varnostni vidiki izvedbe elektriČnih inŠtalacij na … · vse vnetljive snovi lahko v ugodnih...
TRANSCRIPT
ICES
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Program: Inženir elektroenergetike
VARNOSTNI VIDIKI IZVEDBE ELEKTRIČNIH
INŠTALACIJ NA PRIMERU OBJEKTA
PROIZVODNJE IN PREDELAVE PLASTIČNIH
MAS
Mentor: mag. Marko Smole Kandidat: Safet Mesić
Lektorica: Tatjana Caf, prof. slov.
Ljubljana, december 2013
ZAHVALA
Mentorju mag. Marku Smoletu se zahvaljujem za vse nasvete, smernice in pomoč
pri izdelavi diplomske naloge.
Za podporo se zahvaljujem svoji ženi Emi in sinu Benjaminu.
Zahvaljujem se tudi vsem ostalim, ki so kakor koli pripomogli k izdelavi diplomske
naloge.
IZJAVA
»Študent Safet Mesić izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga
napisal pod mentorstvom mag. Marka Smoleta.«
»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah
dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«
Dne _____________ Podpis: __________________
POVZETEK
Vnetljive in gorljive snovi lahko z oksidanti tvorijo eksplozivne zmesi. Če eksplozivna
zmes nastane kot zmes vnetljive snovi z zrakom pri atmosferskih pogojih, nastane
eksplozivna atmosfera. Obseg ukrepov protieksplozijske zaščite je odvisen od
stopnje ogroženosti. Na stopnjo ogroženosti najbolj vplivata pogostost, s katero se v
ogroženem prostoru lahko pojavljajo eksplozivne atmosfere, in trajanje eksplozivnih
atmosfer, v manjši meri pa tudi način nastanka (eksplozivna atmosfera se pojavlja
pri normalni izvedbi tehnoloških postopkov ali morda le ob okvarah).
Namen protieksplozijske zaščite je preprečiti eksplozije. Te lahko povzročijo
človeške žrtve, materialno škodo in ekološke katastrofe. Protieksplozijska zaščita je
uspešna, če ni eksplozij. Širjenje snovi v zraku je izjemno zapleten proces. Točen in
splošni opis pojava še vedno ni znan.
Precej uspešna protieksplozijska zaščita v Sloveniji je rezultat sodobne zakonodaje
in praviloma visoke zavesti odgovornih v gospodarstvu za dosledne ukrepe
protieksplozijske zaščite ter izkušenj iz preteklosti eksplozijskih nesreč. Zaradi
možnih hudih posledic eksplozij mora ostati protieksplozijska zaščita uspešna tudi v
daljšem časovnem obdobju v prihodnosti. Njene uspešnosti ne smejo zmanjšati vse
večje zahteve po »več, hitreje in ceneje«.
KLJUČNE BESEDE
− zakonodaja,
− standard,
− dokumentacija,
− zaščita,
− vzdrževanje.
ABSTRACT
Flammable and combustible materials combined with oxidants result in explosive
compounds. If an explosive compound is a mix of flammable materials and air at
atmospheric conditions, the result is an explosive atmosphere. The range of anti-
explosive measures depends of the level of danger, which in turn depends on the
frequency of explosive atmospheres in a danger area. Their duration and, to a
limited extent, the way they are formed are also important (an explosive atmosphere
can appear during normal technological processes or in cases of faults).
The purpose of anti-explosive protection is to prevent explosions that can lead to
casualties, material damage and ecological catastrophes. Anti-explosive protection
is perceived as successful if no explosions occur. Spreading material in the air is a
very complex process, and a general description of the phenomenon is still
unknown.
Slovenia boasts a very successful anti-explosive protection owing to its modern
legislation, strong awareness of the powerful actors in the economy about consistent
implementation of anti-explosive measures, and the experience from previous
explosions. Such protection must be successful in the long term because of possible
severe consequences of explosions. Its success must not be affected by the
growing demand for more, faster and cheaper.
KEYWORDS
− legislation,
− standards,
− documentation,
− protection,
− maintenance.
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................ 1
2 PRED ZAČETKOM − POGOJI ZA NASTANEK EKSPLOZIJE IN DEFINICIJA
POJMOV ........................................................................................................... 2
3 OPREDELITEV NEVARNOSTI IN DOLOČANJE CON EKSPLOZIJSKE
NEVARNOSTI ................................................................................................... 3
3.1 Določitev con v prostorih, ogroženih z vnetljivimi plini in hlapi ..................... 5 3.2 Viri vnetljivih plinov in hlapov ter gorljivega prahu ....................................... 6 3.3 Določitev con v prostorih, ogroženih z gorljivim prahom ............................. 6 3.4 Dokumentacija ............................................................................................ 7 3.5 Eksplozivna zmes ....................................................................................... 7 3.6 Eksplozivne atmosfere ................................................................................ 7 3.7 Spodnja in zgornja meja eksplozivnosti ...................................................... 7 3.8 Temperatura vžiga (vnetišče) ..................................................................... 8 3.9 Plamenišče ................................................................................................. 9
4 ELEKTRIČNE NAPRAVE ................................................................................ 10
4.1 Ukrepi ....................................................................................................... 10 4.2 Protieksplozijska zaščita električnih naprav za potencialno eksplozivne
atmosfere ................................................................................................. 11 5 ZAŠČITA PROTI STATIČNI ELEKTRINI ......................................................... 12
5.1 Prevodniki v eksplozijsko ogroženih prostorih ........................................... 13 5.2 Izolatorji (umetne mase) v eksplozijsko ogroženih prostorih ..................... 13 5.3 Rokovanje s tekočinami v eksplozijsko ogroženih prostorih ...................... 14 5.4 Rokovanje s prahom v eksplozijsko ogroženih prostorih ........................... 15
6 ZAKONODAJA ................................................................................................ 16
6.1 Nekaj pomembnih določil pravilnika o protieksplozijski zaščiti .................. 16 6.1.1 Ugotavljanje skladnosti ..................................................................... 16
6.2 Usposabljanje ........................................................................................... 17 7 OZEMLJITEV V EKSPLOZIJSKO OGROŽENIH PROSTORIH ....................... 17
7.1 Izenačitev potenciala ................................................................................ 17 7.2 Sistem ozemljitve tipa TN ......................................................................... 18 7.3 Sistem ozemljitve tipa TT .......................................................................... 18 7.4 Sistem ozemljitve tipa IT ........................................................................... 18
8 LASTNA VARNOST V EKSPLOZIJSKO OGROŽENIH PROSTORIH: EX I .... 18
8.1 Osnove lastne varnosti ............................................................................. 19 8.2 Lastnovarne in pridružene naprave ........................................................... 20
8.2.1 Lastnovarna naprava ........................................................................ 20 8.2.2 Pridružena naprava ........................................................................... 20
8.3 Stopnja zaščite lastnovarnih tokokrogov ................................................... 20 8.4 Inštalacije lastnovarnih tokokrogov ........................................................... 21 8.5 Ozemljitev lastnovarnih tokokrogov .......................................................... 21 8.6 Ozemljitev barier ....................................................................................... 23 8.7 Udar strele ................................................................................................ 26
9 VGRADITEV IN VZDRŽEVANJE LASTNOVARNIH NAPRAV ......................... 26
9.1 Namestitev in priključitev pridruženih naprav ............................................ 27 9.2 Priključitev kablov ..................................................................................... 27
9.3 Pregledi in meritve .................................................................................... 28 9.4 Vzdrževanje .............................................................................................. 28 9.5 Dokumentacija .......................................................................................... 29
10 PRIMER OBJEKTA ......................................................................................... 30
10.1 Izvedba lastnovarnih inštalacij .................................................................. 31 10.1.1 Zaščita pred nevarnostjo dotika, iskrenje, ozemljitve ......................... 33
10.2 Električna zaščita − varovanje .................................................................. 33 10.2.1 Karakteristike zaščite naprav ............................................................ 33 10.2.2 Izklop v sili......................................................................................... 34
11 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 35
LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 36
KAZALO SLIK .................................................................................................... 37 KAZALO TABEL ................................................................................................. 37
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 1 od 37
1 UVOD
V diplomski nalogi obravnavam varnostne vidike izvedbe elektroinštalacij na
konkretnem primeru objekta proizvodnje in predelave plastičnih mas. Raziskal sem,
kakšne so zahteve predpisov in standardov s tega področja. V objektu obstaja velika
eksplozijska ogroženost zaradi gorljivih hlapov in prahu. Veliko nevarnost
prestavljajo statična elektrika in prenapetosti zaradi udara strele.
Da bi zaščitili ljudi in njihovo zdravje ter preprečili materialno škodo, sta potrebna
skrbno načrtovanje in izvedba elektroinštalacij za eksplozijsko ogrožene prostore,
pri čemer je treba upoštevati zahteve predpisov, smernic in standardov.
V diplomski nalogi predstavljam veljavno regulativo in prakso na področju električnih
inštalacij ter razdelim prostore objekta na cone eksplozijske ogroženosti. Poskušam
tudi ugotoviti, kako morajo biti pravilno izvedene elektroinštalacije po posameznih
delih, s čimer znatno zmanjšamo možnosti (hudih) nesreč.
Posebno poglavje je posvečeno opisu pregleda in vzdrževanja električnih inštalacij
ter naprav, kot je zahtevano po veljavni regulativi.
Da bi preprečili kemične nesreče ali prašne eksplozije, sem določil cone eksplozivne
ogroženosti. Opisal sem izvedbo lastnovarne električne inštalacije in zahteve za
vgradnjo opreme, ki je atestirana za eksplozivno ogrožene prostore. Opisal sem tudi
izvedbo zaščite pred nevarnimi elektrostatičnimi naboji.
V kemijski industriji so varnosti vedno posvečali veliko pozornosti in število nesreč s
smrtnim izidom ne presega drugih industrijskih panog. Vendar pa velike nesreče
vedno znova opozarjajo, da je treba področje varnosti obravnavati skrbno. Da bi
preprečili takšne nezaželene dogodke ali vsaj zmanjšali njihovo pogostost, si v
razvitih državah prizadevajo dvigniti nivo varnosti v procesni industriji s premišljenim
vodenjem varnostne politike in z načrtovanjem ter pripravami na ravnanje v primeru
nezgod. Učinkovit nadzor nevarnosti je v današnjem času mogoč samo s
sistematskim pristopom, z učinkovito organizacijo, s predpisi, standardi, z
zakonodajo in s strokovnjaki. Zato je pomembno, da v diplomski nalogi na
konkretnem primeru raziščem, kakšne in kje so možne nevarnosti, saj lahko
upoštevamo samo tiste nevarnosti, ki jih poznamo ali predvidevamo in se nanje tudi
ustrezno pripravimo.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 2 od 37
2 PRED ZAČETKOM − POGOJI ZA NASTANEK
EKSPLOZIJE IN DEFINICIJA POJMOV
Pri pogojih za nastanek eksplozije mislimo na trikotnik vžiga, ki ga že poznamo iz
požarne varnosti. Upoštevati je treba še dodatni pogoj za eksplozijo − časovno
srečanje eksplozivne atmosfere z virom vžiga.
Slika 1: Pogoji za vžig eksplozivne atmosfere
(Vir: Hribar, 2011)
Med bolj nenavadne vire vžiga lahko uvrstimo:
elektromagnetna valovanja visokih frekvenc;
močno svetlobo;
ultrazvok;
adiabatno kompresijo;
ionizirajoča sevanja.
