnost i , kjer zbirajo pr i ­jave, je odprta ob ponedel jk ih in pet­k i h od 8. do 10. ure i n ob sredah od 15. do 17. ure.

BAČNE IN SVETI V R B A N

Se nekaj vasic m o r a m obiskat i , preden se s tega hr ibovja spet v rnem v dol ino in potem na dru

go s t ran Pol jan , n a M a l e n s k i v rh . Najb l iž je so m i B a č n e , drobcena

vas — s komaj 34 prebivalci — ju­ž n o , le en k m z r a č n e č r t e , od Vinha r ­jev. Samotne kmet i je leže na prisoj ni pol ic i nad T o d r a ž k o grapo. N a d vasjo je Jejdovo brdo (665 m), p a č Ajdovo brdo po k n j i ž e v n o . Bačna r j i imajo š e svoj m l i n v Potoku, kjer meljejo Potokar jevi . Z a n i m i v a je tu­di vodna j a m a — M a n d e l e n č e v kevdrc.

V č a s i h so b i l i d o m a č i n i skoraj bolj navezani na svojo malo cerkvico kot na ve l iko faro. P a č e t u d i je b i la p o d r u ž n i č n a cerkev še tako neznat na . No , i n tako so b i l i Bačna r j i , V i n -ha rc i i n K r e m e n i č a n i nekako ču­stveno navezani na Sv Vrbana , pod č i g a r zvon so se kaj radi š te l i .

C e r k v i c a stoji na viš ini 569 m t ik nad T o d r a ž e m , k i leži v grapi Bre -bovšč ice . Je v b i s tvu ma la s tar inska s tavba s š e ohran jen im obzidjem oko l i cerkve. G o t s k i sk l epn ik i v no­t r a n j š č i n i i n s l i k a sv. Kr i š t o f a iz 1. 1716, p r iča jo o čas t i t l j iv i starosti — a n i č ne povedo, zakaj se je cerkvica obda la z obzidjem. M e n d a do tu sem n i segala t u r š k a nevarnost? A l i pa je gradnjo obzidja narekoval le strah?

T u d i ime cerkvenega patrona je nenavadno za te kraje , saj so V r b a n i navezani bolj n a v inorodna pod roč ­ja . Seveda pa n a m je sv. Krištof, k i zre na svoje v a š č a n e skoro z vseh gorenjskih p o d r u ž n i č n i h cerkva , to­l i k o bližji. Saj ve l ja za p r i p r o š n j i k a zoper naglo i n nepredvideno smrt.

nad P o l h o v i m G r a d c e m , kijei sod i l pod Š k o f j o I-oko, sedi;' u o k v i r j e n v l j u b l j a n s k o oboft R u d n i k .

T a k o v a b l j i v e so pot i — ce!; cesta za v s a m o t o r n a vozila-* di jo i z P o l j a n s k e d o l i n e v toc naselje, k i sega c e l o 900 m v i m a ka r 282 stalnonaseljenih' č inov . K r a j i m a š o l o . javno!; co, t rgovino i n C e r k e v sv. Le:, je zdaj o b n o v l j e n a ; prvotiu tu vsaj ž e v 15. s tole t ju . S\e" je pa t ron č r n o v r š k e župne 0 i m a n a L o š k e m k a r več svetil l j a ko t z a v e t n i k je tnikov -p r i p r o š n j i k - za z d r a v j e živin«

P o l h o g r a j s k i D o l o m i t i - ! po z v e n i to i m e ! P o g l e d iz L na rajdo s k a l n a t i h (dolomi' hov je posebno z a n i m i v : odi č e l a p r ek G r m a d e (898 ml (1021 m) do P a s j e r a v n i (iN č a s u osvobod i lne v o j n e je« : grajske D o l o m i t e potekalo k u r i r s k i h po t i m e d Gorei L j u b l j a n s k o p o k r a j i n o . Tod tudi v o d i l i p rece j v a r n i prem p a r t i z a n s k i h o d d e l k o v . Tudi n i t a p o l i t i č n a D o l o m i t s k a | b i l a podp i sana v t e h v i š a n a ^

l n n a k o n c u v e l j a š e po^ je p rav n a o z e m l j u Polh^,. D o l o m i t o v eno r e d k i h rasti n a j l e p š e g o r s k e d i š e č e rož«-I ke. Imenuje jo jo t u d i Blagajn a l i K r a l j e v o r o ž o (po saškeit F r i d e r i k u A v g u s t i . ) Njenom«

• no l a t i n s k o i m e p a j e DaphJ yana .

r NAROČITE GLAS' ČE STE NAROČN PLAČATE MANJ MALI OGLAS

»FRTICA« - la fortezza?

Nad K r e m e n i k o m — vasico s komaj 25 prebiva lc i — poldru­gi k m z r a č n e č r t e prot i jugovz­

hodu leži F r t i c a . Zagonetno ledinsko ime b i se utegni lo raz lož i t i z roman­sko »fortezzo«, t. j . t rdnjavico. P a č obmejno utrdbo, morda š e iz r i m ­s k i h časov , v s e k a k o r pa iz let pred n a š o naseli tvi jo teh krajev.

K r e m e n i k je razpostavl jen na sle­m e n i h nad i z v i r i Ho tove l j šč i ce in Po-tošč ice zahodno od Pasje ravn i . V a s i ­ca leži v v i š in i 690 m . Skoznjo vodi cesta v Č r n i v r h i n Polhov Gradec .

\ teh časih zelenjaVa

vrta še kako pride „«, /. Kokalj

PRAVNIK SVETUJE

Kranjski kramarski sejem v znamenju starih oblačil — Ko smo se v Kranju odločili za organizacijo kramarskega sejma, smo bili prepriča­ni, da bo ta postal vsaj malo podoben ljubljanskemu boljšemu trgu, kamor prineso naprodaj res vse mogoče m nemogoče predmete. A, kot kaže, ta trg v Kranju kar ne more in ne more zaživeti. V nedeljo smo imeli na krarnarskem sejmu priložnost kupovati le stara oblačila, naj­večkrat taka, ki bi jih včasih še za jajca ne mogli oddati, nekaj avto­mobilskih delov, kakšno porcelanasto vazo in vrsto starih čevljev, od katerih so bile še najbolj zanimive kakšne poceni in oguljene adida-ske. Malo več domiselnostLbi bilo zdzelje.no v bodoče. — Foto: F. Per-dan J

POSOJILO, M . J . z Jesenice Navajate, da ste pred dvema le toma nekomu od

sosedov posodil i precej denarja i n tuje valute in nare­d i l a sta potrdilo. S p r a š u j e t e , kaj naj storite, ke r de­narja š e niste dob i l i nazaj in kdaj ta obveznost za­stara?

Odgovor: P rav i lno ste naredi l i , ko ste z v a š i m d o l ž n i k o m napisa l i zado lžn ico o posoj i lu denarja , saj v a m bo to p r i š lo prav p r i dokazovanju v verjetnem k a s n e j š e m sodnem postopku. Če ste d o l ž n i k a že dose-daj ustno opominja l i , ga morate pred vloži tvi jo t o ž b e opomnit i še pisno s p r i p o r o č e n i m p i s m o m . V t em opo­minu mu določ i te rok za v rač i lo in če denar ja ne bo v r n i l , nemudoma vlož i te tožbo na p lač i lo posojenega zneska. Č e p r a v ste posodi l i tudi tujo valuto, pa p red s o d i š č e m z zahtevo po plač i lu v tuj i va lu t i ne bi uspe­l i , saj zakon o ob l igac i j sk ih razmer j ih do loča , da je t a k š n o izpolnitev obveznosti m o g o č e zahtevat i le v d o m a č e m denarju po t e ča ju , k i je vel ja l ob nas t anku obveznosti . T a k š n a terjatev, k i i z v i r a iz posoj i la , za­

s tara v s p l o š n e m zas t a ra lnem roku petih let ganje zastaranja pa ne zadostuje, da upnik ' S E ustno zahteva izpolni tev, a m p a k je potrebna t^ I

D E L A L V TUJINI, A. D . iz Radovljice Navajate, da ste de la l i v t u j in i , zanima

se to obdobje p r i z n a v a v minulo delo in če u p o š t e v a pr i de lovni dobi kot element za nr^s dopusta? P n Q v V

Odgovor: Delo , k i ste ga opravili v tujini fej l i t am z a č a s n o zaposleni i n ste delali za tuje«.!! t n ika , n i v nobenem p r i m e r u š t e t i za delo z fr ^ m i sredstvi . Delo je bi lo oprav l jeno s sredstvi t* J podjetnika, zato se to delo ne š t e j e v minulo M podlagi katerega bi p r i d o b i l i d o l o č e n e prav o b r a č u n u osebnega dohodka . Isto se nanaša 1 pravico uporabe sredstev skupne porabe -.7 vanjske namene. Delavec, k i je delal pri tujoV dajalcu, v tem č a s u n i dopr inese l k ustvarju sredstev. V e n d a r pa se de lovna doba opravlio' l om v tuj ini , kot mer i lo za d o l o č a n j e dolžine le dopusta po izrecni določbi 92. č l e n a Zakona o n i h razmer j ih S R S in tudi d r u g i h republik urv , p r i do ločan ju d o l ž i n e dopusta . T a k š n a rešitev v'! m r e č v sk ladu s K o n v e n c i j o o zašč i t i pravu- do 1

- katero je ra t i f ic i ra la tudi Jugos l av i j a . Podobro 1 tudi za delovni s t a ž kot pogoj za sklenitev detv' razmerja .

okffl

Prvi koncert v sezoni 1984/85

Violinist Michael Grube Koncer tna sezona v dvoranici Glasbene šole Kran j se nadaljuje v

okviru zanimanja publike iz pre jšn jo sezone. Tako tudi letošnji prvi koncert kljub malce večji rek lami in od l i čnemu koncertantu-vioiinistu MICHAELU G R U B L J U ni pr ivabi l več kot slaba dva ducata poslušal­cev.

N a prav i loma so l i s t i čnem viol inskem recitalu je Grube igral ka­price, op. 1 slovitega i tal i janskega gos lača Niccoloja Paganinija (1'82—1840). Od vsega 24 sol is t ičnih koncertantnih stavkov tega opusa je Grube odigral le dobro polovico, v p r i l o ž n o s t n e m predahu s Sarasa-tejevo Malaguenno za viol ino in klavir pa se je Grubeju priključil še ljubljanski pianist Igor Dekleva. Ob dejstvu, da smo poslušal i Pagani-nijeve kaprice, skladate l jski umotvor enega največj ih v io l insk ih vir-tuozov vseh časov , po tehniki pa verjetno na jveč jega gos lača , smo ne­hote ugotovil i , da pravzaprav z nastopom M . Grubeja p o s l u š a m o naj­večjega v iol in is ta , k i je kdajkol i nastopil v Kran ju ; razen seveda, če odmislimo M i h o P o g a č n i k a , k i pa še ni nastopil v tej ponudbi. Pagani-nijeve kaprice predstavljajo po t ehn ičn i in sol i s t ično izpovedni viol in­ski plati » leks ikon Paganini jeve tehnike.« Ne samo zato, ker je vseh 24 kapric napisanih v b les teč i g l a sben i šk i in t ehn i čn i podobi, s kar naj­večjimi nasprotji med m e l o d i č n o (enoglasno) zastavljenimi stavki do n t m i č n o - m e l o d i č n o (večg lasn ih ) razpetih del; Paganini jevih 24 kapric docela i z č r p a v a vse t e h n i č n e možnos t i viol inske igre. Grube se je v igri kapric i zkaza l za iz jemnega t e h n i č n e g a bralca in svoje interpretacij- ' ske sposobnosti je izpel jal muzikalno izjemno podožive to . Tudi vme­sna epizoda — Sarasatejeva Malaguenna, k i jo je Grube odigral s pia­nistom. Igorjem Deklevo, je dodobra popestrila resnobnost 12 odigra­nih Paganin i jev ih kapric . Grube j i h je po recitalu še kar dodajal in iz­jemni p o u s t v a r j a l č e v i ra 'zpoloženost i gre pripisati vso aplikativnost se-riozne Paganini jeve muz ike v glasbo d a n d a n a š n j o s t i .

F R A N C K R I Ž N A R

A

•' Nova sezona v Mestnem ledališču ljubljanskem

'-jubljana — Mes tno g l eda l i š če jubljansko abonmaje vpisuje še do * septembra, š t u d e n t j e pa j i h bodo »hko vpisal i 3. i n 4. oktobra . Reper-

nove g l e d a l i š k e sezone obsega predstav. Upr iza r ja l i bodo sve-klas iko, komedijo, satiro, poe-

•čno norči jo, dramo, s lovenske novi­tete.

Delo Alenke Goljevšček »Pod Pre -rnovo glavo« bo dož ive lo krs tno iz-

Mbo. K r a t k o č a s n a ž a l o i g r a v dveh panjih z epi logom upodablja so-'bno šo l sko reformo, zaradi katere lomijo kopja in p i š e nova zgodovi-

a bodočemu i z o b r a ž e n s t v u . 'Dežela gasi lcev« Jože ta J a v o r š k a vesela, a hkra t i t rpka norč i j a , k i s

, f gumno p o e t i č n o govorico opeva -\p:sV.-* m č l o v e š k a stanja v poli t i­č n i h Butalah v n e k i da l jn i Dežel i ga-

^ S l ; u - V Morda je v s a k r š n a podobnost i * rJ a Jfcnkostnimi stanji , dejanji in l i 0 sebnostmi n a š e g a č a s a in prostora

f&fjj nak l jučna . Komedija Georgesa Foydeauja

P f*krbi za Amelijo« z mero farsi-l e komike r azk r iva provinc ia lno in '•'bovško d r u ž b o brez k a k r š n e g a -| pr ikr ivanja m e d č l o v e š k i h od-

iOncert v puštalski ipeli

• Škofja Loka — V sredo, 12. sep-Ipnibra ob 19. u r i bo v o k v i r u Lošk ih

fietniških utr ipov v kapel i puš ta l -kfcga gradu koncer t A r c a d i a t r ia ekdanji Gor janov trio), k i .ga sesta­jajo v io l in is t Gor j an K o š u t a , vio-fičelist Miloč M l e j n i k in pianist *iner Gepp. Izvajali bodo Schuber-| l in Beethovnova dela. V likov­ni delu u m e t n i š k e g a v e ž e r a pa bo-odprli razstavo del akademskega

pana Toneta Logondra iz Škofje Tce.

»Umetnos t komedi je« Eduarda de F i l i ppa je izvrstna komedija z moti­vom usodnosti slehernega umetni­š k e g a poslanstva. Razkr iva razmer­ja neke č loveške skupnosti s s p l o š n o aktualn imi problemi na šega č a s a .

Delo Ar tur ja Mi l l e r j a »Lov na č a ­rovnice« je eno n a j z a h t e v n e j š i h d ramskih besedil sodobne a m e r i š k e dramaturgije. Zgodovinski lov na ča­rovnice se v tej drami s p r e v r ž e v po­divjano dramo č loveške skupnost i k i v d a n a š n j i h čas ih s svojo usod­nostjo deluje tudi t r ag ično .

V drami Rainerja VVernerja Fass-binderja » G r e n k e solze Petre von Kant« se pred nami razpreda br idko oblikovani duševn i svet d a n a š n j e ž e n s k e . Živl jenje naslovne junakin je je izrisano v svetlo-temnih odtenkih v kater ih se zrcalijo r azč len jen i od­nosi med materjo in hčer jo , Petro in njeno prijateljico, nemo s lužk in jo .

»Otroci m a n j š e g a boga« M a r k a Medoffa prikazuje čus tven i svet, svet govora in sporazumevanja glu­honemih, k i je oblikovan v nj ihovih znakovnih govoricah, pogledih, gi­bih, dot ik ih . Berl j ivo govorico nemih na odru upodabljajo igralci .

V delu »Retro« mladi sovjetski dramatik Aleksander G a l i m s člove­ško toplino izpoje retrospektivo ne­kega dogodka svoje mladosti: v njej najde r e s n i č n o s t za dramske situaci­je. Bogat svet želja in resnic gleda z modrostjo i z k u š e n e g a zrelega m o ž a .

n o t r a n j a J

Danijel Fugger v Festivalni dvorani na Bledu Naše ogroženo okolje — tokrat na slikarskih platnih

M e d p r v i m i , k i so svet opozorili na eno na jveč j ih nevarnosti naše ­ga č a s a — na o g r o ž a n j e in un i čevan j e č lovekovega naravnega okolja, M bili u m e t n i k i . Eden n a j p o m e m b n e j š i h s lovenskih slikarjev na K o -

<em V a l e n t i n O m a n je npr. tej temi posvetil vrsto svojih najbol jš ih stvaritev.

Dan i j e l Fugger se loteva tega problema na svoj, poseben nač in . Pred gledalca postavlja na eni strani neoskrunjeno naravo — sočno zelenje dreves in gozdov, pretkano z modrino neba, k i s l ikar ju pomeni iud / r ak . vir ž iv l jenja in č lovekovega zdravja in na drugi strani mra-b)0 s ivino u n i č e n e narave, podobo razkroja vsega živega, pr ikazano na m r t v a š k o - č r n i p las t i čn i foliji , na vreči za odpadke.

Najbol j so se Dani je lu Fuggerju posreč i le prav tiste slike, v kate­rih je dosegel najbolj kontrastne oblikovne in vsebinske uč inke . Tež­ko, polno zelenje poletnega parka, posejano s p lav imi t o č k a m i ozona — se pre l i je na drugi s l ik i v bledi odsev sonca, v pokrajino brez barv in upanja, v vizi jo konca sveta, pred kater im nas svarijo futurologi.

Upa jmo, da bo zmagal razum in ljubezen do narave, do lepot, k i nam j i h podarja, do dobrin od katerih ž ivimo. In če se nočejo spameto­vati le t r enu tn im potrebam vdani posamezniki , je n a š a do lžnos t in še posebej d o l ž n o s t umetn ika , k i se je že od nekdaj kot nekak l judski tr i­bun zavzemal za ž iv l jen jsko pomembne ljudske potrebe in želje, da razprši mrak , v katerega nas peha sodobna civi l izaci ja . Prav temu na ttenu želi s luž i t i tudi Fuggerjeva razstava.

