varnost in policijsko delo - connecting repositoriessamo mitraljezu za katerega je bil razvit. po...
TRANSCRIPT
-
DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA
Varnost in policijsko delo
Uporaba ostrostrelne puške kalibra 12,7 mm
v Slovenski vojski
Marec, 2016 Sergej Pučnik
Mentor: viš. pred. mag. Srečko F. Krope
-
3
Kazalo
1 Uvod 8
2 Metodološko-hipotetični del 8
2.1 Namen in cilji diplomskega dela 8
2.2 Hipoteze 8
2.3 Metode 9
3 Usposabljanje ostrostrelcev v Slovenski vojski 9
3.1 Cilji programa 9
3.2 Pridobitev naziva Ostrostrelec 10
4 Splošno o ostrostrelni puški kalibra 12.7 mm 11
4.1 Sestavni deli ostrostrelne puške 11
4.2 Zgodovina 14
4.3 Definicija 15
4.4 Zakonska uporaba kalibra 12.7mm v Slovenski vojski 15
4.5 Ostrostrelne puške 16
4.5.1 Barrett M82A1 16
4.5.2 Accuracy International AX 50 18
4.5.3 Steyr HS .50M1 20
4.5.4 Armalite AR-50 22
4.6 Ostrostrelna puška PGM Hecate II 23
4.6.1 Tehnični podatki 23
4.6.2 Delovanje 24
4.6.3 Strelni daljnogled 25
4.6.4 Strelivo 28
4.7 Pripomočki ostrostrelnega para 29
4.7.1 Spektiv Leupold 12-40 x 60 mm Mark 4 Tactical 29
4.7.2 Balistična aplikacija 30
4.7.3 Vremenska postaja Kestrel 4500 NV 31
5 Balistika 31
5.1 Splošno o balistiki 31
5.2 Notranja balistika 31
5.2.1 Netilka 32
-
4
5.2.2 Smodnik 32
5.2.3 Pritisk 32
5.2.4 Naboj 32
5.2.5 Cev 32
5.2.6 Odsun 34
5.2.7 Strelivo 34
5.2.8 Hladni strel 34
5.3 Zunanja balistika 35
5.3.1 Upor zraka 41
5.3.2 Vpliv na izstrelek 41
5.3.3 Vlaga 42
5.3.4 Temperatura 42
5.3.5 Vpliv nadmorske višine in atmosferskih pogojev 42
5.3.6 Balistični koeficient 43
5.3.7 Coriolisova sila 43
5.4 Balistika zadetka 45
6 Praktičen preizkus na strelišču 45
6.1 Streljanje s orožjem 45
6.2 Strelišče 47
6.3 Opis tarče 47
6.4 Vremenski pogoji 48
6.5 Razdalja do tarč in nastavitve na optiki 48
6.6 Rezultati 49
7 Testiranje hipotez 49
8 Zaključek z napotki za prakso 51
9 Uporabljeni viri 53
-
5
Kazalo slik
Slika 1: Ostrostrelna puška Berrett M82A1 18
Slika 2: Ostrostrelna puška Accuracy International AX50 20
Slika 3: Ostrostrelna puška Steyr HS .50M1 21
Slika 4: Armalite AR-50 23
Slika 5: Ostrostrelna puška Hecate II 24
Slika 6: Strelni daljnogled Nightforce NXS 5.5-22x50 26
Slika 7: Namerilni križ MIL-DOT 26
Slika 8: Pika v namerilnem risu MIL-DOT 27
Slika 9: Del namerilnega risa MIL-DOT, 1 tisočit predstavlja 10 cm na razdalji 100 m 27
Slika 10: Spektiv Leupold 12-40 x 60 mm Mark 4 Tactical 30
Slika 11: Balistična aplikacija Strelok Pro v povezavi s Kestrel 4500 31
Slika 12: Ročna vremenska postaja Kestrel 4500 NV z balističnim kalkulatorjem in
Bluetooth brezžično povezavo 31
Slika 13: Levo izstrelek v obliki krme čolna ter desno izstrelek z ravno bazo 33
Slika 14: Elevacijska krivulja, ko je orožje naravnost 35
Slika 15: Elevacijska krivulja, ko je orožje pod kotom 36
Slika 16: Padec izstrelka pod optično os 38
Slika 17: Brisani prostor 39
Slika 18: Brisani domet 40
Slika 19: Brisani prostor pri negativnem naklonu 40
Slika 20: Brisani prostor pri pozitivnem naklonu 41
Slika 21: Fotografija ostrostrelnega para in strelišča v ozadju 47
Slika 22: Tarča 47
Kazalo tabel
Tabela 1: Razlika v rezultatih med podatki 49
-
6
Povzetek
Diplomska naloga obravnava uporabo ostrostrelne puške 12,7 mm v Slovenski vojski.
Koncept tega orožja je v uporabi po svetu že dolgo časa ampak je dokaj mlad v
Slovenski vojski, saj se je nakup izvedel leta 2005 s projektom imenovanim Bojevnik
21. stoletja. V nalogi spoznamo razvoj tega orožja in naboja, ter nekaterih
ostrostrelnih pušk kalibra 12.7 mm. Seznanili se bomo tudi s ostrostrelno puško PGM
Hecate II, ki je v uporabi v Slovenski vojski. Zastavili smo si hipoteze in skozi nalogo
ugotovili, da dejansko po definiciji ostrostrelna puška, ki jo uporabljamo, ne ustreza
pogoju natančnosti ene kotne minute. Spoznali smo tudi opremo, ki jo uporablja
ostrostrelni par v Slovenski vojski.
Z definiranjem vrst balistike smo se poglobili v dejavnike potrebne za zadetek v
veščini ostrostrelstva. Eden izmed njih je tudi Coriolisova sila, ki vpliva na let
izstrelka v zraku zaradi vrtenja Zemlje. Za pomoč ostrostrelcem smo dodali tudi
matematični formuli za izračun tega popravka. Uporabo orožja na živo silo smo
podkrepili s pravno podlago in opredelili kaj sploh pomeni kaliber 12.7 mm. Ugotovili
smo tudi, da prvi zadetek izstreljen iz hladnega orožja odstopa od vseh, ki sledijo.
Za konec smo opravili eksperiment na strelišču. Tam smo poskusili uporabiti
nastavitve na strelnem daljnogledu iz podatkov, ki nam jih posreduje balistična
aplikacija. Ugotovili smo, da so ti podatki nezanesljivi, ker so zadetki imeli veliko
odstopanje. Streljanje smo nadaljevali s pomočjo opazovalca in tako uspeli zbrati
podatke o nastavitvah na razdaljah, ki smo jih vnesli v tabelo.
Ključne besede: ostrostrelna puška, kaliber 12.7 mm, balistika, zadetek, balistična
aplikacija, Slovenska vojska
-
7
Summary – 12.7 mm caliber sniper rifle and its use in
the Slovenian Army
The graduation thesis addresses the use of a .50 cal sniper rifle in the Slovenian
Armed Forces. The concept of using this weapon has been known in the world for a
long period of time, but it is still young in the Slovenian Armed Forces because the
weapon system was bought in 2005, during a project called »Bojevnik 21. Stoletja«.
In the thesis we looked into the development of the weapon as the bullet. We also
reviewed a few well known .50 cal sniper rifles. We overviewed the .50 cal sniper
rifle named PGM Hecate II, owned by the Slovenian Armed Forces. We set some
hypothesis and over the course of the thesis we realized that the definition of a
sniper rifle is not true for our weapon, because the rifles accuracy is higher than one
minute of angle. We also got to know the equipment of a sniper team.
With the definition of the term ballistics we got to know the elements of hitting long
range targets. One of the elements is the Coriolis Effect, which offsets the bullet
trajectory because of the planets rotation. To help the shooter we put some
mathematic formulas to help calculate the offset. We looked into some legal
limitations of using such rifles and also into the proper definition of a .50 cal bullet.
We researched, that the first bullet shot from a cold barrel rifle has an offset
comparing to the following ones.
At the conclusion, we conducted an experiment at the shooting range yard. There,
we tried to use riflescope settings data obtained from a ballistics application. We
found out, that the data is unreliable, because of a large bullet offset at the target.
Later the shooting was continued with the help of a spotter. That way, we were able
to collect riflescope settings for some target ranges and create a proper sniper table.
Keywords: sniper rifle, .50 cal, ballistics, hit, ballistic application, Slovenian Armed
Forces
-
8
1 Uvod
V nadaljevanju se bomo seznanili s orožjem, ki ga bomo podrobneje preučili v tej
nalogi. Ker je njegova uporaba podkrepljena z zakonsko podlago, bomo vzeli pod
drobnogled zakonske akte. Seznanili se bomo z razvojem ostrostrelne puške na
splošno in kam je vodil razvoj tega orožja specifičnega kalibra, ki naposled ni služil
samo mitraljezu za katerega je bil razvit. Po tem ko bomo poučeni o zgodovini se
bomo dotaknili ostrostrelne puške, ki je v uporabi v Slovenski vojski, njenim
sestavnim delom ter raznim tehničnim podatkom orožja, strelnega daljnogleda in
tudi spektiva ki je nepogrešljiv za ostrostrelni par. Da zaključimo s seznanitvijo
našega orožja in si postavimo hipoteze, ki jih bomo razrešili ob koncu te naloge, pa
pred tem ne bomo pozabili na balistiko.
Ostrostrelno puško 12.7 mm ne moremo primerjati v celoti z ostalimi manjšimi
kalibri. Njeno delovanje je specifično in marsikomu uganka, kar se odraža na
zadetkih. Zaradi uporabnega dometa orožja bomo opisali vrste balistik in na
praktičnem primeru dokazali ali je balističen kalkulator dovolj natančen, da nam
zagotovi zadetek s prvim strelom na tarčo. Na primeru bomo tudi sestavili tablico z
balističnimi podatki.
2 Metodološko-hipotetični del
2.1 Namen in cilji diplomskega dela
Namen diplomske naloge je predstaviti dejstva iz tuje in domače literature o uporabi
ostrostrelne puške, sestaviti literaturo, ki bo v pomoč ostrostrelcu, kateri je operater
na takšnem orožju in mu pomagati pri razumevanju orožja ter pri streljanju.
Cilj diplomskega dela je predstaviti ostrostrelno puško Slovenske vojske Hecate II in
opisati dejavnike potrebne za strel. Ugotovili bomo ali je balistični kalkulator, ki ga
imamo na razpolago, dovolj natančen z podatki za zadetek s prvim strelom in, ali se
je potrebno zanesti na drugačne načine pridobivanja le teh.
2.2 Hipoteze
Od ostrostrelca je potrebno pričakovati, da je prvi strel natančno tam, kjer je
predviden pred strelom. Pri svojem delu si lahko pomaga z podatki iz balističnih
tablic ali balističnega kalkulatorja. S konkretnim orožjem imamo že izkušnje,
-
9
pojavljajo pa se še vedno vprašanja, na katera je potrebno odgovoriti, da bomo lahko
prepričani v prvi strel.
Na podlagi izkušenj iz strelišča in pomanjkanja v slovenski literaturi, smo si postavili
naslednje hipoteze na katere bomo odgovorili:
Hipoteza številka 1: S kalibrom 12.7 mm lahko vojaški ostrostrelec strelja na
živo silo.
Hipoteza številka 2: Coriolisova sila vpliva na let krogle.
Hipoteza številka 3: Prvi izstreljen naboj je na tarči vedno nižje od vseh ki
sledijo.
Hipoteza številka 4: Orožje zadošča minimalnim standardom natančnosti za
ostrostrelno puško
Hipoteza številka 5: Balistični kalkulator nam poda natančne podatke za prvi
strel.