Ločimo:
primarno protieksplozijsko zaščito − preprečevanje nastanka eksplozivne
atmosfere;
sekundarno protieksplozijsko zaščito − izvedeni ukrepi, ki preprečujejo vžig
že eksplozijsko nevarne atmosfere;
konstrukcijska protieksplozijska zaščita − takrat, ko se zaradi tehnologije ali
postopka ni mogoče izogniti eksplozijsko nevarnim zmesem niti samim virom
vžiga.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 3 od 37
Za določevanje eksplozijskih con moramo poznati najpogostejše osnovne izraze, s
katerimi se srečujemo pri protieksplozijski zaščiti (Hribar, 2011):
gorljivost je lastnost snovi, ki pri določenih pogojih reagira s kisikom, tako da se
sproži proces gorenja;
plamenišče je določen kriterij, ki nam služi kot pomoč za ocenjevanje požarne
nevarnosti in eksplozijske ogroženosti za vnetljive tekočine (najnižja temperatura
v 0 C, pri kateri se razvije vnetljiva zmes par z zrakom, ki se ob prisotnosti vira
vžiga vname);
vnetišče je najnižja temperatura, pri kateri ob določenih pogojih neka gorljiva
snov ali gorljiva zmes eksplodira (kriterij za določitev temperaturnega razreda pri
napravah v eksplozijskih conah);
eksplozija je nenadno povečanje tlaka in temperature pri oksidaciji ali drugi
eksotermni reakciji;
eksplozivna atmosfera je zmes vnetljivih snovi v obliki plinov, hlapov, megel ali
prahu z zrakom pri atmosferskih pogojih, v katerih se po vžigu plamen razširi na
celotno nezgorelo zmes;
potencialno eksplozivna atmosfera je atmosfera, ki postane eksplozivna
zaradi lokalnih ali obratovalnih razmer;
eksplozivno območje je razpon eksplozivnih koncentracij gorljivih plinov,
hlapov ali prahu v mešanici z zrakom, ki ga omejuje spodnja in zgornja meja
eksplozivnosti;
spodnja meja eksplozivnosti (SME) je koncentracija gorljivih plinov, hlapov ali
prahu v zmesi z zrakom, pod katero ne nastane eksplozivna atmosfera;
zgornja meja eksplozivnosti (ZME) je koncentracija gorljivih plinov, hlapov ali
prahu v zmesi z zrakom, nad katero ne nastane eksplozivna atmosfera;
eksplozijsko ogrožen prostor je prostor, v katerem lahko nastane eksplozivna
atmosfera v takšni količini, da so potrebni posebni varnostni ukrepi za varnost in
varovanje zdravja delavcev oz. drugih oseb in njihovega imetja;
eksplozijsko neogrožen prostor je prostor, v katerem se ne pričakuje, da bo
nastala tolikšna eksplozivna atmosfera, da bi bili potrebni posebni varnostni
ukrepi;
normalno obratovanje je stanje, pri katerem dela oprema v skladu s projektnimi
parametri;
protieksplozijska zaščita so ukrepi za zaščito pred eksplozijami.
3 OPREDELITEV NEVARNOSTI IN DOLOČANJE CON
EKSPLOZIJSKE NEVARNOSTI
Osnove za določitev eksplozijsko ogroženih prostorov ali con so razvrščene po
pogostosti in verjetnosti pojava eksplozivne atmosfere ter trajanju eksplozivnih
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 4 od 37
atmosfer. V manjši meri je to tudi način nastanka (eksplozivna atmosfera se pojavlja
pri normalni izvedbi tehnoloških postopkov ali morda le ob okvarah).
Vse vnetljive snovi lahko v ugodnih razmerah povzročijo nastanek eksplozivne
atmosfere. Lastnosti vnetljivih snovi, ki vplivajo na nastanek eksplozivne atmosfere,
so temelj za določitev eksplozijske ogroženosti.
Eksplozivna atmosfera nastane, če je koncentracija vnetljive snovi v zraku med
spodnjo in zgornjo mejo eksplozivnosti. Določitev con eksplozijske nevarnosti je del
elaborata eksplozijske ogroženosti. Tudi posledice morebitne eksplozije morajo biti v
elaboratu ocenjene. Prejšnje izdaje tega standarda so razvrstile zaščitene koncepte
v cone na statistični osnovi, da večja pogostost pojava eksplozivne atmosfere
zahteva višji nivo zaščite proti možnostim vira vžiga.
Tehnične zahteve za določitev eksplozijske ogroženosti prostorov določata
standarda:
SIST EN 60079-10-1;
SIST EN 60079-10-2.
Standarda zahtevata, da eksplozijsko ogrožene prostore razvrstimo v cone
eksplozijske nevarnosti. Cone eksplozijske nevarnosti na opisni način povedo,
kakšna je stopnja ogroženosti prostorov.
CONA 0: Prostor, v katerem je eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in
vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle, prisotna stalno, za daljša obdobja ali
pogosto.
CONA 1: Prostor, pri katerem lahko pri normalnem delovanju občasno nastane
eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina,
hlapov ali megle.
CONA 2: Prostor, v katerem se pri normalnem delovanju eksplozivna atmosfera,
sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle, ne
pojavi, če pa se že pojavi, se pojavi le za kratek čas.
CONA 20: Prostor, v katerem je eksplozivna atmosfera v obliki oblaka gorljivega
prahu v zraku prisotna stalno, za daljša obdobja ali pogosto.
CONA 21: Prostor, v katerem lahko pri normalnem delovanju občasno nastane
eksplozivna atmosfera v obliki oblaka gorljivega prahu v zraku.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 5 od 37
CONA 22: Prostor, v katerem se pri normalnem delovanju eksplozivna atmosfera v
obliki oblaka gorljivega prahu v zraku ne pojavi, če pa se že pojavi, se pojavi le za
kratek čas.
Slika 2: Cona 0 ali Prostor 20, v katerem je eksplozivna zmes prisotna stalno,
pogosto ali dalj časa
(Vir: http://lrf.fe.uni-lj.si/fkkt_ev/EV_V_06)
Slika 3: Cona 1 ali Prostor 21, v katerem pri normalnem delovanju občasno nastane
eksplozivna zmes
(Vir: http://lrf.fe.uni-lj.si/fkkt_ev/EV_V_06)
3.1 DOLOČITEV CON V PROSTORIH, OGROŽENIH Z
VNETLJIVIMI PLINI IN HLAPI
Cone določata vrsta vira vnetljivih snovi (trajni, primarni ali sekundarni) in intenziteta
vira v primerjavi z ventilacijo. Trajni viri po navadi pogojujejo cono 0, primarni cono
1, sekundarni pa cono 2. Če je ventilacija slaba, lahko primarni (izjemoma celo
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 6 od 37
sekundarni) vir povzroči cono 0. Če je ventilacija dobra, je lahko npr. tik ob
primarnem viru cona 2 izjemoma varen prostor. Porazdelitev vnetljivih snovi v zraku
je odvisna od gibanja zraka. V močnem vetru se lahko hlapi že tik ob intenzivnem
viru nevarnosti razredčijo pod SME, v brezvetrju pa lahko že majhen izpust vnetljivih
hlapov povzroči precej velik in trajen oblak eksplozivne zmesi. To pomeni, da ima
opredelitev ventilacije kot dobra, slaba ali zmerna smisel le, če ob intenziteti
ventilacije navedemo tudi intenziteto vira vnetljivih snovi.
Določitev con se lahko dodatno zaplete ob t. i. večstopenjskih virih. Takšen vir je
npr. iztočna pipa na posodi z vnetljivo tekočino, ki je namenjena za vzorčenje. Ob
normalnem delovanju je izpust vnetljivih hlapov sorazmerno majhen, ob okvari pa
lahko izteče velika količina vnetljive tekočine. V takšnih in podobnih primerih je
ustaljena praksa, da je ožja okolica pipe cona 1 (včasih tudi cona 0), širša okolica pa
cona 2 (cona 1).
3.2 VIRI VNETLJIVIH PLINOV IN HLAPOV TER GORLJIVEGA
PRAHU
Vnetljivi hlapi in plini ter gorljiv prah lahko v atmosfero pridejo na različne načine.
Glede pogostosti, s katero se emisija pojavlja, delimo vire vnetljivih snovi v tri
skupine, in sicer na:
trajne vire, npr. gladina vnetljive tekočine in stalno delujoče presipanje prahu, ki
trajno, pogosto ali za daljša časovna obdobja puščajo vnetljive hlape in pline ali
naredijo vrtinec gorljivega prahu;
primarne vire, npr. oddušniki tehnoloških posod in sipni lijaki tehnoloških posod,
ki hlape in pline ter prah z okolico puščajo občasno med normalnim
obratovanjem;
sekundarne vire, npr. tesnjene spoje, ki hlape, pline ali prah v okolico puščajo
le ob okvarah.
3.3 DOLOČITEV CON V PROSTORIH, OGROŽENIH Z GORLJIVIM
PRAHOM
Te cone določamo nekoliko drugače kot v prostorih, ogroženimi s plini. Notranjost
naprav, v katerih se prah lahko zvrtinči, je po navadi cona 20. Okolice odprtin, skozi
katere se pretresa prah, so po navadi cona 21, širše okolice postrojev, kjer ni
mogoče z gotovostjo preprečiti nastanka prašnih oblakov, pa so po navadi cona 22.
Posebej je treba biti previden pri zahtevah za ventilacijo. Ventilacija ima lahko v
prostorih, ogroženimi z gorljivim prahom, nasprotni učinek kot v prostorih,
ogroženimi z vnetljivimi plini. Intenzivno prezračevanje (posebej če je občasno)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 7 od 37
lahko zelo poveča možnosti, da se usedli prah zvrtinči in s tem poveča eksplozijsko
ogroženost (Seminar o protieksplozijski zaščiti, 2011).
3.4 DOKUMENTACIJA
Dokumentacija z določitvijo eksplozijske ogroženosti prostorov oz. con je sestavni
del tehnične dokumentacije vsakega eksplozijsko ogroženega obrata. Skladno s
predpisi mora biti postopek določitve con ustrezno dokumentiran v elaboratu
eksplozijske ogroženosti. Dokumentacija mora vsebovati:
podatke o uporabljenih vnetljivih snoveh;
ocene in izračune o emisiji in disperziji vnetljivih snovi;
oceno prezračevanja glede na pričakovane emisije vnetljivih snovi;
situacijski načrt con z vrisanimi postroji in viri vnetljivih snovi.
3.5 EKSPLOZIVNA ZMES
Eksplozivna zmes plinov, hlapov, megle ali prahu z zrakom je zmes, v kateri se po
vžigu plamen širi spontano. Če je temperatura vnetljive tekočine pod plameniščem,
ne more nastati eksplozivna zmes hlapov z zrakom, lahko pa nastane eksplozivna
zmes kapljic tekočine z zrakom. Eksplozivna megla lahko nastane, če so kapljice
tako drobne, da dalj časa ostanejo v zraku. Šteje se, da megla lahko nastane, če
imajo kapljice premer manjši od 0,5 mm. Gorljiv prah se iz odprtih presipov lahko širi
po prostoru, kjer se poseda, in ob sunku prepiha lahko posedli gorljivi prah tvori
eksplozivno zmes.
3.6 EKSPLOZIVNE ATMOSFERE
To so zmesi vnetljivih snovi v obliki plinov, hlapov ali megle prahu z zrakom v
atmosferskih razmerah, v katerih se po vžigu plamen razširi na celotno nezgorelo
zmes. Pod atmosferskimi razmerami razumemo tlak od 0,8 do 1,1 bara in
temperaturo zmesi od –20 ºC do +60 ºC ter zrak, nenasičen s kisikom. Potencialno
eksplozivna atmosfera je atmosfera, ki lahko postane eksplozivna zaradi lokalnih ali
obratovalnih razmer.
