vodnik po veganskih nakupih
TRANSCRIPT
KRATEK VODNIK
PO VEGANSKIH
NAKUPIH
© Teja Brooks Pribac. Vse pravice pridržane. Januar [email protected]
Lektoriranje: Klementina SemprimožnikOblikovanje in prelom: OrbiCom - Peter Petač s.p., [email protected]: Birografika BORI, d.o.o., poslovalnica Izola
Naklada: 500 izvodov
CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
613.261
PRIBAC Brooks, Teja Kratek vodnik po veganskih nakupih / Teja Brooks Pribac. - Padna : samozal., 2008
ISBN 978-961-245-423-4
236948480
1
VSEBINA
Uvod ..........................................................1. Splošni namigi za nakupovanje ...........2. Budnost na vsakem koraku! .................3. Mesni nadomestki .................................4. Mlečni in jajčni nadomestki ..................5. Hrana za hišne ljubljenčke ....................6. Alkohol & tobačni izdelki .......................7. Oblačila in obutev ...................................8. Kozmetika/osebna nega .......................9. Čistila .......................................................10. Varovanje okolja .....................................11. Biološko/biodinamično/vegansko ......12. Pravična trgovina ....................................13. Živalske sestavine ..................................14. Dodatki in naslovi ...................................15.
Navedeni podatki in vrednotenja odražajo mnenje avtorice v času tiskanja na podlagi dosegljivih virov.
268
141618202427303444474862
2
1U
VOD
UVOD1.
Nakupovanje je lahko za vegane prava pustolo-vščina. Vodnik, ki sem ga sestavila s pomočjo virov, ki so mi bili v trenutku pisanja dosegljivi v slovenščini, angleščini in italijanščini, bi naj stvari olajšal, verjetno pa bo le pripomogel k temu, da se bo celoten proces preverjanja izdelkov s trgo-vinskih polic še upočasnil. V času sestavljanja priročnika sem si dopisovala s številnimi proizva-jalci in prodajalci, tako domačimi kot tujimi, ki so razjasnili določene dvome, včasih tudi s tem, da se niso odzvali.
Ker se mi še vedno zgodi, da me kdo vpraša: »Kaj je to veganstvo?« in v primeru, da bi takemu človeku vodnik prišel v roke, naj na kratko razlo-žim, za kaj gre. Vegan je človek, ki ne odobrava izkoriščanja živali in temu ustrezno tudi ravna, se pravi ne uživa živalskih proizvodov, vključno z ribami in piščanci (ja, tudi to so živali!), mlekom, jajci in medom, ne nosi usnja, krzna, volne, svile in puha, ne podpira poskusov na živalih, živalskih sestavin pa tudi ne želi videti v svoji kozmetiki, milih, šamponih, čistilih itd., spoštuje naravo in vsa bitja v njej, tudi človeka (čeprav mu je to vča-sih težko …). Vegani doma nimajo zlatih ribic, ptic v kletki, zajčkov, kupljenih psov in mačk, ampak samo živali, ki so jih rešili s ceste (divje živali, jasno, odpadejo) ali iz azila. Število veganov je v svetu še vedno precej omejeno (v zadnjem času sicer kar hitro narašča), kljub temu pa so se zno-traj te skupine razvile različne veje, kot so:
3
1U
VOD
• Fruitarijani: Vegani, ki uživajo izključno plodove rastlin (jabolka, paradižnik, ore-ške itd.), izogibajo pa se rastlin, ki bi jih za svoje prehranjevanje morali ubiti (koren-ček, krompir, špinača itd.).
• Presnojedci: Vegani, ki uživajo izključno presno hrano. Mimogrede, presno prehra-njevanje sploh ni tako dolgočasno, kot si večina predstavlja!
• Biovegani: Vegani, ki se izogibajo rastlin
iz družine razhudnikov (paradižnik, jaj-čevci, paprika, krompir, tobak), ki ustvar-jajo kislost v jetrih in posredno vplivajo na genetski zapis v našem telesu (glej M.T.Dereani, Matejina veganska kuhinja).
Kot zanimivost pa naj tukaj omenim še t.i. free-gane [free (svoboden) + vegan]: gre za (nekda-nje) vegane, ki se jim je na neki točki posvetilo, da z ogibanjem živalskim izdelkom še vedno ne izpodbijajo v dovoljšni meri izkoriščevalskega sistema, ki je prisoten na vseh ravneh, ne samo v povezavi z živalmi, zato so se odločili, da si bodo hrano, obleko in druge stvari, ki jih v življenju potrebujemo, nabirali kar po smetnjakih. Gre za neke vrste brezdomcev, ki so si takšno pot izbrali sami, zato tudi ne prakticirajo beračenja. Sicer je pa samo freeganstvo razdeljeno na več nivojev intenzivnosti, nekateri se popolnoma lo-čijo od sveta, živijo v skupnostih in nikoli ničesar ne kupijo, drugi so manj radikalni, imajo redno službo, živijo t.i. normalno življenje, le hrano si
4
nabirajo med odpadki, predvsem iz trgovin, ki odvržejo največ še uporabnih izdelkov, ki jim je rok morda danes potekel in jih zato jutri ne morejo več hraniti na polici. Freegani občasno zaužijejo tudi neveganske izdelke, ki pa bi itak končali na smetišču, zato se mi zdi vsakršna kri-tika (ki se nemalokrat pojavi) odveč. Poleg samih veganov bo vodnik verjetno kori-sten tudi ljudem z alergijami na različne žival-ske sestavine in pa ovo-lakto vegetarijancem, pri katerih vidim težavo v tem, da mnogi, ki to postanejo iz usmiljenja do živali, neselektivno uživajo mlečne in jajčne proizvode, ki prihajajo iz intenzivne reje oz. baterijskih farm, kjer se ži-valim ne godi nič bolje kot tistim, ki so rejene za meso. Lakto-ovo vegetarijanstvo ima potem-takem zame smisel le, če posamezniki izbirajo izključno biološko pridelane sire, ki so hkrati zares vegetarijanski, torej brez vsebnosti delcev telečjega želodca, in pa jajca kokoši iz proste reje, kar pomeni, da si v gostilni ne bodo privo-ščili pice s sirom (ker se ve oz. se ne ve, od kod prihaja), palačink, navadne majoneze, slaščic iz bližnje slaščičarne itd. V bistvu to pomeni, da bi moralo biti nakupovanje za lakto-ovo vegetari-jance zelo podobno veganskemu. Enako velja tudi za tiste mesojedce, ki iz usmiljenja do živali prisegajo na biološko pridelano meso oz. meso iz domače, ne industrijske reje.
Pri navajanju živalskih sestavin sem vključila tudi angleška imena, da bi lažje preverjali ori-ginalne etikete in pa kot pomoč na potovanjih.
1U
VOD
5
Podatki glede E dodatkov, predvsem navedbe o tem, katere sestavine so zagotovo živalskega izvora in katere so morda živalskega izvora, se razlikujejo. Sicer sem sama na etiketah večkrat zasledila, da so sestavine, ki niso iz živalskih virov, bi pa lahko bile, ustrezno označene z na-vedbo »iz rastlinskega vira«, lahko pa se seveda zanašaš tudi na certifikate, kot so Vegan Socie-ty approved in podobno (glej v nadaljevanju ali na www.kalcek.com/Pomen_certifikatov.htm). V razdelek Dodatki in Naslovi pa sem vključila tudi nekaj koristnih informacij in povezav.
Pri nastajanju vodnika sta mi bila v veliko pomoč Tina Semprimožnik, ki je vodnik tudi lektorirala, in pa Mladen Krsnik, ki je pregledal kemijske izraze in prispeval nekaj koristnih nasvetov.
1U
VOD
6
2SP
LOŠN
I NAM
IGI Z
A N
AKU
POVA
NJE
SPLOŠNI NAMIGI ZA 2. NAKUPOVANJE
Beri etiketeVedno preberi etiketo. Včasih najdeš živalske sestavine v nemogočih izdelkih, kot so na pri-mer krušne drobtine, katerim je lahko dodano tunino olje. Proizvajalci pa včasih spremenijo sestavine svojih izdelkov in kar je bilo nekoč ve-gansko, morda sedaj ni več ali obratno.
»Izdelek lahko vsebuje sledi …« Določeni rastlinski izdelki se proizvajajo v obra-tih, kjer poteka tudi proizvodnja izdelkov iz žival-skih surovin, zato lahko na etiketi včasih prebe-remo, da izdelek lahko vsebuje sledi mleka, jajc itd., to se pogosto zgodi pri krekerjih. Sam/a se seveda odloči, ali boš izdelek kupil/a ali ne. Če je le mogoče, pa se tem izdelkom izogni, preglej ostalo ponudbo, zagotovo najdeš čist izdelek.
Trgovine z zdravo prehranoTe trgovine so navadno dobro založene z vegan-skimi proizvodi, kot so brezmlečne čokolade, tofu, sejtan itd. Navadno so na voljo tudi vegan-ska čistila in izdelki za osebno nego.
Trgovine s kosher hrano, azijske trgovineTe so predvsem uporabne, ko si na dopustu v tujini, kjer so precej razširjene (odvisno, kam se odpraviš, seveda). V njih najdeš obširne zaloge veganskih proizvodov, vključno s čokolado, sla-doledom, začimbami itd. Oznaka »Kosher Par-
7
2SPLO
ŠNI N
AMIG
I ZA NAK
UPOVAN
JE
ve« pomeni, da izdelek ne vsebuje mesa in mle-ka, preveriti pa je potrebno morebitno vsebnost jajc in želatine. Tudi v azijskih trgovinah najdeš veliko veganskih izdelkov.
SupermarketiSupermarketi/hipermarketi v Sloveniji so se v zadnjih letih kar dobro založili z veganskimi proizvodi. V njih lahko najdemo sojine beljako-vine, tofu, sejtan, rastlinske majoneze, jajčni nadomestek, razne namaze in podobno, pa tudi nekaj čistil.
8
3B
UD
NO
ST N
A VS
AKEM
KO
RAK
U!
BUDNOST NA VSAKEM 3. KORAKU!
RestavracijeRestavracije? Pozabi nanje! V vsejedskih resta-vracijah za pripravo tvoje jedi uporabljajo isti pribor, ki ga uporabljajo za pripravo mesa, tako da se mimogrede kak košček mlete govedine znajde med tvojimi popečenimi gobami!Ne, saj ni tako hudo, in pravzaprav je zelo po-membno, da vegani zahajamo v restavracije, pa ne samo vegetarijanske, saj če je povpraše-vanje po zelenjavnih jedeh večje, potem se bo počasi večal tudi izbor teh jedi. In ne pozabi, da pravilo, ki je morda nekoč veljalo, in sicer da so rastlinski proizvodi cenejši od živalskih, v večini primerov več ne velja. Če obstaja možnost, da bo izdelek vseboval živalski proizvod, ga nava-dno tudi bo. Žal.
V slovenskih restavracijah je dovolj izbire, da se za silo nahraniš, vendar je priporočljivo, da nata-karja povprašaš npr. o tem, kakšno vrsto maščo-be uporabljajo [rastlinsko olje – običajno bodo potrdili, ker je cenejše :-) ali maščobe živalskega izvora]. Pri naročanju testenin se prepričaj, da ne vsebujejo jajc (tudi ovo-vegetarijanci, saj so jajca po vsej verjetnosti iz baterijskih farm), da omaka ne vsebuje mleka, enako velja za zele-njavne lazanje, njoke ipd., pazljiv/a bodi tudi pri naročanju juh, saj tudi za zelenjavne juhe več-krat uporabljajo jušno osnovo živalskega izvora. Previdno pri zastavljanju vprašanj! Odgovor na
9
3B
UD
NO
ST NA VSAK
EM KO
RAK
U!
vprašanje »Ta zelenjavna juha je skuhana z zele-njavno jušno osnovo, ne?« bo navadno da. Zato je bolje vprašati, kakšno jušno osnovo so upo-rabili oz. kar po sestavinah. Če natakar ne ve, naj vpraša v kuhinji. Če mu je odveč, zamenjaj restavracijo.
Kitajske restavracije navadno ponujajo številne veganske dobrote in so odlična stična točka za poslovna in družabna srečanja (če te ne moti kura na sojedčevem krožniku ali pa misel na ocvrte mačje tace in pasje repke!). V kitajski kuhinji se živalsko mleko ne uporablja, radi pa imajo jajca in če naročiš ocvrt zelenjavni riž, se lahko zgodi, da bo v rižu nekaj zelenjave in velika količina jajc (iz najbolj razširjene rejske prakse …). Druga stvar, na katero je potrebno paziti, je ostrigina omaka. Čeprav je jed navedena v vege-tarijanskem razdelku, ostrigina omaka ne bo na gobji osnovi (kot so veganske različice), ampak bo iz pravih ostrig, razen v kitajskih vegetarijan-skih (navadno budističnih) restavracijah. Ponov-no je priporočljivo natakarja povprašati in ga po potrebi zaprositi, da ostrigino omako zamenja s sojino. Pri Kitajcih navadno to ne predstavlja posebne težave, saj so izjemni poslovneži, pri Slovencih je to seveda drugače. Kitajske hrane pa ne bi priporočala v Italiji, saj je prirejena lo-kalnemu okusu, kombinacija pa ni ravno vredna tistih 30 evrov. Velike kitajske restavracije ima-jo včasih v kakem kotu tudi kontejnerje z živimi ribami, da bi svojim gostom ponudili kar se da svežo hrano. Pogled ni ravno prijeten, sploh pa ne na rake z zvezanimi kleščami.
10
Če se boš podal/a v tujino na počitnice, študij, poslovno potovanje …, najdeš poleg samih ve-getarijanskih restavracij široko vege ponudbo v indijskih in tajskih restavracijah.
V indijski kuhinji se uporablja t.i. ghee (izg. gii), prečiščeno maslo, in pa mlečni izdelki. Označba vegetarijanski curry torej še ne pomeni tudi ve-ganski curry. Da bi si zagotovil/a vegansko jed, pa večkrat ni dovolj niti, da vprašaš, ali je jed dejansko veganska, vprašaj raje, ali vsebuje ghee oz. mlečne izdelke.
Enako je s tajsko kuhinjo. V tajski kuhinji se ne uporabljajo mlečni izdelki, pač pa ribja omaka (Nam Pla v tajščini in Nuoc Mam v vietnamšči-ni). Pridobiva se jo tako, da se ribe shrani v sod in se pusti, da fermentirajo. V vegetarijanskem razdelku menija v večini primerov najdeš »vege-tarijanske« jedi, ki vsebujejo ribjo omako. Za-prosi, da ti jed pripravijo s sojino omako. Druga zelo razširjena sestavina je zmes z rakci in za-čimbami, ki se uporablja kot osnova za curryje (tako kot pri nas jušna kocka). Dobijo se tudi veganske različice, vendar so zmesi živalskega izvora veliko bolj razširjene. Restavracije zmesi navadno ne pripravljajo na licu mesta, ampak jo kupijo predpakirano, zato natakarja ne moreš prositi za zamenjavo, ampak se boš žal moral/a odpovedati curryju. Sicer pa gre v takšnih pri-merih za nekorektno oglaševanje in zavajanje potrošnika, zato (kar pogumno!) restavracijo prijavi nacionalnemu uradu za varstvo potro-šnikov, če pa imaš v tisti državi prijatelja, naj
3B
UD
NO
ST N
A VS
AKEM
KO
RAK
U!
11
zate to stori on. Restavraciji se sicer ne bo nič hudega pripetilo, ampak več kot je prijav, večja je verjetnost, da se bodo stvari spremenile na bolje in bodo restavracije same v vegetarijan-ske razdelke menija dejansko vključevale le vege jedi, kar seveda ne pomeni, da se bo meni skrčil, nasprotno.
