Dela nagrajena z zlatim priznanjem za Zeleno

pero 2015

22. april 2015

PREDSTAVITEV TEKMOVANJA

V šolskem letu 2013/2014 je društvo Planet Zemlja, katerega poslanstvo je komuniciranje okoljevarstvenih tem, organiziralo prvo šolsko in državno tekmovanje za ZELENO PERO. Gre za tekmovanje v pripravi novinarskega prispevka na temo ohranjanja narave in varovanja okolja.

Zeleno pero je edino tovrstno tekmovanje v državi, s katerim želi društvo Planet Zemlja mlade spodbuditi k aktivnemu raziskovanju lokalnega okolja in seznanjanju z okoljsko problematiko ter s tem spodbuditi zavest, da lahko tudi sami sodelujejo pri pozitivnih spremembah v svojem kraju.

Cilji tekmovanja so predvsem širjenje in poglabljanje znanja iz okoljevarstva, ekologije in načel sonaravnega razvoja, informiranje in osveščanje o pomenu razumevanja narave, njenih procesov ter zakonitosti, varovanju narave in lokalnih okoljskih težavah ter popularizacija trajnostnega odnosa do okolja.

Tekmovanje se je prvič izvajalo v šolskem letu 2013/14, nanj pa se je doslej odzvalo 38 šol oziroma 560 učencev in dijakov.

V začetku februarja 2014 je na 23 slovenskih šolah potekalo prvo šolsko tekmovanje v pripravi novinarskega prispevka na temo ohranjanja narave in varovanja okolja. Na tekmovanje se je prijavilo 367 dijakov in učencev. Tematika tekmovanja v letu 2014 ni bila določena, tekmovali pa so lahko učenci druge in tretje triade ter srednješolci. Dela otrok je ocenjevala strokovna komisija v sestavi: meteorologinja mag. Tanja Cegnar, novinar in publicist Vito Avguštin, urednica Andreja Šalamun in profesorica Simona Kojc Hribar. Tekmovanje je podprla družba Henkel.

V letu 2015 se je na tekmovanje prijavilo 15 šol, za Zeleno pero pa se je potegovalo 193 mladih, ki so pripravljali prispevke na temo svetlobe. V tem letu so se lahko tekmovanja udeležili učenci zadnje triade osnovnih šol ter dijaki srednjih šol. Dela otrok je ocenjevalna strokovna komisija v sestavi: dr. Igor Vobič, predstojnik katedre za novinarstvo na FDV, Klemen Blokar, predsednik astronomskega društva Vega, Simona Kojc Hribar, učiteljica in mag. Tanja Cegnar, meteorologinja. Tekmovanje je podprlo Gospodarsko razstavišče Ljubljana s svetovno razstavo 1001 IZUM.

Predsednica društva Planet Zemlja, Irena Mraz je o prispevkih mladih povedala: »Tematika svetlobe je zahtevna, saj o njej ne razmišljamo veliko. Nas ne zadane in zdi se nam samoumevna ter neškodljiva. Mladi so imeli veliko dela z raziskovanjem vpliva svetlobe na ljudi in okolje in iz njihovih prispevkov je bilo moč razbrati presenečenje nad tem, kako pomembna je svetloba za ljudi. S tem je bil naš cilj dosežen. Dobili smo

četico mladih, ki bodo odslej na svetlobo gledali drugače, s tem pa obvarovali sebe in druge.«

Prejemniki zlatih priznanj Zeleno pero 2015 so:

LUCIJA SKARLOVNIK, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta, 4. letnikCARINA PETRIČ, OŠ Ljudski vrt Ptuj, 9. razredPATRICIJA KAVČIČ, Škofijska klasična gimnazija Ljubljana, 1. Letnik

LETO ZA SKRBNEJŠO RABO SVETLOBELucija Skarlovnik, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta, 4.

letnik

Leto, ki se je pravkar dobro začelo, so Združeni narodi razglasili za leto svetlobe. Da ta tema ni svetlobna leta daleč od našega vsakdanjega življenja, bi se morali zavedati prav toliko, kot se zavedamo pomena svežega zraka, pitne vode in vsega tistega, kar je za naše preživetje in dobro počutje nujno potrebno. Morda se danes že precej dobro zavedamo, da okolju škodimo s tem, ko se v šolo ali službo odpeljemo s svojim avtomobilom namesto z avtobusom ali kolesom; da pa

lahko našemu planetu in živim bitjem na njem škodimo tudi s prekomerno uporabo svetlobe, pa morda ne pomislimo prav pogosto. Ker je svetloba hkrati eden najbolj naravnih pojavov, od katerega so vsa živa bitja močno odvisna, sem za mnenje zaprosila raznolike sogovornike in združila njihove poglede, ki so jih pridobili pri proučevanju svojih področij.

