VKLJUČUJOČE KOMUNICIRANJEV GSS

Generalni sekretariatSvet Evropske unije

Generalni sekretariat Sveta, 2018© Evropska unija, 2018

Reprodukcija je dovoljena ob navedbi vira.

© Petr Vaclavek – Fotolia.com, © olly – Fotolia.com, © Fundacija za osebe z Downovim sindromom, Madrid© franzidraws – Fotolia.com, © cartoonresource – Fotolia.com, © Evropska unija

Za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, ki ni zaščiteno z avtorskimi pravicami EU, je treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic.

januar 2018 | SL | VKLJUČUJOČE KOMUNICIRANJE V GSS 3

Srečo imamo, da delamo v večkulturnem in večjezičnem okolju, v katerem si lahko na različne načine prizadevamo

za enakost in spoštovanje različnosti.

Ljudje se lahko uspešno razvijamo le v vključujočem okolju, v katerem je raznolikost sprejeta, spoštovana in

cenjena. Predpogoj za zdravo in vključujoče delovno okolje je uporaba vključujočega jezika in podob, s katerimi

priznavamo in odražamo raznolikost ter preprečujemo nenamerne predsodke.

Z izbiro ustreznega jezika in podob lahko pripomoremo k temu, da se nobena skupina ljudi ne bo počutila

izključeno, nezaželeno ali diskriminirano.

Z akcijskim načrtom za bolj dinamičen, prilagodljiv in sodelujoč GSS želimo spodbujati okolje, v katerem se vse osebje čuti opolnomočeno, motivirano in opremljeno za

uspešen osebnostni razvoj in uresničevanje ciljev GSS. Kajti GSS, to ste navsezadnje prav vi.

William Shapcott Generalni direktor administracije

4 VKLJUČUJOČE KOMUNICIRANJE V GSS | SL | januar 2018

Obnoviti moramo zavezanost vrednotam, ki so zapisane v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji: „Unija temelji na

vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in

spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.“

Predsednik Donald Tusk, oktober 2017

januar 2018 | SL | VKLJUČUJOČE KOMUNICIRANJE V GSS 5

UVOD

Komuniciranje ima veliko moč, saj oblikuje naše nazore, dojemanje in vedenje ter odraža svet, v katerem si želimo živeti in delati.

Besede in slike so pomembne, saj lahko komuniciranje postane diskriminatorno, če se ne zavedamo predpostavk, na katerih temeljijo besede in podobe, s katerimi se izražamo.

Jezik se nenehno spreminja: z razvojem besed bi se hkrati moral razvijati tudi način, kako te besede uporabljamo. Z uporabo spolno vključujočega in nepristranskega jezika lahko opustimo zastarele predstave o moških, ženskah, osebah z oviranostmi in drugih družbenih skupinah.

V tem dokumentu vam želimo predstaviti nekaj smernic za uporabo jezika in podob ter ponuditi primere iz slovenščine, ki bi jih lahko uporabili tudi v delovnem okolju GSS.

Z dokumentom želimo pomagati govorcem in govorkam slovenščine, da ne bi (nenamerno) uporabljali diskriminatornega jezika. V njem se odražata politični značaj naše institucije in večjezično okolje, v katerem delujemo; služil naj bi tudi kot podlaga za oblikovanje usklajene politike vključujočega komuniciranja, ki naj bi jo pri pisanju in slikovnem opremljanju dokumentov ter pripravi avdiovizualnega gradiva za notranjo in zunanjo uporabo upoštevali v vseh oddelkih. V besedilu je na kratko opisano tudi neformalno komuniciranje na delovnem mestu.

V smernice, ki so bile pripravljene pod okriljem službe za enake možnosti, so zajete naslednje vrste besedil:

• interni dopisi, vključno s sporočili zaposlenim in priloženimi odločitvami generalnega sekretarja

• objave prostih delovnih mest

• publikacije generalnega sekretariata Sveta

• članki in slikovne podobe na intranetu Domus

• praktično sporazumevanje

• družbeni mediji in spletna mesta Sveta

• gradivo za usposabljanja in predstavitve

• plakati v prostorih generalnega sekretariata Sveta

Zakonodaja EU vanje ni zajeta.

Smernice temeljijo na trenutnih praksah v generalnem sekretariatu Sveta, medinstitucionalnih standardih, kot je angleška različica Medinstitucionalnega slogovnega priročnika s priporočili za uporabo spolno vključujočega jezika, smernicah, oblikovanih v drugih institucijah EU in mednarodnih organizacijah, ter priporočilih, ki veljajo v slovenskem jezikovnem prostoru.