Cene Avguš t in - J

Knjižica o blejskem gradu

Bled — V zbi rk i Kul tu rn i in na­ravni spomeniki Slovenije je izšla knjižica o blejskem gradu, ki jo je napisal naš znani zgodovinar dr. Branko Reisp.

Iz bogatega gradiva o osemstolet-nem b r i k s e n š k e m gospostvu na Ble­

du je izbral n a j p o m e m b n e j š e in naj­zan imive j še stvari. Dodal je še ar­heo loške najdbe in opisal z ače tke razvoja turizma na Bledu. Besedilo je opremljeno s š tevi lnimi s l ikami več avtorjev, največ Ladis lava Be-neseha.

Najbrž bi se dalo kaj podobnega napisati tudi o drugih blejskih kul­turnih spomenikih, denimo o blej­skem otoku. Na Bledu pa bi lahko mis l i l i tudi na monografijo svojega kraja.

Knjižico Blejski grad je moč kupi­ti v na š ih knjigarnah.

r

Popravek V zadnji številki Glasa se nam je v

č l a n k u »S Ta leža se odpre naj lepši

svet« v r in i l a napaka, da je Muzej tal­cev v Begunjah odprt le dvakrat na teden. Pravi lno je, da je odprt vsak dan od 8. do 17. ure, razen ponedelj­kov. Povejmo še, da bo v z imskem času , z novembrom, odprt ob sredah* sobotah in nedeljah od 10. do 17. ure. Z a napako se oprav iču jemo.

Alenka Dolenc:

Rad imam urejeno kino dvorano

Človeka ločuje od drugih živih bitij njegova sposobnost za delo. Seveda njegovo življenje zapolnjujejo še druge vrednote, ki razen nje­mu niso dane nikomur. Med njimi ima posebno mesto kultura. Le-ta pa je lahko bolj ali manj kulturna.

Odkar je človek zaradi svoje potrebe po kulturnem in še kakšrie?n delovanju izumil film, se je njegov odnos do te zvrsti umetnosti m po­sebne oblike razvedrila v marsičem spremenil. To je razumljivo, saj nekdaj ni bilo dant) vsakomur, da bi filme ustvarjal, niti da bi si jih ogledal. Danes proizvajamo v svetu in-doma na kupe filmov, ki jih prikazujejo v številnih kinematografskih dvoranah v skoraj vsakem večjem kraju.

Žal je med temi »umetniškimi« izdelki vse manj takih, ki bi bili vredni ogleda. Vsaj v naših kino dvoranah je zadnja leta vse bolj kot v kvaliteto spored usmerjen v komercialno plat. Filmi sumljive vredno­sti — od surovega kriminala do plehke ljubezni — namreč vrivabiio največ obiskovalcev. Vprašanje pa je, koliko je ponujanje takšne kul­ture koristno; ali ni vse bolj nekulturno obnašanje gledalcev v dvora­nah tudi posledica takšne programske politike!

Nekaj o slabem vedenju obiskovalcev je povedala razvodnica v kranjskem kinu Center, ki je konec avgusta v rubriki Na delovnem mestu predstavila svoje delo in tamkajšnje razmere. Ugotovitve, po­dobne njenim, bi bilo moč zbrati najbrž tudi v drugih gorenjskih kine­matografih. Zakajene in zamazane čakalnice, vrivanje v vrste pred blagajno, odmetavanje odpadkov po dvorani, zamenjavanje sedežev, glasno govorjenje in opazke med predstavo, predčasno zapuščanje dvorane, gneča ob izhodu pa še kaj gotovo ne moti samo delavcev v kinu, ampak odvrača od obiska tudi kulturne ljubitelje filma.

Zase vem, da si rad ogledam lep film v privlačni dvorani. In po­znam mnoge, ki prisegajo, da ne gredo več v kino, dokler ne bo tako. Zlasti upravljalci kinematografov bi se morali zavedati, da spada h kidturi tudi skrb za urejeno kino dvorano ter prizadevanje za kvalite­ten filmski spored. Šele ko bomo dosegli to, lahko pričakujemo boljši obisk kinematografskih predstav in dostojnejše obnašanje med njimi.

S. Saje

Ples je moj n a č i n ž i v l j e n j a Trž ič — Čudovi to se je pogovarjati

s č lovekom, k i je odprt do sogovorni­ka , k i mu je tema pogovora tako bli­zu, da se r e sn i čno trudi z besedami ka r najbolje izrazi t i svoje mnenje, o b č u t k e in pos luša lcu nevsiljivo po­sredovati vsaj de lček svojega navdu­šen j a . T a k š e n je bil moj pogovor o plesu z mlado T r ž i č a n k o A l e n k o Do­lenc. A l e n k a je plesalka in koreogra-t inja in o plesu pripoveduje z ž a r o m , ker je to točka , okrog katere se vr t i vse njeno življenje. »Ples je moj na­č in življenja,« pravi , »moj nač in izra­žan ja , sprejemanja ljudi in okolja. S plesom žel im ljudem dajati del sebe, j i m pokazati svoje notranje obču tke . Rada bi dosegla, da bi ljudje ples sprejemali in da bi j i m pomenil vsaj malo tistega, kar pomeni meni.«

A l e n k a se je z eksper imentalnim modern im baletom, k i so mu tedaj rek l i še izrazni ples, s r eča l a na vzgo­j i te l j sk i šoli v Ljubl jani . Osnove je tu dobivala od zače tn ikov slovenske moderne plesne scene: Neje Kos , Ja­sne Knez , Goge Šmi t . K o je p r iče la š t u d i r a t i na fakulteti za telesno kul ­turo, se je vkl juči la v M o d n i center, b i la je manekenka in tri leta plesala pri Ma jn i Sevn ik -F i r š t . Že če t r to leto pa svoje znanje izpopolnjuje na Ple­sni poletni šoli v Ljubl jani pri preda­vatel j ih Lo jzk i Žerd in , M a r i n Vogel­nik , Barbar i P leško , Ksen i j i Hr iba r in uči te l j ih iz tujine. Sedem let pa A l e n k a Dolenc samostojno ustvarja v Trž iču . Gotovo poznate pr ikupna dekleta, k i nastopajo pr i Mlad in -

Zasebne gostilne na Slovenskem

Zasebna gostilna je ena sloven­sk ih znači lnos t i in del n a š e kulturne ded i šč ine , je zapisano v uvodu raz­k o š n e g a prospekta, k i ga je izdala sekcija za gostinstvo pri Zvezi obr­tn ih združen j Slovenije. Resda je iz­šel ob koncu le tošnje tu r i s t i čne sezo­ne, vendar je kljub temu dobrodoše l .

Bor is Liber ga je predstavil sveča­no, ob zasedanju Mednarodne unije za ugotavljanje kvalitete in vsega le­pega v n a š e m življenju, tudi gostin­stvu. Števi lni č lani tega z d r u ž e n j a iz ka r 27 dežel so se zbrali na blejskem otoku, pa domač i zasebni gostinci od Bleda in okolice do Ljubljane. Zbra­ne so pogostili s s lovenskimi specia-l i tetami, dodali n a š a kakovostna v ina .

Ob tej pr i ložnost i so pr iprav i l i v o tošk i cerkvici koncert. Zapela je so-pranis tka ljubljanske opere Olga Gracel j , na orglah jo je spremljal Franc Potočnik , k i š t u d i r a v R i m u . Navduš i l a sta občins tvo.

Š e nekaj o prospektu. Izmed 2.200 zasebnih gostiln na Slovenskem so j i h izbral i 270. Morda bi v le toviških kraj ih pr iš la v poš tev še katera, saj ni moč najti nekaterih prav prije­tnih, toda meri la so bi la stroga. Pro­spekt vsebuje vse podrobne podatke. Gostom, posebej t is t im, k i iščejo do­bre gostilne, bo pr i še l zelo prav.

B . Benedik

skem gledal išču Tržič ali samostoj­no z imenom Lena.

»Začelo se je z dvema skupinama iz t r ž i šk ih osnovnih šol, najbolj ta­lentirana dekleta so ostala in še da­nes nas je v skupini osmih šes t od vsega zače tka . Smo ena redkih sku­pin v Sloveniji , k i se ukvarja z več plesnimi tehnikami. P l e šemo ameri­ški jazz balet, afrojazz, scenski, re­v i j sk i in eksperimentalni ples.«

Moderni balet je v Sloveniji in Ju­goslaviji še precej v povojih, ljudje g a n e poznajo dovolj, zato ga tudi ne cenijo preveč . Toda t rž iški plesni skupini se je uspelo s t rdim delom svojemu občins tvu prikupit i , dosegli so, da j ih imajo ljudje radi. Dekleta vsako leto pripravljajo predstave, za katere vedo, da bodo ljudem všeč. Scenski ples, k i ga imajo najraje, na­merno na nastopih kombinirajo z re­v i j sk im, saj se še vedno bojijo, da bi ga občins tvo ne razumelo dovolj.

Da bi ljudem ples še bolj približali in da bi ga vzljubile na jmla j še gene­

racije, dekleta svoje znanje p r e n a š a ­jo na pionirsko in mladinsko skupi­no. Želijo tudi, da bi v Tržiču ustano­v i l i plesno druš tvo, da bi se j i m iz­boljšali pogoji dela. Vedno imajo na­m r e č probleme s kostumi, ozvoče­njem, reproduciranjem glasbe, da o min imaln ih f inančnih sredstvih ne govorimo. Vendar dekleta z ve l ik im entuzijazmom delajo naprej in v Tr­žiču skoraj ni več prireditve brez njih. Na jvečkra t sodelujejo s pevko Romano Ogrin in igralsko skupino Bor isa Kubur iča . Nastopale so že skoraj po celi Jugoslaviji ter v Fran­ci j i in Avst r i j i .

A l e n k a Dolenc je duša skupine. Ljubezen do plesa, k i mu posveča ve­čino svoje pozornosti, zahteva od nje ogromno odrekanja, zahteva njen prosti čas in posega v osebno življe­nje. Vendar bi bila brez plesa pri­k r a j š a n a za svoj način komunicira­nja s svetom. Ko t osnovo za svojo koreografijo vzame pesem, prozno delo, glasbo, dogodek, čus tveno sta­nje, skozi vse njeno ustvarjanje pa se vleče motiv ženske . V celoti je bilo njeno delo posvečeno tej temi v ko­reografijah Ženska , Žalik ž e n a , S i l ­hueta vojne, n a č r t u j e t e siroto Jer i­co. Ž e n s k a bo tudi vsebina razstave Ženska , gib, fotografija, k i jo pripra­vljata s fotografom Jarom Miščevi-čem v novembru. Povezana bo v ce­lovečerno predstavo z nastopom ple­sne skupine, k i bo v živo pr ikazala tisto, kar bodo p r ina ša l e fotografije.

»Ples je celota glasbe, prostora, ži­vljenja, čustev,« je dejala na koncu A l e n k a Dolenc, »je višja obl ika ko­municiranja. Je tudi nač in sprosti­tve, je zbl ižanje in prijateljstvo med ljudmi.«

A . A ž m a n Foto J . Miščevič

Praznovanje z bogatini kulturnim programom — V petek, 7. septem­bra, so krajani Orehka in Drulovke zaključili praznovanje svojega krajevnega praznika. Ob 20-letnici skupnega krajevnega samoupra­vljanja so poskrbeli tudi za bogat kulturni program. Tako so imeli v gosteh kranjsko godbo na pihala, na odru pa se je zvrstila vrsta mla­dih recitatorjev, pevcev in solistov, ki so zbrani množici zaigrali na razne inštrumente. Za zaključek pa jim je folklorna skupina Sava za­plesala še svoje rezijanske plese. Za ples in razvedrilo pa je krajanom 7ia vrtu Rekarjeve gostilne pozno v noč igral ansambel Sesti čut. — Foro: D. Dolenc

G L A 8 6 STRAN REPORTAŽA TOREK, 1 1 . SEPTEMBRA

Ovce in ovčerejci prikrajšani za ovčarski dan Pastir Ramo Spahič je v soboto v jutranjih urah p r i gna l na Bled s planinske paše na Brdu nad L i p n i c o 370-glav i trop ovc. Zadnja tri leta so na ta dan priredili na Zatrniku ovčarski dan. Letos praznika ni bilo, lastniki so ovce le ostrigli in prešteli naraščaj, v ponedeljek pa nagnali nazaj na pašo.

njihovega k m e č k e g a dne, vendar se s tem nismo st r inja l i , ker je do Rib-nega dokaj t e ž a v e n dogon.

Spomnimo se: na lanskem ovčar­skem dnevu so ime l i gostinci, ovče­rejci in vs i , k i so sodelovali, okrog 600 t isoč dinarjev prometa. Golf ho­tel, k i je skrbel za gostinsko pos t rež ­bo, je prodal 15 p e č e n i h ovc. N a pri­redi tv i se je zbralo več t isoč radoved­n ih obiskovalcev, med ka te r imi so b i l i tudi .devizni gostje'.«

Pr i redi tev, k a k r š n a je o v č a r s k i dan na Za t rn iku , ne more prinesti iz­gube, poudarjajo ble jski ovčerejc i , k i se ne strinjajo z odgovorom, da je g lavni razlog denar. Ze naslednje le­to bo pokazalo, a l i so prireditev na B ledu za vedno pokopali al i je bil le­tošnj i predah res le posledica organi­zac i j sk ih in denarnih težav .

S icer pa i m a blejska o v č a r s k a skupnost še več drugih in za nadalj­nje ož iv l jan je ovče re j e bolj p e r e č i h problemov. Č e p r a v so ovčerejc i ta­koj po ustanovitvi p a š n e skupnosti seznani l i zadrugo, da bi za zgodnjo spomladansko p a š o , od 20. apr i la do 20. maja, ter za pozno jesensko p aš o , od z a č e t k a novembra do prvega sne­ga, potrebovali p a š n i k v bl ižini Ble­da, se do danes š e n i nič premakni lo . Ovce se pasejo vsepovsod, po reč i šk i gmajni , tudi po pa rku v bližini je­zera.

»Na B ledu in v bl ižnji okol ic i je do­volj p o v r š i n , na ka ter ih bi se lahko brez š k o d e pasle nekaj tednov tudi n a š e ovce,« pravi Janez Petkoš z Bleda — mož , k i je pred sedmimi le­t i zače l s t remi ovcami, zdaj j i h ima že 46. »V mis l ih i m a m poboč ja bliž­njega, okrog sto hektarov o b s e ž n e g a h r iba Stovca, k i za gozd ni pr imeren, za p a š o goveje ž iv ine prav tako ne. Ed ino ovce bi se lahko pasle na njem. Premost i t i bi mora l i tudi na­

sprotja med zasebnim in d r u ž b e n i m kmeti js tvom in poskrbet i , da bi b i la zemlja bolje i z k o r i š č e n a . Res ne vem, zakap ble jski ovčere jc i ne b i mogli pasti ovc od z a č e t k a novembra pa vse do prvega snega na t r avn ik ih kmeti jskega posestva na Bla tah . T a m ob iča jno k o n č a j o s p a š o goveda kma lu po 1. novembru in potlej so njihove p o v r š i n e n e i z k o r i š č e n e . N a Bledu smo doslej skrbe l i le za pove­č a n j e s t a l e ž a ovc, medtem ko smo bolj malo m i s l i l i na pasemski sestav tropa. V njem v id imo vse m o g o č e pa­sme: jezersko, s o l č a v s k o , bosansko, bovško , mar ino . . .«

Slabo organizaci jsko in s t rokovno delo na področ ju o v č e r e j e že k a ž e negativne posledice. K o je S l avko A ž m a n z B l e d a pred pet imi leti po­dedoval kmetijo, se je odločil za ov­ce; po tol iko le t ih pa bo vse (18) pro­dal in v hlev pr iveza l krave. Zakaj?

Janez Petkoš med svojim tropom ovc.

Bled — »Vse k a ž e , da imajo Ble jc i radi ovče t ino le na k r o ž n i k u , med­tem ko j i m je za ovce bolj malo mar,« pravi Peter Zemva , predsed­n i k o v č a r s k e p a š n e skupnost i Bled. »Ne razumem t a k š n e g a odnosa do ovčere je . V občini so sprejeli pro­gram razvoja ovče re j e , k i pa se — vsaj jaz tako m i s l i m — ne u r e s n i č u ­je ni t i v tisti točk i , k i pravi , da bi vsako leto p r ikaza l i rejske d o s e ž k e in pr ipravi l i semanji oz i roma ovčar ­sk i dan na Za t rn iku . Letos zanimive prireditve, od katere so imel i kor i s t i ovčere jc i , t u r i s t i čn i delavci , k m e č k e ž e n e in verjetno še kdo, n i bilo. V za­drugi pravijo, da so v hudi f i nančn i s t i sk i in da zaradi izgub niso mogl i podpreti prireditve. Č lan i T u r i s t i č n e ­ga d r u š t v a Ribno so predlagal i , da bi o v č a r s k i praznik p r ip rav i l i v okv i ru

Blejski ovčerejci, prikrajšani za ovčarski dan, so v soboto ovcam ostrigli de­beli »volneni plašč«. Na sliki: Stanko Kusterle (levo) in Blaž Čeme (desno) z Blejske Dobrave med striženjem ovc.

Uspeh gorenjskih traktoristov

V tretje gre rado Franci Fajfar iz Čirč pri Kranju je na 28. tekmovanju traktori­stov in 12. tekmovanju mladih zadružnikov in žena Slovenije v Slovenskih Konjicah ponovil lanski uspeh in še tretjič postal re­publiški prvak, veliko pa je pripomogel tudi k zmagoslavju go­renjske ekipe mladih zadružnikov. Med ženskami je s tretjim mestom presenetila Jerca Jenko s Pivke.