Sladkor Za rafiniranje/beljenje sladkorja je mogoče uporabiti živalske kosti. Sladkorja iz sladkorne pese ne rafinirajo s pomočjo živalskih sestavin, trsni sladkor pa. Glede na nekatere podatke naj bi bila uporaba kosti v EU prepovedana, iz dru-gih virov pa je mogoče razbrati, da to ne drži, čeprav se zdi, da pri nas (za razliko od ZDA) ni razširjena. Alternativa je nerafiniran sladkor, fruktoza, javorjev sirup, sladi (pšenični, ječme-nov, koruzni, rižev …) in ostala naravna sladila. Pozor tudi pri javorjevem sirupu: za zmanjšanje količine pene na sirupu mu pri proizvodnji doda-jo manjšo količino maščobe, maščoba je lahko rastlinskega ali živalskega izvora. Javorjev sirup z oznako Kosher je navadno veganski. Če nisi prepričan/a, vprašaj proizvajalca.
V tem odstavku pa je morda potrebno še poja-sniti, da med in ostali čebelji izdelki niso vegan-ski, z malo spletnega brskanja pa lahko hitro ugotovimo, zakaj. Ker čebelja industrija ni pod takšnim udarom, kot je npr. mesna, čebelarji radi na dolgo in široko razpravljajo o svojem hobiju in si preko raznih forumov delijo nepre-cenljive nasvete. Med drugim lahko bereš o
3B
UD
NO
ST NA VSAK
EM KO
RAK
U!
12
kreativnih nadomestilih za snovi, ki jih čebelarji kradejo čebelam: sladkor, kvas, razni zeliščni čaji … in celo Cedevita! Ja, tako preprosto je to. Še bolj preprosto pa je zaužiti nadomestke in pustiti čebele pri miru!
Krompirček Pri naročanju krompirčka vprašaj, v katerem olju se cvre in ali restavracija/fast food/stojni-ca krompir sama reže. Če je odgovor negativen, lahko krompirček vsebuje nasičeno govejo ma-ščobo. Enako velja za zamrznjeni krompirček iz trgovine.
KruhKomercialni kruh vsebuje konzervanse. Beri etikete! Če kruh kupuješ v lokalni pekarni, ti bo prodajalec/ka navadno znal/a povedati, ali vsebuje živalske sestavine – ponovno pazi, kako vprašaš.
BonboniPredvsem mehki in žvečilni bonboni navadno vsebujejo želatino in pa seveda sladkor. Bon-boni lahko vsebujejo tudi barvila živalskega izvora.
SirŠtevilni siri vsebujejo sirilo živalskega izvora, kar pomeni, da še vegetarijanski niso. Za slovenske sire pa se zdi, da to ne drži, siriščni preparati bi naj torej bili vegetarijanski (spodbudno!). Ži-valsko sirilo (angl. rennet) lahko najdemo tudi v nekaterih sojinih sirih, čeprav jih je veliko na
3B
UD
NO
ST N
A VS
AKEM
KO
RAK
U!
13
100% rastlinski osnovi. Tudi tukaj je priporočlji-vo branje etiket.
Vitamin DVeliko rastlinskih margarin vsebuje dodatek vi-tamina D, ki ni nujno rastlinskega izvora. Neka-tere etikete vključujejo podatke o izvoru, druge ne, zato je najbolje, da povprašaš kar proizva-jalca.
TabascoNekaterim vrstam je dodana omaka morskih sadežev. Beri etikete.
3B
UD
NO
ST NA VSAK
EM KO
RAK
U!
14
4M
ESN
I NAD
OM
ESTK
I
MESNI NADOMESTKI4.
Sojin tofu (tofu – japonsko ali bean curd - kitajska angl. ali angl. kit.)Pridela se iz sojinega mleka (in dobesedno po-meni sesirjeno mleko), kupimo ga lahko v vseh trgovinah z zdravo prehrano in v supermarketih. Je odličen beljakovinski vir. Na voljo je v trdi ali mehki/svilnati (silken) obliki. Trdi tofu razrežemo na tanke plasti in ga dobro osušimo s papirnatim prtičkom, da bi lažje absorbiral omako, v kateri ga potem mariniramo ali kuhamo.
Iz sojinega mleka izdelujejo tudi t.i. bean curd / tofu skins, tako da sojino mleko zavrejo in odstra-nijo ter shranijo kožico, ki se ustvari povrhu. Upora-blja se predvsem za izdelavo vege salam. Pri nas še ni v prodaji.
Sojine beljakovine v koščkihPripravljene so na osnovi sojine moke z dodatki drugih sestavin. So nadomestek za mleto meso, uporabne za pripravo omak, enolončnic, polpet, nadevov za polnjeno zelenjavo itd. Kupimo jih lahko v trgovinah z zdravo prehrano in v super-marketih.
Gluten v prahu/glutenova moka in sejtanElastične, nevodotopne beljakovine v pšenični moki s skupnim imenom imenujemo gluten. Ta skupek beljakovin sestavljajo v glavnem dve večji skupini beljakovin v približno enakem razmerju: glutenini in gliadin. Pri drugih žitaricah (ječmen, oves, rž) namesto gliadina najdemo druge belja-
15
4M
ESNI N
ADO
MESTK
I
kovine s prolaminsko frakcijo. Gluten se uporablja za pripravo sejtana. Zmešamo enako količino glutena in vode, gnetemo 15 minut (lahko tudi manj, ampak meso pride mehkejše in bolj kom-paktno, če ga gnetemo dlje) ali pa ga za minuto damo v multipraktik s pripomočkom za mešanje, ne z rezilom! Testo nato razrežemo na nekaj večjih koščkov in kuhamo v kropu 1 uro. Številni recepti priporočajo vodo z dodatkom soli, alg, začimb itd., vendar sejtan s tem čisto nič ne pridobi. Okus iz-boljšamo z mariniranjem in pa z ustrezno količino začimb naknadno pri sami pripravi jedi.
Gluten je v Sloveniji težko dobiti. Ker pa je ponud-ba odvisna od povpraševanja, je najbolje, da svoje lokalne trgovinice z zdravo prehrano o tem kar na-prej sprašuješ. Nekoč se jim bo že posvetilo.
Že pripravljen sejtan pa je na voljo v večini trgo-vin z zdravo prehrano in supermarketih, sama ga nikoli ne kupim, ker se ne more primerjati z domačim!!
TempehTempeh je izdelek iz fermentirane soje. Nareži ga na rezine, trakove ali kocke, popeci ga in ga upo-rabi za solate, sendviče, slane zavitke, testenine. Odlična hrana za športnike, ne samo vegetarijan-ske. Bogat je z beljakovinami, vitamini (predvsem B-kompleksa), minerali ter različnimi antioksi-danti, ki preprečujejo staranje in razvoj rakastih obolenj. Gre pa za živilo, za katerega se mi zdi, da ga ali ljubiš ali pa sovražiš. :-) Kupimo ga lahko v določenih trgovinah z zdravo prehrano.
16
MLEČNI IN JAJČNI 5. NADOMESTKI
Sojino mleko, trdi in kremni siri, sladoled, jo-gurti, smetana …Bogati so z beljakovinami in kalcijem. Imajo nizko vsebnost nasičenih maščob, so brez ho-lesterola.
Riževo mleko, mandljevo mleko, ovsena sme-tana, veganska margarina, majoneza …in drugi rastlinski izdelki, ki jih dobiš v trgovinah z zdravo prehrano in v supermarketih. Mandlje-vo mleko in druge vrste mleka iz oreškov lahko pripraviš doma sam/a in jih zaužiješ presne.
Pozor pri margarinah: večina margarin vsebuje živalske sestavine. Veganske margarine nava-dno najdeš na policah skupaj s tofujem in drugi-mi vege izdelki. Beri etikete. :-)
TahiniTahini (namaz iz sezamovih semen) je odličen nadomestek sira pri lazanjah, picah, raznih sla-nih zavitkih itd. Pravo odkritje raw-food (presne) kuhinje, ki pa ni posebej razširjen med navadni-mi vegani. Zmešaš 2 žlici tahinija, 2 žlici oljčne-ga olja in 1 žlico sojine ali shoyu omake. Lahko pa jedi dodaš samo tahini in ga dobro premešaš z ostalimi sestavinami, v tem primeru potrebu-ješ večjo količino soli. Na picah pa ima sirast učinek tudi prekuhana in pretlačena cvetača ali pretlačen, začinjen tofu.
5M
LEČN
I IN
JAJČ
NI N
ADO
MES
TKI
17
5M
LEČNI IN
JAJČNI N
ADO
MESTK
I
JajcaUporabimo jajčni nadomestek (Egg Replacer), ki ga lahko kupimo v trgovinah z zdravo prehrano in supermarketih.
Enak učinek pa dobimo tudi s kombinacijo različ-nih sestavin, npr.:1 jajce: 1 žlica rastlinskega olja + 1 žlica vode + 2 čajni žlički pecilnega praška; 1 jajce: 1 žlica rastlinskega olja + 1 žlica jabolč-nega kisa + 1 žlica pomarančnega soka + 1 čaj-na žlička pecilnega praška (odlično za pripravo palačink, tort itd.).
Ali (ukradeno z Vegansvet: http://kid.kibla.org/~marjan/vegan): 1 jajce = 1 žlica sojine moke (za pecivo, palačin-ke, polpete itd.); 1 jajce = 1 žlica čičerkine moke (za palačinke, polpete itd.); 1 jajce = 2 žlici bele moke + malo sojinega mle-ka + sol (začimbe) [za paniranje]; 1 jajce = 1 žlica v kavnem mlinčku zmletih lane-nih semen + 4 žlice vode. Vse skupaj v mešalniku mešaj 1 do 2 minuti (za pecivo, piškote, palačin-ke ...).
Pri sladkem pečenju: Poskusi z 1 banano ali 1/4 skodelice jabolčne kaše za vsako jajce. V recep-tih za različne vrste peciva, pri katerih je potreb-no samo eno jajce, lahko to kar izpustimo.
18
HRANA ZA HIŠNE 6. LJUBLJENČKE
Vegetarijanski lastniki psov in mačk imajo teža-ve pri izboru hrane za svoje ljubljenčke, saj jim želijo zagotoviti ustrezne hranilne snovi, hkrati pa se jim ob briketih in pločevinkah, ki jih najdemo na trgovinskih policah, obrača želodec, ne samo zaradi samega mesa, ampak tudi zaradi posku-sov, ki jih ta industrija izvaja na drugih živalih iste vrste (znana afera Iams idr.). K sreči je vege pasja in mačja hrana na voljo tudi v Sloveniji.
Priporočljivo je, da svoje ljubljenčke na vege hrano navajaš počasi: hrani, ki jo trenutno upo-rabljaš, vsak dan primešaj nekaj vegetarijan-skih briketov, postopoma se bo pes ali mačka navadil/a na nov okus in mu/ji boš kmalu lahko brez težav ponudil/a čisti vegi izdelek. Hkrati se s tem načinom hranjenja živali izognemo mo-rebitnim težavam, kot so driska, želodčni krči, bruhanje itd. Sama jim poleg briketov kuham še testenine z zelenjavo, pri tem pa namesto na olju zelenjavo prepražim na vodi. Ko je skuhano, vse skupaj pretlačim in primešam testenine. Če ljubljenček briketov ne mara, jih poskušaj dodati testeninam.
Muce naj bi imele rade brokoli, šparglje, zeleni fižol, grah, zeleno in namaze na osnovi jedilnega kvasa. Izogibajmo se čebuli, čokoladi, oreškom, gobam, grozdju, rozinam, mleku in mlečnim iz-delkom.
6H
RAN
A ZA
HIŠ
NE
LJU
BLJ
ENČK
E
19
6H
RAN
A ZA HIŠN
E LJUB
LJENČK
E
Psi tudi ne smejo uživati čebule in čokolade, obe sestavini sta za pse toksični. Izogibajmo se tudi rozinam, grozdju, oreškom (predvsem vrste ma-kadamija), gobam in večjim količinam soli.
Odlično obrambo proti bolham predstavljata če-sen, ki je v velikih količinah sicer škodljiv, in pa pivski kvas – sama uporabljam tabletke ali kvas v prahu, ki ga dodam kuhani hrani. Odličen je za pse in mačke z alergijo na kapljice, razpršilce in druga sredstva proti bolham.
Muce in vege hrana: Medtem ko se psi hitro privadijo na rastlinsko hrano in iz nje črpajo vse potrebne hranilne sno-vi, pri mucah ni tako. Muce iz rastlinske hrane ne morejo črpati oz. proizvesti npr. taurina in vitami-na A. Vegetarijanski briketi te snovi vključujejo, če pa muc ne hranimo z briketi, je uporaba pre-hrambenih dopolnil obvezna. Posvetuj se z vete-rinarjem (vendar ne sprejmi preprostega »da« ali »ne« kot odgovor, zahtevaj obrazložitev!).
Hrana na rastlinski osnovi lahko pri mucah prive-de tudi do težav s sečnim traktom, ki so pri samč-kih bolj pogoste kot pri samičkah. Da bi se temu izognili, naj muca zaužije čim več mokre hrane, tako da npr. dodamo briketom vodo, omako itd. Priporočljivi so tudi redni obiski pri veterinarju in pregledi pH mačjega urina. Pomanjkanje taurina pa lahko povzroči slepoto in težave s srcem. Če se izkaže, da iz zdravstvenih razlogov tvoja muca ne more biti 100% veganka, pa naj bo vsaj 50%. Sama jih sicer poznam veliko :-).
20
7AL
KOH
OL
& T
OB
AČN
I IZD
ELK
I
ALKOHOL & TOBAČNI IZDELKI7.
Alkohol
Pri proizvodnji alkoholnih pijač, predvsem piva in vina, je uporaba živalskih izdelkov zelo raz-širjena.
Živalske sestavine, kot so jajčni beljak, mlečni proizvodi, ribji želodec, želatina, so sestavni del sredstev za čiščenje/bistrenje alkohola. Na vo-ljo so seveda tudi veganske različice na osnovi gline, npr. bentonit, ki ga navadno uporabljajo mali proizvajalci.
Poleg vegetarijancev je podatek zanimiv tudi za alergike, saj lahko v vinu kljub vsej filtraciji ostanejo sledi teh snovi. Zaradi tega je npr. v Av-straliji navedba teh snovi na etiketi zavezujoča.
Ko sem poskušala ugotoviti, koliko je uporaba živalskih sestavin pri proizvodnji alkoholnih pi-jač razširjena v Sloveniji, se jih je na moje pismo od 30 vinarjev odzvalo le 5. Dva sta takoj po-trdila, da teh sestavin ne uporabljata, ostali so zatrjevali, da jih v končnem izdelku ni.
Če dejstvo, da mi večina vinarjev, ki sem jim poslala pismo, ni odgovorila, pomeni, da sami te snovi uporabljajo, potem vege Slovenci in alergiki pozor! Po vino se boste morali odpraviti k sosedu. K sreči v Sloveniji to ne predstavlja re-sne težave, saj so razdalje zelo majhne, vinarjev
21
7ALKO
HO
L & TO
BAČN
I IZDELK
I
pa ogromno na vsakem koraku. Stopi do njih in se sam/a prepričaj. Sicer pa je konec novembra 2007 prišlo do sprememb evropske zakonodaje glede označevanja nekaterih sestavin. V Prilogi IIIa Direktive 2000/13/ES so navedene sesta-vine, ki jih je na izdelkih potrebno označiti, ker lahko pri občutljivih posameznikih povzročijo alergične reakcije.
