vsebina

Dan energetike, Celje, 20.05.2004Dan energetike, Celje, 20.05.2004

Oskrba z zemeljskim plinomOskrba z zemeljskim plinomv Slovenijiv Sloveniji

» karakteristike, » karakteristike, problematika in razvoj« problematika in razvoj«

GEOPLIN, d.o.o. LjubljanaGEOPLIN, d.o.o. Ljubljana Franc Cimerman Franc Cimerman


VsebinaVsebina

Zemeljski plin v EU v svetuZemeljski plin v EU v svetu Razvoj in doseženo stanje prenosnega plinovodnega omrežja Razvoj in doseženo stanje prenosnega plinovodnega omrežja Tržni položaj zemeljskega plina v Sloveniji Tržni položaj zemeljskega plina v Sloveniji Zagotavljanje povečanega obsega oskrbe z zemeljskim plinomZagotavljanje povečanega obsega oskrbe z zemeljskim plinom Zanesljivost oskrbeZanesljivost oskrbe Nacionalni energetski programNacionalni energetski program Razvoj plinovodnega sistema v SlovenijiRazvoj plinovodnega sistema v Sloveniji ZaključkiZaključki

Slika 1Slika 1


Dokazane rezerve (2002) 177.000 mrd m3

Komercialna proizvodnja 2002 2.618 mrd m3

Dokazane rezerve pri porabi v letu 2002 zadoščajo za 68 let. Od 1970 dalje se je proizvodnja povečala za 2,5 krat, dokazane rezerve pa za 4,5 krat.

Mednarodna trgovina• Po plinovodih 552 mrd m3

• LNG 152 mrd m3

Skupaj 704 mrd m3

• Rusija 190 mrd m3

• Alžirija 60 mrd m3

Poraba v EU 361 mrd m3

Slika 2Slika 2

1. Zemeljski plin v svetu – rezerve in 1. Zemeljski plin v svetu – rezerve in proizvodnja (2002)proizvodnja (2002)


Leto 2002 Leto 2002 Leto 2010 Leto 2010 Leto 2020 Leto 2020

2618 2618 33773377 42544254

Slika 3Slika 3

Predvidena rast porabe zemeljskega plina v svetu Predvidena rast porabe zemeljskega plina v svetu (v mrd m (v mrd m33))

Vir: IEA statistics 2003


• Izgradnja hrbtenice prenosnega plinovodnega omrežja – do 1978,

• Začetek oskrbe z zemeljskim plinom – 1978,

• Razvoj prenosnega plinovodnega omrežja – do 2002,

• Razvoj kapacitet plinovodnega omrežja v skladu z izraženimi potrebami slovenskega trga,

• Nizko ugotovljene potrebne po kapacitetah prenosnega plinovodnega omrežja in po količinah zemeljskega plina za potrebe proizvodnje elektrike do leta 2003,

• Visoko ugotovljene bodoče potrebe po zemeljskem plinu za proizvodnjo elektrike – 2003.

Slika 4Slika 4

2. Razvoj in doseženo stanje prenosnega 2. Razvoj in doseženo stanje prenosnega plinovodnega omrežjaplinovodnega omrežja


Slovenski plinovodni sistemSlovenski plinovodni sistem

Slika 5Slika 5

DOBAVA IZ SKLADIŠČA

DOBAVA IZ SKLADIŠČA

UVOZ IZ AVSTRIJE UVOZ IZ

RUSIJE

MADŽARSKA

AVSTRIJA

ITALIJA

HRVAŠKA

TRANSPORT ZA HRVAŠKO

PLINOVODI : 960 KM

KOMPRESORSKE POSTAJE : 1

ŠTEVILO ZAPOSLENIH : 149JADRANSKO

MORJE


Viri zemeljskega plina za EvropoViri zemeljskega plina za Evropo

Slika 6Slika 6


VViri zemeljskega plina in transportne potiiri zemeljskega plina in transportne potido do SSlovenijelovenije