Slovenske Konj ice — N a l e tošn j ih o b č i n s k i h in pokra j insk ih traktor­s k i h tekmovanj ih v S loveni j i je so­delovalo b l izu dva t i soč pok l i cn ih traktoristov, mladih z a d r u ž n i k o v in ž e n s k , na jbol jš i med n j imi pa so se pred nedavnim pomer i l i še na repu­b l i š k e m tekmovanju v S lovensk ih Kon j i cah . Gorenjsko zastopstvo se je tokrat celo bolje odrezalo kot lan i na Zla tem polju p r i Kr-anju. 25-letni kmetovalec F ranc i Fajfar iz Čirč , č l an akt iva mlad ih z a d r u ž n i k o v kranjske Sloge, je vnovič dokazal , da je spreten traktorist , i z k u š e n o r a č in dober poznavalec kmet i jske m e h a n i z a c i j e / Č e p r a v je b i l letos na gorenjskem tekmovanju »le« drugi — zmagal je Janez Porenta iz Stra-žišča — je na s lovenskem prvenstvu u re sn i č i l znani rek »v tretjo gre ra­do«. Dvema zmagama na republi šk ih tekmovanj ih (lani v K r a n j u in pred t remi leti v Gorn j i Radgoni) je na k o n j i š k i h njivah dodal še tretjo.

»Vesel sem tega uspeha; še tol iko bolj , ker mi na gorenjskem tekmova­nju ni šlo najbolje. T e o r e t i č n a vpra­š a n j a mi niso delala preglavic, spi v t nostna vožn ja s t raktorsko pr ikol ico prav tako ne in tudi plug, potem ko sem ga n a t a n č n o naravnal , me je ubogal. V konkurenc i i z e n a č e n i h

Pastir Ramo Spahič s šarplaninko Ružo.

»Preveč imamo težav,« p rav i . »No­beno leto ne vemo, k a k o bo s pastir­j em. L a n i nam je sredi p a š n e sezone pobegnil s Pok l juke , potem pa smo j i h sami »hajkali« po p l a n i n i i n j i h goni l i v dolino. S l u ž b a m i ža l ne do­voljuje, da bi s i l ahko kaj t a k š n e g a pr ivošči l vsak dan . D r u g problem je n i ž i n s k a , zgodnja spomladanska in pozna jesenska p a š a . Če bi i m e l i v bl ižini organiz i rano p a š o , bi za vse blejske ovce lahko sk rbe l en pastir . T a k o pa . . . V s a k pase svoje, ka r ob majhnem s t a l e ž u še z d a l e č n i gospo­darno .«

Oči tk i , nas lovl jeni na pastirja, ne veljajo za R a m a S p a h i ć a . Mož, k i je nekdaj povel jeval vo jakom in opra­v l j a l ca r inske posle, je doslej zgled­no vodi l 370-glavi trop b le j sk ih ovc s p a š n i k a na S t anu do Z a t r n i k a in od­tod na Brdo . V soboto je trop pr ignal v dol ino. Lepo zavaljene ovce so »po­trdi le« za svojega gospodarja, da je dobro sk rbe l zanje. » P a š e je bi lo za­radi zakasnele ras t i sprva neko l iko manj , toda kasneje se je t ravna r u š a hitreje o b r a š č a l a in za vse je bilo do­volj s o č n e p lan inske t rave ,« je pove­dal Ramo, k i i m a od vseh »oper« naj-raje blejanje ovčic . Q Z a p i o t n i k

Za dograditev kmetije mag. Antona Dolenca primanjkuje preče] i kajti naložba se je v zadnjem letu hudo podražila.

Podražitev ustavila gradnjo najsodobnejša gorenjske kmetije

Dolenčeva kmetija čaka pomoč Mag. Anton Dolenc si je zamislil imenitno kmetijo subakj tipa pri Vrbnjah v Radovljici, vendar gradnja zdaj stoji. y1 zmanjkalo denarja — Radovljiški izvršni svet ne more da(J narja, Jeseničani pa so dali nepovratna sredstva v višini V jone dinarjev

tekmecev je odloči la izkušenos t ,« je po povra tku domov pripovedoval zmagovalec.

F r a n c i je že deset let reden gost t r ak to r sk ih tekmovanj. Š t i r i k r a t je b i l gorenjski prvak, t r ikra t sloven­s k i . T o l i k o k r a t se je uvrs t i l tudi na d r ž a v n o prvenstvo. B i l je v T u z l i , K r ­š k e m in Osi jeku , dvakrat je osvoji l tretje mesto. Č e t r t o p r i l o ž n o s t bo ime l v B i t o l i , kjer bo 28. in 29. sep­tembra l e tošn je d r ž a v n o prvenstvo.

»Na tekmovanju bomo vsi voz i l i in o ra l i z i s t im traktorjem in plugom, tako da bomo vsi imel i tudi enake m o ž n o s t i . Pot rudi l se bom, potem pa bomo v ide l i . Z a priprave bo tako kot druga letu zmanjkalo ča sa . Š e nekaj k rompi r ju moramo pospraviti do od­hoda v Mukedoni jo in tudi h išu , k i jo gradimo, mora do takrat dobit i stre­ho,« prav i F ranc i .

Drugi tekmovalec, ki je zastopal Goren j sko na prvenstvu mlad ih za­d r u ž n i k o v , Franci Šil 'rer i / Zabnice, je zasedel deveto mesto; med vsemi je bi l na jbol jš i v t e o r e t i č n e m znanju in je ve l iko pripomogel, da je gorenj­ska ek ipu osvojila prvo mesto. V tek­movanju ž e n s k je za p r e s e n e č e n j e poskrbela Jerca Jenko s P ivke , sicer č l a n i c a nakelskega ak t iva mlad ih z a d r u ž n i k o v . Č e p r a v je tokrat p rv ič

Franci Fajfar — spreten traktorist in orač. tekmovala na s lovenskem prven­stvu, je osvoj i la tretje mesto in se ta­ko kot F r a n c i Fajfar uvrs t i la na dr­ž a v n o prvenstvo v Bi to lo . N e ž k a R o z m a n iz ak t iva kranjske Sloge je b i la deveta, ek ipno pa sta deklet i za­sedli tretje mesto. M e d pok l i cn imi t raktor is t i je b i l S l a v k o H r e n iz K Ž K Gorenjske deseti; b i l pa je najbol jš i med t raktor is t i , k i so tokrat p rv ič so­deloval i na r e p u b l i š k e m tekmova­nju. Njegov sodelavec M i l a n St rugar je celo zmagal v spretnostni vožnj i s t raktorsko pr ikol ico; manj u s p e š e n pa je b i l pr i oranju i n r e š e v a n j u te­stov, tako da je na koncu zasedel dvanajsto mesto. E k i p n o sta se k ran jska t raktor is ta uvrs t i la na še­sto mesto.

Bolj kot rezultat i pa je pomembno, da se na tovrstnih tekmovanj ih po­glabl ja znanje, k i edino vodi k smo­t rnemu kmetovanju in pridelovanju hrane. ( c z )

M e d o b č a n i r adov l j i ške in jeseni­š k e o b č i n e je v zadnjem času grad­nja kmet i je mag. Antona Dolenca pr i V r b n j a h v Radovl j ic i vzbudi la ve­l i k o zan imanja . O tem, kako si je l ahko zasebnik zagotovil denar za gradnjo ve l ike kmeti je in stanovanj­ske h i š e poleg nje, so kroži le in še k rož i jo r a z l i č n e govorice. In ker so se v obeh' o b č i n a h zače la vztrajno ponavljat i tudi delegatska v p r a š a ­nja, k i terjajo nadvse konkreten od­govor, smo nazadnje o vseh sporn ih v p r a š a n j i h gradnje povpra ša l i tudi A n t o n a Dolenca .

V j e s e n i š k i obč in i so delegati z d r u ž e n e g a dela terjali pojasnilo, kako da je o b č i n a odobrila Dolencu za 4 mi l i jone dinarjev nepovratnih sredstev, k a k š n a je pogodba in nje­ne obveznosti . Dolenc gradi sodobno kmeti jo , k i bi dajala t r ž n e v i ške tudi za j e s e n i š k e o b č i n s k e rezerve, kar je seveda lepo in prav za obč ino , k i sa­m a zase ne proizvede dovolj hrane. V e n d a r so š tev i ln i delegati še vedno mnenja , naj se denar, k i se posredno ves na teka iz d e l a v č e v e g a žepa , na­meni kot nepovratna sredstva vsaj tako, da delegate prej p o v p r a š a j o . P r av gotovo so nepovratna sredstva v t a k š n i v i š in i , če tud i za kmetijstvo, p r e v e č resna stvar, še posebej, ker pogodba sploh ni obvezujoča , tako sestavljena, da bi vsebovala klavzule o tem, kaj potem, če Dolenc nenado­m a odpove, zbol i , mu živino pobere bolezen in tako dalje.

V radovljiški obč in i so b i l i ne­dvomno p r e v i d n e j š i , p a m e t n e j š i . Da­leč od tega, da ne bi podpiral i i n spodbujali kmeti js tva, vendar so ter­j a l i , da se je treba do na ložbe opre­del i t i . Najprej "zato, ker modela sub-alpskega obrata, k i ga gradi A n t o n Dolenc, ne poznajo, o t a k š n i novo­gradnji niso še r azmiš l j a l i i n ne raz­pravl ja l i o kredi t i ranju. Investitor je za gradnjo že dobil 10 mili jonov ban-

' č n e g a kredi ta , 2 mi l i jona 500 t i soč dinarjev posojila si je preskrbel sam, 4 mil i jone pa je dobil od jeseni­š k e obč ine . Zarad i pozne odobritve b a n č n e g a kredi ta je S G P Gradbinec poveča l dogovorjeno ceno gradnje za polovico in tako je Dolencu zdaj zmanjkalo za z a č e t e k proizvodnje 3 mil i jone dinarjev. Izvršn i svet Rado­vl j ica — k i do zdaj ni še n i č e s a r dal — naj bi zagotovil ta sredstva v obl i ­k i kredi ta in na podlagi sporazuma o oddaji mleka .

Radovl j i šk i izvršn i svet ugotavlja, da je ta gradnja dobila vel iko d ruž­beno podporo v v i sok ih zneskih odo­bren ih kreditov. O d skupnega zne­ska 10 mil i jonov je banka odobri la 6 mil i jonov 920 t i soč dinarjev, H r a n i l -no-kredi tna s l u ž b a K Ž K 2 mi l i jona 380 t isoč dinarjev in Ž i v i n o r e j s k a po-

' s lovna skupnost 700 t isoč dinarjev. Po v iš in i in de l ežu v skupni investi­c i j sk i vrednost i je to da l eč največj i kredit , k i je b i l doslej v ložen v rado­v l j i ške kmeti je, razen tega je treba u p o š t e v a t i še j e s e n i š k i prispevek — 4 mil i jone dinarjev.

I zv r šn i jvet Radovlj ice se je zave­dal pomembnost i objekta in za grad­njo Do lenčeve kmeti je odobri l izjem­no lokacijo — pr i pridobitvi zemlj i ­šča in dokumentov ni bilo nobenih zaprek. Samoupravn i sk lad za inter­vencije v kmeti jstvo daje denar t i ­st im, k i se obveže jo , da bodo dajali d o l o č e n o k o l i č i n o t r ž n i h v i škov za

preskrbo o b č a n o v , vendar ne sredno, ampak skupaj s trgo\* organizacijami. Razumljivo terjajo d o l o č e n e ko l i č ine , teh >, lene ni ponudil, p a č pa zaprv denarno p o m o č . Po tem in \č. gledu m o ž n i h zmogljivosti v investicije i z v r š n i svet sklepa, da investitor nima v iškov prireje, da je ž e vse zatorej mu na t a k š e n način ti ne morejo.

Lahko pa bi dali iz prora sredstev (kot Jesenice) za blVJ rejo vsakemu kmetu, da vzrvV*

ta b l ^ s: Na ta n a č i n kuDijo m™

nad v teži , primerni za zaki

se proč

dar m o r a biti ta dodatni privtO operan t sk i pogodbi z zadrug j t a k š e n nač in lahko tudi rado ^ o b č i n a sodeluje z Antonom W\ cem. V

Nazadnje i z v r š n i svet še pri r az i skova ln i skupnos t i , da soff' r a r az i skova lno nalogo VplivV metod k o n z e r v i r a n j a krme m •' logije na donosnost prireje mlW govejega mesa, če jo je magis^ lene p r ip rav l j en pripravi t i v V e laborata i n odstopi t i raziskal skupnos t i i n k m e t i j s k i m strol V k o m p o s p e š e v a l c e m . To bi hilj* tn i v i r i sredstev, da bi se naiv? kmet i j i l ahko zače la proizvod^

D o l e n č e v a g radn ja v Vrbnjal" zdaj us tav i l a za rad i podražit^ 1

d a n a š n j i h č a s i h niso preser^ P o d r a ž i t e v pa je tako visok l ahko s p r a š u j e š , č e ni poslej man jk l j ivos t i v f inančni pr) gradnje. Po odgovor se je bile lje odpravi t i ka r k mag. Ant lencu. Kaj pravi investitor?

»Spomladi nisem pravočasv bil kredita, dela pa tudi niso-" la tako, kot bi morala. Do koi gradnje je zmanjkalo okoli M jonov dinarjev ali š e več,«

»Če bi v a m , denimo, Jeser skrbele še doda tn i kredit, kar najbolj pametno, bi l ahko začela?«

»Vel ikega kredita ne moreni saj ga ne bi mogel odplačna, nje v ž ivinorej i pri nas je ie ttj da se vse hudo draži , odkupi* pa niso v skladu s stroški

»In kaj bo zdaj? Vas ne obv r o k i oddaje? K a k o boste d kmetijo? Boste res prodali?-

»Ne vem. Vsekakor je d r u ž b e n e g a interesa za naW. kmetijstvo.«

P r i z n a m , da i m a m daleč pt\\ | pos luha za kmeti js tvo, vendnj* medlo le zavedam, da je kmetov (, ba kaj dat i , da bomo siti . Zato'fj mesec p l a č u j e m davke inpovt^ff ga z d r u ž u j e m d ina r za pospešuj kmet i j s tva — v j e s e n i š k i občili zbere 40 mi l i jonov na leto. Ne\ • r i m , ne s p r a š u j e m , komu konkv ' gre denar in tudi magistru m Do'encu je za imenitno kmeti je , k i naj me v prihodnje^1

t i , treba dati vso podpor, Če pa zdaj nenadoma vso sta; s am pravi , da ne ve, kaj ko£ se lahko zgodi, če ne izpolnjuj godbe z Jesen icami , »ker, r .. n i sem,« me stvar razumljivo M gne. Zato že l im, da se na vsaktft D o l e n č e v a kmet i ja d o g r a d i m « sobi, saj bo v nasprotnem pm\ videt i tako, kot da se neke, ga denarja p o š t e n o norčuje

D. M

naliza, ki opozarja Strokovna služba Zveze telesnokulturnih organizacij Kranj je pripra­

vila -Anal izo stanja telesnokulturnih objektov v občini Kranj«. Zapisane številke in ocene resno opozarjajo, da se razmere na tem področju poslab­šujejo in da ni nobenega upanju, da bi so v bližnji prihodnosti izboljšale. Jtroški za »obratovanje« in vzdrževanje objektov naraščajo hitreje od

t d r u ž b e n e podpore, ki jo za te namene dobivajo telesnokulturne organizaci­j e . Nekateri objekti že na pogled kažejo, da je denarja dovolj le za sprotno [krpanje in da bi bili potrebni temeljite obnove. Primer za to je tudi športni [park Stanka Mlakarja.

Ponekod je vzdrževanje otežkočeno zaradi slabe in nesmo*trne gradi-Kve objekta. Tudi v časih, ko so j ih gradili, je namreč primanjkovalo denar-" tja in so se posluževali kratkoročnih rešitev (in cenenih materialov).

Težko je napovedovati, kaj bo s temi objekti v prihodnosti, če j ih ne .bomo sproti vzdrževali in obnavljali. Ob tem, da so iz leta v leto bolj obre­menjeni, da je vse manj pripravljenosti za udarniško vzdrževanje in da je za ta dela tudi manj zaposlenih, je nedvomno, da se j im ne obeta nič lepega.

Anal iza opozarja, da niti največji telesnokulturni objekti v občini ni­majo rešenih zemlj iško-lastninskih zadev. Ugotavlja, da ima večina teles­nokulturnih središč oziroma vadišč skromne, domala bedne slačilnice, ko­palnice, s t ranišča , skladiščne, p isarniške in druge pomožne prostore, ne­urejeno kanalizacijo, neprimerno ogrevanje . . . Boljše so razmere v objek­tih, ki j ih upravljajo šole; veliko slabše pa tam, kjer skrbijo zanje telesno­kulturne organizacije.

V občini so v zadnjih osmih letih uredili 12 telesnokulturnih središč (s športnimi objekti, vadišči in drugimi za šport in rekreacijo potrebnimi po­vršinami in napravami), a kljub temu je še vedno 10 krajevnih skupnosti, ki t akšnega središča oziroma vadišča nimajo. Med večjimi skupnostmi je na spisku le brniška , vse ostale so manjše, z manj kot tisoč prebivalci. S takšnim stanjem ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, saj moramo tudi krajanom iz manjš ih in odročnejših krajev omogočiti vadbo in sprostitev po delu. V e č n a m e n s k e asfaltne ploščadi, kakršne so ponekod že zgradili, bi bile tudi za te skupnosti prava in za nameček še najcenejša rešitev.

