vse najboljse ciciban-internet

Ciciban je najstarejša slovenska revija za otroke, saj izhaja že več kot šestdeset let! V teh letih je na njegovih straneh zaživelo na tisoče besedil in podob, ki so jih ustvarili najboljši slovenski ter svetovni avtorji in ilustratorji, iz tega bogastva pa je urednica Slavica Remškar ob šestdesetletnici revije izbrala več kot sto biserov in jih nanizala v to antološko izdajo. Bogato ilustrirana knjiga vabi otroke in njihove odrasle na čudovito, razburljivo potovanje skozi čas, ki budi najlepše spomine in odpira vrata v nove domišljijske svetove.

Verjamem, da bo Ciciban še dolgo živel in da bo zmeraj mlad, pa četudi bo star sto let.

Kristina Brenkova

Oton, Cicibanov oče, je rekel: Ne laže pa ne Ciciban. Zdaj pa vse tako kaže, da laže. Pravi, da je star šestdeset let. Če pogledam moža, ki je bil model Cicibanu, bi rekel, da je celo starejši, če pa njega vzamem v roke, je ljubi navihanec zmeraj enak. Tisti, ki so ga urejali, pa oni, ki so ga brali, vsi so se postarali, on pa je, kar je: večno mladi Ciciban. Naj bo tak vsaj še vse to stoletje!

Tone Pavček

Iz majhnega raste veliko.Tako tudi Ciciban,ki se ponaša z redko odliko,da že šestdeset let neugnanslavi en sam rojstni dan.Zato nima gub in se ne stara –tako mu v zrcalu časa ni para.

Ciciban, Ciciban, juhej!Naj se svet tako kot doslejs tabo praznično vrti naprej!

Niko Grafenauer

27,95 €

vse najboljse ciciban-oprema.indd 1 11/9/09 10:06:28 AM

001-009_VSE NAJBOLJSE CICIBAN__1P_prelom.indd 1 11/6/09 2:50:37 PM

3

… KO SE JE RODIL CICIBAN

Bilo je maja 1945, druge svetovne morije je bilo konec. Svoboda! Takrat, pred veË kot pol stoletja, smo se zbrali v sobi na takratni ©entpetrski cesti: uËitelja in pisatelja — Josip RibiËiË in Oskar Hudales; Albert ©irok, pesnik in pisatelj, profesorica partizanka Zorka PerπiË, ob njej pa πe partizanska mladinca Maja in Iztok. In jaz. Pogovor je vodil Josip RibiËiË, saj je ustanovil æe v Trstu 1923 Mladi rod in v Ljubljani Naπ rod in je vedel, kako se stvari streæe. Cilj je bil jasno zastavljen: slovenski πolarji po vseh πolah, v prvem, drugem in tretjem razredu, morajo vsak mesec dobiti svoj list. Pisali ga bodo naπi najboljπi pisatelji, pisateljice, pesnice, pesniki, risali nadarjeni slikarji.

In kako se bo imenoval meseËnik?≈Ciciban naj mu bo ime,« je takoj vedel Josip RibiËiË. Vsi smo pritrdili. In se πe spomnili,

naj tudi otroci piπejo vanj. Prve πtevilke morajo biti na πolskih klopeh æe septembra 1945. Pomagale bodo uËiteljice, uËitelji. Mene je zanimalo gledaliπËe za otroke in mladino. V vsako πtevilko kratko igrico, da jo bodo πolarke in πolarji igrali na πolskih katedrih.

Zunaj pa svetlo sonce, na ljubljanskih ulicah partizani, partizanke. SreËni: vojne je konec. Otroci so Ëakali na starπe, ki so se vraËali iz gozdov, iz smrtnih nemπkih taboriπË, kjer so noË in dan gorele plinske peËi … Okoli naπega mesta πe zmeraj bodeËe æiËne ovire in sovraænikovi bunkerji.

V tak Ëas se je rodil Ciciban. Na grobem sivkastem papirju, saj drugaËnega ni bilo; in barve je bilo teæko dobiti. Toda æe prvi letnik je imel visoko naklado. Brali so ga deËki in deklice, starπi in stari starπi, brali so ga v vsaki slovenski πoli. Takratni cicibani niso vedeli, kakπne so pomaranËe in ne kakπen okus ima Ëokolada, svojo revijo so pa le imeli.