2.3 Metode
V diplomski nalogi bomo najprej uporabili deskriptivno metodo s študijem domače in
tuje literature. Skozi diplomsko nalogo se bomo osredotočili na dejstva, ki nam bodo
v pomoč potrditve hipotez in ter pri preizkusu na strelišču.
Za zbiranje lastnih podatkov in da bo raziskava čim bolj pristna, bomo opravili
praktičen preizkus, podatke zbrane iz deskriptivne metode bomo vpeljali na teren in
opravili praktičen preizkus na strelišču. Uporabili bom orožje PGM Hecate II. Na
podlagi strokovne literature in primera iz strelišča bomo potrdili ali ovrgli hipoteze.
3 Usposabljanje ostrostrelcev v Slovenski vojski
3.1 Cilji programa
Škof (2012) ugotavlja naslednje:
“Sam program osnovnega vojaško-strokovnega usposabljanja za vojaka – VED –
A11103 – OSTROSTRELEC je nastal na podlagi programa usposabljanja
ostrostrelcev ameriške mornariške pehote »USMC Scout Sniper Course«. Omogoča
pa pridobivanje znanj in veščin, ki jih potrebuje vojak ostrostrelec za
opravljanje osnovnih nalog vojaške dolžnosti oz. poklica vojaka samostojno, v
sestavi ostrostrelskega para oz. skupine in v sestavi formacijskih enot.
-
10
Program je oblikovan iz potreb, ki izhajajo iz lastnosti vojaškega poklica v
sodobnih oboroženih silah in sodobnega bojišča ter zahtevajo dobro
usposobljenega posameznika, pripadnika oboroženih sil, dopolnjenih s pogodbeno
rezervo.
Na programu OVSU se vojakom zagotovi, da pridobijo dopolnjena teoretična in
praktična specialistična znanja, veščine in spretnosti za opravljanje bojnih nalog
ostrostrelca samostojno, v sestavi ostrostrelskega para oz. skupine in v sestavi
formacijskih enot v različnih bojnih, vremenskih in zemljiščih razmerah, podnevi
ter ponoči.
Vojaki pridobijo in razvijajo tiste sposobnosti in navade, ki jim omogočajo
opravljanje osnovnih nalog vojaške evidenčne dolžnosti oz. poklica rodu pehote
samostojno, v sestavi ostrostrelskega para oz. skupine in v sestavi formacijskih
enot v miru, vojni in pri nalogah zaščite in reševanja doma, ter v tujini.
Vzpostavi se osnovo, ki naj bi bila uporabljena in nadgrajena v drugih
izobraževalnih ustanovah SV, na vzgojnem področju po končanem OVSU. Pri
vojakih se razvijejo vojaške navade, vrednote in domoljubje, ter se naučijo, da
vzpostavljajo take odnose, ki ohranjajo dostojanstvo v hierarhičnih odnosih in
temeljijo na osebnem zgledu vsakega posameznika.
Cilj tega usposabljanja je, da se z dobro načrtovanim, dinamičnim in materialno
ustrezno podprtim usposabljanjem, ki ga izvajajo ustrezno usposobljeni
pripadniki SV, vojakom omogoči pridobitev ustreznega znanja ter pridobitev in
razvoj tistih veščin in navad, na podlagi katerih nato lahko opravljajo naloge
ostrostrelca v enotah SV (str. 11).”
3.2 Pridobitev naziva Ostrostrelec
Usposabljanja se udeležijo vojaki, ki že veljajo v enotah za dobre strelce. Predpogoj,
da vojak postane kandidat za ostrostrelca je tudi opravljeno urjenje za pripadnika
posebnih ali izvidniških enot Slovenske vojske. Po mesecu dni preverjanja osnovnih
vojaških veščin pričnejo s streljanjem na razdalje večje od 800 metrov. Pogoj za
naziv ostrostrelca je trimesečno urjenje iz streljanja in taktike. Streljanje poteka na
strelišču Bač kjer najprej strelci opravijo hladen strel. Da se razdalja do tarče
povečuje se strelci premikajo stran od tarč in na vsaki razdalji izstrelijo nekaj strelov
pod budnim očesom inštruktorja. Strelci so deležni tudi urjenja iz alternativnih
-
11
položajev, kot so stoječi, sedeči ali klečeči položaj. Usposabljanje konča približno
dve tretjini kandidatov (Zupan in Raičević, 2013).
Veščina, ki jo urijo na usposabljanju kandidatov za ostrostrelca je tudi zalezovanje.
Velik poudarek je na maskiranju, izbiri ognjenega položaja in opazovanju.
Zalezovanje pomeni, da se ostrostrelec zamaskiran neopaženo premakne na določeno
razdaljo do tarče, jo opazuje in postavi ognjeni položaj. Pri zalezovanju sodelujejo
tudi inštruktorji v vlogi tarče in za lociranje ostrostrelca uporabljajo daljnoglede.
Kandidati uporabljajo, za ta namen slepe naboje in so izločeni iz vaje, če ga
inštruktor opazi na poti do ognjenega položaja ali ob strelu. Ta veščina je pomembna
zaradi nalog kjer je ostrostrelec uporabljen samo kot opazovalec v sovražnikovem
območju (Raičević in Zupan, 2013).
Zaključna vaja na usposabljanju za ostrostrelca je trajala štiri dni. Kandidati so
morali opazovati iz opazovalnice dve lokaciji od koder so morali identificirati
sovražnika. Po izdanem ukazu so morali likvidirati sovražnika in se premakniti na kraj
pristanka helikopterja, ki jih je odpeljal na varno območje. Po uspešnem končanem
usposabljanju pridobijo kandidati naziv Ostrostrelec (Raičević in Zupan, 2013).
4 Splošno o ostrostrelni puški kalibra 12.7 mm
4.1 Sestavni deli ostrostrelne puške
Ostrostrelna puška je orožje z veliko natančnostjo zadetkov na razdaljah večjih od
klasičnega pehotnega orožja. Strelec lahko z njo deluje samostojno in ko takšno tudi
prenaša. Orožje ima zaradi streljanja na dolge razdalje nameščen strelski daljnogled
kot pripomoček za večjo natančnost.
1 MOA je minimalna natančnost policijske ostrostrelne puške zaradi preciznosti pri
strelu kjer so vpleteni talci. Ta 1 MOA je dovolj razumen standard tudi za vojaškega
ostrostrelca kateri mora delovati na tarče na večjih razdaljah (Plaster, 2006).
Kasneje bomo podrobneje razložili enoto MOA oziroma kotno minuto. Z izkušenj je
doseganje tega normativa precej relativno. Če streljamo na razdalji 100 metrov, je
sila preprosto ustvariti skupino zadetkov manjšo od ene kotne minute. S povečanjem
razdalje do tarče zvišuje tudi raztros zadetkov. Razlog za ta pojav so dejavniki
zunanje balistike ter napaka strelca zaradi položaja telesa bodisi nepravilnega
-
12
proženja orožja. Vsaka napaka, ki se nam zdi zanemarljiva ali je spregledana na
razdalji 100m, bo na 800 metrov popolnoma preusmerila zadetek.
Ostrostrelna puška je pri zadetkih natančnejša in ima manjši raztros nabojev na
tarči. Poznamo polavtomatske in repetirne puške, ki se razlikujejo po sistemu
polnjenja. Polavtomatske delujejo na principu odvoda smodniških plinov kjer se nov
naboj vsakič po izvršenem strelu zaklene v ležišče naboja, ter čaka na pritisk
sprožilca strelca. Repetirne pa delujejo samo z ročnim polnjenjem naboja v ležišče,
za kar je vsakič potreben strelčev premik ročice na orožju. Ta dva načina delovanja
se odražata v hitrosti streljanja ter dometu izstrelka, pri čemer ima repetirna puška
daljši domet, ker ne izgublja energije smodniških plinov za ponovno polnjenje
(Florjančič, 2013).
Ostrostrelec se lahko udeleži naloge v urbanem okolju, patrulji z vozili, pogozdenem
območju, na opazovalnici, kritju svoje enote, itd. Od vsake situacije se razlikuje tudi
izbira orožja. Če se ostrostrelec poda v pogozdeno območje, zamaskiran in
pripravljen zalezovati tarčo bo izbral repetirno orožje, ker je zasnova bolj učinkovita
in preprostejša, zaradi česar je posledično manj okvar. Če pa bo naloga patruljiranje
v vozilu, si bo ostrostrelec izbral polavtomatsko orožje, ki mu resda onemogoča
streljanje le na krajše razdalje, ampak bo imel privilegij hitrejšega udejstvovanja na
tarčo in kritje vozila.
Sodobne ostrostrelne puške so prilagojene strelcu tako, da je njegovo delo čim bolj
udobno. Za to poskrbi pištolski ročaj na katerem počiva strelčeva roka in je
oblikovana za trden oprijem. Zaradi specifičnosti streljanja na dolge razdalje imajo
puške nastavljiva kopita po dolžini in višini. Kopito se ob urjenju z orožjem nastavi
tako, da je lahko strelec dlje časa v položaju za strel in se njegovo telo ne napreza. S
tem bi spremenil namerilno točko in vplival na puško z silnicami ki bi ob strelu
zamaknile orožje.
Če se vrnemo k nastavitvi kopita, je vredno omeniti še opremo na ostrostrelcu. Če je
na nalogi v pogozdenem območju z maskirno obleko brez zaščitnih sredstev, kot je
neprebojni jopič, so nastavitve kopita drugačne od tistih s njim. Neprebojni jopič bi
se uporabil v urbanem okolju in nastavitev kopita bi se morala spremeniti, saj je
posledično glava bolj oddaljena od strelnega daljnogleda karbi povzročilo nepopoln
pogled čez okular.
-
13
Z leti se je na ostrostrelnih puškah kot tudi ostalem orožju pričelo dodajati vodilo
Picatinny rail, ki je v principu montažni sistem za dodatke na orožju. S tem je
mogoče na ostrostrelno puško dodajati strelne daljnoglede, infrardeče označevalce
ciljev, laserske sisteme oziroma daljinomere, ter vse ostale dodatke, ki imajo temu
primerno montažo za pritrditev na Picatinny rail.
Pogosti materiali pri izdelavi ostrostrelne puške, so plastične mase ter kovinski deli,
ki pripomorejo k manjši teži puške. Sestavni deli iz plastične mase so kopito in
pištolski ročaj, kovinski so pa zaklepišče, cev in nogice. Le te so pomembne zaradi
stabilizacije orožja na tleh in so nastavljive na primerno dolžino, kadar je to
potrebno zaradi terena. Napaka, ki se pojavlja pri streljanju kandidatov za
ostrostrelca je prisilno stabiliziranje orožja na način, da se strelec z ramo nasloni na
kopito orožja in s telesom zarine nogice v zemljo ter ostane naslonjen na puško.
Takšen položaj ni samo neugoden za strelca, ampak tudi za zadetek, saj je položaj
prisiljen in nesproščen.
Če smo do te točke opisovali tehnične značilnosti splošne sodobne ostrostrelne puške,
se bomo še dotaknili specifike puške kalibra 12.7mm. Na koncu cevi je v tem primeru
nepogrešljiva plinska zavora, ki lahko zmanjša odsun orožja tudi do 50 %. Zaradi
takšne plinske zavore je streljanje manj naporno kot v primeru, kjer bi ob strelu
orožje sunkovito potisnilo v strelčevo ramo z vso silo. Zavora služi tudi kot
usmerjevalec smodniških plinov ter razbijalo plamena in do precejšne mere prikrije
ostrostrelčev položaj.