Med drugim vključuje ribje izdelke, jajca, mleko itd. Ista direktiva ponuja možnost izjem za tiste sestavine, za katere bi naj bilo znanstveno potr-jeno, da je pod določenimi pogoji možnost aler-gične reakcije relativno nizka, tako so začasno s seznama izpadli alergeni, ki se uporabljajo pri bistrenju vina.
Zaradi šibkih dokazov o nealergenosti končne-ga proizvoda (t.j. prečiščenega vina) ter pritiska ustreznih združenj in organizacij je EU določila 2-letno raziskovalno obdobje (2005-2007), od 26. novembra 2007 pa velja obvezno označeva-nje za naslednje živalske sestavine:
raki in proizvodi; •jajca in proizvodi;•ribe in proizvodi, razen: •
ribje želatine kot nosilne snovi za • vitamine in arome, ribje želatine, ki se uporablja pri • bistrenju piva in vina;
mleko in proizvodi (vključno z laktozo),•razen:
sirotke za pripravo destilatov ali •
22
7AL
KOH
OL
& T
OB
AČN
I IZD
ELK
I
etilnega alkohola kmetijskega iz-vora za žganja in druge alkoholne pijače, laktitola; •
mehkužciinproizvodi.•
Iz tega je torej mogoče razbrati, da bo v bližnji prihodnosti označevanje mlečnih in jajčnih sledi na vinu obvezno, ne pa tudi navedba ribje žela-tine, tako da je tudi nova direktiva za vegane pravzaprav neuporabna.
Tobačni izdelki
Tobak je seveda zelo nevaren in se ga, če je le mogoče, izogibajmo, z veganskega stališča pa je težava še drugje:
Večina proizvajalcev testira svoje izdelke 1. na živalih. To počnejo z namenom odkritja tobačne mešanice, ki bi bila čim manj ne-varna za ljudi, hkrati pa opazujejo učinke tobačnega dima na živali. Za testiranja uporabljajo najrazličnejše živali, kot so psi, muce, opice, podgane. Živali s pomo-čjo mask prisilijo k inhalaciji dima, druge metode vključujejo izrez luknje na vratu psov beaglov, preko katerih vbrizgavajo dim v telo, v penise kužkov vstavljajo elek-trode in merijo vpliv cigaretnega dima na psičkovo seksualno sposobnost, breje opi-ce izpostavljajo dimu, da bi ugotovili vpliv tobaka na fetus. Testiranja so enostavno povedano grozovita, za živali zelo boleča
23
7ALKO
HO
L & TO
BAČN
I IZDELK
I
in največji paradoks je verjetno v tem, da rezultatov ni mogoče v celoti aplicirati na človekovo situacijo, kar sicer velja tudi za testiranja drugih izdelkov. Večina tobačnih izdelkov vsebuje živalske 2. sestavine. Seznam možnih dodatkov v cigaretah presega število 500, med njimi lahko najdemo med, glicerol, mlečno ki-slino, celo sečnino ...
Vse to pa še vedno ne pomeni, da se mora ve-gan/ka popolnoma odpovedati kajenju, paziti mora le, da izbere ustrezni tobak in ustrezne papirčke. In kaj je narobe s papirčki? Pri papirč-kih za zvijanje oz. papirčkih pakiranih cigaret se živalske sestavine skrivajo v lepilu.
Če pa kdaj zboliš za pljučnim rakom ali kako drugo boleznijo, ki je povezana s to tvojo razva-do, nikar ne hodi k zdravnikom po pomoč, ker bodo aplicirali znanje, ki so ga pridobili na ne-dolžnih živalskih žrtvah, in to samo zato, da ti podaljšajo življenje za kak mesec; rešiti te verje-tno itak ne bodo znali.
24
8O
BLA
ČILA
IN O
BU
TEV
OBLAČILA IN OBUTEV 8.
Oblačila
Poleg usnja in krzna se vegani izogibamo še volni (vključno z angoro, kašmirjem, moherjem, volneno flanelo in tvidom), svili in perju/puhu.
VolnaDanašnja volna prihaja večinoma iz Južne Ame-rike in Avstralije, kjer samčke kastrirajo z ela-stiko (elastiko jim tesno privežejo na moda in ta sčasoma odmrejo) in v večini primerov na ovcah izvedejo tudi t.i. muelsing, pri katerem mladičem na živo, se pravi brez kakršnegakoli anestetika, dobesedno odstrižejo predel kože okrog zadnjika skupaj z repkom, da muhe ne bi odložile jajčec v volni. Postopek je zelo boleč (predstavljaj si! … ne, ne, resno mislim, predstavljaj si!!) in travmatičen, včasih mladiči umrejo zaradi infekcije. V kontekstu tako velikega števila živali pa rejcu ena smrt več ali manj ne pomeni nič. Zaradi povečanega pritiska mednarodne javnosti, ki so ga sprožile organizacije za zaščito živali, predvsem PETA, znanstveniki in-tenzivno raziskujejo alternativne metode in oblju-bljajo, da jim bo do leta 2010 uspelo odkriti bolj humano rešitev za boj proti muham, žal pa ni še nič gotovo.
KAŠMIR: koze s Kitajske, Tibeta, Mongolije • in Irana. ANGORA: angorski zajec, predvsem Kitaj-• ska. MOHER: koze z območja Ankare, industrija • je doživela razcvet v Avstraliji.
25
8O
BLAČILA IN
OB
UTEV
Svila Naravno vlakno iz kokonov sviloprejke. Iz jajčec se izleže gosenica, ki izloča nit, s katero sprede kokon in se vanj zabubi, po 16 dnevih bi se buba razvila v metulja, vendar če buba ostane živa, začne izlo-čati snov, ki bi razjedla kokon in posledično uničila svilena vlakna, zato se pri industrijski proizvodnji svile lahko razvije le toliko metuljev, kolikor jih za-dostuje za nadaljevanje vrste, ostala mala bitjeca takoj ubijejo – z vročo paro, kuhanjem, pečenjem, odvisno pač od regije. Za 100 gramov svile je po-trebnih 1500 sviloprejk.
Perje/puhPerje ptic, ki jih vzrejajo za meso, se izpuli iz živih živali brez anestetika. Po končanem mučenju na nežno in bolečo kožo razpršijo razkuževalno sred-stvo in počakajo na nov »narastek«.
Pozor pri cenenih kitajskih artiklih s krznenim vide-zom (obeski za ključe, okrasni predmeti …), lahko vsebujejo pravo mačje krzno!
Obutev
Vegetarijanske čevlje sem prvič videla, ko jih je znanka privlekla iz New Yorka. Pravo malo čudo, popolnoma neprimerljivi s ponudbo iz trde plastike, ki je bila takrat na voljo na drugorazrednih policah naših trgovin. Medtem ko lahko druge usnjene izdelke z lahkoto nadomestimo s sintetičnimi ali platnenimi različicami, je pri čevljih to nekoliko težje. V splošnem lahko v kategorijo vege čevljev sicer vključimo vse čevlje, izdelane iz materiala rastlinskega izvora ali sintetične proizvodnje, torej brez živalskih sestavin, vendar je pri rastlinskih če-
26
8O
BLA
ČILA
IN O
BU
TEV
vljih težava v tem, da niso nepremočljivi in da jih težko kombiniramo z marsikaterim oblačilom, pri cenenih sintetičnih čevljih pa, poleg tega da so lah-ko neudobni in slabe kakovosti (kar pomeni, da jih je potrebno pogosto menjavati, posledice tega so za okolje katastrofalne), je nezanemarljivo tudi dej-stvo, da se obvezno označevanje materiala obutve nanaša le na glavne sestavne dele obutve (zgornji del, podloga in vložek, podplat), živalske sestavine se torej lahko skrivajo v drugih delih. Pri izbiri če-vljev v navadnih trgovinah si lahko (delno) pomagaš z oznakami:
Čevlji iz vegetarijanskih trgovin so v celoti brez ži-valskih sestavin, izdelani so iz visokokakovostnih in trpežnih sintetičnih materialov, ki po videzu spominjajo na usnje, njihova največja prednost pa je v tem, da nogi pustijo dihati (v večini primerov). Številni materiali se ponašajo tudi z visoko stopnjo biorazgradljivosti (npr. 70-80% za zelo razširjen Ve-getan Uppers). Nemalokrat se proizvajalci odločijo za uporabo recikliranega materiala, kot so recimo avtomobilske pnevmatike. Večje trgovine ponujajo široko izbiro čevljev za vse priložnosti. Z letom 2007 pa je bil ta problem rešen tudi za vege Slovence, saj je preko slovenskega po-srednika (www.vegea.si) mogoče kupiti katerekoli čevlje in druge izdelke iz največje angleške vege trgovine.
usnje
tekstilni material
krito usnje
drugi materiali
27
KOZMETIKA/OSEBNA NEGA & 9. ZDRAVILA IN VITAMINI
Kozmetika in osebna nega
Kozmetika in izdelki za osebno nego večkrat vse-bujejo sestavine živalskega izvora. Številne sesta-vine se lahko pridobivajo tako iz živalskega kot rastlinskega vira, vendar z etikete tega ni mogoče vedno razbrati. Drug problem je testiranje na živa-lih, ki ga izvajajo številni proizvajalci.
Tudi pri izdelkih brez živalskih sestavin nimamo zagotovila, da sestavine niso bile testirane na ži-valih. In nenazadnje, če izdelek ni bil testiran na živalih in je to na etiketi navedeno, še ne pomeni, da ne vsebuje živalskih sestavin oz. da sestavine same niso bile testirane na živalih. Leta 1976 je bilo z direktivo 768/EGS v Evropi obvezno testiranje končnega izdelka odpravljeno – kar pomeni, da so številni proizvajalci testiranje odpravili – ne pa tudi testiranje samih sestavin oz. novih spojin.
Veganska kozmetika obsega izdelke, ki ne vsebu-jejo živalskih proizvodov, stranskih živalskih proi-zvodov ali derivatov, razvoj in proizvodnja izdelka in sestavin pa ne vključujeta in nikoli nista vklju-čevala testiranj na živalih na iniciativo proizvajalca ali v njegovem imenu oziroma s strani tretjih, nad katerimi ima proizvajalec efektivni nadzor.
Pri izbiri izdelkov si lahko pomagamo s certifikati, kot so:
9KO
ZMETIK
A/0SEBN
A NEG
A & ZD
RAVILA IN
VITAMIN
I
28
Pozor tudi pri konvencionalnih barvah za lase! Raje uporabi naravne rastlinske izdelke (kana!).In pa ne pozabi na kondome!! (Oziroma kar po-zabi nanje, saj svet krvavo potrebuje več vega-nov!!!!!!!!!). Pri proizvodnji lateksa za kondome se uporablja mlečna beljakovina kazein. Veganske kondome proizvaja nemško podjetje Condomi, ki namesto kazeina uporablja kakavov prah in jih lahko kupimo tudi pri nas, in pa podjetje Glyde Condoms. Zdravila in vitamini
Farmacevtska in mesna industrija se z roko v roki sprehajata po rdeči spolzki planjavi. Kamorkoli stopita, zaslišita mili glasek prestrašenega in ko-maj še dihajočega bitjeca, ki prosi »Pusti me žive-ti, ne muči me, kaj sem ti storil?«. Zaljubljenca se
9KO
ZMET
IKA/
OSE
BN
A N
EGA
& Z
DR
AVIL
A IN
VIT
AMIN
I
certifikat Vegan Society
certifikat BDIH (končni izdelek in sestavine niso bili testirani na živa-lih, vendar nekateri izdelki vsebu-jejo živalske sestavine)
certifikat HCS/HHPS (tudi ta cer-tifikat ne zagotavlja popolne odso-tnosti živalskih sestavin; za takšno politiko se je združenje, ki izdaja certifikat HCS odločilo, da bi čim več proizvajalcev konvencionalne kozmetike spodbudilo k opustitvi živalskih poskusov)
29
ustavita, ulovita ravnotežje (spolzko!), se zamislita in $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$. Cak! Gre glava! Ali pa kak drug del, odvisno, kaj potrebujejo.
Vegani se kakor hudič križa bojimo malih kroglic, kock, valjčkov, ki nam jih predpiše zdravnik, saj vemo, da se v vsakem receptu skriva kri milijonov nedolžnih žrtev krutega sistema poskusov-in-na-pak, ki ga je vzpostavila naša plemenita vrsta. Za vegane še posebej velja, da je preventiva boljša od kurative, zato se je potrebno dobro poučiti o hrani, koristnih in škodljivih snoveh, veliko telovaditi in odpraviti stres – najboljše zdravilo za slednje je čustvena izolacija od ljudi, ki ti želijo soliti pamet, vključno s sorodniki, sodelavci in nekaterimi t.i. prijatelji, čim manj bedastih TV-programov, nič TV-reklam, veliko meditacije in vaj za krepitev ega, slednje velja predvsem za moške, ki se v družbi težkihmačotov zaradi svoje intelektualne in emo-cionalne razvitosti lahko počutijo nelagodno. Ob upoštevanju vsega tega se k zdravniku vseeno redno odpravimo na teste, ki pa bodo pokazali le našo zdravstveno neoporečnost – s tem bomo po-magali pri promociji veganstva! V Sloveniji se – tudi v supermarketih, čeprav je tam izbira omejena – dobi že vrsta vitaminskih in mineralnih dodatkov brez živalskih sestavin, vključno z vitaminom B12 (priporočljivo dopolnilo k veganski prehrani) in la-nenim oljem, odličnim veganskim virom omega-3 maščobnih kislin. Pozor pri kapsulah! Ovoj je na-vadno živalskega izvora. Če je na rastlinski osnovi, je to na embalaži navedeno oz. je napisano, da so kapsule primerne za vegetarijance.
9KO
ZMETIK
A/0SEBN
A NEG
A & ZD
RAVILA IN
VITAMIN
I
30
ČISTILA10.
Pri konvencionalnih čistilih se zgodba iz kozmetič-ne industrije ponovi, edina razlika je v tem, da so primarne sestavine čistil veliko bolj agresivne, zato so poskusi toliko bolj kruti. Številna konvencionalna čistila pa so tudi zelo škodljiva za okolje. Vredno si je tudi zapomniti, da t.i. ekočistila niso nujno veganska, saj lahko vsebujejo živalske se-stavine ali so celo testirana na živalih. Zato pozorno preberi etiketo! Če ne najdeš iskane informacije, obišči spletno stran prodajalca in/ali proizvajalca. Če izdelki ustrezajo veganskim standardom, je to navadno nekje zapisano. Če podatka ne najdeš, jim lahko pišeš. Če ne odgovorijo, verjetno pomeni, da niso veganska. Pazljivo tudi ob napisu »živalim prijazno« – to lahko pomeni, da so prijazna naravi in divjim živalim, ne pa tudi farmskim!!! Kakor v re-stavracijah: pazi, kako zastaviš vprašanje!
»Babičine metode«Če se želimo izogniti konvencionalnim čistilom in se nam zdijo ekološka čistila predraga, lahko nji-hovo porabo znatno omejimo tako, da se posluži-mo nekaterih tradicionalnih metod, ki jih je večina modernih babic žal že davno opustila ... (Večinoma povzeto po: Roberta Marzola, Chi non inquina ri-sparmia. Spunti creativi per il rispetto dell'ambiente e del portafoglio, Jubal 2004.) MehčalecDodaj kozarec belega kisa v posodico za prašek pri zadnjem izplakovanju ali pa nekaj kuhinjske soli, raztopljene v kozarcu mlačne vode, kar v boben.Srebro in bakerObriši z mehko krpo in limoninim sokom, nato iz-plakni z vodo.