Ta brošura je objavljena v vseh uradnih jezikih Evropske unije. Vsebina je vezana na posamezni jezik, saj ima vsak jezik svojo slovnico, skladnjo in slog. Splošno sporočilo pa je vendarle enako: spodbujanje vključenosti in različnosti s premišljeno uporabo jezika in podob.

januar 2018 | SL | VKLJUČUJOČE KOMUNICIRANJE V GSS 7

PRIPOROČILA ZA POSLOVNO-URADOVALNI JEZIK

PRIPOROČILA ZA POSLOVNO-URADOVALNI JEZIK

Z vključujočim, nepristranskim jezikom se lahko izognemo stereotipom in navajanju nebistvenih podrobnosti. Namesto tega se izpostavijo pozitivne lastnosti ljudi – ne glede na spol in spolno usmerjenost, oviranost, starost, okolje, iz katerega izhajajo, vero ali prepričanje.

V nadaljevanju boste našli napotke za nediskriminatorno naslavljanje različnih skupin.

SPOLNO VKLJUČUJOČA RABA JEZIKA

S spolno vključujočo rabo jezika enakovredno nagovarjamo tako moške kot ženske in poskrbimo, da se ne ohranjajo stereotipne predstave o spolnih vlogah.

Ko se odločamo o uporabi alternativ, se moramo hkrati zavedati, da sta pri izbiri najpomembnejši jasnost in pomenska ustreznost.

Izogibanje moški obliki kot generični obliki

• Pri poimenovanju oseb, poklicev itd. se skušajte izogniti rabi generičnega moškega spola. Uporabljajte obojespolsko obliko samostalnikov:

uradnica/uradnik, ministrica/minister, veleposlanice/veleposlaniki

Svet za pravosodje in notranje zadeve (PNZ) sestavljajo ministri in ministrice za pravosodje in notranje zadevevseh držav članic EU.

• Pomembno je, da se tudi ženske čutijo nagovorjene, zato , kadar je le mogoče, uporabite moško in žensko obliko samostalnika:

državljanke in državljani oziroma državljani in državljanke

voditeljice in voditelji oziroma voditelji in voditeljice

spoštovani/spoštovane, spoštovane/spoštovani

• Kadar je mogoče, uporabite samostalnik v nevtralni obliki oz. obliki, ki se lahko uporablja za oba spola: oseba, vodja, stranka, priča

8 VKLJUČUJOČE KOMUNICIRANJE V GSS | SL | januar 2018

• Uporaba množinskega samostalnika, uporaba pridevnika ali izpuščanje predmeta lahko včasih olajša izražanje v primerih, ko uporaba samostalnikov v obeh spolih postane obremenjujoča:

zaposleni in zaposlene osebje

status uradnika/uradnice uradniški status

pravniki lingvisti Sveta pravno-lingvistična služba Sveta

Razprava udeležencev in udeleženk o … Razprava o …

• Pri glagolu in pridevniku upoštevajte ujemanje po bližini:

cenjene voditeljice in voditelji oziroma cenjeni voditelji in voditeljice

kandidatka ali kandidat bo predstavil oziroma kandidat ali kandidatka bo predstavila

• Uporabite velelnik, kadar je to mogoče:

Uradnik naj obrazec izpolni do petka. Obrazec izpolnite do petka.

• Če funkcijo trenutno zaseda ženska, uporabite žensko obliko, če jo zaseda moški, pa moško:

varuhinja človekovih pravic, visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko, kabinet ministrice

• Izogibajte se spreminjanju priimkov žensk v svojilno obliko. Zaradi berljivosti pa lahko priimku dodate ime ali naziv:

Mogherinijeva, Mayeva podpredsednica Mogherini, premierka May

• Kadar v besedilu omenjate ženske in moške, jih poimenujte bodisi samo s priimki bodisi z imenom in priimkom.

May je izjavila …

May in Macron sta izjavila …

Theresa May in Emmanuel Macron sta izjavila …

• Pri razpisih prostih delovnih mest je treba enakovredno nagovoriti tako moške kot ženske; pri tem se lahko po potrebi v oklepaju doda (m/ž).Z vključujočim jezikom lahko pripomoremo k raznolikemu naboru kandidatk in kandidatov, kar potencialnopoveča kompetence zaposlenega osebja.