Ameriška mornarica je ugotovila, da je plinska zavora ostrostrelne puške Barrett
zmanjšala odsun za 72 %. Da je zavora tako učinkovita se mora zaviranje pričeti še
pred izhodom izstrelka iz cevi. V cevi je pred strelom približno 262 kubičnih
centimetrov mirujočega zraka. V trenutku proženja in premikanja izstrelka se ta zrak
prične premikati s približno 890 m/s. Ta zrak bo zadel plinsko zavoro in skozi njo
potoval kot tudi smodniški plini za izstrelkom. Čeprav hladen zrak ni tako učinkovit v
zmanjševanju odsuna, kot so smodniški plini, vseeno vpliva na zmanjšan odsun. Plini
zmanjšajo odsun na način, da odvrnejo silo stran od strelčeve rame. Hladen zrak v
cevi ima enako funkcijo, četudi ni njegov učinek enako izrazit (Michaelis, 2000).
-
14
4.2 Zgodovina
Če hočemo razumeti na kakšen način je nastala ostrostrelna puška kalibra 12.7mm,
se moramo vrniti v čas 1. Svetovne vojne. Razumeti moramo, da se je prvotno ta
kaliber pojavil v mitraljezu in ni bil izkoriščen za namene kot so danes vse do
osemdesetih let prejšnjega stoletja.
V letu 1918 sta inženirja John Browning in Fred Moore dobila nalogo izdelati orožje
enako dobro kot je Francoski mitraljez M1914 11 mm. Odločila sta se izpopolniti svoj
model M1917 in mu povečati kaliber na 12.7 mm. Rezultat tega je bil model M1921.
To je prvi primer uporabe kalibra 12.7x99 mm v mitraljezu in nasploh (Staff Writer,
2015).
Model M1921 je imel vodno hlajeno cev, ki je omogočala dolge rafale ognja in
onemogočala pregrevanje cevi. Orožje je bilo polnjeno z nabojnikom povezanim s
členi. Ti naboji z kombinacijo mitraljeza so postali znani kot najbolj smrtonosni vseh
časov. Uporabljali so jih v mnogih vojskah po svetu in v neštetih konfliktih (Staff
Writer, 2015).
Nedolgo za tem je izšel model M1921A1, ki je bil izboljšana različica prejšnjega
modela. Ampak njegova zasnova se je zopet spremenila leta 1933 ko je podjetje Colt
izdalo model Browning M2, ki je sprva bil vodno hlajen ampak se je še v istem
desetletju začelo proizvajati model z zračno hlajeno cevjo ter kasneje s težjo cevjo
(Staff Writer, 2015).
Heavy Barrel je cev, ki je povišala število izstreljenih nabojev preden se je pregrela.
Model se je imenoval M2HB. Ampak ker to še vedno ni bilo dovolj in se je cev še
vedno lahko začela pregrevati so inženirji iznašli sistem hitro zamenljive cevi Quick
Change Barrel (QCB), ki je omogočal uporabniku enostavno menjavo cevi na orožju
(Staff Writer, 2015).
Model M2HB QCB se je obdržal v uporabi celotno 2. Sv. Vojno kot pehotno,
protiletalsko in letalsko orožje. Uporabljale so ga države kot so Anglija, Kanada,
Južna Afrika ter tudi Sovjetska Zveza (Staff Writer, 2015).
Po 2. Sv. Vojni se je mitraljez uporabljal v mnogih konfliktih po svetu, kot je vojna v
Koreji in v Vietnamu, ter ostalih manj znanih žariščih. V Vietnamu so vojaki iznašli
-
15
nov način uporabe mitraljeza in sicer kot ostrostrelno orožje. Mitraljez so opremili z
primernim daljnogledom, kar je v konfliktu najbolje izkoristil marinec Carlos
Hathcock ( Staff Writer, 2015).
Naboj 12.7x99mm se je izkazal zanesljiv v kombinaciji z protimaterialno ostrostrelno
puško. To prednost je dobro izkoristilo tudi podjetje Barrett, ki je najbolj znano po
svojem modelu polavtomatske ostrostrelne puške M82A1, katero so posvojile mnoge
vojske po svetu zaradi njene učinkovitosti (Staff Writer, 2015).
4.3 Definicija
Za razumevanje uporabe naše puške moramo poiskati njeno pravilno definicijo, saj
obstaja več vrst pušk v Slovenski vojski.
Za velikokalibrsko puško velja, da uporablja naboje velikega kalibra s premerom 12,7
mm. Če pa poiščemo izraz ostrostrelna puška velikega kalibra, ugotovimo, da je to
»ostrostrelna puška, pri kateri se uporablja strelivo velikega kalibra, namenjena
uničevanju pomembnih živih ciljev na razdaljah do 1500 m, zaradi močnega streliva
tudi izjemno prebojna« (Ministrstvo za obrambo, 2009: 44).
4.4 Zakonska uporaba kalibra 12.7mm v Slovenski vojski
Najprej definirajmo, v katerih primerih lahko vojak uporabi orožje. Zakon o obrambi
(ZObr), v 51. členu o uporabi orožja navaja:
»(1) Vojaška oseba lahko uporabi orožje pri opravljanju stražarske, patruljne,
požarne ali druge podobne službe, če ne more drugače:
- zavarovati življenja moštva, ki ga varuje;
- odvrniti napada na objekt ali druga sredstva, ki jih varuje;
- odvrniti napada na objekt ali druga sredstva, ki jih varuje;
(2) Vojaške osebe, ki službo opravljajo pod neposrednim vodstvom nadrejenega,
smejo orožje uporabiti le po njegovem povelju.
(3) Vojaške osebe pri opravljanju bojnih nalog uporabljajo orožje po pravilih za bojno
delovanje.
(4) V skladu s prejšnjim odstavkom ravna tudi poveljstvo ali enota, ki je napadena v
miru« (Zakon o obrambi, 2004).
-
16
Ključnega pomena za delovanje ostrostrelca z kalibrom 12.7mm ali kakšnim drugim
orožjem je načelo sorazmernosti. Načelo od nas zahteva, da izgube, ki nastanejo v
vojaški akciji niso prekomerne v razmerju do pričakovane prednosti. Predstavlja
zvezo med načeloma vojaške nujnosti in humanosti (Ambrož, Sancin in Švarc, 2006).
Ugotovili smo, da je uporaba ostrostrelne puške 12.7mm v Slovenski vojski dovoljena
za uničevanje žive sile in materialnih sredstev ampak le po načelu sorazmernosti.
4.5 Ostrostrelne puške
4.5.1 Barrett M82A1
Leta 1982 je Američan Ronnie Barrett izumil prvo puško kalibra 12.7mm, ki jo je
imenoval M82. Prvih 100 kosov orožja je kupila Švedska vojska leta 1989 ter leto za
tem še 125 kosov Ameriška vojska, ter marinci. Za nakup so se odločili, ker se je
pričela operacija Zalivski vihar v Iraku. Puška je še danes z nekaj modifikacijami ena
najbolj znanih polavtomatskih orožij tega tipa na svetu (Barrett, 2016).
Namen modela M82A1 je preciznost na dolgih razdaljah in moč, ki daje strelcu
kontrolo nad območjem na bojišču. To je taktično orožje s daljšim učinkovitim
dometom, kot ostale puške. Za vse modele proizvajalca Barrett velja, da nudijo
posebne zmožnosti zahvaljujoč kalibru 12.7 mm (Burgreen, 2016)
Barrett je po predstavitvi prvega modela M82 v osemdesetih letih nadaljeval s
razvojem ter leta 1986 predstavil model M82A1. Po uspehu prodaje Švedski vojski je
sledil ponoven uspeh med leti 1990 in 1991, ko je Ameriška vojska kupila precej
kosov M82A1 modelov med operacijami Puščavski vihar in Puščavski ščit v Kuvajtu in
Iraku. 125 kosov ostrostrelnih pušk je bilo prvotno kupljenih za Marince, sledila so še
ostala naročila za kopensko vojsko in zračne sile. M82A1 je znana za uničevanje
materialnih sredstev in eksplozivnih sredstev. Dolg učinkovit doseg v kombinaciji s
visoko energijo izstrelka in pravim strelivom ustreza uničevanjem tarč kot so radarji,
tovorna vozila, mirujoča zračna plovila itd. M82A1 se lahko uporabi tudi za
nevtralizacijo sovražnih ostrostrelcev ali kriminalcev na daljših razdaljah ali kadar so
tarče v kritju (Popenker, 2016).
Nadaljni razvoj je vodil tudi k modelu M82A1M. Kupljena iz strani Ameriških Marincev
se razlikuje od modela M82A1 v tem, da ima nameščeno daljšo Picatinny letev,
-
17
zadnjo nogico na kopitu, lažji mehanizem ter odstranljive sprednje nogice in plinska
zavora. Ostrostrelne puške družine M82 je kupilo vsaj 30 držav kot so Belgija, Danska,
Finska, Francija, Grčija, Italija, Mehika, Portugalska, Savdska Arabija, Španija,
Švedska, Turčija, Velika Britanija in ostale, za policijske in vojaške namene. M82 je
popularen pri športnih strelcih, ki dosegajo precizne rezultate tudi na 900 metrov in
dlje (Popenker, 2016).
Omenimo lahko, da je puška M82A1 bila leta 2002 uporabljena kot platforma za
ekperimentalno orožje. Na njo je bila nameščena krajša cev kalibra 25 mm, s katero
so streljali podzvočne eksplozivne izstrelke razvite posebej za ta prototip. Preizkus
je pokazal, da je bilo orožje zelo učinkovito vendar je bil odsun premočen za
človeško telo (Popenker, 2016).
M82 deluje na principu odsuna orožja, kratkega trzanja cevi in je polavtomatsko
orožje. Ko je naboj izstreljen orožje sune nazaj za približno 25 mm medtem, ko je v
ležišču naboja zaklenjen zaklep. Ko orožje sune nazaj, se zaklep odklene in pomakne
v celoti nazaj kjer medtem izvrže tulec. Vzmet potisne zaklep iz zadnjega položaja
naprej proti cevi, do katere med potjo pobere naboj iz nabojnika in ga potisne v
ležišče naboja kjer se tudi zaklene (Popenker, 2016).
Nabojnik je izdelan iz zgornjega in spodnjega dela. Cev ima po dolžini od zunaj
vrezane žlebove zaradi doseganja manjše teže in hitrejšega hlajenja in na koncu
nameščeno plinsko zavoro. Ta je bila na zgodnjih modelih okrogle oblike kasneje jo
je pa nadomestila trikotna. M82A1 modeli so opremljeni s montažo za strelni
daljnogled in zložljivimi mehanskimi merki. Vsi modeli imajo nameščeno tudi ročico
za prenašanje in zložljive sprednje nogice. Kopito je obloženo s mehkim materialom
za večjo absorpcijo odsuna ob strelu. Orožje je mogoče s temu namenjeno montažo
namestiti na podstavek za mitraljez. Prenašanje je mogoče s priloženim pasom
ampak je zaradi teže orožja in dolžine to precej oteženo (Popenker, 2016).
Streljanje s standardnim vojaškim strelivom je precej nenatančno. Tudi s match
grade strelivom ima orožje težave s zadetki v skupini širine 1MOA ker je sestavljeno
iz preveč premikajočih delov. Orožje je kljub temu učinkovito za uničevanje
materialnih sredstev zaradi polavtomatskega načina delovanja in desetih nabojev v
nabojniku (Ewing, 2014a)
-
18
Ameriška vojska je imenovala M82A1 model kot svojo ostrostrelno puško za posebne
namene. Uradno ime za model se imenuje XM107. Maksimalen učinkovit domet na
materialne tarče je 1500 metrov in 1000 metrov na živo silo (Ewing, 2014a).