10ČI
STIL
A
31
PeriloPri temnem in barvnem perilu zmešaj 2-3 žlice kisa in 2-3 žlice soli. Sol oživi barve in odstrani umazani-jo. Mešanico lahko uporabiš tudi za strojno pranje, dodaš ji lahko 1 čajno žličko eko praška. Za belo perilo lahko le-to namočiš v vodo, v kateri prej za-vreš nekaj rezin limone ali pa limono prerežeš na pol, odstraniš koščice in jo daš direktno v boben. Za intenzivnejše beljenje lahko uporabiš perkar-bonat. Zelo učinkovita pa je tudi soda bikarbona.PreprogeNa preprogo potrosi nekaj soli, po 15-30 minutah posesaj. Lahko pa tudi v posodi z razpršilcem zme-šaš bel kis in vodo, razpršiš neposredno na madež in po nekaj minutah očistiš s toplo milnico in gobi-co ali krtačo. Za odstranjevanje neprijetnih vonjav zmešaj nekaj soli in polovično dozo sode bikarbo-ne, pusti vsaj 30 minut in nato posesaj. Za odiša-vljenje preproge nanjo potresi nekaj cimeta in po 15 minutah posesaj.Štedilniki in pečiceŠtedilnik: Krpo namoči v topli vodi in sodi bikarboni ali v topli vodi in belem kisu. Pečica: 1 žlica sode bikarbone + 1 žlica soli + ½ skodelice vode. Preme-šaj, nanesi na notranjost pečice, pečico rahlo segrej in obriši z vlažno krpo. Najlažje pa je seveda umaza-nijo obrisati takoj po končani kuhi/peki z gobico, ki jo namočiš samo v toplo vodo.ZlatoZlatnino za 1 uro namoči v sok in semena melone, potem jo operi in obriši s čisto krpo. Lahko jo pa tudi za 10 minut namočiš v raztopino kisa in soli, jo izplakneš in zloščiš z mehko krpo.MedeninaObriši s krpo, ki jo namočiš v raztopino kisa in soli – ista količina. Lahko pa kombiniraš tudi sol in limono.
10ČISTILA
32
TlaZa pranje ploščic vseh vrst topli vodi dodaj koza-rec belega kisa ali alkohola, nato obriši z mokro krpo. Ploščice lahko opereš tudi s toplo vodo, ki ji dodaš nekaj kapljic eteričnega olja limone, belega timijana ali sivke. Lesena tla očisti s toplo vodo in alkoholom.PosodaZa pranje krožnikov lahko uporabiš vodo, v kateri si skuhal/a testenine (brez olja seveda) ali riž. Si-cer je bolje, da krožnike opereš takoj po jedi, ko je voda še topla. Uporabiš pa lahko tudi sodo bikar-bono ali limono, ki jima primešaš nekaj vode. Zelo zamaščeno posodo lahko podrgneš kar s sveže narezano limono.Počrnela posodaPosodo namoči v (ali jo napolni z) vrelo vodo, ki ji dodaš žličko sode bikarbone. Pusti, da se namaka 3 ure, nato izplakni. Posebej primerno za čajnike in kavne aparate, za aluminijaste kozice pa ni naj-boljše, raje uporabi detergent in nežno gobico.Pralne površineUporabi mešanico belega kisa in tople vode, tudi za les.Stenski madežiZa odstranjevanje madežev črnila, svinčnika itd. nanesi nekaj sode bikarbone na vlažno gobico in podrgni.RjaNa rjo potrosi nekaj soli, na sol pa zlij limetin sok, da se sol dobro namoči. Pusti 2-3 ure. Z ostanki olupka limete podrgni preostalo rjo.Zamašene odtočne ceviV cev zlij 4 žlice grobe soli, nato 4 žlice sode bi-karbone in na koncu še kozico vrele vode. Ali pa raztopi 50g sode bikarbone v ½ skodelice kisa.
10ČI
STIL
A
33
StekloNamoči časopisni papir v alkohol ali mešanico kisa in vode ter ga zmečkaj v žogico ter s tem očisti steklene površine (zaradi črnila bo steklo sijalo).Kopalniška plesenV posodi z razpršilcem zmešaj peroksid z dvojno količino vode in razprši po plesni. Počakaj vsaj eno uro in izplakni.Kopalna kad, tuš in ploščicePotresi nekaj sode na vlažno gobico in podrgni. Trdovratne madeže najprej obriši s kisom, nato izvedi postopek s sodo. Straniščna školjkaVanjo zlij kozarec toplega kisa ali pa jo očisti z me-tlico, na katero potreseš sodo bikarbono. Odlično čistilno sredstvo predstavlja tudi voda, v kateri si kuhal/a narezano limono: razreži limono na majh-ne koščke, dodaj 2 skodelici vode in kuhaj, dokler polovica vode ne izpari. Odstrani koščke limone. Tekočino hrani v hladilniku. Preparat lahko upo-rabljaš tudi namesto zobne kreme: vanj namoči ščetko in nekajkrat podrgni po zobeh. :-) Nenaza-dnje lahko limonino vodo uporabiš tudi namesto lasnega želeja oziroma laka. Za pripravo laka: v steklenički z razpršilcem zmešaj limonino vodo in 1 žlico vodke. MoljiSivko, rožmarin, cvetove vrtnice ali posušen li-monin olupek zavij v mrežasto tkanino in obesi v garderobo.Nalepke na zidu, vratih, novem orodju itd.Poškropi s kisom, počakaj 15 minut in podrgni.
10ČISTILA
34
VAROVANJE OKOLJA11.
Kot vegan/ka s samim bojkotom mesnih in mleč-nih izdelkov naravi že veliko pomagaš! Zaradi tebe ne bodo na primer sekali gozdov za razširitev pašni-kov in obdelovalnih površin za pridelavo krme, kar ruši celotne ekosisteme, povzroča izumrtje rastlin-skih in živalskih vrst ter degradacijo zemljišča. Vsak vegetarijanec na leto prihrani okrog 4000 m2 dre-ves. Poročilo Organizacije združenih narodov iz leta 2006 pravi, da je vzreja živali za hrano en izmed glavnih vzrokov za najresnejše okoljske težave na vseh nivojih, od lokalnega do globalnega, zato se je potrebno nanjo posebej osredotočiti, ko se ukvarja-mo s težavami degradacije terena, globalnega se-grevanja, onesnaženja zraka in vode, pomanjkanja vode in izgube biotske raznovrstnosti.
VodaMesna in mlečna industrija porabita pri gojenju krme ter pri vzreji živali ogromne količine vode (na-pajanje, čiščenje hlevov, transportnih tovornjakov, klavnic itd.). Za proizvodnjo 1 kg mesa je potrebnih nekaj več kot 20.000 litrov vode, za 1 kg pšenice pa le 500 litrov vode. Pri tem pa seveda ne gre po-zabiti, da živinoreja vodo ne samo porablja, ampak jo tudi onesnažuje, pomislimo na živalske odpad-ke, antibiotike, hormone, kemikalije iz strojarn, gnojila in pesticide pri proizvodnji krme itd.
Globalno segrevanjeOmenjeno poročilo OZN navaja, da vzreja živali za hrano proizvede več toplogrednih plinov kakor vsi svetovni avtomobili in tovornjaki skupaj. Ogljikov dioksid, metan, didušikov oksid – vse to najdemo
11VA
ROV
ANJE
OKO
LJA
35
v zeleni idili pašnikov, kjer si poskočna Milka išče travo in pridno skrbi za naraščaj, da bodo mini Slo-venčki srečni, njihovi starši pa imeli mir. Vse dokler nebonastojnicahvprednovoletnemčasuname-stopečenicinzeljaterlučkvsehbarvnajboljpro-dajan izdelek plinska maska. Do takrat pa »navali narod« z blagoslovom politikov, znanstvenikov, t.i. novinarjev in ostalega, kar leze po naši ljubi zemlji, betonirani, seveda.
O ogljikovem dioksidu slišimo vsakokrat, ko nam kak zeleni modrijan poskuša dopovedati, naj se v službo podamo s kolesom in naj avto pustimo doma. Gre za toplogredni plin, ki se sprošča pri uporabi fosilnih goriv. Če bi npr. svoj navadni avto-mobil zamenjali za Toyoto Prius na hibridni pogon, bi letno preprečili izpust 1 tone ogljikovega dioksi-da v ozračje. Vegani pa že s samim načinom pre-hranjevanja (brez hibridnega avtomobila!) ozračje razbremenimo za 1,5 tone ogljikovega dioksida v primerjavi z mesojedci! To pa seveda ne pomeni, da se veganom ni potrebno izogibati avtomobilom!!
Izpust drugih dveh plinov, metana in didušikovega oksida, je pri vzreji živali v prehrambene namene še posebej sporen. Metan se sprošča tako pri fer-mentaciji v prebavilih živali kot tudi pri skladiščenju živinskega gnojila. Metan ima 21-krat, didušikov oksid, ki ga je največ v gnoju, pa 310-krat močnej-ši toplogredni učinek kot ogljikov dioksid. Glede na podatke OZN so mesna, mlečna in jajčna industri-ja v svetovnem merilu odgovorne za 65% izpustov didušikovega oksida. Tukaj pa je morda omembe vrednih še tistih 64% amoniaka, ki prihaja iz istega vira in je pomemben povzročitelj kislega dežja.
11VAR
OVANJE O
KOLJA
36
Vsako dvonožno bitje z IQ 80+ bi se ob tem vpraša-lo, zakaj tega ne poslušamo vsak dan v parlamen-tu, na TV, zakaj tega ne beremo na prvih straneh časopisov itd. itd. Kar zadeva parlament in politike, hm, ne smemo pozabiti, da so to predstavniki ljud-stva, z višanjem inteligenčne ravni ljudstva se viša tudi inteligenčni nivo vlad, vendar to zahteva svoj čas. Po drugi strani pa diplomatske šole urijo ljudi v diplomaciji, ne v odkritosti. Glej, kje je Drnovšek končal, ko se je šel neko veganstvo, usmiljenje do vseh bitij in podobna čudesa. Zato se je verjetno pred par leti neka stranka duhovitežev, kljub temu da je v programu poudarjala svojo zagrizenost za rešitev težave onesnaženosti okolja, odločila, da volivce povabi na predvolilni golaž, ki so ga kuhali sredi Ljubljane, ne pa na vege klobasice, čeprav jim v končni fazi tudi golaž ni pomagal ... Ampak pustimo ob strani politike, bolj problematično se mi zdi dejstvo, da postanejo praktično vsi no-vinarji gluhi in slepi, ko bi morali spisati članek o nevarnosti čevapov (pa ne za zdravje, ampak za okolje). Navsezadnje si sami t.i. naravovarstveniki vse prevečkrat zatiskajo oči pred katastrofalnimi vplivi vzreje živali na okolje, kot bi jim strjena svinj-ska mast zagozdila možgane. V preteklem letu sem si ogledala vsaj 10 dokumentarnih oddaj o globalnem segrevanju in niti v eni ni bil omenjen problem živinoreje (mimogrede, tudi Al Gore ga je »spregledal«), nekajkrat sem lobirala za vključitev omenjene problematike v osrednji program ze-lenih pohodov proti globalnemu segrevanju in se srečala z neverjetnim – sicer prikritim – odporom; da ne omenjam plastičnih profesionalno izdelanih plakatov, za katere se radi odločajo, namesto da bi jih izdelali sami doma z uporabo recikliranega materiala in naravi prijaznih barvil.
11VA
ROV
ANJE
OKO
LJA
37
Razlog za tako ravnodušje (oz. načrtno preziranje) pa je seveda v prvi vrsti finančni. Propad mesne industrije praktično pomeni propad svetovnega gospodarstva, vsaj v obliki, kot ga poznamo da-nes (obstoj mesne industrije bo seveda privedel do istega cilja, ampak z nekoliko zamude). In če si natančno ogledamo tabele z živalskimi sesta-vinami, lahko hitro ugotovimo, zakaj. Tu gre se-veda samo za sestavine, ki so skrite v vsakdanjih izdelkih, koliko pa je šele drugih dejavnosti, ki so neposredno vezane na meso in druge živalske pro-izvode za hrano (pomisli na multinacionalke, kot so McDonald`s, razvpiti KFC …), obleko, obutev itd. Konvencionalna vzreja živali za hrano je zelo dobičkonosna dejavnost, med delničarji najdemo politike, njihove sorodnike, ljubimce, prijatelje, dobrotnike. Spomnim se razvpite avstralske mini-strice in njenih finančnih vložkov v neko intenzivno prašičjo farmo, ki še osnovnim standardom za do-brobit farmskih živali (ki so tako ali tako že nizki) ni ustrezala. Ko je prišla l. 2006 novička v javnost, je bila ministrica kmalu prekvalificirana v diplomat-ko in poslana v Vatikan, še prej pa je bilo na tiso-če pujskov dobesedno čez noč (nekateri so bili še živi) zakopanih v velikansko jamo, da bi inšpektorji lahko naslednji dan na dnevniku povedali, da tudi tokrat niso odkrili nobenih nepravilnosti (kdaj pa jih?). Vendar je nekdo stal na preži in farmo nepre-kinjeno snemal, s pokopom vred. Smola pa taka! Sicer je pa tudi eden naših politikov nekoč svoja (?) sredstva vložil v neko kurjo farmo, kolikor se spo-mnim, pa projekt ni bil posebej uspešen. Je pa dru-žina tedanjih ljudskih prvakov verjetno vsaj še leto dni po nesrečnem izidu dogodka papcala bedrca srbskih ptic, čeprav ne vem, koliko je bilo vse sku-
11VAR
OVANJE O
KOLJA
38
paj lojalno do slovenskih proizvajalcev perutnine in pa rdečega mesa, ki jim gre, se zdi, precej slabo. In v času, ko naprednejše vlade in organizacije poudarjajo negativne učinke mesa na okolje, če smo že pri tem, kaj dela slovenska vlada (čeprav je res, da ni edina) – sofinancira reklame za meso. Ha-ha, ampak zakaj bi nas to presenečalo? Kljub vsej togosti, ki je značilna za Slovence, se mi včasih zazdi, da se nekje globoko v nas skriva blazen smi-sel za humor: pri vsaki neumni stvari smo Slovenci zraven, ko pa se v svetu sproži kako pametno in dolgoročno pozitivno gibanje, se spomnimo, da moramo ohraniti neko identiteto, poskrbeti, da bomo drugačni od drugih, dokazati, da se mi lahko upremo temnim silam globalizacije, saj si le tako lahko zagotovimo svoj obstoj za nadaljnjih 1000 let. In ko bodo drugi Evropejci žrli črvive bio bana-ne, bomo mi pekli odojka in medvedje šape, pa še turizem bo cvetel, ker bodo vsi prihajali k nam po sveže meso, kot se sedaj (sicer iz drugih razlogov) vozijo na Tajsko. Vseeno pa bi se spodobilo, da bi npr. ministrstvo za okolje, če ga že imamo, že zara-di lepšega, pa tudi koristnega, sofinanciralo kako kampanjo v prid miroljubnemu ali pa vsaj ekolo-škemu kmetijstvu. Kot zanimivost pa še navedba iz Predlogov koalicije za trajnostni razvoj podeželja, 5. točka, za Program 2007-2013: »Trenutnodržavapodpira šolanje za uporabo kemije. Redni šolski sistemv vrtnarskih,agroživilskih indrugihustre-znih šolah usposablja za konvencionalno pridela-vo. Usposabljanje za ekološko pridelavo je prisotno boljinformativnoinpovršno.Seminarjizabodočeekokmete(3-4dnevnitečaji)soinformativnenara-ve in operativno neuporabni /…/« In še delček iz 4. točke: »Velik del bremena svetovanja ekokmetom
11VA
ROV
ANJE
OKO
LJA
39
je na samih ekokmetih in nevladnih organizacijah, kipazatooddržavenedobijonobenihsredstev.« (www.ptice.org) Ko pa slišiš komentarje naših vodi-teljev glede eko kmetijstva – primer totega zama-ščenega gospoda na parlamentarni razpravi konec l. 2006 o uvedbi novega pesticida – se še čuditi ne zmoreš več. A ker je ljudem vseeno, se še dolgo ne bo nič spremenilo. Pri večini ljudi je tako, da na prvo mesto postavlja-jo sebe in svoje potrebe. Dokler na lastni koži ne občutijo posledic določenega ravnanja, se ne bodo premaknili niti za korak, no, razen če bi se slučajno na smrt dolgočasili in res ne bi vedeli, kam s seboj ali s svojim denarjem. Večkrat se mi zgodi, da me kak tipičen človek vpraša, zakaj se raje ne usme-rim v reševanje in pomoč ljudem, ne pa živalim. Z drugimi besedami človek sprašuje: »Glede na to da imaš ti dovolj časa za prostovoljno delo – jaz ga na-mreč nimam, ker hodim v službo, popoldne pa se moram znebiti stresa, zato po 3 ure posedam pred TV-jem in gledam nadaljevanke, potem pa s prija-teljico obiram sosede ali sodelavce – ali ne bi bilo bolje, da bi pomagala naši večvredni vrsti, ne pa nekim bednim živalim?« Pri takšnih ljudeh – in ver-jemi, da jih je veliko, čeprav te vsi ne bodo direktno vprašali – je najbolje, da si vzameš 5 minut časa in jim na kratko razložiš povezavo med svetovno lakoto in proizvodnjo mesa, lahko jim pa posoliš pamet tudi o tem, kako ne verjameš, da krutost do živali ne vodi v krutost do ljudi, kar bo vsak me-sojedec trdil (dokazano nasprotno, tudi zato so v nekaterih državah sankcije za mučenje živali veliko bolj stroge kot pri nas), še prej pa ti bo zagotovil, da mučenja živali ne odobrava, kar seveda ne drži,
11VAR
OVANJE O
KOLJA
40
saj s tem, ko kupuje živalske izdelke, neposredno podpira kruto industrijo izkoriščanja živali, vključno s klavnicami, kjer se po dolgih tegobah na nič kaj human način trpljenje tudi konča. Če to ne drži, naj mi klavnice odprejo vrata in se bom sama prepričala. Zaenkrat nisem dobila še nobenega konkretnega odgovora, le par avtomatskih potrdil o prejetju moje elektronske pošte.