Verjamem, da bo Ciciban πe dolgo æivel in da bo zmeraj mlad, pa Ëetudi bo star sto let. Saj bi morala napisati knjigo o cicibanstvu, a se mi zdi, kot bi poskuπala vodovje πiroke Ëiste reke zajeti v leπnikovo lupino.

Kristina Brenkova


4

MOJA LETA S CICIBANOM

Preden sem priπel k Cicibanu, sem bil pri Pavlihi — karikaturist, pa urednik, pa glavni urednik. Od Pavlihe sem priπel v miren pristan Mladinske knjige. Denar za izhajanje zagotovljen. Mreæa poverjenikov sprejema Cicibana kot svoj list, Ëutijo, da jim pomagamo. In mi Ëutimo, da oni pomagajo nam. Otroci zadovoljni. In sem zavihal rokave.

Najprej — pa saj je πlo hkrati, vsebina in oblika ali tehniËna plat, Ëe jo tako imenujem. Tisti Ëas je izhajal Ciciban petnajstkrat v πolskem letu. Pribliæno vsake tri tedne. Ne tiË, ne miπ. Menil sem, da je bolje izhajati meseËno, torej destkrat. Dela si s tem nisem zmanjπal, kajti poveËal sem πtevilo strani, dodal sem pa πe zimski in poletni ≈bajsi« Ciciban. Likovno urejanje, ki mora biti del snovanja vsake πtevilke revije, sem prevzel sam.

Vsebinsko sem Cicibana popestril — pesmicam in zgodbam sem dodal πtevilne druge dejavnosti. Odprl sem vrata novim avtorjem, sveæim prispevkom. (Kar pa πe ne pomeni, da je vse sveæe, kar prinese mlad avtor.)

ZaËel sem s posebnimi stranmi za predπolske otroke, uvedel sem tudi knjiæiknjiæico, mini knjiæico … ©e kaj?

Hotel sem, da tisto, kar hoËe avtor povedati, pove na kratko — za enak honorar. Tu sem pa naletel na nasprotovanja, na nerazumevanje dejstva, da pri otroπkem Ëasopisu (enako kot pri humoristiËnem) avtorska pola oziroma πtevilo znakov ne more biti mera za plaËilo!

Nesoglasja so bila tudi ob uveljavljanju pomena uredniπkega dela. V primerjavi z uredniki v knjiæni redakciji je bil periodiËni tisk podcenjen. Tudi se je knjiæni redakciji zdelo, da so naπi listi ≈predsoba« za knjiæne izdaje, morda le kdaj kaj povzamejo od nas — no, in takrat nas πe omeniti ni treba. Danes je to drugaËe.

Velik Cicibanov uspeh v zaËetku osemdesetih let je zviπanje naklade na okrog 100.000 izvodov. Upam, da do tega πe kdaj pride — ko bodo πolniki in starπi spoznali, da je vredno kupovati dobre revije. Kar Ciciban gotovo je.

Boæo Kos

ilustracija Boæo Kos


5

ZA»ARAL NAS JE CICIBAN

Ste se kdaj æe vpraπali, zakaj vam je Ciciban tako prirasel k srcu? Kmalu po tistem, ko sem ga nehala urejati, sem opazila, da ga kljub temu vsak mesec teæko

priËakujem. Res, Cicibanu ostaneπ zvest vse æivljenje. Ta ljubezen ima izvor najbræ æe v rani mladosti, ko nam je Ciciban vsak mesec prinesel kup oËarljivih zgodb, pravljic in pesmi ter zanimivosti o svetu okrog nas, za povrh pa πe lepih ilustracij.

Ko smo ob petdesetletnici revije pripravljali izbor besedil za posebno izdajo revije Zlati Ciciban, sem kot urednica prebrala vse dotedanje Cicibane. Takrat mi je postalo dokonËno jasno, zakaj imamo na to revijo tako prijetne spomine in jo vsi poznamo. Ne gre zgolj za spomin na otroπtvo — gre za v spomin vtisnjene lepe besede in slike, ki jih je vsa ta leta Ciciban prinaπal in jih, kar se mi zdi v danaπnjem Ëasu πe posebej pomembno, πe vedno prinaπa, ≈izbrane s pinceto«, kakor pravi pisateljica Kristina Brenkova.

