varna transfuzija krvi s strani - core.ac.uk · univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene vede...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
VARNA TRANSFUZIJA KRVI S STRANI
IZVAJALCEV OD NAROČILA DO
APLIKACIJE
(Magistrsko delo)
Maribor, 2013 Irena Krivec
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Mentorica: Prof. dr. Marjana Glaser
Somentor: Doc. dr. Miljenko Križmarić
I
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Marjani Glaser ter somentorju doc. dr. Miljenko
Križmariču za strokovno pomoč, potrpežljivost in svetovanje pri izdelavi
magistrskega dela.
Zahvaljujem se tudi sodelavcem in sodelavkam oddelka za hematologijo in
hematološko onkologijo za podporo in nadomeščanje službene odsotnosti v času
študijskih obveznosti na magistrskem študiju.
Prav tako se zahvaljujem anketirancem iz UKC MB za sodelovanje v raziskavi, v
kateri so iskreno spregovorili o temi, ki je bila predmet raziskave.
Velika zahvala moji družini, ki mi je v času študija in pri izdelavi magistrske naloge
ves čas stala ob strani ter me spodbujala.
II
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Žitna ulica 15 2000 Maribor, Slovenija www.fzv.um.si
PRILOGA A5
IZJAVA ŠTUDENTA O AVTORSKEM DELU
Podpisana Irena Krivec, rojena 15. 01. 1964, v Mariboru, študentka Fakultete za zdravstvene
vede Univerze v Mariboru, zdravstvena nega, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom
Varna transfuzija krvi s strani izvajalcev, od naročila do aplikacije, pri mentorici prof. dr.
Marjani Glaser in somentorju doc. dr. Miljenku Križmariću, avtorsko delo. V magistrskem
delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; besedila niso prepisana brez
navedbe avtorjev.
Irena Krivec
__________________________________
(lastnoročni podpis)
Maribor, oktober 2013
[email protected] | t +386 2 300 47 00 | f +386 2 300 47 47 | IBAN: SI56 0110 0609 0125 827| VAT: SI 716 74705
III
POVZETEK
V magistrskem delu smo predstavili pomen varnosti v transfuzijski verigi, od
naročila do aplikacije s strani izvajalcev, in ugotoviti poznavanje in upoštevanje
predpisanih standardov, ki so trenutno v veljavi v Univerzitetnem kliničnem centru
Maribor (UKC MB). Večjo varnost krvi lahko zagotovimo, če poznamo z njo
povezana tveganja. Namen raziskave je predstaviti vlogo zdravstvene nege (ZN)
njenih izvajalcev – diplomirana medicinska sestra/diplomiran zdravstvenik
(DMS/DZ), ter ostalih sodelujočih, ki s svojim delom, znanjem in strokovnostjo
prispevajo k varni transfuziji krvi in krvnih pripravkov.
Metodologija raziskovanja
Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo zbrali s pomočjo
individualno izdelanega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 100 članov tima
zdravstvene nege (MS/DZ), ki imajo opravka z naročanjem in aplikacijo krvi in
krvnih pripravkov. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo Microsoft Office Word
2010 in Microsoft Office Excel 2010.
Rezultati raziskovanja
Analiza podatkov je pokazala, da kar 94 % anketiranih meni, da s krvnimi pripravki
ravna skrbno in varno. Zadovoljiv je tudi podatek, da 79 % anketiranih vedno
upošteva navodila in smernice v zvezi s transfuzijo krvi. Prav tako so rezultati
raziskave pokazali, da se večina anketiranih zaveda odgovornosti ob prevzemu del in
nalog pri transfuziji krvi. Zaskrbljujoč pa je podatek, da je 71 % anketiranih mnenja,
da v času šolanja niso pridobili dovolj znanja s področja transfuzije krvi in smatrajo,
da imajo iz tega področja premalo strokovnega znanja kljub obveznostim, ki so jim
naložene.
Sklep: Zdravstvena nega (MS/DZ) prevzema pomembno in odgovorno vlogo na
področju preskrbe s krvjo. Zato moramo obstoječi kader strokovno usposobiti in mu
omogočiti, da razvije vse potrebne kompetence za delo, ki ga opravlja.
Na ta način lahko uvedemo izboljšave v vsej transfuzijski verigi in tako povečamo
varnost celotnega transfuzijskega procesa.
Ključne besede: transfuzija krvi, varnost, pacienti, medicinska sestra
IV
ABSTRACT
In the masters work we wanted to present the importance of safety in the blood
transfusion chain, from the order to the application by those who administer it and to
determine the knowledge of and compliance with the prescribed standards that are
currently in use in the University Medical Centre Maribor (UKC MB). Enhanced
blood security can be guaranteed if we are familiar with blood related risks. The
purpose of the research is to present the role of the health care (HC) and its
providers-graduate nurse/graduate health care provider and other participants, who
with their work, knowledge and expertise contribute to the safe blood transfusion and
blood products.
Research methodology
The research was based on the quantitative methodology. The data was gathered with
the help of an individually manufactured questionnaire. The study involved 100
members of a nursing team who deal with ordering and application of blood and
blood products. Poll results were processed with the help of Microsoft Office Word
2010, and Microsoft Office Excel 2010.
Research results
Data analysis showed that 94 % of respondents handled blood products carefully and
safely. It is also satisfactory that 79 % of respondents always follow the instructions
and guidelines with regard to blood transfusion. In addition, the results of the survey
showed that a majority of respondents were aware of the responsibility involved in
performing tasks connected with blood transfusion. On the other hand it is worrying
that 71 % of respondents felt that at the time of schooling they did not gain sufficient
knowledge in the field of blood transfusions, and claim to have a lack of expertise of
this area in spite of the obligations that are imposed on them.
Conclusion: Health care takes on an important and responsible role in the field of
blood supply. Therefore the existing staff needs to be trained professionally and has
to be given the possibility to develop all the necessary skills for the work it performs.
This way improvements throughout the blood transfusion chain can be implemented
and thus increase the safety of the entire transfusion process.
Key words: blood transfusion, safety, patience, nurse
V
KAZALO
1 UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA ............................................................... 1
2 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE ............................................................................ 4
2.1 Namen ................................................................................................................ 4
2.2 Cilji ..................................................................................................................... 4
3 TRANSFUZIJSKI CENTER UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA
MARIBOR ................................................................................................................... 5
3.1 Razvoj Transfuzijskega centra v UKC Maribor ................................................. 5
3.2 Uvedba ISO standarda za Transfuzijski center v UKC Maribor ........................ 5
4 TRANSFUZIJA KRVI IN KRVNIH PRIPRAVKOV ............................................. 6
4.1 Kri ....................................................................................................................... 6
4.2 Sestava krvi – krvne celice ................................................................................. 7
4.3 Transfundiranje krvi in krvnih pripravkov ....................................................... 10
4.4 Nevarni zapleti povezani s transfuzijo krvi ...................................................... 15
4.5 Uvedba klinične poti za področje transfuzije krvi in krvnih pripravkov.......... 17
5 PRIPOROČILA IN PRIZADEVANJA ZA IZBOLJŠANJE VARNOSTI
TRANSFUZIJE KRVI ............................................................................................... 18
5.1 Priporočila in prizadevanja za izboljšanje varnosti transfuzije krvi ................. 18
5.2 Definicija varnosti ............................................................................................ 20
5.3 Varnost in kakovost v transfuzijski medicini – včeraj, danes, jutri ................. 20
5.4 Zakon o zdravstveni dejavnosti ........................................................................ 21
5.5 Učimo se varnosti od najboljših ....................................................................... 22
6 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA .................................................................. 22
6.1 Raziskovalna vprašanja .................................................................................... 22
6.2 Metodologija .................................................................................................... 23
6.2.1 Raziskovalne metode ................................................................................. 23
VI
6.2.2 Raziskovalni vzorec ................................................................................... 23
6.2.3 Raziskovalno okolje ................................................................................... 23
6.2.4 Postopki zbiranja podatkov ........................................................................ 24
6.3 Predpostavke in omejitve raziskave ................................................................. 24
7 REZULTATI RAZISKAVE ................................................................................... 26
8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA .................................................................... 63
9 SKLEP .................................................................................................................... 68
10 LITERATURA ...................................................................................................... 69
PRILOGE…………………………………………………………………………...1
VII
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Število in starost anketirancev ....................................................................... 25
Graf 2: Spol ................................................................................................................ 25
Graf 3: Delovno mesto anketirancev glede na področja stroke ................................. 26
Graf 4: Skupna leta delovne dobe .............................................................................. 27
Graf 5: Delovna doba anketirancev v UKC MB ........................................................ 28
Graf 6: Najvišja dosežena izobrazba ......................................................................... 29
Graf 7: Delo s transfuzijo krvi in krvnimi pripravki .................................................. 30
Graf 8: Delo s transfuzijo krvi in krvnimi pripravki glede na pogostost ................... 30
Graf 9: Upoštevanje navodil pri delu s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov, ki so
trenutno v veljavi v UKC MB .................................................................................... 31
Graf 10: Skrbno in varno ravnanje s krvnimi pripravki ............................................. 32
Graf 11: Dostava naročenih krvnih pripravkov ob predvidenem času ...................... 33
Graf 12: Seznanjenost z rokom uporabnosti in optimalne temperature hranjenja
krvnih pripravkov na oddelku .................................................................................... 34
Graf 12 a): Najvišja dovoljena temperatura krvi glede varnosti in možnosti nadaljnje
uporabe za druge bolnike ........................................................................................... 35
Graf 12 b): Najvišja dovoljena temperatura krvi glede varnosti in možnosti nadaljnje
uporabe………………………………………………………………………………………36
Graf 13 Seznanjenost in ukrepanje ob transfuzijski reakciji ...................................... 37
Graf 14: Najpogostejše napake v zvezi s transfuzijo krvi , zaradi katerih bi lahko bila
ogrožena varnost bolnika ........................................................................................... 38
Graf 15: Identifikacija bolnika s pomočjo varoval .................................................... 39
Graf 16 : Odvzem vzorca krvi za naročilo ................................................................. 40
Graf 17: Oznaka in odprema vzorca krvi za naročilo ................................................ 41
Graf 18: Odvzem vzorca krvi in naročilo opravi ena in ista oseba ............................ 42
Graf 19: Naročilo krvi ali krvnih pripravkov s strani zdravnika – način ................... 43
Graf 20: Izpolnjena in podpisana naročilnica s strani zdravnika ............................... 44
Graf 21: Ocenitev izvajanja transporta krvi in krvnih pripravkov ob določenem času
.................................................................................................................................... 45
Graf 22: Ocenitev odnosa kurirske službe do transporta krvi in krvnih pripravkov .. 46
VIII
Graf 23: Mnenje anketirancev ali bi lahko izboljšali transfuzijsko verigo varnosti za
bolnika glede naročila, prenosa in prevzema krvi ...................................................... 47
Graf 24: Prostor kjer se opravi obposteljni test ......................................................... 48
Graf 25: Dokumenti ob prevzemu krvi in krvnih pripravkov .................................... 49
Graf 26: Prisotnost zdravnika ob izvedbi obposteljnega testa (Bedside test) ............ 50
Graf 27: Pisna pooblastila za izvajanje dela s transfuzijo krvi ................................. 51
Graf 28: Najpogostejši rizični faktorji, ki lahko vplivajo na kakovosten in varen
postopek v zvezi s transfuzijo krvi ............................................................................. 52
Graf 29: Prevzem odgovornosti izvajalca pri aplikaciji krvi in krvnih pripravkov . 53
Graf 30: Strokovna usposobljenost za prevzemanje del in nalog v zvezi s transfuzijo
krvi in krvnih pripravkov ........................................................................................... 54
Graf 31: Pridobljeno znanje s področja transfuzije krvi in krvnih pripravkov v času
šolanja ........................................................................................................................ 55
Graf 32: Strokovno usposabljanje oz. izobraževanje v zvezi s transfuzijo krvi in
krvnih pripravkov po končanem šolanju ................................................................... 56
Graf 33: Oblika strokovnega usposabljanja oz. izobraževanja po končanem šolanju v
zvezi s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov ............................................................. 57
Graf 34: Razlogi za izvedbo odgovornih nalog v zvezi s transfuzijo krvi, kljub
pomanjkljivem znanju ................................................................................................ 58
Graf 35: Prisotnost strahu in skrbi, ki sta povezana v zvezi z aplikacijo krvi ........... 59
Graf 36: Ocenitev strahu, ki je prisoten ob aplikaciji krvi in krvnih pripravkov ....... 60
Graf 37: Seznanjenost in pravna odgovornost za delo v zvezi s transfuzijo krvi in
krvnih pripravkov ....................................................................................................... 61
1
1 UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA
Zdravljenje s krvjo je pomemben del sodobne medicine, tako pri številnih akutnih
stanjih kot pri nekaterih dednih in pridobljenih boleznih. Primarna naloga
transfuzijske službe je preskrba z varno krvjo in krvnimi pripravki za tiste bolnike, ki
transfuzijo krvi nujno potrebujejo (Potočnik, 2010).
K zagotavljanju varne transfuzije krvi sodi visoka kakovost krvnih pripravkov ter
strokovno in zanesljivo izveden postopek od naročila do aplikacije. Naročilo,
odvzem vzorca krvi, transport, priprava, izdaja, prevzem, izvedba obposteljnega testa
in dajanje krvnih pripravkov so ključnega pomena varne transfuzije (Krivec, 2006).
Zakon zahteva vzpostavitev nadzora vseh postopkov »od vene do vene«, ki potekajo
od odvzema krvi ali njenih sestavin, predelave krvi, testiranja, hranjenja in transporta
do transfundiranja pacientom – hemovigilanca (32. člen Zakona o preskrbi s krvjo,
2000).
Zagotavljanje in izboljševanje varnosti pomeni preprečevanje varnostnih zapletov,
ustrezno ravnanje, če do njih pride, in ukrepanje za zmanjševanje posledic ter
vzpostavljanje sistemskih rešitev za preprečevanje ponovitev neželenih dogodkov.
Varnostni sistem za obvladovanje zapletov je namenjen prepoznavanju, ugotavljanju
in analiziranju teh dogodkov in predlaganju izboljšav za preprečevanje podobnih
zapletov. Sistem ni naravnan na vpletene osebe, pač pa na dogodke (Pleterski Rigler,
Mlakar, 2010).
Bolezen prinaša vrsto težav, telesnih in duševnih. Za čim bolj uspešno zdravljenje je
potrebno tudi pacientovo aktivno sodelovanje. Kadar govorimo o transfuziji krvi in
krvnih pripravkih, pa mnoge ljudi preplavi občutek strahu in negotovosti, ki sta
povezana z obvladovanjem zdravljenja. S primernimi informacijami in seznanitvijo o
transfuziji, ki jih zdravnik poda pacientu, se bo občutek strahu in tesnobe zmanjšal na
minimum. Zakon obvezuje zdravnika, da v primeru zdravljenja s krvjo seznani
2
pacienta o morebitnih stranskih učinkih in pridobi pisno privolitev za transfuzijo (32.
