vpliv substrata in termina potikanja na … · 2.3 tehnologija pridelovanja molembekija je...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
Barbara JEŠOVNIK
VPLIV SUBSTRATA IN TERMINA POTIKANJA NA
UKORENINJANJE MOLEMBEKIJE
DIPLOMSKO DELO
Benedikt, 2018
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
AGRONOMIJA – OKRASNE RASTLINE, ZELENJAVA IN
POLJŠČINE
Barbara JEŠOVNIK
VPLIV SUBSTRATA IN TERMINA POTIKANJA NA
UKORENINJANJE MOLEMBEKIJE
DIPLOMSKO DELO
Benedikt, 2018
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . III Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:
Predsednica: izr. prof. dr. Andreja URBANEK KRAJNC
Mentor: izr. prof. dr. Andrej ŠUŠEK
Članica: izr. prof. dr. Metka ŠIŠKO
Lektorica: Marjanca Šoško, prof.
Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.
Datum zagovora: 26. oktober 2018
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . IV Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije
UDK: 582.657:631.535:631.81(043.2)=163.6
Od oktobra 2016 do marca 2017 smo v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v
Mariboru, proučevali vpliv izbire dveh različnih substratov in prav tako vpliv termina potikanja na
ukoreninjanje molembekije [Muehlenbeckia complexa (A. Cunn.) Meisn.]. Poskus je potekal v petih različnih
terminih, kjer smo uporabili dvonodijske potaknjence drobnolistne molembekije. Ugotovili smo, da se
potaknjenci bolje ukoreninijo v substratu Klasmann – Steckmedium kot Fruhstorfer Erde. V substratu
Fruhstorfer Erde so potaknjenci bolje priraščali, saj so dosegli v povprečju večje število listov, bili so višji in
dosegli povprečno večje mase svežih in posušenih rastlin. Prav tako na uspeh ukoreninjanja vpliva termin
potikanja. V substratu Klasmann – Steckmedium smo v novembrskem terminu potikanja dosegli 100-odstotno
ukoreninjenost.
Ključne besede: molembekija / vegetativno razmnoževanje / potaknjenec / substrat / termin
potikanja
OP: VI, 26 str., 5 pregl., 10 slik, 20 ref.
The Influence of Substrate and Plant Cutting Placement Time on the Rooting of
Muehlenbeckia complexa (A.Cunn.) Meisn
From October 2016 to March 2017, we have examined the influence of two different substrates and the effect
of the time on the rooting of Muehlenbeckia complexa [(A.Cunn.) Meisn.]. The experiment took place in five
different time periods, where we used two-node cuttings of M. complexa. We found out, that the cuttings rooted
better in the Klasmann - Steckmedium substrate than Fruhstorfer Erde. In the substrate Fruhstorfer Erde the
cuttings grew better, achieving on average a higher number of leaves. . Furthermore, the cuttings in Fruhstorfer
Erde were also on average higher and attained a greater increase in dry and fresh weight. The timing of planting
also had an overall effect on the examined parameters. In November, we achieved 100% rooting on Klassmann
– Steckmedium substrate.
Key words: Muehlenbeckia complexa / vegetative reproduction / cutting / substrate / timing
NO: VI, 26 Pag., 5 Tab., 10 Pict., 20 Ref.
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . V Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
Kazalo vsebine
1 UVOD .................................................................................................................................... 1
2 PREGLED OBJAV ................................................................................................................ 3
2.1 Botanična klasifikacija ....................................................................................................... 3
2.2 Okrasna vloga molembekije ............................................................................................... 4
2.3 Tehnologija pridelovanja .................................................................................................... 4
2.4 Pomen in lastnosti substratov ............................................................................................. 5
3 MATERIAL IN METODE DELA ......................................................................................... 7
3.1 Uporabljen material in naprave .............................................................................................. 7
3.2 Rastlinski material .................................................................................................................. 7
3.3 Substrat za potikanje .............................................................................................................. 8
3.4 Rastni regulator ...................................................................................................................... 9
3.5 Platoji za potikanje ............................................................................................................... 10
3.6 Prekrivanje s polietilensko folijo .......................................................................................... 10
3.7 Metode dela .......................................................................................................................... 11
3.7.1 Zasnova poskusa ...................................................................................................... 11
3.8 Izvedba in oskrba poskusa .................................................................................................... 11
3.9 Vrednotenje in analiza .......................................................................................................... 13
4 REZULTATI Z RAZPRAVO .............................................................................................. 17
4.1 Vpliv substrata na ukoreninjanje potaknjencev ................................................................ 17
4.2 Vpliv termina potikanja na ukoreninjanje potaknjencev .................................................. 21
5 SKLEPI ................................................................................................................................ 23
6 VIRI ...................................................................................................................................... 24
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . VI Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Botanična klasifikacija rodu Muehlenbeckia ................................................ 3
Preglednica 2: Pregled terminov potikanja, terminov vrednotenja in število rastnih dni ... 13
Preglednica 3: Vpliv substrata na ukoreninjanje in razvoj potaknjencev molembekije 17
Preglednica 4: Vpliv substrata na ukoreninjanje in razvoj potaknjencev molembekije
(meritve svežih in posušenih mas) ............................................................... 19
Preglednica 5: Vpliv termina potikanja na ukoreninjanje potaknjencev molembekije ....... 21
Kazalo slik
Slika 1: Drobnolistna molembekija ...................................................................................... 4
Slika 2: Matična rastlina drobnolistne molembekije v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in
biosistemske vede, Univerze v Mariboru ................................................................ 7
Slika 3:Substrat Klasmann – Steckmedium, namenjen za ukoreninjanje potaknjencev in za
prvo presajanje laboratorijsko vzgojenih rastlin ........................................................ 8
Slika 4: Korex – univerzalno sredstvo za hitro ukoreninjanje potaknjencev vseh vrst rastlin
................................................................................................................................. 9
Slika 5: Prekrivanje potaknjencev s polietilensko folijo ..................................................... 10
Slika 6: Pripravljen dvonodijski potaknjenec drobnolistne molembekije ........................... 12
Slika 7: Potaknjenci v Klasmann – Steckmedium substratu ............................................... 13
Slika 8: Merjenje višine potaknjencev................................................................................. 14
Slika 9: Tehtanje celotnega potaknjenca ............................................................................. 15
Slika 10: Pripravljeni potaknjenci pred tehtanjem in sušenjem .......................................... 16
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 1 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
1 UVOD
Molembekija (Muehlenbeckia complexa) je okrasna rastlina iz družine Polygonaceae in
izvira iz Nove Zelandije. Angleška imena so: Maidenhair Vine, Wire Vine, Creeping Wire
Vine, Lacy Wire Vine, Angel Vine, Mattress Vine, Mattress Wire Vine, Necklace Vine in
Pohuehue (Tropical Britain 2017). Cveti od julija do septembra. Raste na nadmorski višini
do 500 metrov (Flora of North America 2016).