3.7 SPODNJA IN ZGORNJA MEJA EKSPLOZIVNOSTI
Eksplozivna atmosfera nastane, če je koncentracija vnetljive ali gorljive snovi v
zraku med spodnjo in zgornjo mejo eksplozivnosti. Če je koncentracija vnetljive
snovi premajhna, potem plamen ne more vzdrževati presežka kisika, predvsem pa z
dušikom v zraku delujeta kot balast in zgorelo zmes učinkovito hladita. Zato zgorela
zmes ne more segreti še nezgorele zmesi nad temperaturo vžiga in plamen ugasne.
Podobno je pri veliki koncentraciji vnetljive snovi v zraku. Za popolno izgorevanje je
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 8 od 37
premalo kisika, zato presežek vnetljivih hlapov skupaj z dušikom deluje kot učinkovit
hladilnik. Za večino vnetljivih plinov, tekočin in gorljivega prahu je spodnja meja
eksplozivnosti nekaj deset gramov na kubični meter.
Slika 4: Prikaz Spodnje in zgornje meje eksplozivnosti
(Vir: http://lrf.fe.uni-lj.si/fkkt_ev/EV_V_06)
3.8 TEMPERATURA VŽIGA (VNETIŠČE)
Je najnižja temperatura, pri kateri se ob določenih pogoji vnetljiva zmes vname. To
ni konstanta snovi, ampak je zelo odvisna od načina določanja. Vnetišče je osnova
za določanje temperaturnih razredov (T1−T6).
Temperaturni razred ali vžigni temperaturi od T1 do T6.
Temperaturni
razred
Temperatura vžiga
(ºC)
Dovoljena temperatura segrevanja
(ºC)
T 1 Od 450 450
T 2 Od 300 do 450 300
T 3 Od 200 do 300 200
T 4 Od 135 do 200 135
T 5 Od 100 do 135 100
T 6 Od 85 do 100 85
Tabela 1: Spodnje dovoljene temperature vžiga
(Vir: Stošić, 2008)
Naslednji pomembni kriterij je koncentracija vnetljive snovi. Vnetljivi plini ali hlapi so
v zmesi z zrakom eksplozivni le znotraj nekega območja koncentracij. Meje tega
območja oz. meje eksplozivnosti so običajno podane v volumenskih odstotkih plinov
ali hlapov v zmesi z zrakom in so pri atmosferskih pogojih približno neodvisne od
temperature zmesi. To niso fizikalne lastnosti snovi, pač pa varnostno tehnične
karakteristike.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 9 od 37
Za gorljivi prah na tak način ni mogoče navesti varnostno tehničnih podatkov, ker ne
označujejo lastnosti snovi, ampak so močno odvisni od velikosti prašnih delcev in
vlažnosti. Običajno lahko prah z zrakom tvori eksplozivno zmes, če vsebuje delce,
manjše od 0,5 mm, spodnje meje eksplozivnosti pa so pri koncentracijah prahu
velikosti od 10 g/m³ do 100 g/m³.
3.9 PLAMENIŠČE
To je prvi kriterij, po katerem ocenjujemo eksplozijske in požarne nevarnosti
vnetljivih tekočin. Plamenišče je najnižja temperatura, pri katri se pod definiranimi
pogoji nad tekočino (pri tlaku 1013 mbar) razvije taka množina hlapov, da nastane
vnetljiva zmes hlapov z zrakom, ki jo vir vžiga lahko vname. Na osnovi plamenišča
so vnetljive tekočine razdeljene v nevarnostne razrede.
Skupine gorljivih plinov in vnetljivih par po kriterijih glede na prebojni vžig in
potrebno energijo električne iskre delimo na eksplozivne skupine A, B in C.
Lahko vnetljive tekočine pod plameniščem 38 ºC delimo na tri podskupine.
Skupina I:
I A − tekočine s plameniščem pod 23 ºC in vreliščno temperaturo pod 38 ºC;
I B − tekočine s plameniščem pod 23 ºC in vreliščno temperaturo nad 38 ºC;
I C − tekočine od 23 ºC do 38 ºC.
Skupina II: tekočine s plameniščem od 38 ºC do 60 ºC.
Skupina III:
tekočine s plameniščem nad 60 ºC in se delijo na dve podskupini:
o III A − tekočine s plameniščem od 60 ºC do 93 ºC;
o III B − tekočine s plameniščem nad 93 ºC.
Namen Eksplozivna
skupina
MESR (mm) Vnetljive zmesi
Rudnik (I) I − Samo metan
Industrija (II)
II A > 0,9
Vse zmesi II B 0,5−0,9
II C < 0,5
Tabela 2: Eksplozivne skupine po maksimalnem eksperimentalnem varnostnem
razponu
(Vir: Stošić, 2008)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 10 od 37
Slika 5: Znak protieksplozijske zaščite: črki Ex v šesterokotniku
(Vir: http://lrf.fe.uni-lj.si/fkkt_ev/EV_V_06)
Primer označevanja:
Ex d II A T3 – naprava, namenjena za industrijo z navedbo vrste zaščite, področja
uporabe, skupine plinov in temperaturnega razreda (Seminar o protieksplozijski
zaščiti, 2011).
4 ELEKTRIČNE NAPRAVE
Električne naprave so naprave, ki v celoti ali delno uporabljajo električno energijo,
npr. naprave za proizvodnjo, prenos, razdelitev, shranjevanje, merjenje, regulacijo,
pretvarjanje in porabo električne energije in naprave za telekomunikacijsko tehniko.
Pri električnih napravah so lahko pri nizkih napetostih viri vžiga električne iskre
(nastale pri spajanju ali razdvajanju kontaktov) in vroče površine. Lahko pa se pri
električnih napravah pojavijo tudi drugi viri vžiga, npr. mehansko nastale iskre.
Vgraditev prav vse opreme v eksplozijsko ogrožen del obrata v praksi skoraj nikoli ni
izvedljivo, ker bi to razumno oviralo normalno izvajanje tehnoloških postopkov. Klub
temu pa ni smiselno v eksplozijsko ogrožene prostore vgraditi vsega, kar nam pride
na misel (čeprav bi oprema tehnično ustrezala pogojem cone), ampak je treba dobro
premisliti, kaj je zares treba vgraditi v eksplozijsko ogrožene prostore in kaj je lahko
vgrajeno izven eksplozijsko ogroženih prostorov.
Oprema mora biti inštalirana v skladu z njeno dokumentacijo. Zagotoviti je treba, da
so zamenljivi elementi ustreznega tipa in nazivnih vrednosti. Ob zaključku postavitve
mora biti opravljen začetni pregled opreme in inštalacij v skladu s standardom IEC
60079-17.
4.1 UKREPI
Področje naprav za potencialno eksplozivne atmosfere določa Pravilnik o
protieksplozijski zaščiti (Uradni list RS, št. 102/00, 91/02 in 16/08). Usklajen je z
zahtevami direktive ES o opremi in zaščitnih sistemih, namenjenih za uporabo v
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 11 od 37
potencialno eksplozivnih atmosferah 94/9ES, in direktivo o minimalnih zahtevah za
izboljšanje varnosti in varovanje zdravja delavcev, ki so ogroženi zaradi eksplozivnih
atmosfer 1999/92/ES.
Standardom ustrezna certificirana protieksplozijsko zaščitena naprava za
potencialno eksplozivne atmosfere je prvi izmed pogojev za varno obratovanje. Za
vgraditev protieksplozijsko zaščitenih električnih naprav velja standard SIST EN
60079-14. Zelo pomembno za varnost je tudi ustrezno vzdrževanje električnih
naprav.
4.2 PROTIEKSPLOZIJSKA ZAŠČITA ELEKTRIČNIH NAPRAV ZA
POTENCIALNO EKSPLOZIVNE ATMOSFERE
S tem področjem protieksplozijske zaščite se najpogosteje srečujemo v praksi na
eksplozijsko ogroženih objektih. V standardih in literaturi je protieksplozijska zaščita
električnih naprav dobro opisana, zato navajam le vrste in osnovne principe.
Protieksplozijska zaščita neelektrične Ex-opreme je podrobneje opisana v gradivu
za ne električno opremo.
Električna oprema mora biti izbrana tako, da najvišja temperatura na njeni površini
ne bo dosegla temperature vžiga katerega koli plina, hlapov ali prahu, ki bi bil lahko
prisoten med delovanjem. Če označba električne opreme ne vključuje obsega
temperature okolice, se smatra, da je oprema načrtovana za uporabo v
temperaturnem območju od –20 ºC do +40 ºC. Če označba na električni opremi
vključuje obseg okoliške temperature, je oprema načrtovana za uporabo na
navedenem temperaturnem obsegu. Če je okoliška temperatura zunaj
temperaturnega obsega ali če so prisotni drugi dejavniki, ki vplivajo na temperaturo,
npr. procesna temperatura ali izpostavljenost sončni svetlobi, je treba upoštevati ta
vpliv na opremo, sprejeti ukrepi pa morajo biti dokumentirani (Seminar o
protieksplozijski zaščiti, 2011).
Neprodirni okrov − d: Vsi deli, ki lahko povzročijo vžig
eksplozivne atmosfere, so zaprti v ohišje. To je konstruirano
tako, da zdrži tlak eksplozije, ki bi nastala v njem, eksplozija pa
se ne more razširiti v eksplozivno atmosfero izven naprave.
Ohišje ni plinotesno, ampak ima odprtine – zaščitne reže, ki
služijo kot tlačna razbremenitev. V režah se izstopni plini tako
ohladijo, da ne morejo vžgati eksplozivne atmosfere v njeni
okolici.
Povečana varnost − e: Princip delovanja te zaščite temelji na
zagotavljanju velike zanesljivosti pri preprečevanju
čezmernega segrevanja in nastanek isker ali električnega loka
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 12 od 37
na notranjih ali zunanjih delih naprave. Pri teh moramo biti
pozorni na dobro konstrukcijo, povečano izolacijo, varovanje
proti odvitju, varovanje pred preobremenitvijo, zanesljiv
priključek posameznih vodnikov in ustrezno mehansko zaščito.
Lastna varnost − i: Princip delovanja te zaščite temelji na
lastnovarnem tokokrogu, v katerem ne more priti niti do
termičnih efektov niti isker, ki bi lahko povzročile vžig
eksplozivne atmosfere.
Nadtlak − p: Princip delovanja te zaščite temelji na
vzdrževanju nadtlaka znotraj električne naprave, s tem pa je
preprečeno prodiranje eksplozivne atmosfere iz okolice v
napravo.
Polnjenje z zalivnimi masami − m: Princip delovanja te
zaščite temelji na zalivanju z ustrezno zalivno maso, ki prepreči
posameznim delom v napravi vžig eksplozivne atmosfere.
Polnjenje v olju − o: Princip delovanja te zaščite temelji na
potopitvi električnih delov ali proizvodov v olje. Potopitev v olje
preprečuje vžig eksplozivne atmosfere na površini olja ali v
okolici naprave.
Polnjenje s peskom − q: Princip delovanja te zaščite temelji
na polnitvi drobnozrnatega materiala v ohišju in zagotavljanja,
da v ohišju nastali električni lok ne vžge eksplozivne atmosfere
okrog ohišja. Zagotovljeno mora biti tudi, da se ohišje ne
pregreje nad dovoljeno temperaturo.
Naprave »n«: Princip delovanja temelji na zahtevah, ki jih
morajo te naprave izpolnjevati pri konstrukciji naprav zaščite
»n«, in sicer so to stopnja mehanske zaščite, plastična ohišja
in plastični deli tega ohišja, mehanska odpornost, uvodi kablov,
električna trdnost ter plazilne in zračne razdalje med deli pod
napetostjo. Dodatno morajo izpolnjevati še posebne zahteve
za varovalke, pribor, svetilke, instrumente in naprave za male
moči, vtiče in vtičnice itd.