člen Zakona o preskrbi s krvjo, 2000).
Vse bolj se od pacientov zahteva, da odgovorno ravnajo s svojim zdravjem. Z
naraščajočimi odgovornostmi pa se povečuje tudi pomembnost pravic, ki jih imajo
kot ljudje in kot pacienti – uporabniki zdravstvenega zavarovanja. Zato je prav, da
enakopravno in aktivno sodelujejo pri izbiri in poteku zdravstvene obravnave, kar je
pacientova z zakonom opredeljena pravica, ter je tesno povezana s pacientovo
pravico, da je informiran in vključen v odločanje (Pajnkihar, 2009).
Podatki o neželenih reakcijah in neželenih dogodkih od zbiranja do transfundiranja
krvi nas opozarjajo, da moramo varnost transfuzije še izboljšati, tako z uvajanjem
novih tehnologij kot z nenehnim usposabljanjem sodelujočih zdravstvenih delavcev
(Potočnik, 2010).
Odbor ministrov Sveta Evrope je leta 2006 sprejel Priporočila glede varnosti
pacientov in preprečevanja neželenih dogodkov v zdravstvu. Dostop do varne
zdravstvene oskrbe je temeljna pravica vsakega državljana v vseh državah članicah.
Ugotavlja, da čeprav napake nastajajo pri vsakem človeškem delovanju, je vendarle
mogoče, da se iz njih učimo in preprečujemo njihovo ponavljanje ter da so izvajalci
zdravstvene dejavnosti, ki so dosegli visoko raven varnosti, sposobni priznati napake
in se iz njih učiti.
Vladam držav članic priporoča, da področje varnosti pacientov postane osnova vseh
zdravstvenih politik stalnega izboljševanja kakovosti in varnosti.
S partnerskim in sistemskim pristopom želimo spremeniti kulturo varnosti v
slovenskem zdravstvu in zagotoviti poročanje o opozorilnih nevarnih dogodkih z
namenom, da se podobni ali enaki dogodki ne bi ponavljali. Hkrati pa bi se tako ob
učenju in skupnem reševanju težav in izboljševanju sistema neprestano izboljševala
kakovost in varnost zdravstvene oskrbe (Simčič, 2010).
3
Namen strategije je doseganje zanesljive in s tem varne zdravstvene obravnave. Cilji
strategije morajo odražati poslanstvo, vizijo in vrednote zdravstvene ustanove in je
le-te največkrat potrebno oblikovati (Bryson, 2004).
Cilji naj bi temeljili na odličnosti zdravstvene obravnave v zdravstvenih timih z
odličnostjo zdravnikov, medicinskih sester in drugega zdravstvenega in
nezdravstvenega osebja. To zahteva, da vsakdo v zdravstveni organizaciji sprejme
transparentno odgovornost za svoje delo, za delo v zdravstvenih timih in za kakovost
in varnost zdravstvene obravnave (Bryson, 2004). Prav tako Bryson (2004) pravi, da
morajo biti cilji posameznikov, zdravstvenih timov, enot, oddelkov in ambulant
skladni s cilji zdravstvene ustanove, ki so zastavljeni v strategiji, zato lahko ideje za
oblikovanje strategije posreduje vsakdo.
Po raziskavi Krivčeve (2006) je razvidno, da transfuzija krvi, vsi postopki in posegi,
ki so z njo povezani, postavljajo zdravstvene delavce pred veliko odgovornost v
smeri zagotavljanja varnosti za pacienta. V raziskavi smo ugotovili, da medicinske
sestre, ki sodelujejo v postopkih zdravljenja s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov
na bolnišničnih oddelkih, želijo dodatnega usposabljanja in izobraževanja iz
specifičnega področja.
V državah EU so zahteve po zagotavljanju in nenehnem izboljševanju kakovosti in
varnosti zdravstvene oskrbe obravnavane kot prednostne aktivnosti. V Sloveniji
moramo upoštevati mednarodno in evropsko sprejeta načela kakovosti, torej širše
cilje z vplivom na družbo. To so uspešnost, varnost, pravočasnost, učinkovitost in
enakost. V primeru zdravstvenega sistema je treba zadovoljiti pričakovanja
pacientov, družbe in izvajalcev zdravstvenih storitev. Slaba varnost pacientov tako
predstavlja velik problem za javno zdravstvo in veliko ekonomsko obremenitev za
omejene vire. Ocenjuje se, da v državah članicah od 8 % do 12 % hospitaliziranih
pacientov med zdravljenjem utrpi varnostne zaplete (Simčič, 2010).
Simčič (2010) pravi, da so eden izmed dokazano učinkovitih primerov izvajanja teh
orodij, uspešno vpeljane klinične poti, ki skladno s strokovnimi smernicami,
4
prilagojene možnostim posamezne zdravstvene organizacije, povezujejo vse
sodelujoče pri posamezni obravnavi. Na tak način je obravnava standardizirana,
zagotovljeno je timsko delo ter zanj potrebna komunikacija, hkrati pa zapisi
posamezne obravnave omogočajo sistematično delo na izboljševanju tako
učinkovitosti dela kot izidov zdravljenja. Pacientom predstavlja tudi zagotovilo
enakosti obravnave v vseh zdravstvenih zavodih, ob upoštevanju na dokazih podprte
zdravstvene prakse.
2 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE
2.1 Namen
Namen raziskave je predstaviti, kaj pomeni varnost v transfuzijski verigi s strani
izvajalcev (od naročila do aplikacije). Ugotoviti želimo, ali se izvajalci ZN (MS/DZ)
zavedajo odgovornosti pri delu s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov. Prav tako
želimo preveriti njihovo znanje v zvezi s krvjo in krvnimi pripravki ter ugotoviti
rizične faktorje zaradi katerih je lahko ogrožena varnost pacientov.
2.2 Cilji
Cilj v teoretičnem delu:
– predstaviti teorijo o varnosti,
– predstaviti pravno odgovornost izvajalcev,
– opisati vlogo izvajalcev v transfuzijski verigi.
Cilji empirične raziskave:
– Ugotoviti, kako je v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor s strani izvajalcev
poskrbljeno za varnost v zvezi s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov.
– Ugotoviti nivo poznavanja odgovornosti medicinskih sester/diplomiranih
zdravstvenikov v zvezi z naročanjem, odvzemom vzorca krvi, transporta,
prevzemom in dajanjem krvi.
– Ugotoviti, kje največkrat prihaja do napak zaradi katerih bi lahko bila ogrožena
varnost pacientov.
5
– Na osnovi analize anketnega vprašalnika bomo poskušali najti rešitve za
izboljšanje varnosti v vsej transfuzijski verigi.
3 TRANSFUZIJSKI CENTER UNIVERZITETNEGA
KLINIČNEGA CENTRA MARIBOR
3.1 Razvoj Transfuzijskega centra v UKC Maribor
V Sloveniji je v Mariboru leta 1926 dr. Adolf Ramšak dal prvo neposredno
transfuzijo krvi moža ženi, ki je močno krvavela ob porodu. Skoraj pol stoletja po
Landsteinerjevem odkritju krvnih skupin je bila v Mariboru novembra 1949 v okviru
kirurgije ustanovljena transfuzijska postaja, ki je do 1953 leta gostovala kar na treh
oddelkih – kirurgiji, ginekologiji in pediatriji. Prvi odvzem krvi so naredili 28.
decembra 1949. Krvodajalci so bili na začetku plačani. S 1. januarjem 1953 so prešli
na prostovoljno krvodajalstvo. Organizacijo krvodajalstva je prevzel Rdeči križ (RK)
ob veliki pomoči takratne predstojnice dr. Drine Gorišek in dr. Edvarda Glaserja, ki
je po smrti dr. Drine Gorišek prevzel predstojništvo leta 1962. 29. novembra 1953 je
Postaja za transfuzijo krvi dobila lastne prostore v vzhodnem delu stavbe
Infekcijskega oddelka in se leta 1965 preimenovala v Oddelek za transfuzijo krvi,
leta 1973 v Oddelek za transfuziologijo in imunohematologijo. Leta 1990 so se
preselili v kletne prostore prizidka kirurške stolpnice, kjer so še danes. Vzporedno s
krvodajalsko dejavnostjo, preskrbo s krvjo, sta se v skladu z razvojem stroke razvijali
še laboratorijska in ambulantna dejavnost. Leta 2005 so prvi v bolnišnici vpeljali
sistem kakovosti. 2007 se preimenuje v Center za transfuzijsko medicino (Urlep
Šalinović, 2010).
3.2 Uvedba ISO standarda za Transfuzijski center v UKC Maribor
Septembra 2005 je Oddelek za transfuziologijo in imunohematologijo Splošne
bolnišnice v Mariboru pridobil certifikat kakovosti ISO 9001:2000 za celotno
6
dejavnost. Oddelek je kot regionalni transfuzijski center izpolnjeval vse zakonsko
določene kriterije za preimenovanje v Center za transfuzijsko medicino (CTM), kar
je svet zavoda Splošne bolnišnice Maribor potrdil decembra 2006. V letu 2007 je bil
Oddelek za transfuziologijo in imunohematologijo uradno preimenovan v Center za
transfuzijsko medicino (CTM) Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (UKC
MB) (Lokar, Urlep Šalinović, 2010).
4 TRANSFUZIJA KRVI IN KRVNIH PRIPRAVKOV
4.1 Kri
Kri je tekoče tkivo in je pomembna življenjska tekočina, ki oskrbuje vsako celico
našega telesa s hrano in kisikom, ki ju telo potrebuje za normalno delovanje. Odrasel
človek ima 5 do 6 litrov krvi (približno 7–8 % telesne teže). Temperatura krvi je 38
0C, kar je višje kot normalna telesna temperatura. Po telesu se pretaka po venah in
arterijah in je neločljivo povezana z dogajanjem v telesu, zato se v njej kaže večina
bolezenskih znakov. Sestavljajo jo krvne celice (3000 ml) in tekočina – plazma
(2000 ml) (Glaser, 2007).
Naloge krvi
Prenos
– Prenos kisika iz pljuč.
– Prenos hranil iz prebavil do vseh celic telesa.
– Prenos metabolitov od celic do mest, kjer se odstranijo: ogljikov dioksid v pljuča,
dušikovi odpadni produkti v ledvice.
– Prenos hormonov iz endokrinih žlez do tarčnih celic.
Regulacija
– Vzdrževanje telesne temperature.
– Vzdrževanje normalnega pH v tkivih. Mnogi proteini in druge snovi v krvi delujejo
kot pufri in preprečujejo pretirane in prehitre spremembe pH krvi.
7
– Vzdrževanje volumna krvi v cirkulaciji. Soli (natrijev klorid) in krvni proteini
preprečujejo prestop plazme v okolico.
– Preprečevanje okužbe preko levkocitov, protiteles in komplementa (Glaser, 2007).
4.2 Sestava krvi – krvne celice
– Eritrociti, ki prenašajo kisik do tkiv in odnašajo ogljikov dioksid iz tkiv.
– Levkociti, ki sodelujejo pri obrambi telesa pred tujki.
– Trombociti, ki sodelujejo pri strjevanju krvi (Glaser, 2007).
Eritrociti
Eritrociti so brezjedrne bikonkavne celice, ki prenašajo kisik v tkiva. Normalno jih je
v krvi od 4,2–6,3 x 1012
/L. Eritrocit v krvi živi 120 dni, ostarele eritrocite pa razgradi
fagocitni sistem v vranici. Nastajajo v rdečem kostnem mozgu pod vplivom faktorjev
(Fe, vitamin B6, B12, folna kislina). Za dokončen razvoj v zrelo celico pa je
odgovoren hormon eritropoetin, ki nastaja v ledvičnih celicah. Notranjost eritrocita
izpopolnjujeta rdeče barvilo hemoglobin in voda, membrano pa sestavlja 40–60 %
beljakovin, 40 % lipidov in nekaj ogljikovih hidratov. Na membrani eritrocita
oziroma na površini eritrocitov najdemo različne kemijske strukture (antigeni), ki so
specifični za posamezne vrste ljudi in jih imenujemo krvne skupine (KG) (Glaser,
2007).
Za transfuzijo krvi pomembni eritrocitni antigeni
Krvna skupina ABO – je bila odkrita v začetku 20. stoletja. Antigeni ABO spadajo
med glikolipide. Kri novorojencev ob rojstvu še nima protiteles, postopoma pa se
razvijejo protitelesa proti antigenom, ki jih lastni eritrociti nimajo.
Ločimo 4 skupine: A, B, AB in O. V kromosomih osebkov sta po dva alela (oblika
gena) skupin ABO, ki so odgovorni za antigenske lastnosti osebe. Skupini A in B sta
dominantni, zato so osebe lahko homozigoti (AA, BB) heterozigoti (AO, BO), med
tem ko so osebki s skupino O vedno homozigoti. S tem je tudi jasno, da lahko imajo
starši s skupino A ali B otroke s skupino O.
8
Krvne skupine se dedujejo, dedujejo se tudi podskupine in se vse življenje ne
spremenijo. Za transfuzijo krvi se lahko uporabi le ABO in Rh identična kri. Zato je
pred vsako aplikacijo krvi potrebno opraviti še navzkrižni preizkus (Glaser, 2007).
Rhesus (Rh ) sistem
Rh sistem sta odkrila Landsteiner in Wiener v 40-ih letih. Ime pa je dobil po opici
Rhesus, pri kateri so najprej odkrili to skupino.
Rh faktor je antigen, prisoten na rdečih krvničkah. Tisti, ki imajo ta antigen na
eritrocitu, so Rh pozitivni, tisti, ki ga nimajo, so Rh negativni. Velik problem lahko
nastopi pri Rh negativnih materah, ki se v prvi nosečnosti senzibilizirajo s krvjo Rh
pozitivnega otroka, ob ponovni nosečnosti pa se poveča v materini krvi količina
protiteles, ki lahko povzročijo hemolizo otroških eritrocitov in smrt otroka. Zaradi
preprečitve nastajanja protiteles, zaščitijo mater z anti D profilakso, kar pomeni, da
dobi mati po porodu anti D gama globulin, ki uniči otroške Rh pozitivne eritrocite v
materini krvi in prepreči nastajanje protiteles.
Poznavanje antigenov in protiteles je pomembno za:
– varno transfuzijo krvi,
– preprečitev Rh senzibilizacije pri ženskah in hemolitične bolezni pri
novorojenčkih,
– diagnosticiranje in zdravljenje avtoimunih bolezni (Glaser, 2007).
Levkociti
Levkociti so celice z jedri. Glavna naloga je obramba organizma pred tujki.
