Konzorcij: Osnovna šola Koper, Osnovna šola Antona Ukmarja Koper, Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Gorica, Osnovna šola Muta, Osnovna šola Livada, Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, Osnovna šola Tabor I Maribor, Osnovna šola Leskovec pri Krškem, Osnovna šola Grm, Osnovna šola Trzin, Osnovna šola Martina Krpana Ljubljana, Osnovna šola Matije Čopa Kranj, Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana, ISA institut

Multiplikarorka: Slađana Jović Mićković OSNOVNA ŠOLA LIVADA, LJUBLJANA Naslov delavnice: RUŠENJE STEREOTIPOV IN PREDSODKOV Čas trajanja delavnice: 8 sklopov x 1 šolska ura Starost otrok: učenci 9. razreda (starost: 13-15 let) Sklopi:

Kako bi se počutil

Kaj je strpnost

Razbijanje stereotipov

Bodimo pozorni na dobre lastnosti pri ljudeh

Načini spoprijemanja s predsodki, stereotipi in diskriminacijo

Kako občutiš predsodek

Uporaba literature pri učenju strpnosti

Stereotipi v filmih Glede na to, da je v naši družbi in posledično tudi v šolah vsako leto vse večja pestrost po nacionalni, etnični in verski plati, je za šolsko okolje to precejšnji izziv. Učenci in učitelji se na drugačnost različno odzivajo. Prihaja do pojavov nestrpnosti, konfliktov, sovraštva in celo groženj. Zato se moramo potruditi spodbujati strpnost oziroma toleranco med vse bolj raznolikimi otroki. Kaj lahko naredi šola? Ne glede na to, da šole ne morejo v celoti rešiti problemov nestrpnosti, z uvajanjem norm in pravil, ki podpirajo drugačnost in predvidevajo sankcije za vsakršno nadlegovanje drugačnih, lahko naredijo veliko za izboljšanje odnosov med učenci. Eden od korakov je nedvomno rušenje stereotipov in predsodkov, kateri (žal) obremenjujejo tako odrasle kot otroke. Dopuščanje drugačnosti nadgrajujemo z učenjem od drugačnih. Kaj lahko naredi posameznik?

srečanje z drugačnostjo

skupinsko delo in

zagotavljanje priložnosti za pozitivno socialno izkušnjo

spreminjanje mnenj, ki so osnovana na predsodkih

razvijanje veščin kritičnega mišljenja. Na naši šoli imamo od 250 učencev samo tri otroke iz slovenskih družin, sliši se govorica 12-ih različnih svetovnih jezikov (iz Irana, Brazilije, Albanije, Turčije, Francije, Madžarske, BiH, Srbije, Makedonije . . .), vsako leto vpišemo od 10 do 15 učencev iz Azilnega doma (ne otroci ne starši ne znajo niti besede slovenskega jezika), vsako šolsko leto vpišemo 10-20 učencev (predvsem iz bivših jugoslovanskih republik), ki se prvič vpišejo v slovensko šolo.

Konzorcij: Osnovna šola Koper, Osnovna šola Antona Ukmarja Koper, Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Gorica, Osnovna šola Muta, Osnovna šola Livada, Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, Osnovna šola Tabor I Maribor, Osnovna šola Leskovec pri Krškem, Osnovna šola Grm, Osnovna šola Trzin, Osnovna šola Martina Krpana Ljubljana, Osnovna šola Matije Čopa Kranj, Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana, ISA institut

Le-ti imajo različne kvalitete, značilnosti, vrednote, prepričanja in navade. Že vrsto let pedagogi in učitelji na naši šoli rešujejo težave (ki so tudi posledica drugačnosti) z uporabo cele palete strategij, ki pomagajo pri nadomeščanju slepega stereotipiziranja in vdanosti predsodkom z mnogo ustreznejšim razumnim mišljenjem. Delavnico Rušenje stereotipov in predsodkov bom izvajala do konca šolskega leta (8 sklopov po eno šolsko uro) med učenci 9. razreda. Pri otrocih te starostne skupine (adolescenti) je že močna izražena želja po druženju z enakimi (enaki so tisti, ki so iz istega okolja, imajo iste interese in vrednote), ker jim enakost lajša identifikacijo, veča občutek povezanosti in pripadnosti. To ima seveda velik pomen za zdrav razvoj in nastanek samopodobe, po drugi strani pa lahko otroke močno prikrajša za bogastvo izkušenj z drugačnimi.

