vloga za pridobitev soglasja k pedagoškemu študijskemu programu predŠolska vzgoja ... · 2019....

-

U N I V E R Z A V M A R I B O R U P E D A G O Š K A F A K U L T E T A

VLOGA

za pridobitev soglasja k pedagoškemu študijskemu programu 2. stopnje

PREDŠOLSKA VZGOJA

Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru

Zadnje spremembe: januar 2019

2

Študijski program Predšolska vzgoja so pripravili: red. prof. dr. OLGA DENAC doc. dr. TOMAŽ ZUPANČIČ doc. dr. MAJA HMELAK doc. dr. MARTA LICARDO

3

KAZALO/VSEBINA VLOGE VLOGA ZA PRIDOBITEV MNENJA O NOVEM ŠTUDIJSKEM PROGRAMU 2. STOPNJE PEDAGOŠKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU »Predšolska vzgoja«

1. PREDLAGATELJ IN UTEMELJITEV VLOGE .......................................................................................... 5

1. 1. PODATKI O PREDLAGATELJU ........................................................................................................................ 5 1. 2. KRATKA UTEMELJITEV VLOGE ..................................................................................................................... 8

2. SKLEP SENATA UNIVERZE OZ. SAMOSTOJNEGA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA K

PREDLAGANEMU ŠTUDIJSKEMU PROGRAMU........................................................................................ 9

3. INTERNO PRIDOBLJENA NEODVISNA EKSPERTNA MNENJA O ŠTUDIJSKEM PROGRAMU

(PRILOGA 2) ........................................................................................................................................................ 9

4. ŠTUDIJSKI PROGRAM S SESTAVINAMI IZ 7. ČLENA MERIL ZA AKREDITACIJO .................. 10

4. 1. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU ................................................................................................................ 10 4. 2. OPREDELITEV TEMELJNIH CILJEV PROGRAMA OZ. SPLOŠNIH IN PREDMETNOSPECIFIČNIH KOMPETENC ...... 12

4. 2. a. Temeljni cilji programa .................................................................................................................. 12 4. 2. b. Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom ......................................................................... 12 4. 2. c. Predmetnospecifične kompetence ................................................................................................... 13

4. 3. PODATKI O MEDNARODNI PRIMERLJIVOSTI PROGRAMA (PRILOGA 3) ......................................................... 13 4. 3. a Primerljivost koncepta ter formalne in vsebinske strukturiranosti programa .................................. 14 4.3.b Primerljivost možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program ............................................. 15 4.3.c Primerljivost: trajanja študija, zaključka študija, pridobljenih naslovov. .......................................... 17 4.3.d Primerljivost načinov in oblik študija: sistem in organizacija študijskega procesa, kreditni sistem,

uporaba sodobnih informacijskih tehnologij, tutorstvo, organizacija praktičnega usposabljanja.............. 18 4.3.e Možnosti za vključevanje študijskega programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz.

vključevanje v skupen evropski visokošolski prostor ................................................................................... 19 4. 3. f Razlike med predlaganim in izbranimi tujimi programi glede na specifične potrebe in pogoje

domačega gospodarstva in javnih služb ...................................................................................................... 20 4. 3. g Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih ......................................................................... 20

4. 4. PODATKI O MEDNARODNEM SODELOVANJU VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA ................................................... 21 4. 5. PREDMETNIK S KREDITNIM OVREDNOTENJEM ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI .................................................... 28

4. 5. a. Število in poimenska navedba učnih enot, vrsta predmeta (O – obvezni, I - izbirni) in nosilci ............ 28 4. 5. b. Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo programa ............................... 36 4. 5. c. Razmerje predavanj, seminarjev in vaj .............................................................................................. 36 4. 5. d. Delež praktičnega usposabljanja v programu, način izvedbe, kreditno ovrednotenje ......................... 37 4. 5. e Vertikalna in horizontalna povezanost ................................................................................................ 37

4. 5. F. KREDITNO OVREDNOTENJE CELOTNEGA PROGRAMA IN POSAMEZNIH UČNIH ENOT, LETNO IN CELOTNO ŠTEVILO UR ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI ŠTUDENTA TER LETNO IN CELOTNO ŠTEVILO ORGANIZIRANIH SKUPNIH OZ. KONTAKTNIH UR PROGRAMA ......................................................................................................... 38

4. 5. g. Priloženi učni načrti po posameznih učnih enotah ............................................................................ 38 4. 5. h. Dokazila o določitvi pristojnega organa ali osebe za ECTS; Obrazci (predstavitveni zbornik, študentova prošnja / prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih, študijska pogodba) ................ 38

4. 6. POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA .......................................................................... 38 4.7. DOLOČBE O UPORABI OZ. KONKRETIZACIJI MERIL ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM ............................................................................................................................................................ 39

4.8. NAČINI OCENJEVANJA .......................................................................................................................... 39

4.9 POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU ........................................................................................................... 40 4.10. DOLOČBE O PREHODIH MED PROGRAMI .................................................................................................... 40 4.11. PODATKI O NAČINIH IN OBLIKAH IZVAJANJA ŠTUDIJA ............................................................................... 40 4.12. POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA ............................................................................................................. 40 4.13. POGOJI ZA DOKONČANJE POSAMEZNIH DELOV PROGRAMA, ČE JIH PROGRAM VSEBUJE ............................. 41 4.14. NAVEDBA STROKOVNEGA OZ. ZNANSTVENEGA NASLOVA ........................................................................ 41

4

5. PODATKI O IZPOLNJENIH POGOJIH ZA IZVAJANJE ...................................................................... 41

5. 1. PODATKI O IZPOLNJENIH KADROVSKIH POGOJIH ZA IZVAJANJE PROGRAMA ............................................... 41 5. 2. PODATKI O IZPOLNJENIH MATERIALNIH POGOJIH ZA IZVAJANJE PROGRAMA .............................................. 41

6. DOKAZILA O IZPOLNJENIH POGOJIH ZA IZVEDBO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA ...... 42

7. ZAPOSLJIVOST DIPLOMANTOV............................................................................................................. 42

7. 1. PODATKI O MOŽNOSTIH ZAPOSLOVANJA DIPLOMANTOV ............................................................................ 42 7. 2. MNENJE PANOŽNE, GOSPODARSKE ZBORNICE, RESORNEGA MINISTRSTVA ALI DRUGIH RELEVANTNIH

ZDRUŽENJ DELODAJALCEV O PREDLAGANEM ŠTUDIJSKEM PROGRAMU ............................................................. 44

8. PODATKI O SKUPNI NAJVIŠJI DOPUSTNI NEPOSREDNI IN DODATNI TEDENSKI

PEDAGOŠKI OBVEZNOSTI ........................................................................................................................... 44

9. OCENA FINANČNIH SREDSTEV, POTREBNIH ZA UVEDBO IN IZVAJANJE ŠTUDIJSKEGA

PROGRAMA IN PREDVIDENI VIRI ............................................................................................................. 45

9. 1. VIRI PODATKOV ZA IZRAČUNE ................................................................................................................... 45 9. 2. PRAVILA ZA IZRAČUN LETNIH NORMATIVNIH SREDSTEV (UREDBA) .......................................................... 45

9.2.1 Določanje letnih sredstev za študijsko dejavnost visokošolskih zavodov .......................................... 45 9.2.2 Določanje letnih sredstev za novoustanovljeni visokošolski zavod ................................................... 47

9. 3. OPIS UPORABLJENIH PODATKOV ZA IZRAČUNE ....................................................................................... 48 9. 4. TESTNI IZRAČUN ........................................................................................................................................ 49

10. EVALVACIJSKI POSTOPKI PROGRAMA ............................................................................................ 54

11. PRILOGE ...................................................................................................................................................... 56

5

1. Predlagatelj in utemeljitev vloge

1. 1. Podatki o predlagatelju

Predlagatelj: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru Naslov: Koroška cesta 160, 2000 Maribor Kontaktna oseba: red. prof. dr. Milena Ivanuš Grmek Telefon: 02 2293 600 Telefaks: 02 2518 180 Elektronska pošta: [email protected] Leto ustanovitve zavoda oz. od kdaj deluje: 1961: Pedagoška akademija Maribor 1986: Pedagoška fakulteta Maribor 2006: Pedagoška fakulteta Maribor Opomba: Ker je Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru (v nadaljevanju Pedagoška fakulteta Maribor) tudi po preoblikovanju v tri nove fakultete obdržala enako ime, v nadaljevanju ob imenu visokošolskega zavoda, kadar je to potrebno za razumevanje besedila, zapisujemo letnico ustanovitve. Število, ime in vrsta akreditiranih programov

Pedagoška fakulteta Maribor (2006)

Dodiplomski študijski programi

UNIV. ENOPREDMETNI (pedagoški):

Glasbena pedagogika

Razredni pouk

Likovna pedagogika

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI:

Predšolska vzgoja

Športno treniranje

Podiplomski študijski programi

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM

Izobraževanje na razredni stopnji

DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM (Enovit

doktorski študij)

Izobraževanje na razredni stopnji

Pedagoška fakulteta Maribor ima akreditirane naslednje bolonjske študijske programe:

Študijski programi 1. stopnje

Glasbena pedagogika

Razredni pouk

Likovna pedagogika

Trener izbrane športne panoge

Predšolska vzgoja

Študijski programi 2. stopnje

Razredni pouk

Študijski program 3. stopnje

Edukacijske vede

Zgodovina zavoda

6

V skladu z odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru z dne 30. 12. 1994 (Ur. l. RS št. 82/94) in njegovimi dopolnitvami (Ur. l. RS št. 56/96) je Senat Pedagoške fakultete Maribor 22. 10. 1997 sprejel Sklep o reorganizaciji Pedagoške fakultete Maribor (spremembe 21. 04. 2004 in dopolnitve 29. 06. 2004). Glede na njegova določila opravlja Pedagoška fakulteta Maribor svojo visokošolsko izobraževalno in znanstvenoraziskovalno dejavnost v naslednjih organizacijskih enotah: Center za humanistiko in družboslovje, Center za naravoslovje, matematiko in tehnologijo, Center za pedagogiko in didaktiko, Znanstveni inštitut, Center za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje ter Center za umetnosti (21. 04. 2004). Ker pa so v fazi teženj po preoblikovanju Pedagoške fakultete Maribor člani Centra za pedagogiko in didaktiko postali integralni del Filozofske fakultete, se je le-ta na podlagi sklepa Senata Pedagoške fakultete Maribor 20. 04. 2005 preimenoval v Center za izobraževanje učiteljev, vzgojiteljev in športnih trenerjev. V Centru za izobraževanje učiteljev, vzgojiteljev in športnih trenerjev sedanje Pedagoške fakultete Maribor (2006) so organizacijsko povezani naslednji oddelki, ki so ostali na Pedagoški fakulteti Maribor (2006): – Oddelek za razredni pouk, – Oddelek za predšolsko vzgojo, – Oddelek za izobraževanje trenerjev izbrane športne panoge, – Oddelek za glasbo, – Oddelek za likovno pedagogiko. Število vpisanih študentov po letnikih in število diplomantov v zadnjih 5 letih V tabeli je prikazano skupno stanje vpisanih študentov za vse programe, ki jih je izvajala Pedagoška fakulteta Maribor (1986) v zadnjih 5 letih, v zadnji vrstici pa tudi število študentov na programih Razredni pouk, Predšolska vzgoja, Glasbena pedagogika, Likovna pedagogika ter Trener izbrane športne panoge, ki jih izvaja preoblikovana Pedagoška fakulteta Maribor (2006), ločeno za redni in izredni študij. Število vpisanih na dodiplomski študij v obdobju 2003/04–2009/10:

2003/04 2004/05 2005/06 Pedagoška fakulteta Maribor (2006)

2006/07 2007/08 2008/09 2009/10

RE

DN

I

1. LETNIK 955 1020 991 261 266 246 268

2. LETNIK 713 704 764 267 280 246 225

3. LETNIK 586 620 631 245 223 269 250

4. LETNIK 484 540 532 154 170 155 182

1.–4. 2738 2884 2918 927 939 916 925

ABS. 881 873 879 313 337 295 219

SKUPAJ 3619 3757 3797 1240 1276 1211 1144

IZR

ED

NI

1. LETNIK 190 149 171 64 92 94 74

2. LETNIK 168 171 131 98 61 80 83

3. LETNIK 205 161 166 54 96 54 64

4. LETNIK 89 94 82 8 4 - -

1.–4. 652 575 550 224 253 226 221

ABS. 675 663 677 100 83 77 32

SKUPAJ 1327 1238 1227 324 336 303 253

RE

DN

I

+

IZR

ED NI

1. LETNIK 1145 1169 1162 325 358 340 342

7

2. LETNIK 881 875 895 365 341 326 307

3. LETNIK 791 781 796 299 319 323 314

4. LETNIK 573 634 614 162 174 155 182

1.–4. 3390 3459 3467 1151 1192 1144 1146

ABS. 1556 1536 1556 413 420 372 251

SKUPAJ 4946 4995 5023 1564 1612 1516 1397

Število vpisanih na podiplomski študij v obdobju 2003/04–2009/10:

Študijsko leto 1. letnik 2. letnik Skupaj

2003/04 88 134 222

2004/05 86 161 247

2005/06 104 152 256

Pedagoška fakulteta Maribor (2006) 1. letnik 2. letnik 3. letnik Skupaj

2006/07 4 11 15

2007/08 30 5 35

2008/09 30 30 60

2009/10 15 30 1 46

Število diplomantov študijskih programov sedanje Pedagoške fakultete Maribor (2006):

Leto Razredni pouk

Likovna pedagogika

Glasbena pedagogika

Športno

treniranje

Predšolska vzgoja

Skupaj

Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni

2003 128 48 14 - 7 1 - 67 64 329

2004 95 53 11 - 7 7 - 55 65 293

2005 77 21 19 - 6 9 - 68 48 248

2006 97 16 25 1 14 4 - 67 54 278

2007 108 17 12 1 23 1 - 56 77 295

2008 119 13 15 - 11 3 - - 45 37 243

2009* 96 6 22 - 5 - - 9 57 41 236

* podatek velja za obdobje od 1. 1. do 30. 9. 2009

8

Število podiplomskih študentov Pedagoške fakultete Maribor (1986), ki so magistrirali oz. doktorirali v letih 2003–2009:

Leto Število magistrantov

2002 9

2003 10

2004 10

2005 17

2006 15

2007 0

2008 1

2009* 1

Skupaj 63 * podatek velja za obdobje od 1. 1. do 30. 9. 2009

Od 1. 1. 2002 do 31. 12. 2006 je na podiplomskem študiju na vseh študijskih smereh Pedagoške fakultete Maribor (1986) magistriralo 61 kandidatov. V enakem obdobju je 28 kandidatov doktoriralo. V tem obdobju so študenti oddelkov, ki sodijo na Pedagoško fakulteto Maribor (2006), obiskovali in absolvirali podiplomske študije raznih smeri (npr. Pedagogika, Sociologija idr.). V obdobju 2002–2009 sta na Pedagoški fakulteti Maribor (2006) magistrirala dva kandidata, saj je podiplomski študij Izobraževanje na razredni stopnji edini doktorski študij (enovit), ki se je pričel izvajati šele v študijskem letu 2005/06. Število in vrsta zaposlenih Število in vrsto redno zaposlenih podajamo na dan 23.10.2009

Vrsta zaposlenih Pedagoška fakulteta (2006) Redni profesorji 13 Izredni profesorji 13 Docenti 10 Višji predavatelji 1 Predavatelji 6 Učitelji veščin 2 Lektorji 0 Strokovni sodelavci 0 Asistenti 13 Laboranti 2 Nepedagoški delavci 19

1 Opomba: Podatki zajemajo tudi zaposlene, ki delujejo delno na treh fakultetah, nastalih iz Pedagoške fakultete (1986), tj. na PEF, FNM in FF.

1. 2. Kratka utemeljitev vloge

V zadnjem obdobju, v procesu prenove sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji in v procesu priključitve Evropski skupnosti, narašča pomen strokovno-teoretičnih in praktičnih znanj ne le za učitelje temveč tudi za vzgojitelje/ice predšolskih otrok. Vse bolj je namreč v ospredju potreba po premišljenem ravnanju vzgojiteljev/ic, ki vključuje strokovno-teoretska znanja in praktična ravnanja. Prav zato je nujno delo vzgojitelje/ice usmerjati v praktično – proučevalno delo s ciljem, da bi bila njihova ravnanja v praksi strokovno-teoretsko premišljena. Prav s študijskim programom Predšolska vzgoja, lahko ponudimo poglobljena znanja, veščine in metode dela za kvantitativno ter kvalitativno obravnavo številnih problemov s področja zgodnjega obdobja za otrokov prihodnji razvoj. To pa daje študijskemu programu pečat aplikativno usmerjenega sodobnega programa, ki je prilagojen potrebam

9

pedagoškega trga. Takšen študij omogoča pridobitev znanj in izkušenj, s katerimi bodo magistranti usposobljeni za samostojno strokovno delo na bazičnem, razvojnem in aplikativnem področju. Disciplinarni razvoj, rastoče mednarodno sodelovanje, spremembe v sistemu vzgoje in izobraževanja v Sloveniji ter različni drugi vsebinski in formalni dejavniki so pogojevali sprotno prenavljanje in nekatere manjše spremembe, ki so bile v minulih letih uvedene na vseh smereh oziroma stopnjah študija. Po zadnji sistemski spremembi visokošolske zakonodaje (2004) se je fakulteta odločila za celovito prenovo študija na vseh treh stopnjah v skladu s smernicami bolonjskega procesa. Izhodišča za to prenovo je sprejel senat Pedagoške fakultete v Maribor v letu 2004 (»Teze za prenovo pedagoških študijskih programov«). Predlagani novi študijski programi so koncipirani po t. i. vzporednem modelu (vzporeden študij predmetnega področja in izobraževalnih ved). Oblikovani so skladno z določili Merili za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov ( Ur. l. RS, 101/2004). Struktura in izvedba študija je prilagojena načelom bolonjskega procesa, predmetniki in učni načrti so usklajeni z načeli ECTS, mobilnost in mednarodno sodelovanje. Pomembna razlika pri prenovljenih programih je, da so uvedeni skupni izbirni predmeti za vso fakulteto. Sodobne študije potrjujejo pomembnost zgodnjega obdobja za otrokov razvoj ter poznavanja vloge odraslega in vplivov okolja. Zato predstavlja študijski program »Predšolska vzgoja« odziv na nove paradigme vzgoje, sodobne koncepte o otroštvu ter na sprejete nacionalne strategije trajnostnega razvoja v vzgoji in izobraževanju in vseživljenjskega učenja.. Študijski program »Predšolska vzgoja«, upošteva sodobna pedagoško-psihološka, znanstvena in umetniška spoznanja na vseh strokovnih področjih, ki sooblikujejo kompetence bodočih vzgojiteljev/ic.

2. Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda k predlaganemu študijskemu programu

Sprejet na senatu univerze dne: 15.12.2009

Sprejet na senatu Pedagoške fakultete Maribor dne: 7. 12. 2009

Sklepi senatov so v prilogi 1.

3. Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o študijskem programu (priloga 2)

Senat Pedagoške fakultete Maribor (2006) je na svoji seji dne 30.9.2009 sprejel sklep o imenovanju ekspertov za pripravo pisnih strokovnih mnenj o »študijskem programu 2. stopnje Predšolska vzgoja«.

Ekspertno mnenje sta pripravila:

1. Univ. profesor (dr. hab. po hrvaških merilih) - redna profesorica dr. Vinka Uzelac, Sveučilište u Rijeci, Učiteljski fakultet Rijeka. 2. izr. prof., višja znanstvena sodelavka dr. Mira Cencič, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper.

Oba ocenjevalca sta mednarodno priznana strokovnjaka s področja izobraževalnih ved. Sklep senata in ekspertna mnenja so v prilogi 2. Predlagana eksperta sta o predloženem študijskem programu podala pozitivno mnenje.