V zadnjih osmih letih so v kranjski občini zgradili sedem košarkar­skih igrišč, devet rokometnih, šest odbojkarskih, šest teniških in sedem nogometnih igrišč, pet balinišč. Podvojili so zmogljivosti žičnic na Krvavcu in Jezerskem. Zaprli so dve avtomatski kegljišči, pridobili eno trim stezo in en trim kabinet. Število vadišč za skoke in mete je ostalo nespremenjeno, število bazenov prav tako. Zgradili so tri atletske steze . . . Številke kažejo da je med občani (kot tudi sicer v Jugoslaviji) večje zanimanje za kolek­tivne športe, manj pa, denimo, za atletiko in plavanje, po katerih dandanes v svetu merijo špor tno moč države. Veliko število novozgrajenih vadišč za igre z žogami je bržčas tudi posledica gospodarskih razmer. Igrišče ali večnamenske ploščadi je mogoče urediti že s prostovoljnim delom športnih navdušencev in s skromno družbeno pomočjo, za izgradnjo bazena je kaj­pak potrebna soglasnost (in pomoč) širše skupnosti in njenega združenega d e l a . C. Zaplotnik

• , _

VII. množični tek in pohod po Udinborštu

»Od spomenika do spomenika« C V spomin na dvodnevni boj borcev drugega bataljona Kokrškega ^ odreda septembra 1942 v Udinborštu bosta v nedeljo, 16. septem-. bra, sedmi množični tek in pohod »Od spomenika do spomeni-jUpa.« Udeleženci bodo krenili k cilju, k spomeniku v Kapniku, 1 kjer bo ob 14. uri proslava, s šestih štartnih mest: iz Strahinja, ^ Goric, Tenetiš, Dupelj, Nakla in s Kokrice.

ni je na tej prireditvi sodelovalo 1953 pohodnikov in tekačev, lani 1464.

Tek in pohod se bosta začela ob de-

i

\ , Naklo - Številne poti, speljane po \ » z d o v i h Udinboršta, kjer je septem-$\ »ra 1942 drugi bataljon Kokrškega (\ypdreda bil neenakovreden boj z več kot

T i tisoč nemškimi vojaki, bodo v nede-• D spet oživele. Pohodniki in tekači, • e t e ž e n c i sedme špor tne in manife-•*»t»vne prireditve, bodo po poteh od spomenika do spomenika obujali spo-g " * na slavne dogodke pred 42 leti, •jfcpi'i borbenega in revolucionarnega P?1*, telesno vzdržljivost in obrambno •"Pravljenost. Organizatorji, prizade-PJji člani Telesnovzgojnega druš tva Partizan Naklo, pričakujejo nekaj ti-v/ jdeležencev. Spomnimo se: predla-

Gorenjci v ligaških [tekmovanjih

4 Hokej — V uvodnem srečanju tek-iMmovanja za pokal Alpe-Adria sta se na ^ttjJesenieah pomerila domače moštvo in IBjubljanska Olimpija. Prvi letošnji der-, b> so zasluženo dobili s 5:3 (0:1, 2:1, 3:1) ^M°stje, ki so domačine prekašal i v hi-\|wosti, pri strelih na gol in z bolj kombi-|\j8atorno igro. Za »železarje« so gole do-W**gli Magazin, Mlinarec in Kopitar. V •«ug i tekmi so Jesen ičan i , ki so lanski

J^toagovalci tega tekmovanja, igrali ne-'•Boceno 4:4 (1:0, 3:1, 0:3) s celovškim 'U KAC. čeprav so v 33. minuti vodili še s

j 4:0. Za domače moštvo so bili uspešni •vIKlemenc, Kopitar, Mlinarec in Ščap. K Nogomet — Nogometaši kranjskega C Triglava so tudi v tretjem kolu Sloven­i j e nogometne lige ostali praznih rok; "Pokrat jih je na domačem igrišču z 1:0

•\f{W>) premagal mariborski Železničar. »\fV naslednjem kolu se bodo doma po­korili z Izolo.

j Rokomet — V prvem kolu enotne j j p o š k e in ženske slovenske rokometne \Pjge sta oba gorenjska predstavnika

gostovala in izgubila: igralci Jelovice v \Kalcu s tamkajšnjo Minervo s 25:22 iSl6:10), rokometaš ice Alplesa i? Želez-^jfejkov pa v Škofijah z ekipo Burje s ' J R 2 4 (13:12). V drugem kolu bo igrala ^Htlovica v gosteh z Mokercom K I G , A l -Vjples pa v Kočevju z Itasom.

\ Invalidi lovili ribe Bled — Člani r adov l j i škega inva-tsfcega š p o r t n e g a d r u š t v a so na

Jlejskem jezeru pr i red i l i odprto re­publiško prvenstvo v š p o r t n e m ribo-

Nastopilo je 64 tekmovalcev in tekmovalk iz 15 s lovenskih invalid-

tih špo r tn ih d r u š t e v in d r u š t e v in-didov. V ek ipnem tekmovanju so lagali tekmovalci r adov l j i škega »štva pred inval idi iz Ljutomera, v i m i č n e m pa N i k o l a Dopudža iz

^pjskega Borca pr i m o š k i h in V a l ­j a j nar s Ptuja pr i ž e n s k a h . Pr­venstvo so sk len i l i s s r e č a n j e m v

"bnem. J . Habič

vetih dopoldne in sklenila ob 14. uri , ko bo pri spomeniku v Kapniku proslava. Udeleženci bodo lahko krenili na pot z enega izmed šestih š tar tnih mest. V Naklem bo start pri spomeniku pred vrtcem, na Kokr ic i pri spomeniku pred trgovino, v Tenet išah pri obeležju za križiščem, v Goricah pri spomeniku na vasi, v Dupljah pred šolo in v Strahinju pri spomeniku ob grobišču. Na š ta r tn ih mestih bodo delili pohodne kartone do 13. ure. Vsak izmed udeležencev se bo odločil za start po lastni presoji, glede na to, koliko spominskih obeležij bo že­lel obiskati in koliko spominskih žigov si bo hotel pridobiti. Žige bodo delili na vseh štar tnih mestih, poleg tega pa še na cilju pri spomeniku v Kapniku, v Strahinju pri obeležju Medetovima, na Cegelnici pri spominskem obeležju kranjski četi in pri obeležju v Kamnje-ku v bližini Letenc.

Udeleženci sedmega množičnega te­ka in pohoda Od spomenika do spome­nika bodo razdeljeni v 17 kategorij: mlajši pionirji in pionirke (stari 6 do 8 let), pionirji in pionirke (9 do 10 let), starejši pionirji in pionirke (11 in 12 let), mlajši mladinci in mladinke (13 in 14 let), mladinci in mladinke (od 15 do 18 let), člani in članice (od 19 do 35 let), veteranke (nad 35 let), veterani A (od 36 do 45 let), veterani B (od 46 do 50 let), veterani C (nad 50 let), pripadniki J L A , milice in enot teritorialne obram­be. Prvi trije v vsaki kategoriji bodo dobili zlato, srebrno in bronasto spo­minsko kolajno, pri čemer bodo upo­števali čas in število žigov v pohodnem kartonu. Za lažje razumevanje povej­mo, da bodo zlate kolajne prejeli vsi udeleženci, k i bodo v svoji kategoriji prišli prvi na cilj in bodo imeli v pohod­nem kartonu največ žigov. Društvo ali klub, ki bo osvojilo največ kolajn, bo prejelo prehodni pokal občinskega od­bora ZZB NOV Kranj. Vsi udeleženci, ki bodo imeli vsaj tri žige, bodo dobili spominske značke; tisti z vsaj petimi žigi v kartonu pa morebiti tudi prakti­čne nagrade, če bodo seveda imeli sre­čo pri žrebanju. Prireditelji bodo vsa priznanja in nagrade podelili po konča­ni proslavi ob 15. uri.

Tek in pohod,Od spomenika do spo­menika je ena redkih prireditev v Slo­veniji, kjer udeleženci ne plačajo štar-tnine. Sodelujejo lahko kategorizirani športniki in rekreativci, moški in žen­ske, mladi in starejši . Prireditelji želi­jo, da bi se je udeležili predvsem mladi in pa družine z otroki.

Prireditev je obsežna in zahtevna tu­di po organizacijski plati. Domačemu T V D Partizan bodo pri tem pomagali občinski odbor ZZB NOV Kranj, bor­čevske organizacije Naklega, Kokrice, Goric in Dupelj, Gasilsko društvo Na­klo, Zveza tabornikov Kranj, nakelska osnovna šola, C B radio klub Globus in krajevna konferenca S Z D L Naklo.

C. Zaplotnik

MODNI SALON MOJCATERŠEK Zlato polje — Trgovski blok, Kidričeva 12

vabi k obisku in nakupu jesen­ske konfekcije. Novost so tudi p o r o č n e obleke. Nudimo vam tudi izdelavo po meri.

Se priporoča!

Desetletnica Športnega društva Kokrice

Poudarek rekreaciji in množičnosti

NOGOMET

Visoka zmaga Bitenj Kranj — V prvem kolu občinske no­

gometne lige je Sava tesno premagala Zarico. Podbrezje so v gosteh ugnale Šenčur, nepopolna enajsterica Britofa je doma visoko izgubila z moštvom Tr-boj, Primskovo pa je z golom razlike premagalo Kokrico. V B ligi so nogo­metaši Bitenj na domačem igrišču na­polnili mrežo gostujočega moštva iz Hrastja, igralci Mavčič pa so prvo tek­movalno sezono v občinski nogometni ligi začeli z zmago v gosteh.

Izidi — člani — A liga — Sava : Zari-ca 1:0, Šenčur : Podbrezje 1:2, Britof : Trboje 1:5, Primskovo : Kokrica 2:1; B liga — Bitnje : Hrastje 10:1, Podgorje : Visoko 0:3, Grintavec : Preddvor 0:1, Velesovo : Mavčiče 2:4; mladinci — Šenčur : Bitnje 4:2, Primskovo : Trboje 4:2, Zarica : Preddvor 3:2, Naklo : Ko­krica 3:0 (b. b.); pionirji — Primskovo : Podbrezje 3:0, Sava : Bitnje 12:0, Zarica : Britof 0:4, Šenčur : Naklo 4:1, Visoko : Kokrica 0:8. D . Jošt

Sloga prva v Kranju Kranj — Mladinska organizacija z

Zlatega polja je na igrišču osnovne šo­le Franceta P reše rna v Kranju pripra­vila turnir v malem nogometu. Sodelo­valo je 19 ekip. Zmagala je Sloga iz Škofje Loke, k i je v finalni tekmi z 2:1 premagala moštvo Maja Karanfil. V odločilnem srečanju za tretje mesto je ekipa Vojne pošte Kranj po streljanju sedemmetrovk s 5:4 premagala igralce Bosnaprevoza iz Škofje Loke. Najbolj­še ekipe so prejele pokale in priznanja.

Kokrica — Pred desetimi lefi, natan­čneje 28. junija 1974, so na Kokrici ne­povezano športno-rekreativno dejav­nost združili v enotno Športno društvo Franc Mrak, v okviru katerega so že le­to zatem oblikovali sedem sekcij: nogo­metno, košarkarsko, kolesarsko, smu­čarsko, hokejsko, šahovsko in sekcijo za rekreacijo. Društvo si je zadalo za osnovno nalogo pridobiti za rekreacijo čimveč krajanov. Sprva ni bilo lahko, saj povsod_še ni prevladovalo prepriča­nje, da rekreacija prispeva h krepitvi zdravja, delovnih in obrambnih spo­sobnosti in nenazadnje tudi k dobremu počytju. Nekateri so z začudenjem, ce­lo s pomilovanjem opazovali vaščane, kako tekajo po poljskih poteh in kole­sarijo po okoliških cestah. Sčasoma se je miselnost spremenila in rekreacija je za številne krajane postala del nji­hovega vsakdanjega življenja. V dru­štvu, kjer so sproti prilagajali organizi­ranost zahtevam krajanov, so v dese­tih letih petkratno povečali članstvo; danes imajo že štiristo članov.

»Ob ustanovitvi društva na Kokrici nismo imeli niti enega športnega ob­jekta,« je na krajši slovesnosti ob de­setletnici poudaril Niko Drinovec, predsednik Športnega društva Franc Mrak Kokrica. »S prostovoljnim delom in s pomočjo družbenopolitičnih orga­nizacij smo uredili nogometno igrišče ob Čukovi jami in asfaltno ploščad pred kulturnim domom. Z izgradnjo nove št ir irazredne šole smo pridobili tudi telovadnico. Čeprav nima pravih dimenzij, je razširila naše možnosti za športno-rekreativno dejavnost. Veliko tega, kar potrebujemo za naše delo, nam je dala narava. V bližini imamo Čukov bajer, kraljestvo hribov in gora, prostrane gozdove Udinboršta . . . Veči­na nas pozna po dobro organiziranih množičnih prireditvah, kot so: kolesar­ski maraton do Dražgoš, pohod na Po­ljano, kolesarski in smučarski sejem, tek štafet na 88 kilometrov na Brdu, tek po gozdovih Udinboršta, rekreacij­ske sobote za najmlajše, kolesarska dirka za pokal Kokrice . . . Veliko dela

Športno društvo Kokrica je eno od velikih društvenih plaket podelilo tudi krajevni skupnosti. Predsedniku sveta KS Kokrica Ivanu Zbon-tarjujo je predal Niko Drinovec, predsednik domačega športnega dru­štva. — Foto: F. Perdan

V .

Na jubilejnem, desetem kolesarskem tekmovanju za prehodni pokal Kokrice je kljub slabemu vremenu nastopilo blizu sto kolesarjev. Na sHki: start ene od veteranskih dirk, ki so veljale tudi za slovensko pr­venstvo. — Foto: F. Perdan

Zlato za tri kranjske atlete Nova Gorica, Celje — V soboto in

nedeljo je bilo na štadionu v novo-goriškem športnem parku sloven­sko atletsko prvenstvo za mlajše mladince in mladinke, na stadionu Borisa Kidriča v Celju pa prvenstvo za starejše mladince in mladinke. Atleti, kranjskega Triglava so na tekmovanjih osvojili 12 kolajn, od tega tri zlate. Med mlajšimi mladin­kami je bila Kuraltova tretja v me­

tu diska in krogle, med mlajšimi mladinci Hribernik drugi v skoku v višino, Janežič pa v metu diska. Uspešnejši so bili starejši mladinci. Oblak je zmagal v teku na 3000 me­trov, Kabič v skoku v daljavo in Mencinger v metu kopja. Kabič je bil poleg tega še drugi v teku na 110 metrov ovire in v metu kopja ter tretji v metu diska. Rejc je bil tretji v skoku v višino,'Čopova pa v teku na 100 metrov.

pa nas še čaka. V športno-rekreativno dejavnost moramo privabiti predvsem tiste skupine krajanov, ki so bile doslej slabše zastopane — ženske, najmlajše, starejše, družine z otroki. V Udinbor­štu moramo urediti zimsko-letno vadi-šče, kar bi bila velika popestritev za re­kreativno dejavnost krajevne skupno­sti in Kranja,« je dejal Niko Drinovec.

Na slovesnosti so posameznikom in organizacijam za dolgoletno delo in po­moč podelili velike društvene plakete. Prejeli so jih: Rudi Zalokar, Jože Hu-dobivnik, Lojze Dežman, Franc Strni­ša, Ivko Benedičič, Bojan Vrlinšek, Ni­ko Drinovec, Jožica Roblek, Branko Roblek, Tone Kavčič, Iztok Bogataj, Božo Bašelj, Ludvik Tepina, V. P. Kranj, IBI, Gradbinec, Gasilsko dru­štvo in krajevna skupnost Kokrica, A l -petour-tozd Potniški promet in Gozdno gospodarstvo Kranj. Male društvene plakete so prejeli Z T K O Kranj' in novi­narji, ki so popularizirali društveno de­javnost in množično rekreacijo.

Številne prireditve ob jubileju Športno društvo Kokrica je ob deset­

letnici pripravilo več športnih priredi­tev. V četrtek so se domači košarkarji pomerili s slovenskim ligašem Trigla­vom in izgubili z 61:66 (26:22). V petek so se na jesenskem krosu zbrali šolarji š t i r irazredne kokriške osnovne šole. Med 138 udeleženci sta pri prvošolčkih zmagala Samo Kern in Spela Kešpret, pri drugošolcih Aleš Govekar in Nata­ša Boncelj, pri tretješolcih Uroš Ciglič in Tine Petrič ter pri četrtošolcih Gre­gor Mali in Jasmina Zorman. V soboto so bile na sporedu tri nogometne tek­me: domači pionirji so izgubili s Prim-skovim z 1:3 (0:1), člani so ugnali Šen­čur z 1:0 (0:0), v najzanimivejšem sre­čanju ženskih ekjp pa je Mlaka s 4:3 (3:0) premagala Kokrico.

Nedelja je bila v znamenju kolesar­jev, ki so se na jubilejni deseti dirki po­tegovali za prehodni pokal Kokrice. Osvojili so ga tekmovalci Športnega društva Jakob Štucin Hrastje-Prebače-vo, ki so bili malenkostno boljši od do­mačinov. Veteranske dirke so veljale tudi za republiško prvenstvo.

Rezultati - pionirji A: 1. Peterman (Bled), 3. Fajfar, 4. Štular, 5. Drinovec (vsi Sava); pionirke A: 1. Trenižon (Škofja Loka), 2. Markun (Kokrica); pionirji B : 1. Bizjan (Astra), pionirke B: 1. Murnik (Kokrica); pionirji C: 1. Egert (Kokrica), 2. Gregorič (Kranj), 4. Jesenšek (Bled), 5. Šifkovič (Kranj); pionirke C: 1. Markun, 2. Nadižar (obe Kokrica); mladinke: 1. Kajdiž (Hrast­je); 2. Golob (Bled); članice: 1. Kokalj (Rog Franek); veterani A: 1. Frelih, 2. Gorjanc (Hrastje), 4. Krek (Škofja Lo­ka), 5. Kavčič (Hrastje); veterani B: 1. Dežman (Rog Franek); veterani C: 1. Plestenjak, 5. Dolinšek (oba Hrastje); veterani D: Omerzel (Grosuplje), 3.' Šink (Hrastje), 4. Još t (Kokrica); vete­rani E: 1. Kocbek (Branik); veterani F: 1. Fajdiga (Branik); člani-rekreativci: 1. Slak (Rog Franek), 2. Rajgelj (Hrast­je), 3. Ličen, 4.' Žumer, 5. Subelj (vsi Kokrica).