Tabela 3: Oznake pri protieksplozijski zaščiti (SIST EN 60079, 2007)
(Vir: Hribar, 2011)
5 ZAŠČITA PROTI STATIČNI ELEKTRINI
Elektrostatične razelektritve so eden najpogostejših virov vžiga eksplozivne
atmosfere pri nesrečah v industriji, zato je treba dosledno izvajati ustrezne ukrepe,
ki so navedeni v dokumentu SIST TP CLC/TP 50404.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 13 od 37
5.1 PREVODNIKI V EKSPLOZIJSKO OGROŽENIH PROSTORIH
Naelektreni prevodniki se razelektrijo z iskro, ki ima veliko sposobnost vžiga.
Naelektreni prevodniki v eksplozijsko ogroženih prostorih bi bili veliko tveganje, zato
z ustreznimi ukrepi preprečujemo nevarne naelektritve.
Vsi prevodniki v eksplozijsko ogroženih prostorih morajo biti ozemljeni, pri čemer
ozemljitvena upornost tehnološke opreme ne sme presegati 1 MΩ. Za stalno
vgrajene prevodnike te zahteve ni težavno izpolniti. Pri premičnih prevodnikih, kjer
trajna kabelska povezava z zemljo ni možna, pa je precej več težav. Ustrezna
rešitev je, da so med izvajanjem tehnoloških postopkov premični prevodni predmeti
ozemljeni z razstavljivimi kabelskimi povezavami, med prevažanjem pa preko
prevodnih koles in tal. Zahteve za prevodne predmete se nanašajo tudi na osebje.
Ozemljitvena upornost osebja v eksplozijsko ogroženih prostorih ne sme presegati
100 MΩ, kar je treba zagotoviti s prevodno obutvijo ter prevodno in ozemljeno
površino.
5.2 IZOLATORJI (UMETNE MASE) V EKSPLOZIJSKO
OGROŽENIH PROSTORIH
Naelektreni izolatorji se običajno razelektrijo z grmičasto razelektritvijo, ki lahko vžge
eksplozivne atmosfere plinov in hlapov ter hibridne zmesi. Izolatorjev ni možno
ustrezno ozemljiti, zato se na njih lahko kopiči elektrostatični naboj. Zaščitni ukrepi
ciljajo na omejitev velikosti izpostavljenih površin, ki se lahko naelektrijo, s čimer se
preprečijo nevarne razelektritve.
Dovoljena velikost izpostavljenih neprevodnih površin je odvisna od vrste cone in
skupine plinov.
CONA Največja površina (cm²)
2 A 2 B 2 C
0 50 25 4
1 100 100 20
2 Ni omejitev, če razelektritve med normalnim
obratovanjem niso verjetne
Tabela 4: Največje dovoljene površine
(Vir: Kolpa d.d., 2008)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 14 od 37
Izpostavljene neprevodne površine so lahko štirikrat večje, če je neprevodna
površina v ozemljenem okvirju in če ni nevarnosti za razširjajoče grmičaste
razelektritve (če ni intenzivnih procesov naelektritev).
Za tanke podolgovate predmete iz neprevodnih materialov (npr. cevi) veljajo
naslednje omejitve:
CONA Največji premer (cm²)
2 A 2 B 2 C
0 0,3 0,3 0,1
1 3,0 3,0 2,0
2 Ni omejitve
Tabela 5: Največji dovoljeni premeri tankih predmetov.
(Vir: Kolpa d.d., 2008)
Tanki podolgovati predmeti ne smejo tvoriti širokih neprevodnih površin, npr. s
povezovanjem v šope ali z navijanjem v kolute. Treba je tudi upoštevati, da se po
neprevodnih cevovodih v conah 0, 1 in 2 ne sme pnevmatsko transportirati prahu ali
pretakati neprevodnih tekočin, če niso preprečene razelektritve v zunanjosti
cevovoda.
Prevodne površine so lahko prevlečene s tankim izolatorjem, katerega debelina ne
sme presegati 2 mm za skupini 2 A in 2 B oz. 0,2 mm za skupino 2 C. Pri tem veljajo
naslednje omejitve:
ne sme biti pogosto ponavljajočih se naelektritev;
ne sme biti možnosti za razširjajoče grmičaste razelektritve;
neprevodna plast ne sme biti iz fluoriranega polimera.
5.3 ROKOVANJE S TEKOČINAMI V EKSPLOZIJSKO
OGROŽENIH PROSTORIH
Elektrostatične naelektritve nastajajo pri pretakanju, razprševanju in mešanju
tekočin. Z ustreznimi ukrepi je treba preprečiti prevelike naelektritve in dolgotrajno
kopičenje naboja.
Hitrosti pretakanja tekočin, zlasti emulzij in suspenzij neprevodnih tekočin, je treba
omejiti. Pri neprevodnih tekočinah je največkrat potrebna omejitev hitrosti na 1 m/s.
To omejitev je v nekaterih primerih dovoljeno prekoračiti, vendar ob možni
prisotnosti eksplozivne zmesi hitrost nikdar ne sme presegati 7 m/s. Treba je
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 15 od 37
zagotoviti trajni stik tekočine z ozemljitvijo. To velja tudi v primerih, ko se tekočina
pretaka po neprevodnih cevovodih.
Slika 6: Naelektritev in preskok iskre
(Vir: http://www.kolektoravtomatizacija.com/synatec-katalog/clanki/prenapetostna-
zascita-v-lastnovarnih-tokokrogih-ex-okolja-)
5.4 ROKOVANJE S PRAHOM V EKSPLOZIJSKO OGROŽENIH
PROSTORIH
Postopki s prahom skoraj brez izjeme povzročajo nastanek statičnih naelektritev in
razelektritev. Razelektritve prahu so za vžig suhega prahu lahko nevarne, če
razelektritve nastanejo na velikem nasipu prahu in če je prah zelo neprevoden.
Nevarnost vžiga je možno oceniti iz podatkov o granulaciji in minimalni energiji vžiga
prahu ter velikosti silosa oz. posode, v katero se prah transportira. Po metodah,
opisanih v standardu, je treba glede na lastnosti prahu določiti največjo dopustno
velikost silosa, v katerega se transportira prah.
Predvsem pnevmatski transport prahu lahko povzroča ekstremne naelektritve. Te
lahko ob prisotnosti tankih plasti izolacije vodijo do razširjajočih grmičastih
razelektritev, ki lahko vžgejo čiste prašne eksplozivne zmesi. Zato sistemi, kjer
zaradi postopkov s prahom nastajajo intenzivne naelektritve, ne smejo imeti tankih
neprevodnih oblog.
Postopki s prahom so lahko zelo tvegani v prisotnosti plinov ali hlapov vnetljivih
tekočin, kjer postopki s prahom praviloma povzročajo nastanek statičnih
razelektritev, ki lahko vžgejo plinske in hibridne eksplozivne zmesi. Pogosto je edina
ustrezna rešitev izvajanje postopkov v internih pogojih (Seminar o protieksplozijski
zaščiti, 2011).
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 16 od 37
6 ZAKONODAJA
V objektu, kjer se uporabljajo vnetljive tekočine ali gorljivi plini, se morajo izvajati
preventivne zaščitne mere varovanja pred eksplozijo objekta, naprav in osebja. Po
predpisih (Ex-RL) ZH 1/10 se v industrijskih obratih smatrajo za nevarno količino že
gorljive snovi, ki ustvarijo več kot 10 l eksplozivne atmosfere. S ciljem, da se izdela
in izvaja učinkovit sistem varovanja pred eksplozijo, so v Zakonu o zaščiti pred
požarom, Zakonu o varnosti in zdravju pri delu, Zakonu o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter predpisih navedene zahteve za delovne in druge organizacije
oz. delodajalca, da zagotovijo varnost in zdravje delavcev v objektih, ki jih ogrožajo
požarno in eksplozivno nevarne snovi. Vodstvo in delavci, ki vodijo takšne
proizvodne procese ali uporabljajo oz. rokujejo z napravami, v katerih so vnetljive
tekočine ali gorljivi plini, morajo izvajati preventivne ukrepe zaščite varstva pred
požarom in eksplozijo. Ravno tako se v 6. členu Zakona o eksplozivnih snoveh,
vnetljivih tekočinah, gorljivih plinih ter drugih nevarnih snoveh navaja, da se mora v
vseh objektih, kjer se hranijo ali uporabljajo vnetljive tekočine ali gorljivi plini, z vsemi
možnimi preventivnimi varnostnimi ukrepi zagotoviti fizično in tehnično varovanje ter
poskrbeti za varnost ljudi in materialnih dobrin. V objektih, kjer se proizvajajo,
predelujejo, pretakajo, prevažajo ali hranijo vnetljive tekočine ali gorljivi plini, ni
dovoljeno v conah, to je v prostoru, v katerem lahko pride do sproščanja hlapov
vnetljivih tekočin v ozračje prostora, uporabljati naprav, ki povzročajo žar, plamen ali
iskro in tudi ne kaditi.
Pravilnik o protieksplozijski zaščiti je izdal minister za gospodarske dejavnosti v
soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve. Usklajen je z zahtevami
direktive ES o opremi in zaščitnih sistemih, namenjenih za uporabo v potencialno
eksplozivnih atmosferah 94/9/ES, ter direktive o minimalnih zahtevah za izboljšanje
varnosti in varovanje zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnih
atmosfer 1999/92/ES.
6.1 NEKAJ POMEMBNIH DOLOČIL PRAVILNIKA O
PROTIEKSPLOZIJSKI ZAŠČITI
19. člen pravilnika o protieksplozijski zaščiti uradni list RS, št. 102/00 91/02 določa,
da morajo biti ukrepi protieksplozijske zaščite opredeljeni v elaboratu eksplozijske
ogroženosti.
6.1.1 Ugotavljanje skladnosti
V Zakonu pravilnika o protieksplozijski zaščiti uradni list RS, št. 102/00 91/02 so
pomembni naslednji členi:
Certifikat o skladnosti elaborata eksplozijske ogroženosti − 19. člen;
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 17 od 37
Certifikat o skladnosti vgraditve opreme v eksplozijsko ogroženih prostorih oz.
izvedenih ukrepih protieksplozijske zaščite − 21. člen;
Certifikat o skladnosti vzdrževanja opreme v eksplozijsko ogroženih prostorih −
22. člen;
Certifikat o usposobljenosti − 29. člen (za izvajalce, ki izvajajo vgraditev opreme,
vzdrževanje opreme, servisiranje in popravila).
6.2 USPOSABLJANJE
Delodajalec je dolžan zagotoviti takšen način usposabljanja delavcev, ki delajo ali se
lahko pojavijo v eksplozijsko ogroženih prostorih znotraj ali zunaj stavb (pogosto ali
le izjemoma), da prepreči posledice zaradi neustrezne usposobljenosti. Osebje se
mora v rednih časovnih intervalih udeleževati izobraževanja ali usposabljanja.
Usposobljenost je mogoče dokazati v okviru izobraževalnih tečajev in z
ocenjevanjem v skladu z nacionalnimi pravili ali standardi ali pa v skladu z
zahtevami uporabnika.
V Sloveniji mora imeti podjetje, ki izvaja vgraditev opreme v eksplozijsko ogrožene
prostore, certifikat o usposobljenosti za vgraditev Ex-opreme. To velja tudi za lastno
službo vzdrževanja v obratu, če ta izvaja vgraditev.
7 OZEMLJITEV V EKSPLOZIJSKO OGROŽENIH
PROSTORIH
7.1 IZENAČITEV POTENCIALA
Za inštalacije v eksplozijsko ogroženih prostorih se zahteva izenačitev potencialov.