Normalno število levkocitov v krvi je 4–10 x 109/L. Njihovo število se v krvi
spreminja glede na potrebe. Povišano število levkocitov (preko 10) imenujemo
levkocitoza, znižano (pod 4) pa levkopenija. Pogostejši vzroki levkocitoze so
predvsem razna vnetja. Med levkocite prištevamo granulocite, monocite in limfocite.
Granulociti in monociti nastajajo iz matične celice v rdečem kostnem mozgu pod
vplivom rastnih faktorjev, limfociti pa nastajajo v sekundarnih limfatičnih organih
prav tako pod vplivom rastnih faktorjev.
9
Granulociti so dobili ime po zrncih – granulah, ki se nahajajo v citoplazmi.
Normalno je v krvi okoli 60 % nevtrofilnih granulocitov. Glede na obarvanost zrnc
ločimo z običajnim barvanjem 3 vrste granulocitov:
– nevtrofilni granulociti, ki potujejo po krvi ob žilni steni in je njihova naloga
obramba telesa pred tujki. Ko pridejo do tujka, fagocitirajo – ga požrejo;
– eozinofilni granulociti, ki se zadržujejo v kostnem mozgu. Njihova
najpomembnejša naloga je obramba pred paraziti ter sodelujejo pri alergičnih
reakcijah;
– bazofilni, ki se nahajajo predvsem v tkivih in sodelujejo pri anafilaktični reakciji.
Monociti spadajo med negranulirane levkocite (agranulocite ). V krvi jih je 4–8 % in
živijo 2–3 dni, nakar potujejo v tkiva, se povečajo ter dozorijo v tkivne makrofage. V
tkivih se zadržujejo od nekaj mesecev do nekaj let (Kupfferjeve celice v jetrih,
Langerhansove celice v koži, dendritične celice v bezgavkah). Veliko vlogo imajo v
imunskem sistemu, saj proizvajajo specifične antigene.
Limfociti so majhne celice z enim jedrom, vendar brez zrnc v citoplazmi. Jedro je
zelo veliko in zavzema večino celice. V krvi jih je 25–40 %. Nastajajo v rdečem
kostnem mozgu, dozorijo pa v priželjcu in bezgavkah. Delimo jih na limfocite B in
T, ki so nosilci celične in protitelesne imunosti.
B limfociti so nosilci humoralne imunosti. Aktivirani B limfociti se povečajo in
postanejo plazmatke, ki izločajo protitelesa (imunoglobuline).
T limfociti so nosilci celične imunosti. Najdemo jih v limfatičnih organih (Glaser,
2007).
Trombociti – krvne ploščice
Trombociti so okrogli, brezjedrni delci celice in so različne velikosti. V krvi jih je
150–300 x 109/L. Trombociti živijo v krvi 9–11 dni, nato se razgradijo v vranici.
Pomembno vlogo imajo pri strjevanju krvi. Membrana trombocita ima na površini
receptorje, na katere se ob krvavitvi vežejo faktorji koagulacije.
Pomanjkanje trombocitov (trombocitopenija) je lahko smrtno nevarno, saj obstaja
nevarnost hudih krvavitev (Glaser, 2007).
10
4.3 Transfundiranje krvi in krvnih pripravkov
Transfuzija krvi in krvnih pripravkov je pomembna oblika zdravljenja, ki jo
predpisuje zdravnik. Pomeni dajanje krvi in krvnih pripravkov pacientu, in sicer za:
– povečanje krvnega volumna po operaciji, poškodbi ali krvavitvi;
– povečanje števila eritrocitov in hemoglobina pri anemičnih pacientih;
– zagotavljanje faktorjev strjevanja pri pacientu s hemofilijo in drugimi motnjami v
strjevanju krvi;
– vzdrževanje ali povečanje serumskih granulocitov in imunoglobulinov;
– vzdrževanje ali nadomeščanje plazemskih beljakovin, posebno albuminov
(Ivanuša, Železnik, 2002).
Komponentna terapija – ciljana transfuzija
Je najracionalnejša poraba krvi. S tako imenovano komponentno terapijo (daj
pacientu tisto, kar potrebuje) tako zadostimo potrebam več pacientov, saj vsak dobi
le sestavine, ki jih glede na naravo bolezenskega stanja nima dovolj. Zato je zelo
pomembno, kdaj je potrebno kri ali njene sestavine nadomeščati. Nadomešča se jih
takrat, kadar pacient izgublja kri ali njene sestavine zaradi poškodb z obsežnimi
krvavitvami, pri hudih opeklinah in težjih operacijah. Prav tako se dodaja, kadar se
sestavine krvi pomanjkljivo ali sploh ne tvorijo (na primer pri raznih bolezni krvi in
raku) ali pa so napake že prirojene, kot je to pri hemofiliji, kjer primanjkuje
posameznega faktorja strjevanja krvi. Pacient dobi le tisto sestavino krvi, ki mu
primanjkuje. Preden pacient dobi kri ali krvne pripravke je potrebno določiti krvno
skupino ter RhD faktor (Lukić, Lampreht, Brubnjak, 2000).
Kri in krvne komponente:
– polna kri,
– koncentrirani eritrociti,
– koncentrirani trombociti,
– sveža zmrznjena plazma,
– krioprecipitat,
– frakcije plazme:
– albumini,
– imunoglobulini,
11
– koagulacijski faktorji,
– inhibitorji koagulacije,
– fibronektin.
Polna kri
Polna kri za transfuzijo krvi, vzeta ustreznemu dajalcu z uporabo sterilnega
apirogenega antikoagulanta in vrečke. Polno kri, namenjeno transfuziji, uporabimo v
enaki obliki, kot smo jo odvzeli. Sveže odvzeta polna kri ohrani vse svoje značilnosti
le določen čas (hranimo jo pri temperaturi +2 oC do +6
oC). Čas hranjenja je odvisen
od uporabljenega antikoagulanta/ohranitvene raztopine. Hranjena več kot 24 ur
postane zaradi hitrega propadanja faktorja VIII, levkocitov in trombocitov
neuporabna za zdravljenje motenj hemostaze. Polno kri uporabimo v kliničnih
primerih, kjer sta prisotna pomanjkanje eritrocitov in znižanje volumna krvi.
Najpogosteje uporabljamo polno kri za pridobivanje krvnih pripravkov/komponent
krvi.
Skladnost polne krvi s prejemnikom, ki mu je namenjena, mora biti potrjena z
ustreznimi testi pred transfuzijo.
Koncentrirani eritrociti
Komponento pripravimo iz polne krvi z odstranitvijo dela plazme in brez nadaljnje
predelave. Hematokrit komponente je 0,65 do 0,75; vsaka enota mora ob koncu
predelave vsebovati najmanj 45 g hemoglobina. Hranimo jih prav tako kot polno kri
(pri +2 oC do +6
oC). Eritrociti se uporabljajo za nadomestitev izgube krvi in pri
zdravljenju anemije.
Oprani eritrociti
Komponento pridobimo iz polne krvi s centrifugiranjem in z odstranitvijo plazme.
Nato eritrocite operemo v izotonični raztopini.
Komponenta je suspenzija eritrocitov iz katere smo odstranili večino plazme,
levkocitov in trombocitov. Hematokrit lahko variira glede na klinične potrebe. Vsaka
enota mora vsebovati najmanj 40 g hemoglobina ob koncu obdelave. Komponento
12
moramo hraniti pri +2 oC do +6
oC. Čas hranjenja po pranju mora biti kratek in ne
sme preseči 24 ur.
Oprane eritrocite uporabljamo le za nadomestitev ali zamenjavo eritrocitov pri
pacientih, ki imajo protitelesa proti plazemskim beljakovinam, še posebej anti – IgA
in pri pacientih, pri katerih je prišlo do hudih alergičnih reakcij v zvezi s transfuzijo
krvnih pripravkov.
Eritrociti z odstranjenimi levkociti
Komponento pripravimo tako, da iz pripravka eritrocitov odstranimo večino
levkocitov. Število levkocitov mora biti manjše od 1 x 106
na enoto. Vsaka enota
mora vsebovati najmanj 40 g hemoglobina. Priporočljivo je filtriranje v 48-ih urah po
odvzemu. Odstranitev levkocitov pred hranjenjem zmanjša možnost tvorbe
mikroagregatov in sproščanje citokinov.
Eritrocite z odstranjenimi levkociti hranimo 24 ur pri +2 oC do +6
oC, kadar jih
pripravimo s filtracijo ali z drugimi metodami.
Komponenta se uporablja pri pacientih z znanimi ali pričakovanimi protitelesi proti
levkocitom ali pri pacientih, ki bodo potrebovali transfuzije dalj časa zato, da
preprečimo aloimunizacijo na levkocitne antigene.
Eritrociti, pridobljeni z eritroferezo
Komponento pripravimo s tehniko eritrofereze od enega dajalca na avtomatskem
celičnem ločevalcu. Značilno komponento eritrocitov pripravljenih z eritroferezo
tvori 1 ali 2 enoti eritrocitov enega dajalca. Vsaka enota mora vsebovati najmanj 40
g hemoglobina. Vsebnost trombocitov, levkocitov in plazme lahko niha glede na
uporabljeno metodo eritrofereze in strojno opremo.
Komponenta je primerna za prejemnike, ki bodo dobili več kot 1 enoto eritrocitov,
saj lahko dobijo 2 enoti od enega dajalca.
Skladnost eritrocitnih komponent s prejemnikom, ki mu je namenjena, moramo
preveriti z ustreznim testiranjem pred transfuzijo.
13
Koncentrirani trombociti
Komponento pripravimo iz polne sveže krvi, ki vsebuje večji del prvotnega števila
trombocitov v terapevtsko učinkoviti obliki.
Količina trombocitov v standardni terapevtski enoti »za odraslega pacienta« je enaka
količini, ki se pridobi iz 4 do 6 enot polne krvi.
Trombocite z odstranjenimi levkociti – lahko pripravimo s filtriranjem, priporočljivo
pa je odstranjevanje levkocitov pred hranjenjem (po možnosti v 6 urah po pripravi).
S skrbnim prilagajanjem pogojev centrifugiranja lahko pripravimo trombocite z
odstranjenimi levkociti.
Oprane trombocite – lahko pripravimo za paciente, ki so imeli večkrat neželene
učinke po transfuziji trombocitov. Enako velja za paciente s prisotnimi protitelesi
IgA, ko ne moremo najti dajalca s pomanjkanjem IgA.
Trombocite moramo hraniti v pogojih, ki zagotavljajo, da se njihova vitalnost in
hemostatska aktivnost optimalno ohranita. Mešanje trombocitov med hranjenjem
mora biti tako učinkovito, da zagotavlja dotok kisika in je obenem kar se da nežno
(aparat). Temperatura hranjenja mora biti +20 oC do +24
oC. Vitalnost trombocitov
se v optimalnih pogojih ohrani do 7 dni. Vseeno pa hranjenje trombocitov, daljše od
5 dni, za sedaj ni priporočljivo, če ni v uporabi preverjenega sistema, ki zagotavlja
odsotnost bakterij.
Indikacija za transfuzijo trombocitov velja prisotnost hude trombocitopenije s
klinično značilnimi krvavitvami, ki se lahko pripišejo pomanjkanju trombocitov.
Trombociti, pridobljeni s tromboferezo
Komponento pripravimo s postopkom trombofereze, in sicer iz polne krvi enega
dajalca z uporabo avtomatskih naprav za ločevanje celic. S postopkom trombofereze
dajalcu odvzamemo polno kri, iz nje izločimo trombocite, preostale komponente krvi
pa vrnemo dajalcu. Trombocite, pridobljene s tromboferezo, lahko zbiramo in
hranimo v plazmi ali v raztopini, pripravljeni iz plazme in hranilne raztopine. Takšne
trombocite pripravimo za paciente, ki so večkrat imeli neželene učinke po transfuziji
trombocitov. Enako velja za paciente s prisotnimi protitelesi anti IgA, ko ne moremo
najti dajalca s pomanjkanjem IgA.
14
Za obvezno indikacijo velja prisotnost hude trombocitopenije s klinično značilnimi
krvavitvami, ki se lahko pripišejo pomanjkanju trombocitov. Ne priporoča se
pridobivanje trombocitov s tromboferezo od sorodnikov pacienta ali drugih
posameznikov, ki imajo skladen HLA in so potencialni dajalci matičnih celic.
Sveža zmrznjena plazma
Pripravimo jo iz polne krvi ali s plazmaferezo in je v določenem času zamrznjena pri
takšni temperaturi, pri kateri se labilni faktorji strjevanja ohranijo v funkcionalnem
stanju.
Stabilnost je odvisna od temperature hranjenja, ki je na voljo. Optimalna temperatura
je pri -25 oC ali nižje. Dovoljeni časi hranjenja in temperature:
– 24 mesecev na manj kot -25 oC,
– 3 mesece na -18 oC do -25
oC.
Sveža zmrznjena plazma se lahko uporablja pri koagulacijskih motnjah, posebno v
takšnih kliničnih primerih, v katerih obstaja pomanjkanje več faktorjev strjevanja
krvi hkrati.
Pomembni varnostni ukrepi:
Uporabiti moramo plazmo, ki je skladne krvne skupine.
– Pred uporabo jo raztopimo v ustrezno kontroliranem okolju ter preverimo
integriteto vrečke in izključimo poškodbe ali razpoke. Po topljenju ne sme biti
nestopljenih delcev krioprecipitata.
– Komponento uporabimo takoj po topljenju in jeponovno ne zmrzujemo.
– Sveža zmrznjena plazma se ne uporablja pri pacientih, ki ne prenesejo beljakovin v
plazmi.
– Sveže zmrznjene plazme ne smemo uporabljati samo zato, da popravimo
volumenski primanjkljaj, če ni prisotno pomanjkanje faktorjev strjevanja krvi, niti
ne kot vir imunoglobulinov.
Krioprecipitat
Je komponenta, ki vsebuje krioglobulinsko frakcijo plazme. Pridobimo jo z nadaljnjo
obdelavo sveže zamrznjene plazme, pripravljene s hitrim centrifugiranjem – brez
celic. Koncentriramo jo na končni volumen do 40 ml.
15
Vsebuje večji del faktorja VIII, von Willebrandovega faktorja, fibrinogena, faktorja
XIII in fibronektina, prisotnega v sveže odvzeti in izločeni plazmi.
Stabilnost je odvisna od temperature hranjenja, ki je na voljo. Optimalna temperatura
hranjenja je pri -25 oC ali nižje. Dovoljeni časi hranjenja in temperature:
– 24 mesecev pri temp. nižji od -25 oC,
– 3 mesece pri temp. od -18 oC do -25
oC.
Indikacija za uporabo krioprecipitata:
a) stanje pomanjkanja faktorja VIII (kadar ni na voljo ustrezen virusno inaktiviran
koagulacijski faktor);
b) druga pomanjkanja faktorjev strjevanja krvi, kot je pri diseminirani intravaskularni
koagulaciji;
c) motnje pri fibrinogenu.