Prvega sogovornika, Toneta Povšeta, upokojenega etnologa, ki je aktiven v Koroškem društvu za ohranjanje podeželja, sem poprosila, naj poskuša osvetliti razlike življenja nekoč in danes z ozirom na človekov odnos do svetlobe.»Ob pripovedovanju prednikov in preučevanju virov, ki kažejo, koliko več časa dnevno so zmogli preživeti v temi ali mraku, posebej v zimskem času ob soju sveč in petrolejk, se moramo danes vprašati, ali bi sploh znali preživeti kot v času pradedkov in prababic. Dolgotrajna hoja po temnem gozdu jih nikoli ni zbegala, saj so morali priti do doma. Doma jih ni tako kot danes čakala razsvetljena hiša, ni jih že na vhodu razsvetlila senzorska luč, ki se je prižgala celo brez pritiska na stikalo. Če so imeli srečo, je iz ognjišča svetil ogenj, na mizi je brlela sveča. Če ni bilo nikogar doma, pa so morali najprej poiskati vžigalice – te pa so bile zelo dragocene. In na drugi strani danes, v 21. stoletju, pretirano osvetljujemo hiše, tratimo svetlobo in z njo energijo, s tem pretirano ogrevamo planet Zemljo in jemljemo naravni prostor divjim živalim, ki še živijo po naravnih principih. Kajti vsako bitje za zdravo življenje potrebuje temo.«

Imamo zaradi vsestranske uporabe svetlobe danes drugačen bioritem življenja kot nekoč?»Človeško telo za popoln počitek potrebuje vsak dan vsaj nekaj ur popolne teme in tišine, da se lahko umiri in obnavlja svoje moči. Pozabili smo celo na letne čase. Kar pomislimo – ko je pozimi padel mrak, so se ljudje nekoč prej umaknili na toplo, k počitku – danes tako januarja kot junija vsi delamo do poznih popoldanskih ur, nemalokrat se vračamo domov že v temi, nato pa imamo ravno še toliko časa, da skočimo po nakupih v trgovino, kjer nas razsvetlijo vsi mogoči neonski napisi. Od tam se vrnemo z glavobolom, domov pa se odpeljemo po široki cesti, osvetljeni z ogromnimi uličnimi svetilkami – včasih prižgemo dolge luči in za vsak slučaj še meglenke. Še dobro, da nismo povozili srne, ki je pritekla iz gozda in so jo avtomobilske luči popolnoma ohromile ob robu ceste. Ko pridemo domov, prižgemo televizijo, ki je nihče ne gleda, vključimo računalnik, da preverimo pošto, pa ga tudi pustimo prižganega – luči pa nam tako ali tako gorijo prižgane po vsej hiši, ker nam je tako morda bolj prijetno. Ko se odpravimo spat, tudi okenske rolete ne pomagajo povsem, da bi preprečili, da nam žarek ulične svetilke ne bi padal na obraz med spanjem …«

Nad problemom tarnajo tudi astronomi, ki zato vse težje proučujejo zvezde in planete.»Tisti, ki imamo srečo, da živimo izven velikih onesnaženih mest, v jasnih nočeh še lahko opazujemo zvezde na nebu. Od njihovega žara so bili nekoč vsi popotniki in mornarji tako zelo odvisni, ker še niso imeli navigacijskih naprav, kakršne uporabljamo danes. Danes je v mestih precej drugače - ozračje je tako zasičeno

s prekomerno razsvetljavo in onesnaženih zrakom, da se zdi, da so zvezde izginile. Pa niso – le zasenčili smo jih!« mi je povedal Mitja Božič, član lokalnega Društva za proučevanje zvezd.

Otok Cres, Hrvaška Observatorij Črni Vrh, Slovenija

Primerjava med naravnim temnim nebom (levo) in nebom, ki je onesnaženo z umetno svetlobo (desno). Vir: www.temnonebo.si/svetlobno-onesnaenje

Na spletni strani Projekta Life+ Življenje ponoči (http://www.lifeatnight.si), ki je namenjen zmanjševanju negativnih vplivov osvetljevanja okolja, najdemo zanimivo pojasnilo, kako svetloba pretirana umetna razstavljava najbolj prizadene žuželke v njihovem življenjskem bioritmu. Te žuželke znanstveniki delijo na negativno fototaktične, ki bežijo stran od svetlobe, in pozitivno fototaktične – tiste, ki jih svetloba privlači.

