UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA TURIZEM

Mateja Kerin

VKLJUČEVANJE KNAJPANJA V ZDRAVILIŠKO PONUDBO ZDRAVILIŠČA DOBRNA

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Brežice, januar 2017

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA TURIZEM

Mateja Kerin

VKLJUČEVANJE KNAJPANJA V ZDRAVILIŠKO PONUDBO ZDRAVILIŠČA DOBRNA

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Mentorica: mag. Slavka Gojčič, višja pred.

Brežice, januar 2017

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela Spodaj podpisani/-a Mateja Kerin, študent/-ka dodiplomskega študijskega programa Turizem Fakultete za turizem, Univerza v Mariboru, z vpisno številko T1000193, sem avtor/-

ica diplomskega dela z naslovom: Vključevanje knajpanja v zdraviliško ponudbo zdravilišča

Dobrna.

S svojim podpisom zagotavljam da:

• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; • sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za turizem Univerze v Mariboru; • sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za turizem Univerze v Mariboru; • sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu; • se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata, bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja, bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za turizem Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; • se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru. V Brežicah, dne 26.1.2017

Podpis avtorja/-ice:

VKLJUČEVANJE KNAJPANJA V ZDRAVILIŠKO PONUDBO ZDRAVILIŠČA DOBRNA Diplomsko delo obravnava staro metodo zdravljenja z vodo, katere utemeljitelj je bil nemški duhovnik Sebastian Kneipp. Čeprav je metoda drugod po svetu dobro poznana, je v Sloveniji še vedno ne poznamo najbolje. S tem namenom smo želeli v teoretičnem delu bolj nazorno predstaviti in raziskati knajpanje kot naturopatsko metodo, kako se je razvilo in katere stebre zdravljenja zajema. Prav tako smo se osredotočili na ponudbo knajpanja v zdravilišču Dobrna, kjer smo v praktičnem delu s pomočjo metode anketiranja raziskali, kako dobro je knajpanje poznano gostom zdravilišča in kako so zadovoljni s storitvami knajpanja. S pomočjo dobljenih rezultatov smo preverili zastavljene hipoteze. V zaključku diplomskega dela smo zajeli svoje ugotovitve, ideje in predloge za vključevanje knajpanja v zdraviliško ponudbo zdravilišča Dobrna. Ključne besede: zdravje, knajpanje, naturopatija, zdraviliška ponudba, zdravilišče Dobrna

INTEGRATION OF KNEIPP THERAPY IN TO HEALTH TREATMENT PROGRAM OF HEALTH CENTER DOBRNA This thesis is focused on an old natural method of healing with water. Founder of this method was a Bavarian priest Sebastian Kneipp. This metod is well known, but in Slovenia we don't hear a lot about it. So in the theoretical part of this thesis we wish to more clearly present and explore the method of kneipping as a naturopathic method. We looked at all of five pillars of this treatment method. Our focus is also on the kneipp spa facilities in health center Dobrna, where we performed a survey with the guests of the spa. We analysed the survey results, based on which we checked our hypotheses. In conclusion we have included our findings, ideas and sugestions for integrating the method of kneipping in to health center of Dobrna. Key words: health, naturopathy, kneipping, spa offer, health center Dobrna

v

KAZALO

1 UVOD .............................................................................................................................. 1

1.1 Opredelitev teme ........................................................................................................ 1

1.2 Namen in cilji .............................................................................................................. 2

1.3 Hipoteze ...................................................................................................................... 3

1.4 Omejitve ...................................................................................................................... 3

1.5 Metodologija dela ....................................................................................................... 3

2 KNAJPANJE ...................................................................................................................... 5

2.1 Sebastian Kneipp in zgodovina knajpanja .................................................................. 5

2.1.1 Zgodovina knajpanja ........................................................................................... 7

2.2 Naturopatija ................................................................................................................ 8

2.3 Knajpovo zdravljenje ................................................................................................. 11

2.3.1 Zdravljenje z vodo (hidroterapija) .................................................................... 12

2.3.2 Zdravljenje s hrano ........................................................................................... 22

2.3.3 Fitoterapija – zdravljenje z zdravilnimi rastlinami ............................................ 24

2.3.4 Zdravljenje z gibanjem ...................................................................................... 25

2.3.5 Uporaba psihosomatike .................................................................................... 25

3 ZDRAVILIŠKA PONUDBA ................................................................................................ 27

3.1 Opredelitev zdraviliške ponudbe .............................................................................. 27

3.2 Sestavine zdraviliške ponudbe .................................................................................. 28

3.3 Naravni zdravilni dejavniki ........................................................................................ 29

3.4 Hidroterapija kot terapevtska oblika ........................................................................ 33

4 ANALIZA VKLJUČEVANJA KNAJPANJA V ZDRAVILIŠKO PONUDBO ZDRAVILIŠČA

DOBRNA ................................................................................................................................ 36

4.1 Predstavitev zdravilišča Dobrna ................................................................................ 36

4.2 Analiza obstoječih ponudb zdravilišča Dobrna z vidika vključevanja knajpanja ...... 38

4.3 Empirična raziskava o koriščenju storitev knajpanja v zdravilišču Dobrna .............. 39

4.3.1 Namen, cilji, hipoteze ....................................................................................... 39

4.3.2 Načrtovanje raziskave / vprašalnik ................................................................... 39

vi

4.3.3 Izvedba anketiranja ........................................................................................... 40

4.3.4 Analiza rezultatov ............................................................................................. 40

4.3.5 Preverjanje hipotez ........................................................................................... 47

4.4 Predlog vključevanja knajpanja v ponudbo zdravilišča Dobrna ............................... 48

5 ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 50

6 LITERATURA IN VIRI....................................................................................................... 52

7 PRILOGE ........................................................................................................................... i

KAZALO SLIK Slika 1: Sebastian Kneipp ........................................................................................................ 5

Slika 2: Pet stebrov Kneippovega zdravljenja ....................................................................... 12

Slika 3: Naravni zdravilni dejavniki v slovenskih zdraviliščih ................................................ 30

Slika 4: Mineralna voda ......................................................................................................... 31

Slika 5: Šota in blato .............................................................................................................. 33

Slika 6: Logotip term ............................................................................................................. 36

Slika 7: Terme Dobrna ........................................................................................................... 37

KAZALO TABEL Tabela 1: Ovitki ..................................................................................................................... 21

KAZALO GRAFOV Graf 1: Spol............................................................................................................................ 40

Graf 2: Starost ....................................................................................................................... 41

Graf 3: Razlogi za obisk ......................................................................................................... 41

Graf 4: Pogostost obiska ....................................................................................................... 42

Graf 5: Opredelitev knajpanja ............................................................................................... 42

Graf 6: Uporaba Kneippovih prh presenečenja .................................................................... 43

Graf 7: Uporaba Kneippovih korit ......................................................................................... 43

Graf 8: Uporaba toplo-hladne Kneippove poti ..................................................................... 44

vii

Graf 9: Vključitev prehrambene terapije .............................................................................. 44

Graf 10: Vključitev terapije gibanja ...................................................................................... 45

Graf 11: Vključitev fitoterapije.............................................................................................. 45

Graf 12: Vključitev predavanj ............................................................................................... 45

Graf 13: Vključevanje knajpanja v vsakdanjik ....................................................................... 46

Graf 14: Priporočitev programov drugim ............................................................................. 46

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev teme

Knajpanje je naravna oblika zdravljenja, ki vključuje zdrav način življenja, prehrane in

zdravljenje z blago delujočimi rastlinami in vodo. Zdravljenje je dobilo ime po nemškem

duhovniku in vodnem terapevtu Sebastianu Kneippu, ki je tudi utemeljitelj knajpovega

zdravljenja. Knajpanje zajema hidroterapijo, prehrambno terapijo, terapijo gibanja,

fitoterapijo in terapijo urejenega življenja.

Dandanes so ob vseh možnih oblikah zdravljenja mnogi dvomljivi in ne verjamejo v

učinkovitost te metode, vendar je podprta s fiziološko podlago, saj je znano, da s pomočjo

hladne vode ožimo krvne žile in tako kri preusmerjamo v notranje organe, medtem ko z

uporabo tople vode odstranimo odpadke iz telesnih tkiv, saj ta žile razširi (Makarovič, 26.

12. 2012).

Zato smo v teoretičnem delu pričujočega diplomskega dela predstavili nastanek in

delovanje Kneippove teorije ter opisali, kaj vse zajema. Prav tako smo opazili, da je v

Sloveniji ta metoda zdravljenja še vedno slabo poznana in nerazvita. Le redka slovenska

zdravilišča ponujajo majhen del storitev knajpanja. Eno izmed teh zdravilišč je zdravilišče

Dobrna, ki smo ga vključili v empirični del pričujočega diplomskega dela, in sicer z namenom

raziskovanja dodatnih možnosti vključevanja knajpanja v njihovo dosedanjo ponudbo.

2

1.2 Namen in cilji

V diplomskem delu raziskujemo možnosti vključevanja knajpanja v zdraviliško ponudbo

zdravilišča Dobrna.

Osredotočili smo se na analizo že obstoječe ponudbe in jo poskusili nadgraditi s pomočjo

mnenj in želja gostov, ki obiskujejo Terme Dobrna.

Pri pripravi diplomskega dela smo si zastavili naslednje cilje:

• predstaviti življenje Sebastiana Kneippa, kako je postal tako pomemben zdravilec in

kako se je razvijala njegova pot do uspeha;

• spoznati knajpanje kot obliko naravnega zdravljenja, pojasniti njegov nastanek,

pomembnost in učinkovitost;

• spoznati zdraviliško ponudbo in njene sestavine, ugotoviti, kaj vse spada k zdraviliški

ponudbi in opisati njene sestavine;

• predstaviti zdravilišče Dobrna, njegovo zgodovino in raziskati pogoje, ki jih imajo za

nadaljnje vključevanje knajpanja v svojo ponudbo;

• analizirati obstoječo zdraviliško ponudbo v zdravilišču Dobrna;

• izpeljati primarno raziskavo med gosti zdravilišča Dobrna z namenom oblikovanja

izhodišč za razširitev ponudbe knajpanja v zdravilišču.

3

1.3 Hipoteze

Pred pričetkom izdelave diplomskega dela smo oblikovali naslednje hipoteze:

Hipoteza 1: Predpostavljamo, da večina anketirancev pozna metodo knajpanja kot naravno

obliko preventivnega zdravljenja, saj je ta metoda že zelo stara in priznana in veliko ljudi že

prisega na naravne metode zdravljenja.

Hipoteza 2: Predpostavljamo, da je večina anketirancev že preizkusila vsaj eno storitev

knajpanja, saj se te nahajajo v deželi savn v zdravilišču Dobrna, kjer imajo dnevno veliko

število gostov.

Hipoteza 3: Predpostavljamo, da je večina anketirancev zadovoljna s kakovostjo storitev

knajpanja, saj se knajpanje v Sloveniji šele razvija in v zdravilišču Dobrna imajo anketiranci

možnost, da storitve knajpanja dejansko preizkusijo.

1.4 Omejitve

Pri izdelavi diplomskega dela ni bilo bistvenih omejitev, izvedba anketiranja in pridobivanje

informacij sta potekala brez večjih zapletov.

1.5 Metodologija dela

V teoretičnem delu pričujočega diplomskega dela smo si pomagali z domačo literaturo in

spletnimi stranmi.

4

Pri analizi ponudbe knajpanja v ponudbi zdravilišča Dobrna pa smo med gosti izvedli metodo

osebnega anketiranja. Ta se je izvajala individualno in anonimno. Pri uporabi te metode smo

imeli prednost izbire ciljne skupine anketirancev – v našem primeru so bili to obiskovalci

dežele savn.

Na podlagi širše populacije smo ugotavljali, kako so enote vzorca oz. anketirani zadovoljni z

zdajšnjo ponudbo zdravilišča Dobrna, predvsem s Kneipp programom, in kako pogosto

obiskujejo omenjeni program in temu podobne tretmaje, da smo lahko ugotovili, kako bi

njihovo izkušnjo še izboljšali ter pridobili več rednih, novih in zadovoljnih strank.