C. Zaplotnik

Kolesarski dvo­boj

Kranj — V soboto dopoldan je bil na kranjskih ulicah tradicionalni, drugi kolesarski dvoboj med Kranjem in Ce­lovcem. Za vsako ekipo je vozilo osem kolesarjev — štirje člani in štirje mla­dinci. Kranjčani, ki so zmagali že na prvem dvoboju v Celovcu, tudi na do­mačih cestah niso dovolili preseneče­nja in so zmagali visoko s 102:52. Za kranjsko ekipo so vozili Ropret, Po-lanc, Marn, Lampič, Galof, Kalan, Zi -herl in Zorman. Zmagal je Ropret pred Polancem in Marnom.

Popoldan so kranjski kolesarji na­stopili na medklubski dirki okoli Sa-velj. Pri članih je zmagal Marn pred Lampičem, peti pa je bil Cuderman.

»Juriš na Vršič« Kranjska gora — Kolesarski klub

Rog Franek je v sodelovanju s kranj­skogorskimi turističnimi delavci pri­pravil mednarodno gorsko tekmovanje veteranov in žensk ter 6. »Juriš na Vr­šič«. Mednarodne dirke se je udeležilo 15*0, »Juriša« pa 430 kolesarjev, ki so morali premagati 12-kilometrski vzpon s 24 serpentinami in višinsko razliko 801 meter. Novomeščan Pavišič je s 37 minutami in 11 sekundami postavil nov rekord Vršiča, medtem ko je med ženskami nova rekorderka« Uršičeva iz Dola z 48,23.

Pomembnejši rezultati gorenjskih kolesarjev — mednarodna dirka vete­ranov — vetarni A: 1. Oblak (J. Peter-nelj Škofja Loka) 39,31, 2. Frelih (J. Štucin Hrastje-Prebačevo) 41,38; vete­rani B: 2. Ziherle (J. Štucin) 44,05; vete­rani C: 1. Plestenjak 43,50, 2. Krašovec (J. Štucin) 45,31; 3. Čadež (Termika) 49,38; ženske A: 3. Kajdiš (J. Štucin) 53,50; »Juriš« — moški: 2. Rajgelj (J. Peternelj) 37,36.

O L A 8 8 STRAN KRONIKA TOREK, 1 1 . SEPTEMBRA

Rop, ki ga ni bilo 34" l e tn i Anglež, ki je avgusta letoval na Bledu, je vložil lažno prijavo, da ga je na samotnem sprehodu skozi park napadel ne­znanec in mu odvzel denarnico — Angležu bodo sodili zaradi krive ovadbe

Čeprav se je turistična sezona z avgustom zaključila, pa september vsaj po gostoti prometa ob koncu tedna napoveduje, da so za tujce močno znižane posezonske cene v obmorskih krajih kar vabljive. — L. M. — Foto: F. Perdan

Znova v zapor Čeprav je. bil S. Brus že nekajkrat kaznovan, ni zmogel obrniti hrbta neurejenemu življenju, brezdelju in nepoštenim dejanjem

K r a n j — N a eno leto in pol zaporu je b i l pred temel jnim s o d i š č e m v K r a n j u obsojen Stane Brus , star 33 let, iz Mojs t rane, ker je zag re š i l t r i kazn iva dejanja tatvine in dve golju­fij i .

Brus ni p rv ič stal pred s o d i š č e m , saj je b i l zadnj ikrat obsojen v L j u ­bljani in sicer na pogojno kazen 11 mesecev, preskusna doba pa je b i la d o l o č e n a na št ir i leta. Vendar je v tem ča su zag reš i l nova kazn iva deja­nja, zato je pogojno obsodbo temelj­no sod i šče v K r a n j u prekl icalo in obe kazn i združ i lo .

Pred dvema letoma je Stane Brus živel v Trž i ču . Pok l i ca ni opravl ja l , brez dela pa mu je zmanjkovalo de­narja za hrano in pi jačo. V bifeju na Cest i J L A v Trž i ču si je »sposodil« zaboj s s teklenicami , kasneje pa še š t i r i . T r i zaboje je prodal v t rgovini Merkator ja , za i zkup iček pa je naku­pi l hrano in p i jačo , druga dva zaboja pa m u niso več hoteli odkupi t i , saj so v t rgovini sumi l i , da ne gre za č is t posel.. Do a lkohola je p o s k u š a l p r i t i tudi tako, da je iz t rgovin o d n a š a l steklenico mimo blagajne. L a n i je v K r a n j s k i gori odnesel dve s teklenic i iz s a m o p o s t r e ž n e trgovine kar v po-

tovalki , ko pa je prodajalka stekla za n j im, ju je odložil v bližini . N a podo­ben n a č i n je odnesel liter ž g a n e pija­če tudi iz trgovine na Korošk i B e l i .

Letos januarja se je mudi l v hote­lu v Gozd Mar tu l j ku , kjer je eno no-č n i n o p lača l , nato pa najel sobo še za nekaj dni . V recepciji je predloži l ne­veljavne dokumente. Po treh dneh je hotel zapust i l , ne da bi poravnal ra­čun v viš ini 3390 din . Drugo goljufijo je zag re š i l konec marea na Jeseni­cah, ko je mater i nekega svojega znanca natvezi l , da je njegov prija­telj in naj mu zato posodi denar, da bi šel v Ljubl jano na neko s l ikarsko razstavo, denar pa bi v rn i l že nasled­nji dan. Vendar pa 1000 din, ko l ikor si je sposodil , ni v rn i l .

P r e d . s o d i š č e m se je Brus zagovar­j a l , da je vsa ta dejanja stori l v vinje­nem stanju, vendar je sod i šče oceni­lo, da je bi l p r i š t e v e n . P r i ocenjeva­nju teh dejanj je sodišče upoš t eva lo tudi nekaj o la j ševa ln ih okol išč in , predvsem njegovo delno priznanje, t e ž k o mladost in določen vpliv alko­hola. U p o š t e v a l o je tudi to, da gre za več k a z n i v i h dejanj, k i so spet pre­m o ž e n j s k e narave, zaradi katerih je b i l že nekajkra t kaznovan. ^ ^

r Varna hoja v gore

Noč izven planinske postojanke

Več sestankov v nekaj zadnj ih š t e v i l k a h smo posveti l i gibanju v gorah. Z a sklep z a p i š i m o še nekaj o bivanju v na rav i .

Tokra t ne bo beseda o o rgan iz i ran ih taborjenjih, k i se vse bolj ši­rijo tudi med p lan inc i . Ne bomo svetovali , k a k š e n šo to r in drugo opre­mo potrebuje planinec, ni t i r azmiš l j a l i o i zb i r i in uredi tvi tabornega prostora. N a š osnovni namen je, da opozorimo na zavarovanje pred nevarnostmi , ko planinec ostane iz tega al i o n e § a razloga na prostem v s labem vremenu in po zahodu sonca. Najprej pa še nekaj sp lošn ih navodil!

S leherno turo in izlet mora planinec č a s o v n o ovrednoti t i in pr i tem u p o š t e v a t i svoje znanje, kondici jo, r a z č l e n j e n o s t in vrsto terena. Vsak mora bi t i sposoben k r i t i č n o ocenit i , ko l iko č a s a potrebuje za ho­jo. N a goro naj se predvsem odpravi č imbol j zgodaj. K o n a č r t u j e potre­ben č a s za turo, naj r a č u n a tudi na rezervni č a s , k i mu bo pričel prav pri predvidenih poč i tk ih , zamudah in razn ih n a k l j u č n i h spremembah v poteku ture.

Če ga kl jub temu prehi t i noč , naj nadaljuje predvideno pot do doli­ne, p lan inske postojanke al i p a č tja, kamor je namenjen. Zato seveda potrebuje dobro sveti lko! Hoje v temi , zlast i zunaj poti in v neznanem svetu, naj se v vsakem p r i m e r u izogne, saj je lahko smrtno nevarna.

K a d a r je zaradi noči , megle, utrujenosti in podobnih okol i šč in ne­varno a l i n e m o g o č e nadaljevati izlet , si m o r a p laninec uredi t i bivak. Nanj naj se z a č n e pr ipravl ja t i , ko je še ko l iko r tol iko p r i m o č e h oziro­ma je še tol iko vidl j ivost i , da si lahko za bivak izbere pr imeren pro­stor. Z a njegovo ureditev izkor i s t i , kar najde v naravi (votlina, š i r o k a polica, jasa, suh mah ali trava) in v svojem nahrb tn iku (trenirka, ve­t rovka in vetrne h l ače , peler ina, puhovka al i celo bivak v reča ) . Če ni premrzlo , p r e v e č vetrovno in ni drugih objekt ivnih nevarnosti , bo lah­ko vsestransko zavarovan planinec v b ivaku dobro prebi l noč.

P lan inec se lahko sam odloči , da bo p rež ive l noč na prostem; ta­krat govor imo o prostovol jnem b ivaku . T a k o dož ive t j e mu pomaga p rež ive t i p r i s i l n i bivak, saj bo dobil pravo predstavo o p rež iv l j an ju no­či na prostem in spoznal , kaj potrebuje za to. Za prvi prostovoljni bi­vak naj se oskrb i s spalno v rečo , izolaci jsko folijo in go r i ln ikom.

Če samo malo k a ž e , da bo v gorah pr is i l jen k b ivaku , naj vzame s seboj vsaj bivak vrečo , rezervno perilo in toplo oblek/). Pomembna je tudi p s i h i č n a pripravljenost . Zaradi dejstva, da bo noč prebil izven za­vetja p lan inske postojanke, ne sme izgubit i razsodnosti in mis l i t i , da je v k r i t i č n e m položaju . V s a k a megla, nevihta ali noč n a m r e č mine; čas , k i sicer t eče v b ivaku počas i , je dobro izkor i s t i t i za poč i tek , umir i ­tev in razmis lek , kaj storit i naslednje jutro.

V b ivaku mora planinec zamenjat i mokro ob leko s suho. Če je hladno, naj si po možnos t i p r ip rav i topel napitek. Da se ogreje, naj te-

. lovadi, s icer pa naj se vsaj giblje in mas i ra . Zavedat i se mora, da bi spanje oh n i z k i temperaturi pomenili) smrt. Razen tega se mora zava­rovati pred drugimi možnimi nevarnostmi; za bivak naj se n ikar ne odloči na jzpos tav l jenem grebenu, sedlu ali odprti planoti .

B i v a k v snegu zahteva, da se planinec zavaruje pred mrazom in mokroto. To na j l až je d o s e ž e v j a m i ali še bolje luknj i , izkopani v Sneg. J amo prekr i je z vejami i n snegom, njeno notranjost pa obloži s s m r e č ­jem, opremo iz nahrb tn ika in d rug im priročnim mater ia lom.

1/. priročnih mater ialov jo moč naredit i tudi zas i ln i šo to r . Na j laže je to stori t i z bivak vrečo , k i jo planinec napne med dve bl izu s toječi drevesi, zabi ta kola ali s m u č i poz imi , spodnje konce pa obtež i s kamni al i ve jami . Z a druge izvedbe šo to rov potrebuje p r imerno ogrodje (dve opori iz kolov v o b l i k i črkV A , povezani z vrvjo), za kr i t ino pa lahko uporabi vse za vodo nepropustne materiale ( š o t o r s k a k r i l a , pelerine, vetrovke, kose po l iv in i l a in podobno). S. Saje

Bled — Zarad i l a ž n e ovadbe se bo zagovarjal 34-letni Ang lež , doma iz Londona. 14. avgusta je n a m r e č iz recepcije blejskega hotela Golf, kjer je letoval, pokl ica l mi l ico in j av i l , da ga je na samotnem v e č e r n e m spre­hodu skozi park napadel neznanec in mu odvzel denarnico. Neznanec naj bi mu ukrade l 6 bankovcev po 5 funtov, nato pa prazno denarnico vr­gel nazaj. K o so k r i m i n a l i s t i in m i l i ­čn ik i rekons t ru i ra l i dogodek, se je izkazalo, da ni bilo tako, kot je dom­nevni o š k o d o v a n e c opisal .

P a č pa je A n g l e ž na obal i Blejske­ga jezera s r e č a l neznanca in m u s kre tn jami , ker se d r u g a č e nista mo­gla sporazumeti , dal vedeti , da je ho­moseksualec ter m u predlagal , da gresta skupaj .na samoten kra j . M l a ­d e n i č ie p r ivo l i l in skupaj sta odš l a sedet na skr i to klopco. Ang lež je na­to nanjo položil r o č n o torbico, tedaj jo je neznanec zgrabi l in z njo stekel proti Bledu. A n g l e ž je s tekel za n j im, med potjo pa je izgubi l ravno­tež je , padel po bregu in izgubi l oča la . Neznanec se je nato sredi poti obrn i l in »oškodovancu« vrge l torbico, nato pa se izgubi l .

K o so na z a s l i š a n j u A n g l e ž u doka­zal i , da se je v svoji iz javi (milo r eče ­no) zmot i l , je o s r a m o č e n p r i zna l , da si je rop i z m i s l i l . To pa zato, ker ga je bilo s ram v rn i t i se v hotel z zama­zano obleko. Š e bolj s r a m ga je bi lo njegovega homoseksualnega , na-

GORENJSKA NOČNA KRONIKA

NITI AVTOBUS GA NI ZBUDIL

(ud ne stvari se dogajajo na naših cestah. Ondan so na sredi ljubljanske ceste v Medvodah opazili ležečega mlajšega moške­ga, ki se ni menil za vrvež okrog sebe. Ni se premaknil niti takrat, ko mu je trobil šofer avtobusa. Miličriik je ugotovil, da gre za stanovalca iz Loke pri Mengšu, ki je zaradi vinjenosti padel v glo­boko nezavest. Zato je moral »iz­let« nadaljevati z reševalnim vo­zilom do škofjeloškega zdravstve­nega doma.

S T E K L E N I C E SO ZVENČALE Resda so zadnjič odkupovali

prazne steklenice po sila ugodnih cenah, pa se je kljub temu našla še kakšna, ki je prišla prav v go­stilniškem pretepu. Pri Kanonir-ju v Kokri je zazvonila na prazni glavi pivskega bratca in so ga

hnorali zato odpeljati v bolnišni­co. Z razbitima steklenicama sta se obdelovala dva razgreta pivca v bifeju na Volčjem hribu. Tretja žrtev je bila povsem nedolžna. Majhni deklici z Jesenic je ste­klenica padla na glavo z bližnje­ga balkona. SENČURJANI so OB NOČNI MIR

Potem ko pade mrak in so vsi poštenjaki za zaklenjenimi hišni­mi vrati, motorizirani Šenčur oživi. Vsa mularija, kije za birmo dobila motorna kolesa, se hrupno vozi skozi vas z odvitimi izpuhi ali tako sfriziranimi motorji, da so glasovi kar najbolj grozo zbu­jajoči. Doslej se še nihče ni upal pritožiti, saj se vsak boji, da ga utegne kateri teh divjakov povo­ziti. NEZAŽELENI V A S O V A L C I

Kranjčan je zadnjič klical mi­lico, ker so mu po oknu razbijali hrupni neznanci. Ko bi bila kaka nežna vasovalka, se verjetno ne bi razburil, za moško druščino pa mu ni bilo. Ko so miličniki pri­speli, so nadležneži že odnesli pe­te.

TA D A N A Š N J A M L A D I N A . . . Ko je Radovljičanka skozi park

pri Grajskem dvoru nesla mleko, se ji je približal mladenič iz po-stopaške skupine in meni nič te­bi nič brcnil v kanglico. Ženska je bila ob večerjo, fant pa tudi, saj so ga miličniki pridržali. Ne le zaradi razlitega mleka, tudi za­to, ker je dvignil roko na milični­ka.

OČETJE IN SINOVI Sina hudo daje puberteta ali

pa je žleht kar tako. Zadnjič je namreč zamašil dimnik, da mati ni mogla skuhati. Ko jih je oče hotel malopridnemu sinu naloži­ti, kot je zaslužil, se je fant uprl. Pretepu so naredili konec šele m ilu'n i ki.

gnjenja, saj je m i s l i l , da je to v Jugo­s lavi j i kaznivo.

Homoseksua lnos t ni kazniva , kaz­n iva in s ramotna pa je k r i v a ovadba, zato se bo mora l tujec zagovarjati .

Težavno reševanje iz sten

Kranjska gora — V severni zajedi Š i t nad dolino T a m a r v M a r t u l j k o v i skup in i sta se v nedeljo, 9. septem­bra, p o n e s r e č i l a a lp in is ta . R e š e v a ­nje je kar dva dn i o t e ž e v a l o slabo vreme. He l ikop te r R S N Z , k i je prve­ga dne popoldne poletel v stene, se je mora l zaradi tega v rn i t i v bazo. Zato sta se na pot podal i dve skup in i go r sk ih r e š e v a l c e v . Do v e č e r a so po­n e s r e č e n c a dosegli in j u oskrbel i , po­magal j i m a je tudi zdravnik . V pone­deljek se je r e š e v a n j e nadaljevalo, č e p r a v je r e š e v a l c e in posadko hel i ­kopterja še vedno oviralo slabo vre­me.

Eksplodiral plin Britof — V soboto, 8. septembra,

je v h iš i A n d r e j a Os te rmana v Br i to-fu, eksp lod i ra l p l in . Las tn ikov 21-le-tni s in Andre j se je pr ipravl ja l k pe­k i , a m u p l in ni hotel takoj zagoreti . Z n o v a je p o s k u š a l vžga t i . K o je pr i ­t a k n i l g o r e č o vžigal ico k odpr t in i za p l i n , je m o č n o počilo. Eksp loz i j a je v rg la iz š t e d i l n i k a jek lenko. Fan ta je malce opeklo, sicer pa razen treh s ta r ih mi l i jonov š k o d e ni bilo hude­ga. S t rokovn jak i so ugotovil i , da je p l i n eksp lod i ra l zaradi z a m a š č e n i h dovodov iz j ek lenke v štedilnik, .