Kako se oboje odzivajo na svetlobo, ki ni del njihovega naravnega življenjskega okolja, mi je povedal naravovarstvenik Andrej Žabnik: »Težave s svetlobo imajo oboje - negativno fototaktičnim žuželkam se zaradi vse več osvetljenih površin njihov življenjski prostor vse bolj zmanjšuje. Vsi pa vemo, koliko nočnih metuljev in mušic se lahko zbere okoli luči, ko imamo zvečer odprto okno. Zbirajo se tudi okoli ogromnih uličnih svetilk. Znanstveniki se še niso čisto zedinili, zakaj žuželke svetilke tako privlačijo, najverjetneje pa je težava v tem, da zamenjajo

ulično svetilko za luno. Občutljivost žuželčjega očesa je drugačna od človeškega, saj sega še daleč v človeku nevidni ultravijolični del spektra. Ko letijo, se domnevno orientirajo glede na nebesna telesa in letijo pod stalnim kotom glede na sonce ali luno. Na ta način ohranjajo pravo smer. V bližini umetnih luči pa začnejo leteti pod stalnim kotom glede na svetilko. Ker je svetilka za razliko od lune zelo blizu, se ji začnejo približevati, zato morajo smer letenja ves čas prilagajati. Tako se spiralno približujejo svetilki in se nazadnje zaletijo vanjo. V siju svetilk začnejo nekatere neumorno krožiti, druge pa na svetlobi otrpnejo. V

obeh primerih se ne prehranjujejo in ne razmnožujejo ter pogosto od izčrpanosti poginejo.«

Žuželke ljubezen do svetlobe drago plačujejo. Foto: Fotodokumentacija Dela. Vir: http://www.delo.si/nedelo/veselite-se-mrcesa.html

Ali so prav žuželke tiste živali, ki so najbolj ogrožene?»Poleg žuželk so zaradi svetlobe zelo ogroženi tudi netopirji, ki so že sicer precej ogrožena živalska vrsta. Netopirji so aktivni predvsem ponoči in gredo na lov za hrano šele, ko je svetlobe malo, torej po sončnem zahodu. Če je njihov življenjski prostor ponoči preveč razsvetljen, se na lov odpravijo kasneje, kar skrajša čas, primeren za prehranjevanje. Manj hrane za samice pomeni tudi manj hrane za njihove mladiče, kar povzroči počasnejšo rast mladičev, ki so prve tedne popolnoma odvisni od materinega mleka. Podhranjeni mladiči iz osvetljenih zatočišč pa imajo tudi manjše možnosti za preživetje svoje prve zime.«

Novo jutro, nov dan – vsak dan!Vsak naš dan pa se vendarle začne s prebujanjem živih bitij, obarvanju neba s sončnimi žarki, rojstvom novega dne. Sonce doslej ni nikoli obupalo nad človekom zaradi njegovega slabega odnosa do okolja in je doslej še vsako jutro vzšlo. Kajti noč potrebujemo za počitek za naše oči in celotno telo, zjutraj pa svetlobo za našo dobro počutje in energijo za delo.

Kakšne so posledice prekomerne izpostavljenosti umetni svetlobi, mi je pojasnila ustanoviteljica društva Zdravo življenje Maja Pečečnik: »Če imamo premalo sočne svetlobe v svojem vsakdanu, se počutimo neugodno in pripravljenost za delo postopoma upada. Na človekovo telo sonce vpliva tudi tako, da pospešuje tvorjenje vitamina D in izmenjavo snovi v mišicah. In kako smo veseli, ko nas ogrejejo prvi poletni žarki, od katerih že v nekaj minutah tudi malo porjavimo! To se zgodi zaradi ultravijolične svetlobe v sočnih žarkih. Kot sončna svetloba zdravju in počutju koristi, mu pretirana izpostavljenost virom umetne svetlobe ogroža in slabi. Predmete, ki nas obdajajo, zaznavamo kot vidne pravzaprav le za to, ker se od njih odbija svetloba. Močno žareče svetilke, neonske ali led svetilke pritegnejo našo pozornost, hkrati pa nas motijo pri opazovanju ostalih predmetov in naših opravilih. Glavoboli, ki jih povzroča dvojna svetloba, so vedno pogostejši. Ljudje veliko časa preživijo za raznimi zasloni, kjer seva dvojna svetloba, kar povzroča utrujenost, pekoče oči in glavobol. Kmalu zaradi izpostavljenosti in delu na neprimerni svetlobi potrebujemo očala, kajti oči si lahko na ta način trajno okvarimo.«