5

2 KNAJPANJE

»V vodi je zdravilna moč. Na stotine in tisoče duševnih tegob, pobitosti, obupa, malodušja,

nerazpoloženja ne bi bilo, če bi s svežo vodo marljivo čistili bivališče duha (telo).«

Sebastian Kneipp

2.1 Sebastian Kneipp in zgodovina knajpanja

Sebastian Kneipp je bil rojen 17. 5. 1821 v majhni vasici Stephanriedu na Bavarskem.

Njegova družina, ki je štela sedem članov, je živela zelo skromno življenje. Kot edini fant v

družini je moral Sebastian pomagati očetu pri tkanju na statve. Vendar njegova želja je bila

postati duhovnik. Kljub vsem preprekam se je odločil, da bo prihranil denar in storil vse, kar

je v njegovi moči, da se mu želja izpolni (Kneipp, 1991, str. 1).

Slika 1: Sebastian Kneipp

Vir: Bodi eko, b.d.

Ko je dopolnil enaindvajset let, mu je pogorela domača hiša in z njo tudi vsi njegovi prihranki.

Kljub temu se ni vdal in je pod okriljem dobrotnika kaplana dr. Merkla dve leti pozneje stopil

6

v gimnazijo. Sčasoma se mu je začelo zdravje slabšati in zdravniki so ugotovili, da trpi za

pljučno tuberkulozo. Kneipp je takrat po naključju v dvorni knjižnici naletel na knjigo

Siegmunda Hahna, v kateri je bilo opisano zdravljenje z vodo in želel ga je preizkusiti na sebi.

Slečen je na hitro skočil v mrzlo Donavo in se nato brez predhodnega brisanja oblekel v

oblačila. To je nato redno ponavljal in počasi si je povrnil tek ter fizično moč in ozdravel.

Avgusta 1852 se mu je končno uresničila želja in postal je duhovnik. Kot duhovnik je začel

dajati zdravstvene nasvete, ker pa ni bil pooblaščen, so ga prijavili. A to ga ni ustavilo in še

naprej je delil nasvete bolnim ljudem. S svojimi metodami je rešil veliko življenj po raznih

župniščih in tako se je glas o njegovem zdravljenju razširil daleč naokrog. Vsi so želeli

preizkusiti njegove metode. Zdravljenja z oblivi je opravljal kar v pralnici in ob tem bolnikom

svetoval, katera zelišča jim bodo v pomoč. Oblasti niso imele razumevanja za nove metode

zdravljenja, toda bolniki so kljub temu prihajali. V župniji je počasi zmanjkovalo prostora,

zato je Sebastian sezidal župnišče Sebastianeum, kjer so lahko bivali bolni duhovniki in

otroci. Župnišče je imelo celo dietno kuhinjo, kot dopolnitev vsemu pa je Kneipp uvedel še

zeliščno lekarno. Pri njem so začeli delati tudi zdravniki. Njegovi napotki za zdravljenje so

bili zelo upoštevani. Ustanovljeno je bilo celo mednarodno društvo zdravnikov, ki mu je

predsedoval Kneipp (Kneipp, 1991, str. 1–2).

Kneipp je želel ljudem prenesti svoja znanja, da bi si lahko pri lažjih boleznih pomagali sami

in da bi znali živeti naravno. Tako je napisal prvo knjigo z naslovom »Moja vodna kura«.

Menil je, da bo na ta način razbremenil gnečo v zdravilišču, vendar je knjiga privabila še več

ljudi. Leta 1889 je izšla knjiga »Tako naj bi živeli«, pozneje je izšel tudi rastlinski atlas, kjer

so bile opisane in v naravnih barvah prikazane vse rastline, ki so jih takrat uporabljali v

naravnem zdravstvu. Leta 1894 je izšla njegova tretja knjiga, katero je Kneipp poimenoval

»Moj testament za zdrave in bolne«. V tej knjigi je povzel vse metode zdravljenja, ki jih je

oplemenitil z dolgoletnimi izkušnjami. Njegova zadnja knjiga pa je »Uvod k moji oporoki«,

kjer je mogoče najti tudi telovadne vaje, opise zgradbe človeškega telesa in nasvete za

pomoč pri manjših nezgodah. Kneipp je svoje znanje širil tudi s predavanji na potovanjih.

7

Aktivno je zdravil celo po 70. letu starosti, vendar so se kmalu pričele slabosti. Njegov

prijatelj je odkril veliko bulo in ga želel operirati, toda Kneipp se je želel sam pozdraviti, saj

je hotel ostati zvest svoji metodi. Zdravil se je z obkladki in naravnimi zdravili, vendar je leta

1897 umrl. Njegovi učenci so še naprej širili njegova znanja; nekatere metode so zdaj sicer

rahlo spremenjene, vendar nesporno védenje o zdravilni moči narave ostaja (Kneipp, 1991,

str. 2–3).

2.1.1 Zgodovina knajpanja

Velik del knajpanja (razen čisto izvirnih prijemov Sebastiana Kneippa) izhaja že iz zgodovine

naravnega zdravljenja. Že praljudje so začeli ugotavljati in zaznavati, kaj človeku ustreza in

kako si lahko pomaga pri boleznih. Dokaze najdemo tudi v ustnih izročilih o bogovih in

ljudeh, kar je najbolje razvidno iz pesnitev starih Grkov. Uporaba vode je že takrat igrala

veliko vlogo pri zdravljenju, kopeli različnih temperatur so bile nekaj čisto vsakdanjega

(Kaiser, Anemüller, Heinrich, Kaiser in Weiß, 1986, str. 27).

»Ljudstva in plemena na najnižji kulturni stopnji (nabiralci semen, lovci in ribiči) so prav

gotovo že zgodaj preizkušali razpoložljivo hrano tudi kot pripomoček zoper bolezen. Kar

ohranja zdravje, tudi zdravi. To najbolj velja za samonikle ljudi. Slabotni so bili brez zaščite

in so umirali zaradi poškodb, ki so si jih tako ali drugače nabrali.« (Kaiser et al., 1986, str. 27)

Tisti, ki so se že ukvarjali z živinorejo, so začeli opazovati, kako nekatere rastline škodujejo

ali zdravijo. Že pred Grki so v Orientu uporabljali česen in čebulo kot antibiotik. Ko so iznašli

tisk, se je o zdravilnih zeliščih zelo veliko pisalo (Kaiser et al., 1986, str. 28).

Naravno zdravljenje torej izvira že iz samih začetkov človeštva, vendar v Kneippovem času

je bilo skoraj prezrto in pozabljeno. Nato pa je bil ravno Kneipp tisti, ki je naravno zdravljenje

povlekel iz pozabe in ga nadgrajeval. Pri zdravljenju je upošteval življenjsko moč in

odpornost telesa – če sta ti dve narušeni, je verjetnost razvoja bolezni večja. Zato je, da bi

se izognili morebitnim boleznim, potrebna okrepitev življenjske moči in odpornosti.

8

Podobno mišljenje je imel že stari zdravilec Hipokrat, ki se je usmerjal po dveh indikacijah:

vzorčni indikaciji, kjer je zdravljenje usmerjeno proti vzrokom bolezni, in indikaciji po naravi,

značaju bolezni, pri čemer je bil cilj, da se dvigne odpornost in se preprečijo bolezni.

Kneippovo zdravljenje se je razvijalo predvsem v smeri druge indikacije, po kateri je razvil

celo zdravstveni nadzor in terapevtsko šolo (Kneipp, 1999, str. 6 in 7).

Največji vpliv na razvoj knajpanja pa sta imela dr. Siegmund Hahn in njegov sin dr. Johann

Siegmund Hahn. Skupaj sta razvijala zdravljenje z vodo, pravilno prehrano ter gibanjem na

svežem zraku, kar je Johann S. Hahn tudi zapisal v svoji knjižici, katere šesto izdajo je v

münchenski knjižnici našel Kneipp. Trpel je zaradi hude tuberkuloze in ker mu ni preostalo

nič drugega, se je odločil, da zdravilno moč vode preizkusi na sebi. Njegovo zdravstveno

stanje se je iz dneva v dan izboljševalo in tako se je odločil, da bo s pomočjo vode pomagal

tudi drugim bolnim ljudem, ki so k njemu hodili po nasvete. Tako je nenehno dopolnjeval in

spreminjal rabo vode v zdravilne namene. K vodni terapiji je priključil zdravilno rabo rastlin,

začel je upoštevati tudi duševne dejavnike, pravilno prehrano, zrak, svetlobo, gibanje in mir

(Kaiser et al., 1986, str. 42).

Iz dolgoletnih izkušenj je tako razvil postopek, v katerem so zajete vse prednosti naravnega

načina življenja in zdravljenja. Kneipp je vse življenje preučeval, kaj vpliva na naše zdravje,

kako ga izboljšati in preprečiti bolezni. Tako je razvil metodo, ki so jo nato prevzeli zdravniki

za nadaljnje razvijanje. Glavni cilj njegove metode je bil, da utrdimo telo in ga obvarujemo

pred boleznimi, še preden te nastanejo (Kneipp, 1999, str. 6).

2.2 Naturopatija

Naturopatija je najbolj znana oblika naravnega zdravljenja, ki so jo dolgo povezovali s

hidroterapijo oziroma zdravljenjem z vodo, zato jo moramo obravnavati kot del

naturopatije (Inglis in West, 1988, str. 20).

9

Naturopatijo razumemo kot način zdravljenja bolezni s pomočjo naravnih metod, pri

katerem se namesto odpravljanja simptomov izboljšuje biološki teren. Namesto posledicam

daje poudarek koreninam bolezni, ki jih povzroča sama bolezen. Uporablja spodaj naštete

naravne tehnike (Vasey, str. 131–133).

Prehrana:

zdrava prehrana: biološko predelana živila, neprečiščena polnovredna žita brez

prehranskih dodatkov;

restriktivna in dietetična prehrana: post, mono diete, diete s kombiniranjem živil,

diete z naravno hrano;

diete s hranili, ki nadomestijo primanjkljaje in

naravna prehranska dopolnila.

Terapije z vodo:

hladna in vroča hidroterapija;

balneoterapija, termalne in blatne kopeli ter

klistirji.

Vadba:

zmerna vadba, nežna telovadba, bodybuilding, borilne veščine, šport.

Terapija z rastlinami:

zdravilna zelišča v različnih oblikah: infuzije, prevretki, matične tinkture, eterična

olja;

zdravilna s sadjem in zelenjavo.

Masaže:

različne masaže: celotnega telesa, posameznih delov telesa, šport, globinska

masaža, franvok, švedska, kitajska, tajska masaža; kiropraktika, osteopatija.

10

Refleksologija:

stimulacija refleksnih področij na stopalih, rokah, ušesih, nosu in hrbtu.

Svetlobne terapije:

dobrodejni učinki sončne svetlobe (helioterapija), vpliv lune in zvezd;

barve in njihove lastnosti.

Zrak:

dihalne tehnike;

oksidacija;

aromaterapija.

Energijske tehnike:

magnetna terapija;

revitalizacija z magnetizmom dragih in poldragih kamnov ter njihovih dobrih

lastnosti in

zemeljske energije.

Naravnanost:

pomen mišljenja in naravnanosti, mentalno zdravje;

obvladovanje stresa;

počitek, avtosugestija, vizualizacija in

spanje.

11

2.3 Knajpovo zdravljenje

Kneipp je bil prepričan, da je za zdravje človeka potrebno veliko več kot samo vzpostavljanje

telesnega reda – upoštevati je treba tudi duševno plat:

»Pri zdravljenju je treba upoštevati človeka kot celoto, kot bolno osebo v celoti, torej tudi

njegov duševni del, zato govorimo o celostnem fizioterapevtskem obravnavanju bolnika.

Vzpostavljanje naravnega življenjskega reda na telesnem in duševnem območju je odvisno

od duševne podpore, zato načeloma sodi v fizioterapijo tudi psihoterapija. Pri tem pa je

seveda nesporno, da je ”visoka psihoterapija” stvar ustrezno usposobljenega strokovnjaka.