Tehnični podatki Polavtomatske ostrostrelne puške Barrett M82A1 (Barrett, 2009):
Kaliber .50 BMG (12.7 x 99mm)
Režim delovanja Polavtomatsko
Teža 13.6 kg
Dolžina 145 cm
Dolžina cevi 74 cm
Korak navoja 1:15
Kapaciteta nabojnika 10 nabojev
Slika 1: Ostrostrelna puška Berrett M82A1 (vir: Hunting and Defence, 2015)
4.5.2 Accuracy International AX 50
Leta 1987 so v Angliji ustanovili podjetje Accuracy international, katerega
ustanovitelji so bili Malcolm Cooper, Dave Caig in Dave Walls. Leta 1985 je Angleška
vojska opravila manjši nakup modelov ostrostrelne puške Precision Marksman
7.62mm, ter kasneje po obsežnem testiranju leta še 1212 kosov modela L96A1. S tem
je postal Accuracy International glavni dobavitelj ostrostrelnih pušk 7.62 mm v tistem
obdobju ter tudi v prihajajočih letih (Accuracy Interantional, 2015a).
Ostrostrelna puška ima 68.6 cm dolgo prosto plavajočo cev in nabojnik s petimi
naboji. Kopito se zloži v levo kar zmanjša dolžino puške. Korak navoja v visoko
natančno izdelani cevi iz nerjavečega jekla je 1:15. Hitrost izstrelka pri ustju cevi je
po podatki proizvajalca 823 m/s. Plinska zavora je navita na cev in pritrjena s dvema
-
19
vijakoma. Z leti je Accuracy International eksperimentiral s različnimi oblikami
plinskih zavor in trenutna zasnova s tremi komorami se je izkazala za najbolj
učinkovito. Kljub temu ima eno pomanjkljivost, ob strelu dvigne v zrak dosti prahu iz
tal in je s taktičnega vidika precej neustrezna. Ta težava se reši z montažo dušilca in
dodatnimi ukrepi pred dvigom prahu (Grine, 2016).
AX 50 ima nameščen dvostopenjski sprožilec, ki je predhodno nastavljen na 1.8 kg
sile proženja ampak ima s nastavitvijo razpon med 1.5 in 2 kg. Sprožilec je mogoče
nastaviti le s pomočjo usposobljene osebe iz podjetja Accuracy International.
Sprožilni mehanizem je mogoče odstraniti brez da bi posegali v zaklepišče kar, je
priročna funkcija pri čiščenju (Grine, 2016).
AX 50 je zelo dobro zasnovano orožje. Prednji ročaj za nošnjo je ravno na težišču
puške, varovalka je uporabna za levičarje in desničarje, ter nastavljiva sila proženja
dokazujejo, da so v podjetju pomislili tudi na malenkosti. Celo vogali orožja so
zaobljeni, da deluje orožje bolj »udobno«. Kopito ima nastavljivo ličnico, da si lahko
strelec nastavi primerno višino očesa glede na strelni daljnogled, ker je kopito tudi
nastavljivo po globini pa mu lahko oko tudi približamo ali oddaljimo. Picatinny letev
je mogoče premikati po zaščiti cevi, ki je namensko naluknjana za različne montaže
(Grine, 2016).
Grine (2016) ugotavlja, da je 30.5 cm dolg, 30 mm širok in 1.2 kg težek zaklep
izvrstno izdelan in omogoča lahkotno repetiranje. Pri nekaterih ostrostrelnih puškah
12.7 mm kalibra se zaklep prične zatikati in je potrebno dosti sile za izmet tulca.
Varnostni dodatek na orožju so tudi točke na zaklepu in ležišču naboja, ki so zalite s
plastično maso. Skozi te točke se sprosti smodniški plin, če bi nastal prevelik pritisk
(Grine, 2016).
Cena, ki se giblje v Sloveniji trenutno za model AX 50, brez strelnega daljnogleda je
9.790 € (Artekcenter, 2016).
-
20
Tehnični podatki modela AX 50 (Accuracy International, 2015):
Kaliber .50 BMG (12.7 x 99mm)
Režim delovanja Repetirka
Teža 12.5 kg
Dolžina 137 cm
Dolžina cevi 68. 6cm
Korak navoja 1:15
Kapaciteta nabojnika 5 nabojev
Slika 2: Ostrostrelna puška Accuracy International AX50 (vir: Accuracy International, 2015b)
4.5.3 Steyr HS .50M1
Podjetje je nastalo v Avstriji leta 1864. Po koncu 2. Sv. Vojne je podjetje s
dovoljenjem zveznih sil leta 1950 ponovno pričelo z proizvodnjo. Prvi SSG 69 model
ostrostrelne puške je bil predstavljen leta 1969 .To je bila prva ostrostrelna puška
tega podjetja, ki se je takrat že imenovalo Steyr Mannlicher (Steyr Mannlicher,
2015a).
Ostrostrelna puška HS .50 je bila javnosti predstavljena leta 2004. Steyr je prvotno
izdeloval to orožje specifično za kaliber 12.7 mm ampak, ko se je uvedla prepoved
zanj za državljane Avstralije in Kalifornije, so pričeli tudi s izdelavo za kaliber 11.65
mm. Steyr HS .50 strelja na principu posamičnih strelov s repetiranjem in s pomočjo
integriranih nožic. Sila proženja je nastavljena na 2 kg, vendar jo je možno tudi
zmanjšati. Tako kot ostala orožja je kopito popolnoma nastavljivo. Cev orožja je
dolga 83.8 cm in ima od zunaj na prvi polovici izdolbene žlebove za hitrejše hlajenje.
Razbijalo plamena in Picatinny letev sta standarden dodatek, manjkajo pa sicer
kovinski merki. Ko se orožje razstavi je dolgo 91 cm, strelni daljnogled pa ostane ob
tem pritrjen na cev in orožja nam ni potrebno ponovno pristreljevati. Plinska zavora
povzroči precej pritiska na obeh straneh orožja, zaradi česar morajo osebe, ki stojijo
-
21
zraven poskrbeti za dodatno zaščito sluha. Pok je glasnejši od Barrett ali ArmaLite
kalibra 12.7 mm (Murphy, 2014).
Steyr HS .50 je postala znana, ko je prišlo do odkritja, da je podjetje Steyr prodalo
500 kosov orožja Iranu leta 2005. Ostrostrelna puška je bila zasledena kasneje v
Iraku. S strani medijev je bilo poročano, da je bil 45 dni po odposlani pošiljki z njim
ubit ameriški vojak. Ameriške sile so kasneje v svojo posest pridobile čez 100 kosov
tega orožja v Iraku. Puška je naprodaj v združenih državah Amerike za okoli 4400
dolarjev (4028 €) (Murphy, 2014).
Steyr HS .50 strelja s posamičnimi streli, ampak nima možnosti vstavitve nabojnika v
orožje. Naboj je treba posamično vstavljati v ležišče s vsakim strelom. Po
posvetovanju z uporabniki se je podjetje Steyr odločilo dodati nabojnik in s tem
omogočilo hitrejše polnjenje. Ostrostrelna puška s eno izmed najdaljših tovarniško
izdelanih cevi za ta kaliber je pridobila stranski uvodnik nabojnika s petimi naboji ter
novo ime, HS .50M1 (Fontcuberta, 2010).
Tehnični podatki HS .50M1 (Steyr Mannlicher, 2015b):
Kaliber .50 BMG (12.7 x 99mm)
Režim delovanja Repetirka
Teža 14.2 kg
Dolžina 148 cm
Dolžina cevi 91 cm
Kapaciteta nabojnika 5 nabojev
Slika 3: Ostrostrelna puška Steyr HS .50M1 (vir: Small Arms Defense Journal, 2014)
-
22
4.5.4 Armalite AR-50
Podjetje Armalite je bilo ustanovljeno v Združenih državah Amerike leta 1954.
Armalite je licenco za avtomatsko puško AR-15 ponudilo podjetju Colt, katero je s
letom 1964 uspešno prodrlo v Ameriško vojsko in ji pričelo dobavljati AR-15 model.
Ta je postal osnovna oborožitev, ki se je obdržala v različnih oblikah do danes.
Podjetje je imelo vzpone in padce in od leta 1999 proizvaja tudi ostrostrelno puško
12.7 mm kalibra imenovano AR-50.
AR-50 je repetirna ostrostrelna puška, ki se polni s 12.7 x 99 mm nabojem. Da je
mogoče streljati s tako velikim nabojem je vse na puški večjih dimenzij. Teža
sestavljene je 15 kg in s 76 cm dolgo cevjo celotna puška doseže 152 cm dolžine.
Zaradi transporta lahko puški odstranimo kopito in zmanjšamo dolžino na 127 cm.
Zaradi teže in močnega odsuna orožja pri streljanju se pojavi težava pri namestitvi
dovolj trpežnih sprednjih nogic, ki bi obdržale orožje usmerjeno na tarčo.
Proizvajalec je zato poskrbel za masivne sprednje nogice in dovolj veliko razbijalo
plamena za zmanjšanje odsuna (Leghorn, 2011).
Montaža za strelni daljnogled je nad zaklepiščem. Kopito ima nastavljivo ličnico, ki
se nastavi na ustrezno višino s pomočjo vijakov za boljši pogled očesa skozi strelni
daljnogled. Poskrbljeno je tudi za nastavitev kopita po globini. Polnjenje poteka
gladko, pomikanje zaklepa je lahkotno razen ob zaklepanju naboja v cev prihaja do
nekaj odpora. Izvlečnik in izmetalo tulca delujeta brez težav saj izmečeta vsak tulec
na isto mesto zraven puške (Leghorn, 2011).
Glede na velikost kalibra bi lahko pričakovali precejšen odsun, ampak dejansko ni
tako močan. Sunek se čuti kot rahel potisk zaradi gumijaste obloge na kopitu tako po
šestdesetih strelih ni čutiti posledic na rami. Lahko pa trdimo, da je orožje težko
prenašati saj je za 15 kilogramov teže kriva cev, ki je dodatno odebeljena, da ne
prihaja do deformiranja zaradi streljanja (Leghorn, 2011).
Tehnični podatki ostrostrelne puške Armalite AR-50 (Armalite, 2016):
Kaliber .50 BMG (12.7 x 99mm)
Režim delovanja Repetirka
Teža 15 kg
Dolžina 152cm
-
23
Dolžina cevi 76 cm
Kapaciteta nabojnika nima nabojnika
Slika 4: Armalite AR-50 (vir: Armalite, 2016)
4.6 Ostrostrelna puška PGM Hecate II
V letu 2005 se je pričela integracija Slovenske vojske v vojaško strukturo Nata. S
srednjeročnim obrambnim programom 2005-2010 so se postavili cilji in naloge za
razvoj obrambne zmogljivosti (Ministrstvo za obrambo, 2006).
Leta 2005 se je podpisala pogodba, ki zagotovila izvajanje projekta Bojevnik 21.
stoletja. V okviru tega projekta se je dobavilo tudi ostrostrelno puško 12.7 mm
(Ministrstvo za obrambo, 2006).
Ostrostrelna puška 12,7 mm Hecate II, učinkovito deluje na zelo oddaljene tarče. Je
repetirno orožje s prosto plavajočo cevjo ter učinkovito plinsko zavoro, ki močno
zmanjša povratni sunek. Puška se polni z nabojnikom kapacitete za sedem nabojev.
Ima tudi nastavljivo kopito po višini in dolžini ter preklopno tretjo nožico. Orožje
izdeluje francosko podjetje PGM Precision, ki je pod okriljem koncerna FN Herstal.
Puška je opremljena z nočno namerilno napravo Night Force (Ministrstvo za obrambo,
2006a).