Pogled iz vesoljaLansko leto sem med potovanjem po Združenih državah Amerike obiskala center vesoljske agencije NASA na Floridi. Poleg številnih projekcij fotografij, na katerih si je mogoče ogledati, kako podnebne spremembe vplivajo na podobo našega planeta – na primer, koliko se je v zadnjih letih zaradi ogrevanja ozračja zmanjšal obseg ledu na Antarktiki – si je tam mogoče ogledati tudi nočne fotografije Zemlje iz vesolja. Ob tem se nam zdi, kot da je pravkar na več mestih po svetu hkrati zagorel veliki požar! Mesta na Zemlji so tudi ponoči tako močno razsvetljena, da soj svetlobe seva daleč v atmosfero našega planeta – kako bi torej ta svetloba ne vplivala na živa bitja, ki živijo sredi osvetljenih naselij.

Obisk NASE. Foto: L. S.

A tudi Zemlja sama se tu in tam ozaljša s čudovitim zelenim žarom - polarnim sijem; zjutraj nas na nebu prebuja jutranja zora in zvečer pospremi večerna zarja. Seveda, svetloba je lahko tako očarljiva! Zato ljudje prižigamo tisočero luči ob koncu leta in spuščamo v zrak glasne in pisane ognjemete. Pri tem pa smo že davno pozabili, zakaj to pravzaprav počnemo in da smo ta običaj podedovali od svojih prednikov - ki so se pomena svetlobe mnogo bolje zavedali - ki jim je žarek, ki je razbil temo, pomenil zmago dobrega nad zlim, toplega žarka nad mrazom, svetlobe nad temo. Zagotovo torej drži, da naša civilizacija ne bi mogla

živeti brez svetlobe, a nujno se moramo zavedati, da je neodgovorna

uporaba virov svetlobe eden najbolj zaskrbljujočih načinov uničevanja našega planeta, ki je morda mnogo bolj nevaren kot tiste oblike onesnaževanja, ki se jih najprej domislimo.

Narava nas obdaruje s čudovitimi svetlobnimi pojavi. Foto: L. S.

OBRAZLOŽITEV KOMISIJE:

Prispevek temelji na učinkovitem zbiranju informacij na svetovnem spletu in intervjujih. Vsebina je ustrezno podkrepljena s slikovnim gradivom. Prispevek odlikuje odlična izbira sogovornikov, ki glede na svoje delovno področje podajajo oseben, a še vendar strokoven pogled na problematiko svetlobnega onesnaževanja. Za mlajšo generacijo je zanimivo tudi pričevanje o povsem različnem življenjskem slogu v preteklosti in o sodobnem slogu, ki vodi do številnih negativnih posledic tako za ljudi kot za živali. Izpostavljena je posebna interesna skupina, ki jo predstavljajo astronomi, ki jim svetlobno onesnaženje preprečuje jasen pogled v vesolje, kar je podkrepljeno tudi s slikovnim gradivom. Pritegne tudi razumljivo podana razlaga vpliva umetne svetlobe na obnašanje žuželk. Logično nadaljevanje razvijanja teme o vplivu svetlobe se nadaljuje z opisom vliva na ljudi. Sestavek avtorica zaokroži z lastno izkušnjo v centru vesoljske agencije NASA na Floridi in opozorilom, da bi morali biti ljudje veliko bolj pozorni na svoje vplive posegov v okolje in podnebje, da se nam to ne bo kruto maščevalo.

Avtorica je v prispevku na zelo učinkovit način prepletla reportažo in pogovor s strokovnjaki. Tako smo bili bralci v besedilu seznanjeni z osnovami problema, podrobno pa smo zanimivosti izvedeli iz ust strokovnjakov, kar je prispevku dalo večjo težo in verodostojnost, še posebej zato, ker so bili vključeni strokovnjaki iz zelo raznolikih področij. V prispevek je bilo vloženo veliko truda, da je tako široko pokril probleme svetlobnega onesnaženja.

JE SVETLOBA RES SVETLA?