10

Recenzentka prof. dr. Vinka Uzelac je ocenila, da je študijski program v večini elementov kakovostno pripravljen. Ocenjuje, da predstavlja novi študijski program Predšolska vzgoja novo vrednost, da je predlagatelj temeljito opredelil cilje in kompetence (splošne-generične in predmetno specifične) in s tem omogočil pridobivanje kakovostne izobrazbe in boljšo profesionalno pozicijo. Pri pogojih za vpis in merilih za izbiro je recenzentka napačno odčitala skupno število ECTS saj le to znaša skupaj 120 ESTC in ne 180 oz. 240 ECTS kot jih navaja recenzentka. Da gre za očitno pomoto pri navajanju ECTS recenzentke je razvidno iz poglavja Dokončanje študija /pogoji dokončanja študija, kjer recenzentka zapiše, da se študijski program Predšolska vzgoja zaključi s pridobitvijo 120 ECTS. Opozorila je na nedorečenost pri prikazu ocenjevanja. Ob tem je potrebno poudariti, da so načini ocenjevanja usklajeni s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A1/2007-41AG, ki ga je sprejel Senat Univerze na 1. Redni seji dne 6.7.2007 s sklepom št. 4. Pri načinu izvajanja programa recenzentka opozarja na nevarnost, da bi izredni študij, zaradi manjšega obsega ur postal strokovno šibkejši, s čimer bi bili prikrajšani tisti, ki bi se vpisali na izredni študij. Po zagotovilu predlagatelja je recenzentka akceptirala argumente za možnost rednega in izrednega študija navedenega programa in zagotovila predlagatelja, da sta obe obliki študija enakovredni. Po oceni recenzentke predstavlja »študijski program 2. stopnje Predšolska vzgoja« široko in dinamično področje izobraževanja, ki vključuje širok obseg odgovornosti za njegovo kakovostno izvedbo. Recenzentka izreka predlagatelju študijskega programa za vse dosedanje delo pri pripravi programa posebno priznanje. Recenzentka izr. prof. dr. Mira Cencič ugotavlja, da je pohvalno, da so kompetence »študijskega programa 2. stopnje Predšolska vzgoja« nadgradnja kompetenc, ki so jih študenti pridobili na študijskem programu 1. stopnje. Ob tem opozori, da bi splošne kompetence lahko bolj operacionalizirali pri predmetnospecifičnih kompetencah, še zlasti vidik uporabe znanj, kritičnost in etičnost. Po razgovoru z recenzentko in po pregledu posameznih učnih načrtov ugotavljamo, da učni načrti vsebujejo navedene dimenzije, tako, da jih v sklopu predmetnospecifičnih kompetenc ni potrebno posebej poudarjati. Pri mednarodni primerljivosti programov recenzentka ocenjuje, da so predlagani študijski programi sicer ustrezni in sprejemljivi čeprav opozori, da so poleg finskih univerz tudi druge univerze, ki izvajajo magistrski študijski program sorodnih strok. Po pogovoru in utemeljitvi predlagatelja je recenzentka akceptirala argumente predlagatelja, saj gre dejansko za primerjavo programov med osmimi evropskimi univerzami, med katerimi sta dve finski univerzi. V oceni obeh recenzentk je opaziti nejasnost oz. napačno označevanje na ekspertnih mnenjih, in sicer glede meril za priznavanje znanj in spretnosti, ki se v pripravljenem programu priznavajo le kot opravljena študijska obveznost, ki je kreditno vrednotena in ne tudi kot pogoj za vpis in merilo za izbiro ob omejitvi vpisa. Obe recenzentki smo s to napako seznanili in njuni popravki bodo vneseni v mnenji, ki se nahajata v prilogi 2.

4. Študijski program s sestavinami iz 7. člena Meril za akreditacijo

4. 1. Splošni podatki o programu

Naslov / ime študijskega programa:

PREDŠOLSKA VZGOJA

Študijski program je popolnoma nov in ne nadomešča nobenega programa. Študijski program je nov in nadomešča 'nebolonjski' ___________ študijski program ___________.

Stopnja in vrsta študijskega programa (označite):

dodiplomski - univerzitetni podiplomski - magistrski dodiplomski - visokošolski strokovni podiplomski - doktorski program za izpopolnjevanje dvojni interdisciplinarni

11

Program traja (označite): 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta

Smeri študijskega programa:

Moduli študijskega programa:

Opredelitev študijskega področja po Iscedovi klasifikaciji (označite področje):

(14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev (21) umetnost (22) humanistične vede (31) družbene vede (32) novinarstvo in informiranje (34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o živi naravi (44) vede o neživi naravi (46) matematika in statistika (48) računalništvo

(52) tehniške vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbeništvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (64) veterinarstvo (72) zdravstvo (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost

Utemeljitev: Študijski program 2.stopnje Predšolska vzgoja po svoji zasnovanosti in ciljni naravnanosti študijskega področja uvrščamo med pedagoške vede in izobraževanje učiteljev/vzgojiteljev.

Razvrstitev študijskega programa po Klasifikacijskem sistemu izobraževanja in usposabljanja – KLASIUS (Ur. l. RS, št. 46/2006) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS–SRV (Program razvrstite po drugi in četrti klasifikacijski ravni oziroma vpišite 2-mestno in 5-mestno kodo.) ožja skupina vrst – raven: pred prvo ravnjo: Predšolska vzgoja ………………………………………………………………………………………………………………10 podrobna skupina vrst – vrsta: Predšolska vzgoja ………………………………………….………………………………………………………10000 Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS– P (Program razvrstite v eno področje, in sicer tisto, ki prevladuje v njem. Razvrstite ga po vseh štirih klasifikacijskih ravneh oziroma vpišite 1-, 2-, 3-, in 4-mestno kodo.) široko področje.………………………..………………………………………………………………………1 ožje področje………………….……..………………………………………………………………………14 podrobno področje………………….……………………………………………………………………143 nacionalnospecifično področje…………………………………………………………………1430

Utemeljitev: Program spada na področje Izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev, znotraj katerega je uvrščen na podrobno področje izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok.

Razvrstitev študijskih smeri po KLASIUS–P (Razvrstite jih po četrti klasifikacijski ravni oziroma vpišite le 4-mestno kodo.) študijska smer:…………………………………………………………………………………………….. nacionalnospecifično področje …..……………………………………………………………………… študijska smer:……………………………………………………………………………………………… nacionalnospecifično področje …..……………………………………………………………………... študijska smer:……………………………………………………………………………………………… nacionalnospecifično področje …..………………………………………………………………………

Utemeljitev:

12

Razvrstitev modulov po KLASIUS–P (Razvrstite jih po četrti klasifikacijski ravni oziroma vpišite le 4-mestno kodo.………………………………………………………………………………………………………… nacionalnospecifično področje …..……………………………………………………………………… ………………………………………………………………………………………………………… nacionalnospecifično področje …..……………………………………………………………………… modul:………………………………………………………………………………………………………… nacionalnospecifično področje …..………………………………………………………………………

Utemeljitev: Tako kot celoten program tudi posamezne module uvrščamo na področje izobraževanja vzgojiteljev predšolskih otrok in jih zato nismo klasificirali.

Opredelitev znanstveno-raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji (označite discipline):

naravoslovno-matematične vede tehniške vede medicinske vede biotehniške vede

družboslovne vede humanistične vede druge vede

Utemeljitev: Študijski program 2.stopnje Predšolska vzgoja se uvršča med družboslovne vede, čeprav je zasnovan interdisciplinarno in vključuje področja humanističnih, naravoslovno-matematičnih in drugih ved.

Umetniške discipline (naštejte): Utemeljitev:

4. 2. Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc

4. 2. a. Temeljni cilji programa

Temeljni cilj programa so oblikovati magistranta:

ki bo opremljen z vsemi potrebnimi splošnimi in posebnimi znanji, sposobnostmi in zmožnostmi, da bo lahko opravljal vlogo strokovnega delavca, vostvenega delavca ali raziskovalca na področju predšolske vzgoje,

ki bo ustvarjalen pri reševanju problemov, ki se pojavljajo v različnih kompleksnih in nepredvidljivih situacijah, ki jih prinaša vzgojno-izobraževalni proces,

ki bo sposoben svoje pedagoške ter didaktične odločitve in postopke utemeljevati z racionalnimi, strokovno in raziskovalno utemeljenimi argumenti,

ki bo razvijal strokovno področje predšolske vzgoje in si bo zaradi svojega znanja povečal možnosti zaposlitve

4. 2. b. Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

– Poglobljena sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic, – temeljito obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, – sposobnost učinkovite uporabe znanja v praksi, – razvoj kritične in samokritične presoje, – avtonomnost in iniciativnost v strokovnem delu, – komunikacijske sposobnosti in spretnosti, – etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki, – kooperativnost in učinkovito delovanje v skupini, – razumevanje vseživljenjskega učenja, stalnega profesionalnega in osebnega razvoja.

13

4. 2. c. Predmetnospecifične kompetence

– Poglobljena sposobnost za reševanje konkretnih pedagoških problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov,

– koherentno obvladanje znanja za področje predšolske vzgoje, sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in aplikacije,

– sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst vzgoje in izobraževanja, – temeljito razumevanje splošne strukture vzgoje in izobraževanja ter povezanosti med njenimi

poddisciplinami (kurikularne teorije, specialnopedagoška znanja ...), – poglobljeno razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v

reševanju konkretnih pedagoških problemov, – razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju vzgoje in izobraževanja, – učinkovita uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju vzgoje in

izobraževanja, – temeljito poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb otrok ter prepoznavanje učnih

zmožnosti in težav, celostno pojmovanje otroka, – organizacijske in vodstvene sposobnosti in spretnosti v vzgoji in izobraževanju; – poznavanje socialnih sistemov, posebej procesov v vzgoji in izobraževanju; – poznavanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravni vidiki

vzgojno-izobraževalnega dela), – estetska občutljivost in usposobljenost za aktivno in ustvarjalno delo na umetniških področjih; – temeljito poznavanje in razumevanje didaktičnih značilnosti zgodnjega učenja in poučevanja, pomoč pri

pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine; – prilagajanje učno-vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno, jezikovno in kulturno različnost

učencev, – ustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja, medsebojnih odnosov ter učinkovito razreševanje problemov.

4. 3. Podatki o mednarodni primerljivosti programa (priloga 3)

Predloženi študijski program 2.stopnje »Predšolska vzgoja« smo primerjali s tremi sorodnimi študijskimi programi, ki se izvajajo na evropskih univerzah. Izbrane univerze se nahajajo na listi najbolje ocenjenih evropskih univerz ( http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=9877), in sicer:

1. University of Jyvaskyla (Finska) – Department of Early Childhood Education 2. University of Dublin Institute of technology (Irska) / Martin Luther University Halle-Wittenberg (Nemčija) /

University of Malta (Malta) / Oslo University College (Norveška) / University of Strathclyde Glasgow 3. University of Oulu (Finska) - Department of Educational Sciences and Teacher Education.

Tuji sorodni študijski podiplomski programi (ime programa, zavod, država, E-naslov)

1. University of Jyvaskyla

Ime programa: Master of Education

Zavod: Department of Early Childhood Education

Država: Finska

E-naslov: http://www.jyu.fi/edu/

2. Program šestih univerz

Ime programa: The European Masters in Early Childhood Education and Care (EMEC)

Zavod: Dublin Institute of technology / Martin Luther University Halle-Wittenberg / University of Malta / Oslo University College / University of Strathclyde Glasgow / Göteborg University

Država: Irska / Nemčija / Malta / Norveška / Škotska / Švedska

http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=9877http://www.jyu.fi/edu/

14

E-naslov: http://www.em-ec.eu/

3. University of Oulu

Ime programa: Early Childhood Education programme

Zavod: Department of Educational Sciences and Teacher Education

Država: FINSKA

E-naslov: http://www.oulu.fi/ktk/kasope/english/

Za primerjavo sta izbrani dve finski univerzi, kar se zdi smiselno, glede na kakovost finskega sistema izobraževanja, organiziranost in izvedbeni vidik predšolske vzgoje in zgodnješolskega izobraževanja ter nenazadnje tudi zato, ker je finski izobraževalni sistem predstavljal enega izmed zgledov, po katerem se je spreminjal tudi naš šolski sistem in oblikovala kurikularna prenova. Obe finski univerzi se tudi nahajata na lestvici najbolje ocenjenih evropskih univerz in zato ustrezata temeljnemu pogoju primerjave.