Gojimo jih zaradi lepih listov. Najbolj jim ustrezajo sončna ali polsenčna mesta in dobro
odcedna tla. Množimo jih poleti z delno olesenelimi potaknjenci (Lovka 2002).
Molembekija je bujno rastoč, majhen listopaden grm z gomilasto krošnjo ali ovijava
vzpenjavka. V višino zraste od 60 cm do 1 m, v širino pa do 1 m. Na vitkih, lomljeno
upognjenih steblih, so različno oblikovani (jajčasti do lirasti) temno zeleni listi. Majhni
zvezdasti zelenkasto beli cvetovi se odpirajo sredi poletja in dozorijo v majhne kroglaste in
voskaste bele plodove (Lovka 2002).
Človek jo že veliko let goji sam iz podobnih razlogov kot raste v naravi – preprečuje rast
plevelov. Pri nas jo pogosto uporabljamo kot sezonsko rastlino, saj je v našem podnebju na
prostem pogojno prezimna, če je ne zaščitimo. Je odličen (predvsem zelen) dodatek
spomladanskim in jesenskim zasaditvam, uporabna pa je tudi v okrasne namene v skalnjakih,
obzidjih ali kot pokrovna rastlina na vrtu.
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 2 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
1.1 Namen in cilj diplomskega dela
Glavni namen diplomskega dela je proučiti ukoreninjanje potaknjencev molembekije.
Proučevali smo, ali obstajajo razlike med termini potikanja, natančneje, kateri termin je
najprimernejši za razmnoževanje s potaknjenci ter vpliv substrata na rast in razvoj
potaknjencev.
Na koreninjenje potaknjencev vpliva več dejavnikov. Eden od pomembnih dejavnikov je
letni čas. Nekaj osnovnih smernic velja, vendar ugotovitev najprimernejšega časa za uspešno
razmnoževanje je v veliko meri odvisno od rastlinske vrste.
Na uspeh koreninjenja potaknjencev prav tako vplivajo struktura substrata oziroma njegove
komponente. Pomembni dejavniki so sprejemanje vode, vsebnost elementov, pH in drugo.
Cilj diplomskega dela je ovrednotiti vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje
molembekije. S pridobljenimi rezultati bomo omogočili uporabo primernega substrata za
rast in določili primeren termin potikanja za najuspešnejšo rast potaknjencev.
Z raziskavo želimo preveriti naslednje hipoteze:
H1: Substrat vpliva na ukoreninjanje, rast in razvoj potaknjencev,
H2: Termin potikanja ima vpliv na ukoreninjanje potaknjencev.
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 3 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
2 PREGLED OBJAV
2.1 Botanična klasifikacija
Rod molembekij (Muehlenbeckia L.) spada v družino dresnovk (Polygonaceae)
(Preglednica 1) (Flora Base 2017). Družina dresnovk zajema okoli 50 rodov in 1120 vrst po
vsem svetu, predvsem v območjih z zmernimi temperaturami (Flora of China 2017).
Preglednica 1: Botanična klasifikacija rodu Muehlenbeckia (Flora of China 2017)
Sistematska enota Ime
Kraljestvo Plantae – rastline
Deblo Spermatophyta – semenke
Poddeblo Magnoliophyta – kritosemenke
Razred Magnoliopsida – dvokaličnice
Red Caryophyllales – klinčkovci
Družina Polygonaceae – dresnovke
Rod Muehlenbeckia Meisn.
V družini dresnovk najdemo zelišča, redkeje olesenele pol grmičke ali ovijalke. Listi so
nameščeni spiralasto, enostavni, prilista zrasla v listno škornjico, ki objema steblo. Cvetovi
so drobni, v grozdastih ali latastih socvetjih ali posamični v zalistjih, 3-, 4- ali 5-števni,
cvetno odevalo enotno ali v dveh različnih krogih, zelenkasto, belkasto ali rdečkasto.
Prašnikov 6–10. Plodnica enopredalasta, iz 2 ali 3 karpelov, z 2 ali 3 vratovi, plod orešek,
pogosto čvrsto obdan s perigonom. Za določevanje vrst so pogosto potrebni plodovi
(Martinčič 1999).