Slika 7Slika 7

TMPC

ITALIJA

SNAM RETE GASSNAM RETE GAS

SLOVENIJA

AVSTRIJA

OMVOMV

SLOVAŠKA

SPPSPP

GAZPROM

RUSIJARUSIJA

ALŽIRIJA

SONATRACHSONATRACH TUNIZIJA

TTPCTTPC

HRVAŠKA

ITALIJA


SLOVENIJA

AVSTRIJA

OMVOMV

SLOVAŠKA

SPPSPP

GAZPROM

RUSIJARUSIJA

ALŽIRIJA


TTPCTTPC

HRVAŠKA

ITALIJA


SLOVENIJA

AVSTRIJA

OMVOMV

SLOVAŠKA

SPPSPP

GAZPROM

RUSIJARUSIJA

ALŽIRIJA


TTPCTTPC

HRVAŠKA


3. Tržni položaj zemeljskega plina v 3. Tržni položaj zemeljskega plina v SlovenijiSloveniji

Slika 8Slika 8

Minulo obdobje:• vpliv alternativnih goriv (papirnice, široka potrošnja, metalurgija,…),• vpliv možnosti trženja proizvodov (metanol, papir,...),• vpliv cen elektrike do leta 2003,• poraba zemeljskega plina v Sloveniji od 1978 do 2003,• 13% primarne energije v Sloveniji,• 45% končne energije v industriji Slovenije.

Prihodnje obdobje:• plinska direktiva,• konkurenčna tekoča goriva,• Kyoto Protokol,• vpliv možnosti trženja proizvodov (metanol, ...),• vpliv močnih evropskih energetskih podjetji – globalizacija.


Prodaja zemeljskega plina vProdaja zemeljskega plina v Sloveniji 1978 - 2003Sloveniji 1978 - 2003

Slika 9Slika 9

0

200

400

600

800

1000

1200

19

78

19

79

19

80

19

81

19

82

19

83

19

84

19

85

19

86

19

87

19

88

19

89

19

90

19

91

19

92

19

93

19

94

19

95

19

96

19

97

19

98

19

99

20

00

20

01

20

02

20

03

LETO

mill m3

Dan energetike, Celje, 20.05.2004Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 10Slika 10

Struktura porabe zemeljskega plina Struktura porabe zemeljskega plina v Sloveniji - 2003v Sloveniji - 2003

Industrija56,4 %

Surovina za kemično industrijo

18,9 % Proizvodnja elektrike

0,9 %

Lokalna distribucija

23,8 %

Dan energetike, Celje, 20.05.2004Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika Slika 1111

Razhajanja pri odpiranju trgov zemeljskega plinaRazhajanja pri odpiranju trgov zemeljskega plina

Cilji:Cilji:

• konkurenca,konkurenca,

• fleksibilnost,fleksibilnost,

• učinkovitost,učinkovitost,

• nižje cene,nižje cene,

• zanesljivost oskrbe.zanesljivost oskrbe.

Posledica –razvoj:Posledica –razvoj:

• globalizacija,globalizacija,

• vedno manj neodvisnih ponudnikov plina,vedno manj neodvisnih ponudnikov plina,

• vprašljiv efekt nizkih cen,vprašljiv efekt nizkih cen,

• zanesljiva oskrba.zanesljiva oskrba.

Tržna realnost:Tržna realnost:

• povečani riziki,povečani riziki,

• potrebe po večjem obsegu,potrebe po večjem obsegu,

• utrditev tržnega položaja,utrditev tržnega položaja,

• večja tržna moč,večja tržna moč,

• visoka donosnost.visoka donosnost.


• povečanje kapacitet prenosnega plinovodnega omrežja,

• optimalna organizacijska prilagoditev zahtevam plinske direktive,

• zagotovitev plina pri glavnih dobaviteljih,

• zakup transportnih kapacitet do slovenske meje,

• dolgoročni pogodbeni odnosi.