4.6.1 Tehnični podatki
Tehnični podatki ostrostrelne puške Hecate II (Ministrstvo za obrambo, 2006a):
Dimenzije:
dolžina – raztegnjeno kopito 1439 mm
dolžina – stisnjeno kopito 138 6 mm
dolžina – brez kopita 1120 mm
širina – z vstavljenim zaklepom 116 mm
višina podlage do osi cevi (min/max) 285/375 mm
-
24
Masa:
puška s praznim okvirjem, brez daljnogleda 15,3 kg
cev 4,38 kg
okvir (prazen/poln) 0,59/1,44 kg
Ostali podatki:
dolžina cevi 700 mm
število žlebov 8
korak in smer ožlebljenja 15'', desna
princip delovanja valjasti zaklep,
posamični streli
sila proženja 14-22 N
kapaciteta okvirja 7
kaliber 12,7 x 99 (.50 BMG)
efektivni domet do 1800 m
Slika 5: Ostrostrelna puška Hecate II (vir: Ministrstvo za obrambo, 2016)
4.6.2 Delovanje
Ministrstvo za obrambo (2006a) ugotavlja:
“Ostrostrelna puška HECATE II je repetirno orožje, torej je vse operacije
potrebno izvajati ročno. Med pomikom zaklepa nazaj (že med obračanjem
navzgor) se napne udarna igla, izvleče tulec (ali naboj) iz ležišča naboja v cevi,
izmetalo pa ga med pomikom zaklepa nazaj izvrže. Iz napolnjenega okvirja
vzmet okvirja potisne navzgor nov naboj. Zaklep ga med pomikom naprej pobere
-
25
in potisne v ležišče naboja v cevi. Ob koncu pomika zaklepa v sprednji položaj,
se ta zavrti v desno, trije zobje na čelu zaklepa pa se zaklenejo v zaklepni
vložek, ki je vstavljen v zadnji del cevi. S pritiskom na sprožilec se sprosti
napenjalo, ki ga dotlej v napetem položaju zadržuje zaskočka. Napenjalo se
torej skupaj z udarno iglo naglo pomakne naprej, vrh udarne igle se zaleti v
netilko naboja, nakar pride do vžiga. Zaklep ostane »zaklenjen«. Z odpiranjem
zaklepa spet napnete udarno iglo in postopek se ponovi (str. 11).”
4.6.3 Strelni daljnogled
Na puški, ki jo opisujemo, je nameščen strelni daljnogled NXS, Avstralskega
proizvajalca Nightforce. Naprava je bila razvita za orožja ameriške vojske ki
premorejo streljati na dolge razdalje. Model 5.5-22 Nightforce NXS omogoča visoko
povečavo ter nastavitev 100 kotnih minut po elevaciji (Nightforce, 2016).
Strelni daljnogled je pritrjen na puško z vijaki v montažo. Priporočljivo je, da se
vijaki pred pritrjevanjem namažejo z lepilom za vijake, saj je s tem zmanjšana
možnost poškodbe optike, če popustijo ob konstantnih sunkih zaradi streljanja.
Poglejmo si tehnične podatke o daljnogledu (Ministrstvo za obrambo, 2006b):
Povečava 5.5-22x
Premer objektiva 50 mm
Premer izhodne pupile 9.1 mm pri povečavi 5,5x
2,3 mm pri povečavi 22x
Vidno polje 5,33 m pri povečavi 5,5x/91,4 m
1,43 m pri povečavi 22x/91,4 m
Oddaljenost očesa od okularja 95 mm
Območje nastavitve 100 kotnih minut (MOA) po elevaciji
60 kotnih minut (MOA) po smeri
Vrednost »klika« 0,25 kotne minute (MOA)
Premer tubusa 30 mm
Premer okularja 36 mm
Dolžina montaže 168 mm
Masa 879 g
Skupna dolžina 384 mm
Namerilni ris mil-dot
-
26
Slika 6: Strelni daljnogled Nightforce NXS 5.5-22x50
(vir: Hunting Illustrated, 2016)
Strelni daljnogled ima za nastavitve po smeri ter elevaciji bobna na katerih je
vrednost enega klika ¼ kotne minute (1/4 MOA=7,25 mm). To pomeni, da štirje kliki
znesejo vrednost polne kotne minute, kotna minuta na razdalji 100 m pa premakne
zadetek za 2,9 cm (Ministrstvo za obrambo, 2006b).
Merske enote na strelnem daljnogledu so prilagojene ameriškemu imperialnemu
sistemu. Ker so nam bolj domače evropske enote, bomo zaokrožili nastavitve na
optiki, da bo računanje enostavnejše. 1 klik bo na 100 m predstavljal 7,5 mm. Tudi
kotna minuta bo na 100 m predstavljala 3 cm (Strelni daljnogled Nightforce, 2006).
Puščice na bobnih nam nakažejo v katero smer hočemo narediti popravek. Če hočemo
zadetek višje, moramo boben za elevacijo vrteti v smeri puščice U - gor. Če hočemo
zadetek prestaviti v desno, moramo boben za smer vrteti v smeri puščice R – desno
(Ministrstvo za obrambo, 2006b).
Namerilni ris MIL-DOT v daljnogledu služi za namerjanje, ocenjevanje razdalje in
iskanje cilja.
Slika 7: Namerilni križ MIL-DOT (vir: Ministrstvo za obrambo, 2006b)
-
27
Namerilni ris mil-dot je nekajkrat nameščena referenčna točka na namerilnem risu.
Namerilni ris na tem strelnem daljnogledu so votle pike, ki za razliko od običajnih ne
pokrijejo celega cilja. Pike so med sabo v razdalji enega tisočita, kar predstavlja
vrednost 10 cm na razdalji 100 m (Strelni daljnogled Nightforce, 2006).
Da izračunamo razdaljo do cilja (d) potrebujemo dimenzije objekta (v metrih), ki ga
opazujemo (h) in kot (t), ki ga cilj oklepa v tisočitih.
Kot, ki ga oklepa cilj izmerimo s pomočjo oznak v namerilnem risu.
Slika 8: Pika v namerilnem risu MIL-DOT
(vir: Ministrstvo za obrambo, 2006b).
Slika 9: Del namerilnega risa MIL-DOT, 1 tisočit predstavlja 10 cm na razdalji 100 m
(vir: Ministrstvo za obrambo, 2006b).
Razdalja, ki jo izračunamo s formulo velja sami 22 kratni povečavi (v primeru našega
strelnega daljnogleda). Če širino merimo na 11 kratni povečavi moramo deliti
1000 t
h d
1 tis 1 tis 1 tis 1 tis
5 tis
-
28
rezultat iz formule s 2 in če ga merimo z 5.5 kratno povečavo pa delimo razdaljo s 4
(Ministrstvo za obrambo, 2006b).
Merjenje z namerilnim križem je mogoče v primeru, ko so nam že znane dimenzije
objekta. Za lažje delo predhodno pridobimo informacije o najpogostejših objektih in
predmetih v naravi. To so naprimer dimenzije oken in vrat na hišah, električni
drogovi, opozorilne table v prometu, najpogostejša vozila itd.
4.6.4 Strelivo
Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:
“Strelivo se izdeluje v serijah, zato ima vsaka serija svojo številko, ki je navadno
odtisnjena na škatli. Ostrostrelec mora poznati številko serije, kajti vsaka serija
se malo razlikuje od druge. Ko proizvajalec spremeni samo eno komponento,
hkrati spremeni tudi številko serije. Ni nenavadno, da ostrostrelec opazi razliko
med različnimi serijami streliva, čeprav je strelivo enako in od istega
proizvajalca. Ostrostrelec zato zapisuje številko serije in razlike med njimi za
poznejšo referenco (str. 109).”
Strelivo, ki ga najpogosteje uporabljamo z ostrostrelno puško Hecate II, je od
proizvajalca Nammo. Podjetje izdeluje »Match Grade« strelivo, kar pomeni, da ima
višjo toleranco in večjo natančnost od ostalih nabojev. Takšen naboj lahko stane tudi
do desetkrat več kot navaden, saj je proizvodnja, testiranje ter nadzor kvalitete na
višji ravni. Če hočemo da so naši zadetki natančni, moramo uporabljati »Match
Grade« strelivo.
Naboj, ki ga bomo bolje opisali, se imenuje NM241 Match Grade in je kvalificiran iz
strani podjetja Nammo. Poleg naše PGM Hecate II ostrostrelne puške se uporablja
tudi za puško Barrett M82, Steyr .50, Accuracy International AX-50 ter mnoge ostale.
Tehnični podatki o strelivu (Nammo, 2015):
Teža zrna 46g
Hitrost 903m/s
Največji raztros
-
29
označevalen izstrelek, infrardeči izstrelek viden ponoči le z nočnogledom, prebojni
izstrelek z močjo prestreliti 22 mm debelo neprebojno jeklo na 900 metrih,
prebojno-označevalni itd.
4.7 Pripomočki ostrostrelnega para
Da se lahko ostrostrelni par učinkovito usposablja na strelišču potrebuje za to
posebno opremo. Če bi se par odpravljal na nalogo bi imel pripravljenih več
pripomočkov in opreme. V naslednjih vrsticah bomo opisali le tisto, ki jo uporabljata
na strelišču.
4.7.1 Spektiv Leupold 12-40 x 60 mm Mark 4 Tactical
S spektivom Mark 4 prepoznavamo cilje, usmerjamo zadetke z popravki, ocenjujemo
razdaljo ter sledimo izstrelku. Spektiv je gumificiran, kar ga ščiti pred poškodbami.
Poleg dobrih optičnih lastnosti je tudi kompakten, lahek in ima možnost menjave
povečave. V spektivu je namerilni križ mil-dot (Vodopivec, 2011).
Splošne lastnosti so (Vodopivec, 2011):
neprepustno ohišje
spektiv je polnjen z dušikom (preprečuje zameglitev)
popolnoma zaščiteno ohišje
robustnost
visoka ločljivost
štirikratna prevleka leč
Spektiv ima nameščen tudi gumijasto školjko. Ta omogoča opazovanje z očali, brez
da bi jih snemali, saj se leča nasloni na gumo. Velikost povečave nastavljamo z
bobnom kateri je v ta namen številčno označen. To je večji del, ki ga lahko
obračamo na spektivu. Med njim in očesom je tudi boben, ki služi nastavitvi ostrine.
-
30
Slika 10: Spektiv Leupold 12-40 x 60 mm Mark 4 Tactical
(vir: Ewing, 2014b)
4.7.2 Balistična aplikacija
Programsko opremo v obliki aplikacij za pametne telefone in tablične računalnike
uporabljamo v pomoč pri streljanju na dolge razdalje. Uporaba teh aplikacij je sila
enostavna in primerna za športne strelce in lovce. Aplikacija nam s določanjem
elevacijske krivulje, premikom izstrelka zaradi vetra, kinetične energije izstrelka na
tarčo in časom leta nudi podatke o popravkih na strelskem daljnogledu pred strelom
na tarčo. Ker nam aplikacija nudi tudi vnos podatkov o poljubnem strelivu, orožju
vremenu ter strelskem daljnogledu, so podatki še toliko natančnejši.
V našem primeru bomo uporabljali aplikacijo Strelok Pro, ki nam omogoča vnos
podatkov o ostrostrelni puški, naboju, vremenskih razmerah, smeri ter moči vetra,
naklon do tarče, ter informacije o strelskem daljnogledu in namerilnem križu. Da so
podatki še natančnejši pri streljanju na dolgih razdaljah, ima aplikacija možnost
vnosa azimuta do tarče in zemljepisne širine za izračun Coriolisovega efekta. Dodamo
lahko tudi temperaturo smodnika v naboju. Z bluetooth brezžično povezavo se lahko
povežemo z ročno meteorološko napravo, ki v realnem času prenaša podatke o
vremenu v aplikacijo. Čeprav smo tako tehnološko podprti, ne smemo zanemariti
dejstva, da v taktični situaciji ne moremo vedno uporabiti teh pripomočkov, ampak
se lahko zanesemo le na izkušnje, katere ne moremo pridobiti z tehnologijo.