4. 3. a Primerljivost koncepta ter formalne in vsebinske strukturiranosti programa

The European Masters in Early Childhood Education and Care (EMEC)

Dublin Institute of technology, IRSKA; Martin Luther University Halle-Wittenberg, NEMČIJA; University of Malta, MALTA; Oslo University College, NORVEŠKA; University of Strathclyde Glasgow, ŠKOTSKA; Göteborg University ŠVEDSKA

University of Oulu

Department of Educational Sciences and Teacher Education; Early Childhood Education programme, FINSKA

University of Jyvaskyla

Department of Early Childhood Education

Master of Education

FINSKA

Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za predšolsko vzgojo; program: Predšolska vzgoja; SLOVENIJA

Kaj je EMEC? Razvoj EMEC programa je delno financiran s strani EU. EMEC je rezultat triletnega partnerskega projekta med šestimi visokošolskimi ustanovami, z vizijo razvoja skupnega magistrskega izobraževanja v zgodnjem otroštvu in negi.

Okvirni načrt programa se je razvil zaradi naraščajočega povpraševanja po visoko izobraženih strokovnjakih v EU, z namenom krepitve povezav med raziskavami, poklicnim razvojem in politike EU, pri čemer se opira na strokovno znanje in izkušnje iz šestih sodelujočih držav. Prav tako se je razvil tudi z namenom spodbujanja jasne evropske perspektive o profesionalnosti in vodilne vloge v sektorju za evropske zadeve: mobilnosti in zaposljivosti v skupnem trgu

Program predšolske vzgoje zajema obsežno pedagoško izobraževanje, ki omogoča diplomantom strokovno delo s predšolskimi otroki in družinami, raziskovalno delo na področju predšolske vzgoje in izobraževanja, načrtovanje dela z otroki in družinami ter razvija vodstvene sposobnosti in daje znanje, potrebno za vodenje institucij.

Program 2. stopnje se imenuje Early Childhood Education programme in vsebuje naslednje predmete:

Multinacionalna vzgoja

Mednarodna komunikacija in pogajalske spretnosti

Vzgoja za politiko in vodenje

Izobraževalni sistemi v Nordijskih državah, Rusiji in Evropi

Oddelek za predšolsko vzgojo na Univerzi v Jyvaskyli je edini neodvisen oddelek za predšolsko vzgojo na Finskem. Programa, ki ju ponujajo sta Bachelor of Education and Master of Education.

Pri izobraževanju dajejo poudarek različnim področjem izobraževanja: znanstvenemu raziskovanju in otroški igri dajejo enak pomen. Njihove ključne besede so osredotočenost na učenca-otroka, sodelovanje, multidisciplinarnost in internacionalnost.

Dobrobit otrok in njihova socializacija v predšolski vzgoji in v družbi nasploh, je vodilna misel vseh njihovih aktivnosti. V načinu dela dajejo prednost dialogu.

Program Master ponuja pridobitev izobrazbe ne samo za vzgojitelje predšolskih otrok

Študijski program 2. stopnje ponuja poglobljena znanja, veščine in metode dela za kvantitativno ter kvalitativno obravnavo številnih problemov s področja zgodnjega obdobja za otrokov prihodnji razvoj.

Sodobne študije potrjujejo pomembnost zgodnjega obdobja za otrokov razvoj ter poznavanja vloge odraslega in vplivov okolja. Zato predstavlja študijski program »Predšolska vzgoja« odziv na nove paradigme vzgoje, sodobne koncepte o otroštvu ter na sprejete nacionalne strategije trajnostnega razvoja v vzgoji in izobraževanju in vseživljenjskega učenja.. Študijski program upošteva sodobna pedagoško-psihološka, znanstvena in umetniška spoznanja na vseh

http://www.em-ec.eu/http://www.em-ec.eu/http://www.oulu.fi/ktk/kasope/english/http://www.oulu.fi/ktk/kasope/english/

15

dela, enotno učenje, poučevanje ter raziskovalno okolje.

Magistrski program je sestavljen iz 8 obveznih modulov (80 ECTS) in tez oz. naloge (40 ECTS).

Globalna vzgoja (vzgoja za mir in nenasilje, lastniški kapital in človekove pravice, okoljska vzgoja)

Filozofija in etika vzgoje

Primerjalna vzgoja

Razvoj in vzgoja

Program je ovrednoten s sistemom kreditnih točk (ECTS) in tako omogoča tudi izmenjavo študentov.

Za študente iz tujine organizirajo predavanja tudi v angleškem jeziku.

v vrtcih, pač pa tudi za delo v šoli, za nadaljnja raziskovanja ali druga delovna mesta na področju predšolske vzgoje.

Poglaviten predmet je pedagoška znanost.

Vsebinsko je program razdeljen na orientacijski študij (osebni plan študija ter študij komunikacije – 5 ECTS), poglobljen študij predšolske vzgoje (Individualne poti učenja in razvoja, Childhood learning environment, Razvoj, vodenje in kvalitetno upravljanje (management), skupaj 20 - ECTS), izbirni predmeti 35 ECTS in Thesis Studies 50 ECTS.

Po zaključeni Master izobrazbi študenti lahko nadaljujejo izobraževanje na doktorskem študiju pedagogike.

Program je ovrednoten s sistemom kreditnih točk.

To omogoča mednarodne aktivnosti, kar zajema izmenjavo študentov in učiteljev, spletne tečaje in sodelovanja v raziskovalni dejavnosti in podiplomskem študiju.

strokovnih področjih, ki sooblikujejo kompetence bodočih vzgojiteljev/ic. Program je vertikalno in horizontalno povezan.

Študijski program »Predšolska vzgoja« je vsebinsko razdeljen na temeljne predmete stroke - 30 ECTS (Didaktični pristopi v procesu zgod.uče in pouče, pedagoški vidiki zgod.uče. in pouče., etika vzgojnega dela, pedagoška psihologija, profesionalni razvoj, metode pedagoškega raziskovanja, pravni vidiki dela v zgodnjem otroštvu) dva modula) - vsak po 24 ECTS: okoljsko gibalni modul (predšolska vzgoja v naravnem, družbenem okolju, zgodnje uče.in pouče. skozi matematiko, športno-gibalne dejavnosti, tehniko in tehnologijo) in izrazno jezikovni modul (zgodnje uče.in pouče. skozi glasbo, likovne dejavnosti, ples, slovenski jezik in književnost, dramske, scenske in lutkovne dejavnosti), integracijske vsebine - 15 ECTS in izbirne predmete - nabor 7 ECTS.

4.3.b Primerljivost možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program



University of Oulu




Master of Education

FINSKA


Vpisni pogoji:

Študentje morajo praviloma imeti opravljeno dodiplomska obveznost (diplomo) iz področja zgodnjega poučevanja

Vpisni pogoji:

Kandidati, ki se želijo vpisati na master program, morajo imeti »aplikacijski dokument«, s katerim dokažejo opravljen baccalaureat (prvo stopnjo) iz

Vpisni pogoji:

Končan študij Bachelor of Education oz. pridobljenih 180 kreditnih točk.

Vpisni pogoji:

V študijski program 2. stopnje Predšolska vzgoja se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: študijski program 1.

stopnje: predšolska vzgoja

16

družbenih ved, psihologije ali drugih sorodnih disciplin. Prosilci, ki ne izpolnjujejo minimalnih akademskih zahtev, a imajo pomembne poklicne izkušnje na področju zgodnjega poučevanja, imajo ravno tako možnosti za vpis. Vpisni pogoji so odvisni od posamezne univerze.

Dodatni pogoji za vpis:

Študentje lahko imajo diplomo iz druge univerze, vendar mora biti priznana s strani Senata. Prav tako morajo študentje imeti vsaj dve leti pedagoških izkušenj v sektorju zgodnjega poučevanja. Če obstaja več upravičenih kandidatov, kot je število razpoložljivih mest, se študentje izberejo glede na njihovo uspešnost v intervjujih, izobrazbi, usposobljenosti, izkušnjah in zavzetosti.

pedagoške ali politehnične smeri.


Poleg »aplikacijskega dokumenta« je selekcija kandidatov opravljena na osnovi:

intervjuja, kjer se ugotovi kandidatova motivacija in primernost za delo na področju predšolske vzgoje;

literarnega izpita.


Niso navedeni.

študijski program 1. stopnje s področja izobraževanja, umetnosti, humanističnih ved in družboslovja, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 30 ECTS točk. Te obveznosti se določijo glede na strokovno področje dokončanega študija prve stopnje, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.

visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja predšolske vzgoje.


V primeru, da število prijavljenih, ki izpolnjujejo vse splošne vpisne pogoje, bistveno presega število razpoložljivih študijskih mest, fakulteta sprejme sklep o omejitvi vpisa. V tem primeru se izbira opravi na podlagi povprečne ocene študija na prvi stopnji. Po merilih za prehode se v 2. letnik študijskega programa 2. stopnje Predšolska vzgoja lahko vpiše: – diplomant univerzitetnega

študijskega programa, sprejetega pred 11. 6. 2004, s področja razrednega pouka in pedagogike, ki se jim ob vpisu v študijski program prizna 30 ECTS točk.

Prehod je mogoč tudi iz drugih študijskih programov 2. stopnje z naslednjih študijskih področij zgodnje učenje in predšolska vzgoja. Pri tem se upoštevajo naslednja merila: izpolnjevanje vpisnih pogojev in zadostno število razpoložljivih mest.

17

4.3.c Primerljivost: trajanja študija, zaključka študija, pridobljenih naslovov.



University of Oulu




Master of Education

FINSKA


Trajanje študija:

2 leti.

Zaključek študija:

Študij je zaključen po uspešno opravljenih modulih in predstavitvi naloge, ki bi naj obsegala približno 100 strani in je ovrednotena s 40 ECTS.

Pridobljeni strokovni naslov:

The Master of Early Childhood Education and Care

Napredovanje po programu:

V opisu programa ni posebej opredeljeno.

Trajanje študija:

2 leti.


Študent mora napisati in zagovarjati magistrsko delo na področju svojega glavnega predmeta, s katerim dokaže, da je seznanjen s predstavljenim problemom, da obvlada znanstveno razmišljanje in da obvlada znanstvene metode. Magistrsko delo je ovrednoteno s 40 ECTS.


Master of Early Childhood Education


V dosegljivem opisu programa ni posebej predstavljeno napredovanje po programu.

Trajanje študija:

Dve do tri leta.