Carina Petrič, OŠ Ljudski vrt Ptuj, 9.a razred

Sprehoda v nočnih urah nas ni prav nič strah, saj je vse okrog nas prav lepo osvetljeno, skoraj tako kot podnevi. Pa je vsaka svetloba dobra? No, prelevila sem se v nočno ptico in poskušala pogledati svetlobo še z druge plati, ki je vsak ne opazi. Problem je torej v svetlobnem onesnaževanju, ki je v primerjavi z drugimi oblikami onesnaževanja precej prikrito, razen če smo ekolog, astronom ali nočna žival. Zanimalo me je,kakšne so razmere na tem področju in kaj lahko storimo. Jaz, ljudje okoli mene - vsi.

Ste vedeli, da svetlobno onesnaženje ali vsiljeno svetlobo povzročajo javna razsvetljava, razsvetljava fasad in reklamnih panojev? Da je vsak dan na novo osvetljenih 6 km2 površin v Evropi, ter da se je onesnaženje do leta 2007 povečevalo kar za 8 % letno? Če ne, je pomembno, da vsaj ozavestite posledice delovanja vsiljene svetlobe, saj ta zmanjšuje zmožnost opazovanja zvezd, trati energijo, moten je spanec in posledično zdravje ljudi, negativne vplive pa občutijo tudi nočne živali (netopirji, nočni metulji).

Znanstveniki opozarjajo, kako se bo razvijalo svetlobno onesnaženje. Na sliki tak prikaz skozi čas na primeru Italije. In Slovenija ni izjema!

(vir:http://www.lightpollution.it/worldatlas/pages/index.htm, 16. 3)

Svet je močno osvetljen in ponoči je skoraj tako svetlo kot podnevi. Se vam ne zdi?

Takšna je satelitska slika našega planeta ponoči.

(vir: https://static.slo-tech.com/17111.jpg, 16.3.)

Shematski prikaz ekološke svetilke.

(vir:https://www.google.si/?gws_rd=cr,ssl&ei=LmUIVe6_HsT2PP_BgdgB#q=ekolo%C5%A1ka+svetilka, 16. 3.)

RAZMERE V SLOVENIJI

V Sloveniji je svetloba svojo negativno moč že pokazala. Slovenija je med najbolj svetlobno onesnaženimi evropskimi državami. Izgube zaradi premočne razsvetljave so znatne (10 milijonov €/letno). Kakor vidimo, je škoda zraven okoljske tudi gospodarska.

Zanimive in dobre rešitve pa na srečo vedno obstajajo. Tak primer rešitve je bil predlagan v okviru evropskega projekta Life+ Življenje ponoči za osvetlitev cerkva, ki so dom netopirjev in privabijo nočne metulje. Razvili so svetilke, zasenčene z lasersko izrezanimi maskami v obliki cerkvenih stavb, ki preprečujejo uhajanje svetlobe v nebo. Tako so svetilke postale nezanimive za nočne metulje in imele dober učinek za netopirje.

Vlada lahko izvrši velik doprinos k rešitvi problematike. V Sloveniji imamo od leta 2007 Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Namen uredbe je bil poskrbeti za varstvo narave, bivalnih prostorov, ljudi in astronomskih opazovanj pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja ter zmanjšanje porabe električne energije. Določa roke za prilagoditev obstoječih svetilk (od leta 2008 do 2016). Za prekrške po tej uredbi so predvidene kazni. Stare svetilke bomo zamenjali z ekološkimi. Preverimo, ali prepoznamo razliko med ekološko in nezasenčeno svetilko.

Uredba določa uporabo svetilk, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 % (ne seva nad vodoravnico), razen če je moč svetilke manjša od 20 W. To je t. i. ekološka svetilka, ki je tudi nepredušno zaprta (da se žuželke ne morejo ujeti) in ne povzroča bleščanja.

Nezasenčena svetilka – gotovo jo poznate.

(vir:https://www.google.si/?gws_rd=cr,ssl&ei=LmUIVe6_HsT2PP_BgdgB#q=nezasen%C4%8Dena+svetilka, 16. 3.)

Nezasenčene svetilke, iz katerih se svetloba nekontrolirano širi na vse strani, so neustrezne.

Vlada ima veliko moč pri odpravljanju problema. Super je, če to moč pravilno uporabiš. Utrnilo se mi je nekaj idej, ki bi jih vlada še lahko udejanjila.