Kot psihologinja sem prepriËana, da je odlika Cicibana prav ta, da zna prisluhniti otrokom, da se zna pribliæati svetu, ki ga doæivlja otrok, ter mu pomaga na igriv naËin odpirati vrata v razliËne sobane: lepe besede, likovne in glasbene umetnosti, narave, znanosti, Ëustev in medosebnih odnosov.

Po veË letih urejanja sem priπla do spoznanja, da ta revija oddaja neko prav posebno toplino. Vsi, ki pripomorejo, da Ciciban nastane — od literarnih ustvarjalcev, ilustratorjev, fotografov, piscev poljudnih in vzgojnih besedil do urednikov, lektorjev, oblikovalcev in celo tistih, ki ga tiskajo v tiskarni — ustvarjajo to revijo s posebnim zagonom, odgovornostjo in ljubeznijo. Ta zagon, to moË za ustvarjanje Cicibana, za nove ideje, za nove pesmi in zgodbe, za nove ilustracije, smo vsi, ki smo v teh πestdesetih letih kakorkoli prispevali h kakovosti revije, nabirali prav ob pogledu na veselje in navduπenje otrok, ki so ga prebirali. Verjamem, da je moË tega Ëarobnega kroga Ëutiti med listi revije.

Ob tem lepem prazniku æelim Cicibanu, da bi vedno ostal kar se da neodvisen od pritiskov potroπniπkega sveta in bi πe naprej sledil svojemu poslanstvu. Ciciban je otroke vedno spoπtoval, upoπteval njihova Ëustva, njihove pravice in potrebe, jih bogatil in na tenkoËuten naËin vzgajal ljubezen do lepe besede in lepe slike ter ljubezen do sveta. Prinaπal je najlepπe in najboljπe.

Ciciban je bil revija mojega otroπtva, revija mojega materinstva in otroπtva mojih otrok.


6

Ker smo ga vsi tako vzljubili, si æelim, da bo tudi revija mojih vnukov in pravnukov. »e bo znal πe naprej slediti otroku, Ëe ga bodo vsi, ki ga kakorkoli ustvarjajo, πe naprej ustvarjali z ljubeznijo in s spoπtovanjem do otrok, bo ta naπ Ciciban πe dolgo oddajal toplino in zagotavljal varnost otrokom. In prav zato jih bo zaËaral.

Nataπa Bucik

P.S. Cicido, Cicibanov mlajπi bratec, ki sem mu kot urednica pomagala na svet, je tak kot vsi mlajπi bratci in sestrice — obËuduje svojega starejπega brata in si æeli biti prav tak.

Cic in Frc, ilustracija Daniel Demπar


7

DOLGO POTOVANJE S CICIBANOM

©estdeset vezanih letnikov Cicibana. ©estdeset let. VeË kot πeststo πtevilk revije, saj je v nekaterih letnikih Ciciban imel po osem, v drugih pa po deset, enajst, dvanajst, celo petnajst πtevilk. ©tirideset tisoË strani. ©est mesecev za gosto in omamno prvo branje in πe πest za vsa naslednja, bolj razumska branja, saj je treba prvi izbor seveda zelo zoæiti. ©tevilo ustvarjalcev vsega tega bogastva besedil in podob gre v tisoËe: urednice in uredniki, pesnice in pesniki, pisatelji in pisateljice, ilustratorke in ilustratorji, glasbenice in glasbeniki, pisci poljudnih besedil, ugankarji, uËiteljice, uËitelji, otroci, ki poπiljajo pisma in risbice v nabiralnik svoje revije …

Cel odstavek πtevilk, ker si ne upam zaËeti s preprostim stavkom: Ko sem brala πestdeset vezanih letnikov Cicibana, sem bila oËarana. Bilo je potovanje skozi Ëas in sreËevanje z razliËnimi pojmovanji lepote, sreËevanje s Ëloveπkimi usodami in sanjami, navsezadnje tudi z lastnim otroπtvom.