Iz teh prvotnih oblik zdravljenja je tudi Kneipp razvil svojo kuro. Zato je tudi moderna

Kneippova fizioterapija po svojem izvoru in razvitku omejena na pet osnovnih stvari. S to

zavestno omejitvijo pa naj bi ne izključevali nadaljnjega razvoja ali potrebnih drugovrstnih

obravnavanj bolnika.« (Kaiser et al., 1986, str. 51)

Zdravljenje, ki ga je razvil Sebastian Kneipp, je na nek način postalo del evropske

zdravstvene kulture. Miselnost, da je treba bolezni preprečevati in odvračati ter krepiti svoje

zdravje, je bila najpomembnejša. Pri njegovem zdravljenju nikoli ni specifičnega zdravila za

določeno obolenje, ampak gre za skupek higiensko-zdravstvenih ukrepov, s pomočjo katerih

utrdimo in poživimo naš organizem ter vzdržujemo odpornost (Kneipp, 1999, str. 7).

Kneippovo obravnavanje bolnika obsega naslednjih pet osnov, kar prikazuje slika 2 (Kaiser

et al., 1986, str. 51, 52):

• Zdravljenje z vodo (hidroterapija) – je zelo raznolik postopek, ki ga je možno

individualno stopnjevati. Pri tem postopku naj bi z vodo kot nosilcem toplote in

mraza ter kemičnih, mehaničnih in tudi električnih dražljajev v organizmu izzvali

smiselne reakcije.

• Zdravljenje s hrano (dietika) je zasnovano na polnovredni ali osnovni hrani, ki je

naravno pravilna.

12

• Zdravljenje z zdravilnimi rastlinami (fitoterapija) je zdravljenje, ki izvira iz rastlin ter

ohranja in dopolnjuje zdravljenje z zdravili.

• Zdravljenje z gibanjem (kinezioterapija) obsega vse možnosti od aktivnega do

pasivnega gibanja: zdravilno telovadbo, telovadbo, popotovanja, terenske kure,

šport, kolesarjenje, plavanje, gibalne kopeli itd., pa tudi različne oblike masaže.

• Uporaba psihosomatike poskuša s pomočjo največje možne duševne harmonije

spet vzpostaviti naravni življenjski ritem, ki naj bi človeku omogočil, da bi ponovno

postal zdrav, vesel in sposoben za delo.

Slika 2: Pet stebrov Kneippovega zdravljenja

Vir: Kneippus, b.d.

2.3.1 Zdravljenje z vodo (hidroterapija)

Vzrok za nastanek vseh bolezni so običajno motnje v krvi in tkivni tekočini, ki torej nastanejo

zaradi nepravilnega krvnega obtoka ali vdora pokvarjenih tujih sestavin. Z uporabo vode pa

se bolezenske snovi raztopijo ter izločijo iz telesa, ki se nato okrepi (Kneipp, 1999, str. 18).

Kneipp (1961, str. 13) je ugotovil, da se z uporabo toplih zeliščnih kopeli in sopare, snovi, ki

povzročajo bolezni, raztapljajo. S pomočjo ovitkov in deloma z umivanji ter oblivi

13

poskrbimo, da se snovi izločajo. Z mrzlimi kopelmi, oblivi in umivanji ter ostalimi pripomočki

za utrjevanje pa poskrbimo, da je naše telo utrjeno in okrepljeno.

Kneippovo hidroterapijo spoznamo predvsem po dveh značilnostih (Kaiser et al., 1986, str.

147):

• Kot izhodišče za vrsto, jakost in čas trajanja postopka jemlje bolnikovo trenutno

reakcijsko sposobnost.

• V ospredju je načelo urjenja (treniranja). Pri izbiri oblike postopka izhajamo iz

spoznanja, da se vsaka funkcija krepi samo z vajo. Zato se vsi postopki vedno

začenjajo kot trening. Okrepitev organov in organskih sistemov ali vsakokratnih

prizadetih funkcij je mogoče doseči samo tako, da počasi stopnjujemo bolniku

prilagojene obremenitve z dražljaji.

Izbor Kneippovega postopka z vodo je tako najprej odvisen od telesnega in vsakokratnega

stanja sil, šele potem od diagnoze (ugotovitve bolezni). Kneippova hidroterapija daje s

številnimi možnostmi stopnjevanja in kombiniranja skoraj neizčrpno množico individualno

prilagodljivih dražljajev. Več kot 120 različnih osnovnih oblik Kneippovega zdravljenja z vodo

ima skupno značilnost v tehniki – nje se sorazmerno lahko naučimo, saj je dobro premišljena

in smiselna. Če zdravnik in njegov pomočnik resnično obvladata teoretične osnove, tehniko

in vsakokratni pravilni postopek ter po potrebi tudi kaj improvizirata, lahko s Kneippovim

zdravljenjem z vodo veliko dosežeta. Zmakanja (umivanja), povitki, ovitki, obloge, različne

delne in celotne kopeli, v nekaterih razmerah celo parne kopeli in oblivi, so postopki, ki jih

lahko brez dragih aparatur in skoraj povsod uporabljamo. (Kaiser et al., 1980, str. 147).

Bistveni sestavni del Kneippovega zdravljenja je uporaba vode kot nosilca obeh življenjskih

dražljajev – toplote in mraza. Kura poteka nemoteno samo tedaj, če se knajpamo z vso

potrebno previdnostjo. Upoštevati je treba naslednja pravila (Kaiser et al., 1980, str. 148,

149):

14

• Pred knajpanjem mora biti telo naravno zadosti toplo. Tudi pri toplih delnih

postopkih, kot sta sedežna kopel in kopel rok, je potrebna splošna toplota telesa.

• Najbolje se segrejemo z zmernim gibanjem ali počivanjem v postelji. Z nepotrebnim

postopanjem pa se toplota izgublja.

• Po knajpanju posušimo samo tiste dele telesa, ki so na zraku (glavo, obraz, vrat,

roke). Z gibanjem (sprehajanjem) ali počivanjem v ogreti postelji poskrbimo, da se

koža posuši, telo pa za stalno dobro ogreje.

ZMAKANJE

Zmakanje je najbolj blaga uporaba mrzle vode, po kateri se ne obrišemo, saj tako ob

izhlapevanju vode delujejo na telo dražljaji mrzlote, ki spodbujajo krčenje žil in s tem

okrepijo krvni obtok. S pomočjo zmakanja vplivamo na boljšo prekrvavitev kože,

pospeševanje izločanja in utrjevanje (Kneipp, 1999, str. 29).

Zmakanje je blag postopek, zato ga lahko uporabljamo skoraj pri vseh ljudeh. Praviloma se

pri zmakanju uporablja svežo in mrzlo vodo, ki se na kožo nanaša s pritiskom mokre brisače,

ki pa ne sme biti premokra, temveč le vlažna. Najprimernejši čas za zmakanje je zjutraj, ko

se zbudimo in je telo primerno ogreto. Vodi lahko dodamo kis in sol, če je voda vroča, pa

zelišča. Ločimo celotno in delno zmakanje. Delno zmakanje je najblažji način zdravljenja z

vodo. Med najpomembnejša delna zmakanja sodijo zmakanje zgornjega in spodnjega dela

telesa in zmakanje trebuha (Kaiser et al., 1986, str. 147–151).

KOPELI

Kopeli lahko delujejo na celotno telo ali le na določen del. Vedno izvajamo izmenične ali

stopnjevane kopeli, za katere potrebujemo le kopalno kad, vedro ali veliko skledo (Kovács,

Kaltenthaler, in Hammelmann, 2005, str. 115).

Sem spadajo štiri vrste kopeli:

• navadne kopeli;

15

• izmenične kopeli;

• rastoče kopeli in

• padajoče kopeli.

Razlikujejo se tudi po temperaturi – hladne imajo temperaturo do 18 °C, mlačne se dvigajo

do 22 °C, temperatura toplih kopeli niha od 36 do 38 °C, vroče kopeli pa imajo po navadi

temperaturo od 39 do 45 °C in lahko tudi več, če tako predpiše zdravnik (Kaiser et al., 1986,

str. 152).

Navadne kopeli

Pri navadnih kopelih je praviloma temperatura ves čas kopeli ista. Med navadne kopeli se

uvrščajo (Kaiser et al., 1986, str. 152–156):

hladne kopeli;

mlačne (temperirane) kopeli;

tople kopeli;

vroče kopeli;

celotna kopel (lahko je mrzla, mlačna, topla, vroča, tričetrtinska in dvotretjinska

kopel);

delne kopeli (polkopel, mrzla polkopel, mlačna polkopel, topla polkopel, vroča

polkopel, sedežna kopel, kopel za roke, nožna kopel in očesna kopel).

Izmenične kopeli

Te vrste kopeli se uporabljajo predvsem za utrjevanje srca in krvnega obtoka.

Najpomembnejše je njihovo delovanje, saj zelo hitro menjavamo kopeli z veliko toplotno

razliko, kar povzroči razne vrste dražljajev. Tople kopeli imajo po navadi temperaturo od 35

do 40 °C, mrzle kopeli pa samo do 15 °C. V topli kopeli ostanemo od 5 do 10 minut, nato pa

gremo v mrzlo za 5 do 10 sekund (Kneipp, 1961, str. 71).

16

Po končani kopeli se ne brišemo, ampak samo otremo vodo s telesa, paziti moramo le, da

se telo nato primerno ogreje, kar najlažje storimo z gibanjem ali mirovanjem v topli postelji.

Izmenične kopeli so zelo primerne za urejanje krvnega obtoka in srca, vendar pri bolnikih

niso priporočljive brez zdravnikovih navodil (Kaiser et al., 1986, str. 156–157).

Med izmenične kopeli sodijo:

• izmenična kopel za roke;

• izmenična kopel za noge in

• izmenična sedežna kopel.

Rastoče kopeli

To so kopeli, pri katerih povečujemo toploto. Stopnjujemo le temperaturo kopeli in ne

količine vode v njej. Te kopeli niso bile ravno značilne za Kneippovo kuro, saj jih je redko

izvajal (Kneipp, 1961, str. 69).

Rastoče kopeli se po delovanju razlikujejo od mrzlih in vročih kopeli. Najprej se začne

postopoma širiti kožno ožilje – na začetku samo na okopanem delu, nato še drugod po

telesu –, poveča se krvni obtok, tako da ne pride do zastoja niti potem, ko je ožilje razširjeno.

Te kopeli izboljšujejo obtok krvi in odpravljajo morebitne zastoje (Kneipp, 1961, str. 70).

Temperatura vode se pri teh kopelih nenehno dviga, in sicer tako, da ji previdno in postopno

dolivamo vročo vodo, vendar bolnik ne sme zaznati velikih temperaturnih sprememb. Pri

končni temperaturi še nekaj časa vztrajamo. Po navadi traja rastoča kopel najmanj 25 do 45

minut, vendar pogosto traja še dlje. Možno je, da pacient pri izvajanju kopeli dobi občutek

strahu, stiske ali celo omotice. V takih primerih kopel takoj prekinemo in pacienta damo v

mirujoč položaj (Kaiser et al., 1986, str. 158–160).

Najbolj uporabljane rastoče kopeli so:

rastoča kopel za roke;

17

rastoča kopel za noge;

rastoča sedežna kopel;

rastoča polkopel.

Padajoče kopeli

Padajoče kopeli so ravno nasprotje rastočih kopeli, pri teh se temperatura vode postopno

znižuje (Naravno in alternativno zdravljenje, 3. 11. 2016).

KOPELNI DODATKI

Z uporabo kopelnih dodatkov pripomoremo k večjemu in močnejšemu delovanju knajpanja.

Dodatke uporabljamo predvsem v toplih kopelih. Po navadi dodajamo seneni drobir,

ovsenico, smrekov izvleček, preslico, kamilico, kolmeževe korenike, orehove liste, olje

poprove mete, evkaliptovo olje, kumino, pepel, sirotko, močvirski lug, smrekov izvleček s

soljo itd. (Kaiser et al., 1986, str. 160–162).

OBLIVI

Oblivi so značilni za Kneippovo kuro, saj so bistveni del zdravljenja. Pri oblivih uporabljamo

vodne curke na različnih delih telesa. Curki so lahko različnih jakosti – tako ločimo navadne

oblive, pri katerih curek nima pritiska, in hitre ali ostre oblive, kjer ima vodni curek velik

pritisk. Torej je pri navadnih oblivih pomembna samo temperatura vode oziroma toplotni

(termični) dražljaj, medtem ko pri hitrih oblivih sodeluje tudi mehanični dražljaj, ki je kot

nekakšna masaža. Zaradi teh dražljajev načeloma oblivi spadajo med ostrejše postopke kot

kopeli (Kaiser et al., 1986, str. 162).