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 4 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
2.2 Okrasna vloga molembekije
Molembekijo pogosto srečujemo v mešanih zasaditvah, v ponudbi pa je navadno prisotna
tako v pomladanskem kot v jesenskem času (Slika 1). Temna ter močno upogljiva stebla
obdajajo majhni okrogli listi, ki so temno zelene barve. Celoten habitus daje zelo mehek in
zračen učinek. Cveti poleti in v začetku jeseni, cvetovi pa so privlačni zeleno-krem barve.
Sledijo jim beli plodovi s črnimi semeni, kateri so užitni surovi ali pa kuhani. Molembekija
se dobro odziva na močno rez, saj ima hitro sposobnost regeneracije zelene mase, zato je
primerna tudi za oblikovanje. Napeljemo jo lahko po konstrukciji željene oblike. Zaradi
njene vsestranskosti jo lahko uporabimo tudi kot sobno rastlino, bodisi v obešanki ali
okrasnem loncu (Stanonik 2016).
Slika 1: Drobnolistna molembekija (Valner 2016).
2.3 Tehnologija pridelovanja
Molembekija je listopadna plezalka, ki v dolžino zraste do največ 5 m. Cveti od avgusta do
septembra, semena pa zorijo od septembra do oktobra. Cvetovi so dvodomni (posamezni
cvetovi so bodisi moški bodisi ženski), na eni rastlini pa najdemo samo eno vrsto cvetov,
zato za razmnoževanje potrebujemo tako moške kot ženske rastline – molembekija ni
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 5 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
samooplodna. Primerna je za lahka peščena, srednje ilovnata, dobro odcedna tla. Primeren
pH: kisla, nevtralna in bazična (alkalna) tla. Raste na polsenčnih do senčnih območjih, na
vlažnih tleh (Plants for a future 2017).
Zahteva dobro prepustna tla, na soncu ali v senci. Tolerira bližino morja. Prezimi do
temperature -5 °C, nižjih temperatur ne prenaša. Ovija se okrog drugih rastlin, lahko pa raste
kot samostojen grm (Plants for a future 2017).
Molembekijo lahko pridelujemo na več načinov. Generativno, tako da posejemo semena, ali
vegetativno, tako da naredimo potaknjence.
Zgodaj spomladi posejemo semena v rastlinjaku. Ko semena vzkalijo in so rastline dovolj
velike in trdne, jih presadimo v večje lončke. Priporočljivo je, da jih prvo zimo gojimo v
rastlinjaku. V pozni pomladi oziroma zgodaj poleti, ko so nevarnosti za zmrzal mimo, jih
lahko presadimo na prosto, kamor smo jih namenili, da bodo rastle čez leto. Pozno jeseni jih
je priporočljivo prestaviti v toplo gredo ali oviti s slamo, da prezimijo. Tako so naslednje
leto spet pripravljene, da krasijo naše zasaditve (Plants for a future 2017).
Razmnožujemo jo tudi vegetativno, s potaknjenci. V literaturi se navaja, da je najprimernejši
termin za razmnoževanje s potaknjenci pozno poleti (Plants for a future 2017).
2.4 Pomen in lastnosti substratov
Substrat je življenjska osnova rastlin. Je mešanica različnih snovi organskega in
anorganskega izvora. Njegova naloga je vedno enaka: rastlinam mora nuditi oporo in imeti
določeno vodno in zračno kapaciteto ter hranila – lastnosti, ki rastlinam omogočajo življenje
(Gutman 2003). Substrate razlikujemo glede na namen njihove uporabe. Tako na primer
razlikujemo substrate za razmnoževanje in setev, za gojenje vrtnin in okrasnih rastlin pod
steklom, substrate za izboljšanje tal na prostem. Substrati morajo izpolnjevati določene
zahteve, lahko pa se razlikujejo v kakovosti (Jošar 1996).
Substrati morajo zadostiti naslednjim zahtevam (Jošar 1996):
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 6 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
1. Volumen por mora biti čim večji. To zagotavlja veliko zračno in vodno kapaciteto pri
maksimalni vsebnosti vode:
- trdni delci: 10–30 %;
- zrak: 30–40 %;
- voda: 40–50 %.
2. Struktura mora biti dovolj stabilna.
3. Izmenjalna kapaciteta in pufrna sposobnost morata biti dobri, saj zmanjšujeta izpiranje
hranil in preprečujeta zasoljenost tal. Kemično stabilnost dajejo tlom koloidi, ki uravnavajo
pH tal. Sposobni so vezati in posredovati rastlinam potrebne hranilne snovi. S tem
zmanjšujejo izpiranje hranil in preprečujejo zasoljenost tal.
4. Sposobnost ponovnega omočenja.
5. Zmožnost skladiščenja, ne da bi se kakovost substrata spremenila.
6. Homogenost substrata.
7. Majhen delež mikroorganizmov (manjša fiksacija dušika in razpad strukture).
8. Sterilnost substrata (ni bolezni, škodljivcev, plevelov).
9. Ne smejo vsebovati rastlinam škodljivih snovi.
10. Čim manjša volumska teža.
11. Primerna pH vrednost, ki jo uravnavajo koloidi. Večja kot je pH vrednost (7,1–alkalno),
počasneje se sproščajo hranila iz tal. Tako v rastlini pride do pomanjkanja mangana in železa,
ki sta antagonista kalcija.
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 7 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
3 MATERIAL IN METODE DELA
3.1 Uporabljen material in naprave
V poskusu smo uporabili matične rastline drobnolistne molembekije, ki so se gojile v
rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede in dva različna substrata. Za
koreninjenje potaknjencev smo uporabili gojitvene plošče, ostro rezilo, rastni regulator
Korex in polipropilensko folijo. Za vrednotenje smo uporabili tehtnico, sušilno komoro in
druge manjše pripomočke.