Iz gradiva πestdesetih letnikov bi bilo mogoËe sestaviti ljubko antologijo pesmic o muckah, pa krepko medvedjo antologijo, pa antologijo z naslovom Od dedka Mraza prek Miklavæa do BoæiËka s podnaslovom Koga imamo rajπi. MogoËe bi bilo napisati πe eno zgodovino otroπtva na Slovenskem, razdeljeno na πtiri velike dobe, glede na to, kako si odrasli slikajo idealno otroπtvo. MogoËe bi bilo opazovati velike valove zgodovine, ki se v drobnih kodrih razbijajo ob cicibanovih noæicah.

V teh πestdesetih letnikih najdemo zgodnja in zrela dela skoraj vseh slovenskih pisateljev in pisateljic, tudi tistih, ki so sicer ustvarjali predvsem za odrasle; nekateri se v Cicibanu pojavljajo le kot prevajalci. Tukaj so tudi zgodnja in zrela dela skoraj vseh slovenskih ilustratorjev in ilustratork — mnogi πe danes sodelujejo s Cicibanom in mlajπim Cicidojem.

Kako iz vsega tega bogastva sestaviti knjigo, ki bo privlaËna za sodobnega naslovnika Cicibana in njegovega odraslega? Ta bo namreË otroku bral, se z njim pogovarjal in v pravljicah iz davnih let mogoËe zasledil tudi kak spomin na svoje otroπtvo. Lahko taka knjiga, ki ne sme biti preobseæna, zajame vsa najboljπa dela najpomembnejπih ustvarjalcev? Teæko.

Izbor leposlovja in ilustracij je omejen zaradi πtevilnih dejavnikov: v prvih desetih letnikih so mnoge zgodbe tako moËno vezane na vojni in povojni Ëas, da so danaπnjemu otroku teæko razumljive, nekatere so ideoloπko prenapete in v resnici je njihov naslovnik mlajπi najstnik,


8

kajti Ciciban se je prvih sedem let izhajanja obraËal na vse otroke v osnovni πoli, πele kasneje se je posvetil le predπolskemu otroku in mlajπemu πolarju. Zaradi tovrstnih zadreg z besedili v knjigo ni mogoËe vkljuËiti mnogih dobrih slikarjev, kar je vsaj delno nadomeπËeno s preglednim natisom izbora naslovnic na veznih listih.

Razcvet leposlovja in umetniπke ilustracije v Cicibanu od leta 1952 do 1975 je neverjeten, zdaj je teæko poπteno izbirati, ker je vsega dobrega preveË — liriËnih, duhovitih in napetih zgodb, krasno rimanih in zvoËnih pesmi, domiπljijsko neskonËnih in otroπko igrivih. Samosvoji ilustratorski svetovi, ki rastejo ob teh besedilih in iz njih, so æivi in prepriËljivi πe danes. Iz pravljic in pesmi tega razkoπnega obdobja so nastale tudi πtevilne knjige in iz tistih najbolj znanih v antologiji nismo æeleli ponovno objavljati, πe posebej, Ëe so bile ponatisnjene pred kratkim.

Ciciban je bil æe od zaËetka preteæno literarna revija; izrazito literarna revija — tako po πtevilu literaturi namenjenih strani kot po njeni tehtnosti — pa v petdesetih, πestdesetih in prvi polovici sedemdesetih let (omenila bom, kot so si sledili, le urednici Zimo VrπËaj Holy in Branko Jurca ter urednika Joæeta ©mita). V Ëasu, ko Cicibana ureja Boæo Kos, pa se posebej razcveti drug Cicibanov del, sicer tudi doslej vedno prisoten: igriva in pouËna, zabavna in k raziskovanju vabeËa besedila. V tem Ëasu se za veË kot enkrat poveËa πtevilo strani revije sploh in v tem okviru tudi deleæ poljudnoznanstvenih besedil ter enigmatike. Lahko reËemo, da je Ciciban tistega Ëasa dobro dopolnjeval ne dovolj igrive in skromno ilustrirane uËbenike; bil je priljubljen delovni zvezek v vrtcu, v mali in v pravi πoli, dosegal je za naπe razmere fantastiËne naklade — v letniku 1980/81 denimo kar 95.000! V priËujoËi leposlovni antologiji pa je to obdobje zaradi prevlade didaktiËnih besedil razumljivo skromneje zastopano.