Navadni oblivi

Kot smo že prej omenili, navadni oblivi temeljijo na temperaturi vode, saj je curek skoraj

brez pritiska. V tankem, enakomernem sloju se zlije po celotni površini telesa. Delujejo na

krvni obtok, živčevje in presnovo. Večino oblivov delamo z mrzlo vodo, kjer moramo seveda

paziti, da je telo toplo, prav tako ga po postopku nazaj ogrejemo. Lahko uporabljamo tudi

izmenične oblive, kjer toplemu sledi mrzel obliv. Oblivi nimajo nekakšnega časovno

18

opredeljenega trajanja, delamo jih po občutku in opazujemo, kdaj se na telesu pojavljajo

reakcije. Če je voda hladna, je vpliv močnejši, zato oblive izvajamo krajši čas. Za njihovo

izvajanje pa je najprimernejši del dneva dopoldne ali popoldne (Kaiser et al., 1986, str. 162–

170).

Obliv lokalno deluje tako, da s pomočjo mrzlega dražljaja pospeši krvavitev v oblitem delu

telesa. Oblivi se zato uporabljajo pri lokalnih motnjah krvnega obtoka, z njimi pa lahko

vplivamo tudi na obtok notranjih organov ( Kneipp, 1999, str. 46).

Med navadne oblive sodijo:

oblivanje kolen;

oblivanje stegna;

oblivanje spodnjega dela telesa;

oblivanje hrbta;

celotno oblivanje;

oblivanje rok;

oblivanje prsi;

oblivanje zgornjega dela telesa;

oblivanje glave;

oblivanje obraza;

oblivanje oči;

oblivanje ušes;

vroče oblivanje tilnika in

spiranje.

Hitro (ostro) oblivanje

Pri hitrem oblivanju prihaja voda iz cevi pod velikim pritiskom, zato imajo poleg

temperaturnih dražljajev veliko vlogo tudi mehanični dražljaji, ki služijo kot nek pripomoček

za masažo. Oblivanja so lahko različnih temperatur – od hladnih do vročih. Ker pa hitri oblivi

19

veljajo za kar močen poseg, je potrebna še posebna previdnost, če imamo kakšne bolezni

srca in ožilja, zato se je treba pred uporabo oblivov posvetovati z zdravnikom. Oblive delamo

kar z vodovodno vodo, trajali pa naj ne bi več kot štiri minute, saj velja, da je rezultat boljši,

v kolikor oblive izjavamo hitro in tehnično (Kaiser et al., 1986, str. 171–174).

Ostri oblivi se uporabljajo za zdravljenje presnovnih motenj, kot je tolščica, ter primere, pri

katerih odpoveduje periferni krvni obtok. Primerni so tudi pri revmatskih obolenjih (Kneipp,

1999, str. 59 in 60).

Hitra oblivanja so naslednja:

hitro oblivanje kolen;

hitro oblivanje stegen;

hitro oblivanje hrbta;

celotno hitro oblivanje in

hitro oblivanje kot masažna kopel.

HOJA Z BOSIMI NOGAMI TER HOJA PO ROSI IN VODI

Hoja z bosimi nogami

Hojo z bosimi nogami lahko izvajamo skoraj vsepovsod in je primerna za vsakogar. Ljudje, ki

so občutljivi, lahko postopoma začnejo z boso hojo – najprej samo nekaj minut po sobi brez

čevljev in nogavic; ta ritual lahko povežejo kar z jutranjo telovadbo. Nato pa stopnjujejo

hojo in hodijo vedno dalj časa in zunaj, za kar po navadi uporabljamo posebne sandale, ki

se imenujejo »knajpovske sandale«. Hoja z bosimi nogami je zelo dobra za zdravljenje in

utrjevanje (Kaiser et al., 1986, str. 174 in 175).

Hoja po rosi

To je le dodelana verzija hoje z bosimi nogami, bistveno je, da hodimo po zelenju. Ker

hodimo po rosi, je jasno, da se ta kura izvaja zgodaj zjutraj, ko nam je rosa na voljo.

20

Priporočljivo je, da začnemo z dvominutnim tekanjem, ki ga počasi stopnjujemo do 5 minut

(Kaiser et al., 1986, str. 175).

Hoja po vodi

Terapijo hoje po vodi uporabljamo predvsem, ko se nam v nogah nabira voda, ko imamo

občutek težkih nog ali če imamo težave z venami. Pri rednem izvajanju krepimo obrambni

sistem in stabiliziramo srce ter krvni obtok. Če hojo po vodo izvajamo zvečer, bo to

pripomoglo k boljšemu spancu (Kovács et al., 2005, str. 110).

Voda, po kateri bomo hodili, naj bi segala do meč ali pa čez njih. To kuro lahko izvajamo

tako na prostem kot doma, če imamo kakšno kopalno kad ali dovolj visok škaf, uporabimo

lahko tudi vedro. Pri hoji noge izmenično dvigamo iz vode; tudi tukaj velja pravilo, da je

hladna voda učinkovitejša in hitreje deluje. Velja pa tudi, da morajo noge biti primerno

tople, ko izvajamo hojo po vodi (Kaiser et al., 1986, str. 175).

OVITKI

Ovitki so med seboj popolnoma različni, vsak ima svoje ime in delovanje. Vsi pa razgrajujejo

in raztapljajo škodljive snovi in jih vežejo nase. Ovitki delujejo na kroženje krvi in na živčevje,

ne le lokalno, temveč na celoten organizem. Njegovo učinkovanje je po večini odvisno od

časa delovanja. Koliko časa pa naj bi imeli ovitek na sebi, je odvisno do tega, kaj želimo z

njim doseči; hladni ovitek za odvajanje toplote uporabljamo pri visoki vročini, navadno

dvajset do trideset minut, hladni ovitek, ki zadržuje ali dela toploto, uporabljamo od

petnajstih minut do ene ure, hladne ovitke za znojenje pa uporabljamo tako dolgo, dokler

se pacient ne znoji, delovanje pa lahko pospešimo s kakšnim vročim čajem. Postopek

navadno traja od ene do dveh ur. Ovitke razlikujemo tudi po temperaturi. Mlačne ovitke

uporabljamo pri zvišani temperaturi bolnikove kože, to se zgodi pri vročini ali po vročih

kopelih. Topli ovitki so zelo redki, saj hitro izgubljajo toploto. Poznamo še vroče ovitke, ki se

pogosto uporabljajo in telesu dovajajo veliko toplote. Kako pa delimo ovitke glede na

velikost, je razvidno v tabeli 1 (Kaiser et al., 1986, str. 175–180).

21

Dodatki za ovitke

Tudi pri tej kuri (tako kot pri ostalih) uporabljamo razne dodatke, da pospešimo delovanje

in dosežemo večje zdravilne učinke. Zeliščne zvarke za ovitke najpogosteje delamo iz

senenega drobirja, ovsenice, kamilice, preslice in hrastove skorje. Pod nezeliščne dodatke

za ovitke pa spadajo kis, sol, gorčična moka in glina (Kaiser et al., 1986, str. 181).

Tabela 1: Ovitki

Mali ovitki: Srednji ovitki: Veliki ovitki:

– ovitek na roko od zapestja;

– ovitek na celo roko; – ovitek na nogo do

gležnja; – ovitek na meča; – ovitek na nogo do

meče; – ovitek na celo nogo; – ovitek na vrat in – ovitek na glavo.

– ovitek na prsi; – trikotni šal; – ovitek na ledja in – kratki ovitek.

– spodnji ovitek ali tričetrtinsko ovijanje;

– celotni ovitek; – španski plašč in – mokre srajce.

Vir: (Kaiser et al., 1986, str. 181 - 190)

Obkladki (obloge)

To zdravljenje je zelo podobno prejšnjemu z ovitki, vendar se od njega razlikuje v tem, da

pokriva samo del telesa, torej deluje bolj lokalno. Obkladke lahko dajemo na skoraj vsak del

telesa (Kaiser et al., 1986, str. 187–190).

Uporabljajo se za zdravljenje akutnih in kroničnih težav. Če bomo uporabili topel ali hladen

obkladek, lahko preverimo s preprostim preizkusom, da potopimo roko v hladno vodo, ter

jo položimo na oboleli del telesa – če je občutek prijeten, potem lahko uporabimo hladne

obkladke, v nasprotnem primeru pa tople. Če gre za vnetja, je nujna uporaba hladnih

obkladkov (Kovács et al., 2005, str. 118).

22

Med obkladke sodijo (Kovács et al., 2005, str. 118):

zgornji obkladek;

spodnji obkladek;

mali obkladki;

obkladek za na trebuh;

parne komprese;

kašnati obkladki in

razni povitki.

Parne kopeli

S pomočjo parnih kopeli ogrejemo telo ali le poljubni del. S paro se razširijo žile in poveča

se krvni obtok, pri čemer razbremenimo delovanje srca. Parnih kopeli ne smemo izvajati

prepogosto, načeloma pa so neškodljive. So zelo uporabne pri zdravljenju, saj telo, ki je

bolno, potrebuje toploto in se z njo zdravi (Kneipp, 1961, str. 91–100).

Parne kopeli so (Kneipp, 1961, str. 91–100):

parna kopel za glavo;

parna kopel za noge;

sedežna parna kopel;

posebne parne kopeli za posamezne bolne dele in

celotna parna kopel.

2.3.2 Zdravljenje s hrano

Pomembno je, da v telo vnašamo vse hranilne snovi, ki so potrebne za krepitev funkcij

našega telesa. Te snovi se nahajajo v hrani, ki ni skladiščena, je brez ojačevalcev okusa in

konzervansov, torej ni industrijsko predelana (Kovács et al., 2005, str. 104).

23

Kneipp je ustvaril naslednja enostavna pravila pri zdravljenju s hrano (Kovács et al., 2005,

str. 104):

na dan naj bi pojedli pet majhnih porcij;

jedli naj bi čim manj maščob;

živila, ki jih vnašamo v telo, naj bodo skrbno obdelana;

ničesar si ne smemo prepovedovati;

paziti moramo na uravnoteženo in mešano prehrano in

meso moramo jesti v zmernih količinah.

Danes je znanost o zdravljenju s hrano zelo razvita in takšen način zdravljenja se pojavlja

skoraj pri vseh alternativnih metodah zdravljenja. Celostna prehranska terapija je način

zdravljenja, ki združuje znanost (biokemija in prehrana) z naturopatsko medicino (naravno,

brez sintetičnih zdravil) ter pomaga odpravljati resnične vzroke bolezni in ne zdravi samo

posledic. Temelji na dejstvu, da je hrana najmočnejše hormonsko biološko sredstvo, ki ga

lahko zaužijete. Danes igrajo prehranske terapije pomembno vlogo v preventivni in kurativni

medicini (Lifestylenatural, 2. 9. 2016).

Prehranska terapija pomaga pri (Lifestylenatural, 2. 9. 2016):

alergijah, težavah s kožo, vnetjih;

stresu in depresiji;

astmi;

vseh črevesnih težavah (zaprtje, napihnjenost);

kandidi;

razstrupljanju;

visokem oz. nizkem krvnem tlaku;

visokem holesterolu;

neplodnosti;

bolečinah v mišicah in sklepih;

nizki energiji;

24

menstrualnih težavah in v menopavzi;

migrenah;

sindromu policističnih jajčnikov in

prekomerni telesni teži.

2.3.3 Fitoterapija – zdravljenje z zdravilnimi rastlinami

Fitoterapija je ena izmed najstarejših medicinsko uporabnih terapij. Gre za vedo, ki zdravi s

pomočjo raznih zelišč in njihovih izvlečkov. Uporabljajo jo po celem svetu in prisotna je

skoraj pri vseh vedah o načinih zdravljenja, kjer se uporablja za terapevtske namene, sicer

pa je samostojna terapevtska smer. Ime pa izhaja iz grške besede phyton, ki pomeni rastlina

(Kovacs et al., 2005, str. 46).

Zdravljenje z zelišči so poznali že v egipčanskih in rimskih časih. Vendar je pravi razcvet

doživelo šele v zadnjih dvesto letih. Veda je temeljila večinoma na starih ustnih izročilih in

izkušnjah. Za krepitev in povrnitev zdravja se pripravki pridobijo iz listov, cvetov ali ostalih

delov rastlin, ki imajo zdravilne učinkovine (Osteopat, 2. 9. 2016).