Pri sistemih TN, TT in IT morajo biti vsi neizolirani in tuji prevodni deli povezani z
vodnikom za izenačitev potenciala. Vezni sistem lahko vključuje zaščitne vodnike,
kovinske kabelske vode, kovinske zaščitne cevi, jekleno kabelsko armaturo in
kovinske dele ogrodij, ne sme pa vključevati nevtralnih vodnikov. Vijačni spoji
morajo biti zavarovani pred samoodvijanjem in zaščiteni proti koroziji, ki bi lahko
poslabšala učinkovitost povezave. Če so kabelske armature ali opleti ozemljeni
zunaj eksplozijsko ogroženega prostora (npr. v kontrolni sobi), mora biti ta točka
ozemljitve vključena v sistem za izenačevanje potencialov eksplozijsko ogroženega
prostora. Če je kabelska armatura ozemljena samo zunaj eksplozijsko ogroženega
prostora v sistemu TN, obstaja možnost, da na koncu armature v eksplozijsko
ogroženem prostoru nastanejo nevarne iskre, zato je treba to armaturo ali oplet
obravnavati kot neuporabljen vodnik. Neizoliranih prevodnih delov ni treba ločeno
povezovati na sistem za izenačevanje potencialov, če imajo trdno zavarovan
kovinski stik z deli ogrodja ali cevovodov, ki so povezani s sistemom za izenačitev
potenciala. Tujih prevodnih delov, ki niso del ogrodja ali električne inštalacije (npr.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 18 od 37
okviri vrat ali oken), ni treba povezovati s sistemom za izenačevanje potenciala, če
ni nevarnosti razlik napetosti. Kabelske uvodnice s ščipalnim sistemom, ki objame
ali stisne oplet žil ali oplet kabla, se smejo uporabljati za izenačitev potenciala.
Kovinskih ohišij lastnovarnih ali energijsko omejenih naprav ni treba povezovati s
sistemom za izenačitev potenciala, razen če je tako zahtevano v dokumentaciji
naprave ali če gre za preprečevanje akumulacije statičnega naboja. Inštalacije s
katodno zaščito ne smejo biti povezane s sistemom za izenačitev potenciala, razen
če je sistem načrtovan posebej za ta namen.
7.2 SISTEM OZEMLJITVE TIPA TN
Če je za sistemsko ozemljitev uporabljen tip TN, mora biti v eksplozijsko ogroženih
prostorih uporabljen tip TN-S (z ločenim nevtralnim vodnikom N in zaščitnim
vodnikom PE), kar pomeni, da nevtralni in zaščitni vodnik v eksplozijsko ogroženih
prostorih ne smeta biti povezana skupaj ali kombinirana v en sam vodnik. Na vsaki
prehodni točki sistema TN-C v sistem TN-S mora biti zaščitni vodnik priključen na
vodnik za izenačitev potenciala v neogroženem prostoru.
7.3 SISTEM OZEMLJITVE TIPA TT
Če je za sistemsko ozemljitev uporabljen tip TT (ločena ozemljitev za napajalni
sistem in izpostavljene prevodne dele), mora biti zaščiten z napravo za diferenčen
tok.
Če je ozemljitvena upornost visoka, tak sistem morda ni uporaben in sprejemljiv.
7.4 SISTEM OZEMLJITVE TIPA IT
Če je za sistemsko ozemljitev uporabljen tip IT (nevtralni vod izoliran od ozemljitve
ali ozemljen prek dovolj visoke impedance), mora biti vgrajena naprava za nadzor
izolacije, ki pokaže prvo napako na ozemljitvi.
Če prva napaka ni odpravljena, naprava ne bo zaznala naslednje napake na isti fazi,
kar lahko privede v nevarno situacijo (Seminar o protieksplozijski zaščiti, 2011).
8 LASTNA VARNOST V EKSPLOZIJSKO OGROŽENIH
PROSTORIH: EX I
Lastna varnost je vrsta protieksplozijske zaščite, primerna za izdelavo električnih
naprav, ki ne trošijo ali prenašajo velike električne moči. Večina lastnovarnih
električnih naprav so elektronski merilniki, kontrolniki in elektronske signalne
naprave.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 19 od 37
Začetki lastnovarne protieksplozijske zaščite segajo v obdobje tik pred prvo
svetovno vojno. Leta 1913 je zaradi eksplozije metana v Valižanskem premogovniku
nastala huda nesreča. Preiskava je pokazala, da je vžig metana najverjetneje
povzročila električna iskra v nizkonapetostnem signalizacijskem sistemu, ki so ga
uporabljali v premogovniku. Sistem je bil sestavljen iz zvonca, baterije in golih
vodnikov, napeljanih vzdolž rovov. Ko je rudar kjer koli sklenil vodnika (npr. s
kovinskim orodjem), je zvonec povezal z baterijo in sprožil signal.
Pred nesrečo so mislili, da je ta nizkonapetostni sistem varen. Naknadne raziskave
so pokazale, da lahko v določenih pogojih sistem z električno iskro vžge eksplozivno
zmes metana z zrakom. Ugotovitve so spodbudile raziskave na področju vžigne
zmogljivosti električnih isker. Nastala je tudi potreba po električnih napravah, ki z
električno iskro ne zmorejo vžgati eksplozivnih zmesi. Protieksplozijsko zaščito, ki je
nastala na teh temeljih, imenujemo lastna varnost.
Lastnovarno protieksplozijsko zaščito podrobno obravnavajo naslednji standardi:
SIST EN 60079-0;
SIST EN 60079-11;
SIST EN 60079-25;
SIST EN 60079-14;
SIST EN 60079-26.
8.1 OSNOVE LASTNE VARNOSTI
Eksplozivna atmosfera se z električno iskro vžge, če se pri tem sprosti dovolj
energije. Potrebna količina energije je odvisna od vrste vnetljive snovi in njene
koncentracije v zraku. Pri eksplozivnih zmeseh vnetljivega prahu z zrakom je ta
energija odvisna tudi od granulacije prahu. Bistvo lastnovarne protieksplozijske
zaščite je preprečiti vžig z zanesljivo omejitvijo sproščene energije pri preskoku
iskre. Pri tem je treba upoštevati preneseno električno moč iz napajanja (ohmska
komponenta), shranjeno magnetno energijo (induktivna komponenta) in shranjeno
električno energijo (kapacitivna komponenta). Treba je preprečiti tudi nevarno
segrevanje lastnovarne naprave, saj so vroče površine tudi lahko vir vžiga.
Glede vžiga z električno iskro je teorija zelo jasna in preprosta: treba je omejiti moč
in shranjeno električno ter shranjeno magnetno energijo v lastnovarnem tokokrogu.
Čeprav je zamisel lastne varnosti zelo preprosta, je dejanska izvedba lastnovarnih
naprav sorazmerno zapletena, saj mora lastnovarna protieksplozijska zaščita
brezhibno delovati tudi ob okvarah naprave in inštalacij. Zaradi metode, s katero je
dosežena lastna varnost, je treba zagotoviti, da ni ustrezno izvedena samo
električna oprema, ki je izpostavljena eksplozivni atmosferi, temveč tudi vsa druga
električna oprema, s katero je ta povezana.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 20 od 37
8.2 LASTNOVARNE IN PRIDRUŽENE NAPRAVE
8.2.1 Lastnovarna naprava
Lastnovarna naprava je vgrajena v eksplozijsko ogroženem prostoru. Povsod v
tokokrogu lastnovarne naprave mora biti zanesljivo preprečen nastanek vžiga
zmožnih iskrišč. Noben del lastnovarne naprave ne sme niti ob okvarah z vročo
površino vžgati eksplozivne zmesi.
Lastnovarna naprava je lahko samostojna, torej z notranjim lastnovarnim virom
energije, ali pa je predvidena za priključitev na pridruženo napravo.
8.2.2 Pridružena naprava
Značilno za pridruženo napravo je, da lahko hkrati vsebuje lastnovarne in
nelastnovarne tokokroge. Pridružene naprave praviloma ne smemo vgraditi v
eksplozijsko ogroženih prostorih. Izjema so le tiste pridružene naprave, ki so še
dodatno protieksplozijsko zaščitene (npr. pridružena naprava, vgrajena v
neprodirnem okrovu, zalita pridružena naprava z nelastnovarnimi priključki v
povečani varnosti).
Pridružene naprave lahko delujejo na dva načina. Pri prvem načinu z zanesljivim
transformatorjem ali zanesljivim optosklopnikom (včasih tudi z zanesljivim
kondenzatorjem) zagotovimo zanesljivo galvansko ločitev med lastnovarnimi in
nelastnovarnimi tokokrogi. Ob okvari se električna moč, tok in napetost ne morejo
nevarno prenašati v lastnovarni tokokrog. Pri drugem načinu z zanesljivo varnostno
bariero omejimo električno moč, tok in napetost v lastnovarnem vezju. Ob okvari
troši električno moč varnostna bariera ali pa jo spelje nazaj v omrežje.
8.3 STOPNJA ZAŠČITE LASTNOVARNIH TOKOKROGOV
Lastnovarni tokokrog je uvrščen v eno od stopenj zaščite, in sicer v stopnjo zaščite 1
A, 1 B ali 1 C, in mora ustrezati mednarodnemu standardu IEC 60079-11.
Kriterij, po katerem lastnovarni tokokrog uvrstimo v ustrezno stopnjo zaščite, je
zanesljivost delovanja lastne varnosti in s tem povezana verjetnost za nastanek vira
vžiga.
Lastnovarni tokokrog s stopnjo zaščite I A ne sme vžgati eksplozivne zmesi niti ob
normalnem delovanju niti ob delovanju z upoštevanjem najbolj neugodne
kombinacije neštevnih okvar niti ob delovanju z upoštevanjem posameznih števnih
okvar in hkrati najbolj neugodne kombinacije neštevnih okvar niti ob delovanju z
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 21 od 37
upoštevanjem vseh kombinacij dveštevnih okvar in hkrati najbolj neugodne
kombinacije neštevnih okvar.
Lastnovarni tokokrog s stopnjo zaščite I B ne sme vžgati eksplozivne zmesi niti ob
normalnem delovanju niti ob delovanju z upoštevanjem najbolj neugodne
kombinacije neštevnih okvar niti ob delovanju z upoštevanjem posameznih števnih
okvar in hkrati najbolj neugodne kombinacije neštevnih okvar.
Lastnovarni tokokrog s stopnjo zaščite I C ne sme vžgati eksplozivne zmesi ob
normalnem delovanju in upoštevanju najbolj neugodne kombinacije neštevnih okvar.
8.4 INŠTALACIJE LASTNOVARNIH TOKOKROGOV
Za vgraditev lastnovarnih in pridruženih naprav velja, da vgraditev ne sme
poslabšati lastnovarne protieksplozijske zaščite. To mora zanesljivo veljati tudi ob
okvarah inštalacij in okvarah ostalih električnih naprav v obratu. Lastnovarne
tokokroge zato ustrezno zaščitimo in izoliramo od ostalih naprav in inštalacij. Pri tem
je najpomembnejše, da sistem priključitve zagotavlja ustrezno zaščito pred vdori
visokih napetosti in velikih tokov v lastnovarne tokokroge.
8.5 OZEMLJITEV LASTNOVARNIH TOKOKROGOV
Potreba po ozemljitvi lastnovarnih tokokrogov temelji na osnovah lastne varnosti.
Doseči je treba zanemarljivo majhno verjetnost za pojav nevarno visoke napetosti in
nevarnega toka v lastnovarnih tokokrogih.
Prvi ukrep je zanesljiva nizkoohmska povezava določene točke lastnovarnega
tokokroga z določeno točko zemlje. Pravilna izbira točke v lastnovatnem tokokrogu
zagotavlja, da tok ob napaki v lastnovarnem tokokrogu ne teče v eksplozijsko
ogrožen prostor, ampak se že v varnem prostoru usmeri na zemljo. Pravilna izbira
točke zemlje zagotavlja, da se ob možni okvari močnostnih naprav potencial
lastnovarnega tokokroga praktično ne spremeni in ostane na varnem nivoju.