V antologiji torej razen stripov in slikopisov ni polliterarnih vrst in ni neliterarnih besedil. Tudi zaradi tega niso zastopani vsi, sicer odliËni ilustratorji, ali pa vsaj ne v tako veliki meri

kot tisti, ki so ilustrirali predvsem leposlovje. Zaradi stiske s prostorom se je bilo treba odreËi tudi izËrpnemu prikazu tretje velike umetnosti, ki je v Cicibanu od vsega zaËetka in v vseh letnikih prisotna — glasbi. Seveda v vsaki πtevilki le s po eno uglasbeno pesmijo ali pouËno glasbeno rubriko, pa vendar — tudi iz tega gradiva bi lahko nastala prav posebna antologija, pesmarica, ki bi prinaπala slovenske ljudske pesmi in pesmi drugih narodov, pesmarica, v kateri bi se sreËala mnoga imenitna slovenska skladateljska imena od leta 1945 do 2005.

V letniku 1992/93 zaËne Cicibana urejati Nataπa Bucik. Ponovno vzpostavi harmoniËno


9

ravnovesje med leposlovno in didaktiËno-zabavno polovico, uvede nove likovne rubrike, spet pripelje k Cicibanu naπe ilustratorske klasike, vpelje nove pisce in nove ilustratorje ter zunanje sodelavke in sodelavce, ki z uredniπtvom veËinoma sodelujejo πe danes. V πolskem letu 1998/99 dobi Ciciban bratca, revijo Cicido, ki je izπla iz matiËne revije, da bi uredniπtvo laæje sledilo potrebam mlajπih predπolskih otrok.

Da, zdaj je to uredniπtvo. Ne veË en urednik, ampak dobro povezana ekipa, ki uspeva le z izrazito skupinskim delom, kar je pri dveh revijah meseËno, dvojnih in enajstih πtevilkah, predavanjih uËiteljicam in vzgojiteljicam, radijskih oddajah, razstavah, sreËanjih z otroki in pri vseh drugih spremljevalnih dejavnostih paË edino mogoËe.

Je v knjigi res zbrano vse najboljπe iz πestdesetih let? NemogoËe. Najboljπega je veliko veË. Ampak πtevilo strani v knjigi je æal omejeno. »e se kdo vseeno jezi, da je v njej premalo tega in preveË onega, naj prebere zgodbo na str. 228.

©estdeset let dolgo potovanje je konËano. Vse najboljπe, Ciciban! Jeseni pa greπ spet na pot. SreËno!

Slavica Remπkar

Modri medvedek, ilustracija Marjan ManËek


010-043_VSE NAJBOLJSE CICIBAN_1P-prelom.indd 10 11/9/09 11:11:06 AM

11

BUTALCI Po Franu MilËinskem priredil Josip RibiËiË

Ilustriral B. JurkoviË


12

NE TAKO, AMPAK TAKO Kornej »ukovski

Ilustriral E. Poslednikov

Mala Daπa si je nataknila naoËnike in vpraπala:

≈OËka, ali hoËeπ biti moj uËenec?« ≈HoËem!« je odvrnil oËka. ≈No prav! Nariπi mi psa, striËka in pasjo uto!« OËka je ubogal, narisal in pokazal. ≈OËka, oËka!« je Daπa zagrozila s prstom. ≈To si

slabo narisal. Od kdaj berejo psi Ëasopis? Pes mora v uto, striËek pa za mizo! Ali si me razumel? Ponovi!«

≈Pes mora v uto, striËek za mizo!« je ponovil oËka in izdelal novo risbo.

Daπa si je ogledala risbo in pohvalila oËka: ≈To je æe bolje. Vse je na svojem mestu. Zdaj nariπi maËko in miπ!«

OËka je pokimal in narisal. ≈Ah, oËka, kaj bo s teboj?« je dejala Daπa, ko si je ogledala risbo. ≈Kako more miπka loviti maËko? Ali ne veπ, da je miπka majhna,

maËka pa velika? Nariπi tako, da bo prav!« ≈Joj, joj, kaj pa je danes z

menoj?« se je Ëudil oËka. ≈Vse narobe naredim! »akaj, takoj bom popravil.« In je narisal novo risbo.