3.2 Rastlinski material
Kot vir rastlinskega materiala za potaknjence smo uporabili sorto 'Minero' (Slika 2), ki so jo
vzgojili v priznani žlahtniteljski hiši Volmary. Gre za robustne, zimzelene strukturne rastline
s poganjki, ki olesenijo in ki so zelo nezahtevne za gojenje. Uporabljajo se kot dekorativen
dodatek za zasajanje skodel in gredic. Sorta je delno prezimna (Katalog Volmary 2018).
Slika 2: Matična rastlina drobnolistne molembekije (Ješovnik 2016).
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 8 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
3.3 Substrat za potikanje
V poskusu smo uporabili dva različna substrata, namenjena koreninjenju potaknjencev:
Klasmann – Steckmedium in Fruhstorfer Erde, LAT – Terra N8 substrat.
Substrat proizvajalca Klasmann – Steckmedium je namenjen potikanju in vsebuje mešanico
slabo do srednje razgrajene bele šote in perlita. pH vrednost se giblje med 5,5 in 6,5 (Slika
3). Pakiranje je v 70-litrskih vrečah proizvajalca Klasmann – Deilmann GmbH iz Nemčije,
slovenski zastopnik pa je podjetje Cvetlice Dornig, d. o. o. Uporaben je za ukoreninjanje
potaknjencev in za prvo presajanje laboratorijsko vzgojenih rastlin. Vsebuje 0,5 g gnojila na
liter substrata. Vsebuje tudi dodatne elemente v sledovih. Substrat dobro vpija vlago
(Klasmann – Deilmann 2017).
Slika 3: Substrat Klasmann – Steckmedium, namenjen za ukoreninjanje potaknjencev
(Ješovnik 2016).
Substrat proizvajalca Fruhstorfer Erde, LAT – Terra N8 + Perlite ima pH vrednost 5,9,
vsebuje perlit in NPK gnojilo. Razpoložljiva hranila so: 300 mg N, 150 mg P2O5 in 370 mg
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 9 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
K2O. Zaradi dodanega perlita je ta substrat zelo zračen. Uporablja se za potikanje in hitro
vzgojo balkonskih rastlin (Hawita 2017). Ima fino strukturo, zaradi vsebnosti vulkanske
gline je sorpcija zelo močna. Pufersko delovanje ščiti pred poškodbami, ki jih povzročajo
nihanja v območju pH. Substrat je zelo primeren za uporabo pri potaknjencih, saj je dodana
naravna glina. Ta se intenzivno pomeša s šoto in tako tvori stabilne spojine gline in humusa.
S tem zagotavlja ustrezno težo. Pri ostalih substratih, ki te nimajo, pa pride do zbijanja. Glina
preprečuje nenadno pomanjkanje hranil (nenehno dobavlja elemente v sledovih), hitro
dehidracijo in zagotavlja hitro ponovno vlaženje (Heinrichs Agrar 2018).
3.4 Rastni regulator
Uporabili smo rastni regulator pod trgovskim imenom Korex (Slika 4). Je univerzalno
sredstvo za hitro ukoreninjanje potaknjencev vseh vrst rastlin. Glavni učinkovini tega
rastnega regulatorja trgovskega podjetja Agrolit sta Indol-3-maslena kislina (IBA) in 2-(1
naftil) ocetna kislina (NAA). Sredstvo je sestavljeno iz fosforja P2O5 (1 %), kalija K2O
0,8 %, NAA 1000 ppm, ostalo je inertna snov (Vrtnarček 2017). Uporabili smo 0,5-odstotno
koncentracijo tega pripravka.
Slika 4: Korex – univerzalno sredstvo za hitro ukoreninjanje potaknjencev vseh vrst rastlin
(Ješovnik 2016).
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 10 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
3.5 Platoji za potikanje
Potaknjence smo potikali v Teku Premium gojitvene plošče, model JP, podjetja Pöppelmann
iz Nemčije. Zastopništvo zanj v Sloveniji ima podjetje Cvetlice Dornig, d. o. o. Velikost
gojitvene plošče je 37 x 28 cm, visoka je 6,1 cm. Ima 104 sadilnih lukenj, velikosti približno
2,5 x 3,1 cm, volumen vsake pa znaša približno 27 cl.
3.6 Prekrivanje s polietilensko folijo
Za zagotavljanje enakomernih rastnih pogojev tekom koreninjenja smo uporabili
polietilensko folijo za prekrivanje potaknjencev. Potaknjenci so na ta način imeli
enakomerno vlago in toploto skozi celoten čas koreninjenja, hkrati pa je folija omogočalo
visoko prepustnost svetlobe, ki je pomemben dejavnik pri rasti potaknjencev (Slika 5).
Slika 5: Prekrivanje potaknjencev s polietilensko folijo (Ješovnik 2016).
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 11 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
3.7 Metode dela
3.7.1 Zasnova poskusa
Poskus smo izvajali v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v
Mariboru na Pohorskem Dvoru od oktobra 2016 do aprila 2017. V poskusu smo uporabili
zelene dvonodijske potaknjence drobnolistne molembekije.
Potaknjence smo potikali v dva različna substrata:
- Klasmann Steckmedium in
- Fruhstorfer Erde tip N.
Koreninjenje smo proučevali v petih terminih:
Termin 1: 20. 10. 2016;
Termin 2: 17. 11. 2016;
Termin 3: 12. 12. 2016;
Termin 4: 9. 1. 2017 in
Termin 5: 6. 2. 2017.
V enem terminu smo na posamezno obravnavanje potaknili 56 dvonodijskih potaknjencev.
Skupno je bilo potaknjenih 560 potaknjencev drobnolistne molembekije.