Študent mora opraviti vse obveznostiThesis studies (ovrednoten z 50 ECTS), ki vsebuje Raziskovalne metode v predšolski vzgoji (10 ECTS),

Thesis seminar I (6 ECTS), Thesis seminar II (6 ECTS) in Master thesis (28 ECTS). Ostalih podatkov o magistrski nalogi ni.

glej:

https://www.jyu.fi/edu/laitokset/var/

en/files/degreestructure.pdf


Master of Science

glej:

http://www.degree.oulu.fi/wp-content/uploads/2009/10/Example-of-DS-Master.pdf


Študenti po končani Master stopnji lahko nadaljujejo podiplomski študij predšolske vzgoje in pridobijo licenco doktor vzgojnih znanosti.

glej:

https://www.jyu.fi/edu/laitokset/

var/en/studying

Trajanje študija:

2leti


Študent mora opraviti vse obveznosti skupaj z magistrskim seminarjem (3 ECTS) in napisati magistrsko nalogo (20ECTS).

Pridobljeni naslov:

Magister profesor zgodnjega učenja in poučevanja, magistrica profesorica zgodnjega učenja in poučevanja.


Pogoji za napredovanje v 2. letnik Študent napreduje v višji letnik, če z opravljenimi izpiti zbere najmanj 50 ECTS. Obvezno mora opraviti Praktično usposabljanje 1 in izpite pri naslednjih predmetih: predšolska vzgoja skozi glasbo, predšolska vzgoja skozi likovne in gledališke dejavnosti, predšolska vzgoja skozi ples, predšolska vzgoja slovenskega jezika in književnosti, predšolska vzgoja naravoslovnih in tehničnih dejavnosti, predšolska vzgoja v družbenem okolju in metode pedagoškega raziskovanja.

https://www.jyu.fi/edu/laitokset/var/https://www.jyu.fi/edu/laitokset/

18

Ponavljanje letnika, izjemno napredovanje in podaljšanje statusa študenta je možno v skladu z določili Statuta UM.

4.3.d Primerljivost načinov in oblik študija: sistem in organizacija študijskega procesa, kreditni sistem, uporaba sodobnih informacijskih tehnologij, tutorstvo, organizacija praktičnega usposabljanja.



University of Oulu




Master of Education

FINSKA


Sistem in organizacija študijskega procesa:

Študijski proces je organiziran v obliki vodenih predavanj, samostojnega študija, elektronskih stikov ter lokalnih tutorskih ur.

Kreditni sistem:

Program je sestavljen iz 8 modulov in vsak modul obsega 10 ECTS, kar nanese 80 ECTS. Vsak modul tvori 250 učnih ur (predavanja, samostojno delo,...). Preostali del so teze oz. diploma, kar je ovrednoteno s 40 ECTS. Program je v celoti ovrednoten s 120 kreditnimi točkami.

Uporaba sodobne informacijske tehnologije:

On-line sestavni del programa se bo izvajal z uporabo odprte kode virtualnega učnega okolja Moodle. Inovativni pedagoški pristop tega programa daje poudarek podaljšani uporabi informacijske tehnologije kot virtualnega učnega okolja. Uporabljalo pa se bo tudi video opazovanje kot orodje samorefleksije.

Tutorstvo:

Tutorstvo je omenjeno na ravni lokalnih kontaktnih ur.


Študijski proces je organiziran v obliki predavanj in seminarjev.

Kreditni sistem:

120 ECTS (1. leto 60 ECTS, 2. leto 60 ECTS)

več glej:

http://www.oulu.fi/intl/exchange_

students/ects/info_university.pdf

Uporaba sodobne informacijske tehnologije:

Ni razvidno iz podatkov.

Tutorstvo:


Praktično usposabljanje:



Študijski proces je organiziran v obliki predavanj, seminarjev in praktičnega usposabljanja.

Kreditni sistem:

Program je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami.

Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij:

Za izvedbo programa je študentom in profesorjem na voljo vsa potrebna, sodobna, ustrezna AV, računalniška in telekomunikacijska tehnika.

Tutorstvo:



Za poglabljanje pridobljenega znanja ovrednoten z 10 kreditnimi točkami.


Študijski proces je organiziran v obliki predavanj, seminarjev in praktičnega usposabljanja.

Predvidena je redna in izredna oblika študija.

Kreditni sistem:

Program je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami.

Uporaba sodobnih informacijskih tehnologij:

Za izvedbo programa je študentom in profesorjem na voljo vsa potrebna, sodobna, ustrezna AV, računalniška in telekomunikacijska tehnologija.

Tutorstvo:

Za vodenje znotraj letnika je predvideno študentsko tutorstvo, za celoten študij pa medgeneracijsko tutorstvo.


Predvideno je praktično usposabljanje 1 in 2 v vrednosti 15 ECTS.


19

Podrobnejših podatkov o sami obliki tega dela ni.



4.3.e Možnosti za vključevanje študijskega programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. vključevanje v skupen evropski visokošolski prostor



University of Oulu




Master of Education

FINSKA


Ciljna skupina študentov tega programa so študentje iz Nemčije, Irske, Malte, Norveške, Švedske in Škotske in že imajo pridobljeno ustrezno izobrazbo s področja začetnega zgodnjega poučevanja ali področja, ki je s tem primerljivo. Upošteva se lahko tudi študente, ki imajo izkušnje in kažejo določeno raven zrelosti.

Eden od glavnih ciljev je spodbujati tesne povezave med teorijo in raziskavami na področju ECEC (nega in izobraževanje v zgodnjem otroštvu) med evropsko mrežo študentov in akademikov.

Mednarodno sodelovanje je omogočeno z ECTS sistemom kreditnih točk.

Podrobnejših podatkov o mednarodnem sodelovanju ni.

Fakulteta omogoča izmenjavo študentov s partnerskimi univerzami v okviru različnih programov in bilateralnega sodelovanja (Nordplus program, Nord-South project, Socrates/Erasmus program( ter omogoča bilateralno sodelovanje znotraj University of Oulu.

glej:

http://www.oulu.fi/intl/coordinators/

index.html


glej:


students/ects/info_university.pdf

Pri študiju dajejo velik poudarek mednarodnemu sodelovanju, kar zajema izmenjavo študentov in učiteljev, spletne tečaje in sodelovanja v raziskovalni dejavnosti in podiplomskem študiju.

So člani NordPlus, vključeni pa so tudi v Socrates in Erasmus programe. Sodelujejo s kolegi iz nekaj evropskih držav, največ kontaktov imajo z Norveško, Irsko, Nizozemsko, Veliko Britanijo ter Grčijo.

Več o mednarodnem sodelovanju glej: https://www.jyu.fi/edu/laitokset/

var/en/intproj


Znotraj Pedagoške fakultete Maribor so uvedeni skupni izbirni predmeti za vso fakulteto. V zadnjem semestru študentke in študenti izberejo izmed ponujenih izbirnih predmetov v okviru naše ali drugih fakultet.


Pedagoška fakulteta Maribor je vključena v programe Comenius, Erasmus, Grundtvig Partnership, Leonardo da Vinci in Interreg, znotraj katerih sodeluje s partnerskimi institucijami, ki so vključene v iste programe.

Pedagoška fakulteta Maribor sodeluje tudi v več bilateralnih izobraževalnih projektih (Italija, Francija, Romunija, Slovaška, Češka, ZDA, Rusija,

http://www.oulu.fi/intl/coordinators/http://www.oulu.fi/intl/exchange_https://www.jyu.fi/edu/laitokset/

20

Hrvaška, Srbija, Črna gora, Indija).

Univerza Maribor, katere članica je Pedagoška fakulteta Maribor, ima sklenjene bilateralne sporazume z 59 univerzami.

4. 3. f Razlike med predlaganim in izbranimi tujimi programi glede na specifične potrebe in pogoje domačega gospodarstva in javnih služb

Z analizo ugotavljamo, da ni večjih odstopanj med predlaganim in tujimi primerjalnimi programi. Vsi programi so zasnovani na najsodobnejših dognanjih teorije in prakse s področja izobraževanja in poučevanja. V vsebine vseh primerjalnih programov so vključene vse najsodobnejše didaktične in pedagoške teorije, ki omogočajo maksimalno izhodišče za uspešno profesionalno delo. Iz primerjave je razvidno, da vse primerjalne univerze v svojem programu z vidika vsebine ponujajo predmete iz sklopa temeljnih, strokovnih, obveznih in izbirnih predmetov. Vsi navedeni predmeti v vseh primerjanih programih pokrivajo široko področje vzgoje in izobraževanja tako iz družboslovnega kot iz naravoslovnega področja. Vsak primerjani program ima nekaj specifičnih predmetov, ki izhajajo iz razlik v tradiciji posameznih univerz, specifike družbenega razvoja ožjega in širšega okolja ter potreb po usposobljenosti diplomantov.

Iz primerjalnih programov poleg našega programa samo University of Jyvaskyla izvaja tudi praktično usposabljanje, ovrednoteno z ECTS, za poglabljanje pridobljenega znanja.

Na vseh primerjalnih programih morajo študentje v posameznem letniku študija zbrati po 60 ECTS, kar znese ob koncu 120 ECTS. Zaključek študija je v vseh primerljivih programih pisna (magistrska) naloga. Magistrska naloga oz. zaključek študija je na različnih primerjanih programih različno ovrednotena:

Na EMEC je študij zaključen po uspešno opravljenih modulih in predstavitvi disertacije, ki bi naj obsegala približno 100 strani in je ovrednotena s 40 ECTS. Na University of Oulu študent mora napisati in zagovarjati magistrsko delo na področju svojega glavnega predmeta, s katerim dokaže, da je seznanjen s predstavljenim problemom, da obvlada znanstveno razmišljanje in da obvlada znanstvene metode. Magistrsko delo je ovrednoteno s 40 ECTS. Na University of Jyvaskyla: Študenti napišejo seminarske naloge (Thesis seminar I - 6 ECTS in Thesis seminar II - 6 ECTS) in »Master thesis« – magistersko nalogo, ki je ovrednotena s 28 ECTS.

Za sistem tutorstva v primerjalnih programih ni podatkov, naš program ga predvideva tako znotraj letnika kot med letniki. Razlike se pojavljajo tudi v vstopnih pogojih, kjer univerze EMEC dovolijo vpis tudi študentom, ki ne izpolnjujejo minimalnih akademskih zahtev, a imajo pomembne poklicne izkušnje na področju zgodnjega poučevanja, vsi primerljivi programi pa upoštevajo tudi intervju, kjer se ugotovi kandidatova motivacija in primernost za delo na področju predšolske vzgoje.

4. 3. g Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih

V našem primeru ne gre za reguliran poklic.

21

4. 4. Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda

Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru (2006) bo nadaljevala sodelovanje s pomembnimi evropskimi univerzami

oziroma fakultetami, ki bodo študentom UM omogočile prvovrstno izobrazbo.