Slika 12Slika 12

4. Zagotavljanje povečanega obsega 4. Zagotavljanje povečanega obsega oskrbe z zemeljskim plinomoskrbe z zemeljskim plinom


Nadaljnji razvoj prenosnega plinovodnega omrežjaNadaljnji razvoj prenosnega plinovodnega omrežja

• gradnja vzporednih plinovodov,gradnja vzporednih plinovodov,

• gradnja plinovodov do novih odjemalcev,gradnja plinovodov do novih odjemalcev,

• gradnja kompresorskih postaj.gradnja kompresorskih postaj.


5. Zanesljivost oskrbe5. Zanesljivost oskrbe

• dosedanji način sodelovanja med dobavitelji in odjemalci – dosežena visoka stopnja zanesljivosti oskrbe, v oskrbi na debelo in v oskrbi na drobno,

• dolgoročni pogodbeni odnosi kot temelj zanesljivosti oskrbe tudi v pogojih odprtih plinskih trgov,

• napačno sklepanje, da se je rizikom mogoče izogniti brez vpliva na zanesljivost oskrbe,

• potrebni so finančno dovolj močni in izkušeni dobavitelji,

• neposredna odvisnost zanesljivosti oskrbe od dobavitelja in kvalitete pogodbenih odnosov med dobaviteljem in odjemalcem.


6. Nacionalni energetski program6. Nacionalni energetski program

Cilji:

• veliko povečanje rabe zemeljskega plina za proizvodnjo elektrike,

• nadaljnja intenzivna rast rabe zemeljskega plina v široki potrošnji,

• le manjše povečanje porabe zemeljskega plina v industriji,

• diverzifikacija nabavnih virov.


Načrtovana rast zemeljskega plina v Sloveniji NEPNačrtovana rast zemeljskega plina v Sloveniji NEP

Vir: NEP 2003

Slika 16 Slika 16

1.013

1.434

1.997

2005 2010 2020

Leto

v mio m3


Struktura porabe zemeljskega plina v Sloveniji NEPStruktura porabe zemeljskega plina v Sloveniji NEP(v mio m(v mio m33))

Vir: NEP 2003

Leto 2010Široka

potrošnja290

Energetika620

Industrija778

Leto 2020

Industrija770

Energetika907

Široka potrošnja

320

Leto 2000Široka

potrošnja

158

Energetika159 Industri ja

696


• najvišji akt najvišji akt prostorskega planiranja prostorskega planiranja v Slovenijiv Sloveniji

• koncept koncept policentričnega policentričnega gospodarskega in gospodarskega in poselitvenega razvoja poselitvenega razvoja državedržave

• okoljevarstvene, okoljevarstvene, obratovalno - obratovalno - tehnološke in tehnološke in ekonomske zahteveekonomske zahteve

• usklajeni in usklajeni in dopolnjujoči energetski dopolnjujoči energetski sistemi sistemi

Strategija prostorskega razvoja Slovenije

Slika 18Slika 18

7. Razvoj plinovodnega sistema v Sloveniji7. Razvoj plinovodnega sistema v Sloveniji


Pregled idej o načrtovanih termoenergetskih Pregled idej o načrtovanih termoenergetskih objektihobjektih::

el. moč MWel. moč MW odjem zemeljskega odjem zemeljskega plina mio m plina mio m33/leto */leto *

KidričevoKidričevo 250 - 500250 - 500 360 - 710 360 - 710 LendavaLendava 480 480 680 680 BrestanicaBrestanica 60 60 90 90 ŠoštanjŠoštanj 50 - 220 50 - 220 70 - 330 70 - 330 TrbovljeTrbovlje 230 230 330 330 LjubljanaLjubljana 70 - 140 70 - 140 100 - 200 100 - 200 ŠtoreŠtore 200 200 290 290 RavneRavne 200 200 290 290 JeseniceJesenice 200 200 290 290

Skupaj dodatnoSkupaj dodatno 1.740 - 2.230 1.740 - 2.230 2.500 - 3.1702.500 - 3.170

*ocena za 7.000 obratovalnih ur letno (80% časa)*ocena za 7.000 obratovalnih ur letno (80% časa)