Kneipp je ljudem priporočal, da si sestavijo domačo lekarno in jo uporabljajo skladno z

njegovimi navodili. Za tinkture, čaje, olja in praške je uporabljal 61 zdravilnih rastlin, kar je

bilo v njegovem času zelo napredno, šele pozneje, ko se je fitoterapija začela bolje razvijati,

so bile njegove ugotovitve potrjene (Gojčič, 2012, str. 66).

Kneipp svetuje: »Naša domača lekarna naj obsega štiri glavne oddelke in nekaj manjših

sekundarnih oddelkov.«

Lekarna za domačo uporabo se deli na štiri oddelke (Kneipp, 2000, str.6):

tinkture;

25

čaji;

praški in

olja.

Tinkture in olja se hranijo v stekleničkah, medtem ko razne praške in čaje hranimo kar v

škatlah ali papirnatih vrečkah. Ni treba posebej poudarjati, da je treba zdravila zaradi

možnosti nastanka plesni na njih hraniti na hladnih, vendar ne vlažnih mestih (Kneipp, 2000,

str. 7).

2.3.4 Zdravljenje z gibanjem

Kneipp je ob svojem zdravljenju z vodo priporočal tudi zdravljenje z gibanjem, saj gibanje

aktivira telo in njegove organe. Pri gibanju naj bi bili oblečeni v oblačila, ki ne vežejo oziroma

omejujejo telesa. Kneipp je najbolj priporočal hojo z bosimi nogami in tudi lahke fizične

aktivnosti, kot so hoja, plavanje in kolesarjenje. Vse vrste gibanja naj bi izvajali redno in (če

je le možno) na prostem. Te aktivnosti dajejo življenjsko moč celotnemu organizmu, saj

stimulirajo pomembne telesne funkcije, kot so skeletnomišični sistem, kardiovaskularni

sistem, živčni sistem, prebavni trakt, in ojačajo naravno imunsko odpornost, s tem pa dajejo

splošen občutek ugodja (Naravno in alternativno zdravljenje, 3. 11. 2016).

2.3.5 Uporaba psihosomatike

Kneipp se je zavedal, da je za zdravje zelo pomembno psihološko ravnovesje. Harmonija

telesa, uma in duha ima pozitiven učinek na telesne funkcije (Kneippianum, 17. 9. 2016).

Terapija z redom je najmanj znana točka v Kneippovem zdravljenju, vendar zato še ni

najmanj pomembna. Prav nasprotno si lahko tukaj za svoje zdravje največ pomagamo sami.

26

Če nered v našem življenju vztraja, to lahko pomeni poslabšanje ali nastanek bolezni. To

pomeni, da so naša čustva dostikrat vzrok za nastanek bolezni in če je tako, je treba te vzroke

odpraviti, da bi lahko celotna terapija delovala (Kovacs et al., 2005, str. 102).

27

3 ZDRAVILIŠKA PONUDBA

3.1 Opredelitev zdraviliške ponudbe

V 19. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti je zapisano, da zdraviliška zdravstvena

dejavnost obsega preventivno varstvo ter specialistično ambulantno in bolnišnično

rehabilitacijo s souporabo naravnih zdravilnih sredstev. Dejavnost iz prejšnjega odstavka

izvajajo naravna zdravilišča, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določi minister, pristojen za zdravje

(Zakonodaja, 26. 9. 2016).

V Sloveniji se nahaja 87 termalnih izvirov, s čimer spadamo med najbogatejše države z

naravnimi in umetnimi izviri voda. Primerjamo se lahko celo z Madžarsko, Islandijo in tudi

Japonsko. Najstarejša slovenska zdravilišča so nastala ob starorimskih prometnicah, tam so

bili najdeni tudi ostanki; to velja recimo za Rogaško Slatino, ki je tudi najstarejši zdraviliški

kraj, Dobrno, Laško, Rimske Toplice in mnoge druge. O zdravilni moči naravnih vrelcev pa

sta govorila tudi Valvasor in Aškerc (Gojčič, 2012, str. 31).

Trenutno imamo pri nas 25 termalno-zdraviliških centrov, od katerih jih ima 18 status

naravnega oziroma klimatskega zdravilišča in vsa delujejo tudi na področju javne

zdravstvene mreže, 15 od teh je vključenih v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, ki je

bila ustanovljena v Celju leta 1957 (Gojčič, 2012, str. 35).

Uspešno je aktivnih tudi 6 termalno-rekreativnih centrov. Trenutno delujejo v Sloveniji le 3

klimatska zdravilišča, čeprav je tradicija klimatskih zdravilišč dolga in bogata (alpska klima –

Bled, ki je dobil leta 1903 priznanje za najbolj urejen zdraviliški kraj Evrope). V slovenskih

naravnih zdraviliščih je zaposlenih čez 3200 ljudi s področja zdravstva, gostinstva,

hotelirstva, ekonomije, tehničnih dejavnosti, športa, kulture; med temi je čez 600 strokovno

28

usposobljenih zdravstvenih delavcev (desetina zdravnikov – specialistov), njihovo število se

je v petdesetih letih povečalo za desetkrat (Gojčič, 2012, str. 35, 36).

V Sloveniji pod pojmom zdravilišča razumemo tista zdravilišča, ki so vključena v javno

zdravstveno mrežo. Zdraviliško zdravstveno dejavnost lahko izvajajo zdravilišča, če

izpolnjujejo pogoje, ki jih določi minister za zdravstvo. Postopek za pridobitev naziva

naravno zdravilišče je dolgotrajen in povezan s precejšnjimi stroški. Pogoji za ustanovitev

naravnega zdravilišča so (Zakon o naravnih zdravilnih sredstvih in naravnih zdraviliščih, Ur.

list RS, 36/64):

pridobljena verifikacija naravnega zdravilnega sredstva;

definirane indikacije in kontraindikacije ter

izpolnjeni strokovni in tehnični pogoji opreme in kadrov.

K zdraviliški dejavnosti neposredno prištevamo tudi zdraviliški turizem, s katerim se izkoristi

naravna zdravilna sredstva in s tem tudi povečuje izkoriščenost zdraviliških in turističnih

objektov.

3.2 Sestavine zdraviliške ponudbe

Zdraviliško-turistična ponudba zajema (Gojčič, 2005, str. 79):

zdravstvene storitve (kopeli, inhalacije, obkladki, masaže, telovadba, elektromasaže

in druge terapije);

prenočitvene zmogljivosti, ki predstavljajo temeljni del ponudbe zdravilišč oziroma

zdraviliških krajev;

prehrano gostov;

športno-rekreacijske objekte;

ustvarjanje zdraviliške »klime« (zdraviliški park, predavanja strokovnjakov) in

posebne prireditve (kulturne in športne prireditve, zabavni programi, kongresi).

29

Zdraviliško turistična ponudba je odvisna od turističnega povpraševanja, slednje pa je

odvisno od kakovosti in turistične privlačnosti. Ponudba v zdraviliščih mora biti kompleksna

in prilagojena potrebam ter željam gostov. Temeljni motiv gostov za obisk zdravilišč je

predvsem zdravje – ohranitev zdravja v smislu preventivnega bivanja v zdravilišču, pa tudi

okrevanje, izboljšanje ali krepitev zdravja. Zdravje se bo med motivi pojavljalo tudi v

prihodnje, saj postaja temeljna vrednota in največje bogastvo vsakega posameznika.

Zdravilišča morajo s svojimi kurativnimi in predvsem preventivnimi programi slediti temu

trendu (Gojčič, 2005, str. 79).

3.3 Naravni zdravilni dejavniki

Vlado Čoh (Zbornik Slovenska naravna zdravilišča, 1957–1997, str. 19) pravi, da so zdravilni

dejavniki klinično dokazana in preizkušena sredstva, med katera prištevamo naravne

mineralne in zdravilne vode, zdravilna blata in klimo. Tako balneologija že dolgo ne pomeni

več samo vede o zdravilnih, mineralnih in termalnih vodah, ki bi služile za izolirano kopanje

ali pitje, temveč se ukvarja tudi s peloidi, ki služijo za kopeli in blatne obloge. Posega tudi v

dobro, ekološko čisto alergeno protektivno klimo (balneoklimatologija) in zdravljenje v

obmorskih zdraviliščih (talasoterapija).

Naravni zdravilni dejavniki so torej tisti dejavniki, ki delujejo sproščujoče na celoten

organizem in omogočajo odpravljanje določenih zdravstvenih težav. Vsi zdravilni dejavniki

pa morajo seveda biti preizkušeni in testirani, s čimer se ugotovijo njihovi zdravilni učinki

(Gojčič, 2012, str. 21).

Naravni zdravilni dejavniki so (Gojčič, 2012, str. 21):

termalna voda;

mineralna voda;

30

termo-mineralna voda;

klima, plini;

morska voda, slanica in

šota ter blato (organskega in anorganskega izvora).

Slika 3: Naravni zdravilni dejavniki v slovenskih zdraviliščih

Vir: Slovenia Terme, b.d.

Termalna voda

Termalna voda ima temperaturo na izviru več kot 20 stopinj Celzija in vsebuje 1000 mg

raztopljene trde snovi in/ali 250 mg naravno raztopljenega CO2 v litru vode. Pod termalno

vodo spadajo hipotermalne vode, ki imajo temperaturo na izviru od 20 do 34 °C,

homeotermalne vode, ki imajo temperaturo od 34 do 38 °C, in hipertermalne vode s

31

temperaturo na izviru več kot 38 °C. Pri nas se nahaja okoli 90 izvirov termalnih voda

(Zbornik Slovenska naravna zdravilišča, 1957–1997, str. 22).

Mineralna voda

Mineralne vode imajo v enem litru vsaj 1000 mg naravno raztopljenih trdnih mineralnih

snovi. Uporabljajo se za pitje in balneoterapije. V Sloveniji imamo dva mineralna vrelca –

eden je v Rogaški Slatini, od koder izvira Donat Mg, ki je pitna zdravilna mineralna voda in

ima tudi priznan status naravnega zdravilnega dejavnika, drugi pa je v Radencih, kjer je

znana pitna namizna voda Radenska (Slovenia terme 1, 28. 8. 2016).

Slika 4: Mineralna voda

Vir: Bodi eko, b.d.

Termo-mineralna voda

Imamo tudi vrelce termo-mineralne vode, ki se nahajajo na bregovih Mure. Ta voda ima

vonj po nafti, okus po soli in je zelo primerna tako za zdravljenje bolezni gibalnega sistema

kot tudi za preventivo. Termo-mineralno vodo so že v starih časih uporabljali za zdravljenje

številnih bolezni, kot so prebavne motnje, glavobol, bolezni dihal, žolča in jeter (Slovenia

terme 2, 28. 8. 2016).

Klima

Pod naravne zdravilne dejavnike spada tudi klima, o kateri je že dolgo znano, da lahko

blagodejno vpliva na naše zdravje. Preden dobi status naravnega zdravilnega dejavnika, pa

32

je treba opraviti bioklimatsko analizo in analizo kakovosti zraka, s katero ugotovijo

blagodejno delovanje na telo in organizem. Najboljša klima za zdravljenje je morska klima,

enako dobro se obnese v sredogorju in gorah. Uporabljamo jo pri boleznih dihal, alergijah

in kožnih boleznih ter tudi pri sladkorni bolezni in utrjevanju odpornosti športnikov.

Primerna je tudi za srčno-žilne bolezni, prekomerno izčrpanost in pri težavah

lokomotornega sistema, če pravilno doziramo dražljaje. Pri nas sta bolj znani klimatski

zdravilišči v Topolšici in Rogli (Slovenia terme 3, 28. 8. 2016).

Morska voda in slanica

Morska voda in slanica sta prav tako znani že iz starih časov, saj učinki soli na kožo delujejo

zelo blagodejno in se uporabljajo tudi v kozmetične namene. Z uporabo morske soli lahko

vase vnesemo bogate minerale in organske snovi iz morja, pomaga pa tudi pri sproščanju

mišic, solna kopel pa pomirja in sprosti. Prvi pisni viri omenjajo uporabo slanice in morske

vode v 13. stoletju, ko so benediktinci ponesli sloves daleč v svet, doprinesla je tudi morska

voda, ki je bila v bližini. To je doprineslo tudi k razvoju turizma v obalnih krajih. Morska voda

je bogata z minerali broma, joda in magnezija in je naravna, zato se zelo pogosto uporablja

v welness in spa centrih po naši obali (Slovenia terme 4, 28. 8. 2016).