3.8 Izvedba in oskrba poskusa
Potaknjence smo rezali iz matičnih rastlin, ki so se gojile v rastlinjaku Fakultete za
kmetijstvo in biosistemske vede na Pohorskem dvoru. Skrbeli smo, da so bile rastline redno
zalivane in primerno prehranjene. Pri vsakem terminu potikanja smo matične rastline
prikrajšali na 10 do 15 cm. Iz narezanih poganjkov smo nato narezali dvo-nodijske
potaknjence, ki so morali biti čim bolj izenačeni. Potaknjence smo z ostrim rezilom na
osnovi odrezovali malo pod kolencem poševno, rez nad drugim kolencem pa je bil
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 12 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
vodoraven (Slika 6). Na vsakem potaknjencu sta bila dva dobro razvita lista. Tako smo v
vsakem terminu pripravili 112 približno enakih potaknjencev.
V vsakem terminu smo pripravili 2 gojitveni plošči s substratom Klasmann – Steckmedium
in s substratom Fruhstorfer Erde. Pred potikanjem smo oba substrata zalili in počakali, da se
odvečna voda odcedi.
Pripravljene potaknjence smo najprej pomočili približno 1 cm v rastni regulator Korex in jih
nato vstavili v substrat. Tako smo na vsaki gojitveni plošči zapolnili 56 lukenj (Slika 7).
Gojitvene plošče smo postavili na gojitvene mize v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in
biosistemske vede in jih pokrili s polietilensko folijo. Potaknjenci so ostali pokriti vse do
ukoreninjanja. Zalivali smo jih po potrebi.
Slika 6: Pripravljen dvonodijski potaknjenec drobnolistne molembekije (Ješovnik 2016).
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 13 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
Slika 7: Potaknjenci v Klasmann – Steckmedium substratu (Ješovnik 2016).
3.9 Vrednotenje in analiza
Vrednotenje poskusa smo opravljali v treh terminih od konca marca do konca aprila 2017
(od 20. 3. 2017 do 21. 4. 2017). Opazovali smo število ukoreninjenih potaknjencev in število
razvitih listov na potaknjencih. Časovni prikaz vrednotenja poskusa v posameznem terminu
razmnoževanja je prikazan v Preglednici 2.
Preglednica 2: Pregled terminov potikanja, terminov vrednotenja in število rastnih dni.
Termin Datum potikanja Datum vrednotenja
višine rastlin,
števila listov in
svežih mas
Datum
vrednotenja
posušenih mas
Število rastnih dni
1 20. 10. 2016 20. 3. 2017 22. 3. 2017 151
2 17. 11. 2016 22. 3. 2017 24. 3. 2017 125
3 12. 12. 2016 22. 3. 2017 24. 3. 2017 100
4 9. 1. 2017 19. 4. 2017 21. 4. 2017 100
5 6. 2. 2017 19. 4. 2017 21. 4. 2017 72
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 14 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
V okviru poskusa smo vrednotili:
- število ukoreninjenih potaknjencev na posamezen termin;
- število listov;
- višino potaknjenca;
- svežo maso potaknjenca;
- svežo maso korenin;
- maso posušenega potaknjenca (48 ur na 50 °C) in
- maso posušenih korenin (48 ur na 50 °C).
Morfološke lastnosti svežih potaknjencev smo vrednotili 20. 3. 2017, 22. 3. 2017 in
19. 4. 2017. Pri obravnavi smo najprej prešteli potaknjence, ki so se ukoreninili, nato smo iz
vsakega platoja (2 platoja na en termin zaradi dveh različnih substratov) naključno izbrali
25 ukoreninjenih potaknjencev, pri katerih smo izvedli tehtanje različnih mas, najprej pa
smo izmerili višino posameznega potaknjenca in število listov (Slika 8).
Na 25 naključno izbranih potaknjencih v vsakem terminu smo stehtali:
- svežo maso potaknjenca;
- svežo maso korenin;
- maso posušenega potaknjenca (48 ur na 50 °C) in
- maso posušenih korenin (48 ur na 50 °C).
Slika 8: Merjenje višine potaknjencev (Ješovnik 2017).
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 15 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
Iz izbranih 25 potaknjencev iz vsakega platoja smo najprej očistili substrat, jih omočili z
vodo tako, da na potaknjencu ni bilo sledi substrata, in jih osušili. Nato smo pričeli s
tehtanjem. Najprej smo stehtali celoten potaknjenec, nato smo mu odrezali korenine in jih
posebej stehtali (Slika 9). Vsak potaknjenec smo posebej označili s številkami od 1 do 25
(na en plato, skupno torej 50) in z začetnico substrata (Slika 10). Tiste potaknjence, ki so
rastli v substratu Fruhstorfer, s kratico F, ostale potaknjence, ki so rastli v substratu
Klasmann, pa s kratico K. S tem smo se izognili zamenjavi, saj smo potaknjence po prvem
vrednotenju spakirali v papirnate vreče in jih ustrezno označili, nato pa odnesli v sušilno
komoro za 48 ur na 50 °C. Po dveh dneh (48 urah) smo potaknjence ponovno stehtali.
Najprej celotni potaknjenec, nato pa še posebej samo korenine potaknjenca. Tehtanja
posušenih potaknjencev smo izvedli 22. 3. 2017, 24. 3. 2017 in 21. 4. 2017.
Slika 9: Tehtanje celotnega potaknjenca (Ješovnik 2017).
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 16 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
Slika 10: Pripravljeni potaknjenci pred tehtanjem in sušenjem (Ješovnik 2017).
Statistična obdelava podatkov je bila narejena s pomočjo analize variance – ANOVA, kjer
smo ugotavljali statistične razlike v morfoloških lastnostih (višina in število listov), sveži
masi potaknjenca, posušeni masi potaknjenca, sveži masi korenin in posušeni masi korenin,
glede na določeni termin.