Z delavnico sem začela komaj januarja (po dveh mesecih dela z otroki), ker sem želela najprej spoznati otroke, pridobiti njihovo zaupanje in ustvariti okolje, v katerem se dobro počutijo in so odprti. 1. sklop delavnice – KAKO BI SE POČUTIL Namen: Učenci so aktivno raziskovali nacionalna, kulturna, rasna in ekonomska vprašanja sodobne družbe ter z njimi povezane občutke. Potek: Učencem sem predstavila nekaj splošnih dejstev. Stereotipi predstavljajo spoznavno komponento netolerance in so produkt miselnih procesov in vrednostnega sistema. To je posploševanje delno točnih, vendar večinoma nepreverjenih, površnih sodb o človeku oz. skupini ali skupnosti. Stereotipi so tipizirane sodbe, ki ravno zaradi svoje ohlapnosti in splošnosti ne ustrezajo stvarnosti. So sodbe o vseh, ki ne veljajo za nikogar. Veljajo za nespremenljive, toge, izkrivljene predstave, ki ne upoštevajo individualnih razlik. Pri stereotipih gre torej za proces pripisovanja lastnosti ljudem na osnovi njihove skupinske pripadnosti, ne na osnovi individualnih značilnosti in posebnosti. Lahko so pozitivni ali negativni. Moramo se zavedati, da lahko imajo tudi pozitivni stereotipi negativne učinke.

Katere so možne škodljive posledice stereotipov?

Utemeljitev neutemeljenih predsodkov in nevednosti.

Nepripravljenost, da ponovno razmislimo o svojih stališčih in vedenjih v smeri stereotipne

skupine.

Preprečevanje vstopa ali uspeha v dejavnostih ali področjih ljudi iz stereotipnih skupin.

Predsodki so čustvena komponenta netolerance. Predstavljajo stališče, ki ni upravičeno, argumentirano in preverjeno, a ga spremljajo intenzivna čustva. Predsodki se nanašajo na pripadnike skupin, do katerih smo pozitivno ali negativno čustveno naravnani. Posameznika vrednotimo zgolj na podlagi njegove skupinske pripadnosti. Predsodki pogosto delujejo mimo zavedne kontrole. Prevzeti so avtomatično in glede na druga stališča razviti že zelo zgodaj.

Konzorcij: Osnovna šola Koper, Osnovna šola Antona Ukmarja Koper, Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Gorica, Osnovna šola Muta, Osnovna šola Livada, Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, Osnovna šola Tabor I Maribor, Osnovna šola Leskovec pri Krškem, Osnovna šola Grm, Osnovna šola Trzin, Osnovna šola Martina Krpana Ljubljana, Osnovna šola Matije Čopa Kranj, Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana, ISA institut

Ljudje se ne rodimo s prepričanji, ki temeljijo na predsodkih. Medtem ko odraščamo, se neposredno in posredno učimo stereotipnih mnenj in vedenj, ki diskriminirajo drugačnost. Predsodke imamo vsi, razlika je samo v tem, koliko se lastnih predsodkov zavedamo in kdo je žrtev le-teh. Prav tako je lahko žrtev predsodkov katerakoli družbena skupina in katerikoli vidik posameznikove identitete: spol in seksualne preference, videz, bolehanje, fizično stanje, poklic, hobiji …

Katere predsodke poznamo?

etnične predsodke (zavračanje in sovražnost do pripadnikov določenih etničnih, nacionalnih

skupin), v prepričanju, da so manjvredne ali slabše,

rasne predsodke (poudarjanje manjvrednosti drugih ras),

spolne predsodke (izražanje zaničevanja do pripadnikov drugega spola, seksizem, npr.

manjvrednost žensk),

verske predsodke (zavračanje pripadnikov drugih verskih skupin, npr. v zahodni krščanski veri

predsodki do muslimanske vere),

predsodke do starejših (v tehnološko razvitih družbah so starejši pogosto pojmovani kot

relativno nepotrebni in nemočni člani družbe, zaradi česar so vse bolj socialno osamljeni in

odrinjeni na rob družbe),

predsodke v odnosu do marginalnih skupin (npr. predsodki do homoseksualcev, ljudi

z motnjami v duševnem delovanju, okuženih z aidsom, telesno hendikepiranih, kadilcev, debelih

ljudi ...).