Šota in blato

Pod zdravilne dejavnike pa spadajo še peloidi z zdravilnim blatom. Peloide sestavljajo

minerali, morske ali jezerske vode z organskimi ali neorganskimi snovmi, ki so nastale z

geološkimi ali biološkimi procesi. Uporabljamo jih kot blatne obloge ali z njimi pripravljamo

kopeli. V obmorskih krajih pa so znani tudi solinski peloidi, imenovani fango, ki nastajajo ob

zorenju soli in izhlapevanju morske vode. Slanica, ki je pomešana s kraško ilovico, odpira

dihalne poti in pripomore k lepši koži. Zdravilno blato uporabljamo pri revmatskih in

dermatoloških boleznih. Tudi šoto uvrščamo med peloide. Značilna je za zreško Pohorje,

njeno starost pa ocenjujejo na 10.000 let. Šoto priporočajo pri boleznih gibal, ginekoloških

in uroloških boleznih kot tudi pri motnjah menstrualnega ciklusa in zdravljenju sterilnosti.

33

Uporablja se kot kopel ali obloga, ki po navadi traja okoli 20 minut in blagodejno vpliva na

obolele predele (Slovenia terme 5, 28. 8. 2016).

Slika 5: Šota in blato

Vir: Terme Zreče, b.d.

3.4 Hidroterapija kot terapevtska oblika

Ime hidroterapija izhaja iz grške besede hydros, ki pomeni voda. To je zdravljenje z vodo, ki

je znanstveno priznana metoda, zdravniki jo priporočajo, kadar obrambni sistem potrebuje

kakšno spodbudo, pri kroničnih dihalnih težavah, revmi ali težavah z ožiljem (Schutt, 1999,

str. 78).

»Hidroterapevtske ukrepe je treba neprekinjeno izvajati več tednov, saj so za številne

metode potrebni strokovno znanje in izkušnje. Kneippova hidroterapija pa se ne omejuje le

na zdravljenje določenih bolezni; v veliko večji meri je eno najimenitnejših sredstev za

preprečevanje bolezni. Za preprečevanje in tudi za zdravljenje vsakdanjih težav pa ni treba

iskati posebnega zdravilišča. Kuro z zdravilno vodo in najrazličnejše postopke terapije lahko

namreč opravite kar doma – brez velikih izdatkov in škodljivih stranskih učinkov.« (Schutt,

1999, str. 78)

Hidroterapijo poznamo kot zdravljenje z vodo, pri katerem uporabljamo toplo ali mrzlo

vodo, paro ali led. S to terapijo lahko omilimo razne nevšečnosti in izboljšamo svoje psihično

34

počutje. S pomočjo hidroterapije lahko omilimo razna vnetja, vnete mišice ali sklepe, lahko

zdravimo poškodovane ude, znižamo temperaturo ali zdravimo glavobole, prav tako lahko

zdravimo opekline in ozebline, omilimo porodne bolečine in odpravimo težave s kožo.

Hidroterapija pozna različne procedure hladnega, indiferentnega in toplega

temperaturnega območja. Temperatura vode je indiferentna, ko ima okoli 34 °C in na koži

ne pušča ne hladnega ne toplega občutka (Turk et al., 2002, str. 38).

V hidroterapiji izkoriščamo ugodne fizikalne lastnosti vode: (Turk et al., 2002, str. 39)

toplotne lastnosti – velika specifična kapaciteta in nizka toplotna prevodnost

omogočata dolgo zadrževanje znatne količine toplote in učinkovito ogrevanje oz.

ohlajevanje telesa;

hidrostatični pritisk – potapljanje v vodo poveča pritisk na površino telesa in tkivo,

kar povzroči prerazporeditev telesnih tekočin (krvi, limfe) iz periferije v centralni del

telesa (delovanje na periferne edeme, obremenitev krvnega obtoka);

vzgon in upor vode – teža v vodo potopljenega dela telesa se zmanjša za težo

izpodrinjene vode (Arhimedov zakon), zato se olajšajo gibi proti sili teže; pri

hitrejšem izvajanju gibov pa se povečuje upor.

Za določeno težavo je pomembna tudi temperatura vode. Tako vročo vodo uporabljamo

zaradi njenih sproščujočih učinkov, prav tako je znana kot stimulator imunskega sistema.

Mlačno vodo uporabljamo za zmanjšanje stresa, posebej sproščujoča je ob toplem

vremenu. Hladna voda pa pomaga pri vnetjih. Z izmenično uporabo hladne in tople vode pa

lahko pospešimo cirkulacijo in izboljšamo imunski sistem, kar je dobro vedel naš zdravilec

Sebastian Kneipp, ki je vodnim terapijam dodajal tudi razna zelišča in tako povečal

učinkovitost kopeli (Medical dictionary 1, 4. 11. 2016).

Voda se kot terapevtska oblika pojavlja na mnogo različnih načinov. Pogoste oblike

hidroterapije so (Medical dictionary 2, 8. 7. 2016):

35

Whirpooli, jacuzziji in masažne kadi, ki z uporabo vodnih curkov masirajo telo.

Pogosto se uporabljajo pri fizioterapiji, kjer ranjeni pacienti spet pridobivajo mišično

moč.

Bazeni in Hubardove komore. Fizioterapevti pripišejo vadbo v vodi, ker je enostavna

neobremenjujoča metoda za ponovno pridobivanje mišične moči pri poškodovanih

pacientih.

Kopeli – tople kopeli so znane, da pomagajo pri zbijanju vročine. Prav tako so kopeli

ena najstarejših oblik sproščanja. Aroma terapevti pogosto priporočajo dodajanje

eteričnega olja sivke v tople ali vroče kopeli, saj zelo sproščajo in zmanjšujejo stres.

Dodajanje EPSON soli ali soli mrtvega morja kopeli lahko prav tako pomaga pri

sproščanju in omili revmo ter artritis.

Prhe so najprimernejše za pospešitev cirkulacije. Vodne šobe iz tuša so pogosto

uporabne tudi kot masaža za vnete mišice. Povrh tega je terapija s prhanjem

priljubljena za lajšanje opeklin.

Vlažni obkladki – mrzli, vlažni obkladki lahko zmanjšajo otekline in vnetje po

poškodbi. Prav tako se lahko uporabljajo kot mrzli obkladki na čelu za zniževanje

vročine in zdravljenje glavobola. Vroči ali topli obkladki so uporabni za mišične

bolečine in zdravljenje abscesov.

Parne terapije in savne so priporočljive zaradi odpiranja kožnih por in očiščenja

telesa od toksinov. Inhalacije pare se uporabljajo pri boleznih dihal. Dodajanje rastlin

parnim kopelim lahko zviša njihovo terapevtsko vrednost.

Notranja hidroterapija. Izpiranje debelega črevesa je klistir, namenjen očiščenju

celotnega črevesja. Zagovorniki hidroterapije menijo, da lahko ozdravi številne

prebavne težave.

36

4 ANALIZA VKLJUČEVANJA KNAJPANJA V ZDRAVILIŠKO PONUDBO

ZDRAVILIŠČA DOBRNA

4.1 Predstavitev zdravilišča Dobrna

Terme Dobrna se nahajajo v severnem delu Celjske kotline in so najstarejše delujoče

slovensko termalno zdravilišče. Da ima Dobrna zdravilno vodo, so vedeli že Kelti in Rimljani,

prvič pa so jo v zdravstvene namene uporabili leta 1403. Tamkajšnja termalna voda prihaja

iz globine 1.200 metrov, njena temperatura pa pri izviru meri 35 do 36 stopinj Celzija. Poleg

termalne vode so tukaj še drugi zdravilni dejavniki: organski in anorganski peloidi in klima.

V Termah Dobrna zdravijo ginekološka obolenja, urološka stanja, artritis, degenerativni

izvensklepni revmatizem, okvare in obolenja gibalnega sistema, nevrološke bolezni,

prekrvavitvene motnje, boreliozo, osteoporozo, prekomerno telesno težo in posledice

stresa. Izvajajo zdravniške preglede, nudijo zdravstveno nego 24 ur na dan, izvajajo

ultrazvok, akupunkturo, hidroterapijo, kinezioterapijo in elektroterapijo. Nudijo tudi

številne wellness storitve, v okviru katerih izvajajo različne masaže, klinične aromaterapije,

rituale, nego obraza in telesa, pedikuro in manikiro (Slovenia terme 6, 28. 8. 2016).

Slika 6: Logotip term

Vir: Slovenia Terme, b.d.

37

V Termah Dobrna imajo tri hotele. Najmlajši je Hotel Vita, ki ima štiri zvezdice. V njem

najdemo restavracijo, seminarske prostore, savne, bazene s termalno vodo in center za

nego telesa. Drugi hotel je Vila Higiea, ki ima prav tako štiri zvezdice, zgrajen pa je bil že leta

1855. V kleti se nahaja tudi vinska klet, v prvem nadstropju pa so prostor uredili po kitajski

metodi Feng shui, kar vilo še posebej odlikuje. Tretji hotel pa je Hotel Park, ki ima tri

zvezdice, nahaja se med čudovitim zelenjem in namenjen je bolj športnem oddihu –

primeren je zlasti za pohodnike in kolesarje (Terme Dobrna 1, 30. 8. 2016).

V Dobrni najdemo tudi Zdraviliški dom, ki pa je najstarejši, saj stoji že od leta 1642. V njem

se nahaja osrednji termalni vrelec z zdravilno vodo, več manjših dvoran ter ena velika

zdraviliška dvorana, kjer izvajajo seminarje, konference in poročna slavja (Terme Dobrna 2,

30. 8. 2016).

Slika 7: Terme Dobrna

Vir: Terme Dobrna, b.d.

38

4.2 Analiza obstoječih ponudb zdravilišča Dobrna z vidika vključevanja

knajpanja

V zdravilišču Dobrna imajo v ponudbi razne zeliščne kopeli in masaže, v deželi savn se

nahajajo Kneippove prhe presenečenja, Kneippova korita in toplo-hladna Kneippova pot. V

bližini zdravilišča pa je možno poskusiti zdravo hrano s kmetij in se naužiti svežega zraka, saj

se v gozdu pri Ledenici nahaja Kneippov vrelec v obliki studenca. Poskrbljeno je tudi za

gibanje, ki je eno od petih načel Kneippove metode, saj lahko gostje odidejo na kolesarjenje,

sprehode in seveda tudi na kopanje v zdraviliški bazen s termalno vodo.

V zdravilišču Dobrna menijo, da je ta program predvsem preventiva, vendar se ob

kombiniranju z drugimi metodami kažejo pozitivni rezultati. Najbolj opazni so pri bolnikih s

poškodbami ožilja, dobre rezultate pa je mogoče videti tudi pri zdravljenju živčnih in

presnovnih motenj ter bolezni prebavil (Dobrna – vodnik, 8. 9. 2016).

V okolju zdravilišča Dobrna izvajajo predavanja na temo spoznavanja in uporabe zdravilnih

zelišč za uživanje, zeliščne kopeli in zeliščnih čajev. Kar zadeva psihoterapijo, poteka sistem

redne »vzgoje« prav tako v obliki predavanj. Njihov cilj je, da ljudi ozavestijo, kako

pomembno je zdravo življenje v vseh življenjskih obdobjih (Gorenjski glas, 20. 9. 2016).

39

4.3 Empirična raziskava o koriščenju storitev knajpanja v zdravilišču Dobrna

4.3.1 Namen, cilji, hipoteze

Naš namen je bil raziskati možnosti vključevanja knajpanja v zdraviliško ponudbo zdravilišča

Dobrna. Osredotočili smo se na analizo že obstoječe ponudbe in jo poskusili nadgraditi s

pomočjo mnenj in želja gostov, ki obiskujejo Terme Dobrna.

Ker bi želeli knajpanje v Sloveniji – predvsem v zdravilišču Dobrna – razširiti, smo sestavili

anketni vprašalnik, s katerim smo ugotavljali, kako so ljudje seznanjeni s tovrstnim načinom

zdravljenja in ali bi želeli uporabljati več knajpovih metod zdravljenja.