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 17 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
4 REZULTATI Z RAZPRAVO
V tem poglavju so prikazani rezultati koreninjenja in morfoloških lastnosti potaknjencev
drobnolistne molembekije glede na različne termine potikanja ter uporabo dveh različnih
substratov.
4.1 Vpliv substrata na ukoreninjanje potaknjencev
V Preglednici 3 in 4 so prikazani rezultati vpliva substrata na ukoreninjenje in rast
potaknjencev molembekije. Meritve smo izvajali na 25 naključno izbranih potaknjencih v
vsakem terminu pri vsakem substratu.
Preglednica 3: Vpliv substrata na ukoreninjanje in razvoj potaknjencev molembekije.
Termin1 Substrat2 Število ukoreninjenih
potaknjencev3 n = 56
PVR4 (mm)
N = 25
PŠL5
N = 25
1 1 44a 110,3a 10,6a6
2 53b 87,2b 8,4a
2 1 53a 90,6a 9,7a
2 56a 87,6a 7,0b
3 1 12a 57,9a 7,0a
2 39b 57a 5,0b
4 1 42a 75,4a 10,8a
2 49b 52,4b 6,4b
5 1 49a 76,4a 12,3a
2 55b 74,6a 12,3a
1Termin: 1 – 20. 10. 2016, 2 – 17. 11. 2016, 3 – 12. 12. 2016, 4 – 9. 1. 2017, 5 – 6. 2. 2017; 2Substrat: 1 –
Fruhstorfer, 2 – Klasmann; 3Število ukoreninjenih potaknjencev od skupno 56; 4PVR: Povprečna višina rastlin,
merjena v mm; 5PŠL: povprečno število listov; 6a,b: vrednosti, označene z različnimi črkami, se med seboj
statistično značilno razlikujejo.
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 18 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
S statistično analizo podatkov smo ugotovili, da je substrat statistično značilno vplival na
število ukoreninjenih potaknjencev v prvem, tretjem, četrtem in petem terminu. V
Klasmannovem substratu je prvem terminu ukoreninilo v povprečju 9 potaknjencev več, v
tretjem terminu v povprečju kar 27 več, v četrtem terminu 7 več in v petem terminu 6
potaknjencev več. Iz tega lahko sklepamo, da so od skupno petih terminov v kar štirih
terminih potaknjenci statistično značilno bolje koreninili v Klasmannovem substratu.
S statistično analizo podatkov smo ugotovili, da je substrat statistično značilno vplival na
višino rastlin le v prvem in četrtem terminu. V prvem terminu so bili potaknjenci v substratu
Fruhstorfer Erde v povprečju 23 mm daljši kot potaknjenci v Klasmannovem substratu,
povsem enako pa velja tudi za tretji termin.
Substrat je prav tako statistično značilno vplival na število razvitih listov na potaknjencu v
2., 3. in 4. terminu potikanja (Preglednica 3). V vseh prej omenjenih terminih je bilo
povprečno število listov večje pri potaknjencih, ki so rastli v substratu Fruhstorfer Erde. V
drugem terminu v povprečju za 2,7 lista, v tretjem terminu v povprečju za 2 lista in v četrtem
terminu v povprečju za kar 4,4 liste.
S statistično analizo podatkov smo ugotovili, da je substrat statistično značilno vplival na
povprečno svežo maso potaknjenca v 2., 4. in 5. terminu potikanja (Preglednica 4). V
Fruhstorferjevem substratu smo v drugem terminu dosegli 50 % večjo povprečno maso
potaknjenca, v četrtem terminu 40 % večjo povprečno maso, v petem terminu pa 33,3 %
večjo povprečno maso potaknjenca .
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 19 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
Preglednica 4: Vpliv substrata na ukoreninjanje in razvoj potaknjencev molembekije (meritve svežih in posušenih mas).
Termin1 Substrat 2 PSMP3 (g)
N = 25
PSMK4 (g)
N = 25
PMPP5 (g)
N = 25
PMPK6 (g)
N = 25
1 1 0,9a7 0,2a 0,3a 0,1a
2 0,8a 0,3b 0,2b 0,1a
2 1 0,6a 0,1a 0,2a 0,1a
2 0,4b 0,1a 0,2a 0,1a
3 1 0,3a 0,1a 0,1a 0,1a
2 0,2a 0,1a 0,1a 0,1a
4 1 0,7a 0,3a 0,2a 0,1a
2 0,5b 0,3a 0,1b 0,0b
5 1 0,8a 0,3a 0,2a 0,1a
2 0,6b 0,2b 0,2a 0,0b
1Termin: 1 – 20. 10. 2016, 2 – 17. 11. 2016, 3 – 12. 12. 2016, 4 – 9. 1. 2017, 5 – 6. 2. 2017; 2Substrat: 1 –
Fruhstorfer, 2 – Klasmann; 3PSMP: povprečna sveža masa potaknjenca, merjena v gramih; 4PSMK: povprečna
sveža masa korenin, merjena v gramih; 5PMPP: povprečna masa posušenega potaknjenca, merjena v gramih;
6PMPK: povprečna masa posušenih korenin, merjena v gramih; 7a,b: vrednosti, označene z različnimi črkami,
se med seboj statistično značilno razlikujejo.
Substrat je statistično značilno vplival na povprečno svežo maso korenin v prvem in petem
terminu potikanja. V prvem terminu (20. oktober 2016) je bila povprečna sveža masa korenin
v substratu Fruhstorfer Erde za 33,4 % manjša kot v Klasmannovem substratu. V petem
terminu potikanja pa je bilo ravno obratno. Povprečna sveža masa korenin je bila za 33,4 %
večja v Fruhstorferjevem substratu v primerjavi s težo v Klasmannovem substratu.