NESREČE

I Z S I L I L P R E D N O S T K O L E S A R J U Radov l j i ca — Za rad i izsi l jevanja

prednost i se je v petek, 7. septembra v Radov l j i c i zgodi la prometna nesre­ča . 30-letni vozn ik osebnega avtomo­b i l a T o m i s l a v G r e g o r č i č iz Zagreba je p r i avtobusni postaji zavi ja l levo i n i z s i l i l prednost kolesarju J o ž e t u L e k š e t u . s ta remu 57 let, iz Radovlj i ­

ce. V nezgodi je b i l kolesar^ njen.

N E P R E V I D N O ČEZ C E S T O

Škofja Loka — 81-letna \[ lan i / . Škof je L o k e je v peten.' tembra, v Škofj i L o k i neN* p r e č k a l a cesto. Z roba ploc?1* nenadoma s topi la na prehcKj,-ce, t am pa jo je podrl kolesij Je ra la , star 12 let, iz Podreče k in ja je b i la hudo ranjena.

S P R E G L E D A L A PEŠAKINJO Škofja Loka — Istega dn*:

Ti tovem trgu v Škofji Loki f š e eno p e š a k i n j o , 47-letno Mtfi?1

dež . V skup in i p e š c e v je precV sto m i m o prehoda za pešce, \t pr ipel ja la v o z n i c a osebnega^ bi la , 26-letna Slavka Celeč \{r L o k e . S k u p i n o je počakal^ p r e š l a cesto, Č a d e ž o v o pa sp -la in jo povozi la .

K O L E S A R K A TRČILA V OSEBNI A V T O

Bistrica pri Trž i ču — V g septembra, se je v Bistrici prt zgodi la n e s r e č a , ker je dozdr znana k o l e s a r k a izsilila p^ v o z n i k u osebnega avtomobil^' nemu B o r u I l iču iz Tržiča. Sil; t r č i l a vanj , da jo je vrglo nac<» je tam o b l e ž a l a hudo ranjena s r e č e n k e do danes, ko,tope<* š e niso p repozna l i .

TRČIL V ELEKTRIČNI DROG*

Milje — N e p r i m e r n a hitros;-t rovala p rometn i ne s r eč i , ki i soboto, 8. septembra , zgodilarj

Ijah. V o z n i k osebnega avtot? Stevo Bojič , star 21 let, iz Kr ji na vožnj i od P r e d d v o r a proti K? b o č n o oplaz i l leseno ograjo. *y ga je vrglo v d rog elektr ične n-? ve. V n e s r e č i je b i l hudo ranit??1

tnik, prav tako 21-letni KrjJ D u š a n Horva t .

N E Z G O D A NEVEŠČEGA T R A K T O R I S T A

Podljubelj — N a poti od god K a l u prot i Podl jubel j u se jeyy 8. septembra, ponesreč i l t raktor is t D u š a n N u c i č iz DojjJ T r ž i č u . Za rad i nestrokovnega nja s t rak tor jem, n a katereguj pr ipeta doma i zde l ana ročna jt ca, je zapel ja l s ceste in so rj!( Hudo ranjenega so odpeljali, n i š k o b o l n i š n i c o .

Za večjo prometno varnost

Promet v starih mestnih središčih

T a k o p r i nas kot po svetu s k u š a j o z m a n j š a t i a l i celo odpravitiy torni promet v s r e d i š č i h s tar ih mest. Le- ta že po svoji u rban i v snovi niso p r i m e r n a za d a n a š n j i motorni promet, saj so stare mtj ulice ozke in namenjene le p o č a s n e m u prometu in p redvsem peš* N e k o l i k o š i r š i t rgi so nekdaj služil i za z a č a s n o ustavl janje vpreg ranju l judi in za t r ž e n j e ob semanjih dneh. V gosto nase l jen ih mos; s r e d i š č i h je postal sodobni promet nevaren tako za v o z n i k e kot stat valce, za posledico pa ima še stalen hrup in o n e s n a ž e n zrak.

U k i n i t e v motornega prometa skozi stare predele mest pomen le več jo varnost pešcev , izbol jšajo se tudi b iva ln i pogoji stanovalo V e n d a r prometne nevarnosti še obstajajo. Ceste so ozke, do svoj mov pa morajo pr i t i s tanovalci , trgovine se morajo oskrbovat i , dost> do vsake h i š e mora b i t i o m o g o č e n tudi za in te rvenc i j ska vozi . ; metna pazl j ivost je torej še vedno potrebna.

Mrak

Nevarna glasba na cesti Z a varno vožn jo so potrebni do ločen i pogoji, k i j i h omogočajoji

n i č n e lastnosti vozi la , lastnosti ces t i šča , p rometna gostota, proni predpis i , le tni časi in v remenske razmere, osvetl jenost cestišta lastnosti vozn ika . Le-te se o d r a ž a j o v njegovi s tarost i , zdravstvo) stanju, d u š e v n i h al i te lesnih lastnostih in osebnos tn ih značilnosti mjorebitnem vpl ivu a lkohola , zdrav i l i n r azn ih poživi l ter š e mnogoO« drugem.

Ljudje se med sabo razl ikujemo po las tnost ih in sposobnostih,kv velja tudi za upravljanje vozi l . P r i vožnj i motornega voz i l a grezaddf č e n o telesno in d u š e v n o delo, k i ga uravnava n a š e ž ivčev je . Le-todofc podatke prek n a š i h čuti l , zlast i oči in u š e s . Č e p r a v je s luh mnogonu\ pomemben za varno vožnjo kot vid, pa ga vseeno ne bi smeh v prony tu dodatno obremenjevati .

K a j i m a m o v misl ih? Živl jenje sodobnega č l o v e k a je tesno pov\? no z r a z n i m i aparati , med d rug im tudi z r ad i j sk im; V o z n i k , ki jesa* na poti, kaj rad p r i žge sprejemnik v vozi lu . Ce ga naravna potiho ne sliši zaradi ropota motorja in š u m o v , k i prodirajo v kabino, Bu^ glas iz zvočn ikov — danes mnogi vgrajujejo v svoja voz i la močne di jske aparate z več zvočnik i — pa seveda ne š k o d u j e le njegovi s luhu, ampak slabo vpl iva tudi na voznikove psihomotorne sposot sti .

K a d a r je voznik utrujen, ne pomaga pri t isk na gumb radia pak poč i tek . Utrujenost je n a m r e č eno od stanj, ko smo ljudje v m meri nagnjeni k nezgodam. Razen tega lahko n e s r e č o povzroči nepozornost vozn ika na ce s t i š če , medtem ko se nagiba k radiu a iskanja pr imerne glasbe.

Bolj kot to je nevarna modna muha , k i se je zadnji č a s ia.> med n a š i m i pešc i in kolesarj i , zlasti m l a j š i m i . Po cestah hodijo in vozijo s s l u š a l k a m i na u š e s i h , v katera prodirajo zvoki glasbe i . m tu rn ih spre jemnikov za pasom. V r i tmu zvokov se gibljejo po plota in v č a s i h neprevidno stopijo na ces t i š če pred vozi lo, osredotočen glasbo izs i l i jo s kolesom ali celo motorjem prednost vozn iku avti M Ni la in p o č n o podobna neprevidna dejanja, k i se samo zaradi sr<v n a k l j u č j a lahko konča jo brez nezgode.

Se enkrat torej opozorimo, da pos lušanje glasbe niti najmanju« sodi na cesto! Ob njej raje už ivajmo v za to primernem prostoru.

S. Saj*

OSREDNJA SEJEMSKA PRIREDITEV SLOVENSKEGA OBRTNIŠTVA

XVII. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM Manifestacija zmogljivosti obrti in priložnost za razširitev

sodelovanja s proizvodnimi in trgovskimi delovnimi organizacijami širom

po Jugoslaviji. O B R T N I S E J E M C E L J E

od 14. do 23. septembra

SEJEM IDEJ IN SODELOVANJA - izdelki obrti samostojnega osebnega dela - izdelki organizacij združenega dela drobnega gospodarstva

- velike možnosti za dogovore o kooperacijah - letos poudarek na izdelkih lesne stroke in na kmetijski

mehanizaciji

- posebna pozornost namenjena inovacijam in strojni opremi

POSLOVNI DNEVI OD 17 DO 21 SEPTEMBRA Informacije Zavod SRC GOLOVEC. Celje tel (063) 33-233. 33-487. 32-468.

tele« golce 33 654

G R A D I M O

T U D I J E S E N V Metalki na Topniški v Ljubljani., - < v

v Domžalah, Kamniku in Ptuju bo v dne do 21 . 9. 1984 posebna bogata izbira

gradbenega materiala. Cement, cementne in opečne izdelke,

apno, maltiti, zidaki, siporex bloke, termo in hidroizolacijski material, betonske strešnike,

betonske cevi, betonske kvadre, dimniške tuljave, schiedel dimnike, marmorne okenske police, tlak, obloge

lepilo za ploščice, fugirno maso, keramične ploščice, betonsko železo, armaturne mreže, strešna okna, kovinske

podboje, stavbno pohištvo, žlebove in cevi, parket, kovinska garažna in protipožarna vrata, bencinski in

električni mešalci za beton, samokolnice,

betonske montažne garaže, prodajamo za gotovino in gradbene kredite.

Po želji organiziramo tudi prevoz na gradbišče, za nekatere fin) m n t n l l r n

izdelke je dostava zastonj. W

Z Metalko sodelujejo:

Krka Izolacije Novo mesto, IGM Strešnik

Dobruška vas, Termika Ljubljana, Marmor Hotavlje,

LIKO Vrhnika. Salonit Brežice, Siporex Zagorje,

EKO Titovo Velenje

N O V O N O V O N O V O NOVO NOVO NOVO NOVO

Na K o r o š k e m v B o r o v l j a h (Fer lach) , K lagen fu r te r s t r a s -

se 15, j e o d p r t a n o v a spec ia l i z i rana t r g o v i n a p r i znane t o ­

varne b a r v i n l a k o v Iz B e l j a k a , (p leska rsk i in m a l a r s k i m a ­

ter ia l z a š č i t a l e s a in kov ine , lep i la , av to lak i in p r i b o r ) .

N u d i m o : O B PREDLOŽITV I O G L A S A PO EXPORTNIH C E -

HAH ŠE 1 0 % POPUSTA.

Lackfabrik Seebacher Allee42

I A-9500 Villach

predilnica in tkalnica tržič

B O M B A Ž N A P R E D I L N I C A IN T K A L N I C A TRŽIČ

r a z g l a š a n a s l e d n j a p ros ta dela o z i r o m a naloge na podlagi 10. č l e n a P r a v i l n i k a o de lovn ih r azmer j i h ter v sk l adu z 21. č l e n o m Z a k o n a o d e l o v n i h r azmer j i h .*

V T O Z D P R E D I L N I C A

V O D E N J E I Z M E N E (1 oseba za n e d o l o č e n č a s )

Pogoji : — 4 l e tna s r edn ja š o l a t eks t i lne smer i , — p o z n a v a n j e t e h n o l o š k i h postopkov pred i ln ice , — 3 l e ta d e l o v n i h i z k u š e n j

Pismene prijave z dokazili o izobrazbi in potrdilom o stanovanju sprejema kadrovski oddelek 8 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno o b v e š č e n i v 30 dneh po roku za v l o ž i t e v prijav. •

DELFIN K r a n j

vas vabi na ribje

specialitete

SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE Pr i re ja •

VELIKO DENARNO -BLAGOVNO TOMBOLO v n e d e l j o , 16. s e p t e m b r a 1984 o b 14. ur i

v š p o r t n e m p a r k u v D o m ž a l a h

D O B I T K I :

1 . 600 .000 ,00 d in

2. Z A S T A V A 101

3. T R A K T O R

4. 200 .000 ,00 d in

5. B A R V N I T E L E V I Z O R

6. P R A L N I S T R O J

7. H L A D I L N A S K R I N J A

8. - 1 4 . (7) K O L E S A

1 5 . - 2 0 . (6) E L E K T R I Č N A R O Č N A O R O D J A

VSAK TEDEN DVAKRAT

PRI VAS DOMA ZVEST PRIJATELJ GLAS

KULTURNA SKUPNOST KRANJ

N a p o d l a g i 3. č l e n a P r a v i l n i k a o podel jevanju v e l i k i h in ma­l ih P r e š e r n o v i h p l ake t objavl ja Svet za razvoj p r i K u l t u r n i s k u p n o s t i K r a n j r azp i s

Z A V E L I K E IN M A L E P R E Š E R N O V E P L A K E T E ,

ki se podeljujejo kulturnim skupinam in kulturnim delav­cem na p o d r o č j u ljubiteljske dejavnosti za posebne zasluge pri razvoju ljubiteljske kulture v obč in i Kranj ter za izredne ustvarjalne, poustvarjalne in organizacijske d o s e ž k e na kul­turnem p o d r o č j u .

K a n d i d a t e z a P r e š e r n o v o p laketo l ahko predlagajo O b č i n s k a kon­fe renca S Z D L , u m e t n i š k a in k u l t u r n a d r u š t v a , Z v e z a k u l t u r n i h or­gan izac i j K r a n j ter o rgan izac i j e z d r u ž e n e g a dela, k i na o b m o č j u o b č i n e K r a n j opravl ja jo ku l t u rno dejavnost.

P r e d l o g i z o b r a z l o ž i t v i j o morajo pr i spe t i na Svet za razvoj p r i K u l ­t u r n i s k u p n o s t i K r a n j na jkasneje do 1. ok tobra 1984 na naslov: K u l t u r n a skupnos t K r a n j , T r g revoluc i je 1.

j N j n a m a Trgovska delovna organizacija N A M A L J U B L J A N A T O Z D Veleblagovnica Škofja L o k a , n. sol. o.

Ponovno objavl ja prosta de­la in naloge

— S K L A D I Š Č N E G A D E L A V C A

Pogoj i : — n e d o k o n č a n a osnovna šo­

la, — poskusno delo 30 d n i

Posebni pogoj: v o z n i š k o do­voljenje B kategori je . Delo bo z d r u ž e n o za nedolo­č e n č a s s p o l n i m de lovn im č a s o m .

Kandidati naj svoje pismene vloge s kratkim ž iv l jenjepi ­som posredujejo na naslov T O Z D Veleblagovnica Nama Škofja Loka, Titov trg 1 — odbor* za delovna razmerja, v r o k u 8 dni po objavi. O iz­biri bodo o b v e š č e n i v 30 dneh.

Z D R U Ž E N O G O Z D N O IN L E S N O G O S P O D A R S T V O G L G B L E D Mladinska 3

O B J A V L J A J A V N O L I C I T A C I J O

za prodajo osebnega av tomobi la FIAT 132 G L S , letnik 1979, vozen, izklicna cena 300.000,00 din.

J a v n a l ic i t ac i ja bo v č e t r t e k , 13. 9. 1984 ob 9. u r i na B l e d u M l a d i n ­ska 3. Ogled v o z i l a j e m o ž e n uro pred l ic i tac i jo . K u p c i pred l ic i tac i jo v p l a č a j o v a r š č i n o v v i š i n i 10 odstotkov od iz­k l icne cene. Pravico do nakupa imajo vse f iz ične in pravne osebe. Pojasnila po telefonu 064-77-821.

O B Č I N S K A I Z O B R A Ž E V A L N A S K U P N O S T Š K O F J A L O K A

Razp i su je eno k a d r o v s k o š t i p e n d i j o za š o l s k o leto 1984/85 z a š o l a n j e n a

P E D A G O Š K I A K A D E M I J I , smer glasbeni pouk.

Pr i j avo na razp is je t r eba oddat i na obrazcu D Z S 8 40 — V l o g a za uvel javl janje soc ia lnovars tven ih pravic , k i j i p r i l o ž i t e :

— letno s p r i č e v a l o i n s p r i č e v a l o o z a k l j u č n e m i zp i tu — pot rd i lo o vp i su na P A , r azp i sna smer — potrdi lo o p r e m o ž e n j s k e m stanju

Prijave sprejema O b č i n s k a i z o b r a ž e v a l n a skupnost Škofja Loka, Spodnji trg 40, v roku 10 dni po objavi razpisa

G L A S I O . STRAN O B V E S T I L A , O G L A S I TOREK. 1 1 . SEPTEMBRA

Gorenjski zdravstveni center TOZI) BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO K KANJ

N PORODNIŠTVO

Komisi ja za delovna razmerja po s k l e p u delavskega sveta tn/.d Bol­nišnico /a ginekologijo in porodništvo Kranj razpisuje opravila in naloge

POMOČNIKA INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA

Pogoj i : — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali pravne

smeri, — da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj v stroki, — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti. — da je moralno in politično neoporečen Izbrani kandidat bo sprejet za 4 leta. Kandidat naj pošlje prijavo .s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: TOZI) Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo KVanj, Kidričeva 38 a, Kranj, Komisiji za delovna ra/merja.

S L U Ž B A D R U Ž B E N E G A K N J I G O V O D S T V A K R A N J

O b j a v l j a po sk l epu sveta de lovne s k u p n o s t i S D K v S R S , po­d r u ž n i c e 51500 K r a n j z dne 30. 8. 1984 do la in na loge

P R E D H O D N E K O N T R O L E U P O R A B N I K O V D R U Ž B E N I H S R E D S T E V R A Z E N D R U G I H IN D O L O Č E N I H U P O R A B N I K O V V E K S P O Z I T U R I T RŽ IC za n e d o l o č e n č a s s polnim delovnim č a s o m .

K a n d i d a t i mora jo i zpo ln j eva t i nas lednjo pogoje: — da ima jo v i š j o s t r o k o v n o i zobrazbo e k o n o m s k e al i p r avne sme­

ri in 8 mesecev d e l o v n i h u s t r e z n i h i z k u š e n j . Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih delovnih iz­k u š n j a h sprejema" kadrovska s l u ž b a S D K , p o d r u ž n i c a 51500 Kranj, T r g revolucije 2, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati o b v e š č e n i v 30 dneh po k o n č a n i izbiri.