Pred pričetkom izdelave diplomskega dela smo oblikovali naslednje hipoteze.

H1: Predpostavljamo, da večina anketirancev pozna metodo knajpanja kot naravno obliko

preventivnega zdravljenja.

H2: Predpostavljamo, da je večina anketirancev že preizkusila vsaj eno storitev knajpanja.

H3: Predpostavljamo, da je večina anketirancev zadovoljna s kakovostjo storitev knajpanja.

4.3.2 Načrtovanje raziskave / vprašalnik

Za izvedbo raziskave smo uporabili anketni vprašalnik (glejte Prilogo 1), ki je sestavljen iz 9

vprašanj. Na začetku smo anketirance povprašali po spolu in starosti, saj smo želeli ugotoviti

njihove demografske značilnosti. Nato smo želeli izvedeti, kako pogosto in s kakšnim

razlogom anketirani obiskujejo deželo savn. S pomočjo vprašanj, ki so sledila, pa smo želeli

izvedeti, kako je metoda knajpanja poznana med anketiranimi, kaj bi želeli dodati k trenutni

ponudbi in ali se metode poslužujejo tudi v vsakdanjem življenju.

40

4.3.3 Izvedba anketiranja

Anketiranje smo izvajali na recepciji masažno lepotnega centra La Vita Spa & Beauty v

hotelu Vita med naključno izbranimi gosti. Anketiranje smo izvajali od 27.7.2016 do 5.9.

2016 in prejeli 32 izpolnjenih vprašalnikov.

4.3.4 Analiza rezultatov

Skupno je bilo 32 anketirancev – 56 % je bilo moškega spola in 44 % ženskega spola.

Graf 1: Spol

Izmed vseh anketiranih je največ starih od 31 do 40 let, sledi jim starostna skupina od 41 do

50 let, na tretjem mestu pa so anketiranci med 21. in 30. letom starosti ter starejši od 61

let. Samo en anketiranec je mlajši od 20 let.

44%56%

Spol

Ženski Moški

41

Graf 2: Starost

Razlogi za obisk dežele savn

Anketirance smo povprašali, zakaj so se odločili za obisk dežele savn. Večina je deželo savn

obiskala v času počitnic oziroma oddiha, malo manj se jih je za obisk odločilo zaradi

sprostitve, najmanj pa jih je deželo savn obiskalo zaradi krepitve zdravja.

Graf 3: Razlogi za obisk

Pogostost obiska

Zanimalo nas je, kako pogosto ljudje obiskujejo deželo savn. Največ, tj. kar 47 %, jih je

odgovorilo, da deželo savn obiščejo predvsem v zimskih mesecih, in sicer nekajkrat na leto,

28 % anketiranih oseb deželo savn obišče enkrat na mesec, 19 % jih savno obišče kar dvakrat

na mesec, le 6 % pa deželo savn obiskuje vsak teden.

0

5

10

15

do 20 let od 21 do30 let

od 31 do40 let

od 41 do50 let

od 51 do60 let

61 let inveč

Starost

0

5

10

15

Krepitev zdravja počitnice oz. oddih sprostitev

Razlogi za obisk

42

Graf 4: Pogostost obiska

Opredelitev knajpanja

Nadalje nas je zanimalo, kako si ljudje razlagajo knajpanje oziroma kako bi ga opredelili. Le

9 % vseh anketiranih je knajpanje opredelilo kot naravno metodo zdravljenja z vodo, ki sloni

na petih načelih, kar je tudi najbolj pravilna opredelitev. Da je knajpanje zdraviliško

zdravljenje s termalno vodo, je povedalo 38 % anketiranih, kar 53 % pa je knajpanje

opredelilo kot uporabo vode v terapevtske namene, kar seveda drži, vendar je knajpanje

veliko več kot le zdravljenje z vodo.

Graf 5: Opredelitev knajpanja

6%

19%

28%

47%

Kako pogosto obiskujete deželo savn?

Vsak teden

2x mesečno

1x na mesec

nekajkrat letno, večinoma v zimskih mesecih

38%

9%

53%

Kako bi opredelili knajpanje?

zdraviliško zdravljenje s termalno vodo

naravna metoda zdravljenja z vodo, ki sloni na petih načelih

uporaba vode v terapevtske namene

43

Pogostost uporabe programov knajpanja

Pomembno vprašanje je bilo tudi to, kako pogosto gostje dežele savn uporabljajo programe

knajpanja, ki so jim na voljo. Dobili smo naslednje rezultate: Kneippove prhe presenečenja

redno uporablja le 6 % anketiranih, 25 % anketiranih jih pogosto uporablja, kar 41 % jih

redko uporablja, 28 % pa nikoli.

Graf 6: Uporaba Kneippovih prh presenečenja

Kneippova korita pogosto uporablja 22 % vprašanih, enak odstotek jih sploh ne uporablja,

56 % jih le redko uporablja, rednih uporabnikov korit pa med anketiranci ni bilo.

Graf 7: Uporaba Kneippovih korit

Toplo-hladne Kneippove poti se pogosto udeležuje 28 % anketiranih, drugih 28 %

anketiranih se te poti nikoli ne poslužuje in 44 % vseh anketirancev se te poti poslužuje le

redko, rednih uporabnikov pa med njimi ni bilo.

28%

41%

25%

6%

Kneippove prhe presenečenja

nikoli redko pogosto vedno

22%

56%

22%

Kneippova korita

nikoli redko pogosto

44

Graf 8: Uporaba toplo-hladne Kneippove poti

Področja Kneippove metode, ki bi jih vključili v ponudbo zdravilišča Dobrna

Zanimalo nas je, katera področja Kneippove metode bi anketirani želeli, da jih vključijo v

ponudbo zdravilišča Dobrna. Za vključitev prehrambne terapije je bilo 22 % anketirancev,

62 % bi jih to terapijo morda vključilo, 16 % pa je nasprotovalo vključitvi te terapije.

Graf 9: Vključitev prehrambene terapije

Terapijo gibanja bi v ponudbo zagotovo vključilo 13 % anketiranih, 59 % jih je odgovorilo z

»morda« in kar 28 % terapije gibanja ne bi vključilo.

28%

44%

28%

Toplo-hladna Kneippova pot

nikoli redko pogosto

22%

62%

16%

Prehrambena terapija

vsekakor morda ne

45

Graf 10: Vključitev terapije gibanja

Fitoterapijo oziroma terapijo z zelišči bi v ponudbo vključilo 37 % vprašanih, 44 % bi jih je

odgovorilo z »morda« in 19 % fitoterapije sploh ne bi vključilo.

Graf 11: Vključitev fitoterapije

Za predavanja in delavnice o Kneippovem naravnem zdravljenju se je odločilo le 6 %

anketiranih, 56 % bi jih morda vključilo, kar 38 % anketiranih pa delavnic ne bi vključilo v

ponudbo.

Graf 12: Vključitev predavanj

13%

59%

28%

Terapija gibanja

vsekakor morda ne

37%

44%

19%

Fitoterapija

vsekakor morda ne

6%

56%

38%

Predavanja in delavnice o Kneippovem naravnem zdravljenju

vsekakor morda ne

46

Vključevanje načel knajpanja v vsakdanje življenje

Anketirane smo povprašali, ali vključujejo metode knajpanja v svoje vsakdanje življenje.

Dobili smo naslednje rezultate: 81 % jih je zanikalo in samo 19 % jih je pritrdilo. Menimo, da

je vzrok za nevključevanje knajpanja v vsakdanje življenje ta, da ljudje niso dovolj seznanjeni

z njegovimi načeli.

Graf 13: Vključevanje knajpanja v vsakdanjik

Ali bi koriščenje programov knajpanja v deželi savn priporočili tudi prijateljem in

znancem?

Na koncu smo želeli izvedeti še, ali bi anketirani priporočili koriščenje programov knajpanja

v deželi savn tudi svojim prijateljem in znancem. Dobili smo neopredeljen rezultat, saj jih je

polovica odgovorila z da in polovica z ne.

Graf 14: Priporočitev programov drugim

19%

81%

Ali načela Kneippovega nauka vključujete tudi v vaše vsakdanje življenje?

Da Ne

50%50%

Ali bi koriščenje programov knajpanja v deželi savn priporočili tudi vašim prijateljem in znancem?

Da Ne

47

4.3.5 Preverjanje hipotez

V nadaljevanju preverjamo postavljene hipoteze.

HIPOTEZA 1: Večina anketirancev pozna metodo knajpanja kot naravno obliko

preventivnega zdravljenja.

Hipotezo smo preverili tako, da smo anketiranim postavili vprašanje, kako bi opredelili

knajpanje. Ob tem smo jim dali na izbiro tri odgovore. Le 9 % anketiranih je izbralo pravilen

odgovor, zato lahko hipotezo zavržemo.

HIPOTEZA 2: Večina anketirancev je že preizkusila vsaj eno storitev knajpanja.

Hipotezo smo preverjali tako, da smo preverili pogostost uporabe vsake storitve knajpanja

posebej. Rezultati kažejo, da so anketirani redko uporabili vse storitve knajpanja, kar pa

vseeno pomeni, da so anketiranci že preizkusili te storitve, zato hipotezo potrjujemo.

HIPOTEZA 3: Večina anketirancev je zadovoljna s kakovostjo storitev knajpanja.

Zadnjo hipotezo smo preverjali tako, da smo anketirane povprašali, katera področja

knajpanja bi še želeli vključiti v ponudbo Term Dobrna. Pri vseh področjih, torej pri

prehrambni terapiji, terapiji gibanja, fitoterapiji in vključitvi predavanj na temo Kneippovega

naravnega zdravljenja jih je največ odgovorilo, da bi vsa našteta področja le morda vključili

v ponudbo, zato lahko sklepamo, da so s trenutno ponudbo že zadovoljni in hipotezo

potrjujemo.

48

4.4 Predlog vključevanja knajpanja v ponudbo zdravilišča Dobrna

Zdravilišče Dobrna ima za vključevanje knajpanja v svojo ponudbo zelo dobre temelje – ne

le, da v deželi savn že ponujajo nekaj storitev knajpanja, imajo tudi čudovito okolico, ki jo

gostje lahko izkoriščajo za gibanje na svežem zraku, na lokalnih kmetijah pa lahko dobijo

doma pridelano hrano. V okolju zdravilišča izvajajo tudi predavanja o uporabi zdravilnih

zelišč za čaje ali kopeli, imajo tudi predavanja na temo psihoterapije oziroma urejenega

življenjskega sloga.

Torej ima zdravilišče Dobrna zelo dobro izhodišče za vključevanje knajpanja, saj se v Dobrni

in njeni bližnji okolici nahaja prav vseh pet temeljev Kneippove metode zdravljenja,

potrebna je le združitev vseh in tako bi lahko ustvarili nov turistični produkt, poseben

program, ki bi združeval vseh pet temeljev Kneippovega zdravljenja. Ciljna skupina

uporabnikov bi predvidoma bili starejši in vsi tisti, ki si želijo zdravo živeti.

Predloge vključevanja knajpanja v zdraviliško ponudbo zdravilišča Dobrna smo razdelili na

spodaj opisanih pet osnov, ki jih zajema knajpovo zdravljenje.

Zdravljenje z vodo: za prvo osnovo je v zdravilišču Dobrna že poskrbljeno, saj gostom

nudijo Kneippove prhe presenečenja, Kneippova korita in toplo-hladno Kneippovo

pot, vendar tukaj je še veliko drugih vodnih terapij, ki bi jih lahko vključili v ponudbo.

Zdravljenje s hrano: Kneipp je menil, da bi morali uživati naravno pridelano hrano,

saj obdrži hranilne vrednosti in je veliko bolj koristna kot industrijsko predelana

hrana. Kot smo že prej omenili, je v okolici Dobrne veliko kmetij, ki pridelujejo svojo

hrano. Zdravilišče bi se tako lahko povezalo s temi kmetijami in ustvarilo poseben

jedilnik za goste, ki bi bili uporabniki Kneippovega programa.

49

Fitoterapija oz. zdravljenje z zdravilnimi zelišči: o tovrstnem zdravljenju že potekajo

delavnice oziroma predavanja, treba bi jih bilo le združiti v celoten paket.