Substrat je statistično značilno vplival na povprečno maso posušenih potaknjencev v 1. in 4.
terminu potikanja. V prvem terminu je bila v substratu Fruhstorfer povprečna masa
posušenih potaknjencev višja za 50 % kot povprečna masa posušenih potaknjencev iz
substrata Klasmann. V četrtem terminu je bila povprečna masa posušenih potaknjencev v
Fruhstorferjevem substratu dvakrat večja v primerjavi s maso, ki so jo potaknjenci dosegli v
Klasmannovem substratu.
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 20 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
Prav tako je substrat statistično značilno vplival na povprečno maso posušenih korenin
potaknjencev v 4. in 5. terminu.
V vseh terminih je bilo koreninjenje statistično značilno boljše pri potaknjencih, ki smo jih
potikali v Klasmannovem substratu. Predvidevamo, da je do tega prišlo zaradi bolj primerne
sestave Klasmannovega substrata, ki je namenjen za hitro ukoreninjanje in prvo presajanje.
Substrat vsebuje mešanico slabo do srednje razgrajene bele šote in perlita, kar mu daje
potrebno zračnost.
Po pregledu morfoloških značilnosti potaknjencev (povprečna višina, povprečno število
listov, povprečne sveže mase in povprečne mase posušenih rastlin in korenin) ugotovimo,
da so proučevane lastnosti v večini primerov statistično značilno boljše pri potaknjencih iz
Fruhstorferjevega substrata. Fruhstorferjev substrat vsebuje tudi naravno vulkansko glino,
ki je produkt eksplozivnih vulkanskih izbruhov. Ta pripomore k zadrževanju vlage in hranil
v substratu. Intenzivno se pomeša s šoto in tako pride do spojin med glino in humusom. To
pripomore k dodani teži substrata. Tako ne prihaja do zbijanja kot pri ostalih substratih. Prav
tako zagotavlja hitro ponovno vlaženje. Naštete značilnosti substrata vplivajo na boljšo rast
ukoreninjenih potaknjencev.
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 21 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
4.2 Vpliv termina potikanja na ukoreninjanje potaknjencev
Izbrano sorto molembekije smo potikali v petih različnih terminih od oktobra 2016 do
februarja 2017. Rezultati vpliva terminov na ukoreninjenje potaknjencev molembekije so
prikazani v preglednici 5.
Preglednica 5: Vpliv termina potikanja na ukoreninjanje potaknjencev molembekije.
Substrat1 Termin2 Št. ukoreninjenih
potaknjencev3 (N4=56)
Odstotek
ukoreninjenih
potaknjencev (%)5
1 1 44b6 78
2 53a 94
3 12c 21
4 42bc 75
5 49b 87,5
2 1 53b 94,6
2 56a 100
3 39c 69,6
4 49bc 87,5
5 55b 98
1Substrat: 1 – Fruhstorfer, 2 – Klasmann; 2Termin: termini potikanja potaknjencev:1 – 20. 10. 2016, 2 – 17.
11. 2016, 3 – 12. 12. 2016, 4 – 9. 1. 2017, 5 – 6. 2. 2017; 3Št. ukoreninjenih potaknjencev; 4N: število
obravnavanih potaknjencev; 5Odstotek ukoreninjenih potaknjencev (%): število ukoreninjenih potaknjencev v
odstotkih; 6a,b,c: vrednosti, označene z različnimi črkami, se med seboj statistično značilno razlikujejo.
S statistično analizo podatkov o ukoreninjenih potaknjencih smo ugotovili, da termin
potikanja pri obeh substratih statistično značilno vpliva na ukoreninjenje.
Pri uporabi substrata Fruhstorfer smo pri analizi ukoreninjenosti potaknjencev ugotovili, da
so potaknjenci, ki smo jih potikali v drugem terminu, statistično značilno bolje koreninili
kot v ostalih štirih terminih. V tem terminu smo dosegli 94-odstotno ukoreninjenost.
Potaknjenci, ki smo jih potikali v prvem in petem terminu, so statistično značilno bolje
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 22 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
koreninili kot v tretjem terminu. V prvem terminu je tako odstotek ukoreninjenosti znašal
78 %, v petem 87,5 %, v tretjem pa le 21 %. Potaknjenci, potaknjeni v tretjem terminu, so
statistično najslabše koreninili.
Pri substratu Klasmann smo ugotovili, da so se potaknjenci, ki smo jih potikali v drugem
terminu, statistično značilno bolje koreninili kot v ostalih štirih terminih, saj smo dosegli kar
100-odstotno ukoreninjenost. Statistično značilno so bolje koreninili potaknjenci v prvem in
petem terminu potikanja kot v četrtem terminu potikanja. Najnižjo ukoreninjenost smo
dosegli v tretjem terminu potikanja, znašala je 69,6 %.
Pri obeh substratih je bila ukoreninjenost najboljša v drugem terminu, najslabša pa v tretjem
terminu. Prav tako se je ukoreninjenost povečevala v četrtem in petem terminu pri obeh
substratih. Sklepamo lahko, da je na ukoreninjenost vplivala intenzivnost rasti in dozorelost
poganjkov matične rastline ter okoljski dejavniki (svetloba, temperatura idr.). V decembru
sta bila zaradi slabe osvetlitve in neprimernih temperatur rast matičnih rastlin in koreninjenje
potaknjencev oslabljena.