Kako lahko v polnosti zaupaš človeku, ki se ne tru-di vsako minuto dneva, da bi bila njegova stopinja na zemlji kar najmanj opazna (ne pa obratno!)? V drugem tisočletju n.št. tudi izgovor o nepoučenosti nima teže. Če ne veš, je to zato, ker te ne briga. Gle-de na to, da smo ljudje edine živali, ki imamo spo-sobnost racionalnega mišljenja in odgovornega ravnanja, z nivoja namišljene večvrednosti pade-mo direktno v brezno popolne patetičnosti. In glej, glej, tam spodaj mrgoli intelektualcev, pesnikov, humanistov, vernikov …, izmed katerih si kakšen upa celo izreči »Pazi, pretirana vznesenost te lah-ko skuri!«. Kako že gre tisti angleški pregovor: vse stvari v zmernosti in zmernost v vseh stvareh? Zelo priročno. Če zapustimo idejno in ideološko onesna-ževanje in se vrnemo h konkretni, fizični nesnagi, je v življenju seveda poleg mesa in avtomobila še mnogo stvari, ki jih je treba vzeti v ozir, če želimo to našo ljubo naravo obvarovati.
Plastične vrečke in embalažaKo se vrneš s sobotnega nakupovanja v najljub-šem supermarketu, preštej vse plastične vrečke in artikle v plastični embalaži, ki si jih prinesel/a domov: 5x tofu v plastiki, 3x vege salama v plastiki, 2x sejtan v plastiki, mandlji v plastiki, suhe fige v
11VA
ROV
ANJE
OKO
LJA
41
11VAR
OVANJE O
KOLJA
plastiki, beljen toaletni papir v plastiki, radenska v plastiki, margarina v plastiki, kruh v plastiki, rjavi nerafiniran sladkor iz Pravične trgovine v plastiki, 3 paradižniki v plastični vrečki, 1 avokado v plastični vrečki, 2 čebuli v plastični vrečki, ½ kg kislega zelja v plastični posodi, ki ti ga je trgovka naknadno zavi-la še v plastično vrečko, da ti ne umaže kuhinjskih krp, ki ti jih je za vsak slučaj itak že prej zavila v posebno plastično vrečko itd. itd. Ko se torej podaš v trgovino, poskušaj kupiti čim več izdelkov s papirnato embalažo, po možnosti reciklirano. Sejtan pripravi sam/a doma. Pri tofuju to žal ni mogoče (oz. je manj priročno in bolj potra-tno), lahko pa proizvajalce spodbudiš k temu, da v embalažo namesto 200 g tofuja spravijo vsaj 400 g in nalepko namesto na 10 cm plastični privesek nalepijo kar na predel s tofujem.
Po sadje in zelenjavo se odpravi na tržnico, kjer lah-ko izdelke zložiš neposredno v svojo nakupovalno torbo. Izogibaj se trgovinam, kjer ti izdelek stehtajo prodajalci sami in ga nato pospravijo v plastično vrečko, ki jo celo tako zalepijo, da je praktično ne moreš več uporabiti. Sadje in zelenjavo pa lahko kupuješ v prodajalnah, v katerih izdelke stehtajo na blagajni in jih lahko tako kot na tržnici spraviš v svojo torbo, ali pa tam, kjer si izdelke sam/a steh-taš, saj lahko ceno nalepiš neposredno na artikel, pri čemer moraš seveda paziti, da se nalepka ne zvije, ker je čitalec ne bo mogel prebrati. Če kupiš več izdelkov iste vrste hkrati, lahko uporabiš pla-stično vrečko, ki si jo prinesel/a od doma, nalep-ko pa zalepiš na mesto, kjer jo boš pozneje lahko odstranil/a, ne da bi vrečko poškodoval/a do te
42
11VA
ROV
ANJE
OKO
LJA
mere, da bi postala neuporabna za naslednji na-kup. Izogibaj se tudi plastičnih rokavic, saj so tvoje roke zagotovo manj umazane kot mesta, kjer se sadje in zelenjava valjata, preden prideta na trgo-vinske police. Lahko pa seveda isto rokavico nosiš vedno s seboj. Naj ti tudi ne bo odveč spisati kako pisemce upravi trgovin in jih spodbuditi k bolj eko-loški praksi.
Plastično vrečko odkloni tudi v trgovinah z oblači-li, elektroniko itd., kjer jo navadno dobiš zastonj. Izogibaj se izdelkom z veliko embalaže, kot so bonboni, keksi in podobno, kjer je vsak kos zavit posebej.
Tukaj moram omeniti še balone, ki jih lahko (tako kot plastične vrečke) morske in kopenske živali ter ptice zamenjajo za hrano. Baloni živalim ostanejo v želodcu ali v črevesju, kar jim povzroča hude bole-čine in privede do smrti zaradi izstradanja. Sezonski pridelkiPoskušaj kupovati čim več sezonskega sadja in zelenjave, ki sta bila pridelana lokalno. S tem si zagotoviš veliko bolj svež izdelek, narava pa ti bo hvaležna, saj boš pripomogel/a k zmanjšanju one-snaževanja, ki ga povzročajo prevozna sredstva.
Nakupovalna mrzlicaVsak izdelek za 1 evro, ki ga kupiš in kmalu nato odvržeš, stane naravo vsaj 100-krat toliko. Ko se ti pokvari mobi, ga nesi na popravilo, ni ti treba takoj po novega. Enako velja za TV, DVD predvajalnike in vse ostale elektronske naprave. Kupi jakno, ki bo trajala vsaj par let, morda se boš moral/a zaradi
43
tega delno odreči kiču, ki ga vsako leto znova pred-postavljajo zadnje modne smernice. Kupi brisačo, ki ne bo razpadla ob prvem pranju. Enako velja za nogavice, spodnje perilo, majčke itd. Če je le mo-goče, kupuj izdelke iz naravnih in biološko pride-lanih materialov.
Ko menjavaš pohištvo, starega ponudi kaki trgovini z rabljenim pohištvom, novo pa naj ti mizar izdela po naročilu z uporabo recikliranega lesa.
DrugoIzogibaj se beljenemu toaletnemu papirju in dru-gim papirnatim izdelkom. Če je le mogoče, izbiraj izdelke iz recikliranega materiala – recikliranje papirja namreč nima pomena, če ne spodbujamo proizvajalcev, ki ta papir izdelujejo.
Zamenjaj navadne žarnice z varčnimi. (Lahko pa začneš razmišljati tudi o možnosti prehoda na sončno energijo …)
Kupuj čim manj predelane hrane. Bolj ko je izdelek predelan, več vode in energije je bilo potrebnih za njegovo proizvodnjo.
Zagotovo je še nešteto podobnih primerov, zato hodi okrog z odprtimi očmi in aktivnimi možgani, zato jih tudi imamo …
11VAR
OVANJE O
KOLJA
44
BIOLOŠKO/BIODINAMIČNO/12. VEGANSKO
Vegani se seveda, kolikor je mogoče, odločamo za biološko pridelano hrano, kozmetiko, obleko itd. Biološka pridelava je okolju in živalim veliko bolj prijazna kot konvencionalna, živila sama pa bolj okusna. Enako je pri biodinamičnem kme-tijstvu, kjer gredo kmetje še korak naprej: »na-čin pridelovanja se razlikuje od drugih ekoloških načinov v tem, da spodbuja s posebnimi prepa-rati življenjsko energijo in raznolikost kmetije in pokrajine« (www.ajda-vrzdenec.si – Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje).
Z veganskega vidika pa sta oba načina pridela-ve problematična, ker se z njima veriga izkori-ščanja živali vseeno ne prekine. Biološki kmetje namesto umetnih gnojil v glavnem uporabljajo naravna, in to ponavadi niso morske alge ali lastni iztrebki :-(, biodinamiki pa tudi v tem pri-meru stopajo hitreje, saj je eden od omenjenih »posebnih preparatov« v uporabi gnoj iz kravjega roga, ki se proizvede tako, da se rogove krav, ki so vsaj enkrat telile, za več kot pol leta zakoplje v zemljo.
Vegansko kmetovanje se od zgornjih dveh razlikuje po tem, da so uporabljena gnojila v celoti brez živalskih proizvodov, stranskih živalskih proizvodov, iztrebkov itd., izključene so seveda tudi kemikalije in GSO. Vegansko kmetovanje se hitro širi v Veliki Britaniji,
12B
IOLO
ŠKO
/BIO
DIN
AMIČ
NO
/VEG
ANSK
O
45
posebej preko društev Vegan Organic Trust (VOT) in Movement for Compassionate Living (MCL). Podobno kmetovanje je nastalo v Nemčiji pod imenom miroljubno kmetijstvo in se počasi razvija tudi v Sloveniji, predvsem v okviru Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva. Nosilec miroljubnega kmetijstva v Nemčiji je podjetje Lebe Gesund. Poleg odsotnosti živalskih gnojil in prijaznosti do divjih živali so zanj značilne še pozornost do rastlin, do življenja v zemlji in do naravne rasti, t.j. brez »siljenja« rastlin, tako postanejo rastline trdne, zdrave in odporne. Ključna pa sta še krepitev tal s pomočjo naravnih rastlinskih snovi/metod (preostanki slame in žetve, grahov drobljenec, rastlinski kompost, podpiranje življenja v tleh, npr. z deževniki itd.) in pa triletno kolobarjenje (1. leto: gojenje kulture, 2. leto: gojenje kulture, 3. leto: prelog/praha = polje 12 mesecev počiva, tla proizvajajo tisto, kar sama želijo, v tem času se življenje v tleh lahko obnovi). Težnje miroljubnega kmetijstva gredo v smeri pridelovanja teranskih rastlin, t.j. večletnic, pri katerih se pobira plodove, rastlin samih se ne iztrga iz tal, ampak se jih pusti živeti. Več o miroljubnem kmetijstvu si lahko prebereš na spletni strani slovenskega združenja: http://miroljubno-kmetijstvo-v-razvoju.org.
Druga skrajnost pa je seveda genski inženiring, pri katerem gre za načrtno spreminjanje genet-skega materiala nekega organizma – rastline, mikroorganizma ali živali. Takšno igračkanje z naravo je nadvse nevarno, za poskusne živali pa
12B
IOLO
ŠKO/B
IOD
INAM
IČNO
/VEGAN
SKO
46
izjemno boleče, saj do želenih rezultatov znan-stveniki pridejo po številnih neuspelih poskusih, če sploh kdaj. Dokaz, da domišljija znanstveni-kov presega vse meje dobrega okusa, je tudi po-skus »vzreje« prašiča s kravjo kožo, ki je menda v usnjarstvu veliko bolj uporabna.
Z drugimi besedami: genski inženiring pomeni načrtno rušenje naravnega ravnovesja in če bi svetu vladala intelektualno in etično nehendike-pirana bitja, bi bil GI v celoti prepovedan, tako je npr. zaenkrat v večini držav sveta prepovedano le spreminjanje genetskega materiala človeka (zakaj le?) in v EU velja nekaj omejitev pri spro-ščanju transgenih organizmov v naravo ali bolj natančno – ti organizmi živijo pod nadzorom. V praksi to pomeni, da njivo, na kateri rastejo GSO-ji, čuva skupina varnostnikov in vsakokrat, ko zapiha vetrič, se varnostniki s svojimi po-sebnimi detektorji za zaznavo GSO-jev podajo na maratonsko dirko po okoliški pokrajini in vsako seme, ki je odletelo na sosednje njive, na katerih rastejo nespremenjeni organizmi, prine-sejo nazaj na poskusno polje. Ha-ha. Ne, tako učinkoviti pa že niso. In ravno v tem je morda največja težava.
Pri nas mora biti vsa hrana (tudi krma), ki je narejena iz GSO in vsebuje gene transgenih rastlin ali organizmov, označena na embalaži (za predpakirane izdelke) ali v bližini izdelka pri nepakiranih izdelkih. Teh izdelkov se seveda izogibajmo.
12B
IOLO
ŠKO
/BIO
DIN
AMIČ
NO
/VEG
ANSK
O
47
PRAVIČNA TRGOVINA13.