Pomembni varnostni ukrepi:
– Paket s krioprecipitatom mora biti odmrznjen v ustrezno kontroliranem okolju pri
+37 oC takoj, ko je vzet iz hrambe oziroma pred uporabo. Topljenje krioprecipitata
moramo spodbuditi s previdnim mešanjem med postopkom odmrzovanja.
– Pri nizkih temperaturah plastična vrečka lahko poči.
– Med odmrzovanjem moramo natančno pregledati, da na vsebniku ni razpok; če so,
jo zavržemo.
– Paketa ne smemo ponovno zamrzniti (Lukić, 2000).
4.4 Nevarni zapleti povezani s transfuzijo krvi
Nevarnost zamenjave krvi
Najpogostejše napake, ki posledično vodijo do ABO neskladne transfuzije, so:
– Napačen vzorec krvi za določitev krvne skupine in/ali navzkrižni preizkus zaradi:
– neustrezne identifikacije pacienta (odvzem napačnemu pacientu) ali
– napačne označitve (napačna nalepka), zamenjava vzorcev pri serijskem
odvzemu krvi.
16
– Neupoštevanje navodil o preverjanju skladnosti podatkov (pri prevzemu krvi na
vseh nivojih; in neposredno pred transfuzijo krvi) in posledično zamenjava vrečk.
– Zamenjava vrečk (po preverjanju podatkov) pri več istočasnih transfuzijah.
Nevarnost okužbe
Zavod za transfuzijsko medicino vso kri dajalcev po odvzemu testira na različne
označevalce okužb, da se izogne možnosti prenosa asimptomatske bolezni dajalca na
prejemnika (npr. hepatitis B in C, AIDS, CMV, sifilis ...). Kljub testiranju ne
moremo popolnoma izključiti nevarnosti prenosa in zapoznelega pojava bolezni. Pri
neustreznem rokovanju s krvjo/pripravkom (hranjenje na sobni temperaturi, v
neprimernem hladilniku, poškodovana vrečka, izredno počasna transfuzija) lahko
pride tudi do sekundarne okužbe in do razvoja bakterij v vsebini vrečke.
Nevarnost transfuzijske reakcije
Transfuzijska reakcija je neželen sistemski odgovor telesa na prejeto kri ali sestavine
krvi.
Čeprav večina transfuzij poteka brez zapletov, moramo vedno upoštevati možnost
pojava različnih transfuzijskih reakcij – od nenevarnih do življenjsko nevarnih.
Nastanejo zaradi neskladnosti prejetih eritrocitov ali zaradi preobčutljivosti
imunskega sistema na delce levkocitov, trombocitov ali na beljakovinske sestavine
plazme. Življenjsko nevarne transfuzijske reakcije zaradi neskladnosti ABO sistema
se največkrat pojavijo v prvih 15 minutah transfuzije, zato morata biti prvih 15 minut
ob pacientu zdravnik in medicinska sestra. Medicinska sestra nato še nadalje opazuje
pacienta in morebiten pojav znakov in simptomov neželene reakcije zabeleži.
Nevarnost preobremenitve krvnega obtoka
Na nevarnost preobremenitve krvnega obtoka moramo pomisliti pri starejših
pacientih, pri otrocih, pri pacientih s prirojenimi srčnimi napakami, srčnimi in
pljučnimi boleznimi, z odpovedjo ledvic, pri hudo slabokrvnih ali pri pacientih, kjer
je zaradi hemoragičnega šoka potrebna masovna transfuzija. Zato hitrost poteka
transfuzije praviloma določi zdravnik (Šmitek, 2003).
17
4.5 Uvedba klinične poti za področje transfuzije krvi in krvnih pripravkov
Ministrstvo za zdravstvo v svojih dokumentih pravi, da so klinične poti orodje za
doseganje dobrih izidov zdravljenja in zdravstvene oskrbe. Z njimi se zmanjšajo
napake, poveča se skupinsko delo, poveča se timsko delo, poveča se obveščenost
pacientov in njihovih svojcev o obravnavi, poveča se kakovost zdravstvene oskrbe,
dela se ne podvajajo, pri delu naj ne bi prihajalo do zastojev in pacient naj bi bil v
središču zdravstvene obravnave. Klinična pot mora omogočati hitro posodabljanje
zdravstvene oskrbe z novimi znanstvenimi, strokovnimi in organizacijskimi
spoznanji (MZRS. Ljubljana, 2005).
Na Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo UKC MB so leta 2006
pričeli z uvedbo klinične poti pacientov, ki prejmejo kri ali krvne pripravke v
enodnevni obravnavi. Zavedali so se, da je to timsko delo zdravstvenih delavcev in
sodelavcev (administrativni delavci, zdravniki, medicinske sestre). Opora delu so
bile strokovne smernice, standardi zdravstvene nege in druga strokovna literatura.
5 PRIPOROČILA IN PRIZADEVANJA ZA IZBOLJŠANJE
VARNOSTI TRANSFUZIJE KRVI
5.1 Priporočila in prizadevanja za izboljšanje varnosti transfuzije krvi
I. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da države pri zdravljenju s
transfuzijo krvi upoštevajo naslednja tri načela:
1. Pripravijo državna klinična priporočila in omogočijo njihovo izvajanje pri
predpisovanju in dajanju transfuzije krvi.
2. Stalno izobražujejo zdravstvene delavce z dosežki transfuzijske medicine, da se
zmanjša nepotrebna in nesmotrna raba krvi.
3. Zmanjšani volumen v krvnem obtoku nadomestimo s kristalnimi in sintetičnimi
koloidnimi raztopinami. S transfuzijo krvi in krvnih pripravkov pa le ko prejemnik
18
potrebuje poleg volumna tekočine še eno ali več sestavin krvi (Gabra GS, Doughty
HA, 2000).
II. Za smotrno, kakovostno in varno rabo krvi WHO priporoča, da klinična
priporočila upoštevajo naslednje:
1. Transfuzija krvi je pogosto le eden od načinov zdravljenja.
2. Predpisovanje in zdravljenje s transfuzijo krvi zahteva strokovno usposobljene
zdravnike in druge zdravstvene delavce po načelih kliničnih priporočil posamezne
države.
3. Izgubo krvi moramo preprečiti ali zmanjšati na najmanjšo možno mero, da
zmanjšamo potrebo po transfuziji krvi.
4. Prvi način zdravljenja akutne izgube krvi je nadomestitev volumna s kristalnimi in
sintetičnimi koloidnimi raztopinami ter inhalacijo kisika, transfuzijo eritrocitov pa le,
ko pri večji krvavitvi prejemnik potrebuje poleg volumna tekočine še eritrocite.
5. Čeprav sta koncentracija hemoglobina in hematokrit pomembna dejavnika pri
odločitvi o transfuziji eritrocitov, pa je vedno potrebno upoštevati še simptome in
klinične znake, da uspešno izboljšamo bolezen in preprečimo smrt.
6. Kljub zagotovilom, da je transfuzija krvi varna, pa lahko prenesemo povzročitelje
okužb ali bolezni, zato se odločimo za transfuzijo krvi le, ko nimamo na voljo drugih
načinov zdravljenja in ko je korist transfuzije krvi pri bolniku večja od tveganja
zapletov.
7. Zdravnik je odgovoren za odločitev o zdravljenju s transfuzijo krvi skupaj z
drugimi zdravstvenimi delavci, ki so vešči tega načina zdravljenja ter za pripravo,
izvajanje, dokumentiranje in takojšnje ukrepanje v primeru zapletov (Gabra GS,
2000).
III. Načela dajanja transfuzije krvi in načini zmanjšanja potreb po transfuziji krvi:
1. Zmanjšanje izgube krvi med diagnostičnimi postopki in operativnimi posegi.
2. Določiti vzrok za dajanje krvi in utemeljiti ter zabeležiti odločitev za transfuzijo
krvi.
3. Pretehtati druge načine zdravljenja namesto transfuzije krvi.
4. Redno spremljati in ocenjevati podatke o transfuziji krvi (Gabra, GS 2000).
19
IV. Zdravljenje in nadomeščanje izgube krvi:
1. Zmanjševanje hipovolemije z nadomeščanjem tekočine.
2. Zagotoviti kirurško hemostazo.
3. Uporabiti pripravke, ki ustavijo ali zmanjšajo krvavitev.
4. Vazodilatacijo žilja zdraviti z vazokonstriktivnimi učinkovinami (Gabra, GS
2000).
V. Preventivni ukrepi za zmanjšanje krvavitev:
1. Pri zdravljenju krvavitev velja upoštevati ne le nadomestitev mase eritrocitov,
temveč tudi zapolnitev zalog železa v telesu.
2. Za uspešno operativno zdravljenje je potrebno bolnika predhodno pripraviti.
3. Pri zmanjšanju izgube krvi je potrebno upoštevati kirurške postopke, zvečano
telesno temperaturo, anestetike, uporabo antifibrinolitikov ter izločitev zdravil, ki
lahko povečajo krvavitev.
4. Omejiti jemanje krvi za preiskave na najmanjši obseg, posebno pri otrocih (Gabra
GS 2000).
5. Delovanje javnega zdravstva proti vplivom neustrezne prehrane za nastanek
anemije in zdravil, ki lahko povzroče krvavitve iz prebavil (acetilsalicilna kislina,
nesteroidni antirevmatiki) (Gabra, GS 2000).
VI. Preprečevanje krvavitev v porodništvu:
1. Zgodnja in pravočasna ugotovitev vzroka za krvavitev v nosečnosti omogoči
zdravljenje brez krvi in krvnih pripravkov.
2. Nosečnico s tveganjem za krvavitev pravočasno napotimo v ustrezni center, kjer ji
lahko nudijo takojšnjo pomoč.
3. Začetni ukrepi pri krvavitvi so primerna oksigenacija s kisikom in nadomeščanje
volumna krvi s kristalnimi in sintetičnimi koloidnimi raztopinami.
4. Transfuzija ene enote krvi običajno zadostuje (Gabra, GS 2000).
20
VII. Postopki transfuzije krvi na bolniškem oddelku, ki praviloma vedno potekajo
po natančno predpisanih in preverjenih standardnih postopkih, vsebujejo:
1. Postopke naročanja in dajanja krvi ter krvnih pripravkov tako po rednem in po
nujnem postopku.
2. Preverjanje krvne skupine ob postelji bolnika ter postopke dajanja, spremljanja in
beleženja neželenih pojavov.
3. Informacije o uporabi krvi in krvnih pripravkov, odmerkih, nevarnostih prenosa
bolezni, shranjevanju, dajanju, kontraindikacijah in drugih možnostih (Gabra, GS
2000).
5.2 Definicija varnosti
Varnost je stanje (procesa, sistema, okoliščin, okolja), v katerem so, skozi neprestan
proces ugotavljanja nevarnosti in obvladovanja tveganj, tveganja za poškodbe ljudi,
premoženjsko škodo in škodljiv vpliv na okolje zmanjšana na najnižjo možno mero.
Varnost pacientov (patient safety) je nenehno ugotavljanje, analiziranje in
obvladovanje tveganj za pacienta z namenom izvajanja varne obravnave pacienta in
zmanjševanja škode za pacienta na minimum (Simpatie, 2007).
Kultura varnosti je kultura, pri kateri se vsakdo nenehno in dejavno zaveda svojega
prispevka k delovanju ustanove in možnosti, da stvari lahko gredo narobe. Je kultura
odprtosti in pravičnosti, pri kateri ljudje lahko zvedo, kaj gre narobe in potem stvari
popravijo. Zdravstvene napake v zdravstvenih organizacijah z dobro varnostno
kulturo so priložnosti za učenje z namenom preprečevanja prihodnjih napak.
Posamezniki so odgovorni za svoja dejanja, če zavedno prekršijo varnostne postopke
ali pravila dobre prakse (Robida 2010). Varnost v zdravstveni organizaciji je najbolj
odvisna od varnostne kulture.
5.3 Varnost in kakovost v transfuzijski medicini – včeraj, danes, jutri
Podatki o neželenih reakcijah in dogodkih od zbiranja do transfundiranja krvi nas
opozarjajo, da moramo varnost transfuzije še izboljšati tako z uvajanjem novih
tehnologij kot z nenehnim usposabljanjem sodelujočih zdravstvenih delavcev in kri
21
transfundirati po temeljiti presoji o njeni nepogrešljivosti pri zdravljenju (Potočnik,
2010).
Zdravstveni strokovnjaki morajo imeti visoko stopnjo odgovorne avtonomije na
področjih, kjer so eksperti. Odgovorna avtonomija pomeni, da se pri svojem delu
odločajo na podlagi znanstvenih dokazov z uporabo kliničnih smernic, kliničnih poti
in najboljših praks (Robida, 2010).
Prav tako Potočnik (2010) pravi, da večjo varnost transfuzije krvi lahko zagotovimo,
če poznamo z njo povezana tveganja. Sistem hemovigilance nam omogoča
identifikacijo kritičnih točk v transfuzijski verigi, od krvodajalca do prejemnika krvi,
in s tem tudi iskanje in uvajanje ukrepov za večjo varnost transfuzije.
5.4 Zakon o zdravstveni dejavnosti
»Dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe je osnovna človekova pravica, ki jo
priznavajo in spoštujejo vse njene institucije in državljani Evrope. V skladu s tem
dejstvom imajo pacienti pravico pričakovati, da bo ves trud vložen v zagotovitev
njihove varnosti kot uporabnika vseh zdravstvenih storitev.« (Luksemburška
deklaracija, 2005)
Zakon opredeljuje obveznost zdravstvenega delavca o poročanju pooblaščencu za
kakovost in varnost o dogodku, ki ima znake varnostnega zapleta. Podatki o pacientu
in zdravstvenih delavcev udeleženih pri posameznem varnostnem zapletu so zaupni.
Razlog za omenjeno ureditev je v zasledovanju cilja, da bi dosegli kar se da višjo
raven zagotavljanja kakovosti in varnosti za preprečitev njihove ponovitve pri
posameznem izvajalcu zdravstvene dejavnosti (Simčič, 2010).
Transfuzijsko službo v Sloveniji ureja zakonodaja. Slovenija je kot članica Evropske
skupnosti (ES) dolžna usklajevati svojo zakonodajo z zakonodajo (ES1). Sprejetje
Zakona o preskrbi s krvjo in ustreznih podzakonskih aktov je bil eden od korakov k
zagotavljanju enake varnosti transfuzije krvi v vseh državah ES(2). Uveljavljanje
določil zakonodaje v praksi je bilo možno le z uvedbo številnih ukrepov.
22
Zakonsko je transfuzijski center definiran kot center, ki je v bolnišnici odgovoren za
zbiranje krvi, testiranje, predelavo zbrane krvi v krvne komponente in njihovo
shranjevanje.