-
31
Slika 11: Balistična aplikacija Strelok Pro v povezavi s Kestrel 4500 (vir: Strelok Pro, 2016)
4.7.3 Vremenska postaja Kestrel 4500 NV
Med streljanjem bomo uporabljali ročno vremensko postajo proizvajalca Kestrel. Z
njeno pomočjo bomo natančneje pridobili podatke o moči vetra, vlagi v zraku,
zračnem pritisku in temperaturi. Ti podatki se bodo prenesli preko bluetooth
brezžične povezave v balistično aplikacijo Strelok Pro na pametnem telefonu.
Slika 12: Ročna vremenska postaja Kestrel 4500 NV z balističnim kalkulatorjem in Bluetooth
brezžično povezavo (vir: Midway USA, 2016)
5 Balistika
5.1 Splošno o balistiki
Izraz balistika se navezuje na izstrelitev izstrelka skozi atmosfero do točke, ki jo
želimo zadeti. Ta proces vsebuje elemente od pritiska na sprožilec, vžiga netilke
naboja, gorenje smodnika, pot izstrelka po cevi, let izstrelka v zraku in stika s tarčo.
5.2 Notranja balistika
-
32
Izraz notranja balistika uporabljamo zaradi celotnega procesa, ki se dogaja v orožju.
Povzeli bomo glavne dejavnike notranje balistike, od proženja netilke do izstopa
krogle iz cevi.
5.2.1 Netilka
Netilka je prvi pomemben element vžiga naboja. Z vžigom začne potekati proces
notranje balistike. Najpogostejše so netilke vrste Boxer in Berdan (Vodopivec, 2011).
5.2.2 Smodnik
Poznamo dve vrsti smodnikov. Enobazni ter dvobazni smodnik. Vsi sodobni smodniki
imajo tri vrste oblik: luske, kroglice in cevasto obliko.
Temperatura smodnika vpliva tudi na hitrost izstrelka, ter domet. Ko je strelivo na
direktni sončni svetlobi, se smodnik segreje, kar poveča hitrost izgorevanja. To vpliva
na nekaj dodatnih m/s pri izstopu izstrelka (Vodopivec, 2011).
5.2.3 Pritisk
Pritisk v cevi bi v najboljšem primeru bil največji tik preden izstrelek zapusti cev. Za
največjo hitrost izstrelka bi morala biti cev tako daljša, kot je na našem orožju. Naša
cev je krajša zaradi lažjega rokovanja (Vodopivec, 2011).
5.2.4 Naboj
Naboj ima štiri namene (Vodopivec, 2011):
Kot »embalaža«, v kateri so smodniško polnjenje, izstrelek in netilka
Po vžigu smodniškega polnjenja tulec omogoča, da se pritisk širi v vse
strani
Zagotavlja zračnost (tulec omogoča natančno lego naboja v ležišču z
vsemi tolerancami)
Zagotavlja vedno enako postavitev v ležišču naboja
5.2.5 Cev
Cev v puški je ožlebljena. Ob proženju se prične izgorevanje smodnika v tulcu in
naboj se začne premikati. Izstrelek se ureže v rise in v tem trenutku je temperatura
v zaklepišču od 1900 ºC kar posledično povzroča korozijo, ki pripomore k
nenatančnosti orožja (Vodopivec, 2011).
-
33
Na cev delujejo različne vrste vibracij. Vzdolžne vibracije povzroča vtiranje izstrelka
v cev. Vertikalne vibracije, ki jih povzroča odsun ob strelu. Stranske vibracije,
katerih krivci so ušesca na zaklepu ter torzijske vibracije, ki jih povzroča utiranje
izstrelka v cevi, ampak se odražajo po »odbijanju« po cevi, preden predenj zapusti
cev (Vodopivec, 2011).
Vodopivec (2011) je ugotovil, da na notranjo balistiko vplivajo tudi izstrelki in
njihova pot po cevi. Izstrelek se prične vrteti okoli vzdolžne osi, ker se ureže v
žlebove. Najbolj na natančnost vpliva obrat žlebov v cevi. Ta obrat zasuče izstrelek
po vzdolžni osi za 360º. Korak 1 : 10 pomeni, da je izstrelek naredil obrat, ko je
prepotoval razdaljo 10 inčev (25.4 cm). Izstrelek je zaradi te rotacije tudi stabilnejši.
Težji kot je izstrelek, hitrejša mora biti rotacija, kar omogoča večjo stabilnost, ter
večja mora biti tudi seveda hitrost.
Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:
“Ko je izstrelek v cevi, je najpomembnejša oblika baze. Obstajata ravna baza in
baza v obliki krme čolna. Baza izstrelka mora popolnoma zapreti cev, da plini ne
uhajajo naprej, temveč ostajajo za izstrelkom. Izstrelek deluje enako kot bat, ki
ga potiskajo plini. Kadar baza v trenutku izstopa izstrelka iz cevi ni popolnoma
ravna, se sile, ki potiskajo izstrelek naprej, ne porazdelijo enako. Zato je
izstrelek rahlo »iztirjen«. Rezultat te iztiritve se imenuje osna napaka, ki je
opredeljena kot kotni premik glede na os rotacije. Osna napaka 0,0025 milimetra
lahko poveča nastreljeno skupino na razdalji 100 metrov za kotno minuto, kar na
600 metrih znaša 18 centimetrov. To je tudi eden od vzrokov, da izstrelek za
ostrostrelno puško nima ravne baze (str. 108).”
Slika 13: Levo izstrelek v obliki krme čolna ter desno izstrelek z ravno bazo
(vir: Mayer, 2011)
-
34
5.2.6 Odsun
Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:
“Element notranje balistike, ki neposredno učinkuje na ostrostrelca, je odsun.
Ko udarna igla zadene netilko in vžge zmesi v njej, kar se prenese na smodnik, se
začne puška premikati nazaj in navzgor. Učinek odsuna povzroči hitrost, s katero
se puška premakne nazaj, in energijo, ki nastane zaradi tega. Odsun je mogoče
nadzirati s tremi dejavniki”:
oblika kopita: če oblika kopita omogoča, da je točka kontakta na rami
bližja liniji cevi, je gibanja navzgor manj;
teža orožja: povečanje mase orožja zmanjša odsun;
strelski položaj: stabilen strelski položaj in pravilen prijem orožja
zmanjšata silo odsuna (str. 109)
5.2.7 Strelivo
Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:
“Strelivo se izdeluje v serijah, zato ima vsaka serija svojo številko, ki je navadno
odtisnjena na škatli. Ostrostrelec mora poznati številko serije, kajti vsaka serija
se malo razlikuje od druge. Ko proizvajalec spremeni samo eno komponento,
hkrati spremeni tudi številko serije. Ni nenavadno, da ostrostrelec opazi razliko
med različnimi serijami streliva, čeprav je strelivo enako in od istega
proizvajalca. Ostrostrelec zato zapisuje številko serije in razlike med njimi za
poznejšo referenco (str.109).”
5.2.8 Hladni strel
Prvi strel izstreljen iz hladne cevi se imenuje hladni strel. To je strel, ko je cev še
nedotaknjena, hladna in ko v utorih ožlebljenja izstrelek še ni potoval. V teoriji bi
prvi zadetek na tarči moral odstopati od vseh kasneje izstreljenih, saj je cev kovinska
in se zaradi trenja ter lastnosti vročine na kovino le ta deformira.
Ko izstrelimo en strel iz orožja, bo cev topla na otip. Vendar se po izstreljenih pet do
deset nabojev toplota cevi poveča toliko, da se je ne moremo več dotakniti. Ker je
deformacija kovine fizikalen pojav smo lahko torej mnenja, da bo vplivala na
zadetek.
-
35
Hladni strel lahko definiramo kot prvi strel izstreljen iz cevi, katera je čista in
hladna. Ta strel ne bo na istem mestu, kot tisti izstreljen iz cevi, ki je topla zaradi
izstreljenih nabojev (Irving, 2015).
Irving (2015) je ugotovil, da lahko če je cev hladna in čez njo ni potoval naboj,
pričakujemo zadetek višje od namerilne točke.
5.3 Zunanja balistika
Naboj, izstreljen iz ostrostrelne puške, bo ob izstrelitvi potoval po cevi naravnost. To
smer izstrelka imenujemo podaljšana os cevi. Ko izstrelek zapusti cev, začne zaradi
vpliva gravitacijske sile vertikalno padati glede na podaljšano os cevi. Imenovan
»padec« je razdalja med podaljšano osjo cevi in točko na elevacijski krivulji
izstrelka, kjerkoli na razdalji med ustjem cevi in tarče. Ta »padec« se meri zaradi
vpliva gravitacije, tudi če je cev usmerjena navzgor ali navzdol (Vodopivec, 2011).
Izstrelek se zaradi gravitacije začne pri vodoravni smeri cevi pomikati po vertikali
navzdol.
Slika 14: Elevacijska krivulja, ko je orožje naravnost (vir: Vodopivec, 2011, str. 109)
Če želimo zadeti, mora ostrostrelec usmeriti cev v točko C. Izstrelek bo potoval po
podaljšani osi cevi ampak bo zaradi vpliva gravitacije in zračnega upora zadel točko
A. Kot, pod katerim je potoval izstrelek, bo enak tistemu med podaljšano osjo cevi in
točko A.
-
36
Slika 15: Elevacijska krivulja, ko je orožje pod kotom (vir: Vodopivec, 2011, str. 110)
Pred strelom ostrostrelec nameri v tarčo s pomočjo strelnega daljnogleda, podoba
tarče je seveda vidna skozi daljnogled v isti ravnini. Podaljšana os cevi ni usmerjena
enako kot naša optična os, ki jo vidimo čez strelni daljnogled, ampak je med njima
kot, ki je potreben za zadetek v tarčo. Ob strelu izstrelek začne dejansko potovati
pod optično osjo, saj je tam tudi cev. Izstrelek se nato začne pomikati navzgor,
zaradi že prej omenjenega kota, nad optično osjo, ter se po doseženi najvišji točki
prične spuščati navzdol, kjer drugič doseže optično os. Popravki so manjši, če je
merek na orožju mehanski, saj je bližje cevi kot pa strelni daljnogled (Vodopivec,
2011)
Izraz, ki se uporablja za opis vertikalne razdalje med točko na optični osi in točko na
elevacijski krivulji je »pot izstrelka«. Pot izstrelka lahko določimo na katerikoli
razdalji med cevjo in tarčo. Ne glede na usmerjenost cevi se pot izstrelka meri
pravokotno na optično os. Kot smo že omenili, je pot izstrelka glede na optično os pri
ustju cevi negativna za toliko, kolikor je razlika med njo in ustjem cevi. Ko izstrelek
prvič prečka optično os zaradi elevacijske krivulje, postane pot izstrelka pozitivna,
saj je nad njo. Najvišja točka na elevacijski krivulji se imenuje ordinata in se pri
izstrelkih, ki imajo večjo težo ter manjšo hitrost nahaja na 55 % razdalje do tarče. Za
izstrelke, ki imajo večjo začetno hitrost in manjšo težo, pa se ordinata nahaja na
okoli 70 % poti do tarče. Ko izstrelek doseže ordinato prične padati in še drugič
prečka optično os (Vodopivec, 2011).
Izstrelek bo začel upočasnjevati zaradi upora zraka. Večja kot je hitrost, večji bo
upor in s tem upočasnjevanje. Če bo izstrelek imel majhno začetno hitrost, bo upor
manjši in bo zadržal do tarče večji odstotek začetne hitrosti. Lažji izstrelek bo s
večjo začetno hitrostjo dosegel položnejšo elevacijsko krivuljo na začetku poti in
-
37
manjšo moč pri tarči. Večji vpliv nanj bo imel veter in bolj strma bo elevacijska
krivulja na večjih razdaljah. Če bo izstrelek težji in podobne oblike, bo dosegel
manjšo začetno hitrost, večji kot pod katerim bo izstreljen in obdržal bo večji
odstotek začetne energije na razdaljo ki jo prepotuje. Veter bo manj vplival na
takšen izstrelek in krivulja bo tudi položnejša na daljših razdaljah. Upoštevati
moramo pravilo, da je energija, ki jo izstrelek obdrži sorazmerna z njegovo težo
(Vodopivec, 2011).