IZLETI Izleti s posebnimi ZELENIMI VLAKI

— ENODNEVNI • Benetke, 15. 9 m 29 9

• Brioni. 27 10. — DVODNEVNI

• Krk-Punat. 22 —23. 9., 6 —7. 10. • Brioni, 20—21. 10.

• Banja Luka —Jajce 13—14. 10. Pripravljamo tudi jesenske izlete

POČITNICE Zahtevajte programe:

— POLETJE 84 — ugodne cene v septembru

- POČITNICE ZA VSAK ŽEP — apartmaji - CRVENI VRH pri

Savudriji

PREVOZI Z V L A K O M Za skupine organiziramo prevoze

s posebnimi vlaki na JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM (od

g 9 . -16. 9.) in obisk KITAJSKE RAZSTAVE v Zagrebu.

S L O V E N S K A N A R A V N A ZDRAVIL IŠČA

Zahtevajte brošuro s celovito ponudbo vseh slovenskih naravnih zdravilišč, v kateri boste našli vse podatke o termalnih in mineralnih zdraviliščih

v Sloveniji.

PRIJAVE IN I N F O R M A C I J E ; v turističnih poslovalnicah TTG:

Ljubljana (311-851), Maribor (28-722), Celje (23-448), Koper (21-358 in 23-494), Postojna (21-244), Portorož

(75-670). Rogaška Slatina (811-488), Murska Sobota (21-189), Nova Gorica

(26-012), Pulj (23-629), Bohinjska Bistrica'(76-145).

; F I L M

t A K C I J E i i t

i KINOKB4NJ t

R A M B 0 n

S K O P J A L O K A

K o m i s i j a z a d e l o v n a r a z m e r j a ob jav l ja p ros t a d e l a in naloge

K V S T E K L A R J A

Pogo j : — k v a l i f i c i r a n s t ek l a r , — de lovne i z k u š n j e z a ž e l e n e , — e n o m e s e č n o p o s k u s n o delo.

D e l o v n o r a z m e r j e se z d r u ž u j e za n e d o l o č e n č a s . . P i s m e n e p o n u d b e p o š l j i t e v r o k u 15 d n i od o b j a v e og l a sa na s lov: D O O b r t n i k , B l a ž e v a u l i c a 3, Š k o f j a L o k a .

Kandidati bodo o rezultatih razpisa o b v e š č e n i pismeno.

t

Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil n a š sodt\ lavec v pokoju

A N T O N Z I H E R L roj. 1932

Od njega se bomo poslovili v torek, dne 11. septembra 1984 ob 15.30 izpred hiše žalosti. Spodnje Bitnje 18. na

pokopal išče v Žabnico.

SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ

Z A H V A L A

O b b o l e č i i z g u b i n a š e g a d ragega m o ž a , o č e t a , s t a r e g a očeta b ra ta , tas ta , s v a k a , b r a t r a n c a

I G N A C A R O G L J A -N A C E T A

se i s k r e n o z a h v a l j u j e m o v s e m s o r o d n i k o m , s o s e d o m , znaiv c e m , i n v s e m , k i so ga posp e m i l i n a z a d n j i po t i , i n n a m izr^ k l i s o ž a l j e . Posebej se z a h v a l j u j e m o I n š t i t u t u G o l n i k -P n e v m o l o š k i odde lek z a dolgole tno . z d r a v l j e n j e . H v a l a tud> g. ž u p n i k u S l a p š a k u z a pogrebn i o b r e d ter p e v c e m z a pesnij

s lovesa .

VSI N J E G O V I

Kranj , 7. septembra 1984

Obutev za mlade

M A K S A

TRADICIJA KVALITETA • MODA T O V A R N A O B U T V E TRŽIČ

\JOREK. 1 1 . SEPTEMBRA 1984 M A L I O G L A S I , O B V E S T I L A , O G L A S I , O S M R T N I C E 11. STRAN G L A S v E 4 / J OGIJLSI

tel.: 27-960

PRODAM

• Prodam 500 kosov sivih cementnih JjTKKŠMKOV dravograd. Telefon fc-303 10862 I HRUŠKE za vlaganje in J A B O L K A , •hko kupite vsak dan od 7. do 20. ure v i ran ju , C. 1. maja 4, tel. 21-582 10928 I Ugodno prodam 2000 kosov B H 6,

i v bre je N U T R I J L , motor A U T O M A T I C , ; »ELETA za rejo ali za v skrinjo. Franc Čebuli, Adergas 27, Cerklje 11090

Prodam P U N T E in B A N K I N E ; in ku--v pim STREŠNO O P E K O kikinda, 600 ^kosov, tip 272. Gorenja vas — Rateče

V23, Škofja Loka 11111 V Prodam PEČ za ŽGANJE K E R A M I -

e KE. 30 litrov, 6 kVV/h. Telefon ' 664-61-904 11112

Prodam R A D I O K A S E T O F O N phi-lips. Praše 20, Mavčiče 11113

Prodam vrečkovo PEČ, 25.000 kcal; In oddam v najem P O S L O V N I PRO­STOR, 25 kv. m. Nahtigal, Hrastje 100

11114 a I Prodam opečne V O G A L N I K E za , » H 4 opeko. Telefon 70-221 od 19. do '* l l . u re 11115

j Prodam 16 MREŽ za ploščo •20 kv. m, premera 10x6. Kranj , Go­renjskega odreda 14, stanovanje št. 1, ŠPlanina 11116

i j Prodam A K U M U L A T O R , v garanci­j i « . 84 A /h , 12 V. Peter Naglic, Zg. Bela *j 7, Preddvor . 11117 ^ Prodam 10 dni starega T E L E T A

• (bikca), za rejo. Visoko 31, Šenčur 11118

Prodam 6 tednov starega B I K C A . jPodbrezje 31, Duplje H I 1 9

I Zaradi selitve prodam dve SEDEŽNI ; GARNITURI in opremo za kopalnico Ikolpa san. Telefon 77-340 od 13. do 115. ure 11120

Prodam MREŽE za betonsko ploščo, •O kosov, debeline 10x5 mm, 3 kose, '8*5 mm. Marija Česen, Voglje 36

11121 I Prodam eno leto stare KOKOŠI za V*l° m KOKOŠI za zakol. Ažman, Su-

tv ha 5 pri Predosljah, Kranj 11122 i Prodam nove temnorjave P O G R A -

rt P? 190x80. Martinjak, Britof 215/A, ; .samo popoldan 11123

^ I Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva •navadni), ter nerjaveči štedilnik. Ce-Pta na Brdo 6.

DELFIN Kranj vam nudi sveže

in zamrznjene

ribe

I Prodam rabljen kombiniran H L A ­DILNIK, 250-litrski in 50-litrsko ZA­M R Z O V A L N O S K R I N J O »Rade Kon-mr> Marta Šepetavc, tel. 25-661 - int. 390 11124

Prodam dobro ohranjeno PONY K O -X). Janez Justin, Veljka Vlahoviča 7, Cranj 11125

Prodam RAČUNALNIK Z X 81 16 K , Ikupaj s programi ter W A L K M A N sa-i o . Telefon 40-095 M20

Prodam rabljen P R A L N I S T R O J in Ive O M A R I z mizico. Informacije po H. 27-453 1H27

Prodam SEDEŽNO G A R N I T U R O . Telefon 22-481 - int. 313 dopoldan

11128 Prodam 20 m bakrenega PROFII .A

za ŽLEBOVE in 100 m P P R ŽICE lx 1,5. Miran Markič, Zg. Duplje 16

11129 Poceni prodam komplet K U H I N J O ,

fegorovo predmestje 4, Škofja Loka 11130

DOMAČO VOLNO, mešano, 10 kg, mre barve, prodam po 1.400 din za kg.

Telefon 74-343 - Radovljica 11131 Prodam komplet M E H A N I Z A C I J O

za izdelavo betonskih kvadrov. Jakob Kleč, Blejska Dobrava 152 11132

Prodam KORUZO v vrečah in dro­ben KROMPIR. Telefon 061/611-137

11133 Prodam 7 dni starega BIKCA. Po­

dobnik, H rase 22, Radovljica 11134 Silikatno belo OPEKO, okoli 2000

IOSOV, poceni prodam, tudi v manjših količinah. Stara Loka 119, Škofja Loka

11165 Prodam PUJSKE, stare 7 tednov.

Stanorlik, Vincarje 26, Škofja Loka 11166

Prodam 5 prm DRV in več ton SE-**A. Podobnik, Hobovše 14, Gorenja

vas 11167 Prodam kuhinjski električni BOJ­

LER TGV-lOP, 10 1, gorenje t iki , s pro­stim iztokom, za montažo pod pomival­nim koritom in odgovarjajočo enoro-bo mešalno B A T E R I J O armal, trice-Bo, vse novo. Telefon 25-246 11168 :'Prddam večjo količino B U T A R . Ne

•» i l j e 7, tel. 40-587 11169 • - P r o d a m trodelne »MODROCE« -I Z/MNICE, nove — nerabljene. Štefka H b i o ž v a r i , Aljaževa 6, Lesce, tel. 74-569

MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun)

Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.

Se p r i p o r o č a m

Prodam večjo količino rabljenih O K E N in V R A T , gradbene elemente 150x 50, rabljeno litoželezno B A N J O , ekspanzijsko POSODO, mešalni ventil, 120-litrski, rabljen B O J L E R . Telefon 22-624 1H71

Poceni prodam 3 STOLE, kuhinjsko O M A R O in sivo moško O B L E K O SU­KNJO. Anica Pirnat, Kranj, Staneta Žagarja 26 11172

Prodam novo PEČ za centralno O G R E V A N J E ferrotherm, 30.000 kcal/h, Z dvojnim kuriščem in vgraje­nim bojlerjem. Telefon 23-058 popol­dan 1H73

Ugodno prodam popolnoma nov KAVČ in dva F O T E U A . Šifra: 2500

11174 Prodam mahagonijeve V R A T N E IZ­

R E Z E . Jože Korošec, Sp. Lipnica 35, Kamna gorica, tel. 74-816 11175

VOZILA Prodam Z A S T A V O 101, letnik no­

vember 1976, dobro ohranjeno, 65.000 km. Miroslav Šteblaj, C. Staneta Žagarja 26, Kranj 10944

Prodam obnovljen A L F A SOUD 1200, letnik 1975. Staretova 32, Kranj-Čirče 10946

Prodam O P E L ASCONO 1,2, letnik 1973, registrirano do 8. 8. 1985. Hajdi-njak, Trstenik 3, Golnik 10952

Prodam N S U 1200, nevozen, celega za 2 S M ali po delih. Bergant, Lenart 2, Selca • 10985

Prodam W A R T B U R G variant. Jože Dobre, Loka 4, Tržič 11000

Prodam L A D O SL, letnik 1977. Tele­fon 064/62-441 1H35

Prodam Z A S T A V O 101, letnik 1974. Kranj, Hafnarjeva pot 20 .11136

Ugodno prodam dve Z A S T A V I 101, letnik 1978 in 1974. Iztok Vodnik, Pre-bačevo7 11137

Prodam štiri malo rabljene G U M E 165 x 15. Pintar, Zg. Bitnje 199 11138

Prodam Z A S T A V O 101, letnik 1977, cena 15 S M . Stokič, Kranj Rudija Pa­peža 3/15 11139

Prodam 5 AVTO-PLAŠČEV in Z R A ­ČNICE 165x13, novo. Telefon 064/24-979 11140

FORD FIESTO, letnik 1981, prodam. Telefon 064/24-834 11141

Prodam »FIČKA«, letnik 1980, mlin in prešo za sadje, M O P E D — »tribr-zinc« za staro motorno kosilnico. Zapu-že 2, Begunje 11142

Prodam kompleten motor od E 90 TOMOS, za 1,5 SM- in poliester vlakna, 30 kg. Bine Štern, Šmidova 13, Čirče

11143 Prodam R-16 TS, letnik 1976, obno­

vljen, garažiran, registriran do avgusta 1985. Informacije dopoldan po tel. 064/66-441 — int. 241. Ogled popoldan — Janez Rakovec, Železniki, Na Plav žu 18 11144

Ugodno prodam obnovljeno ZASTA­VO 101, letnik 1975. Kadunc, Štefetova 36, Šenčur, tel. 41-027 11145

Ugodno prodam R-4, letnik 1978, ali zamenjam za Z A S T A V O 750. Begunj­ska 24, Tržič 11146

Prodam A V T O P R I K O L I C O . Branko Justin, Hlebce 1, Lesce 11147

Ugodno prodam Z A S T A V O 101, le­tnik 1977. Darja Poklukar, Poljšica 3, Zg. Gorje 11148

Prodam NSU 1000, celega ali po de­lih. Alojz Černe, Alpska 7, Bled 11149

S

I KINOKMN.

RAMB0 • ) že v naš ih

k i n e m a t o g r a f i h !

k1S

> Prodam 4 K O L E S A za jugo in lado

ali Z-101. Tone Žakelj, Poljanska 20/A, Škofja Loka 11176

Prodam DIANO, letnik 1979. Drago Škarabot , Partizanska c. 27, Kranj

* 11177 Prodam R-4 G T L , letnik 1983. Tomaž

Juvan, Tuga Vidmarja 8, Kranj 11178 Ugodno prodam Z A S T A V O 101, le­

tnik 1977. Golnišku 109, Kokrica 11179 GS 1.3, julij 1980, 40.000 km in DIA­

NO, december 1979, 42.000 km, pro dam. Telefon 28-737 11180

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1974, registrirano do februarja 1985 in MO­TOR tomos automatic. Telefon 50-751

11181 Prodam J U G O 45, star dve leti. M i -

klavčič, Župančičeva 9, Kranj, tel. J&ittfc) - i - J ftU24 Ldapstldag. . , . . 4JJ

STANOVANJA Zamenjam družbeno S T A N O V A N J E

- G A R S O N J E R O na Planini II. za večje na Planini. Lojzeta Hrovata 6, III./20, Planina II 11150

Oddam SOBO fantu. Žerovc Želeška cvO.Bled H i r , !

Kupim dvosobno S T A N O V A N J E na Bledu ali zamenjam enosobno za dvo­sobno. Telefon 064/80-058 11152

Zamenjam manjše družbeno dvosob­no S T A N O V A N J E (47 kv. m), central­no ogrevano na Planini, s soglasjem, za večje, brez centralnega ogrevanja v Kranju. Vrečkova 9, stanovanje 33

11022 Ženska z otrokom išče STANOVA­

NJE v okolici Kranja (predplačilo). Ljubica Marjanovič, Pševska c. 21, Kranj 1H64

POSESTI HIŠO, prodam v Kranju. Naslov v

oglasnem oddelku. 11153

ZAPOSLITVE Fant — ekonomist, išče kakršnokoli

popoldansko H O N O R A R N O DELO. Telefon 27-123 11154

Iščem upokojenca za pomoč pri ža­ganju drv. Ponudbe pod: Žaganje 11155

P R O D A J A L C E K N J I G - PRIRO­ČNIKOV, na območju Slovenije, iščem. Napišite kratek življenjepis. Pogoj osebno vozilo. Ponudbe pod: Takoj

'11156 OBVESTILA

HITRA in K V A L I T E T N A NAPE­L J A V A E L E K T R O I N S T A L A C I J E . Te­lefon 60-584 10389

I Z D E L U J E M spojlerje za tovornja­ke, barva po želji. Stane Kolman, Bled, Finžgarjeva 10 11043

Obveščamo vas, da smo pričeli z ugodno prodajo OTROŠKIH B U N D , pri kateri lahko odstranite rokava. Bunde imamo od št. 6—16, cena od 3.100 do 4.050 din. E L I T A - P E P E L K A K r a n J 11157

PRIREDITVE P L E S N I K L U B Kranj, prireja v DE­

L A V S K E M D O M U Kranj P L E S N E TEČAJE s pričetki: P O N E D E L J E K , 10. 9. - ZAČETNI ZA M L A D I N O , ob 19.30; ZAČETNI ZA STAREJŠE, ob 21. uri . T O R E K , 11.9. - N A D A L J E ­V A L N I P L E S N I TEČAJ, ob 20. uri; A E ­R O B I K A - G I M N A S T I K A ZA ŽEN­S K E , ob 19. uri. Vpisujemo otroke v ce­loletno P L E S N O ŠOLO, ki se prične v O K T O B R U . Informacije in vpis po tel. 21-130 od 7. do 9. ure in eno uro pred pnče tkom I. in II. vaje v D E L A V ­S K E M D O M U H047

IZGUBLJENO 5. 9.1984 sem izgubila Z A P E S T N I C O

iz belega zlata, od centra srednjih šol do avtobusne postaje v Škofji Loki . Po­štenega najditelja prosim, naj sporoči na naslov: Tepina, Gasilska 13; Kranj

11158 OSTALO Iscem V A R S T V O za 8 mesecev staro

punčko na domu, od decembra dalje. Telefon 22 624 11159

Izjavljam, da mi Mahovovi iz Sp. Besnice 135 nikoli niso prerezali gum: Krist ina Bernik, Sp. Besnica 138 11160

Vsem prijateljicam, prijateljem in znancem sporočamo, da je s težkim sr­cem zapustil ljubljeni »LEDIG STAN« DEJAN SLAVKOVIĆ 8. septembra 1984. Z odprtimi rokami ga bomo spre­jeli v našo zaščito. COPATARJI!

L t h DO T H N ŠKOFJA L O K A n. sol. o.