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 23 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
5 SKLEPI
Na podlagi poskusa, ki smo ga opravili v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske
vede v Hočah, izvedenega v petih terminih od oktobra 2016 do februarja 2017, kjer smo
proučevali vpliv substrata na ukoreninjenje in razvoj potaknjencev molembekije in vpliv
termina potikanja, lahko sklepamo naslednje:
- Hipotezo, da substrat vpliva na ukoreninjanje, rast in razvoj potaknjencev lahko
potrdimo. Razlike so statistično značilne. Pri analizi števila ukoreninjenih
potaknjencev smo ugotovili, da so potaknjenci bolje koreninili v Klasmanovem
substratu. Pri analizi obravnavanih morfoloških značilnosti smo ugotovili, da so se
potaknjenci bolje priraščali v substratu Fruhstorfer Erde. V tem substratu so
potaknjenci v vseh terminih, kjer je prišlo do statistično značilnih razlik, dosegli
povprečno večje število listov, bili so višji in dosegli povprečno večje mase svežih
in posušenih rastlin.
- Hipotezo, da termin potikanja vpliva na ukoreninjanje potaknjencev, lahko potrdimo.
Glede na statistično analizo podatkov smo ugotovili, da potaknjenci v terminih od
oktobra do februarja najbolje koreninijo novembra (takrat je bil odstotek
ukoreninjenja pri substratu Fruhstorfer 94 %, pri substratu Klasmann Steckmedium
pa kar 100 %), najslabše pa decembra. Oodstotek ukoreninjenih potaknjencev v
substratu Fruhstorfer je bil le 21 %, v substratu Klasmann Steckmedium pa 69,6 %.
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 24 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
6 VIRI
1. Agrolit. Katalog proizvodov. Podatki o rastnem regulatorju. 2016 (elektronski vir)
http://www.agrolit.si/index3.htm (20. december 2016)
2. Flora of North America. 2016 (elektronski vir)
http://www.efloras.org/florataxon.aspx?flora_id=1&taxon_id=250037744 (5. november
2016)
3. Flora of China. 2017 (elektronski vir)
http://flora.huh.harvard.edu/china/mss/volume05/Polygonaceae.pdf (10. september 2017)
4. Flora Base. 2017 (elektronski vir)
https://florabase.dpaw.wa.gov.au/browse/profile/16896 (10. september 2017)
5. Gutman B. 2003. Vpliv različnih substratov na vznik in razvoj sadik nekaterih okrasnih
enoletnic. Diplomsko delo. Ljubljana. BF, Oddelek za agronomijo: 88 str.
6. Heinrichs Agrar. 2018 (elektronski vir)
https://www.heinrichsagrar.de/70_liter_fruhstorfer_ld80_premiumerde_blumenerde_p:978
.html (28. avgust 2018)
7. Jošar J. 1996. Nadomeščanje šote v substratih s sekanci stebel Miscanthus sinensis cv.
'Giganteus'. Ljubljana. BF, Oddelek za agronomijo: 79 str.
8. Katalog Volmary 2018 (elektronski vir)
https://www.volmary.com/kataloge/young-plants-seeds-spring-2018/files/assets/basic-
html/page-280.html# (12. julij 2018)
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 25 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
9. Klasmann – Deilmann. 2017 (elektronski vir)
http://klasmann-deilmann.com/wp-
content/uploads/KD_Brochure_easy_growing_2016_EN_.pdf (14. avgust 2017)
10. Lovka M. 2002. Vrtnarska enciklopedija rastlin in cvetlic. Ljubljana. Slovenska
knjiga: 561 str.
11. Martinčič A. 1999. Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk.
Ljubljana. Tehniška založba Slovenije: 177 str.
12. Plants for a future. 2017 (elektronski vir)
http://www.pfaf.org/user/Plant.aspx?LatinName=Muehlenbeckia+complexa (14. avgust
2017)
13. Schmugler A. 1994. Miscanthus als ersatz für hochmoortofsubstrate. Diplomarbeit.
Fachhochschule weihenstephanan, fachbereich gartenbau: 45 str.
14. Substrat Fruhstorfer Erde. 2017 (elektronski vir)
http://www.hawita.de/en/products/substrates_and_soil/professional/propagation_substrates
.php?show=121 (14. avgust 2017)
15. Štampar F., Lešnik M., Veberič R., Solar A., Koron D., Usenik V., Hudina M., Osterc
G. 2005. Sadjarstvo. Ljubljana. Kmečki glas: 416 str.
16. Tropical Britain. 2017 (elektronski vir)
http://www.tropicalbritain.co.uk/muehlenbeckia-complexa.html (4. oktober 2017)
17. Vrtnarček. 2017 (elektronski vir)
http://www.vrtnarcek.si/korex-sredstvo-za-ukoreninjanje-25g (2. oktober 2017)
18. Vrtnarstvo Stanonik. 2016 (elektronski vir)
Ješovnik B. Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije . 26 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018
http://www.vrtnarstvostanonik.si/vsestranska-rastlina-molembekija-muehlenbeckia-
complexa/ (3. november 2016)
19. Vrtnarstvo Valner. 2016 (elektronski vir)
http://valner.si/navdusujoce-trajnice/okrasne-trajnice---listi/ (3. november 2016)
7 ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Andreju ŠUŠKU, za vso pomoč, podporo, nasvete in
potrpežljivost pri nastajanju diplomskega dela.
Prav tako se zahvaljujem za strokovno pomoč pri oskrbi poskusa v rastlinjaku gospe Jelici
ORNIK in gospe Renati PREGL ter mag. JAKOPU Manfredu, viš. pred., za pomoč pri
statistični obdelavi podatkov.
Zahvala gre tudi moji družini, ki mi je tekom študija vedno stala ob strani. HVALA.