Gibanje pravične trgovine se je rodilo iz potrebe po zaščiti delavcev iz držav v razvoju, ki jih narodni in mednarodni ekonomski sistem nehumano izko-rišča. Poleg višje plače v primerjavi z drugimi delavci je delavcem podjetij, ki spadajo v okvir pravične trgovine, zagotovljeno še zdravstveno zavarovanje, plačan dopust, bolniške, prispevki za pokojninski sklad itd. Ko kupiš izdelek iz pravične trgovine, včasih poleg izdelka dobiš še listič z na-tančnimi podatki o podjetju, višini plače delavcev, številu delovnih čevljev, ki jim pripadajo letno in podobno. Ob prvem pogledu na številke, se vpra-šaš Kje je pa tukaj kaj pravičnega??, saj so plače za naše razmere strahotno nizke. Vendar bi razlog tega naj bil v dejstvu, da pravična trgovina ne želi porušiti lokalnih tržnih zakonitosti, kar je sicer ra-zumljivo. Če bereš naprej, ugotoviš, da vsakemu delavcu letno pripadata dva para usnjenih čevljev. Poudarjeno »usnjenih«, za razliko od tistih podjetij, domnevam, ki svojim delavcem delijo plastične raz-ličice. Pravična trgovina je torej pravična do ljudi, ne pa nujno tudi do živali in okolja. Izdelki pravične trgovine, vključno s kozmetiko, počasi prodirajo tudi na naše tržišče, razdelek, posvečen proizvodom iz pravične trgovine, najdeš že v kakem supermar-ketu. Na spletni strani slovenske pravične trgovine so na voljo številni artikli iz stekla, gline, različnega recikliranega materiala, bombaža …, ni pa mogoče spregledati široke ponudbe izdelkov iz usnja, kosti, rogov, svile, volne itd. Številni usnjeni izdelki priha-jajo ravno iz Indije, kjer je zaradi družbeno-verske ureditve industrija usnja toliko bolj nehumana.
13PR
AVIČNA TR
GOVIN
A
48
14ŽI
VALS
KE
SEST
AVIN
EŽIVALSKE SESTAVINE14.
Koda
Ime
Funk
cija
(Živ
alsk
i) vi
riSl
oven
ščin
aAn
gleš
čina
101
Rib
oflav
in, n
atrij
ev
fosf
atR
ibofl
avin
, Pho
-sp
hate
sod
ium
Barv
iloPr
idob
ljeno
iz m
lečn
ih iz
delk
ov, j
eter
, zel
ene
listn
ate
zele
njav
e, k
vasa
, man
deljn
ov10
4Ki
nolin
rum
eno
Qui
nolin
e ye
llow
Barv
iloD
estil
acija
kos
ti al
i alk
aloi
dov,
tudi
inte
rakc
i-ja
ani
lina
z ac
etal
dehi
dom
in fo
rmal
dehi
dom
120
Karm
ini/
karm
insk
a ki
slin
a/ko
šeni
ljaCa
rmin
es/C
arm
ic
acid
Bar
vilo
Prid
oblje
no iz
zdr
oblje
nih
trup
el k
ošen
ilj
153
Črno
ogl
je a
li ra
stlin
-sk
o og
ljeCa
rbon
bla
ck a
li ve
geta
ble
carb
onBa
rvilo
Prid
obiv
a se
iz ra
zličn
ih v
irov,
vklju
čno
z ogl
jem
, ko
stm
i, m
esom
, krv
jo, m
aščo
bam
i, ol
ji in
sm
o-la
mi
(nav
adno
pa
je r
astli
nske
ga i
zvor
a).
Če
etik
eta
nava
ja »
Vege
tabl
e ca
rbon
– r
astli
nsko
og
lje«,
je n
ajve
rjetn
eje
brez
živ
alsk
ih s
esta
vin,
če
nav
aja
»Car
bon
Blac
k –
črno
ogl
je«,
najv
er-
jetn
eje
vseb
uje
razli
čne
dele
živa
li.16
0aKa
rote
nCa
rote
neBa
rvilo
Prid
obiv
a se
iz ra
stlin
, šte
viln
i pro
izva
jalc
i pa
upor
ablja
jo ž
elat
ino
(E44
1) k
ot s
tabi
lizat
or16
1bLu
tein
Lute
inBa
rvilo
Naj
dem
o ga
v ja
jčne
m r
umen
jaku
, maš
čob-
nih
celic
ah in
v z
elen
i lis
tnat
i zel
enja
vi16
1cKr
ipto
ksan
tinCr
ypto
xant
inBa
rvilo
Karo
ten,
jajč
ni ru
men
jak,
mas
lo17
0Ka
lcije
v ka
rbon
atCa
lciu
m c
arbo
nate
Barv
ilo, s
reds
tvo
prot
i strj
evan
juPr
idob
iva
se iz
kre
de, a
pnen
ca, m
arm
orja
, or-
tokl
aza,
dol
omita
, jaj
čne
lupi
ne, b
iser
ov, k
oral
, st
alak
titov
, sta
lagm
itov,
lupi
n m
orsk
ih ž
ival
i
PREH
RAM
BEN
I DO
DATK
I N
aved
be v
pou
darje
ni p
isav
i so
vedn
o živ
alsk
ega
izvor
a. O
stal
e pa
so
lahk
o živ
alsk
ega
izvor
a.
49
14ŽIVALSK
E SESTAVINE
(prirejeno po Veg'n Shopper, Aduki Indipendent Press, 2007)
252
Kalij
ev n
itrat
Pota
ssiu
m n
itrat
eKo
nzer
vans
, ut
rjeva
lec
barv
ePr
idob
ljen
iz o
dpad
nih
živa
lski
h al
i ras
tlins
kih
snov
i27
0M
lečn
a ki
slin
aLa
ctic
aci
dUr
avna
lec
kisl
osti
Nara
vno
se n
ahaj
a v
sojin
em m
leku
ali
pa p
ri se
-gr
evan
ju/f
erm
entir
anju
ogl
jikov
ih h
idra
tov (
vklju
č-no
s sir
otko
, stra
nski
m p
roizv
odom
mle
ka)
304
Asko
rbil
palm
itat
Asco
rbyl
Pal
mita
teAn
tioks
idan
tPr
idob
iva
se i
z ko
mbi
naci
je p
alm
itins
ke k
i-sl
ine,
ki j
o na
jdem
o v
živa
lih in
ras
tlina
h, te
r as
korb
insk
e ki
slin
e 32
2Le
citin
Leci
thin
Antio
ksid
ant,
emul
gato
rN
avad
no s
e pr
idob
iva
iz s
oje,
ven
dar l
ahko
iz-
haja
iz ja
jčne
ga ru
men
jaka
, živ
alsk
ih m
aščo
b al
i se
prid
obi
s s
egre
vanj
em/f
erm
enta
cijo
og
ljiko
vih
hidr
atov
(vkl
jučn
o s
siro
tko)
325
Nat
rijev
lakt
atSo
dium
lact
ate
Reg
ulat
or
kisl
osti,
sr
edst
vo z
a zg
ošče
vanj
e,sr
edst
vo
Nat
rijev
a so
l mle
čne
kisl
ine
(gle
j 270
)
326
Kalij
ev la
ktat
Pota
ssiu
m la
ctat
eUr
avna
lec
kisl
osti
Kalij
eva
sol m
lečn
e ki
slin
e (g
lej 2
70)
327
Kalc
ijev
lakt
atCa
lciu
m la
ctat
eUr
avna
lec
kisl
osti
Kalc
ijeva
sol
mle
čne
kisl
ine
(gle
j 270
)
328
Amon
ijev
lakt
atAm
mon
ium
la
ctat
eUr
avna
lec
kisl
osti
Amon
ijeva
sol
mle
čne
kisl
ine
(gle
j 270
)
329
Mag
nezi
jev
lakt
atM
agne
sium
la
ctat
eU
ravn
alec
ki
slos
tiM
agne
zije
va s
ol m
lečn
e ki
slin
e (g
lej 2
70)
50
14ŽI
VALS
KE
SEST
AVIN
EKo
daIm
eFu
nkci
ja(Ž
ival
ski)
viri
Slov
enšč
ina
Angl
ešči
na42
2G
licer
ol a
li gl
icer
inG
lyce
rol a
li G
lyce
rinVl
ažiln
o sr
edst
vo,
topi
lo E
mol
ient
(m
ehča
lo)
Stra
nski
pro
izvo
d m
ilne
indu
strij
e; l
ahko
je
prid
oblje
n iz
živ
alsk
ih m
aščo
b
431
Polio
ksie
tilen
(40)
st
eara
tPo
lyox
yeth
ylen
e (4
0) S
tear
atEm
ulga
tor
Nav
adno
se
prid
obiv
a iz
razl
ične
ga s
adja
, red
-ko
iz ž
ival
skeg
a vi
ra43
3Po
lisor
bat 8
0 al
i po
lioks
ietil
en (2
0)
sorb
itan
mon
oole
at
Poly
sorb
ate
80 a
li Po
lyox
yeth
ylen
e (2
0) S
orbi
tan
Mon
oole
ate
Emul
gato
rIz
živ
alsk
ih m
aščo
bnih
kis
lin a
li ra
zlič
nih
vrst
sa
dja
435
Polis
orba
t 60
ali
polio
ksie
tilen
(20)
so
rbita
n m
ono-
stea
rat
Poly
sorb
ate
60 a
li Po
lyox
yeth
ylen
e (2
0) S
orbi
tan
Mon
oste
arat
e
Emul
gato
rIz
živ
alsk
ih m
aščo
bnih
kis
lin a
li ra
zlič
nih
vrst
sa
dja
436
Polis
orba
t 65
ali
polio
ksie
tilen
(20)
so
rbita
n m
ono-
stea
rat
Poly
sorb
ate
65 a
li Po
lyox
yeth
ylen
e (2
0) S
orbi
tan
Mon
oste
arat
e
Emul
gato
rIz
živ
alsk
ih m
aščo
bnih
kis
lin
441
Žela
tina
Gel
atin
(e)
Emul
gato
r,že
lirno
sr
edst
vo
Živa
lska
kož
a in
par
klji
442
Amon
ijeve
sol
i, fo
sfat
idne
kis
line
Amm
oniu
m S
alts
of
Pho
spha
tidic
ac
id
Emul
gato
rVč
asih
pro
izved
ena
z upo
rabo
glic
erol
a (g
lej 4
22)
51
14ŽIVALSK
E SESTAVINE
445
Estr
i glic
erol
aG
lyce
rol E
ster
sEm
ulga
tor,
stab
iliza
tor
Proi
zved
en z
upo
rabo
glic
erol
a (g
lej
422)
in
drev
esne
sm
ole
470
Alum
inije
ve,
kalc
ijeve
, nat
rijev
e,
mag
nezi
jeve
, kal
ije-
ve in
am
onije
ve s
oli
maš
čobn
ih k
islin
Alum
iniu
m,
calc
ium
, sod
ium
, m
agne
sium
, po
tass
ium
&
amm
oniu
m s
alts
of
fatt
y ac
ids
Emul
gato
r,st
abili
zato
rsr
edst
vo p
roti
strje
vanj
u
Prid
oblje
ne iz
maš
čobn
ih k
islin
471
Mon
o- in
dig
licer
idi
maš
čobn
ih k
islin
Mon
o- &
di-g
lyce
ri-de
s of
fatt
y ac
ids
Emul
gato
r,st
abili
zato
rPr
idob
ljen
iz g
licer
ola
(gle
j 422
) in
lahk
o vs
e-bu
je ž
ival
ske
maš
čobe
472a
Estr
i oce
tne
in
maš
čobn
e ki
slin
e gl
icer
ola
Acet
ic in
fatt
y ac
id
este
rs o
f gly
cero
lG
lej 4
71
472b
Estr
i mle
čne
in
maš
čobn
e ki
slin
e gl
icer
ola
Lact
ic in
fatt
y ac
id
este
rs o
f gly
cero
lG
lej 4
71
472c
Estr
i citr
onsk
e in
m
aščo
bne
kisl
ine
glic
erol
a
Citr
ic in
fatt
y ac
id
este
rs o
f glic
erol
Gle
j 471
472e
Estr
i dia
cetil
vins
ke
in m
aščo
bne
kisl
ine
ter g
licer
ola
Dia
cety
ltart
aric
in
fatt
y ac
id e
ster
s of
gl
ycer
ol
Emul
gato
rPr
idob
ljen
iz g
licer
ola
(gle
j 422
) in
lahk
o vs
e-bu
je ž
ival
ske
maš
čobe
52
14ŽI
VALS
KE
SEST
AVIN
EKo
daIm
eFu
nkci
ja(Ž
ival
ski)
viri
Slov
enšč
ina
Angl
ešči
na47
2fM
ešan
ica
estr
ov v
in-
ske
in o
cetn
e ki
slin
e m
ono-
in d
iglic
erid
ov
maš
čobn
ih k
islin
Mixe
d ac
etic
and
tarta
ric a
cid e
ster
s of
mon
o- a
nd d
i-glyc
eri-
des i
f fat
ty a
cid
Gle
j 471
473
Estr
i suk
roze
ma-
ščob
nih
kisl
inSo
ucro
se e
ster
s of
fa
tty
acid
sEm
ulga
tor
Este
r suk
roze
471
, ki s
e la
hko
prid
obiv
a iz
ži
vals
kih
maš
čob
475
Estr
i pol
iglic
erol
a in
m
aščo
bnih
kis
linPo
lygl
icer
ol e
ster
s an
d fa
tty
acid
sEm
ulga
tor
Este
r maš
čobn
ih k
islin
, ki s
e la
hko
prid
obi-
va iz
živ
alsk
ih v
irov
476
Polig
licer
ol p
oliri
ci-
nole
atPo
lygl
icer
ol P
olyr
i-ci
nole
ate
Emul
gato
rPr
oizv
eden
iz e
stro
v gl
ikol
a (g
lej 4
22) i
n je
la
hko
stra
nski
pro
izvo
d ži
vals
kega
izvo
ra47
7Pr
opile
n gl
ikol
m
ono-
in d
iest
ri al
i pro
pile
n es
tri
maš
čobn
ih k
islin
Prop
ylen
e Gl
ycol
m
ono
& d
iest
ers
ali
prop
ylen
e es
ters
of
fatty
aci
ds
Emul
gato
rG
likol
est
ri m
aščo
bnih
kis
lin la
hko
izvi
rajo
iz
str
ansk
ih p
roiz
vodo
v ži
vals
kih
maš
čob
pri p
roiz
vodn
ji m
ila
481
Nat
rijev
lakt
ilat;
natr
ijev
olei
l lak
tilat
; na
trije
v st
earo
il la
ktila
t
Sodi
um la
ctyl
ate;
Sodi
um o
leyl
la
ctyl
ate;
Sod
ium
st
earo
yl la
ctyl
ate
Emul
gato
r,st
abili
zato
rG
likol
est
ri m
aščo
bnih
kis
lin la
hko
izvi
rajo
iz
str
ansk
ih p
roiz
vodo
v ži
vals
kih
maš
čob
pri p
roiz
vodn
ji m
ila
482
Kalc
ijev
lakt
ilat;
kalc
ijev
olei
l lak
tilat
; ka
lcije
v st
earo
il la
ktila
t
Calc
ium
lact
ylat
e;
Calc
ium
ole
yl
lact
ylat
e; C
alci
um
stea
royl
lact
ylat
e
Emul
gato
r,st
abili
zato
rVs
ebuj
e m
lečn
o in
ste
arin
sko
kisl
ino
(gle
j 47
1 in
270
)
491
Sorb
itan
mon
o-st
eara
tSo
rbita
n m
ono-
stea
rate
Emul
gato
r,st
abili
zato
rIz
ste
arin
ske
kisl
ine
(gle
j 270
)
53
14ŽIVALSK
E SESTAVINE
492
Sorb
itan
tris
tear
atSo
rbita
n tri
stea
rate
Emul
gato
rIz
ste
arin
ske
kisl
ine
(gle
j 270
)54
2Fo
sfat
i prid
oblje
ni
iz k
osti
Bon
epho
spha
teSr
edst
vo p
roti
strje
vanj
uIz
živ
alsk
ih k
osti.