Objavlja naslednja prosta dela in naloge:

TOZD MONTAŽA IN SERVIS: — SS V O D J E SKLADIŠČA

I H N Pogoji: — tehnična srednja šola ali eko­

nomska srednja šola, — 2 leti delovnih izkušenj

TOZD VZDRŽEVANJE: — 3 K V E L E K T R I C A R J E III

Pogoji: — poklicna šola elektro stroke, — 2 leti delovnih izkušenj

DS S K U P N I H SLUŽB -O E K O N T R O L A :

— K V TEKOČI K O N T R O L O R Pogoji: — poklicna šola strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj s po­

znavanjem konstrukcijske, tehnološke in kontrolne do­kumentacije, poznavanje norm kvalitete in merilne tehnike

Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: L T H DO T H N Škofja Lo­ka, Kadrovsko socialna služba. O odločitvi bomo kandidate ob­vestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.

Obžalujem besede, ki sem jih izrekel o Stanku Francu njegovi ženi Pepci, Cankarjeva 20, Tržič. Jože Trilar, Velj­ka Vlahoviča 5, Kranj 11161

Podarim majhne KUŽKE. Zadružna 8, Kranj Primskovo 11162

NAJDENO Na parkirnem prostoru pred SO

Kranj sem našla žensko JOPICO. Na­slov v oglasnem oddelku. 11163

DOM U P O K O J E N C E V K R A N J , p. o. Cesta 1. maja 59

K o m i s i j a za delovna razmerja in osebne dohodke objavl ja prosta dela in naloge

1. REŠEVANJE SOCIALNIH V P R A Š A N J za n e d o l o č e n čas s polnim delovnim č a s o m

Pogoji: — v iš ja s t rokovna izobrazba — socialne smer i , 1 leto delovnih i z k u š e n j p r i r e š e v a n j u soc ia ln ih v p r a š a n j in dopolni lno znanje s p o d r o č j a gerontologije

2. NEGA O S K R B N I K O V za n e d o l o č e n čas s polnim delovnim č a s o m

Pogoji : — srednja zdravs tvena šola — ožji p rogram (bo ln iča r ) al i n e d o k o n č a n a srednja zdravstvena šo la .

Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlj ite v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo.

I N T E G R A L DO SAP L J U B L J A N A TO ZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem JESENICE

K o m i s i j a za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge

RAČUNOVODJE Pogoji : — srednja šo la ekonomske smer i , 5 let delovnih

i z k u š e n j na enak ih al i podobnih de l ih .

Delovno razmerje se sklene za n e d o l o č e n č a s s po ln im delovnim č a s o m . Kand ida te vabimo, da pismene vloge z dokaz ih o izpolnjevanju po­gojev poš l je jo v roku 8 dn i na naslov: Integral, T O Z D Medkra jevn i p o t n i š k i promet, delavnice in tu r izem Jesenice, T i tova 67. Za nave­deno delo traja poskusno delo v sk ladu z določil i samoupravnih aktov. , , . Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po poteku roka za zbi­ranje prijav.

S p o r o č a m o ž a l o s t n o vest, da je po dolgi bolezni u m r l n a š dra­gi mož , brat in str ic

A N T O N Z I H E R E L Sp. Bitnje št. 18

N a zadnj i poti ga bomo pospremi l i danes, 11. septembra 1984, ob 15.30 izpred h i š e ža los t i na p o k o p a l i š č e v Zabnico.

ŽALUJOČI: ž e n a T o n č k a , sestre Ivanka, M a r i j a , A n i c a in brat France ter drugo sorodstvo

Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni so­delavec

J A N E Z A H A Č I Č referent nabave

Od njega smo se poslovili v soboto, 8. septembra 1984 na kranjskem pokopališču.

VESTNEGA SODEIJVVCA IN DOBREGA PRIJATE­LJA BOMO OHRANILI V LEPEM SPOMINU!

DELAVCI DELOVNE ORGANIZACIJE IKOS KRANJ

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi n a š e drage ž e n e i n sestre

M I L K E P I R M A N roj. JUSTIN

se i skreno zahval jujemo sosedom za t a k o j š n j o p o m o č , sorod­n i k o m , pr i ja te l jem i n znancem za i z r e č e n a soža l j a , podarje­no cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala K r a j e ­vn i skupnost i Javorje za podarjeni venec in p reds tavn iku Z B Poljane za poslovi lne besede ob grobu, k a k o r tudi g. ž u p n i k u

za pogrebni obred.

V S E M Š E E N K R A T I S K R E N A H V A I A !

Ž A L U J O Č I : m o ž Zvone, brat Tone in drugo sorodstvo

GLASOVA ANKETA Vreme zagodlo kravjemu balu Sir je ostal v Bohinju

Kuhinj — Zadnja leta se po Go­renjskem'kar vrstijo turistične pri­reditve s kmečkim obeležjem. Re­cept je preverjen in preprost: prigon živine, domača hrana in pijača, fol­klora, poskočne viže. Za vse to je moč dobro poskrbeti, It« za sonce ne. Brez lepega vremena pa te priredi­tve nimajo pravega čara.

Vreme je minulo nedeljo zagodlo kravjemu balu v Bohinju, prireditvi, ki ima med podobnimi najdaljšo tra­dicijo, saj o njej poje celo pesem: V Bohinju spet bo kravji bal . . .

Mrčalo in pršalo je navsezgodaj, megle so se spuščale tja do jezerske gladine in skrile strma pobočja vrša-cev. Toda prireditelji niso izgubili poguma, posebej, ker j im je Trontelj dejal, da bo vreme zdržalo. Toda v Bohinju ima dež mlade in kislo vre­me je zredčilo število obiskovalcev. Okoli tri tisoč so j ih našteli vsega skupaj, kar je za bohinjski kravji bal skromno število, saj jih v lepem vre­menu naštejejo šest tisoč, v najbolj­ših časih so jih imeli še enkrat toli­ko. Svoje je brez dvoma letos opravi­la tudi dolga pot v Bohinj, saj je ben-

vcin drag, ter številne podobne prire­ditve na Gorenjskem, saj kravji bal zavoljo njih ni več enkratna priredi­tev.

Kislo vreme tudi bohinjskim ho­telskim gostom, posebej angleških, ki j ih letos kar mrgoli v Bohinju, ni vzelo poguma. Opremljeni s peleri-. nami in dežniki so kar peš krenili od Ribčevega laza do Ukanca, kjer je bilo ob desetih dopoldne že vse na-red. Na prigon živine so morali res počakati uro dlje kot je bilo napove­dano. Toda strmno so čakali s foto­aparati v rokah, čeprav je kislo, mr­zlo vreme grizlo do kosti. Vztrajnost se je obrestovala, morda so k temu pripomogli tudi zvoki gorjanske god­be na pihala, saj so se deževne me­gle malce le dvignile in dežniki zapr­li .

Slabo vreme je ' verjetno malce zredčilo tudi živino, ki so jo prignali, tja od Ukanca proti obali jezera. Ko-

Sirarski kotel, ki tehta osemdeset kilogramov, je letos prinesel Ukčev zet.

njenika na čelu, tropi živine s plan-šaricami in planšarji ter mladežjo, ki je pridno pomagala gnati živino. Pozornost je pritegnila planšarska »basenga«, posebej. 80 kilogramski siraski kotel, ki ga je nosil Ukčov zet. Najstarejša med planšaricami je bila Bizjakova mama, ki se bliža osemdesetim, v planine pa zahaja že debelih šestdeset let. Našteti velja še trope živine: Agotnikov, Jerovčkov, Anzelnov, Miklavov in Fatov ter Ze-tkov, Loj zov in Repincov iz pašne skupnosti so se letos pasli na bohinj­skih planinah.

Ko je bil prigon živine mimo, so zaplesali folkloristi iz Bohinja, zapel je pevski zbor osnovne šole iz Bo­hinjske Bistrice, za veselo razpolože­nje pa je tja do večernih ur skrbel ansambel Ivana Ruparja" iz Škofje Loke.

Prireditelj, turistično društvo Bo-hinj-jezero, je poskrbel tudi na na-

Vreme je ponagajalo kravjemu bal Boh

Srečanje gorenjskih turističnih delavcev

Škofja Loka — V soboto, 15. sep­tembra bo v Škofji Loki potekalo tradicionalno, že 15. srečanje turisti­čnih delavcev Gorenjske. Namenje­no je pogovorom o opravljenem de­lu, izmenjavi praktičnih izkušenj in iskanju novih poti za pospeševanje društvene turistične dejavnosti.

Udeleženci srečanja se bodo ob 14. uri zbrali pred poslopjem občinske

Krediti za ozimnico Iz Ljubljanske banke so nas

opozorili, da pri bančnih kreditih za ozimnico prihaja do nejasnosti in napačnih tolmačenj, ki so se pojavila tudi v našem časopisu. Znesek potrošniškega posojila namreč ni omejen na 30 tisoč di­narjev, temveč ga lahko najame­te do proste tretjine vašega oseb­nega dohodka. Odplačevali ga bo­ste deset mesecev, po .14 odstotni obrestni meri.

Določila, kaj je ozimnica so nu-tančna, sprejeta na zvezni ravni in v banki se morajo ravnati po njih. Po ozimnico štejejo krom­pir, jabolka, čebulo, česen, papri­ko in podobne pridelke, tudi ozimnico Eta. Na seznamu pa ni mesa in torej sedaj tako privla čnih polovic prašiča ne morete kupiti na bančni kredit. Zal, pred pisi so togi.

Prav tako na bančni kredit ni moč kupiti drv, lahko pa ga dobi­te za nakup premoga.

Toliko, da ne bo zapletov pred ^ b a nčnimi okenci. J

skupščine, nakar bodo krenili na lo­ški grad, kjer bo od 15. do 18. ure po­tekal kulturni program, pozdravni govori, predstavitev in ogled loškega muzeja, predavanje o zgodovini Škofje Loke, podelili bodo priznanja in si ogledali razstavo del učencev osnovnih šol. Ob 18.30 bodo pripravi­li še koncert pihalne godbe na graj­skem vrtu, nakar bodo udeleženci odšli na večerjo v hotel Transturist.

Gorenjska turistična zveza danes združuje 44 turističnih društev, po­vezuje jih tudi pet občinskih turisti­čnih zvez, ki so zaživele pred nekaj leti. Pri tem je posebnost le tržiška občina, kjer vlogo občinske turisti­čne zveze igra za sedaj še edino turi­stično društvo v Tržiču. Pripravljajo pa se na ustanovitev turističnega društva Ljubelj, nakar nameravajo ustanoviti še enega. Tako bodo imeli tudi v tržiški občini pogoj«;, da občin­ska turistična zveza polno zaživi, saj je njen namen usklajevanje dela tu­rističnih društev v občini in povezo­vanje z Gorenjsko turistično zvezo ter seveda naprej s Turistično zvezo Slovenije.

Vsakoletno srečanje bo priložnost za pregled opravljenega dela, dru­štveni delavci, ki se sicer ne srečuje­jo pogosto, bodo lahko izmenjali iz­kušnje, se pogovorili med seboj in dorekli, katere so aktualne naloge njihovega dela. Povejmo še, da se pri Gorenjski turistični zvezi prav zdaj lotevajo reševanja vprašanj okoli davčne politike, kjer je še mar­sikaj nedorečenega. Srečanje bo pri­ložnost, da se turistični delavci iz društev pogovorijo tudi o tem.

grade, ki so jih izžrebali med proda­nimi" vstopnicami. Veljale so sto di­narjev, torej je bilo res prav, da so vsaj nekateri obiskovalci zanje tudi nekaj dobili. Prava nagrada je bil hlebec bohinjskega sira, simbolična, saj je bil seveda bohinjski sir na­sploh posebna mikavnost kravjega bala. Prva nagrada je ostala v Bohi­nju, hlebec sira je dobil kmet Franc Medja z Loga pri Bohinjski Bistrici.

Seveda so dobro poskrbeli za hra­no in pijačo, pri čemer velja poveda­ti, da je bila naprodaj domača jedila, saj so se v kotlu nad ognjem kuhali žganci in vrelo mleko.

Draginja je dandanes in vsaj do­mači obiskovalci so se krepko ozirali tudi za cenami. Skodelica toplega mleka je veljala 40 dinarjev, kos kruha z zaseko 50 dinarjev, cela klo­basa v zaseki 300 dinarjev, kos poti­ce 100 dinarjev, zabeljeni žganci 100 dinarjev, žganci z zeljem 120 dinar­jev, čevapčiči, ki seveda niso smeli manjkati, 250 dinarjev, svinjski kot­let 300 dinarjev, šilce domačega žga­nja 70 dinarjev, s frakeljnom vred 120 dinarjev . . . Presodite sami, me­ni se je zdelo drago.

Še pripombo imamo. Med obisko­valci je bilo veliko tujcev, posebej Angležev. Vendar jih nihče ni po­zdravil v angleščini, jim razložil spo­red prireditve. Navajeni krav na do­mačih travnikih brez razlage res ni­so mogli vedeti, kaj je kravji bal.

M . Volčjak

Stari običaji so oživeli

Kamnik — Na tradicionalnih Dnevih narodnih noš, folklore in obrti v Kamniku, ki j ih letos že štirinajstič zapored prirejajo Tu­ristično poslovna skupnost, Turi­stično društvo in Zveza kulturnih organizacij v Kamniku, so minu­le štiri dni znova oživeli stari obi­čaji. Začelo se je s promenadnim koncertom domače pihalne godbe že v četrtek, nato so odprli vsako­letni sejem domače obrti in raz­stavo o drobnem gospodarstvu, zvečer pa so recitirali pivsko poe­zijo. Vsak večer, začenši s četrt­kovim, je bilo tudi veselo ljudsko rajanje. V petek so nastopili ljud­ski pevci in godci, v soboto folklo­risti, med katerimi so bile tudi skupine iz zamejstva, dneve na-codnih noš pa je sklenila dolga povorka narodnih noš skozi Kam­nik.

podobno na stojnici TurističjJ društva, enega od priredii3 Prej sem tradicionalno prirej večkrat spremljala kot gled& Lani , se mi zdi, je bilo na$^ nju bolj ž ivahno in prisrčno,$ pa se že pozna, da imajo i]- manj denarja. Vel iko si ogle j jo in malo kupujejo. Škoda. g letos na stojnicah nudimo rvs pe, pristne domače izdelke. da je nekaj tudi kiča, t e m u ^ na takihle prireditvah s k:-, ni mogoče izogniti.«

Sandra Štoviček iz Kamnika: »Mlad človek si komajda lahko

predstavlja, kako je včasih teklo življenje v našem koncu. Tudi meni mnogi stari običaji niso bili znani, za mnoge sem komajda ve­dela, da obstajajo. V nedeljskem sprevodu narodnih noš so nam domači folkloristi prikazali, kako so se njega dni oblačili in delali. Vrstila so se stara kmečka opra­vila, mlatiči, oglarji . . . Prav je, da se spomnimo ljudskega izroči­la, saj to posebno nam mladim ni posebno znano. Raje kot kaj do­mačega imamo pop in ročk god­bo.«

Nataša Lekan iz Domžal »Že drugo leto prodajam spo­

minke, razglednice, prospekte in

Franc Kamenjšek iz R,br, »Prired tv^ , ^ »Prireditve, kakršna je ^

šnja, so potrebne, saj star oživijo spomin na nekdanja čaje, mladi pa spoznajo, včasih življenje teklo. ZetfcjC ta prodajam suho robo na^ ški prireditvi in doživljam^ sprevode narodnih noš ter Mjj starih običajev. Marsičesa \ prikazujejo, se še spominja svojega otroštva. Nekateriok pa sežejo prek sto let nazaj (J tudi za s tare jše nekaj poseW| Sicer pa mislim, da je dog namenjen zlasti mladim, znali ohraniti narodno ščino.« '

Stražišče — Na tisoče otrok se je v soboto zbr,alo na prireditvi Živ-žav v Stražišču. Vreme je bilo še kar na­klonjeno, saj je mlade nadobudneže dež namočil šele pozno popoldne. Prizadevni stražiški organizatorji so izpolnili obljubo — na prireditvenem prostoru je bilo vse polno stvari.

Otroci so starše, ki so se prireditve lahko udeležili le v njihovem sprem­stvu, prepustili zabavi v t. i . čakalni­ci, sami pa so srečo preizkušali v ri­bolovu. Potrebna j im je bila tudi pri kegljanju, če so se hoteli uvrstiti v veliki finale. V vrstah so pridno ča­kali tisti, ki so se želeli popeljati po toboganu ali pa sesti na gugalnifco. Za vse otroke, željne take zabave, je bilo igral premalo. Non stop se je ka­dilo iz peči v pekarni Živ-žav, kjer so napekli na stotine bedžev s podoba­mi Rdeče kapice, Mik i miške, Marti­na Krpana . . . Mladih pekov od vla­ganja v peč ni odvrnil niti zanimiv in pester program. Svoje znanje so po­kazali dve skupini TVD Partizana, otroci iz stražiškega vrtca, plesna skupina z Visokega. Marsikateri otrok si ni zapomnil vseh imen, ki jih je bilo slišati z odra ob predstavi­tvi nastopajočih. Zvrstili so se pevci, mladi kantavtorji in še bi lahko na­števali. Organizator je obiskovalce presenetil z nastopom folklorne sku­pine iz Brna. Ob zvokih ansambla Apokalipsa so se prijetno zabavali tudi starejši. Mali nadobudneži so pokazali, da se spoznajo tudi na do­gajanja v svetu zabavne glasbe. V zboru so namreč spremljali Čudežna polja pa Rendez-vous pri izvajanju njihovih pesmi. Marsikaterega očka je ob prijetnih zvokih zabolel vrat, saj so mali plesalci svoje plesne spo­sobnosti preizkušali kar na njego­vem vratu, od koder so imeli prekra­sen razgled na oder. Program je po­pestrila še Jutranka z modno revijo otroških oblačil. Precej dela je imel tudi Andrej Šifrer, kajti marsikateri otrok je prej znal poiskati njega kot pa mamico ali očka.

Živ-žav bo še dolgo tema pogovora med otroki, kajti preživeli so lep dan. To je bil dan, ko se je vse poko­rilo njihovi volji, ko so bili gospodar­ji dneva: T. Rilbiia

Ziv-žav je ,fajn' stvar

V toplem sobotnem dnevu se je prilegla tudi hladna pijača, ki jop delil Andrej.