Pedagoška fakulteta (2006) je kot članica Univerze v Mariboru udeležena pri vključevanju v mednarodni prostor, in

sicer v institucionalno članstvo v mednarodnih visokošolskih organizacijah (predvsem EUA, DRC, OECD/IMHE), v

aktivnosti pri navezovanju in vzdrževanju mednarodnih stikov in vključevanju v delo mednarodnih visokošolskih

organizacij, hkrati pa ji je omogočena tudi izmenjava z gostujočimi profesorji in predstavniki tujih univerz,

mednarodnih organizacij in drugih visokošolskih institucij. Vključena je v več partnerskih sporazumov, ki jih je

Univerza v Mariboru sklenila z evropskimi in ameriškimi univerzami.

V Evropskih programih bo Pedagoška fakulteta (2006) prednostno sodelovala v Socrates-Erasmus izmenjavi

profesorjev in študentov. V Socrates-Erasmus programu in v programu CEEPUS bo Pedagoška fakulteta (2006)

nadaljevala projekte, ki tečejo trenutno na oddelkih. Prijavljala bo tudi nove projekte v okviru Univerze v Mariboru

in tako zagotavljala mobilnost v srednjeevropskem univerzitetnem prostoru. V programu Leonardo da Vinci II si bo

Pedagoška fakulteta (2006) prizadevala razviti mednarodne mreže, ki bodo omogočale izmenjavo informacij o

izkušnjah in praksah naših študentov. V TEMPUS programu bo Pedagoška fakulteta (2006) podpirala partnerske

fakultete na prostoru držav CARDS oz. bivših jugoslovanskih republik, pri njihovem razvoju študijskih programov

po načelih bolonjske deklaracije. S takimi aktivnostmi si bo Pedagoška fakulteta (2006) zagotavljala ohranjanje in

večanje prepoznavnost v regiji.

Strategija razvoja Pedagoške fakultete (2006) mora biti usklajena z željami in načrti uspešnih evropskih fakultet, ki

skrbijo za izobraževanje učiteljev, hkrati pa najpomembnejši člen pri povezovanju evropskih fakultet za

izobraževanje učiteljev s fakultetami iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti.

Raziskovalne in strokovne podlage za utemeljitev usposobljenosti izvajanja študijskega programa 1. stopnje

Izobraževanje na razredni stopnji temeljijo na raznolikem znanstveno-raziskovalnem delu. Podatki o raziskovalni

dejavnosti profesorjev izkazujejo vključenost nosilcev projektov v mednarodne raziskovalne programe. Z

evidenčnim zbiranjem podatkov o vključenosti predavateljev v projektno raziskovalno dejavnost ugotavljamo, da

imamo v okviru Pedagoške fakultete (2006) nekaj aktivnih projektov, kjer sodeluje posredno ali neposredno veliko

sodelavcev. Analiza vključenosti sodelavcev Pedagoške fakultete (2006) v Socrates-Erasmus programe na tujih

univerzah ter v bilateralno sodelovanje v zadnjih letih kaže močno sodelovanje s številnimi sosednjimi državami:

Avstrijo, Madžarsko, pa tudi s Hrvaško, Češko in drugimi državami.

22

V nadaljevanju je pregled mednarodne dejavnosti v obdobju zadnjih 5 let. Navajamo mednarodne projekte, mreže

in bilateralna sodelovanja, v katere so vključeni visokošolski učitelji in sodelavci na Pedagoški fakulteti (1986, 2006).

Navajamo tudi podatke za Socrates – Erasmus mobilnost profesorjev in študentov.

Mednarodni projekti

Tabela 1: Mednarodni projekti v obdobju 2004-2009 (*projekti, ki so označeni z rumeno, so projekti »nove« PEF)

Naziv projekta

Nosilec

Oddelek, kjer se projekt

izvaja

Trajanje projekta

Ökoprofit International 2E0041I-B

(INTERREG IIIC)

prof. dr. Ana Vovk

Korže Oddelek za geografijo

junij 2004 –

september 2006

Partnerstvo fakultet in šol I

prof. dr. Ana Vovk


julij 2004 – oktober

2005

Engeneering Emotional Design

6. OP EU

prof. dr. Norbert

Jaušovec

Oddelek za pedagogiko,

psihologijo in didaktiko

september 2004 –

februar 2007

Lingua Aktion 2 - Entwicklung von

Hilfsmitteln und Materialen

prof. dr. Vida

Jesenšek Oddelek za germanistiko

oktober 2004 –

oktober 2006

CLIOHRES.net CIT3-CT-2005-006164

6. OP EU

prof. dr. Matjaž

Klemenčič

Oddelek za zgodovino,

Oddelek za filozofijo

junij 2005 – junij

2010

Leonardo da Vinci »Parents: training most

powerful supporters for disabled people –

Parents for Disabled people SI/05/B/F/PP-

176006

prof. dr. Boris

Aberšek

Oddelek za tehniko,

Oddelek za razredni pouk

oktober 2005 –

oktober 2007

CLILiH: »State of the art« und

Entwicklungspotential in Europa

doc. dr. Alja Lipavic

Oštir Oddelek za germanistiko

oktober 2005 –

september 2007

Competence Network »Water Resources and

Their Management«

prof. dr. Ana Vovk


julij 2005 – junij

2008

Comenius 2.1 »Förderung von

Minderheitensprachen im mehrsprachigen

Raum in der Lehrerbildung

prof. dr. Ana Vovk


september 2004 -

junij 2007

23

Partnerstvo fakultet in šol II:

M1: Učna praksa v vzgoji in izobraževanju

M2: Celovit model uvajanja pripravnikov

M3: E – vseživljenjsko izobraževanje

prof. dr. Ana Vovk


julij 2006 –

september 2007

Grundtvig 2 – Učna partnerstva - ENHE mag. Klemen Prah Oddelek za geografijo

avgust 2006 – julij

2007

Podporne aktivnosti za implementacijo

Bolonjskega procesa

prof. dr. Ana Vovk


marec 2006 –

avgust 2007

Leonardo da Vinci Partnership – Water for

Life-Education for Water, 2008-5605-LdV-

Partnerstvo

Klemen Prah

Andreja Nekrep Znanstveni institut

oktober 2008 – julij

2010

E-učna gradiva za predmet Spoznavanje

okolja v 3. razredu

prof. dr. Marko

Marhl Oddelek za razredni pouk

januar 2008 –

september 2008

Nadgradnja e-gradiv za predmet

Spoznavanje okolja v 1., 2. in 3. razredu

devetletne osnovne šole

prof. dr. Marko

Marhl Oddelek za razredni pouk

januar 2009 –

september 2010

Transnational Cooperation Project: Talk with me – The Social Way to Learn a Language, 143347-LLP-1-CZ-KA2- KA2MP

prof. dr. Mihaela

Brumen, Andreja

Nekrep

Oddelek za razredni

pouk, Znanstveni institut

oktober 2008 –

september 2010

Comenius Multilateral Project: European

Music Portfolio, 502895-LLP-1-2009-1-DE-

COMENIUS-CMP

prof. dr. Janja

Črčinovič Rozman Oddelek za razredni pouk

november 2009 –

oktober 2012

Leonardo da Vinci Transfer of Innovation:

e4VET Community Portal – Enhancing,

Empowering and Emphasizing E-learning in

Vocational Education and Training, 2008-

5772-LdV-Tol Dejan Dinevski Oddelek za razredni pouk

december 2008 –

november 2010

V letu 2003 je Pedagoška fakulteta (1986) prevzela izvedbo Strokovnih izhodišč za vzpostavljanje omrežja Natura

2000 (Rastline). Pri izvedbi del je nastopala kot podizvajalec Znanstvenoraziskovalnemu centru SAZU.

V letu 2005 je bila realizirana konferenca v okviru CLIOHnet Erasmus thematic Network Funds for a National

Meeting z naslovom: Creating Links and Innovative Overviews to Enhance Historical Pespective in European

Culture.

Bilateralna sodelovanja

24

Tabela 2: Bilateralna sodelovanja v obdobju 2000-2009 (* v tej tabeli so navedeni projekti bilateralnega

sodelovanja, vsi projekti so projekti »stare« PEF, le zadnji, označen z rumeno, je bil projekt »nove« PEF, ki pa se

je zaključil, trenutno nimamo nobenega »tekočega« tovrstnega projekta).