Načini izražanja predsodkov:

1. ogovarjanje (izražanje antipatije, šale, neslane zgodbice, širjenje laži …),

2. izogibanje (distanca ‒ izogibanje medosebnim odnosom oz. intimnejšim kontaktom; tisti, ki se

imajo za višje, se ne družijo z nižjimi),

3. diskriminacija (vedenje, ki je neposredno usmerjeno proti pripadnikom določenih skupin:

preprečevanje dostopa do določenih dobrin, kratenje osnovnih pravic človekove svobode ‒

prepoved uporabe javnih prevoznih sredstev, dostopa do določenih zgradb, ustanov, uradov),

4. nasilje (fizični napadi in različne oblike onemogočanja normalnega življenja ‒ pretepanje,

požigi bivališč, javni linči …),

5. genocid (iztrebljanje in fizično preganjanje celih skupin, manjšin, narodov ‒ Indijanci, Judje,

Kosovski Albanci …).

Med razlaganjem sem občasno spodbujala debato. Potem sem jim razdelila fotokopije delovnih

listov* in prazne liste.

Dobili so naslednja navodila: odgovore na vprašanja z delovnega lista zapisujte na poseben list

papirja, odgovarjajte kratko in zapišite prvi občutek, ki jih prevzame po prebranem vprašanju - brez

popravljanja. Za odgovore so imeli približno 10-12 minut časa.

Potem smo imeli debato o posameznih vprašanjih. Imeli so možnost izbrati vprašanja, o katerih bi

se najprej pogovarjali. Tiste, ki so bili manj aktivni, sem dodatno spodbujala, da izrazijo svoja

mnenja. Spodbujala sem jih po medsebojni izmenjavi lastnih izkušenj, ki so podobne kot te, ki jih

opisujejo postavke na delovnem listu.

Konzorcij: Osnovna šola Koper, Osnovna šola Antona Ukmarja Koper, Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Gorica, Osnovna šola Muta, Osnovna šola Livada, Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, Osnovna šola Tabor I Maribor, Osnovna šola Leskovec pri Krškem, Osnovna šola Grm, Osnovna šola Trzin, Osnovna šola Martina Krpana Ljubljana, Osnovna šola Matije Čopa Kranj, Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana, ISA institut

Pomagala sem si s spodnjimi vprašanji za razpravo:

1. Zakaj v resnici gre v tej situaciji? 2. Kakšni občutki bi te v taki situaciji prevzeli prvi hip? In kasneje? 3. Kaj bi rekel/la ali naredil/a v taki situaciji? 4. Ali misliš, da bi bilo potrebno v zvezi s takimi dogodki kaj storiti? 5. Kaj bi bil/a ti pripravljen/a narediti?

Delovni list*: PREDSTAVLJAJ SI SEBE V TEJ SITUACIJI

Kako bi se počutil/a, če:

1. bi moral/a v trgovini ali v restavraciji najprej pokazati, da imam denar in bi mi šele potem postregli?

2. bi se na ograjah in zidovih v okolici tvojega doma pojavili grafiti? 3. bi po dolgem čakanju končno prišel na vrsto, pa bi te uradnik ali prodajalec ignoriral, te

preskočil in prešel k naslednji stranki? 4. bi ženske opazno trdno zgrabile svoje torbice, ko bi šel mimo njih? 5. se ne bi mogel vpisati na želeno šolo, ker bi bila preostala mesta rezervirana za pripadnike

manjšine? 6. bi te policisti zgolj zaradi telesnega videza ustavili in zahtevali, da pokažeš dokumente? 7. ti starši ne bi pustili, da se videvaš z nekom, ki ti je všeč, in to zgolj zato, ker je druge

narodnosti ali druge rase? 8. bi bili ljudje neprestano nepotrpežljivi ali celo jezni nate zaradi tvojega narečja? 9. tvoji starši ne bi mogli dobiti dela, ker bi podjetja zaposlovala sicer manj sposobne delavce, ki

bi bili »prave barve«? 10. te sošolci ali znanci ne bi nikdar povabili na praznovanje rojstnega dne?