Drugi ukrep je zanesljiva galvanska ločitev med vsemi ostalimi deli lastnovarnega
tokokroga in lokalno zemljo. Lastnovarni tokokrog je lahko z zemljo povezan samo v
eni točki. S tem je zagotovljeno, da potencialne razlike med lokalnimi zemljami ne
morejo poganjati izenačevalnih tokov vzdolž lastnovarnih tokokrogov.
Lastnovarni tokokrogi so lahko izolirani od zemlje ali povezani v eni točki na sistem
za izenačitev potencialov, če ta obstaja v celotnem prostoru, v katerem so inštalirani
lastnovarni tokokrogi. Inštalacijska metoda mora biti izbrana glede na funkcionalne
zahteve tokokrogov in v skladu z navodili proizvajalca. Več kot ena povezava
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 22 od 37
tokokroga z zemljo je dovoljena, če je tokokrog galvansko ločen na podtokokroge,
od katerih je vsak ozemljen samo v eni točki.
Pri lastnovarnih tokokrogih, ki so izolirani od zemlje, je treba upoštevati nevarnost
elektrostatične naelektritve. Povezava z zemljo prek upora z upornostjo več kot 0,2
MΩ, npr. za odvod elektrostatičnega naboja, se smatra za ozemljitev. Lastnovarni
tokokrogi morajo biti ozemljeni, če je to potrebno iz varnostnih razlogov, npr. v
inštalacijah z ločilnimi členi brez galvanske ločitve. Lahko so ozemljeni, če je to
potrebno iz funkcionalnih razlogov, npr. pri varjenih termočlenih. Če lastnovarna
naprava ne prenese napetostnega prebojnega preizkusa z vsaj 500 V efektivne
izmenične napetosti proti zemlji v skladu z mednarodnemu standardu IEC 60079-11,
se privzame, da je naprava povezana z zemljo.
Slika 7: Primer premostitve upora za omejitev toka
(Vir: SIQ, 2011)
Slika 6 kaže, kako lahko v neustrezno inštaliranem lastnovarnem tokokrogu nastane
vir vžiga. Dve napaki − premostitvi lastnovarnega vodnika na lokalno zemljo (F1 in
F2) lahko premostita upor, ki omejuje tok v lastnovarnem tokokrogu. Premostitev F1
lahko nastane znotraj lastnovarne naprave (običajno števna napaka), premostitev
F2 pa v lastnovarni napeljavi med pridruženo in lastnovarno napravo (neštevna
napaka). Iz tega sledi, da lahko z eno samo števno napako izolirani lastnovarni
tokokrog ostane brez ustrezne omejitve toka.
Nevarni situaciji se lahko izognemo na tri načine. Prvi način je, da upor za omejitev
toka vgradimo tudi v negativno napajalno linijo. V tem primeru premostitvi F1in F2
ne povzročita nevarnega stanja, saj upor na negativni liniji omeji tok v ogroženem
prostoru. Če podobni premostitvi, kot sta na pozitivni liniji, nastaneta tudi na
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 23 od 37
negativni liniji, v ogroženem prostoru ne teče tok, saj je lastnovarna zanka
sklenjena. Slabost te rešitve je, da je pogosto zaradi povsem funkcionalnih razlogov
neizvedljiva. Dodatni upor namreč pogosto poveča upornost lastnovarnega
tokokroga čez mejo, pri kateri bi naprava lahko delovala.
Druga rešitev je, kot je prikazano na sliki 7, je zanesljiva. Gre za nizkoohmsko
ozemljitev negativne linije. Premostitvi F1in F2 v tem primeru vsaka zase ne
predstavljata nevarnega stanja. Če premostitvi nastaneta hkrati, je zelo verjetno, da
je upornost poti F1 EN (pot po varnem prostoru) veliko manjša od upornosti poti F1
− F2 EN (pot po ogroženem prostoru). Verjetnost je tam večja, čim bolj je ozemljitev
E zanesljiva in nizkoohmska. V tem primeru skoraj ves tok napake teče po varni poti
F1 EN, po ogroženem prostoru pa le nenevarno majhen del.
Tretja možnost je zanesljiva izvedba lastnovarnega napajalnika, tako da premostitve
F1 ni treba upoštevati niti kot števno napako.
Slika 8: Nizkoohmska ozemljitev negativne linije
(Vir: SIQ, 2011)
8.6 OZEMLJITEV BARIER
Bariera deluje tako, da tok napake, ki ga ob okvari poganja previsoka napetost na
lastnovarni strani bariere, spelje nazaj na izvor napetosti. Način ozemljitve prikazuje
slika 8.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 24 od 37
Slika 9: Način ozemljitve bariere
(Vir: SIQ, 2011)
Previsoka napetost na nelastnovarni strani bariere lahko nastane na dva načina.
Prvi način je kratek stik med sekundarnim navitjem transformatorja in bariero (npr.
kratek stik v napetostnem stabilizatorju). V tem primeru je na vhodu v bariero
izmenična napetost enaka nazivni napetosti sekundarnega navitja transformatorja,
seveda z upoštevanjem toleranc. Drugi način je direkten vdor omrežne napetosti na
vezje med sekundarnim navitjem in bariero (slika 9). V tem primeru se na vhodu v
bariero pojavi omrežna napetost.
Slika 10: Primer pojavljanja omrežne napetosti na vhodu
(Vir: SIQ, 2011)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 25 od 37
V obeh primerih lahko varnostna bariera pravilno deluje le, če je zagotovljena
zanesljiva nizkoohmska povezava med negativno vejo bariere in zemljo. Delovanje
bariere prikazuje slika 10. Napetost napake je izmenična z amplitudo 325 V (AC 230
V) in niha okoli 0 V. Ko napetost zaniha v pozitivno smer, Zener dioda prevaja v
zaporni smeri (prevajanje se sproži pri razliki napetosti), ko pa napetost zaniha v
negativno smer, Zener dioda prevaja v prevodni smeri (prevajanje se sproži pri
razliki napetosti približno 0,6 V). Tok napake ne teče po ogroženem prostoru niti se
napetost v lastnovarnem tokokrogu v ogroženem prostoru ne poviša na nevarno
raven.
Slika 11: Zanesljiva nizkoohmska povezava
(Vir: SIQ, 2011)
Slika 12: Bariera, ki je nizkoohmsko povezana na zemljo
(Vir: SIQ, 2011)
Delovanje bariere je podobno pri kratkem stiku med sekundarnim navitjem
transformatorja in lastnovarno stranjo bariere. Zmotno je mnenje, da bi bariera lahko
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 26 od 37
delovala tudi brez zanesljive ozemljitve, saj je negativna linija kratko sklenjena s
sekundarnim navitjem. Na prvi pogled bi v tem primeru bariera lahko zanesljivo
sklenila sekundarno navitje in toku napake ne dovolila vdora v ogrožen prostor (slika
10). Vendar je treba upoštevati tudi možnost prekinitve negativnega vodnika med
bariero in transformatorjem. Bariera lahko deluje le, če je negativni vodnik bariere
zanesljivo nizkoohmsko povezan z zemljo (slika 11).
8.7 UDAR STRELE
Če udari strela v eksplozijsko atmosfero, se ta vedno vžge. Do vžiga lahko pride tudi
zaradi močnega segrevanja odvodnih poti strele ali nastalih isker. Na
protieksplozijsko zaščito lahko vplivajo tudi poškodbe pridruženih naprav in naprav
za kontrolo tehnoloških procesov.
Posebej zahtevna je zaščita lastnovarnih tokokrogov pred posledicami udara strele.
Ob direktnem udaru strele v lastnovarni tokokrog ni učinkovite zaščite, ker takrat ni
možno preprečiti nastanka vira vžiga. Direktni udar strele v lastnovarni tokokrog je
treba preprečiti s prestrezanjem strele z ustrezno izvedenimi lovilci strel. Pogosteje
kot direktnemu udaru so lastnovarni tokokrogi izpostavljeni učinkom posrednega
udara, zaradi katerega se lahko v kovinskih konstrukcijah in električnih tokokrogih
pojavijo ogromne razlike potencialov. Tudi te lahko povzročijo vir vžiga, vendar je tu
možna učinkovita zaščita, ki jo je treba izvesti. Strela ob udaru v zelo kratkem času
v kovinsko konstrukcijo vsili ogromen električni tok. Kovinska konstrukcija se hitremu
vsiljevanju toka upre z lastno induktivnostjo, zaradi česar se električni potencial na
mestu udara močno poviša. Tipični dvig potenciala je nekaj deset kilovoltov.
Splošna zahteva za eksplozijsko ogrožene prostore je, da mora biti nivo strelovodne
zaščite po standardu SIST EN 62305-1 (Seminar o protieksplozijski zaščiti, 2011).
9 VGRADITEV IN VZDRŽEVANJE LASTNOVARNIH
NAPRAV
Zanemarljivo majhna verjetnost vžiga z lastnovarnimi napravami je zagotovljena le
ob pravilni vgraditvi in ustreznem vzdrževanju. Cilja vgraditve in vzdrževanja mora
biti vse naprave vgraditi in priključiti skladno zahtevam inštalacijskega standarda in
skladno zahtevam proizvajalca. Zagotoviti je tudi treba, da neizogibni posegi
vzdrževanja (pa tudi staranja naprave ter inštalacij) med življenjsko dobo naprave
ne povečajo tveganja zaradi eksplozije. Najmanj predvidljive in zato najbolj nevarne
so pri tem človeške napake. Če se protieksplozijska zaščita lastnovarnega sistema
zmanjša na nevarno raven, smo lahko skoraj gotovi, da je to povzročila človeška
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 27 od 37
napaka. Človeške napake lahko razdelimo v dve zvrsti. Poznamo napake, ki jih
povzroči poklicno osebje, in napake, ki jih povzroči nepoklicno osebje. Prvim se
lahko izognemo z dobro usposobljenim osebjem, dobro izdelanimi postopki
vzdrževanja in podrobnimi pregledi stanja po opravljenih inštalacijskih ali
vzdrževalnih delih. Drugimi se je treba izogniti z ustreznimi ohišji in omaricami
lastnovarnih inštalacij. Glede naprav po navadi ni težav, težje je s pogosto dolgimi
lastnovarnimi napeljavami, ki so še posebej ranljive. Še tako usposobljeno osebje
ne more opravljati svojega dela, če nima ustreznih informacij. Te informacije morajo
biti podrobno in pregledno navedene v varnostni dokumentaciji opreme. Varnostna
dokumentacija, ki mora biti hranjena na dostopnem mestu, je eden od osnovnih
pogojev za ustrezno vzdrževanje.
9.1 NAMESTITEV IN PRIKLJUČITEV PRIDRUŽENIH NAPRAV
V glavnih elektroomarah je pogosto več deset, včasih tudi preko sto, pridruženih
naprav. Po zunanjem videzu so si pridružene naprave lahko zelo podobne, skoraj
zagotovo pa se razlikujejo po električnih parametrih. Za dobro prakso velja, da je ob
poziciji vsake pridružene naprave nedvoumno napisan tip in ne samo tehnološka
oznaka. Te oznake so največkrat nameščene pri prvotni vgraditvi, zato zmanjšujemo
možnost napake le pri vzdrževanju oz. zamenjavi dotrajanih elementov. Pred prvim
zagonom obrata je nujen podroben pregled skladnosti povezav s projektom. Pri tem
je treba brez izjeme preveriti vse lastnovarne tokokroge. Obvezno je, da so vse
pridružene naprave na istem vodilu enako orientirane in da so na eni strani le
priključki nelastnovarnih tokokrogov, na nasprotni pa le priključki lastnovarnih
tokokrogov. Pri takem načinu montaže je lažje zagotoviti ustrezno ločitev
lastnovarnih in nelastnovarnih tokokrogov. Tudi vsaka napaka v orientaciji
pridružene naprave je na prvi pogled očitna, če so pridružene naprave nameščene
na več sosednjih vodilih nasprotno orientirane.