Šifra

projekta Naziv projekta Nosilec Sodelujoča država

Trajanje

projekta

Bilaterala

Italija

Struktura in dinamika defektov v prostorsko

omejenih tekočih kristalih

prof. dr Samo

Kralj Italija 1999 - 2001

SLO-HRV

33/2000 Družba in tehnologija

prof. dr. Darko

Friš Hrvaška 2000 - 2003

Bilaterala

Hrvaška

Gospodarsko – razvojna problematika

območja ob slovensko – hrvaški meji«

doc. dr. Lučka

Lorber Hrvaška 2001 - 2002

Bilaterala

Hrvaška

Vpliv družbenoekonomskih sprememb na

razvojne procese in transformacijo

slovensko – hrvaških obmejnih območij

doc. dr. Lučka

Lorber Hrvaška 2000 - 2001

SLO-HUN

18/2001-

2002

Skupna računalniška baza v šolah na

Madžarskem in v Sloveniji Dr. Varga Jozsef Madžarska 2002

SLO-A/11 Tekoči kristali: laboratorij fizike prof. dr. Samo

Kralj Avstrija 2000 - 2001

SLO-A/2 Vpliv ogljikovega dioksida iz naravnih

vrelcev na traviščne in gozdne ekosisteme

prof. dr. Mitja

Kaligarič Avstrija 2000 - 2001

FR – 2002-4 Modeliranje stimulatorne kontrakcije gladkih

mišičnih celic dihalnih poti

prof. dr. Marko

Marhl Francija 2002 - 2004

BI-RU/03-

04-001

Statika in dinamika tekoče kristalnih

struktur

prof. dr. Samo

Kralj Rusija 2003 - 2004

BI-DE/03-

04-003

Robustnost in fleksibilnost metaboličnih in

regulacijskih mrež

prof. dr. Marko

Marhl Nemčija 2003 - 2004

SLO-ROM

6/2003-2004

Statistics and dynamics of soft matter

system

prof. dr. Samo

Kralj Romunija 2003 - 2004

BI –

SCG/04-05

Raziskovanje didaktičnih vidikov

izobraževanja na daljavo

prof. dr. Ivan

Gerlič Srbija in Črna gora 2004 - 2005

25

BI-US/04-

05/19 Slovenska politična emigracija v ZDA

prof. dr. Darko

Friš ZDA 2004 - 2005

BI-US/04-

05/18

Konceptualne strategije uporabe

informacijsko komunikacijske tehnologije v

izobraževanju fizike - naravoslovja

prof. dr. Ivan

Gerlič ZDA 2004 - 2005

BILATERAL

A

HRVAŠKA

Raziskovanje in razvoj vizuelnega

vmesnika z uporabo multimedijskih

tehnologij in inteligentnih agentov

prof. dr. Ivan

Gerlič Hrvaška 2004 - 2005

BI-IN/04-

06/03

Študij nekaterih fizikalnih lastnosti in

kritičnega obnašanja šibko motenih mehkih

sistemov

prof. dr. Samo

Kralj Indija 2004 - 2006

BI/IT/03-05-

018 Fizika vzorcev v mehki snovi

prof. dr. Samo


BILATERAL

A

HRVAŠKA

Trg in zemljiška gospostva ob rekah Dravi

in Muri v zgodnjem novem veku

doc. dr. Andrej

Hozjan Hrvaška 2005 - 2006

Bilaterala

IItalija Struktura, sile in navori v mehkih sistemih

prof. dr. Samo


Bilaterala

Anglija

Analiza časovnih vrst Intracelularnih

kalcijevih oscilacij

prof. dr. Marko

Marhl Anglija 2004 - 2006

Bilaterala

Hrvaška

Slovensko – hrvaški odnosi po prvi svetovni

vojni

prof. dr. Darko

Friš Hrvaška 2006 - 2007

BI – HR/06

– 07 - 030

Hrvaška in slovenska književnost kot

sosednji književnosti

prof. dr. Miran

Štuhec Hrvaška 2006 – 2007

BI – CS/ 06

– 07/038

Študij na daljavo na področju računalniško

podprtega matematičnega izobraževanja

prof. dr. Dušan

Pagon Srbija 2006 – 2008

BI – SK/ 05

– 07 – 012

Kontrastna frazeologija in večjezična

frazeologija. Lingvistični model za opis

frazemov za slovarske in didaktične

potrebe

prof. dr. Vida

Jesenšek Slovaška 2006 – 2008

BI – CZ/07 –

08 - 029

Politika inovacij na Češkem in v Sloveniji:

institucije, mreženje in regionalni razvoj.

doc. dr. Lučka

Lorber Češka 2007 - 2008

26

BI-FR/07-

08-

PROTEUS-

017

Modeliranje kalcijeve signalizacije in

kontrakcije gladkih mišičnih celic dihalnih

poti na nivoju celice in tkiva: vloga

dekodacije kalcijevih signalov, celična

variabilnost in medcelična sklopitev

prof. dr. Marko

Marhl Francija 2007 - 2008

Erasmus mobilnost učnega osebja in študentov v obdobju 2002 - 2009

Profesorji PEF od leta 2007 gostujejo na tujih partnerskih institucijah v okviru programa Vseživljenjsko učenje 2007

– 2013, sheme Erasmus mobilnosti učnega osebja (pred tem so sodelovali v mobilnostnih aktivnostih v okviru

programa Socrates Erasmus). Število realiziranih tovrstnih mobilnosti v obdobju od leta 2002 do 2009 narašča, v

š. l 2002/2003 je PEF zabeležila 5 »outgoing« mobilnosti učnega osebja, v š. l. 2003/2004 8 mobilnosti, v š. l.

2004/2005 18 mobilnosti, v š. l. 2005/2006 18 mobilnosti, v š. l. 2006/2007 7 mobilnosti, v š. l. 2007/2008 9

mobilnosti in v š. l. 2008/2009 15 mobilnosti. Ob tem je potrebno pojasniti, da upad števila mobilnosti v š. l.

2006/2007 ni odraz zmanjšane intenzitete mednarodne aktivnosti učnega osebja, temveč preoblikovanja

Pedagoške fakultete v tri nove fakultete ter posledičnega statističnega zajetja števila mobilnosti le v okviru nove

Pedagoške fakultete. V navedenem obdobju (2002 do 2009) ne beležimo »incoming« mobilnosti na PeF.

Dinamika števila realiziranih mobilnosti študentov PEF v obdobju od 2004 do 2009 prav tako izkazuje pozitiven

trend, v š. l. 2004/2005 je znašala 21 »incoming« in 16 »outgoing« mobilnosti, v š. l. 2005/2006 49 »incoming« in

13 »outgoing« mobilnosti, v š. l. 2006/2007 40 »incoming« in 30 »outgoing« mobilnosti, v š. l. 2007/2008 12

»incoming« in 7 »outgoing« mobilnosti, v š. l. 2008/2009 9 »incoming« in 14 »outgoing« mobilnosti. Ob tem je

potrebno pojasniti, da je razlog za upad števila mobilnosti študentov v š. l. 2007/2008 enak kot pri mobilnosti učnega

osebja, torej ne zmanjšana intenziteta mednarodne aktivnosti študentov, temveč preoblikovanja Pedagoške

fakultete v tri nove fakultete ter posledičnega statističnega zajetja števila mobilnosti le v okviru nove Pedagoške

fakultete.

V tabelah 3 in 4 navajamo pregled mobilnosti študentov PEF glede na ciljno državo mobilnosti (»outgoing«) oz.

državo, iz katere tuji študenti, ki opravljajo del rednih študijskih obveznosti na PEF, prihajajo, v š. l. 2007/2008 in

2008/2009.

Tabela 3: Mobilnost študentov po državah v študijskem letu 2007/2008.

Države, iz katerih tuji Erasmus

študenti, ki opravljajo del rednih

študijskih obveznosti na PEF,

prihajajo (»incoming«)

Število Države, v katerih študenti PEF študirajo s

statusom Erasmus študenta Število

Finska 2 Slovaška 1

27

Češka 3 Češka 4

Portugalska 2 Švedska 1

Španija 1 Italija 1

Turčija 4

Skupaj 12 Skupaj 7

Tabela 4: Mobilnost študentov po državah v študijskem letu 2008/2009

Države, iz katerih tuji Erasmus

študenti, ki opravljajo del rednih

študijskih obveznosti na PEF,

prihajajo (»incoming«)

Število Države, v katerih študenti PEF študirajo s

statusom Erasmus študenta Število

Finska 1 Portugalska 4

Češka 4 Češka 6

Portugalska 1 Španija 2

Turčija 3 Turčija 1

Finska 1

Skupaj 9 Skupaj 14

V tabeli št. 5 navajamo pregled institucij, s katerimi PEF sodeluje v okviru sheme o Erasmus mobilnosti študentov,

učnega osebja in drugega osebja v obdobju 2007 – 2009 ter ima z njimi sklenjene bilateralne sporazume.

Tabela 5: Institucije, s katerimi ima PEF sklenjene bilateralne sporazume o sodelovanju v Erasmus shemi

v obdobju 2007 - 2009

Zap. št. Institucija, s katero PEF sodeluje v okviru Erasmus mobilnosti

1. Berzsenyi Dániel Föiskola, Szombathely (Madžarska)

2. Univerzita Hradec Králove (Češka)

3. Univerza Palackeho, Olomouc (Češka)

4. Masaryk University Brno (Češka)

5. Universidad de Alcalà (Španija)

28

6. University of Music and Performing Arts Vienna (Avstrija)

7. Accademia di Belle Arti (Italija)

8. Ankara University (Turčija)

9. University West (Švedska)

10. Instituto Politecnico de Lisboa (Portugalska)

11. Kunstuniversität Linz (Avstrija)

12. University of Lapland (Finska)

13. Pädagogische Hochschule Wien (Avstrija)

14. Provinciale Hogeschool Limburg (Belgija)

15. Trnavska Univerzita (Slovaška)

16. University of Cambridge (Velika Britanija)

17. Universidad Camilo Jose Cela (Španija)

18. Lithuanian Academy of Physical Education (Litva)

19. Siauliai University, Vilniaus (Litva)

20. University of Huelva (Španija)

21. University of Bologna (Italija)

22. Las Palmas University (Španija)

23. University of Patras (Grčija)

24. University of Budapest (Češka)

25. University of Cordoba (Španija)

4. 5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti

4. 5. a. Število in poimenska navedba učnih enot, vrsta predmeta (O – obvezni, I - izbirni) in nosilci

Št. Učni predmeti Nosilci Vrsta učne enote

ECTS

1. SEMESTER

1 Metode kvalitativnega in kvantitativnega pedagoškega raziskovanja

red. prof. dr. Branka Čagran O 5

2 Profesionalni razvoj in evalvacija v predšolski vzgoji

red. prof. dr. Milena Ivanuš Grmek

O 6

3 Učenje in osebnostni razvoj predšolskih otrok

red. prof. dr. Zlatka Cugmas izr. prof. dr. Katja Košir

O 5

4 Kakovost in razvoj vrtca doc. dr. Maja Hmelak O 5

5 Pravni vidiki dela v zgodnjem otroštvu izr. prof. dr. Suzana Kraljič O 5

6 Izbirni predmet 1 / sklop 1a Nosilci izbirnih predmetov I 4

29

2. SEMESTER

7 Glasbeno in plesno poustvarjanje in ustvarjanje

red. prof. dr. Olga Denac, doc. dr. Breda Kroflič

O 6

8 Likovne in dramske dejavnosti doc. dr. Tomaž Zupančič, doc. Sabina Šinko

O 6

9 Slovenski jezik in književnost v predšolski vzgoji

doc. dr. Marija Ropič, red. prof. dr. Dragica Haramija

O

5

10 Raziskovanje motoričnega vedenja doc. dr. Miha Marinšek O 3

11 Raziskovanje na področju elementarnega naravoslovja

red. prof. dr. Samo Fošnarič O

3

12 Pristopi pri zgodnji matematiki

Doc. dr. Darja Antolin Drešar

O 3

13 Izbirni predmet 2 / sklop 1b I 4

3. SEMESTER

14 Vodenje vrtca doc. dr. Justina Erčulj O 3

15 Retorika in komunikacija red. prof. dr. Metka Kordigel Aberšek

O 3

16 Sodobno družboslovje in etični vidiki v predšolski vzgoji

doc. dr. Tina Vršnik Perše, doc. dr. Smiljana Gartner

O 6

17 Zgodnja obravnava in vključevanje staršev red. prof. dr. Majda Schmidt O 5

18 Angleščina za vzgojitelje red. prof. dr. Mihaela Brumen

O 4

19 Projektno učenje v vrtcu Red. prof.dr. O. Denac, doc. S. Šinko, doc. dr. T. Zupančič, red. prof. S. Fošnarič, doc. dr. M. Ropič, izr., doc. dr. D. Antolin Drešar, doc. dr. M. Marinšek, doc. dr. T. Vršnik Perše