Sedanja poraba v SLO- 2003Sedanja poraba v SLO- 2003 1.1001.100

Slika 19Slika 19


Kompresorske postaje• novogradnja na lokaciji

Ajdovščina• razširitev obstoječe

kompresorske postaje v Kidričevem

Prenosni plinovodi skupna dolžina248 km

• M1/1 dolžine 58 km, gradnja v več fazah

• M2/1 dolžine 107 km, gradnja v več fazah

• M4A dolžine 83 km, gradnja v več fazah

Novi plinovodi• TEŠ• TET• R35• obala

Koncept naložb v glavne prenosne plinovodne objekte

Slika 20Slika 20


Prenosni plinovodi - Prenosni plinovodi - priključki priključki

• Bela Krajina, Brnik, Bela Krajina, Brnik, Gorenje, Idrija, Gorenje, Idrija, Lenart, Litija, Mirna, Lenart, Litija, Mirna, Mozirje, Slovenske Mozirje, Slovenske Konjice, Šoštanj, Konjice, Šoštanj, Trojane - Hrastnik Trojane - Hrastnik (podvojitev), (podvojitev), Hrastnik - Radeče Hrastnik - Radeče (plinovodna zanka), (plinovodna zanka), Kidričevo - Lendava Kidričevo - Lendava (podvojitev), Radlje, (podvojitev), Radlje, TOM TOM

Tranzitni plinovodTranzitni plinovod• Lendava - Nova Lendava - Nova

Gorica (Volta)Gorica (Volta)

Koncept 20 letne projekcije možnih naložb v prenosne in tranzitne plinovodne objekte

Slika 21Slika 21


Povečanje pretočnih kapacitet prenosnega plinovodnega omrežja,

Finančna in organizacijska sposobnost realizirati potreben nadaljnji razvoj prenosnega plinovodnega omrežja,

Rokovno je realizacija odvisna od postopkov umeščanja novih plinovodov in kompresorskih postaj v prostor,

Zagotavljanje novih količin zemeljskega plina in odvisnost od razpoložljivih kapacitet plinovodov do slovenske meje,

Pravočasna sklenitev dobavnih pogodb za zagotovitev dobav zemeljskega plina za potrebe plinskih elektrarn in potrebe sedanjih kupcev po letu 2007.

Izbira dobaviteljev in zanesljivost oskrbe.

Zaključki

Slika 22Slika 22


Hvala za vašo pozornost !Hvala za vašo pozornost !


Ukrepi za doseganje ciljevUkrepi za doseganje ciljev

• povečanje kapacitete prenosnega plinovodnega omrežja v skladu z odločitvami o povečani porabi zemeljskega plina,

• povečanje pokritosti slovenskega prostora s prenosnim plinovodnim omrežjem ob upoštevanju racionalnosti vlaganj v infrastrukturo,

• čimprejšnje sprejetje odločitev o dejanskem obsegu in lokaciji porabe zemeljskega plina za proizvodnjo elektrike,

• zagotoviti-rezervirati trase za nove plinovode,

• pravočasni zakup transportnih kapacitet do slovenske meje,

• pravočasno sklepanje nabavnih pogodb,

• vodenje ustrezne davčne politike,

• koordinacija zahtev okolja in gradnje plinovodne infrastrukture,

• iskanje najprimernejših poti za pridobivanje potrebnih soglasij in služnosti na zemljiščih.


Ovire na poti do ciljevOvire na poti do ciljev

• zastoj pri povečevanju transportnih poti, ki so pomembne za dobavo zemeljskega plina v Slovenijo – nejasni prihodnji ekonomski položaj dosedanji nosilcev oskrbe s plinom,

• zahtevno umeščanje objektov v prostor,

• drobljenje dejavnosti (plinska direktiva),

• poenostavljena primerjava trga zemeljskega plina z drugimi trgi,

• preveč izgubljenega časa do ugotovitve, da plinski trg neizogibno deluje z nekaterimi specifičnostmi,

• nepravočasno planiranje – neupoštevanje specifičnosti,

• dolgotrajno dogovarjanje – prepozno prevzemanje obveznosti,

• neusklajene končne aktivnosti akterjev.

vsebina

Documents