5.5 Učimo se varnosti od najboljših
Prišel je čas, ko navdušenost posameznikov ali posameznih enot zdravstvene
ustanove ni več dovolj za pristop k izboljševanju kakovosti zdravstvene obravnave in
varnosti pacientov. Izboljšav se moramo lotiti sistemsko in sistematično, če res
želimo pacientom dobro (tudi sami bomo ali smo že bili nekoč pacienti), da bomo
zmanjšali nepotrebne smrti in nepotrebno trpljenje, zvečali zanesljivost zdravstvene
prakse in zaščitili tudi sami sebe pred zastarelim in škodljivim pristopom stanovskih
organizacij in tudi pravnega sistema pri obravnavanju napak s škodo za pacienta
(Robida, 2010).
6 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA
6.1 Raziskovalna vprašanja
Ali so v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor s strani izvajalcev upoštevana
navodila in smernice ob naročilu, transportu, prevzemu in aplikaciji krvi in krvnih
pripravkov?
Ali imajo diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki kot izvajalci
zdravstvene nege v postopkih in posegih transfuzije krvi dovolj znanja za
prevzemanje del in nalog v zvezi s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov?
Katere so najpogostejše napake s strani izvajalcev, zaradi katerih bi lahko bila
ogrožena varnost pacientov?
23
6.2 Metodologija
Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Tehnika zbiranja podatkov je bil
anketni vprašalnik zaprtega tipa in je zajemal 32 vprašanj. Anketni vprašalnik je bil
izdelan individualno, glede na potrebe v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor v
sodelovanju s Centrom za transfuzijsko medicino Maribor.
Vsem anketirancem sta bili zagotovljeni zaupnost in anonimnost njihovih
odgovorov.
6.2.1 Raziskovalne metode
Za analizo podatkov smo uporabili deskriptivno statistično metodo s frekvenčno
distribucijo in grafičnim prikazom. Rezultati ankete smo obdelani s pomočjo
računalniških programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Office Excel
2010 ter IBM SPSS Statistics 19.
6.2.2 Raziskovalni vzorec
Raziskovalni vzorec predstavlja 100 zaposlenih (medicinskih sester/diplomiranih
zdravstvenikov in zdravstvenih tehnikov v zdravstveni negi) z različnih oddelkov
Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Vzorčenje je potekalo tako, da smo anketne vprašalnike razdelili strokovnim vodjem
oddelkov, ki so jih nato posredovali svojim zaposlenim, glede na delo, ki ga
opravljajo in za katero imajo pooblastila. Populacija anketiranih obsega različna
starostna obdobja, različno delovno dobo in različno izobrazbo.
6.2.3 Raziskovalno okolje
Raziskava je potekala v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor v mesecu
februarju 2012. Zajeti so bili oddelki, ki najpogosteje sodelujejo v postopkih in
posegih transfuzije krvi in krvnih pripravkov (intenzivne enote, operacijski blok,
kirurški oddelki, internistični oddelki).
24
6.2.4 Postopki zbiranja podatkov
Raziskava je bila izvedena v UKC MB v mesecu februarju 2012. Za izvedbo
raziskave smo pridobili pisno soglasje s strani Centra za transfuzijsko medicino in
službe zdravstvene nege v Univerzitetnem kliničnem centru.
Sodelujoči v raziskavi so bili seznanjeni z vsebino in namenom raziskovanja. Prav
tako so bili seznanjeni, da je sodelovanje v raziskavi prostovoljno in anonimno ter da
imajo pravico odklonitve sodelovanja. Upoštevan je bil tudi etični vidik izdelave
magistrskega dela, kar pomeni, da so podatki aktualni, verodostojni in uporabljeni v
namen izdelave magistrskega dela ter da posamezniki ne bodo prepoznani v
nobenem dokumentu.
6.3 Predpostavke in omejitve raziskave
Pri raziskavi se bomo omejili na 100 zaposlenih (diplomirane medicinske
sestre/diplomirani zdravstveniki) v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Vsi
zaposleni, ki bodo anketirani, imajo opravka v zvezi z naročanjem in aplikacijo krvi
in krvnih pripravkov.
25
7 REZULTATI RAZISKAVE
Graf 1: Število in starost anketirancev
V raziskavi je sodelovalo 100 (100 %) članov tima zdravstvene nege. Od tega je 22
(22 %) članov tima zdravstvene nege starih od 20–30 let, 40 (40 %) članov tima
zdravstvene nege starih od 31–40 let, 28 (28 %) članov tima zdravstvene nege starih
od 41–50 let ter 10 (10 %) članov tima zdravstvene nege starih od 51 ali več let (graf
1).
26
Graf 2: Spol
Kot vidimo graf 2 prikazuje, da je v raziskavi sodelovalo 14 (14 %) moških in 86 (86
%) žensk.
Graf 3: Delovno mesto anketirancev glede na področja stroke
Graf 3 predstavlja delovno področje članov zdravstvene nege, kjer so zaposleni. Iz
tega je razvidno, da je 50 (50 %) članov tima zdravstvene nege, ki so sodelovali v
raziskavi, zaposlenih na kirurških oddelkih, 24 (24 %) članov tima zdravstvene nege
na internističnih oddelkih, 26 (26 %) članov tima zdravstvene nege pa v različnih
intenzivnih enotah.
27
Graf 4: Skupna leta delovne dobe
Manj kot 5 let skupne delovne dobe ima 20 (20 %) članov tima zdravstvene nege, 16
(16 %) članov tima zdravstvene nege ima od 5–10 let skupne delovne dobe, 18 (18
%) članov tima zdravstvene nege ima 11–15 let skupne delovne dobe, 15 (15 %)
članov tima zdravstvene nege ima 16–20 let skupne delovne dobe, 11 (11 %) članov
tima zdravstvene nege ima 21–20 let skupne delovne dobe, 13 (13 %) članov tima
zdravstvene nege ima 26–30 let skupne delovne dobe, 7 (7 %) članov tima
zdravstvene nege pa ima 30 ali več let skupne delovne dobe (graf 4).
28
Graf 5: Delovna doba anketirancev v UKC MB
Od vseh članov tima zdravstvene nege jih ima 40 (40 %) 1–10 let delovne dobe, 20
(20 %) jih ima 11–20 let delovne dobe, 21 (21 %) jih ima 21–30 delovne dobe, 19
(19 %) pa jih ima 31 ali več let delovne dobe v UKC MB (graf 5).
29
Graf 6: Najvišja dosežena izobrazba
Od sodelujočih članov tima zdravstvene nege imata 2 (2 %) srednjo izobrazbo, 14
(14 %) članov tima zdravstvene nege ima višjo izobrazbo, 75 (75 %) članov tima
zdravstvene nege ima visoko strokovno izobrazbo, 9 (9 %) članov tima zdravstvene
nege ima univerzitetno izobrazbo, 12 (12 %) članov tima zdravstvene nege pa ima
opravljen magisterij (graf 6).
30
Graf 7: Delo s transfuzijo krvi in krvnimi pripravki
Iz grafa 7 je razvidno,da je 96 (96 %) članov tima zdravstvene nege pritrdilo, da
imajo opravka s transfuzijo krvi in 4 (4 %) so se opredelili, da pogosto sodelujejo pri
delu s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov.
Graf 8: Delo s transfuzijo krvi in krvnimi pripravki glede na pogostost
31
Od vseh sodelujočih anketiranih jih je 25 (25 %) odgovorilo, da imajo 1x dnevno
opravka s transfuzijo krvi, 21 (21 %) jih je odgovorilo, da imajo 3–5x dnevno
opravka s transfuzijo krvi, 44 (44 %) se jih je opredelilo, da imajo2–3x na teden
opravka s transfuzijo krvi, 6 (6 %) se jih je opredelilo,da imajo 3–5x na mesec
opravka s transfuzijo krvi ter 4 (4 %) so se opredelili, da občasno sodelujejo pri delu
s transfuzijo krvi in krvnimi pripravki (graf 8).
Graf 9: Upoštevanje navodil pri delu s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov, ki
so trenutno v veljavi v UKC MB
Kar 79 (79 %) članov tima zdravstvene nege je trdilo, da vedno upoštevajo navodila
zdravstvene nege v zvezi s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov, 16 (16 %) se jih je
opredelilo, da večinoma upoštevajo navodila, 1 (1 %) član tima zdravstvene nege je
trdil/a, da redko upošteva navodila zdravstvene nege v zvezi s transfuzijo krvi, 1 (1
%) član tima zdravstvene nege se je opredelil, da nikoli ne upošteva navodil v zvezi s
32
transfuzijo krvi in 3 (3 %) člani tima zdravstvene nege so odgovorili, da jim je to
delo že rutina (graf 9).
Graf 10: Skrbno in varno ravnanje s krvnimi pripravki
Večina članov tima zdravstvene nege, in sicer 94 (94 %), je trdilo, da skrbno in varno
ravnajo s krvnimi pripravki, le 6 (6 %) jih je mnenja, da ne (graf 10).
33
Graf 11: Dostava naročenih krvnih pripravkov ob predvidenem času
Iz grafa 11 je razvidno, da je 17 (17 %) članov tima zdravstvene nege mnenja, da
krvne pripravke vedno dobijo na oddelke ob predvidenem času, 80 (80 %) članov
tima zdravstvene nege je mnenja, da večinoma dobijo krvne pripravke ob
predvidenem času in 3 (3 %) člani tima zdravstvene nege so navedli, da nikoli ne
dobijo krvnih pripravkov ob predvidenem času.
34
Graf 12: Seznanjenost z rokom uporabnosti in optimalne temperature
hranjenja krvnih pripravkov na oddelku
Večina, in sicer 90 (90 %), članov tima zdravstvene nege je trdila, da je seznanjena z
rokom uporabnosti in optimalni temperaturi hranjenja krvnih pripravkov na oddelku,
le 10 (10 %) članov tima zdravstvene nege se je odločilo, da niso seznanjeni z rokom
uporabnosti in optimalni temperaturi hranjenja krvnih pripravkov na oddelku (graf
12).
35
Graf 12 a): Vračilo neuporabljenih krvnih pripravkov nazaj v CTM za
morebitno nadaljnjo uporabo – čas
Iz grafa 12 a) je razvidno, da se je 19 (19 %) članov tima zdravstvene nege odločilo
za trditev, da je potrebno neuporabljene krvne pripravke vrniti nazaj v CTM
najpozneje v roku dveh ur, 1 (1 %) član tima zdravstvene nege se je odločil/a, da je
potrebno neuporabljene krvne pripravke vrniti v roku treh ur, 41 (41 %) članov tima
zdravstvene nege je podalo trditev, da v najkrajšem možnem času in 29 (29 %)
članov tima zdravstvene nege se je odločilo, da je potrebno neuporabljene krvne
pripravke takoj vrniti v CTM .
36
Graf 12 b): Najvišja dovoljena temperatura krvi glede varnosti in možnosti
nadaljnje uporabe za druge bolnike
Iz grafa 12 b) je razvidno, da je 9 (9 %) članov tima zdravstvene nege podalo trditev,
da je kri lahko segreta do10 0C, 18 (18 %) članov tima zdravstvene nege je podalo
trditev, da se ne sme segreti nad 5 0C, 5 (5 %) članov tima zdravstvene nege je
podalo trditev, da je dovoljena temperatura krvi do 15 0C in 61 (61 %) članov tima
zdravstvene nege je odgovorilo, da raje pokličejo v CTM in preverijo. Iz anketnih
vprašalnikov jebilo razvidno, da 6 (6 %) članov tima zdravstvene nege ni podalo
nobenega odgovora.
37
Graf 13: Seznanjenost in ukrepanje ob transfuzijski reakciji
Skoraj večina članov tima zdravstvene nege, 97 (97 %), je potrdila seznanjenost, da
mora ob transfuzijskem zapletu oz. reakciji zdravnik izpolniti obrazec o neželenem
transfuzijskem zapletu in obvestiti zdravnika v CTM. 2 (2 %) člana tima zdravstvene
nege sta odgovorila, da nista seznanjena s tem in 1 (1 %) član tima zdravstvene nege
je podal/a odgovor, da o tem nič ne ve (graf 13).
38
Graf 14: Najpogostejše napake v zvezi s transfuzijo krvi, zaradi katerih bi
lahko bila ogrožena varnost bolnika
Na grafu 14 vidimo, da je 54 (25 %) članov tima zdravstvene nege bilo mnenja, da
med najpogostejše napake sodi napačna identifikacija bolnika, 33 (15 %) članov
tima zdravstvene nege je mnenja, da med najpogostejše napake sodi – napačni vzorec
krvi za naročilo, 30 (14 %) članov tima zdravstvene nege meni, da med najpogostejše
napake sodi neustrezno izpolnjena naročilnica za krvni pripravek, 42 (20 %) članov
tima zdravstvene nege je mnenja, da med najpogostejše napake sodi zamenjava krvi
– krvnega pripravka, 20 (9 %) članov tima zdravstvene nege je mnenja, da med
najpogostejše napake sodi neustrezen transport materiala, 22 (11 %) članov tima
zdravstvene nege je mnenja, da med najpogostejše napake sodi nepravilno opravljen
obposteljni test »Bedside test«, 13 (6 %) članov tima zdravstvene nege je
prepričanih, da med najpogostejše napake sodi timsko sodelovanje.
39
Graf 15: Identifikacija bolnika s pomočjo varoval
Za identifikacijo bolnika 69 (32 %) članov tima zdravstvene nege uporablja
preverjanje bolnikovih podatkov na osnovi osebnega razgovora – bolnik pove sam,
39 (18 %) članov tima zdravstvene nege se poslužuje preverjanja bolnikovih
podatkov iz zapestnice na roki, 62 (29 %) članov tima zdravstvene nege se poslužuje
pregleda temperaturnega lista, 46 (30 %) članov zdravstvene nege pa uporablja za
identifikacijo bolnika medicinsko dokumentacijo, ki jo ima bolnik pri sebi (graf 15).
40
Graf 16: Odvzem vzorca krvi za naročilo
Graf 16 prikazuje, kje se vrši odvzem vzorca krvi. 84 (84 %) članov tima
zdravstvene nege je odgovorilo, da se odvzem vzorca krvi za naročilo opravi bolniku
v bolniški sobi, 2 (2 %) člana tima zdravstvene nege vzameta v preiskovalnici
rezervni vzorec za identičnega bolnika, 10 (10 %) članov tima zdravstvene nege
opravi odvzem vzorca v predprostoru operacijske dvorane, 4 (4 %) člani tima
zdravstvene nege pa na podane odgovore niso želeli odgovoriti.
41
Graf 17: Oznaka in odprema vzorca krvi za naročilo
Večina članov tima zdravstvene nege, 74 (74 %), je potrdilo, da čitljivo izpolnijo
bolnikove podatke in nalepijo črtno kodo iz naročilnice, 21 (21 %) članov tima
zdravstvene nege je potrdilo, da čitljivo izpišejo bolnikove podatke, 2 (2 %) člana
tima zdravstvene nege sta mnenja, da če nalepita črtno kodo iz naročilnice, bi moralo
zadostovati. 3 (3 %) člani tima zdravstvene nege na podane odgovore niso
odgovorili (graf 17).