Upo
rabl
ja s
e v
suhe
m
mle
ku z
a ka
vne
avto
mat
e.57
0St
earin
ska
ali
maš
čobn
a ki
slin
aSt
earic
aci
d or
fa
tty
acid
Sred
stvo
za
penj
e-nj
e in
gla
zira
nje
Stea
rinsk
o ki
slin
o na
jdem
o v
rast
linsk
ih in
ži
vals
kih
maš
čoba
h, v
ečkr
at t
udi s
inte
tič-
na; p
ogos
to d
odan
a s
uhem
u kv
asu
627
Din
atrij
ev5-
guan
ilat
Dis
odiu
m
5-gu
anila
teO
jače
vale
c ar
ome
Iz s
ardi
n al
i kva
sa
631
Din
atrij
ev
5-in
ozin
atD
isod
ium
5-
inos
inat
eO
jače
vale
c ar
ome
Iz ri
b al
i mes
a
635
Din
atrij
ev 5
-ribo
nu-
kleo
tidD
isod
ium
5-ri
bo-
nucl
eotid
esO
jače
vale
c ar
ome
Lahk
o ži
vals
kega
izvo
ra
640
Glic
inG
lyci
nO
jače
vale
c ar
ome
Lahk
o iz
žel
atin
e64
1L-
Levc
inL-
Leuc
ine
Oja
čeva
lec
arom
eAm
ino
kisl
ine
iz b
elja
kovi
n90
1Če
belji
vos
ekB
eesw
axEm
ulga
tor /
sre
d-st
vo z
a gl
azira
nje
/vo
skan
je s
adja
Čebe
ljega
izvo
ra
904
Šela
kSh
ella
cSr
edst
vo z
a gl
azira
-nj
e, la
kiIn
sekt
i al
i sm
ola
neka
terih
ind
ijski
h dr
e-ve
s91
3La
nolin
Lano
linVl
ažiln
a sr
edst
va,
izde
lki z
a ne
go k
ože
in m
arga
rine
Ovč
ja v
olna
920
L-Ci
stei
n (k
loro
vodi
-ko
va k
islin
a)L-
Cyst
eine
Mon
o hy
droc
lorid
eSr
edst
vo z
a vz
haja
-nj
e /
obde
lova
nje
mok
e
Iz ž
ival
ske
dlak
e in
kok
ošjih
per
es
54
14ŽI
VALS
KE
SEST
AVIN
EKo
daIm
eFu
nkci
ja(Ž
ival
ski)
viri
Slov
enšč
ina
Angl
ešči
na
921
L-Ci
stin
L-Cy
stin
eG
lej E
920
966
Lakt
itol
Lact
itol
Vlaž
ilno
sred
stvo
,sla
dilo
Rast
linsk
ega
izvor
a (s
adje
), ni
zkok
alor
ično
sla
di-
lo, a
li ko
mer
cial
no p
ripra
vljen
z up
orab
o si
rotk
e11
00Al
fa-a
mila
zaAl
pha-
amyl
ase
Enci
mIz
ple
sni i
n pr
ašič
je tr
ebuš
ne s
linav
ke. U
pora
-bl
ja s
e pr
i pro
izvo
dnji
sira
.11
05Li
zoci
mLy
sozy
me
Enci
m,
konz
erva
nsLa
hko
iz ja
jčni
h be
ljako
vin,
upor
ablje
n pr
i pro
izvo
dnji
sira
1518
Tria
cetin
(glic
erol
tr
iace
tat)
Tria
cetin
Vlaž
ilno
sred
stvo
Vseb
uje
glic
erin
(gle
j 422
) (v
ZDA
se u
pora
blja
za
pre
maz
e sv
ežeg
a sa
dja)
Sest
avin
aŽi
vals
ki p
roiz
vod
Naj
dem
o jo
v ..
.Al
tern
ativ
aSl
oven
sko
Angl
eško
Alfa
hidr
oksi
kis
line
Alph
a-H
ydro
xy a
cids
Mle
čna
kisl
ina,
ki
je
la
hko
živa
lske
ga
izvo
ra
Dek
orat
ivna
koz
met
i-ka
, pe
elin
gi,
sred
stva
pr
oti g
ubam
Glik
olna
kis
lina,
citr
on-
ska
kisl
ina,
sa
liciln
a ki
slin
aŽi
vals
ka d
laka
, pra
-ši
čje
ščet
ine,
sob
o-lje
vina
Gle
j Ses
tavi
ne»N
arav
ne« z
obne
šče
t-ke
, krt
ače
Ras
tlins
ka v
lakn
a, iz
vle-
ček
drev
esa
»pee
lu«
Kola
gen
Colla
gen
Belja
kovi
na
v ve
ziv-
nem
tkiv
uKr
eme
za k
ožo
Sojin
e be
ljako
vine
, m
andl
jevo
olje
, ind
ijska
ko
smul
ja
ŽIVA
LSK
E SE
STAV
INE
V KO
ZMET
IKI I
N IZ
DEL
KIH
ZA
OSE
BN
O N
EGO
55
14ŽIVALSK
E SESTAVINE
Čebe
lji
vose
k/sa
t; de
rivat
i: ru
men
i vo-
sek,
če
belji
cv
etni
pr
ah, m
ed
Bees
wax
/
hone
y-co
mb
Der
ivat
ives
: ce
ra fl
ava,
bee
pol
-le
n, h
oney
Gle
j Ses
tavi
neD
ekor
ativ
na k
ozm
eti-
ka, d
ezod
oran
ti, e
mo-
lient
i, la
sna
kozm
eti-
ka, z
obne
pas
te
Para
fin, r
astli
nska
olja
in
maš
čobe
, cer
esin
, kan
de-
lila
vose
k, ja
pons
ki s
inte
-tič
ni vo
sek
(cve
tni p
rah)
Živa
lske
maš
čobe
in
olja
: m
aščo
bna
ki-
slin
a, l
inol
na k
islin
a,
polis
orba
ti,
jetrn
o ol
je
rib,
ribje
ol
je,
olje
mor
skih
rib
, ku-
nje
olje
, olje
mor
ske
želve
, jet
rno
olje
mor
-sk
ega
psa
(skv
alen
)
Fatt
y ac
ids,
lin
olei
c ac
id,
poly
sorb
ates
, fis
h liv
er o
il, fi
sh o
il,
mar
ine
oil,
min
k oi
l, se
a tu
rtle
oil,
sha
rk
liver
oil
(squ
alan
e)
Gle
j Ses
tavi
neSp
lošn
o up
orab
ljana
v
deko
rativ
ni k
ozm
etik
i in
izdel
kih
za la
se
Rast
linsk
i vir
i, si
ntet
ične
ra
zliči
ce, k
vasn
i izv
lečk
i
Kapr
ilna
kisl
ina;
deriv
ati:
kapr
ilni t
ri-gl
icer
id,
kapr
ilam
in
oksi
d, k
april
bet
ain
Capr
ylic
aci
d. D
eriv
a-ti:
ca
pryl
ictr
igly
ceri-
de,
capr
ylam
ine
oxi-
de, c
apry
l bet
aine
Teko
ča
maš
čobn
a ki
slin
a iz
kra
vjeg
a al
i ko
zjeg
a m
leka
Parf
umi,
mila
Ras
tlins
ki v
iri
Barv
e in
bar
vila
Gle
j raz
dele
k o
preh
ram
beni
h ad
itivi
h za
info
o b
arvn
ih a
ditiv
ihŽe
latin
a, k
lej,
žele
Gel
atin
(e),
gel,
hide
gl
ueBe
ljako
vine
iz
ko
že,
vezi
vnih
tkiv
, kos
tiD
ekor
ativ
na
kozm
e-tik
a, o
braz
ne m
aske
, la
sna
kozm
etik
a
Kara
gen,
mor
ske
alge
Miri
stin
ska
kisl
ina,
de
rivat
i: izo
prop
il m
i-ris
tat,
miri
stal
sul
fat
eter
, miri
stili
(raz
lični
de
rivat
i m
irist
insk
e ki
slin
e), o
leil
miri
stat
Myr
istic
ac
id.
Der
i-va
ti:
isop
ropy
l m
yri-
stat
e, m
yris
tal
ethe
r su
lfate
, m
yris
tyls
, ol
eyl m
yris
tate
Org
ansk
e ki
slin
e iz
ve
čine
živ
alsk
ih in
ra-
stlin
skih
maš
čob
Dek
orat
ivna
in
lasn
a ko
zmet
ika
Mas
lo o
rešk
ov,
koko
so-
vo o
lje, i
zvle
ček
muš
ka-
tneg
a or
eška
56
14ŽI
VALS
KE
SEST
AVIN
ESe
stav
ina
Živa
lski
pro
izvo
dN
ajde
mo
jo v
...
Alte
rnat
iva
Slov
ensk
oAn
gleš
ko
Ole
insk
a ki
slin
a;
deriv
ati:
olei
l ol
eat,
olei
l ste
arat
Ole
ic
Acid
. D
eriv
ati:
oley
l ol
eate
, ol
eyl
stea
rate
Iz ž
ival
skih
in
rast
lin-
skih
maš
čob
in o
lja,
loj
Mila
, la
sna
kozm
e-tik
a,
krem
e,
laki
za
no
hte,
šm
inke
Koko
sovo
olje
Palm
itins
ka k
islin
a,
palm
itat,
palm
ita-
min
, pal
mita
mid
Palm
itic
acid
, pal
mi-
tate
, pa
lmita
min
e,
palm
itam
ide
Iz
maš
čob,
ol
j, m
e-ša
no
s st
earin
sko
kisl
ino
Krem
e, k
rem
e za
bri-
tje, l
asna
koz
met
ika
Palm
ovo
olje
, ra
stlin
-sk
i viri
Stea
rinsk
a ki
slin
a;
deriv
ati:
stea
ram
id,
stea
ram
in,
stea
rati,
hi
draz
id
stea
rinsk
e ki
slin
e, s
tear
on,
stea
roks
itrim
etils
i-la
n, s
tear
oil
mle
čna
kisl
ina,
ste
aril
beta
in
Stea
ric a
cid.
Der
ivat
i: st
eara
mid
e,
stea
-ra
min
e,
stea
rate
s,
stea
ric
hydr
azid
e,
stea
rone
, ste
arox
ytri-
met
hyls
ilane
, ste
aro-
yl l
acty
lic a
cid,
ste
a-ry
l bet
aine
Maš
čoba
se
salc
ev;
nava
dno
se
nana
ša
na m
aščo
bno
kisl
ino
iz p
raši
čjeg
a že
lodc
a,
stea
ron
(vis
oko
mol
e-ku
larn
i ket
oni)
Dek
orat
ivna
koz
met
i-ka
, mila
, lak
i za
lase
, ša
mpo
ni,
dezo
dora
n-ti,
kre
me
Ras
tlins
ke
maš
čobe
, ko
kos
Elas
tinEl
astin
eBe
ljako
vina
, ki
jo
naj-
dem
o v
veziv
nem
tkiv
uD
ekor
ativ
na k
ozm
eti-
ka, k
rem
eSi
ntet
ične
ust
rezn
ice,
be-
ljako
vina
rast
linsk
ih tk
ivLa
nolin
, vol
nena
ma-
ščob
a, v
olna
, vos
ek.
Der
ivat
i: al
ifats
ki
alko
hol,
hole
ster
ol,
izop
ropi
l lan
olat
, la-
net,
lano
gen,
lano
lin
alko
holi,
lano
ster
oli,
ster
oli,
trite
rpen
ski
alko
holi
Lano
lin,
woo
l fa
t, w
ool,
wax
. D
eriv
ati:
alip
hatic
al
coho
ls,
chol
este
rin,
isop
ro-
pyl
lano
late
, la
neth
, la
noge
ne,
lano
lin
alco
hols
, lan
oste
rols
, st
erol
s,
trite
rpen
e al
coho
ls
Iz
ovčj
ih
maš
čobn
ih
žlez
Emol
ient
v d
ekor
ativ
-ni
koz
met
iki
in k
ožni
ne
gi
Ras
tlins
ki v
iri
57
14ŽIVALSK
E SESTAVINE
Glic
erin
, glic
erol
;de
rivat
i: gl
icer
idi,
glic
erili
, gl
ycre
th-
26, p
olig
licer
ol
Gly
cerin
, gly
cero
l.D
eriv
ati:
glyc
erid
es,
glyc
eryl
s,
glyc
reth
-26
, pol
ygly
cero
l
Stra
nski
pro
izvo
d pr
o-iz
vodn
je m
ila (v
kat
eri
se p
ogos
to u
pora
blja
-jo
živ
alsk
e m
aščo
be)
Dek
orat
ivna
ko
zme-
tika,
us
tne
vodi
ce,
maz
ila, m
ila
Rast
linsk
i glic
erin
, der
iva-
ti m
orsk
e al
ge, p
etro
lej
Kera
tinŽi
vals
ko r
ogov
je,
par-
klji,
per
je in
dla
kaLa
sna
kozm
etik
aM
andl
jevo
olje
, soj
ine
belja
-ko
vine,
indi
jska
kosm
ulja
Stea
rilni
alk
ohol
; de
rivat
i: st
erol
i, st
e-ar
amin
oks
id, s
tea-
ril a
ceta
t, st
earil
ka-
prila
t, st
earil
citr
at,
stea
rildi
met
il am
in,
stea
ril
glic
iretin
at,
stea
ril
hept
anoa
t, st
earil
ok
tano
at,
stea
ril s
tear
at
Stea
ryl a
lcoh
ol.
Der
ivat
i: st
erol
s, s
tea-
ram
ine
oxid
e, s
tear
yl
acet
ate,
ste
aryl
cap
-ry
late
, st
eary
l ci
trate
, st
eary
ldim
ethy
l am
i-ne
, ste
aryl
gly
cyrrh
eti-
nate
, ste
aryl
hep
tano
-at
e, st
eary
l oct
anoa
te,
stea
ryl s
tear
ate
Meš
anic
a tr
dnih
al
-ko
holo
v;
prip
ravl
jena
je
lahk
o iz
olja
kito
ve
sper
me
Krem
e, š
ampo
ni,
de-
kora
tivna
koz
met
ika
Ras
tlins
ki vi
ri, ra
stlin
ske
stea
rinsk
e ki
slin
e
Loj;
deriv
ati:
ma-
ščob
ni a
lkoh
oli (
dol-
gi a
lifat
ski a
lkoh
oli),
st
earin
ska
kisl
ina,
zm
es
loja
z
natr
i-je
vim
lu
gom
, ki
sla
razt
opin
a lo
ja, z
mes
lo
ja z
amid
om, z
mes
lo
ja z
am
inom
, ta
l-lo
wet
h-6,
zm
es l
oja
z gl
icer
inom
, zm
es
loja
z i
mid
azol
inom
Tallo
wD
eriv
ati:
fatt
y al
-co
hol,
stea
ric
acid
, so
dium
ta
llow
ate,
ta
llow
ac
id,
tallo
w
amid
e, ta
llow
am
ine,
ta
llow
eth-
6,
tallo
w
glyc
erid
es,
tallo
w
imid
azol
ine
Stop
ljena
gov
eja
ma-
ščob
aM
ila, k
rem
e za
brit
je,
deko
rativ
na
kozm
e-tik
a
Ras
tlins
ka
mas
t, ja
-po
nski
vo
sek,
pa
rafin
, ce
resi
n
58
14ŽI
VALS
KE
SEST
AVIN
E
ŽIVA
LSK
E SE
STAV
INE
V ZD
RAV
ILIH
IN V
ITAM
INIH
Za v
se s
podn
je s
esta
vine
obs
taja
jo n
eživ
alsk
e us
trez
nice
.