• Vljudnostno naslavljanje z "ga." in "g." v GSS opuščamo in ga nadomeščamo s polnim imenom in priimkom. Sicer pa pri naslavljanju uporabljamo enakovredne izraze:

dame in gospodje gospe in gospodje

januar 2018 | SL | VKLJUČUJOČE KOMUNICIRANJE V GSS 9

JEZIK, KI SE UPORABLJA ZA OSEBE Z OVIRANOSTMI

Slikovni material, ki prikazuje osebe z oviranostmi, je treba uporabljati tankočutno,da z njim ne utrjujemo negativnih stereotipov

Besede zrcalijo naše nazore in prepričanja, zato je izbira ustreznih besed tako pomembna. Nihče si ne želi, da bi ga ljudje prepoznavali po oviranosti. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov poziva k ukrepom za boj proti stereotipom, povezanim z oviranostmi1, zato je pomembno, da se stigmatizirajočega jezika in negativnih stereotipov zavedamo in se jim poskušamo izogniti.

Ko pišete ali govorite o osebah z oviranostmi, upoštevajte nekaj preprostih pravil:

• poudarite njihove osebnostne lastnosti in sposobnosti, namesto da jih opredelite glede na njihovo oviranost,

• izogibajte se izrazom, kot je „trpi za“, in besedam, ki osebo z oviranostmi postavljajo v vlogo pasivne žrtve,

• izogibajte se izrazom, ki oviranost opredeljujejo kot omejitev,

• izogibajte se uporabi skupinskih samostalnikov, denimo „gluhi“, saj te skupine niso homogene,

• zavedajte se, da je 80 % oviranosti nevidnih,

• osebo dajte na prvo mesto: oseba z oviranostmi.

invalidi osebe s hendikepom, še bolje: osebe z oviranostmi;

slepi ali slabovidni osebe s slepoto ali slabovidnostjo, osebe z okvaro vida

osebe, ki trpijo za npr. epilepsijo, epileptiki osebe z epilepsijo

avtisti osebe z avtizmom

osebe, ki trpijo za duševno motnjo osebe z motnjo v duševnem razvoju

osebe, priklenjene na invalidski voziček osebe na invalidskem vozičku, še bolje: osebe z gibalno oviranostjo, gibalno ovirane osebe

1 Konvencija ZN o pravicah invalidov se uporablja za institucije EU.

Člen 8(1)(b): Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo sprejele takojšnje, učinkovite in primerne ukrepe za (...) boj proti stereotipom, predsodkom in škodljivim ravnanjem v zvezi z invalidi na vseh področjih življenja, tudi tistim, povezanim s spolom in starostjo.

10 VKLJUČUJOČE KOMUNICIRANJE V GSS | SL | januar 2018

DRUGI NASVETI ZA NEPRISTRANSKI JEZIK

Če uporabite neprimeren ali vrednostno zaznamovan izraz, pa čeprav nenamerno, ljudi izključujete, to pa ovira komuniciranje. Da bi uporabljali nepristranski jezik, se izogibajte izrazom, ki ponižujejo ali izključujejo ljudi na osnovi njihove starosti, spola2, spolne usmerjenosti, rase, vere ali drugih prepričanj, etnične pripadnosti, družbenega razreda in fizičnih ali duševnih lastnosti.

V svojih besedilih skušajte nasloviti vso ciljno publiko. Zavedajte se, da so vaši bralci in bralke zelo verjetno občutljivi na različne stvari. Pozorno spremljajte, kakšna raba jezika je sprejemljiva. Če dvomite o primernosti določenega izraza, vprašajte za nasvet.

Nekaj primerov

• Izogibajte se zastareli terminologiji, namesto „cigani“3 uporabite „Romi“, namesto homoseksualci „geji in lezbijke“. Za „lezbijke, geje, biseksualne, transspolne in interspolne osebe“ se pogosto uporablja tudi „LGBTI osebe“. Namesto „transseksualci“ raje uporabite „transspolne osebe“4.

• Izogibajte se posploševanju različnih narodnosti in kultur, saj osebe in skupine prikazujejo preveč poenostavljeno (npr. „romantični Francozi“, „delovni Nemci“). Če omenjate etnično pripadnost ali narodnost, bodite čim bolj natančni. Če je le mogoče, namesto splošnih izrazov, kot je npr. „Azijec/Azijka“, s katerimi poimenujemo zelo različne ljudi, uporabite bolj natančne izraze, kot so „Indijec/Indijka“, „Pakistanec/Pakistanka“, „Japonec/Japonka“ ali „Kitajec/Kitajka“.

• Izogibajte se domnevam o verskih ali drugih prepričanjih oseb5. Zavedajte se, da izraz „Arabec/Arabka“ označuje govorko ali govorca arabskega jezika in ni sopomenka izraza „musliman/muslimanka“, s katerim poimenujemo pripadnika/pripadnico islamske vere.