Rezultati:

Občutki, ki jih je večina otrok zapisala pri večini vprašanj: slabo, grozno, osramočeno, razburjeno,

zelo potrto, nervozno, žalostno, neprijetno, jezno, ponižano, užaljeno, neumno.

Zanimivi odgovori so bili pri naslednjih vprašanjih:

Pri 2. vprašanju je veliko otrok zapisalo in povedalo, da jih grafiti nič ne motijo, da so jim celo všeč.

Pri 3. vprašanju je bila pri nekaterih prisotna jeza in želja po maščevanju oziroma dokazovanju

pravice na agresiven način.

Pri 5. vprašanju je bila večina mnenja, da je tako ravnanje nepravično in, da bi šolo morali tožiti. Na

vprašanja, kdo to lahko naredi oziroma v čigavi domeni je reševanje tovrstnih težav in kaj mislijo, če

je sploh to možno doseči, niso vedeli odgovore.

Pri 7. vprašanju so večinoma povedali, da njihovi starši nikoli ne bi delali nobenih težav. V primeru,

da bi jih, bi bili jezni na njih in bi jim povedali, da so rasisti. Nekateri se sploh ne bi ozirali na mnenje

staršev.

Po odgovorih na 8. vprašanje se opaža izrazita samozavest pri uporabi maternega jezika in je

prisoten občutek, da ji le malo moti (ali sploh ne!), če so drugi nepotrpežljivi do njih zaradi narečja.

V začetni debati je bilo opazno, da:

1. imajo dekleta v povprečju manj predsodkov kot fantje 2. imajo fantje več predsodkov do homoseksualcev kot dekleta 3. so najmočnejši predsodki do homoseksualcev in Romov.

Konzorcij: Osnovna šola Koper, Osnovna šola Antona Ukmarja Koper, Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Gorica, Osnovna šola Muta, Osnovna šola Livada, Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, Osnovna šola Tabor I Maribor, Osnovna šola Leskovec pri Krškem, Osnovna šola Grm, Osnovna šola Trzin, Osnovna šola Martina Krpana Ljubljana, Osnovna šola Matije Čopa Kranj, Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana, ISA institut

Namen nadaljnjih sklopov:

Kaj je strpnost - učenci bodo raziskovali pomen strpnosti v okvirju nekega aktualnega dogodka, ob tem pa spoznali najpogostejše oblike nestrpnosti med posamezniki in skupinami, hkrati pa spoznali primerne načine za zviševanje strpnosti.

Razbijanje stereotipov - vaja bo namenjena razumevanju predsodkov in stereotipov ter razvijanju strategij za strpnost do razlik.

Bodimo pozorni na dobre lastnosti pri ljudeh - učencem bom usmerila pozornost na pozitivne lastnosti drugih ljudi. Poudarek bo na ozaveščanju lastnega odnosa, prepričanj in občutij do tistih, za katere menijo, da so drugačni. To bo začetek rušenja ovir med učenci in začetek širjenja načel strpnosti.

Načini spoprijemanja s predsodki, stereotipi in z diskriminacijo - doseči, da se učenci pričnejo zavedati: če se pretvarjajo, da diskriminacije ni in če ničesar ne naredijo, da bi preprečili širjenje stereotipov in predsodkov, dopuščajo neovirano širjenje teh družbenih pojavov. Ta aktivnost bo učencem omogočila, da bodo predsodke opazili, o njih spregovorili in se jim uprli.

Kako občutiš predsodek - učenci bodo spoznali občutke, ki nastanejo ob diskriminaciji, opredelili bodo pojme predsodek, stereotip in diskriminacija. Izkušnje bodo povezali z diskriminacijo v družbenem okolju.

Uporaba literature pri učenju strpnosti - predstaviti otrokom kratke zgodbe in nekaj romanov, ki so odličen pripomoček za raziskovanje življenja ljudi ‒ tistih, ki pripadajo drugačni kulturi, ali tistih, ki so na kakršenkoli način drugačni.

Stereotipi v filmih - zaradi priljubljenosti nad gledanjem filmov bom izkoristila ta medij kot orodje pri zadnjem sklopu; učenci bodo morali prepoznati negativne stereotipe, razpravljali bomo o predsodkih, rasizmu in diskriminaciji, ki so jih zaznali v priljubljenih filmih.