42
Graf 18: Odvzem vzorca krvi in naročilo opravi ena in ista oseba
Na vprašanje, glede odvzema vzorca krvi in naročila, da to opravi ena in ista oseba
se je 86 (72 %) članov tima zdravstvene nege odločilo za odgovor, da, zaradi
varnosti bolnika, 5 (4 %) člani tima zdravstvene nege so se odločili za odgovor, da,
zaradi preverjanja dotične osebe, 6 (5 %) članov tima zdravstvene nege je mnenja,
da ni nujno, da to opravi ena in ista oseba, 22 (19 %) članov tima zdravstvene nege
pa se je odločilo za odgovor, da to vedno opravi ena in ista oseba (graf 18).
43
Graf 19: Naročilo krvi ali krvnih pripravkov s strani zdravnika – način
Na grafu 19 vidimo, da se je 70 (70 %) članov tima zdravstvene nege opredelilo za
odgovor, da zdravnik naročilo napiše na temperaturni list, 11 (11 %) članov tima
zdravstvene nege se je opredelilo za odgovor, da zdravnik poda ustno naročilo, 9 (9
%) članov tima zdravstvene nege se je opredelilo za odgovor, da zdravnik pokliče in
naroči po telefonu, 10 (10 %) članov tima zdravstvene nege pa odgovora ni podalo.
44
Graf 20: Izpolnjena in podpisana naročilnica s strani zdravnika
Na vprašanje izpolnjene in podpisane naročilnice s strani zdravnika je 25 (25 %)
članov tima zdravstvene nege odgovorilo, da je podpisana, saj jo tudi sam izpolni, 22
(22 %) članov tima zdravstvene nege je odgovorilo, da je naročilnica podpisana, ker
jih zdravnik podpiše vnaprej, 11 (11 %) članov tima zdravstvene nege je odgovorilo,
da naročilnica ni podpisana, ker je naročilo bilo odrejeno po telefonu, 42 (42 %)
članov zdravstvene nege se je odločilo za odgovor pod točko drugo in napisalo, da
naročilnico izpolni MS/DZ in navede po naročilu dr. ? ter s štampiljko označi
zdravnika – naročnika (graf 20).
45
Graf 21: Ocenitev izvajanja transporta krvi in krvnih pripravkov ob določenem
času
Pri ocenitveni lestvici glede izvajanja transporta krvi in krvnih pripravkov se je 5 (5
%) članov tima zdravstvene nege odločilo za odlično oceno, 42 (42 %) članov tima
zdravstvene nege se je odločilo za zadovoljivo oceno, 44 (44 %) članov tima
zdravstvene nege se je odločilo za dobro oceno, 5 (5 %) članov tima zdravstvene
nege pase je odločilo za slabo oceno glede transporta (graf 21).
46
Graf 22: Ocenitev odnosa kurirske službe do transporta krvi in krvnih
pripravkov
Na vprašanje, kakšen odnos ima kurirska služba do transporta krvi in krvnih
pripravkov je 51 (51 %) članov tima zdravstvene nege mnenja, da člani kurirske
službe svoje delo smatrajo za zelo pomembno, 36 (36 %) članov tima zdravstvene
nege je mnenja, da člani kurirske službe svoje delo smatrajo za pomembno, 9 (9 %)
članov tima zdravstvene nege je mnenja, da člani kurirske službe svoje delo smatrajo
za delno pomembno in 4 (4 %) člani tima zdravstvene nege so mnenja, da člani
kurirske službe svoje delo smatrajo za nepomembno (graf 22).
47
Graf 23: Mnenje anketirancev, ali bi lahko izboljšali transfuzijsko verigo
varnosti za bolnika glede naročila, prenosa in prevzema krvi
Na grafu 23 vidimo, da je več kot polovica članov tima zdravstvene nege, in sicer 65
(65 %), bilo mnenja, da bi transfuzijsko verigo varnosti za pacienta glede naročila,
prenosa in prevzema lahko izboljšali, 20 (20 %) članov tima zdravstvene nege je bilo
mnenja, da ne vedo, ali bi lahko izboljšali transfuzijsko verigo varnosti za pacienta
glede naročila, prenosa in prevzema, 12 (12 %) članov tima zdravstvene nege je bilo
mnenja, da se transfuzijska veriga varnosti za pacienta glede naročila, prenosa in
prevzema ne da izboljšati. 3 (3 %) člani tima zdravstvene nege niso odgovorili na
podane odgovore.
48
Graf 24: Prostor, kjer se opravi obposteljni test
Večina članov tima zdravstvene nege, 74 (74 %), je odgovorilo, da obposteljni test
opravijo v bolniški sobi ob bolniku, 12 (12 %) članov tima zdravstvene nege je
odgovorilo, da obposteljni test opravijo v preiskovalnici iz rezervnega vzorca, 10 (10
%) članov tima zdravstvene nege je odgovorilo, da včasih obposteljni test napravijo
na hodniku, da ne motijo drugih bolnikov, 4 (4 %) člani tima zdravstvene nege so
odgovorili, da obposteljni test napravijo v operacijski dvorani (graf 24).
49
Graf 25: Dokumenti ob prevzemu krvi in krvnih pripravkov
Na podane odgovore, katere dokumente potrebujemo ob prevzemu transfuzije krvi,
se je 67 (20 %) članov tima zdravstvene nege odločilo za izdajnico, 63 (18 %) članov
tima zdravstvene nege se je odločilo za izvid KG, 60 (17 %) članov tima zdravstvene
nege se je odločilo za navzkrižni preizkus, 14 (4 %) člani zdravstvene nege so se
odločili, da potrebujemo vse tri dokumente, 51 (15 %) članov tima zdravstvene nege
se je odločilo, da potrebujemo vrečke s krvjo ali krvnimi pripravki, 42 (12 %) članov
tima zdravstvene nege se je odločilo za Bedside test, 49 (14 %) članov tima
zdravstvene nege pa se je odločilo, da ob prevzemu potrebujemo vse našteto (graf
25).
50
Graf 26: Prisotnost zdravnika ob izvedbi obposteljnega testa (Bedside test)
Na grafu 26 vidimo, da je 58 (58 %) članov tima zdravstvene nege odgovorilo, da je
ob izvedbi obposteljnega testa vedno prisoten zdravnik, 10 (10 %) članov tima
zdravstvene nege je odgovorilo, da zdravnik včasih ni prisoten, 7 (7 %) članov tima
zdravstvene nege je odgovorilo, da jim zdravnik zaupa, 5 (5 %) članov tima
zdravstvene nege je odgovorilo, da brez zdravnika ne napravi ničesar, 13 (13 %)
članov tima zdravstvene nege je odgovorilo drugo, s pripisom zdravnik naknadno
pride,preveri in podpiše, 7 (7 %) članov tima zdravstvene nege pa na vprašanje ni
odgovorilo.
51
Graf 27: Pisna pooblastila za izvajanje dela s transfuzijo krvi
Na vprašanje članov tima zdravstvene nege o pisnih pooblastilih za izvajanje dela s
transfuzijo krvi so 3 (3 %) odgovorili, da so prejeli pisna pooblastila, 68 (68 %) je
odgovorilo, da niso prejeli pisnih pooblastil, 17 (17 %) je odgovorilo, da ne vedo, če
sploh obstaja pisno pooblastilo, 12 (12 %) članov tima zdravstvene nege na vprašanje
ni odgovorilo (graf 27).
52
Graf 28: Najpogostejši rizični faktorji, ki lahko vplivajo na kakovosten in varen
postopek v zvezi s transfuzijo krvi
Iz grafa 28 je razvidno, da je 49 (26 %) članov tima zdravstvene nege mnenja, da
strokovno znanje in izkušnje lahko vplivajo na kakovosten in varen postopek v zvezi
s transfuzijo krvi, 46 (24 %) članov tima zdravstvene nege je mnenja, da urgentno
stanje bolnika, 52 (28 %) članov tima zdravstvene nege je mnenja, da vpliva
preobremenjenost – premalo kadra, 29 (15 %) članov tima zdravstvene nege je
mnenja, da vpliva neustrezen transport krvi in krvnih pripravkov, 13 (7 %) članov
tima zdravstvene nege je mnenja, da vpliva neustrezna predaja dela – bolnika.
53
Graf 29: Prevzem odgovornosti izvajalca pri aplikaciji krvi in krvnih
pripravkov
Večina članov tima zdravstvene nege, kar 97 (97 %), je potrdila, da se zaveda
odgovornosti pri aplikaciji krvi in krvnih pripravkih, 3 (3 %) člani tima zdravstvene
nege niso odgovorili na nobeno vprašanje (graf 29).
54
Graf 30: Strokovna usposobljenost za prevzemanje del in nalog v zvezi s
transfuzijo krvi in krvnih pripravkov
Iz grafa 30 je razvidno, da je 67 (67 %) članov tima zdravstvene nege mnenja, da so
strokovno dovolj usposobljeni, saj obvladajo celoten postopek, 15 (15 %) članov
tima zdravstvene nege je mnenja, da so strokovno premalo usposobljeni, 16 (16 %)
članov tima zdravstvene nege ni čisto prepričana, če imajo dovolj znanja s tega
področja, 2 (2 %) člana tima zdravstvene nege pa nista podala nobenega odgovora od
naštetih.
55
Graf 31: Pridobljeno znanje s področja transfuzije krvi in krvnih pripravkov v
času šolanja
Graf 31 prikazuje, da je 12 (12 %) članov tima zdravstvene nege v času šolanja
pridobilo dovolj znanja s področja transfuzije krvi, 71 (71 %) jih je odgovorilo, da v
času šolanja niso pridobili dovolj znanja, 17 (17 %) jih je odgovorilo, da so največ
znanja pridobili na delovnem mestu.
56
Graf 32: Strokovno usposabljanje oz. izobraževanje v zvezi s transfuzijo krvi in
krvnih pripravkov po končanem šolanju
Večina članov tima zdravstvene nege, 69 (69 %), je odgovorilo, da po končanem
šolanju niso bili na strokovnem usposabljanju v zvezi s transfuzijo krvi, 26 (26 %)
članov tima zdravstvene nege je odgovorilo, da so po končanem šolanju bili na
strokovnem usposabljanju, 5 (5 %) članov tima zdravstvene nege ni odgovorilo na
podane odgovore (graf 32).
57
Graf 33: Oblika strokovnega usposabljanja oz. izobraževanja po končanem
šolanju v zvezi s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov
Graf 33 prikazuje, da je 36 (36 %) članov tima zdravstvene nege svoje znanje s
področja transfuzije krvi nadgradilo v obliki seminarjev, 27 (27 %) članov tima
zdravstvene nege je svoje znanje dodatno pridobilo iz strokovne literature, 37 (37 %)
članov tima zdravstvene nege pa je svoje znanje pridobilo od kolegic preko
informacij na delovnem mestu.
58
Graf 34: Razlogi za izvedbo odgovornih nalog v zvezi s transfuzijo krvi, kljub
pomanjkljivemu znanju
Iz grafa 34 je razvidno, da je skoraj polovica članov tima zdravstvene nege, 57 (57
%), odgovorila z da, ker jim odgovorni zaupajo in na ta način lahko dalje opravljajo
postopke in posege v zvezi s transfuzijo krvi, 17 (17 %) članov tima zdravstvene
nege je odgovorilo, da morajo, kajti drugače jih imajo za nesposobne, 22 (22 %)
članov tima zdravstvene nege se je odločilo za odgovor, komu se lahko pritožijo oz.
na koga se lahko obrnejo, 4 (4 %) članov tima zdravstvene nege se je odločilo za
odgovor pod drugo in navedlo, da znanje pridobivajo z izkušnjami in s podatki iz
Centra za transfuzijsko medicino.
59
Graf 35: Prisotnost strahu in skrbi, ki sta povezani v zvezi z aplikacijo krvi
Na vprašanje, ali je ob aplikaciji krvi prisoten strah in negotovost, se je skoraj
polovica članov tima zdravstvene nege, 46 (46 %), odločila za odgovor, da je
občutek strahu v manjši meri prisoten, 36 (36 %) članov tima zdravstvene nege se je
odločilo za odgovor, da jih je vedno malo strah, da ne pride do zapleta, 16 (16 %)
članov tima zdravstvene nege se je odločilo za odgovor ne, ker postopek obvladajo, 2
(2 %) člana tima zdravstvene nege na podane odgovore nista odgovorila (graf 35).
60
Graf 36: Ocenitev strahu, ki je prisoten ob aplikaciji krvi in krvnih pripravkov
Graf 36 predstavlja, da so se 4 (4 %) člani tima zdravstvene nege opredelili za
odgovor, da so simptomi strahu ob aplikaciji krvi in krvnih pripravkih močno
prisotni, 7 (7 %) članov tima zdravstvene nege se je opredelilo za odgovor, da so
simptomi strahu srednje prisotni, 37 (37 %) članov tima zdravstvene nege se je
opredelilo za odgovor, da so simptomi strahu prisotni, vendar v blagi obliki, 25 (25
%) članov tima zdravstvene nege se je opredelilo za odgovor, da simptomov strahu
ni bilo moč zaznati, 25 (25 %) članov tima zdravstvene nege se je odločilo za
61
odgovor, da ni bilo prisotnih nobenih simptomov strahu, 2 (2 %) člana tima
zdravstvene nege na podane odgovore nista odgovorila.
Graf 37: Seznanjenost in pravna odgovornost za delo v zvezi s transfuzijo krvi
in krvnih pripravkov
Večina članov tima zdravstvene nege, in sicer 89 (89 %), se je opredelila za
odgovor, da vsak odgovarja za svoje delo, 7 (7 %) članov tima zdravstvene nege se je
opredelilo za odgovor ne, ker za to nimajo pisnih pooblastil, 4 (4 %) člani tima
zdravstvene nege so se opredelili za odgovor, da je odgovoren predstojnik (graf 37).
62
8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA
V nadaljevanju sledi obrazložitev poteka raziskave. V raziskavo je bilo vključenih
100 zaposlenih (medicinske sestre, diplomirani zdravstveniki) iz Univerzitetnega
kliničnega centra Maribor. Izključno so bili izbrani oddelki (kirurški, internistični,
intenzivne enote), ki imajo najpogosteje opravka s transfuzijo krvi in krvnimi
pripravki. Od tega je sodelovalo 14 (14 %) moških in 86 (86 %) žensk. Največ
članov tima zdravstvene nege 40 (40 % ) je starih od 31–40 let.