9.2 PRIKLJUČITEV KABLOV
Najvažnejše pri inštalacijskih kablih lastnovarnih tokokrogov je ustrezna ločitev od
kablov nelastnovarnih tokokrogov, pomembna pa je tudi ločitev med različnimi
lastnovarnimi tokokrogi. Čeprav oklopljeni kabli lastnovarnih tokokrogov lahko
potekajo v istem kanalu kot nelastnovarni kabli, je bolje, da so lastnovarni in
nelastnovarni kabli fizično ločeni. Zahteve za ločitev med različnimi lastnovarnimi
tokokrogi niso tako stroge, saj so napetosti in tokovi v lastnovarnih tokokrogih
zanesljivo navzgor omejeni in so veliko manjši od tistih v močnostnih kablih.
Lastnovarni kabli morajo biti speljani v priključno omarico skozi ustrezne kabelske
uvodnice, ki jih varujejo pred izvlekom. Ta zaščita je potrebna zaradi zagotavljanja
zanesljive ločitve tokokroga od lokalne zemlje. Pri priključitvi v priključno omarico je
treba paziti na ustrezne ločilne in plazilne razdalje ne samo med različnimi
tokokrogi, ampak tudi med tokokrogi in lokalno zemljo. Zaradi tega je treba finožične
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 28 od 37
vodnike opremiti s kabelskimi čevlji in s kabla odstraniti le toliko izolacije, kot je
nujno potrebno. Oplete kablov je treba izolirati npr. z uporabo termoskrčljivih božirk.
Seveda morajo biti tudi priključki izvedeni zanesljivo in v skladu z dobro prakso.
9.3 PREGLEDI IN MERITVE
Ustreznost lastnovarne protieksplozijske zaščite je zelo odvisna od ustreznosti
inštalacije. Zato je pri vsaki novi inštalaciji pred zagonom obrata nujno potreben
podroben in dosleden pregled dejanske izvedbe. Ta pregled vključuje tudi meritve
izolacijskih upornosti lasnovarnih tokokrogov proti zemlji in drugim tokokrogom.
Merilni postopki morajo biti vnaprej predvideni in načrtovani. Postopki pri merjenjih
so lahko zelo poenostavljeni, če med meritvami v obratu še ni vnetljivih snovi
(nekaterih meritev v prisotnosti vnetljivih snovi sploh ni možno varno izvesti).
Posebno pozornost je treba posvetiti možnostim za okvare pridruženih naprav, npr.
skrbno je treba premisliti, kaj sme biti priključeno med visokonapetostnim
preizkusom izolacije. Samo po sebi je umevno, da merilnik v eksplozijsko
ogroženem prostoru ne sme biti priključen na vodnike, ki jih preizkušamo z visoko
napetostjo. Treba je prekiniti tudi priključitev pridruženih naprav. Če bi bil med
preizkusom izolacije preizkušani tokokrog priključen na pridruženo napravo, lahko
Zener diode uničimo med meritvijo (lastnovarne strani diode niso zaščitene z
varovalko). Uničenja diod morda niti ne opazimo, saj to pogosto ne prizadene
funkcionalnosti sistema, vendar pa sistem nima več omejitve napetosti, zato ni več
lastnovaren.
9.4 VZDRŽEVANJE
Pod pojmom vzdrževanje razumemo vsa opravila, ki se izvajajo na predmetu zato,
da predmet obdržimo ali vrnemo v stanje, ki je v skladu z zadevnimi predpisi in
standardi, in omogoča opravljanje zahtevanih funkcij brez nevarnosti za eksplozijo
eksplozivne zmesi, v kateri predmet lahko deluje. Pregledi in vzdrževanje električnih
naprav in inštalacij v eksplozijsko ogroženih prostorih morajo biti planirani, izvedeni
in dokumentirani v skladu z zahtevami standarda SIST EN 60079-17.
Osnovni pogoj za učinkovito in varno vzdrževanje lastnovarnih naprav je ustrezna
dokumentacija, torej s strani pooblaščenih oseb ažuriran projekt izvedenih del,
kateremu mora ustrezati dejansko stanje.
Posebej v večjih obratih se pogosto zgodi, da kakšen lastnovarni merilni sistem
funkcionalno odpove. Iskanje in servisiranje napake lahko poteka v ogroženem in
nevarnem prostoru. Tudi če okvaro servisiramo v varnem prostoru, ne smemo
pozabiti, da servisiramo tokokrog, ki posega v eksplozijsko ogrožen prostor.
Uporaba kakršnih koli instrumentov, spajkalnikov itd. je v varnem prostoru na
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 29 od 37
priključenem lastnovarnem tokokrogu najstrožje prepovedana. Vsi posegi
servisiranja ali zamenjave delov morajo biti odobreni s strani pooblaščene osebe.
Pregledi po servisiranju in periodični pregledi inštalacij se razlikujejo od tistih pred
prvim zagonom obrata. Bistvena razlika je, da je med periodičnimi pregledi praktično
nemogoče zagotoviti zanesljivo odsotnost eksplozivne atmosfere. Zato pri teh
pregledih ne moremo v obratu uporabljati skoraj nobenih instrumentov. Periodični
pregledi so omejeni predvsem na vizualni pregled inštalacij. Predvsem je treba biti
pozoren na stanje izolacije kablov in priključkov lastnovarnih tokokrogov.
Poškodovane kable je treba v najkrajšem možnem času zamenjati, vendar na način,
ki ne pomeni tveganja zaradi eksplozije. Vsekakor pa velja, da moramo v vsakem
primeru, ko vnetljive snovi niso zanesljivo odstranjene, izvajati vse potrebne ukrepe
pri delu v coni nevarnosti. Med periodičnimi pregledi je treba iskati in odpraviti tudi
morebitne nepooblaščene spremembe inštalacij.
Pregled je opravilo, ki predstavlja natančno pregledovanje predmetov brez
razstavljanja ali z delnim razstavljanjem, če je le-to potrebno. Lahko je dopolnjen z
dodatnimi opravili, kot so npr. meritve, s ciljem ugotoviti njihovo dejansko stanje.
Vizualni pregled je pregled, s katerim ugotavljamo tiste okvare in pomanjkljivosti, ki
jih vidimo s prostim očesom brez uporabe orodja in brez dodatne opreme za dostop.
Primeri takšnih napak so: manjka vijak, kabel je potegnjen iz uvodnice, kabel je
poškodovan, ozemljitvena vez je odtrgana, počen pokrov stikala ipd.
Kontrolni pregled vsebuje vse, kar je zajeto že z vizualnim pregledom. Poleg tega
se s tem pregledom ugotavljajo še dodatne napake, ki jih lahko odkrijemo samo z
uporabo orodja in opreme za dostop, npr. lestev. Kontrolni pregled ne zahteva
odpiranja ohišij ali ločevanja od napetosti. Primeri takšnih napak so: nepritrjeni
vijaki, manjkajoče vzmetne podložke, kontrola zapornih loput v sistemu ventilacije,
kontrola delovanja indikatorjev plina ipd.
Podrobni pregled vsebuje vse, kar je zajeto s kontrolnim pregledom. Napravo
lahko ločimo od napetosti in odpremo. Primeri takšnih pregledov so: kontrola spojev
na priključnih sponkah, kontrola blokade ohišja Ex-naprave, kontrola korozije
zaščitnih rež, kontrola bimetalnih relejev pri elektromotorju ipd.
9.5 DOKUMENTACIJA
Dokumentacija, ki jo potrebujejo vzdrževalci pri servisiranju in pri pregledih v objektu
proizvodnje in predelave plastičnih mas, mora vsebovati pregledni načrt con
eksplozijske nevarnosti, s strani pooblaščene osebe ažuriran načrt inštalacij in
spisek vseh vgrajenih naprav s potrebnimi podatki. Med potrebne podatke štejemo
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 30 od 37
med drugim navodila proizvajalca opreme glede vgraditve, priključitve in
vzdrževanja naprav, kopije certifikatov o skladnosti oz. navodil proizvajalca za
uporabo in vzdrževanje za vse vgrajene naprave, točne informacije o mestu
vgraditve naprave ter njeno identifikacijsko (tovarniško) številko in vrsto
priključitvenega kabla.
Zgoraj navedena dokumentacija je lahko zelo obsežna, zato so v dokumentaciji za
potrebe vzdrževalcev dovoljene nekatere poenostavitve. Če je v obratu inštaliranih
več identičnih sistemov (pogost takšen primer so sistemi za merjenje temperature),
potem je lahko električna shema za vse identične sisteme ena sama, seveda pa
mora biti na takšni shemi označeno, kateri tokokrogi so po njej izdelani.
Morebitne spremembe med servisiranjem, kot so zamenjave dotrajanih delov z
identičnimi novimi deli, inštalacija novih merilnih tokokrogov, sprememba obstoječih
merilnih tokokrogov itd., morajo biti odobrene s strani pooblaščene osebe in sproti
ažurirane v dokumentaciji. Pri popravilu naprav je treba paziti, da se zadrži
celovitost protieksplozijske zaščite. Popravilo lahko izvedemo le v dogovoru s
proizvajalcem naprave. Zamenjavo delov lahko izvedemo le v skladu z zahtevanimi
v certificirani dokumentaciji proizvajalca naprave (Seminar o protieksplozijski zaščiti,
2011).
10 PRIMER OBJEKTA
Do sedaj navedene varnostne vidike električnih inštalacij v nadaljevanju predstavim
s primerom objekta proizvodnje in predelave plastičnih mas v enem od slovenskih
podjetij. Kontinuirana linija proizvodnje plošč Kerrock ima več tehnoloških procesov,
in sicer silanizacijo aluminijevega hidroksida, pripravo disperzije Kerrock, polivanje
disperzije na trak ter rezanje in brušenje plošč Kerrock. V nadaljevanju opisujem
prostor silanizacije v proizvodnem delu tega podjetja.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 31 od 37
Slika 13: Tloris in prerez con eksplozijske nevarnosti silanizacije
(Vir: Kolpa d.d., 2008)
10.1 IZVEDBA LASTNOVARNIH INŠTALACIJ
V cono 0 lahko vgradimo le lastnovarne naprave v izvedbi Ex I A. Vodniki, kabli in
drugi inštalacijski elementi v lastni varnosti morajo biti barvno razpoznavni (modra
barva) in ločeni od drugih tokokrogov po zahtevah standarda SIST EN 60079-11. Za
lastnovarne tokokroge merilnih, krmilnih in regulacijskih naprav na rezervoarjih oz. v
coni 0 (npr. merilniki in kontrolniki nivoja temperature) veljajo naslednje dodatne
zahteve: kabli lastnovarnih tokokrogov morajo imeti kovinski oplet, kabel med lastno
varno napravo v coni 0 in zaščitno prenapetostno napravo mora biti zaščiten pred
udarom strele ter pred priklopom kabla na Ex I napravo mora biti nameščena
prenapetostna zaščitna naprava v kovinskem ohišju, ki mora biti zaradi
izenačevanja potenciala zanesljivo galvansko povezana s tehnološko napravo.
Minimalni presek zaščitnega vodnika je 4 mm2 Cu. Prenapetostna zaščitna naprava
je lahko oddaljena največ 1 m od cone 0 in mora imeti naslednje karakteristike:
kA sprožilni tok;
8/20 μs impulz po IEC 60-1 za 10 operacij.