13

≈Tako je prav!« ga je pohvalila Daπa, ko ji je oËka pokazal novo risbo. ≈Vse je tako, kot mora biti. A zdaj nariπi hiπico in parnik!«

OËka je vzel svinËnik in barvice in narisal. Daπa se je zasmejala in rekla: ≈OËka, kaj si vendar

narisal! Le sam presodi: ali je mogoËe, da bi hiπa stala v vodi, parnik pa bi plaval po travniku?«

≈Ne, to ni mogoËe!« je priznal oËe in narisal novo risbo.

≈No, vidiπ, da znaπ, Ëe hoËeπ!« je Daπa pohvalila novo risbo. ≈A zdaj mi nariπi konja in mojega bratca Mihca!«

≈Bom! Konja. In Mihca!« je pokimal oËka in narisal.

≈Ampak oËka!« se je jezila Daπa. ≈Spet si narisal neumnost. Kako more konj jezditi Mihca?«

≈Joj, to res ni mogoËe!« je priznal oËka in vzel nov list papirja, da nariπe prav. A tedaj ga pokliËe telefon. OËka je moral iz sobe. Daπa je vzdihnila: ≈Oh, kakπen kriæ je z uËenci!«

In je sama narisala konja in Mihca tako, kot je treba.


14

ZGODBA O SNEÆENEM MOÆUIlustriral France Slana

(rosa)


15

UGANKEOton ÆupanËiË

Ilustriral Dore KlemenËiË

Sredi polja jasen grad: sama okna, niË ni vrat; bogatini pridejo, okna z zlatom zazidajo.

Bela noæica, zelena devica, glavó je sklonila, lasé razpustila.

Kita, zvita iz sladkega æita.

Biserne brez kril Ëebele snoËi stiha priletele, noË na travi prenoËile, davi v sonce se poskrile.

(rosa)

(kozolec)

(breza)

(klas)


16

GOLOB»EK Mira MiheliË

Ilustrirala Marlenka Stupica

Vse mogoËe se je æe dogajalo na svetu — Ëudne reËi. Drevesa so rasla s koreninami v zrak, ribe so imele perutnice, ptice so gnezdile v vodi, nekateri ljudje pa so stanovali v palaËah, nosili na glavah zlate krone in vladali, skratka, vse je æe bilo Ëudno narobe. Na eni teh kraljevskih palaË v daljnem, daljnem kraju sta imela svoje gnezdo mati siva golobica in oËe Ërni golob. Pravzaprav ni bilo gnezdo, temveË linica v zapuπËenem stolpu, v katero sta nanesla travnih bilk in mahu, da bi bilo sinËku, ki sta ga priËakovala, mehkeje in topleje. Mati golobica si je izpulila sivo peresce: to naj bi bilo sinku za blazino. OËe Ërni golob si je izpulil Ërno pero: to naj bi bilo sinku za odejo. Ko sta tako pripravila posteljico, se jima je rodil beli golobËek, krepak in lep.

Zdolaj v zlatem gradu pa se je rodila kraljiËna, hËerka kralja in kraljice, bolno dete. Kralj je imel pet deæela, da jim je vladal, kraljica je imela pet kamric suhega zlata, da jih je imela pod kljuËem. Tako mogoËna in bogata sta bila, da se jima je Ëudil ves svet, toda bila sta nevesela in pusta, dete pa je bilo drobno, predrobno in tako πibko, da so vse dvorne babice, streænice in gospe vzdihnile in dejale, da bo umrlo. Poklicali so zdravnika Ëarovnika, starega moæa s Ërno πilasto kapo, z dolgim nosom in z oËali na nosu, in ga prosili, naj pove, kaj bi lahko reπilo dete. Zdravnik Ëarovnik je pogledal v svoje knjige, se globoko zamislil in naposled dejal: ≈Perje belega golobËka, da napolnimo z njim kraljiËni blazino in ji jo damo pod glavo, da bo laæe dihala. SrËece istega golobËka, da ga damo v zlat tulec, ki ga obesimo kraljiËni okrog vratu, da ji

bo srËece bílo. Juha iz golobËkovih kosti, ki naj jo kraljiËna popije, da bo mogoËe kdaj shodila.«