Od vseh sodelujočih članov tima zdravstvene nege 50 (50 %) jih največ prihaja iz
kirurških oddelkov, 24 ( 24 %) članov tima zdravstvene nege prihaja iz internističnih
oddelkov, 26 (26 %) članov tima zdravstvene nege pa prihaja iz enot za intenzivno
nego.
Od sodelujočih v raziskavi jih ima 40 (40 %) 1–10 let delovne dobe v UKC MB, 20
(20 %) članov tima zdravstvene nege ima 11–20 let delovne dobe, 21 (21 %) članov
tima zdravstvene nege ima 21–30 let delovne dobe, 19 (19 %) članov tima
zdravstvene nege pa ima 31 ali več let delovne dobe v UKC MB. Iz tega je razvidno,
da prevladujejo sodelujoči člani tima zdravstvene nege z delovno dobo od 1–10 let.
Od sodelujočih v raziskavi jih ima 65 (65 %) visoko strokovno izobrazbo, 12 (12 %)
jih ima magisterij, 12 (12 %) jih ima višjo izobrazbo, 9 (9 %) jih ima univerzitetno
izobrazbo in 2 (2 %) člana tima zdravstvene nege pa imata srednjo izobrazbo. Za
delo s transfuzijo krvi je potrebna visoka ali višja strokovna izobrazba. Delovno
mesto, ki ga zaseda član/ica tima zdravstvene nege s srednjo izobrazbo, je
načeloma izjema (v operacijski ali v enoti za intenzivno nego – MS/DZ s
strokovnimi izkušnjami in pooblastili).
V teoretičnem delu smo govorili o pomenu varnosti v zvezi s transfuzijo krvi,
upoštevanju navodil, odgovornosti izvajalcev ob naročilu, transportu, prevzemu in
dajanju transfuzije krvi in krvnih pripravkov.
Prav tako ima pomembno vlogo pri delu s transfuzijo krvi oz. komponentami krvi
kurirska služba, ki izvaja transport. Za osebje, ki izvaja transport odvzetih vzorcev
krvi in vrši dostavo komponent krvi, je obvezno dodatno izobraževanje in
63
usposabljanje s področja prevozov krvi in krvnih pripravkov (Uradni list RS, št.
6/2008).
Rezultati raziskave so pokazali, da 94 (94 %) anketirancev skrbno in varno ravna s
krvnimi pripravki. Prav tako so rezultati pokazali, da 79 (79 %) anketirancev vedno
upošteva navodila v zvezi s transfuzijo krvi in krvnimi pripravki, 16 (16 %)
anketirancev je trdilo, da večinoma upošteva, 1 (1 %) anketiranec je trdil/la, da redko
upošteva, 1 (1 %) anketiranec pa je trdil/la, da nikoli ne upošteva navodil ZN v zvezi
s transfuzijo krvi in krvnimi pripravki, ki so trenutno v veljavi v UKC MB. Rezultati
raziskave so tudi pokazali, da se večina sodelujočih anketirancev zaveda
odgovornosti pri aplikaciji krvi in krvnih pripravkov.
Raziskovalno vprašanje 1: Ali anketiranci oz. izvajalci upoštevajo navodila in
smernice ob naročilu, transportu, prevzemu pri dajanju krvi in krvnih
pripravkih, ki so trenutno v veljavi v UKC MB ?
Anketiranci oz. izvajalci upoštevajo navodila in smernice, ki so trenutno v veljavi v
UKC MB.
Od 100 anketiranih se jih je 79 % odločilo, da vedno upoštevajo navodila
zdravstvene nege v zvezi s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov, 16 % se jih je
odločilo, da večinoma upoštevajo navodila, 1 % se je odločil/a, da redko upošteva
navodila zdravstvene nege v zvezi s transfuzijo krvi, 1 % se je odločil, da nikoli ne
upošteva navodil v zvezi s transfuzijo krvi in 3 % so se odločili za odgovor, da jim je
to delo že rutina.
Pravilnik o transfuzijskih preiskavah in postopkih ob transfuziji (2007) določa, da
zdravnik za določene postopke ob transfuziji lahko pooblasti ustrezno
usposobljenega zdravstvenega delavca, ki postopke izvaja pod njegovim nadzorom
(Uradni list RS, št. 9/2007).
Ministrstvo za zdravje je že pričelo s postopki za spremembo obstoječega pravilnika,
v katerem bi morale biti jasno opredeljene tudi pristojnosti zdravstvene nege v
postopkih ob transfuziji (Uradni list RS, št. 9/2007).
64
Raziskovalno vprašanje 2: Ali imajo MS/DZ kot izvajalci ZN v postopkih in
posegih transfuzije krvi dovolj znanja za prevzemanje del in nalog v zvezi s
transfundiranjem krvi in krvnih pripravkov?
MS/DZ v večini smatrajo, da imajo dovolj znanja za prevzemanje del in nalog v
zvezi s transfundiranjem krvi in krvnih pripravkov.
V Uradnem listu RS je navedeno, da je »strokovno usposobljen zdravstveni delavec
oziroma delavka (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni delavec)« oseba, ki v
zdravstveni dejavnosti opravlja storitve v skladu s svojo strokovno izobrazbo in
usposobljenostjo (Uradni list RS, št. 104/2006).
Od anketiranih članov tima ZN je 67 % mnenja, da so strokovno dovolj usposobljeni,
saj obvladajo celoten postopek, 15 % članov tima zdravstvene nege je mnenja, da so
strokovno premalo usposobljeni, 16 % članov tima zdravstvene nege ni čisto
prepričana, če imajo dovolj znanja s tega področja, 2 % člana tima zdravstvene nege
se nista opredelila za noben odgovor od naštetih.
Na vprašanje, ali so člani tima ZN pridobili v času šolanja dovolj znanja s področja
transfuzije krvi, jih je 12 % odgovorilo, da so v času šolanja pridobili dovolj znanja,
71 % jih je odgovorilo, da v času šolanja niso pridobili dovolj znanja, 17 % jih je
odgovorilo, da so največ znanja pridobili na delovnem mestu.
MS, ki niso ustrezno usposobljene, sprejemajo odgovornost za izvajanje postopkov
ob transfuziji in s tem ogrožajo varnost bolnikov in svojo poklicno kariero (Gregorc,
2010).
Od 100 anketiranih članov tima ZN jih je 36 % odgovorilo, da je svoje znanje s
področja transfuzije krvi nadgradilo v obliki seminarjev, 27 % anketiranih članov
tima ZN je odgovorilo, da je svoje znanje dodatno pridobilo iz strokovne literature,
37 % anketiranih članov tima ZN pa je svoje znanje pridobilo s pomočjo informacij
kolegic na delovnem mestu.
65
Raziskovalno vprašanje 3: Katere so najpogostejše napake s strani izvajalcev
zaradi katerih bi lahko bila ogrožena varnost pacientov?
Kljub temu, da imajo izvajalci ZN in ostali sodelavci, ki sodelujejo pri transfuziji
krvi, navodila in smernice o postopkih in posegih v zvezi s transfuzijo krvi, še vedno
obstaja možnost napak, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena varnost bolnika.
Od 25 % članov tima ZN je bilo mnenja, da med najpogostejše napake sodi napačna
identifikacija bolnika, 15 % članov tima ZN je mnenja, da med najpogostejše napake
sodi napačni vzorec krvi za naročilo, 14 % članov tima ZN je mnenja, da med
najpogostejše napake sodi neustrezno izpolnjena naročilnica za krvni pripravek, 20
% članov tima ZN je mnenja, da med najpogostejše napake sodi zamenjava krvi –
krvnega pripravka, za 9 % članov tima ZN je mnenja, da med najpogostejše napake
sodi neustrezen transport materiala, 11 % članov tima ZN je mnenja, da med
najpogostejše napake sodi nepravilno opravljen obposteljni test »Bedside test«, 6 %
članov tima ZN pa je prepričanih, da med najpogostejše napake sodi timsko
sodelovanje.
Uradni list RS govori, da transfuzijsko testiranje vključuje predtransfuzijsko
testiranje in vsa ostala testiranja, potrebna za varno transfuzijo (Uradni list RS, št.
104/2006).
Prav tako je ena od najpogostejših napak neustrezna identifikacija bolnika. Za
identifikacijo bolnika 32 % članov tima ZN uporablja preverjanje bolnikovih
podatkov na osnovi osebnega razgovora – bolnik pove sam, 18 % članov tima ZN se
poslužuje preverjanja bolnikovih podatkov iz zapestnice na roki, 29 % članov tima
ZN se poslužuje pregleda temperaturnega lista, 30 % članov tima ZN pa uporablja za
identifikacijo bolnika medicinsko dokumentacijo, ki jo ima bolnik pri sebi.
V Centru za transfuzijsko medicino (CTM) obstaja služba za kakovost, ki se ukvarja
in beleži vse neželene dogodke oz. varnostne zaplete v zvezi s transfuzijo krvi. V
sodelovanju z njimi smo želeli ugotoviti pogostost neželenih dogodkov in kateri
prevladujejo. Glede na njihove podatke za leto 2012 smo ugotovili, da je šlo
največkrat za administrativne napake ter v treh primerih za fizične napake v zvezi z
naročanjem krvi in krvnih pripravkov. Ponavadi gre za človeške napake, ki so
66
posledica utrujenosti, stresa, preobremenjenosti, pomanjkanja pozornosti, in jih
napravi osebje. Vendar menimo, da navedeno število še vedno ni odraz dejanskega
stanja.
Administrativne napake se nanašajo predvsem na identifikacijo bolnika:
– napačno izpisana ime in priimek bolnika (npr. priimek je pravi, ime pa je od
drugega bolnika),
– napaka v izpisovanju priimka (npr. Krajnc, Kranjc),
– pod istim priimkom in imenom drugi rojstni podatki,
– na naročilnici napačno označena krvna skupina.
Pogoste fizične napake pa so :
– zamenjava vzorca krvi pri velikem številu naročil,
– napotnico je pripravila ena oseba, druga pa je odvzela vzorec krvi za naročilo in jo
priložila k drugi naročilnici z napačno kodo,
– računalniška napaka (bolniku je dodeljena napačna matična številka npr. ob
premestitvi bolnika na drugi oddelek – pride lahko do napačnega prenosa podatkov).
67
9 SKLEP
Bolezen prinaša vrsto težav, telesnih in duševnih. Za čim bolj uspešno zdravljenje je
potrebno sodelovanje celotnega tima zdravstvene nege ter ostalih sodelavcev. Kadar
pa govorimo o transfuziji krvi in krvnih pripravkih, pa mnoge ljudi preplavi občutek
strahu in negotovosti, ki sta povezana z obvladovanjem zdravljenja.
Medicinske sestre so v praksi vključene v postopke in posege ob transfuziji, čeravno
zato nimajo jasno opredeljenih kompetenc. Klinična praksa se razlikuje od oddelka
do oddelka tudi znotraj iste bolnišnice. Prav tako v praksi zdravniki večino
postopkov ob transfuziji prelagajo na medicinske sestre, čeprav le-te niso ne uradno
pooblaščene in ne ustrezno izobražene in usposobljene.
Za večjo varnost zdravljenja bolnikov s krvjo bo potrebna formalna in pravna
ureditev izobraževanja in poklicnih kompetenc predvsem medicinskih sester v
bolnišnicah.
Pomembno je, da tako medicinske sestre kot zdravniki enakopravno in aktivno
sodelujejo pri izbiri in poteku zdravstvene obravnave ter o tem seveda seznanijo
pacienta. Ko bo pacient vključen v zdravljenje, se bo občutek strahu in tesnobe
zmanjšal na minimum.
68
10 LITERATURA
Bryson, J. M. (2004). Strategic planning for public non-profit organizations. San
Francisco: Jossej–Bass.
Council of Europe (2007). Guide to the preparation, useandquality. Assurance of
blood components: recommendation no. R (95) 15. Strasbourg: Council of
Europe.
Domanovič, D. (2000). Hemovigilanca. Prevzeto 9. januar 2012 z http://www.ztm.
si/res/ publication/1083.pdf.
Gabra, GS Rational transfuzion therapy – improving the quality of care by reducing
inappropriate blood transfusion and promoting the use of alternatives.WHO
Collaborating Centre 2000.
Glaser, M. (2007). Fiziologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola.
Gregorc, C. (2005a). Obposteljni test pred transfuzijo. Utrip. 6, 3–13.
Gregorc, C. (2005b). Povzetki strokovnih priporočil za delo s krvnimi pripravki.
Utrip. 6, 29–31.
Gregorc, C. (2010). Izobraževanje in poklicne kompetence zaposlenih v transfuzijski
dejavnosti v Sloveniji. V: Nunar Perko, A. (ur.). Gregorc, C. (ur.). Kakovost
zagotavlja varno preskrbo in zdravljenje s krvjo: 45. strokovni seminar,
Rogla, 21. in 22. maj 2010: zbornik predavanj z recenzijo. (4–10). Ljubljana:
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Sekcija medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji.
Ivanuša, A., Železnik, D. (2002). Standardi Aktivnosti Zdravstvene Nege. Maribor:
Visoka zdravstvena šola.
Keuc, M. (2002). Racionalizacija v organizaciji krvodajalske službe. Maribor:
Visoka zdravstvena šola.
Krivec, I. (2006). Transfundiranje krvi in krvnih pripravkov. Maribor: Visoka
zdravstvena šola.
Lindake, L. L., Block, D. E. (1998). Mantainig Professional Integrity in the Midst of
Interdisciplinary Collaboration. Nursing Outblook. 46 (5), 231–218.
Lokar, L., Urlep Šalinović, V. (2010). Center za transfuzijsko medicino v luči
reorganizacije transfuzijske službe. Varnost in kakovost v transfuzijski
69
medicini – včeraj, danes, jutri: zbornik predavanj, Maribor 7. in 8. maj 2010.
UKC MB.
Luksemburška deklaracija o varnosti pacientov. (2005). Evropska konferenca o
varnosti pacientov »Patient Safety: Making it Happen!, 5. 4. 2005«. Prevzeto
12. januar 2012 z http://www.eu2005.lu/en/actualites/doc
uments_travail/2005/04/06 Patientsafety/.
Meža, M., Tasič, J., Breskvar, M., Bricl, I., in Rožman P. (2004). Mobilni
multimedijski terminal v transfuzijski praksi. Zdravstveni vestnik. 73, 109–13.
Pajnkihar, M. (2009). Pravice pacientov glede informiranja in vključevanja v proces
obravnave. V. Kokol, P. Rijavec, V. Kolenc, L. Reberšek Gorišek, J. Filej, B.
Brumec, V. Keresteš, T. Gaber, B. Jesenšek, M. Pacientove pravice in
dolžnosti: zbornik predavanj z recenzijo. (23–28). Maribor: Fakulteta za
zdravstvene vede.
Pleterski Rigler, D., Mlakar, J. (2010). Uvajanje varnostne kulture in obvladovanja
odklonov v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. V: Kramar, Z. (ur.).