Zdravljenje z gibanjem: to osnovo zdravilišče Dobrna s svojo okolico in bazeni z

lahkoto nudi svojim gostom. Možnosti za gibanje je zelo veliko, in sicer od

kolesarjenja, plavanja, do pohodništva, kjer imajo v bližini tudi zanimivo točko, ki se

popolnoma ujema z našim paketom – to je Kneippov vrelec, ki ga v obliki studenca

najdemo na eni izmed pohodniških poti v Dobrni.

Psihološko ravnovesje: zadnjo osnovo lahko enostavno pridobimo s tem, da se

poslužimo preostalih štirih načel, ki smo jih opisali.

Če torej povzamemo, bi zdravilišče Dobrna lahko združilo vsa načela knajpanja v program

Kneippove počitnice, ki bi ga lahko kot takega tudi promovirali, saj sedaj ne ponujajo

celotnega Kneippovega zdravljenja, ponujajo le tisto, ki je povezano z zdravljenjem z vodo,

saj je tudi večina ljudi meni, da je knajpanje le to – zdravljenje z vodo. V resnici pa smo videli,

da je knajpanje veliko več, zato bi ga morali ljudem tako tudi predstaviti.

50

5 ZAKLJUČEK

Diplomsko delo raziskuje možnosti vključevanja knajpanja v zdraviliško ponudbo zdravilišča

Dobrna. Pričujoče delo smo oblikovali tako, da smo najprej spoznali in predstavili naravno

metodo zdravljenja z vodo, ki je dobila ime po svojem utemeljitelju – nemškem duhovniku

Sebastianu Kneippu.

Spoznali smo, da je knajpanje proces oziroma metoda preventivnega zdravljenja, ki jo

moramo vključevati v naš vsakdan, če želimo, da ima pozitiven učinek na naše zdravje.

Ugotovili smo, da knajpanje ni le zdravljenje z vodo, kot mnogi mislijo, temveč je veliko

obširnejše. Zdravljenje z vodo je le eno izmed petih temeljev Kneippovega zdravljenja, tukaj

so še zdrava prehrana, zdravljenje z zdravilnimi rastlinami, iz katerih lahko pridobimo razne

tinkture in izvlečke, ki jih lahko uporabimo za čaje ali kopeli. Za zdravo telo je seveda zelo

pomembno tudi gibanje – najbolje na svežem zraku, zadnji temelj Kneippovega zdravljenja

pa je urejen življenjski slog, kar je v bistvu uspešna povezava vseh ostalih temeljev.

V teoretičnem delu smo govorili tudi o zdraviliški ponudbi. Izvedeli smo, da je v Sloveniji kar

87 naravnih termalnih izvirov, kar nas uvršča med države, ki so najbogatejše z naravnimi in

umetnimi viri voda. V Sloveniji je trenutno 25 termalno-zdraviliških centrov, izmed teh jih

ima 18 status naravnega zdravilišča. Med njimi je tudi zdravilišče Dobrna, ki smo ga

obravnavali v diplomskem delu.

V empiričnem delu pričujočega diplomskega dela smo želeli najprej izvedeti kaj več o

samem zdravilišču Dobrna, kaj vse nudi svojim gostom, za katera obolenja je zdravilišče

primerno in kje lahko gostje bivajo v času obiska. Ker smo želeli v diplomskem delu raziskati

možnosti dodatnega vključevanja knajpanja v zdraviliško ponudbo, smo preverili tudi

dosedanjo ponudbo, ki zaenkrat obsega le tri storitve knajpanja. Slednje so na voljo v deželi

savn.

51

Da bi ugotovili, kako bi lahko knajpanje najbolje vključili v dosedanjo ponudbo zdravilišča

Dobrna, smo med gosti dežele savn izvedli anonimno anketo, s pomočjo katere smo

analizirali rezultate, ki so nam bili pozneje v pomoč pri ustvarjanju predlogov za vključevanje

knajpanja v ponudbo. Pri analizi ankete smo ugotovili, da večina anketiranih obiskuje deželo

savn v času dopusta oziroma oddiha, nekajkrat letno, večinoma v zimskih mesecih. Bili smo

presenečeni, da jih je le malo vedelo, kaj knajpanje pravzaprav je, kar nas je spodbudilo, da

bi v ponudbo zdravilišča lahko vnesli delavnice na temo knajpanja, tako da bi postali ljudje

bolj ozaveščeni o tej metodi zdravljenja. Tudi storitev knajpanja, ki so na voljo v deželi savn,

se anketirani le redko poslužujejo, saj se verjetno ne zavedajo, kako blagodejen učinek imajo

na njihovo zdravje. Pri vprašanju, katere metode knajpanja bi anketirani vključili v ponudbo,

so vsi bili bolj neodločni in na vseh področjih je prevladoval odgovor »morda«.

Tako smo na podlagi odgovorov anketiranih prišli do ideje, da bi knajpanje v ponudbo

zdravilišča Dobrna vključili kot celovit turistični produkt, imenovan Kneippove počitnice.

Menimo, da bi to bila dobra vključitev knajpanja v njihovo ponudbo, saj bi gostje v programu

lahko dobili in izkusili prav vseh pet temeljev knajpanja, za katere bi izvedeli že v

promocijskem materialu. V programu Kneippove počitnice bi gostom ponudili oddih, ki bi

bil enkraten tako za krepitev kot tudi za preventivno zdravljenje, obenem pa bi gostje lahko

raziskali čudovito naravo, ki obdaja zdravilišče, ogledali bi si naravne znamenitosti s

posebnim poudarkom na Kneippovem vrelcu in preizkušali bi domače pridelano hrano s

sosednjih kmetij. Po želji bi se lahko podučili tudi o zdravilnih rastlinah, ki jih je Kneipp

uporabljal pri svojem zdravljenju.

Menimo, da bi z uvedbo tega turističnega produkta lahko pridobili kar nekaj gostov, ki iščejo

sprostitev in želijo poskrbeti za svoje zdravje na naraven način. Tudi sam program bi

predstavljal vredno pridobitev za zdravilišče Dobrna, ki bi s tem lahko postalo še bolj

konkurenčno ostalim zdraviliščem.

52

6 LITERATURA IN VIRI

Alternativno zdravljenje (b.d.). Knajpanje. Dostopno na:

http://alternativno-zdravljenje.si/zdravilne-tehnike/knajpanje.html, 3. 11. 2016.

Dobrna (november 2013). Dostopno na:

http://www.dobrna.si/web/images/turizem/Vodnik_SLO_WEB.pdf, 8. 9. 2016.

Flis, I. (2013). Medicinski velnes. Maribor: DOBA EPIS.

Gojčič, S. (2005). Wellness. Ljubljana: GV založba.

Gojčič, S. (2012). Zdraviliški in spajevski menedžment. Celje: Fakulteta za komercialne in

poslovne vede Celje.

Gorenjski glas (7. 7. 2016). Knajpanje za več zdravja. Dostopno na:

http://www.gorenjskiglas.si/article/20160707/C/160709817/1038/knajpanje-za-

vec-zdravja, 20.9.2016.

Inglis, B. & West, R. (1988). Alternativna medicina. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kaiser, J.H., Anemüller, H., Heinrich, E., Kaiser, N., Weiß, R.F. (1986). Novi veliki Kneippov

priročnik. Ljubljana: založništvo tržaškega tiska.

Kneipp, S. (1961). Moje zdravljenje z vodo. Celje: Mohorjeva družba.

Kneipp, S. (1991a). Zdravljenje z vodo. Ljubljana: Karantanija.

Kneipp, S. (1991b). Zdravljenje z vodo – drugi del. Ljubljana: Karantanija.

Kneipp, S. (1999). Voda – vir zdravja. Ljubljana: Pegaz.

Kneipp, S. (2000). Kneippova lekarna. Ljubljana: Pegaz International.

Kneippianum (b.d.). Stebri knajpovega zdravljenja. Dostopno na:

http://www.kneippianum.de/en/health/kneipp-therapy-pillars.html, 17. 9. 2016.

Kovács, H., Kaltenthaler, B. & Hammelmann, I. (2005). Sedem poti do zdravja. Ljubljana:

Tehniška založba Slovenije, d. d..

Lifestyle natural (17. 1. 2011). Zdravljenje s prehrano. Dostopno na:

http://www.lifestylenatural.si/1848/ZDRAVLJENJE-S-PREHRANO, 2. 9. 2016.

53

Medical dictionary (b.d.). Hidroterapija. Dostopno na:

http://medical-dictionary.thefreedictionary.com/hydrotherapy, 8. 7. 2016.

Osteopat (b.d.). Fitoterapija. Dostopno na: http://www.osteopat.si/fitoterapija.html, 2. 9.

2016.

Schutt, K. (1999). Zdravilna moč vode. Ljubljana: DZS.

Slovenia Terme (b.d.). Naravni zdravilni dejavniki. Dostopno na:

http://www.slovenia-terme.si/ponudba/zdravje/naravni-zdravilni-dejavniki,

28. 8. 2016.

Stare slike Cerknica (2012). Knajpanje. Dostopno na:

https://stareslike.cerknica.org/2012/12/26/1962- markovec-pljucnik-ali-lucnik-in-

knajpanje/, 21. 9. 2016.

Turk, Z. et al. (2002). Fizikalna in rehabilitacijska medicina. Maribor: Studio Linea.

Vasey, C. (2014). Po naturopatsko: kako se razstrupljamo, kakovostno prehranjujemo in

ponovno vzpostavimo kislo-bazično ravnovesje v telesu. Ljubljana: Cangura.com.

Zakonodaja (b.d.). Zdraviliška dejavnost. Dostopno na:

https://zakonodaja.com/zakon/zzdej/19-clen-zdraviliska-zdravstvena-dejavnost,

26. 5. 2016.

Zbornik Slovenska naravna zdravilišča, (1957–1997). Celje: Skupnost slovenskih naravnih

zdravilišč.

i

7 PRILOGE

Priloga 1: Vprašalnik

Pozdravljeni,

sem Mateja Kerin, absolventka visokošolskega študijskega programa Turizem na Fakulteti

za turizem v Brežicah. Pripravljam diplomsko delo o knajpanju. Prosim za sodelovanje, saj

bom na ta način pridobila ustrezne informacije za empirični del. Anketiranje je anonimno,

za izpolnjevanje boste potrebovali približno 5 minut časa.

Za vaše sodelovanje se Vam prijazno zahvaljujem.

1. Spol: M Ž

2. Starost:

a) Do 20 let.

b) Od 21 do 30 let.

c) Od 31 do 40 let.

d) Od 41 do 50 let.

e) Od 51 do 60 let.

f) 61 let in več.

3. Čemu ste obiskali deželo savn?

a) Zaradi krepitve zdravja.

b) Za razvedrilo v času počitnic oz. oddiha.

c) Zaradi sprostitve.

d) Drugo: ____________________________________

4. Kako pogosto obiskujete deželo savn?

a) Več kot 2 x na teden.

ii

b) Vsak teden.

c) 2 x mesečno.

d) 1 x na mesec.

e) Nekajkrat letno, večinoma v zimskih mesecih.

f) Drugo:_____________________

5. Kako bi opredelili knajpanje? Obkrožite eno trditev.

a) Zdraviliško zdravljenje s termalno vodo.

b) Naravna metoda zdravljenja z vodo, ki sloni na petih načelih.

c) Uporaba vode v terapevtske namene.

6. Kako pogosto uporabljate program knajpanja v deželi savn? Pri vsakem programu

označite stopnjo pogostosti koriščenja.

Nikoli Redko Pogosto Vedno

Kneippove prhe presenečenja

Kneippova korita

Toplo-hladna Kneippova pot

7. Katera področja Kneippove metode naravnega zdravljenja bi bilo treba vključiti v

ponudbo zdravilišča Dobrna? Pri vsakem področju označite stopnjo potrebnosti oz.

nujnosti vključitve.

Vsekakor Morda Ne

Prehrambna terapija

Terapija gibanja

Fitoterapija (zdravljenje z zelišči)

iii

Različna predavanja in delavnice o

knajpovem naravnem zdravljenju

8. Ali načela Kneippovega nauka vključujete tudi v svoje vsakdanje življenje?

a) Da.

b) Ne.

9. Ali bi koriščenje programov knajpanja v deželi savn priporočili tudi prijateljem in

znancem?

a) Da.

b) Ne.