PriËel se je straπen lov na bele


17

golobËke po vseh petih kraljevih deæelah. Kraljevi lovci so hodili po gozdu, po vaseh in mestih in niso pazili, kam so streljali. PokonËali so vse sive, pegaste, Ërne in rjave golobËke, poruπili niË koliko hiπ, poægali vrsto skednjev, potolkli ljudi, ker so se temu upirali — v deæeli je zavladala velika stiska. Toda ali so dobili vsaj enega belega golobËka? Kakor nalaπË ne. Kralj si je nemirno popravljal krono na glavi, ki mu je od razburjenja ves Ëas lezla na oËi, kraljica se je najmanj petindvajsetkrat na dan preoblekla, da bi se nekako potolaæila, babice in dvorne streænice so tarnale, dete pa je πe æivelo in komaj dihalo. Umreti ni moglo, toda bilo je tako bledo in πibko, kakor da Ëaka samo πe blazinice iz perja belega golobËka, da izdihne na nji svoj poslednji dih. In tako je preteklo mnogo mesecev in tednov.

NekoË sta oËe golob in mati golobica odletela po opravkih zdoma, belemu golobËku pa naroËila, naj ostane lepo pridno skrit v linici, da bi ga ne videli in ne ubili kraljevi lovci. Toda starπi lahko πe tako naroËajo — otroci pa po svoje! Komaj sta golob in golobica izginila za drevesi v grajskem parku, je neubogljivi beli golobËek pomolil najprej glavico iz line, potem peruti in frrrk! v zrak. Seveda ni znal letati, kakor bi bilo treba, ker sta ga oËka in mamica spriËo nevarnosti, ki je pretila belim golobËkom, ves Ëas skrivala in ga nista utegnila uËiti. Perutnice ga torej niso ubogale in namesto da bi se bil visoko dvignil, je treπËil proti tlom, naravnost na zlato zibko, v kateri je sredi cvetoËih gredic poËivala kraljeva deklica, da bi se nauæila Ëistega zraka in morda okrepila. Prekopicnil se je trikrat po svileni odejici kakor bela pernata æoga.

Zdaj, boste dejali, otroci, so pritekli lovci in pestunje, umorili golobËka in storili, kakor jim je ukazal zdravnik Ëarovnik! Toda v pravljici se zmeraj vse drugaËe zgodi. Kraljeva hËerka, ki ni mogla prej ne dihati ne æiveti, je nenadoma sedla v zibki in iztegnila drobcene roËice. Gledala je belega golobËka, ki se je motovilil po odejici, in se naglas posmejala. GolobËek bi se bil tudi posmejal, ko bi se bil znal. In ko so pritekle kraljevske pestunje in dvorne gospodiËne, so naπle dete zdravo. Dejale so, da je veselje boljπe zdravilo od Ërnih Ëarovnij. Beli golobËek pa je za nagrado dobil rdeË trakec okoli vratu in Ëe ga ni izgubil, ga ima πe danes.


18

ZAKLAD NA KU»ARJU Belokranjska pravljica

Zapisal Lojze Zupanc

Ilustriral Joæe Ciuha

Ob Kolpi v Beli krajini je hribËek KuËar. Na KuËarju je prepad. V tem prepadu je bil v starih Ëasih skrit zaklad: sod zlata na vozu brez ojesa in kolesa. NihËe ni mogel do njega.

NekoË pa je ubog pastirËek pasel ovce po kuËarskih paπnicah. Izgubil je ovËico. Dolgo dolgo jo je iskal, preden jo je naπel. Bila je æe temna temna noË, ko se je z ovËko na ramenu vraËal v vas pod KuËarjem. Takrat je zasliπal na bregu zelene Kolpe povodnega moæa, ki je piskal na svirel:

Kdor pogumen je in mlad, bo naπel kuËarski zaklad. Devet æivali naj zapreæe pred voz, ki ga lahko doseæe, Ëe pajek mu bo spletel nit do dna prepada, kamor svit dneva nikdar ne prodre!