Kraigher, A. (ur.). Učimo se varnosti od najboljših: prikaz dobrih praks:
strokovni seminar: zbornik predavanj/ 3. dnevi Angele Boškin, Gozd
Martuljek, 22. in 23. 4. 2010. Jesenice: Splošna bolnišnica.
Potočnik, M. (2004). Hemovigilanca in varna transfuzija krvi. Zdravstveni vestnik.
73, 81–4.
Potočnik, M. (2010). Hemovigilanca v Sloveniji. V: Urlep Šalinović, V. (ur.).
Strokovno srečanje ob 60. obletnici transfuzijske dejavnosti v Univerzitetnem
kliničnem centru Maribor z mednarodno udeležbo. (61–69). Maribor:
Univerzitetni klinični center.
Pravilnik o zbiranju, pripravi, shranjevanju, razdeljevanju in prevozu krvi in krvnih
komponent krvi. (2007). Uradni list Republike Slovenije, št. 9/2007. Prevzeto
12. januar 2012 z www.uradni-list.si.
Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti preskrbe s krvjo. (2008). Uradni list
Republike Slovenije, št. 6/2008. Prevzeto 9. januar 2012 z www.uradni-list.si.
Pravilnik o strokovno medicinsko medicinskih pogojih za odvzem krvi. (2007).
Uradni list Republike Slovenije, št. 9/2007. Prevzeto 12. januar 2012 z
www.uradni-list.si.
70
Pravilnik o transfuzijskih preiskavah in postopkih ob transfuziji. (2007). Uradni list
Republike Slovenije, št. 9/2007. Prevzeto 12. januar 2012 z www.uradni-
list.si.
Rigler Pleterski, D., in Mlakar, J. (2010). Kultura varnosti – primer uvajanja
varnostne kulture v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Utrip. 9, 16–
18.
Robida, A. (2009). Pot do odlične zdravstvene prakse. Ljubljana: Planet GV.
Robida, A. (2010). Kako priti do večje varnosti pacientov. V: Kramar, Z. (ur.).
Kraigher, A. (ur.). Učimo se varnosti od najboljših: prikaz dobrih praks:
strokovni seminar: zbornik predavanj/ 3. dnevi Angele Boškin, Gozd
Martuljek, 22. in 23. 4. 2010. Jesenice: Splošna bolnišnica.
Urlep Šalinović, V. (2010). Razvojna pot transfuzijske dejavnosti v Mariboru.
Varnost in kakovost v transfuzijski medicini – včeraj, danes, jutri: zbornik
predavanj, Maribor 7. in 8. maj 2010. UKC MB
Simčič, B. (2010). Kakovost in varnost v zdravstvu. V: Frankič, D. (ur.). Strokovno
izpopolnjevanje za magistre farmacije v letu 2010. Ljubljana: Lekarniška
zbornica Slovenije.
Šmitek, J. (2003).Standardi postopkov zdravstvene nege v zvezi s transfuzijo –
interne smernice kliničnega centra. V: Racionalizacija in sistem kakovosti v
transfuziologiji: zbornik predavanj/sekcija medicinskih sester za anestezijo,
intenzivno nego in terapijo ter transfuzijo, Rogla 16. in 17. maj 2003.
Zakon o pacientovih pravicah. (2008). Uradni list Republike Slovenije, št. 15/2008.
Prevzeto 9. januar 2012 z www.uradni-list.si.
Zakon o preskrbi s krvjo. (2006). Uradni list Republike Slovenije, št. 104/2006.
Prevzeto 9. januar 2012 z www.uradni-list.si.
1
PRILOGE
PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK
ANKETNI VPRAŠALNIK
Spoštovana kolegica, kolega!
Sem absolventka magistrskega študijskega programa Zdravstvena nega na Fakulteti
za zdravstvene vede Maribor. Pripravljam magistrsko nalogo z naslovom »Varna
transfuzija krvi in krvnih pripravkov s strani izvajalcev (od naročila do aplikacije).«
Z željo, da bi izboljšali in povečali kakovost in predvsem varnost transfuzije krvi in
krvnih pripravkov za bolnike, Vas prosim, da odgovorite na zastavljena vprašanja.
Prosim Vas,da izpolnite vprašalnik, kajti brez Vašega sodelovanja, ki ste zaposleni v
UKC MB in imate opravka z naročanjem in aplikacijo krvi in krvnih pripravkov , tega
ne morem raziskovati.
Zagotavljam Vam anonimnost pri obdelavi podatkov, saj bom podatke zgolj in
izključno uporabila za izdelavo magistrske naloge.
S spoštovanjem! Irena Krivec, dipl. m. s.
Splošni podatki: Leta delovne dobe: Najvišja dosežena izobrazba:
Starost v letih (vpišite) ……… let.
Spol M Ž
Kje ste zaposleni: kirurški
internistični intenzivne enote
Koliko let ste zaposleni v tej
ustanovi (vpišite)……… let.
1. < 5 let
2. 5 – 10 let
3. 11 – 15 let
4. 16 – 20 let
5. 21 – 25 let
6. 26 – 30 let
7. > 30 let
1. SREDNJA
2. VIŠJA
3. VISOKA-STROKOVNA
4. UNIVERZITETNA
5. MAGISTERIJ
6. DOKTORAT
2
1. Ali na vašem delovnem mestu imate opravka s transfuzijo krvi in krvnimi
pripravki?
a) da
b) ne
c) redko
d) pogosto
2. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z »Da« vas prosim, da odgovorite
na naslednje vprašanje:
»Kolikokrat povprečno«?
a) 1x dnevno
b) 3–5x dnevno
c) 2–3x na teden
d) 3–5x na mesec
e) občasno
3. Ali pri svojem delu upoštevate navodila in postopke zdravstvene nege v
zvezi s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov, ki so trenutno v veljavi v UKC
MB?
a) vedno
b) večinoma
c) redko
d) nikoli
e) nam je že rutina
f) drugo ________________________
3
4. Ali menite, da na vašem oddelku skrbno in varno ravnate s krvnimi
pripravki?
a) da
b) ne
5. Ali dobivate naročene krvne pripravke na oddelek v predvidenem času?
a) vedno
b) večinoma
c) redko
d) nikoli
6. Ste seznanjeni z rokom uporabnosti in optimalni temperaturi hranjenja
krvnih pripravkov na oddelku?
a) da
b) ne
c) drugo ___________________
7. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z »DA« vas prosim, da odgovorite na
naslednje :
1a) V kolikšnem času morate vrniti neuporabljene krvne pripravke (KEL, KEF,
KES) nazaj na ZTM, da je še lahko uporabno za nadaljnjo uporabo ?
a) najpozneje v roku dveh ur
b) v roku treh ur
c) v najkrajšem času
d) takoj
4
2a) Katera temperatura krvi (KEL,KEF, KES) je še dovoljena zaradi varnosti, da
krvni pripravek lahko uporabimo za druge bolnike?
a) segreti so lahko do 10 ⁰C
b) ne smejo se segreti nad 5 ⁰C
c) dovoljeno je do 15 ⁰C
d) pokličem v CTM in preverim
8) Ali ste seznanjeni, da morata ob transfuzijskem zapletu zdravnik izpolniti
obrazec »Neželeni učinki transfuzije« in obvestiti zdravnika na CTM
a) da
b) ne
c) ne vem
9) Katere napake so po vašem mnenju najpogostejše, zaradi katerih je lahko
ogrožena varnost bolnika v zvezi s transfuzijo krvi?
a) napačna identifikacija bolnika
b) napačni vzorec krvi za naročilo
c) neustrezno izpolnjena naročilnica za krvni pripravek
d) zamenjava krvi – krvnega pripravka
e) neustrezen transport materiala
f) nepravilno opravljen obposteljni test »BEDSIDE TEST«
g) timsko sodelovanje
h) drugo _______________________________
5
10) Kakšno varovalo uporabljate za identifikacijo bolnika?
a) preverjanje bolnikovih podatkov – bolnik pove sam,
b) preverjanje podatkov iz zapestnice na roki,
c) pregled temperaturnega lista,
d) iz medicinske dokumentacije, ki jo ima pri sebi
e) drugo __________________________________
11) Kje odvzamete vzorec krvi za naročilo?
a) bolniku v bolniški sobi
b) v preiskovalnici vzamem rezervni vzorec za identičnega bolnika
c) naročim drugi kolegici, da mi priskoči na pomoč
d) drugo __________________________________
12. Kako ga označite in opremite?
a) izpišem čitljivo bol. podatke (ime in priimek, rojstni podatki)
b) nalepim črtno kodo iz naročilnice,
c) izpišem čitljivo bol. podatke in nalepim črtno kodo iz naročilnice
13. Ali je po vašem mnenju pomembno, da odvzem vzorca in naročilo opravi
ena in ista oseba?
a) da, zaradi varnosti bolnika,
b) da, zaradi preverjanja dotične osebe,
c) ni nujno,
d) ta postopek vedno opravi ena in ista oseba
e) drugo __________________________________
6
14. Kako zdravnik/ca naroči kri in krvne pripravke?
a) pokliče po telefonu
b) naročilo napiše na temperaturni list
c) ustno naročilo nujno
d) drugo __________________________________
15. je naročilnica vedno podpisana s strani naročnika – zdravnika?
a) da, ker jo sam izpolni
b) da, ker jih podpiše v naprej
c) ne, ker zdravnik naročilo odredi po telefonu
d) drugo __________________________________
16. Kako bi po vašem mnenju ocenili transport krvi in krvnih pripravkov?
Ocenitvena lestvica od 1 do 5 (obkroži ustrezno številko).
1 2 3 4 5
odlično zadovoljivo dobro slabo zelo slabo
17. Ocenite, kako pomemben se vam zdi odnos kurirske službe do transporta
krvi in krvnih pripravkov?
Ocenitvena lestvica od 1 do 5 (obkroži ustrezno številko).
1 2 3 4 5
zelo
pomemben
pomemben delno
pomemben
manj
pomemben
nepomemben
7
18. Ali menite, da bi lahko izboljšali transfuzijsko verigo varnosti za bolnika glede
naročila, prenosa in prevzema krvi?
a) da
b) ne
c) ne vem
d) drugo ___________________________
19. Kje opravite obposteljni test »Bedside test«?
a) v bolniški sobi ob bolnikovi postelji
b) v preiskovalnici iz rezervnega vzorca krvi
c) včasih na hodniku, da ne motim drugih bolnikov (ponoči)
d) drugo ________________________________
20. Pri prevzemu krvi in krvnih pripravkov potrebujemo naslednje dokumente:
a) izvid KG (krvna grupa)
b) izvid navzkrižnega preizkusa
c) izdajnico
d) vrečke s krvjo ali krvnimi pripravki
e) Bedside test
f) vse tri dokumente
g) vse našteto
21. Ali je ob posteljnem testu vedno prisoten zdravnik, da skupaj z MS/DZ
preveri bolnika, dokumentacijo in enote krvi, ter podpiše BEDSIDE TEST?
a) vedno je prisoten zdravnik/ca
b) včasih zdravnik/ca ni prisoten
c) zdravnik mi zaupa
d) brez zdravnika ne napravim ničesar
e) drugo __________________________
8
22. Ali ste morda zaradi dela s transfuzijo prejeli pisno pooblastilo za izvajanje
aplikacije?
a) da
b) ne
c) ne vem, če obstaja
d) drugo ________________________
23. Kateri rizični faktorji po vašem lahko vplivajo na kakovosten in varen
postopek dela v zvezi s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov?
a) strokovno znanje in izkušnje
b) urgentno stanje bolnika
c) preobremenjenost – premalo kadra
d) neustrezen transport krvi in krvnih pripravkov
e) predaja dela – bolnika
f) drugo _______________________
24. Ali se zavedate odgovornosti, ki jo prevzemate pri aplikaciji krvi in krvnih
pripravkov?
a) da
b) ne
c) včasih me je strah
d) vedno razmišljam ali sem naredil/a vse
e) drugo ____________________________
9
25. Se vam zdi ,da ste strokovno dovolj usposobljeni za prevzemanje del in
nalog v zvezi s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov?
a) da, saj obvladam celotni postopek,
b) včasih razmišljam,da sem strokovno premalo usposobljen/a
c) nisem čisto prepričan/a, če imamo dovolj znanja s tega področja
d) drugo __________________________
26. Ali ste v času šolanja pridobili dovolj znanja s področja transfuzije krvi in
krvnih pripravkov?
a) da
b) ne
c) drugo ____________________________
27. Ste morda po končanem šolanju bili na kakšnem strokovnem
usposabljanju oz. izobraževanju v zvezi s transfuzijo krvi in krvnih
pripravkov?
a) da
b) ne
28. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z »DA«, vas prosim , da odgovorite
na sledeče vprašanje.
V kakšni obliki ste dodatno nadgradili svoje znanje?
a) v obliki seminarjev
b) iz strokovne literature
c) prenos informacij med kolegicami
10
29. Če ste na 22 vprašanje odgovorili z »NE« ,vas prosim, da odgovorite na
naslednje vprašanje?
Ali kljub pomanjkljivem znanju opravljate odgovorna dela in naloge v zvezi s
transfuzijo krvi in krvnih pripravkov?
a) da, ker mi odgovorni zaupajo
b) moram, kajti drugače sem nesposoben/a
c) komu se lahko pritožim oz. na koga se lahko obrnem
d) drugo _________________________
30. Ste ob aplikaciji krvi in krvnih pripravkov bili kdaj v skrbeh ali ste se česa bali?
a) da, vedno me je malo strah
b) ne, ker postopek obvladam
c) občutek strahu je v manjši meri prisoten
d) drugo ____________________________
31. Kako bi ocenili strah, kateri je prisoten ob aplikaciji krvi in krvnih pripravkov?
Ocenitvena lestvica od 1 do 5 (obkrožite ustrezno številko).
1 – močno
prisotni
simptomi
strahu
2 – srednje
prisotni
simptomi
3 – prisotni
simptomi,
vendar v
blagi obliki
4 –
simptomov ni
bilo moč
zaznati
5 – ni bilo
prisotnih
nobenih
simptomov
11
Potenje 1 2 3 4 5
Nervoza 1 2 3 4 5
Nemir 1 2 3 4 5
Žeja, izsušena usta 1 2 3 4 5
Potne roke 1 2 3 4 5
Hitro bitje srca 1 2 3 4 5
Tesnoba 1 2 3 4 5
Vznemirjenost 1 2 3 4 5
32. Ste seznanjeni, da ste za delo v zvezi s transfuzijo krvi in krvnimi pripravki
pravno odgovorni?
a) da, vsak za svoje delo odgovarja
b) ne, ker za to nimam pisnih pooblastil
c) smatram, da je odgovoren predstojnik
d) drugo _________________________________
12
PRILOGA 2: DOVOLJENJE ZA IZVAJANJE ANKETE