O

9

4. SEMESTER

20 Izbirni predmet 3 / sklop 2a I 5

21 Izbirni predmet 4 / sklop 2b I 5

22 Magistrski seminar red. prof. dr. Branka Čagran O 5

23 Magistrsko delo O 15

Izbirni predmeti SKLOP 1

1.1/a RAZISKOVANJE OTROKOVEGA RAZVOJA red. prof. dr. Zlatka Cugmas I 4

1.2/a SPREMLJANJE MOTORIČNEGA RAZVOJA doc. dr. Miha Marinšek I 4

1.3/a PSIHOLOŠKI UČINKI GLASBE NA PREDŠOLSKEGA OTROKA doc. dr. Katarina Habe I 4

1.4/a STISKE PRI PREDŠOLSKEM OTROKU IN VLOGA ODRASLIH doc. dr. Maja Hmelak I 4

1.5/a VRSTNIŠKI ODNOSI izr. prof. dr. Katja Košir I 4

1.6/a NUJNA STANJA OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU izr. prof. Dušan Mekiš I 4

1.7/b METODE UPRAVLJANJA V IZOBRAŽEVANJU doc. dr. Irena Bačlija Brajnik I 4

1.8/b INFORMACIJSKA PODPORA VODENJU IN ORGANIZACIJI IZOBRAŽEVANJA

izr. prof. dr. Marjan Krašna I 4

1.9/b SISTEMI VODENJA KAKOVOSTI IN ODLIČNOSTI doc. dr. Justina Erčulj I 4

1.10/b MEDKULTURNOST V PREDŠOLSKI VZGOJI doc. dr. Tina Vršnik Perše I 4

1.11/b VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ doc. dr. Nika Golob I 4

Izbirni predmeti SKLOP 2

2.1/a PEDAGOŠKO RAZISKOVANJE V LIKOVNI DIDAKTIKI doc. dr. Tomaž Zupančič I 5

30

2.2/a DRUŽINA IN GLASBENA UMETNOST red. prof. dr. Olga Denac I 5

2.3/a ZGODNJE UČENJE IN VZGOJA O PROMETNI VARNOSTI red. prof. dr. Samo Fošnarič I 5

2.4/a PROJEKTI Z LUTKAMI V VRTCU IN ŠOLI doc. Sabina Šinko I 5

2.5/a MATEMATIČNA PONAZORILA PRI ZGODNJEM UČENJU Doc. dr. Darja Antolin

Drešar I 5

2.6/a SREMLJANJE ŠPORTNIH AKTIVNOSTI V NARAVI doc. dr. Miha Marinšek I 5

2.7/b

LITERARNE IN LIKOVNE ZNAČILNOSTI SLIKANIC red. prof. dr. Dragica Haramija, doc. dr. Janja Batič

I 5

2.8/b INTEGRIRANO UČENJE TUJEGA JEZIKA V ZGODNJEM OBDOBJU OTROŠTVA

red. prof. dr. Mihaela Brumen

I 5

2.9/b ASTRONOMIJA V PREDŠOLSKI VZGOJI red. prof. dr. Marko Marhl I 5

2.10/b AKTIVNO UČENJE V NARAVNEM OKOLJU doc. dr. Jana Ambrožič

Dolinšek I 5

2.11/b KOGNITIVNE DIDAKTIČNE RAČUNALNIŠKE IGRE ZA RAZVIJANJE USTVARJALNOSTI

red. prof. dr. Boris Aberšek I 5

2.12/b STRATEGIJE RAZVIJANJA VIZUALNE PISMENOSTI doc. dr. Janja Batič I 5

31

Predmetnik

1. semester

Zap. št. Učna enota Nosilec

Kontaktne ure

Sam. delo študenta

Ure skupaj ECTS Pred. Sem. SV

LV

KU -

skupaj

1

Metode kvalitativnega in kvantitativnega pedagoškega raziskovanja

red. prof. dr. Branka Čagran

30 30 60 90 150 5

2

Profesionalni razvoj in evalvacija v predšolski vzgoji

red. prof. dr. Milena Ivanuš Grmek 30 30 10 70 110 180 6

3 Učenje in osebnostni razvoj predšolskih otrok

red. prof. dr. Zlatka Cugmas izr. prof. dr. Katja Košir 30 30 60 90 150 5

4 Kakovost in razvoj vrtca doc. dr. Maja Hmelak 30 30 60 90 150 5

5 Pravni vidiki dela v zgodnjem otroštvu

izr. prof. dr. Suzana Kraljič 30 30 60 90 150 5

6 Izbirni predmet 1 / sklop 1a1 30 15 45 75 120 4

SKUPAJ 180 165 10 355 545 900 30

1 Izbirne učne enote: Izbirne učne enote se bodo vsako leto razpisovale posebej. Predvidoma so izbirni predmeti (učne enote) v sklopu 1 in sklopu 2 ter jih delimo na sklop 1a in 1b, 2a in 2b. Sklop 1a predstavlja izbirne predmete za 1. izbirni predmet, sklop 1b predstavlja izbirne predmete za 2. izbirni predmet, sklop 2a za 3. izbirni predmet in sklop 2b za 4. izbirni predmet. To je predvidena razporeditev, ki se lahko po potrebi tudi spremeni, na osnovi odločitve oddelka.

32

2. semester


Kontaktne ure

Sam. delo študenta


LV

KU - skupaj

7 Glasbeno in plesno poustvarjanje in ustvarjanje

red. prof. dr. Olga Denac, doc. dr. Breda Kroflič 30 30 15 75 105 180 6

8 Likovne in dramske dejavnosti doc. dr. Tomaž Zupančič,

doc. Sabina Šinko 30 30 15 75 105 180 6

9 Slovenski jezik in književnost v predšolski vzgoji

doc. dr. Marija Ropič, red. prof. dr. Dragica Haramija 30 15 15 60 90 150 5

10 Raziskovanje motoričnega vedenja doc. dr. Miha Marinšek 15 15 10 40 50 90 3

11 Raziskovanje na področju elementarnega naravoslovja

red. prof. dr. Samo Fošnarič 15 15

10 40 50 90 3

12 Pristopi pri zgodnji matematiki

Doc. dr. Darja Antolin Drešar

15 15 10 40 50 90 3

13 Izbirni predmet 2 / sklop 1b 30 15 45 75 120 4

SKUPAJ 165 135 75 375 525 900 30

Izbirne učne enote sklop 1 (a,b)

Zap. št.

Izbirni predmeti Nosilec

Kontaktne ure Sam. delo študenta

Ure skupaj ECTS Pred. Sem. SV LV

KU - skupaj

1.1/a RAZISKOVANJE OTROKOVEGA RAZVOJA red. prof. dr. Zlatka Cugmas 30 15 45 75 120 4

1.2/a SPREMLJANJE MOTORIČNEGA RAZVOJA doc. dr. Miha Marinšek 30 15 45 75 120 4

1.3/a PSIHOLOŠKI UČINKI GLASBE NA PREDŠOLSKEGA OTROKA

doc. dr. Katarina Habe 30 15 45 75 120

4

33

3. semester


Kontaktne ure

Sam. delo študenta


LV

KU -

skupaj

14 Vodenje vrtca doc. dr. Justina Erčulj 15 15 30 60 90 3

15 Retorika in komunikacija red. prof. dr. Metka Kordigel

Aberšek 15 15 30 60 90 3

16 Sodobno družboslovje in etični vidiki v predšolski vzgoji

doc. dr. Smiljana Gartner, doc. dr. Marta Licardo 30 30 10 70 110 180 6

17 Zgodnja obravnava in vključevanje staršev

red. prof. dr. Majda Schmidt 30 30 60 90 150 5

18 Angleščina za vzgojitelje red. prof. dr. Mihaela Brumen 30 15 45 75 120 4

19

Projektno učenje v vrtcu Red. prof.dr. O. Denac, doc. S. Šinko, doc. dr. T. Zupančič, red. prof. S. Fošnarič, doc. dr. M. Ropič, doc. dr. D. Antolin Drešar, doc. dr. M. Marinšek, doc. dr. T. Vršnik Perše 45 45 90 180 270 9

SKUPAJ 165 105 55 325 575 900 30

1.4/a STISKE PRI PREDŠOLSKEM OTROKU IN VLOGA ODRASLIH

doc. dr. Maja Hmelak 30 15 45 75 120

4

1.5/a VRSTNIŠKI ODNOSI izr. prof. dr. Katja Košir 30 15 45 75 120 4

1.6/a NUJNA STANJA OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

izr. prof. Dušan Mekiš 30 15 45 75 120

4

1.7/b METODE UPRAVLJANJA V IZOBRAŽEVANJU doc. dr. Irena Bačlija Brajnik 30 15 45 75 120 4

1.8/b INFORMACIJSKA PODPORA VODENJU IN ORGANIZACIJI IZOBRAŽEVANJA

izr. prof. dr. Marjan Krašna 30 15 45 75 120

4

1.9/b SISTEMI VODENJA KAKOVOSTI IN ODLIČNOSTI doc. dr. Justina Erčulj 30 15 45 75 120 4

1.10/b MEDKULTURNOST V PREDŠOLSKI VZGOJI doc. dr. Marta Licardo 30 15 45 75 120 4

1.11/b VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI

RAZVOJ doc. dr. Nika Golob

30 15 45 75 120 4

1.12b KREATIVNO POGOVARJANJE Izr. prof. dr. Mira Krajnc Ivič 30 15 45 75 120 4

34

4. semester


Kontaktne ure

Sam. delo študenta


LV

KU - skupaj

20 Izbirni predmet 3 / sklop 2a 30 30 60 90 150 5

21 Izbirni predmet 4 / sklop 2b 30 30 60 90 150 5

22 Magistrski seminar Doc. dr. Maja Hmelak 30 30 120 150 5

23 Magistrsko delo 30 30 420 450 15

SKUPAJ 60 120 180 720 900 30

Izbirne učne enote sklop 2 (a,b)

Zap. št.

Izbirni predmeti Nosilec

Kontaktne ure Sam. delo študenta

Ure skupaj

ECTS Pred. SV LV

TV KU - skupaj

2.1/a PEDAGOŠKO RAZISKOVANJE V LIKOVNI

DIDAKTIKI doc. dr. Tomaž Zupančič 30 30 60 90 150 5

2.2/a DRUŽINA IN GLASBENA UMETNOST red. prof. dr. Olga Denac 30 30 60 90 150 5

2.3/a ZGODNJE UČENJE IN VZGOJA O PROMETNI

VARNOSTI red. prof. dr. Samo Fošnarič 30 30 60 90 150 5

2.4/a PROJEKTI Z LUTKAMI V VRTCU IN ŠOLI doc. Sabina Šinko 30 30 60 90 150 5

2.5/a MATEMATIČNA PONAZORILA PRI ZGODNJEM

UČENJU Doc. dr. Darja Antolin Drešar 30 30 60 90 150 5

35

2.6/a SREMLJANJE ŠPORTNIH AKTIVNOSTI V NARAVI doc. dr. Miha Marinšek 30 30 60 90 150 5

2.7/b LITERARNE IN LIKOVNE ZNAČILNOSTI SLIKANIC red

vloga za pridobitev soglasja k pedagoškemu študijskemu programu predŠolska vzgoja ... · 2019....

Documents