• Pazite, da pri komuniciranju ne uporabljate stereotipov, ki se nanašajo na starost. Bodite spoštljivi in uporabljajte izraze, kot sta „starejši sodelavci/sodelavke“ in „starejši ljudje“, in se izogibajte jeziku, ki označuje starost kot nezaželeno.

2 Glej npr. Sklepe Sveta o enakosti spolov (2016).3 Glej npr. Sklepe Sveta o pospešitvi procesa vključevanja Romov (2016).4 Glej npr. Sklepe Sveta o enakopravnosti LGBTI (2016) in Spodbujanje uveljavljanja vseh človekovih pravic transseksualcev (2010).5 Smernice EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja (2013).

januar 2018 | SL | VKLJUČUJOČE KOMUNICIRANJE V GSS 11

PRAKTIČNO SPORAZUMEVANJE NA DELOVNEM MESTU

Če potrebujete pomoč, se obrnite na našo Betko (= mojo asistentko)!

Spolno vključujoči in nepristranski jezik bi moral prevladati tudi pri govornem ali neformalnem komuniciranju. Vključujoče delovno okolje ustvarjamo vsi, zato je pomembno, da dvakrat premislimo, preden izrazimo svoje misli, prepričanja in mnenja. Na ta način lahko preprečimo nenamerno stereotipno izražanje, žaljenje in poniževanje ter pokroviteljsko obnašanje do drugih.

Izogibajte se naslednjim izrazom:

o Si moški ali nisi?!

o Starost ga daje!

o Ne bodi taka baba! Ne bodi taka mevža!

o Ena od prijaznih deklet (= asistentk) v pisarni bo sprejela vaš klic.

Obnašanje in uporaba jezika, ki bi se lahko razumela kot diskriminatorna (npr. seksistične ali rasistične šale), nista sprejemljiva.

Izogibajte se jeziku, s katerim bi ljudi užalili zaradi spola, starosti, oviranosti, etnične pripadnosti, verskih ali drugih prepričanj ter spolne identitete ali spolne usmerjenosti.

Če vas skrbi, da se boste nepravilno izrazili, ko govorite o nekom ali z nekom, ki je denimo drugačne etnične pripadnosti, je najbolje vprašati, kako bi si ta oseba želela, da jo naslavljamo.

Humor na temo spola pogosto utrjuje stereotipe in je lahko seksističen:

o Ta je pa res blondinka!

Nekateri „komplimenti“ so lahko razumljeni kot podcenjevanje:

o Razmišljaš kot pravi moški.

o Lepa, pa še pametna!

o Odlično je opravila delo, če pomisliš, koliko je stara.

o Kljub svoji starosti obvlada tehnološki napredek.

Dobro je vedeti, da se jezik nenehno spreminja: pomen besed se lahko s časom spremeni in kar je sprejemljivo danes, čez čas morda ne bo več ali pa bo postalo manj primerno. Da bi se izognili potencialno žaljivim izrazom, uporabljajmo splošno sprejet jezik.

Če pri tem potrebujete pomoč, se lahko posvetujete s službo za enake možnosti in nadzornico kakovosti na slovenskem prevajalskem oddelku.

12 VKLJUČUJOČE KOMUNICIRANJE V GSS | SL | januar 2018

VIZUALNA KOMUNIKACIJA

Vključujoč jezik mora biti podkrepljen z vključujočim slikovnim gradivom, saj je pogosto prav slikovno sporočilo tisto, ki se bralcem in bralkam najbolj vtisne v spomin. S prikazovanjem različnih vidikov raznolikosti (spol, starost, etnična pripadnost, oviranost, verska in druga prepričanja, spolna usmerjenost, narodnost) zagotavljamo, da se počutijo vključene vse osebe.

Pri komuniciranju ne pozabite na raznolikost in vključujočnost:

• Kako se počutite ob gledanju slike? Kakšen je vaš prvi vtis?

• Vam je všeč? Zakaj? Zakaj ne?

• Kaj vidite na sliki? Se lahko identificirate z ljudmi na njej?

• Ali prikazuje raznolikost? Ali je vključujoča?

• Kakšno je njeno sporočilo? Ali ustreza temu, kar želite sporočiti?