V stikalnih omarah morajo biti lastnovarni vodniki v skupnem svetlomodrem snopu
označeni z nalepko in prostorsko ločeni od ostalih vodnikov. Sponke Ex I morajo biti
ločene od ostalih sponk najmanj 5 cm (horizontalno in vertikalno 1,0 m od izpusta
pralnika zraka prepihovalnega sistema, horizontalno in vertikalno 1,0 m od izpusta
ventilatorja prostorskega odsesavanja).
Ker moramo pri coni 0 (priporočljivo pa tudi v coni 1) obvezno vgraditi elemente
prenapetostne zaščite, je zanimivo poizvedeti, kakšno varianto nam proizvajalci
sploh ponujajo. Pri proizvajalcu EGE najdemo prenapetostno zaščito tip SBX-Ex
(slika 14), ki je že vgrajena v ustrezno dozo, tako da pri inštalaciji le pripeljemo kabel
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 32 od 37
v dozo in ga nadaljujemo iz nje. Posebno ozemljitveno mesto povežemo direktno na
najbližji strelovod.
Slika 14: Prenapetostna zaščita SBX-Ex
(Vir: http://www.kolektoravtomatizacija.com/synatec-katalog/clanki/prenapetostna-
zascita-v-lastnovarnih-tokokrogih-ex-okolja-)
Slika 15: Tesnjenje med običajnimi in eksplozijsko ogroženimi prostori
(Vir: SIQ.2011)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 33 od 37
10.1.1 Zaščita pred nevarnostjo dotika, iskrenje, ozemljitve
Za zaščito pred nevarno napetostjo dotika, ki se v eksplozijsko ogroženih področjih
hkrati obravnava tudi kot zaščita pred nevarnim iskrenjem, je v coni eksplozijske
nevarnosti 1 in 2 dovoljena uporaba sistema TN-S z obveznim izvajanjem izenačitve
potencialov.
Vsi prevodni deli v objektu morajo biti spojeni z vodniki, katerih ekvivalentna
prevodnost odgovarja prevodnosti bakrenega vodnika 10 mm² na sistem
izenačevanja potencialov.
Izenačevanje potencialov se smatra za zadovoljivo, če električna upornost med
zbiralko za izenačitev potencialov in katero koli kovinsko maso v objektu ne presega
2 Ω.
Ohišij električnih naprav ni treba posebej povezati na sistem za izenačitev
potencialov, če so pritrjena na kovinske mase postrojenja ali cevovode, ki so
povezani na sistem za izenačitev potencialov. Spoji cevovodov morajo biti
premoščeni.
V eksplozijsko ogroženih področjih morajo biti priključki, spoji in zaščitni kabelski
cevovodi zaščiteni pred vdorom gorljivih plinov ali vnetljivih tekočin in njihovih
hlapov.
10.2 ELEKTRIČNA ZAŠČITA − VAROVANJE
Električne naprave, vodnike in kable varujemo pred preobremenitvami, kratkim
stikom in zemeljskim stikom. Izklopni čas kratkega stika pri dvopolnem kratkem stiku
mora biti manjši od 100 ms.
Rotacijske električne stroje dodatno varujemo pred preobremenitvami, razen v
primeru, če zdržijo trajni zagonski tok pri nazivni napetosti in frekvenci ter pri
generatorjih kratek stik, ne da bi se segreli preko dopustne temperature, ki je
deklarirana s temperaturnim razredom.
10.2.1 Karakteristike zaščite naprav
Tokovno časovno odvisna naprava, vgrajena v vse tri faze, mora biti nastavljena na
največji nazivni tok stroja, ki se izklopi v času 2 ur ali manj pri 1,2-kratnem toku
nastavitve ali se ne izklopi v 2 urah pri 1,05-kratnem nastavitvenem toku ali pa je na
razpolago: naprava za direktno kontrolo temperature z vgrajenimi temperaturnimi
senzorji ali ostale ekvivalentne naprave.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 34 od 37
Trifazne elektromotorje varujemo tudi za primer izpada ene faze.
Transformatorje dodatno varujemo proti preobremenitvi, razen če trajno zdržijo tok
kratkega stika na sekundarni strani pri nazivni napetosti in frekvenci na primarni
strani, ne da bi se prekomerno pregrevali.
Zaščita pred preobremenitvami ni potrebna, če breme na sekundarni strani ne more
povzročiti preobremenitve.
Kratkostične in zemeljsko stične zaščitne naprave morajo imeti blokado ponovnega
vklopa v času trajanja napake.
Nosilci nevarnih elektrostatičnih nabojev so lahko tudi zaposleni, ki imajo pri
rokovanju ali na pripravah, kjer je trajno ali pogosto prisotna eksplozivna atmosfera
oz. v conah 0 in 1, primerno obutev in obleko iz nesintetičnih materialov.
V skladu z zakonom in predpisi je zaščita pred statično elektriko potrebna v vseh
prostorih, kjer je nevarnost, da bi lahko nastale eksplozivne zmesi.
Nastajanja elektrostatičnih nabojev praktično ne moremo preprečiti, lahko pa jih
zmanjšamo oz. takoj odvedemo, in sicer:
z ozemljitvijo in medsebojno povezavo vseh prevodnih delov tehnoloških in
električnih naprav;
z izenačevanjem potencialov;
z uporabo prevodnih tal, katerih odvodna upornost ne sme preseči vrednosti
10 6Ω (cona 1).
Pri pretakanju vnetljivih tekočin iz posode v posodo se morata posodi ozemljiti, da
se prepreči zbiranje statične elektrike z ozemljitvenim vodnikom minimalnega Cu
preseka 6 mm² z ustrezno »krokodil« sponko.
10.2.2 Izklop v sili
Napajanje električnih naprav mora biti izvedeno tako, da lahko vsak zaposleni na
enem vidno označenem mestu izven cone Ex izklopi napajanje naprav v conah Ex.
Posluževalno mesto za izklop je lahko neposredno pri delovnem mestu v Ex
coni,vendar mora biti izklop izven cone.
Izklop v sili se mora zagotoviti za vse električne inštalacije v eksplozijsko ogroženem
prostoru z ustrezno izklopilno napravo iz enega ali več mest izven eksplozijsko
ogroženega prostora.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 35 od 37
V primerih, ko izklop električnih naprav predstavlja dodatno nevarnost, ki je večja od
nevarnosti, ki bi jo povzročile izključene električne naprave, se kot alternativa
avtomatskemu izklopu uporabi alarmiranje.
Električne naprave, ki morajo trajno obratovati, da ne povzročijo dodatne nevarnosti,
ne smejo biti vključene v tokokrog zasilnega izklopa.
11 ZAKLJUČEK
Izdelava diplomske naloge je temeljila na pregledu domače in tuje literature na temo
izvedbe in vzdrževanja elektroinštalacij v eksplozijsko ogroženih prostorih. Poleg
literature sem podrobneje preučil pravilnik, zakonodajo in standarde, ki se
navezujejo na inštalacije in tehnološko opremo, ki je vgrajena v objektu.
Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (Uradni list RS št. 102/00, 91/2002) je prinesel
veliko novosti in dodatnih zahtev. Zahteve pravilnika ne veljajo samo za nove,
ampak tudi vse obstoječe obrate, zato bodo imele službe vzdrževanja veliko dela,
da bodo uredile svojo opremo, tehnično in investicijsko dokumentacijo in
organizacijo vzdrževanja skladno z novimi zahtevami ter tako vzpostavile pogoje za
pridobitev potrebnih certifikatov o skladnosti.
Na prvi pogled bi lahko rekli, da je zmeda na področju standardizacije popolna, saj
veljajo tako stari kot novi standardi, vendar temu ni tako. V Evropi naj bi novi
standardi serije 60079 in 61241 kot edini standardi na tem področju stopili v veljavo
šele v naslednjih letih. Verjetno bo podobno odločitev sprejel tudi slovenski Inštitut
za standardizacijo, ki skrbi za aktualnost standardizacije na tem področju v Sloveniji.
Iz zbranih predstavljenih informacij sem ugotovil, da bomo čez nekaj let govorili le še
o standardih, ki jih je pripravila IEC − Mednarodna elektrotehniška komisija.
Ob izdelavi diplomske naloge sem ugotovil, da so za dobro izdelan projekt
električnih inštalacij in opreme v eksplozijsko ogroženih prostorih potrebni skrbno
načrtovanje, poznavanje vrste standardov, pravilnikov in zakonodaje ter nenehno
izobraževanje.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 36 od 37
LITERATURA IN VIRI
1. Električna oprema v eksplozijsko ogroženih prostorih. (2013). Ljubljana.
Fakulteta za elektrotehniko. Pridobljeno 27.12.2013 z naslova http://lrf.fe.uni-
lj.si/fkkt_ev/EV_V_06
2. Hribar, D. (2011). Interno gradivo: Upravljalec male elektrarne, ICES.
3. Kolpa d.d. (2008). Elaborat eksplozijske ogroženosti z oceno tveganja
Kontinuirane linije proizvodnje Kerrock plošč.
4. Pravilnik o protieksplozijski zaščiti. Uradni list RS, št. 102/00, 91/02, 16/08
5. Prenapetostna zaščita v lastnovarnih tokokrogih Ex-okolja (2009). Idrija:
Kolektor Synatec. Pridobljeno 27.12.2013 z naslova
http://www.kolektoravtomatizacija.com/synatec-katalog/clanki/prenapetostna-
zascita-v-lastnovarnih-tokokrogih-ex-okolja-
6. SIQ (2011) Seminar o protieksplozijski zaščiti, Ljubljana.
7. Stošić, A. (2008). Projektiranje i izvodenje električnih instalacija, drugo izdanje.
Beograd: Gradevinska knjiga.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Safet Mesić: Varnostni vidiki izvedbe električnih inštalacij na primeru objekta proizvodnje … stran 37 od 37
KAZALO SLIK
Slika 1: Pogoji za vžig eksplozivne atmosfere .......................................................... 2
Slika 2: Cona 0 ali Prostor 20, v katerem je eksplozivna zmes prisotna stalno,
pogosto ali dalj časa ................................................................................................. 5
Slika 3: Cona 1 ali Prostor 21, v katerem pri normalnem delovanju občasno
nastane eksplozivna zmes ....................................................................................... 5
Slika 4: Prikaz Spodnje in zgornje meje eksplozivnosti ............................................. 8
Slika 5: Znak protieksplozijske zaščite: črki Ex v šesterokotniku............................. 10
Slika 6: Naelektritev in preskok iskre ...................................................................... 15
Slika 7: Primer premostitve upora za omejitev toka ................................................ 22
Slika 8: Nizkoohmska ozemljitev negativne linije .................................................... 23
Slika 9: Način ozemljitve bariere ............................................................................. 24
Slika 10: Primer pojavljanja omrežne napetosti na vhodu ....................................... 24
Slika 11: Zanesljiva nizkoohmska povezava ........................................................... 25
Slika 12: Bariera, ki je nizkoohmsko povezana na zemljo ....................................... 25
Slika 13: Tloris in prerez con eksplozijske nevarnosti silanizacije ........................... 31
Slika 14: Prenapetostna zaščita SBX-Ex ................................................................ 32
Slika 15: Tesnjenje med običajnimi in eksplozijsko ogroženimi prostori .................. 32
KAZALO TABEL
Tabela 1: Spodnje dovoljene temperature vžiga ....................................................... 8
Tabela 2: Eksplozivne skupine po maksimalnem eksperimentalnem varnostnem
razponu .................................................................................................................... 9
Tabela 3: Oznake pri protieksplozijski zaščiti (SIST EN 60079, 2007) .................... 12
Tabela 4: Največje dovoljene površine ................................................................... 13
Tabela 5: Največji dovoljeni premeri tankih predmetov. .......................................... 14