Sest
avin
aŽi
vals
ki p
roiz
vod
Upo
raba
Adre
nalin
Hor
mon
pra
šičj
e, k
ravj
e al
i ov
čje
na-
dled
vičn
e žl
eze
Zdra
vila
Kost
na m
oka
Zdro
blje
ne a
li zm
lete
živ
alsk
e ko
sti
Kalc
ij v
vita
min
ih in
dop
olni
lih
Kri
Kri r
azlič
nih
živa
liZd
ravi
laŽe
latin
a in
žel
eBe
ljako
vine
iz k
ože,
kit,
kos
tiVi
tam
ini,
kaps
ule
Inzu
linIz
pra
šičj
e in
kra
vje
treb
ušne
slin
avke
Zdra
vila
za
zdra
vlje
nje
slad
korn
e bo
lezn
iKo
rtiz
ol(k
ortik
oste
roid
)H
orm
on n
adle
dvič
ne ž
leze
(na
vadn
o pr
ašič
je)
Zdra
vila
Vita
min
AAl
ifats
ki a
lkoh
ol; l
ahko
je p
ridob
ljen
iz
olja
ribj
ih je
ter,
jajč
nega
rum
enja
kaKr
eme
in lo
sjon
i
Vita
min
B12
Pogo
sto
živa
lske
ga iz
vora
Vita
min
iVi
tam
in D
, vita
min
D2
(erg
okal
cife
rol),
vi
tam
in D
3 (k
alci
fero
l)Pr
idob
ljen
iz o
lja r
ibjih
jet
er,
mle
ka,
jajč
nega
rum
enja
ka. V
itam
in D
2 la
hko
izvi
ra i
z ži
vals
ke m
aščo
be a
li ra
stlin
-sk
ih s
tero
lov;
vita
min
D3
je v
edno
ži-
vals
kega
izvo
ra.
Vita
min
i, kr
eme
in lo
sjon
i
59
14ŽIVALSK
E SESTAVINE
ŽIVA
LSK
E SE
STAV
INE
– sp
lošn
o
Sest
avin
aIz
vor
Upo
raba
Alte
rnat
iva
Slov
ensk
oAn
gleš
ko
Acet
atAc
etat
eR
ibe,
jajc
a, m
aslo
Barv
e za
lase
, par
fum
i, le
potn
i izd
elki
, vita
min
iSi
ntet
ične
ust
rezn
ice
Amin
okis
line
Amin
o Ac
idR
azlič
ne ž
ival
iŠa
mpo
ni,
vita
min
i, le
potn
i izd
elki
Sint
etič
ne
ustr
ezni
ce,
rast
linsk
i viri
Aspi
kAs
pic
Preč
išče
na m
esna
ali
ribja
juha
Sred
stvo
za
zgoš
čeva
-nj
e, u
pora
blja
se
kot
alte
rnat
iva
žela
tini
Ras
tlins
ki v
iri
Čebe
lji v
osek
Bees
wax
Čebe
lje s
atov
jeLe
potn
i izd
elki
, pas
te-
li, s
veče
, loš
čila
Karn
auba
/Car
naub
a vo
-se
k (iz
pal
me
karn
auba
), ra
stlin
sko
olje
Kaze
in,
mle
čna
be-
ljako
vina
Case
inKr
avje
mle
koEm
ulga
tor,
lepo
tni
izde
lki,
lasn
a ko
z-m
etik
a
Rast
linsk
e vr
ste
mle
ka,
sojin
e be
ljako
vine
Hol
este
rol
Chol
este
rol
Živa
lske
m
aščo
be,
tkiv
a,
olje
al
i ja
jčni
ru
men
jak
Lepo
tni
izde
lki,
lasn
a ko
zmet
ika
Rast
linsk
i alk
ohol
i
Koše
niljk
aCo
chin
eal
Tele
sa b
rejih
koš
enilj
kR
deče
pr
ehra
mbe
no
barv
ilo, l
epot
ni iz
delk
iSo
k pe
se
60
14ŽI
VALS
KE
SEST
AVIN
E
Sest
avin
aIz
vor
Upo
raba
Alte
rnat
iva
Slov
ensk
oAn
gleš
ko
Kola
gen
Colla
gen
Živa
lsko
tkiv
oLe
potn
i iz
delk
i, ob
razn
e in
jekc
ije
(za
nape
njan
je
kože
)
Sojin
e be
ljako
vine
, ol
je
oreš
kov
Dig
licer
idi
Dig
lyce
rides
Krav
e al
i pra
šiči
Maš
čobn
e ki
sline
, ki s
e up
o-ra
blja
jo p
ri pe
čenj
u, s
lado
le-
du, p
ijača
h, ž
veči
lnih
gum
i-jih
, bon
boni
h, m
arga
rini
Ras
tlins
ki g
licer
idi
Puh
Dow
nG
oske
ali
race
Poln
ilo z
a bl
azin
e, p
reši
te
odej
e in
spa
lne
vreč
eBo
mba
ž in
si
ntet
ične
us
trez
nice
Elas
tinEl
astin
eKr
avji
vrat
Lepo
tni i
zdel
kiBe
ljako
vine
ra
stlin
skih
tk
iv, s
inte
tične
ust
rezn
ice
Žela
tina
Gel
atin
(e)
Krav
ja a
li pr
ašič
ja
koža
, ve
zi,
kost
i, ki
te it
d.
Sred
stvo
za
zgoš
čeva
nje
(bon
boni
, žel
e, d
eser
ti, jo
-gu
rt, s
lašč
ice,
fot
ogra
fski
fil
m, v
ino)
Pekt
in,
agar
agar
, ra
-st
linsk
i viri
Glic
erin
/glic
erol
Gly
cerin
/Gly
cero
lŽi
vals
ka m
aščo
baLe
potn
i izd
elki
, mila
, ust
ne
vode
, zdr
avila
, maz
iva,
zob-
na p
asta
, hra
na, p
last
ika
Glic
erin
/Glic
erol
ras
tlin-
skeg
a vi
ra
Žela
tina
iz
ribje
ga
meh
urja
Isin
glas
sR
ibji
meh
urSr
edst
vo z
a bi
stre
nje
(piv
o,
vino
), le
potn
i izd
elki
Agar
agar
, pek
tin
Kera
tinKe
ratin
Raz
lične
ži
vali
(rogo
vje,
st
opal
a,
perje
)
Lasn
a ko
zmet
ika
– ra
zto-
pina
za
trajn
e, š
ampo
ni,
nego
valn
a sr
edst
va
Sojin
e be
ljako
vine
/ ol
je
oreš
kov
61
14ŽIVALSK
E SESTAVINE
Lakt
oza
Lact
ose
Mle
ko s
esal
cev
Hran
a, le
potn
i izd
elki
, zdr
a-vi
la, š
ampo
niR
astli
nsko
mle
ko
Lano
linLa
nolin
Ovč
ja v
olna
Vlaž
ilna
sred
stva
, izd
elki
za
nego
kož
e in
mar
garin
eR
astli
nski
viri
Leci
tinLe
cith
inJa
jca,
mle
ko, ž
ivč-
no tk
ivo
Hran
a, le
potn
i izd
elki
, kre
-m
e za
roke
, zdr
avila
Sojin
leci
tin
Siril
oR
enne
tTe
lečj
i žel
odec
Sir,
mle
čni i
zdel
kiLi
mon
in so
k, k
ultu
ra b
ak-
terij
rast
linsk
ega
izvor
aM
ošek
, moš
usM
usk
Treb
uh
pižm
arja
(je
lenu
pod
obna
ži-
val).
Tud
i pod
gane
, os
li, ro
vke
in h
rošč
i
Parf
umi,
osve
žilna
sr
ed-
stva
za
pr
osto
re,
diša
ve,
arom
e v
živili
h
Raz
lične
vr
ste
rast
lin-
skeg
a ol
ja
Mat
ični
mle
ček
Roya
l jel
lyČe
belji
izlo
ček
Preh
ram
bena
dop
olni
la, v
ita-
min
i A, C
, D, E
& B
-kom
plek
sG
abez
, alo
ja v
era
Šela
kSh
ella
cSm
olna
t izl
oček
in
sekt
a La
ccife
r La
cca
Lošč
ila, v
osek
, izol
acija
Vosk
i na
ra
stlin
ski
osno
vi
Svila
Silk
Koko
n go
seni
ce
svilo
prej
keBl
ago,
obl
eke,
spo
dnje
per
i-lo
, rut
e, d
odat
kiUm
etna
sv
ila,
sate
n,
najlo
nLo
jTa
llow
Gov
eja
ali
ovčj
a m
aščo
baM
ila,
hran
a za
do
mač
e lju
blje
nčke
, pa
stel
i, ol
je z
a cv
rtje,
mar
garin
a, b
arva
, ma-
ziva,
lepo
tni iz
delk
i, sve
če
Para
fin, r
astli
nska
mas
t
Siro
tka
Whe
yKr
avje
mle
koPi
škot
i, sla
ščice
, sir,
bon
boni
, kr
ompi
rjev č
ips/
pom
frit
Sojin
a si
rotk
a
Tuka
j je
potre
bno
omen
iti š
e ce
njen
i por
cela
n t.i
. bon
e ch
ina,
ki v
sebu
je p
epel
živa
lski
h ko
sti.
62
DODATKI IN NASLOVI15.
HRANAGluten: Zrno do Zrna, Trubarjeva 8, Ljubljana; www.zivacenter.org. Izdelke znamke IBI iz miro-ljubnega kmetijstva: izbrane trgovine z zdravo pre-hrano; www.ibi-vegan-si. Bio vege izdelke znamke Alnatura dobiš v DM
Vege hrana za hišne ljubljenčke znamke Ami: www.vege4.si; Jablana, Pokrita tržnica (BTC), Ljubljana; Ajda, Glavni trg 23, Maribor; K naravi, Celovška 87, Ljubljana; Zakladi narave, Vodnikova 187, Tržnica Koseze; Dobra misel, Alpska c. 42, Lesce; Veterina, Pri hrastu 18, Nova Gorica; Vete-rinarija, Markišavska 3, Murska Sobota; Veterinar-ski center Plevnik, Logatec; OM Šanti ezoterika, Novo Mesto; ZOO Nara, Litija; ZOOŽur, Ravne na Koroškem; 4Tačke, Žirovnica; Živetiznaravo, Tr-žnica Celje; BIO SI, Trg Celjskih knezov 2, Celje.
Slovenske restavracije z vegansko ponudbo: Vegedrom (Vodnikova 35, Ljubljana), Papala (Sej-mišče 1, Kranj) in Gostilna Krištof (Predoslje 22, Kranj).
VINOVegansko vino: www.crnko.net; Kmetija Bordon, Dekani, 05 / 658 22 60, 041 / 721 228. Vino iz miroljubnega kmetijstva K Naravi, Celovška 87, Ljubljana.
Proizvajalci neveganskega vina: Kupljen, Vinako-per, KZ Krško, verjetno tudi: Ljutomerčan, Vino Bre-
15D
ODA
TKI I
N N
ASLO
VI
63
žice, Jeruzalem-Ormož, Vinakras Sežana. Preveri pri proizvajalcu, ali je tvoje najljubše vino neoporeč-no. Vegansko pivo: Heineken, Corona; glej http://tastebetter.com/features/booze/type=beer (vklju-čuje tudi seznam ostalih alkoholnih pijač)
TOBAČNI IZDELKIVeganski so izdelki iz 100% tobaka proizvajalcev Pöschl Tabak (npr. tobak Pueblo, ki ga je mogoče kupiti tudi pri nas) in Santa Fe Natural Tobacco. Podjetje Imperial Tobacco (Davidoff, West, Boss …) ne testira na živalih, vendar njihovi tobačni izdel-ki vsebujejo živalske sestavine. Veganski papirčki znamke RAW: Hannah Biz Shop, Vošnjakova 5, Ljubljana, www.cannabis.si
KOZMETIKA, OSEBNA NEGA IN ČISTILAwww.vegea.si, www.zivacenter.org, www.biosi.si, www.aubrey.si, www.harmonija-narave.com, www.trgovina.hiskadobrot.com (trenutno v prenovi), http://sonce.e-trgovina.com, Kalček, Šmartinska 152, BTC, Hala 9, Ljubljana; Sanolabor trgovine po Sloveniji; Biotopic, City Park in Glavni trg, Celje; Bioeco, Poštna ulica 1, Maribor; TrgovinaSončnica, Obrtna ul. 26, Murska Sobota; Vita Center, Pivka 23a, Naklo; Trgovina Agharti, Kraigherjeva 23, Ptuj; Trgovina Rž, Celovška 79, Ljubljana; Meta, Kranjska 4a, Radovljica; Zakladi Narave, Tržnica Koseze, Ljubljana; Trgovina Natura, Slovenska c. 47, Ljubljana, Koroška c. 14, Maribor, Pristani-ška 2, tržnica Koper; DM s svojo znamko Alverde; Ondina,Tomšičeva 15, Žalec; Jablana, Ljubljana; Ajda, Maribor; Arna, Delpinova 8, Nova Gorica; K naravi, Ljubljana; Dobra misel, Lesce; BIO.SI, Celje; Klasje, Gradišče 12, Sežana; Mercator Hipermar-ket, Koper, Ljubljana, Kranj-Primskovo.
15D
ODATK
I IN N
ASLOVI
64
Veganskim standardom bi naj po besedah proizva-jalca ustrezali tudi izdelki Hempro International, ki jih lahko kupiš v trgovini Hannah Biz. Izdelkov Extra-vaganja iz iste trgovine se pa IZOGIBAJ. Podjetje So-nett ni v celoti vegansko - pri proizvodnji nekaterih izdelkov uporablja kravji žolč. Beri etikete.
VAROVANJE OKOLJA – izogibaj se uporabi plastič-nih vrečkOkolju prijaznejši nakup omogočajo trgovine Eu-rospin, Lidl in Mercator. Da se v slednjem izogneš nepotrebnim konfliktom s prodajalkami glede vrečk in nalepk, pojdi kar na samopostrežno Tik-Tak blagajno. Izdelke namesto v plastične vrečke zloži neposredno na pult in jih po opravljenem plačilu pospravi nazaj v voziček, pozneje pa v svojo nakupovalno torbo. Če ima prodajalka pripombe – postopek traja približno 1 minuto dlje, kot če bi stvari polagal/a v ponujene plastične vrečke – ji prijazno razloži, zakaj to počneš. Sama še nisem imela težav. Okolju in ljudem prijazna trgovina s tekstilom: www.janina.si (zaenkrat je v celoti veganska, ven-dar napoveduje razširitev ponudbe na volno in svilo).Pravična trgovina: www.3muhe.org (sicer ne sodi v priročnik, ker pa ponuja številne etično nesporne izdelke, jo vseeno vključujem).
15D
ODA
TKI I
N N
ASLO
VI
KORISTNE POVEZAVE
• Zveza potrošnikov Slovenije www.zps.si
• Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije www.ekonet.si• Demeter
www.demeter.si• Društvo za osvoboditev živali in njihove
pravice www.osvoboditev-zivali.org• LjudjeZa.org
www.ljudjeza.org• Društvo Planet Zemlja
www.planet-zemlja.org• Noetova šola
www.noetova-sola.si• Morigenos
www.morigenos.org• Svet je lep
www.svet-je-lep.com• Skupaj za zdravje človeka in narave
www.zazdravje.net• Gibanje za pravičnost in razvoj
www.gibanje.org• Sončeve pozitivke
www.pozitivke.net• Vodnik po ekoloških kmetijah
www.eko-kmetije.info:80/iskanje.asp• Kozmetični saloni http://www.drhauschka.si/kozmeticarke
15D
ODATK
I IN N
ASLOVI
Tiskano na recikliranem papirju