Naslednja priporočila, ki veljajo za plakate, letake, slike na Domusu in kateri koli avdiovizualni material za informativne predstavitve in usposabljanje, bi morala prispevati k učinkovitejši komunikaciji in omogočiti ciljnemu občinstvu, da se identificira z vizualnim sporočilom:

1. Izberite slike, ki kažejo na raznolikost našega delovnega okolja v GSSNe izberite slik, ki prikazujejo le osebe enega spola, če sporočilo zadeva mešano skupino ljudi. Tudi osebe, ki dajejo intervju ali se pojavijo v filmih, bi morale predstavljati raznoliko osebje GSS.

Da bi publikacije, kot so letaki, bolje odražale raznolikost, uporabite fotografije in podobe, ki prikazujejo vse vidike našega delovnega okolja: kadar je ustrezno, upoštevajte uravnoteženo zastopanost žensk in moških, prikažite osebe z oviranostmi v vsakdanjih situacijah, vključite ljudi različnih starosti ter iz različnih rasnih in etničnih skupin.

Ta fotografija prikazuje raznolikost našega osebja in je zato dober primer vključujoče komunikacije

Slikovna vsebina bi se morala ujemati z vsebino besedila. Poskrbite, da bo slikovno gradivo ustrezalo vašemu sporočilu; slika, na kateri bi bili denimo samo moški, ne bi učinkovito odražala članka, v katerem so bile intervjuvane tako ženske kot moški.

Pokažite, da je delovno okolje GSS odprto za vse ljudi.

januar 2018 | SL | VKLJUČUJOČE KOMUNICIRANJE V GSS 13

2. Če je mogoče, izberite sliko, ki odraža raznolikost evropskega prebivalstvaPriporočamo vam, da raznolikost prikažete povsod, kjer je to mogoče.

Dober primer slike, ki odraža etnično raznolikost

3. Ljudi različnih spolov prikažite v enakovrednih vlogah in funkcijah

Dober primer fotografije, ki prikazuje dejavne političarke, ki jih sogovorci poslušajo, namesto da so prikazane kot pasivne in popredmetene

4. Izberite slike, ki dokazujejo, da je naša institucija odprta in brez predsodkov Izogibajte se slikam ali sloganom, ki dajejo vtis, da imamo predsodke glede starosti, etničnega porekla, videza itd.

Kakšen je vaš prvi odziv ob pogledu na ta plakat?

14 VKLJUČUJOČE KOMUNICIRANJE V GSS | SL | januar 2018

Dodatne informacijeSlužba za enake možnosti

E-naslov: egalite-des-chances@consilium.europa.eu

Slovenski prevajalski oddelek / nadzor kakovosti

E-naslov: unite.sl-quality@consilium.europa.eu

ISKANJE INFORMACIJ O EUSpletno iskanjeInformacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na portalu Europa na naslovu http://europa.eu.

Publikacije EUPublikacije lahko prenesete ali pa naročite brezplačne ali plačljive publikacije prek spletne knjigarne EU na naslovu http://bookshop.europa.eu. Več izvodov brezplačnih publikacij lahko prejmete prek mreže Europe Direct ali vašega lokalnega informacijskega centra (glej http://europa.eu/contact).

Pravo EU in z njim povezani dokumentiDostop do pravnih informacij EU ter do celotnega prava EU od leta 1951 je v vseh uradnih jezikovnih različicah na voljo na naslovu http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EUNa Portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/en/data) je možen dostop do podatkovnih nizov EU. Podatke lahko prenesete ali brezplačno uporabljate v komercialne ali nekomercialne namene.

OBVESTILO O IZDAJITo publikacijo je pripravil generalni sekretariat Sveta Evropske unije (GSS) zgolj v informativne namene. Institucije Evropske unije ali države članice zanjo niso odgovorne.

Za dodatne informacije o Evropskem svetu in Svetu Evropske unije lahko zaprosite službo GSS za obveščanje javnosti na strani —www.consilium.europa.eu/sl/infopublic—Niti Svet Evropske unije niti katera koli oseba, ki deluje v njegovem imenu, ne prevzema odgovornosti za kakršno koli uporabo informacij iz te publikacije.

Čeprav smo si prizadevali, da bi bile vse povezave v tej publikaciji točne in posodobljene, GSS ne more prevzeti odgovornosti za njihovo morebitno nepravilno delovanje.

—Print ISBN 978-92-824-6406-9 doi:10.2860/635759 QC-02-18-561-SL-CPDF ISBN 978-92-824-6426-7 doi:10.2860/663793 QC-02-18-561-SL-N—

—SL_2021_058—

Rue de la Loi/Wetstraat 1751048 Bruxelles • BrusselBelgique • BelgiëTel. +32 (0)2 281 61 11—www.consilium.europa.eu—

/eucouncil