Kot med podaljšano osjo cevi in optično osjo je odvisen od krivulje leta izstrelka. Ta
se spreminja z razdaljo do tarče. Oblika krivulje se spreminja glede na (Vodopivec,
2011):
začetno hitrost
podaljšano osi cevi (usmerjenost cevi),
gravitacijo,
upor zraka,
rotacijo izstrelka okoli svoje osi.
Večji kot, kot je med podaljšano osjo cevi in optično osjo, večji je vertikalni padec
izstrelka, preden zadane ob tla. Neodvisno od horizontalnega gibanja izstrelka, je
hitrost v vertikali konstantna, čas leta izstrelka pa je odvisen od kota izstrelitve. Čas
leta izstrelka v zraku in prepotovane poti, je odvisen od velikosti kota. Kot pod
katerim doseže izstrelek največjo višino je 33º. Mnenje, da doseže izstrelek najvišjo
višino pod izstreljenim kotom 45º je napačno (Vodopivec, 2011).
Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:
“Kot izstrelitve ni stalen. Čeprav lahko ostane enak, pa nanj vpliva več
dejavnikov, čeprav ostrostrelec z več zaporednimi streli strelja na isti razdalji.
Zaradi različnega streliva v seriji nastanejo razlike v notranji balistiki. Začetna
hitrost v eni seriji streliva lahko odstopa tudi do 20 m/s, odvisno od naboja.
Napake v vidu bodo pri zaporednem streljanju vplivale na natančnost zadetka in
ti ne bodo enaki. Prav tako vplivajo na natančnost morebitne napake na orožju,
kot so nenatančno ležišče naboja, poškodovana cev ter izrabljeni ali poškodovani
namerilni sistemi. Ravno tako bodo na udarni kot vplivali tudi različni nagibi in
držanje orožja. To je samo nekaj napak, zaradi katerih so na enaki razdalji in v
enakih razmerah zadetki na različnih mestih v cilju (str. 111).”
-
38
Na elevacijsko krivuljo vseskozi gravitacija vpliva enakomerno, neodvisno od časa in
razdalje. Če na let izstrelka najbolj vplivata upor in gravitacija, potem na obliko
elevacijske krivulje vpliva neposredno zračni upor in začetna hitrost (Vodopivec,
2011).
Na let izstrelka v zraku najbolj vpliva upor zraka in ne gravitacija. Če bi vplivala
samo gravitacija, potem bi imela elevacijska krivulja obliko parabole in bi kot
izstrelitve bil enak udarnemu kotu izstrelka. Vpliv upora zraka torej povzroči večji
udarni kot od izstrelitvenega, kar povzroči elipsasto obliko elevacijske krivulje
(Vodopivec, 2011).
Izstrelek v zraku rotira okoli svoje osi zaradi žlebov in polj v cevi ostrostrelne puške.
Rotacija in premik izstrelka potekata največkrat v desno smer, kar je posledica upora
zraka, ki deluje na izstrelek. Ta pojav lahko primerjamo s žiroskopom. Rotacija bo
ostala enaka, ampak sila, ki pritiska na konico bo povzročila premik v desno. Premik
Izstrelka bo postal pomemben na razdaljah daljših od 900 m (Vodopivec, 2011).
Zaradi vseh naštetih vplivov izstrelek prečka optično os in se začne pomikati po
elevacijski krivulji do najvišje točke. Ta točka se imenuje teme in se nahaja čez
polovico razdalje do cilja. Pot se nadaljuje navzdol in izstrelek zadane cilj. Točka,
kjer optična os križa tarčo se imenuje namerilna točka. Mesto kjer izstrelek zadane
cilj, pa se imenuje točka zadetka (Vodopivec, 2011).
Slika 16: Padec izstrelka pod optično os (vir: Vodopivec, 2011, str. 111)
Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:
“Del elevacijske krivulje od konca cevi do temena se imenuje vzpenjajoči se
krak, naprej do cilja pa padajoči krak. Ostrostrelce predvsem zanima padajoči
del, kajti v tem delu so cilj in tla. Za računanje višine krivulje: kadar je optična
os v vodoravni smeri in običajnih razmikih (navadno na 100 metrov), se višina
-
39
krivulje izračuna in zapiše kot ordinata. Razdalja med koncem cevi in ordinato
pa se imenuje abscisa. Razdalja pred cevjo, po kateri se izstrelek ne dvigne višje
od višine objekta, na katerega ostrostrelec strelja, se imenuje brisani prostor
(ameriško poimenovanje – nevarni prostor) dvigajočega se kraka elevacijske
krivulje. Ravno tako vsebuje brisani prostor padajoči krak elevacijske krivulje.
Brisani prostor pri padajočem kraku je mesto, na katerem se izstrelek spusti na
višino ciljnega objekta in od tam nadaljuje proti tlom (str. 112).”
Če se namerilna točka nahaja na sredini tarče, potem je velikost brisanega prostora
odvisna od (Vodopivec, 2011):
višine položaja – ali ostrostrelec stoji, kleči ali leži,
višine cilja – cilj stoji, kleči ali leži,
“položnosti” elevacijske krivulje – balistične lastnosti izstrelka,
kot optične osi – pod ali nad horizontalo,
naklon terena – kje se cilj nahaja.
Dolžina brisanega prostora je odvisna tudi od namerilne točke. Če je ta na vrhu
tarče, potem je brisani prostor v celotni dolžini za njo. Če pa je namerilna točka pod
tarčo, potem je ta v celoti pred njo. Brisani prostor bo enak na obeh straneh le v
primeru, če bo namerilna točka na sredini tarče (Vodopivec, 2011).
Slika 17: Brisani prostor (vir: Vodopivec, 2011, str. 112)
Če se izstrelek na svoji poti ne dvigne nad najvišjo točko tarče, potem to imenujemo
brisana pot. Razdaljo do tarče pa brisani domet. Če pristrelimo orožje na razdalji 300
m, potem bo ostrostrelec zadel tarčo na vseh razdaljah do 450 m, če bo namerilna
točka na sredini tarče. Brisani domet pride prav v primeru, če je na strelišču več
tarč, ki jih je potrebno zadeti, ampak ni časa za nastavitve na strelnem daljnogledu
(Vodopivec, 2011).
-
40
Slika 18: Brisani domet (vir: Priročnik za ostrostrelce, str. 112)
Na zadetek bo vplival tudi teren, na katerem strelja ostrostrelec. Ta bo usmerjen
naravnost, navzdol in navzgor.
Obseg brisanega prostora je odvisen od (Vodopivec, 2011):
povezave med letom izstrelka in optično linijo, padajočega kraka
elevacijske krivulje (udarni kot) in višine (ukrivljenosti) elevacijske
krivulje,
višine cilja,
namerilne točke,
točke zadetka
Spoznali smo, da je brisan prostor odvisen od velikosti udarnega kota izstrelka. Večja
kot je razdalja do tarče, večji bo udarni kot in posledično manjši brisani prostor. Pri
streljanju si želimo čim manjši udarni kot, saj je pri daljših razdaljah potrebno v tem
primeru natančneje izmeriti razdaljo do tarče (Vodopivec, 2011).
Kot smo že omenili bo ostrostrelec streljal v različne smeri in s tem se tudi spreminja
brisani prostor. Pri streljanju navzgor se bo brisani prostor zmanjšal in pri streljanju
navzdol se bo povečal, pri večji naklonih tudi za nekaj 100 metrov.
Slika 19: Brisani prostor pri negativnem naklonu (vir: Vodopivec, 2011, str. 114)
-
41
Slika 20: Brisani prostor pri pozitivnem naklonu (vir: Vodopivec, 2011, str. 114)
5.3.1 Upor zraka
Večji kot je upor zraka, hitreje se bo izstrelek upočasnil. Manjša kot bo izstopna
hitrost, manj bo na izstrelek vplival upor in dlje časa bo zadrževal hitrost na dani
razdalji. Če bo lahek izstrelek imel večjo hitrost, bo njegova krivulja leta na začetku
položnejša in cilj bo zadel z manjšo močjo. Takšen izstrelek bo imel večji padec in
bolj bo nanj vplival veter (Vodopivec,2011).
Težji izstrelek bo imel manjšo hitrost, za razliko od lažjega bo obdržal več energije
in bo cilj zadel z večjo močjo, veter bo imel nanj manjši vpliv, ter krivulja leta bo
bolj položna (Vodopivec,2011).
5.3.2 Vpliv na izstrelek
Vodopivec (2011) ugotavlja, da na izstrelek med letom vplivata dve skupini sil. Prva,
gravitacijska sila, omogoča, da izstrelek doseže cilj, saj bi v nasprotnem primeru
odpotoval v vesolje. Gravitacijska sila vleče izstrelek k tlom, kar ostrostrelec izkoristi
za izvajanje popravkov po višini. S tem doseže želeno razdaljo. Druge, aerodinamične
sile, so pomembne zaradi upora, sil ki delujejo navzgor in na stran izstrelka,
Magnusova sila in druge. Od vseh teh je najpomembnejši upor.
Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:
“Upor je zelo kompleksna funkcija hitrosti izstrelka glede na zrak skozi katerega
se izstrelek premika. Kako močan je upor, je odvisno od gostote zraka. Na
gostoto zraka vpliva zračni pritisk, temperatura zraka in odstotek relativne
zračne vlage področja, kjer leti izstrelek. Tej atmosferski parametri pa so
odvisni od nadmorske višine kjer ostrostrelec strelja (str. 115).”
Veter ima tudi vlogo pri elevacijski krivulji. Kadar veter piha od strelca proti tarči,
dejansko zračna masa dvigne izstrelek in je zadetek višji. Kadar veter piha od tarče
-
42
proti strelcu, pa zračne mase povzročijo dodaten upor na izstrelek, kar povzroči nižji
zadetek.
5.3.3 Vlaga
Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:
“Vlaga se spreminja s spremembo temperature in nadmorske višine. Ostrostrelec
lahko naleti na težave če se vlažnost drastično spremeni v področju delovanja.
Ostrostrelec si zapomni, da če vlaga naraste je zadetek višji, če vlaga pade je
zadetek nižji. Seveda pa je potrebno da ima ostrostrelec dobre zapiske in
dejansko stanje primerja z njimi. Učinek vlage je enako opazen na krajših in
daljših razdaljah. Najzanesljivejša ocena vpliva na streljanje se pridobi z vajo in
streljanjem v različnih pogojih. Ostrostrelec ne sme pozabiti zapisati vse vplive
vremena (str. 115).”
5.3.4 Temperatura
Temperatura smodniškega polnjenja naboja vpliva na elevacijsko krivuljo. Višja
temperatura povzroča večji pritisk v cevi. Pri streljanju na večje razdalje, je
pomembno, da se upošteva to dejstvo, saj bo zadetek odstopal od podatkov prejšnjih
streljanj, če ne upoštevamo tudi temperature smodniškega polnjenja pri beleženju
podatkov (Vodopivec,2011).
Florjančič (2013) pravi, da topel zrak predstavlja manjši upora za izstrelek kot mrzel
zrak in je zato zadetek višje na tarči.
5.3.5 Vpliv nadmorske višine in atmosferskih pogojev
»Gostota zraka je množitelj v enačbi za upor, ki deluje na izstrelek, zaradi tega se
upor z naraščanjem nadmorske višine manjša. Padec gostote zraka zaradi povečanja
nadmorske višine ima na elevacijsko krivuljo največji vpliv« (Vodopivec,2011).