Kakor je povodni moæ pel na svirel, tako je pastirËek napravil. Ulovil je pajka in mu naroËil, naj mu splete dolgo dolgo nit, ki bo segala od vrha KuËarja do dna pre pada.

Ko je bila nit spletena, je pastirËek ojarmil v pajËjo nitko vola. Vol je vlekel — a voza s polnim sodom zlatih cvenkov ni izvlekel …

Pred vola je pastir zapregel konja. Konj je potegnil — a voza ni izvlekel, komajda je nit nategnil …

Pred konja je pastir navezal kozla. Kozel je poskoËil — a niti za korak ni dalje skoËil …


19

Pred kozla je pastir privezal ovna. Oven se je na vso moË uprl — a voz se je πe globlje udrl …

Pred ovna je pastir pripel na nitko psa. Pes je zalajal in jo v tek ucvrl — a voza ni odvrl …

Pred psa je pastir zapletel v nitko maËko. MaËka je krempeljËke v zemljo zagrebla — a voza ni iz prepada izgrebla …

Pred maËko je pastir ozankal zajËka. ZajËek je prhnil — a voz ni niti trznil …

Pred zajËka je pastir na nit zataknil jeæa. Jeæek je zacepetal — voz je le zatrepetal …

Pred jeæa je pastirËek s pajËjo nitjo omotal miπko. Miπka je potekla: tek, tek, tek! — in vse æivali so se v tek pognale z vozom iz prepada!

Ko pa je voz s polnim sodom suhega zlata dosegel rob prepada, se je pajËja nit pretrgala in kuËarski zaklad je zgrmel nazaj v prepad.

PastirËek pa je æalosten odπel z devetimi æivalmi v vas pod KuËarjem. A kmalu ga je æalost zapustila, kajti voliËek mu je zemljo oral, konjiËka pa je jezdil,

kozel mu je Ëuval zelje, oven mu je dajal volno, pes varoval dom, maËka je predivo predla, zajËek strgal je korenËek, jeæek æoharje lovil, miπka pa voliËka pasla.

paπnice — paπniki

ojarmil je — vpregel je

svirel — piπËal

ozankal — privezal z zanko

æoharji — πËurki


Ciciban je najstarejša slovenska revija za otroke, saj izhaja že več kot šestdeset let! V teh letih je na njegovih straneh zaživelo na tisoče besedil in podob, ki so jih ustvarili najboljši slovenski ter svetovni avtorji in ilustratorji, iz tega bogastva pa je urednica Slavica Remškar ob šestdesetletnici revije izbrala več kot sto biserov in jih nanizala v to antološko izdajo. Bogato ilustrirana knjiga vabi otroke in njihove odrasle na čudovito, razburljivo potovanje skozi čas, ki budi najlepše spomine in odpira vrata v nove domišljijske svetove.

Verjamem, da bo Ciciban še dolgo živel in da bo zmeraj mlad, pa četudi bo star sto let.

Kristina Brenkova

Oton, Cicibanov oče, je rekel: Ne laže pa ne Ciciban. Zdaj pa vse tako kaže, da laže. Pravi, da je star šestdeset let. Če pogledam moža, ki je bil model Cicibanu, bi rekel, da je celo starejši, če pa njega vzamem v roke, je ljubi navihanec zmeraj enak. Tisti, ki so ga urejali, pa oni, ki so ga brali, vsi so se postarali, on pa je, kar je: večno mladi Ciciban. Naj bo tak vsaj še vse to stoletje!

Tone Pavček

Iz majhnega raste veliko.Tako tudi Ciciban,ki se ponaša z redko odliko,da že šestdeset let neugnanslavi en sam rojstni dan.Zato nima gub in se ne stara –tako mu v zrcalu časa ni para.

Ciciban, Ciciban, juhej!Naj se svet tako kot doslejs tabo praznično vrti naprej!

Niko Grafenauer

27,95 €

vse najboljse ciciban-oprema.indd 1 11/9/09 10:06:28 AM

vse najboljse ciciban-internet

Documents