Florjančič (2013) pravi, da večja kot je nadmorska višina, bolj je zrak redek. To
pomeni, da se zračni upor manjša in posledično bolj raztegne elevacijsko krivuljo,
kar pomeni, da večja kot je nadmorska višina, višje je zadetek. To velja seveda samo
v primeru, če streljamo na nadmorski višini, ki je večja od tiste, kjer smo nastrelili
orožje.
-
43
Vlaga predstavlja zelo majhen vpliv na izstrelek. Napačno prepričanje je, da je zrak
z visoko vsebnostjo vlage bolj gost, kot suh zrak, kar posledično povzroča na izstrelek
večji upor. Dejstvo je, da višina vlage v zraku skoraj ne vpliva na višino zadetka. To
ugotovimo iz dejstva, da je molekula vode zaradi kisika lažja od molekule suhega
zraka. Vlažen zrak ima dejansko manj gostote kot suh zrak.
Zračni tlak je sila teže, s katero atmosfera pritiska na tla. S pomočjo meteorološke
postaje izmerimo zračni tlak na določeni nadmorski višini. Če nimamo možnosti
uporabe meteorološke postaje, nam je v pomoč tabela standardnih atmosferskih
pogojev, kjer razberemo zračni tlak na podlagi nadmorske višine, ter nato ugotovimo
obliko elevacijske krivulje z vnosom podatka v balistični kalkulator.
5.3.6 Balistični koeficient
Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:
“Najpogosteje uporabljena definicija pravi, da je balistični koeficient določena
vrednost, opisana s številko, ki predstavlja balistično učinkovitost izstrelka. To
pomeni, da bo z višjo vrednostjo izstrelek dalj časa letel nadzvočno. Posledično
bo nanj tudi manj vplival veter, elevacijska krivulja pa bo položnejša (str. 118).”
Večji kot je kaliber, večji je balistični koeficient. Nikoli pa ni enak na vseh razdaljah
kar pomeni, da se spreminja zaradi hitrosti izstrelka.
5.3.7 Coriolisova sila
Vprašanje, ki si ga mnogi ostrostrelci postavijo, je tudi vpliv vrtenja zemlje na
balistiko krogle. Za premik krogle med letom zaradi Coriolisove sile je krivo vrtenje
Zemlje, ter kje na planetu smo in kam streljamo. Premik krogle se izraža v
horizontalni in vertikalni smeri.
Horizontalni premik je odvisen od naše zemljepisne širine, oziroma koliko smo
oddaljeni severno ali južno od ekvatorja. Največji horizontalni vpliv na kroglo je na
severnem in južnem polu, ničelni pa na ekvatorju. Pri horizontalnem vplivu tudi ni
pomembno, v katero smer streljamo, saj je odmik vedno v desno na severni polobli in
vedno v levo na južni polobli (Applied Ballistics, 2016).
-
44
Pa izračunajmo z preprosto formulo premik krogle po horizontali na strelišču Bač:
D= š
D=horizontalni premik
= rotacija zemlje = 0.00007292
X=razdalja v metrih
Š=zemljepisna širina v stopinjah
Vp=povprečna hitrost naboja (razdalja/čas leta)
Primer: Če je čas leta krogle kalibra 12.7 mm na razdalji 1000 metrov 1.4 sekunde,
potem je Vp (1000 m /1.4 sek) 714 m/s.
Na strelišču kjer je zemljepisna širina 45º je premik krogle :
D=
=7.21cm
Vertikalni premik je odvisen od smeri v katero streljamo in kje smo na planetu.
Streljanje na Sever ali Jug ne povzroča premika, streljanje na Vzhod premakne
zadetek višje ter na Zahod nižje. Premik zadetka je najbolj izrazit na ekvatorju ter
najmanj na polih planeta (Applied Ballistics, 2016).
Formula za izračun količnika:
=rotacija zemlje=0.00007292
Vxo=hitrost naboja pri ustju cevi
G=gravitacija=9.8 m/s2
L=zemljepisna širina
Az=azimut
Primer: Če je na strelišču Bač zemljepisna širina 45 º in na ostrostrelni puški hitrost
zrna pri ustju cevi 903 m/s. Koliko je odmik po vertikali če streljamo v smeri Az=90 º?
-
45
Rezultat je faktor 1.0095 ki je absolutna vrednost. Faktor množimo z podatkom o
padcu krogle na razdalji do poljubne tarče. Če je na primer naša tarča na razdalji
1000 m, smo iz balističnega kalkulatorja pridobili podatek, da krogla pade za 636 cm.
Torej pomnožimo 636 cm s faktorjem 1.0095 in pridobimo vrednost 642 cm. Razlika,
ki je torej vertikalen premik zadetka, znese 6 cm (642 cm – 636 cm=6 cm).
Ta zadetek bo, kot smo že omenili, vedno višje v primeru ko streljamo na vzhod in
nižje ko streljamo na zahod.
5.4 Balistika zadetka
Vodopivec (2011) ugotavlja naslednje:
“Ob zadetku izstrelek zlomi, stisne in trga tkivo za seboj pa pušča “okroglo
odprtino” oziroma kanal, ki se imenuje strelni kanal. Odvisno od tipa izstrelka
(polno oplaščen naboj, votla ali mehka konica) je lahko strelni kanal nekoliko
širši kot kaliber izstrelka. Škoda na tkivu je odvisna tudi od smeri, poti strelnega
kanala oziroma mesta zadetka. Če je izstrelek zadel mehko mesto (mišica) in je
telo prestreljeno je verjetno, da cilj ne bo popolnoma onesposobljen. V primeru
da je pa zadetek na mesto kot je sredina prsi, kjer je kanal skozi vitalne organe
je velika verjetnost, da bo cilj imel smrtne poškodbe na srcu, hrbtenici, pljučih
in glavnih arterijah iz česar sledi, da je cilj hitro onesposobljen. Drugo vprašanje
balistike zadetka je kolikšen je učinek začasne kaverne na tkivo. Pritisk ob
zadetku povzroči, da se tkivo “napihne”, kar traja le delček sekunde in če ima
izstrelek majhno hitrost ne pride do efekta onesposobitve (str. 119).”
6 Praktičen preizkus na strelišču
6.1 Streljanje s orožjem
Na strelišču moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil. Najpomembnejša so strelska
načela, katera mora strelec upoštevati ob vsakem stisku na sprožilec:
Strelski položaj
-
46
Drža orožja
Poravnava merkov
Namerilna slika
Dihanje
Proženje
Spremljanje zadetka
Ponovitev
Glede na to, da je kaliber 12.7 mm s katerim streljamo iz rame, ena izmed
najmočnejših polnitev v kategoriji pušk, se moramo zavedati, da so posledice
neizogibne.
Michaelis (2000) ugotavlja naslednje:
“»Human Engineering laboratory« je postavil najvišjo mejo izstreljenih nabojev
na 50 kosov na dan. Zvok in pritisk povzročita škodo na telesu. Inštruktorji, ki se
gibljejo okoli orožja lahko zbolijo zaradi prekomernega pritiska zaradi
ponavljajočih strelov. To je vpliv, na katerega se ni mogoče privaditi. Leta 1993
sva z partnerjem oba zbolela dan po streljanju častnikov s ostrostrelno puško
kalibra 12.7 mm. Premikala sva se okoli orožja cel dan brez počitka. Naslednji
dan sva oba zbolela zaradi pritiska, ki ga ustvarijo sunki pri streljanju. Strelec in
opazovalec sta dejansko na najboljšem položaju ker sta za orožjem. Inštruktor,
ki se konstantno premika, pogovarja in kleči zraven strelca in opazovalca je
najbolj izpostavljen pritisku zaradi strela. Inštruktor mora biti neprestano
pozoren na to, kje se nahaja na strelišču (str. 231).”
Iz lastnih izkušenj ugotavljam, da streljanje s takšnim orožjem pusti posledice na
telesu strelca. Če streljanje poteka redko, nekajkrat na leto, so posledice naslednji
dan bolečina v predelu rame, kjer se nahaja kopito puške. Zaradi odsuna je tudi
mogoče čutiti bolečino in opaziti modrice v predelu komolcev, ker so izpostavljeni
podlagi. Zaščita sluha je obvezna z ušesnimi čepi in dodatno še s strelskimi glušniki.
Z namenom, da zberemo podatke o nastavitvah strelnega daljnogleda smo se podali
na strelišče. Opravili bomo tudi preizkus, ki nam bo odgovoril na eno izmed hipotez.
-
47
6.2 Strelišče
Strelišče na katerem bomo streljali z ostrostrelno puško je v lasti Slovenske Vojske in
se nahaja v bližini kraja Bač. Zemljepisna širina na kateri se nahaja je 45º37΄
severno. Azimut od strelca do tarče je 90º.
Slika 21: Fotografija ostrostrelnega para in strelišča v ozadju (vir: lasten)
6.3 Opis tarče
Tarče ki jih uporabljamo so iz neprebojnega jekla, ki zadrži naboj kalibra 12,7 mm
od razdalje 300 m. Pobarvane so z belo barvo, katera se odkruši na točki, kjer
izstrelek zadane tarčo. Na tem mestu ostane siva kovinska sled, kar omogoča
opazovalcu, ki opazuje tarčo z spektivom, da lažje določa popravke ostrostrelcu.
Tarča je široka 50 cm in visoka 100 cm.
Slika 22: Tarča (vir: lasten)
-
48
6.4 Vremenski pogoji
Na dan streljanja je bila temperatura na strelišču 22ºC, 50 % vlažnost zraka in zračni
pritisk 926 hPa (mb). Strelišče se nahaja na nadmorski višini 640 m nad morjem. Dan
je sončen in brez vetra.
6.5 Razdalja do tarč in nastavitve na optiki
Na dan streljanja so bile tarče razporejene naključno po strelišču in sicer od 300 m
do 1212 m. Postavljenih je bilo šest tarč z katerimi smo določili dvanajst razdalj.
Tarče so stale na mestu, strelec si je pa z premikanjem stran od njih povečal število
možnih razdalj na katerih je vsakič streljal.
Na streljanju si je strelec pomagal z podatki iz balistične aplikacije Strelok Pro in
vremenskimi podatki iz ročne vremenske postaje Kestrel 4500 NV. Podatki iz
balistične aplikacije so bili po prvih vnosih na strelski daljnogled napačni. Izstrelek je
vsakič zadel tla pred tarčo. Ker podatki niso ustrezali, smo se odločili, da bomo
določali nastavitve na optiki s pomočjo dialoga med opazovalcem in ostrostrelcem.
Po končanem streljanju smo določili nastavitve na strelskem daljnogledu na vseh
razdaljah brez pomoči balističnega kalkulatorja.
Balistična aplikacija omogoča, da vnesemo podatke vanj tudi po streljanju. S to
funkcijo lahko vnesemo najdaljšo razdaljo na katero streljamo in njeno nastavitev na
strelskem daljnogledu v aplikacijo. Ta vnos nam spremeni podatke o trenutnem
balističnem koeficientu in hitrosti izstrelka iz cevi, kar sta ključna podatka za
določanje nastavitev. Po končanem streljanju smo ugotovili, da so bili prvotni
podatki iz kalkulatorja nenatančni zaradi previsoke hitrosti zrna. Proizvajalec streliva
navaja, da je hitrost izstrelka 903 m/s. Ta podatek je balistični kalkulator po vnosu
podatka vanj ovrednotil na 731 m/s. Novi podatki so bili z tem natančnejši in so
odstopali od vseh že pridobljenih na strelišču za največ 4 kotne minute, kar je precej
manj od prvotnih izračunov.
-
49
6.6 Rezultati
Na strelišču smo pridobili naslednje rezultate preizkusa:
Tabela 1: Razlika v rezultatih med podatki
7 Testiranje hipotez
S pomočjo tuje in domače literatu