MOŽNI VLADNI UKREPI ZA ZMANJŠANJE SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA

1. Ozaveščanje o svetlobnem onesnaževanju v izobraževalnih ustanovah.

2. Spodbujanje razvoja na področju svetil (razpis nagrad, subvencije).

3. Spodbujanje strokovnjakov k inovacijam. Npr. že obstoječa internetna stran http://predlagam.vladi.

4. Pocenitev ustreznejših svetilk za potrošnike.5. Predpis regulatorjev za upravljanje razsvetljave.6. Predpisana osvetlitev za čas novoletnih praznikov.7. Vlada skupaj z drugimi državami išče ukrepe, rešitve (npr.

povežejo se inovatorji , strokovnjaki).

MESTNA OBČINA PTUJ DOBILA DVOBOJ S SVETLOBNIM ONESNAŽEVANJEM

Živim v okolici Ptuja in zanimalo me je, kako tak problem rešujejo tukaj, v mestni občini Ptuj. Nisem ostala razočarana. Mestna občina Ptuj je uspešno izvedla ukrepe po v članku že omenjeni uredbi. Bila je razglašena za energetsko najučinkovitejšo občino v Sloveniji. Zamenjali so večino obstoječih svetilk in dosegli 63% zmanjšanje porabe električne energije. Uvedli so tudi centralno regulacijo javne razsvetljave in s tem dodatno prispevali nekaj dobrega s finančnega in okoljskega vidika. Dobro je vedeti, da je pri tovrstnih projektih možno koristiti evropska sredstva. Mestna občina Ptuj je to tudi naredila. Upam, da bodo vse slovenske

Tako nevsiljivo in prijetno zgleda osvetlitev z novimi svetilkami, ki ne sevajo nad vodoravnico; občina Ptuj, četrtna skupnost Spuhlja (foto: Carina Petrič)

Velika večina učencev je doma za dekoracijo v prazničnem času prižgalo lučke na elektriko.

občine v čim krajšem času izvršile enake ukrepe kot ptujska in s tem izboljšale Slovenijo.

NA MLADIH SVET STOJI

Sedaj pa se je že skoraj nujno vprašati, kakšno moč imamo pri vsem tem mladi? Se zavedamo problema? Da bi vse to ugotovila, sem naredila anketo med svojimi sošolci.

Novoletno drevo sem zmeraj z veseljem okrasila z doma izdelanimi okraski. Sedaj mi je pravzaprav jasno, da s tem prispevam svoj čisto majhen delček k dobrobiti Zemlje.

Večina učencev spi v popolni temi. Torej se zavedajo, kaj je zdravo.

Nekaj čez polovico se jih zaveda, da je svetloba prav tako dejavnik onesnaženosti planeta.

Da84%

Ne16%

Ste imeli doma v prazničnem času okrašeno božično drevo ali druge okraske

z lučkami na elektriko?

Diagram št. 1: Okraševanje

Zanimalo me je tudi, če sošolci spijo v popolni temi, saj ima izpostavljenost svetlobi med spanjem negativen vpliv na zdravje (prekinitev tvorbe spalnega hormona melatonina in posledična obolenja).

Da80 %

Ne 20%

Spiš v popolni temi?

DaNe

Diagram št. 2: Spanje v temi

Kakšna je ozaveščenost o svetlobnem onesnaževanju?

Da52%

Ne48%

Si kdaj pomislil, da je en izmed oblik onesnaževanja tudi svetlobno onesnaževanje?

Diagram št. 3: Ozaveščenost

Razmišljala sem o tem, kaj bi lahko storila jaz in moji bližnji kot prispevek k lepšemu planetu. Da bi to postalo navada, ne pa samo zapisane besede.

UKREPI POSAMEZNIKOV ZA ZMANJŠANJE SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA

1. Luči naj bodo prižgane le v prostoru, kjer se trenutno nahajamo. 2. Namesto razsvetljave za varnost uporabimo sodobne varnostne

kamere, ki delujejo brez umetne svetlobe.3. V prostorih, kjer preživimo zelo malo časa, uporabljajmo razsvetljavo

na senzor gibanja.4. Zunaj uporabljajmo zasenčene svetilke, ki ne svetijo nad

vodoravnico.5. V prazničnem času ne pretiravajmo z okraševanjem z lučkami na

elektriko.

Tako velik problem moramo reševati celostno. Od posameznika do sveta.

Naj nas vodi naslednji pregovor: Dejanja so sadeži, besede le listi. [grški pregovor]

Poskrbimo, da svetloba ne bo presvetlila našega planeta, temveč mu bo dajala sijaj, ki si ga zasluži!

OBRAZLOŽITEV KOMISIJE:

V tem prispevku cenimo novinarski pristop k pisanju in korektno navajanje virov. Naslov, ki že takoj pritegne bralca, uvod, ki povzame bistvo, zakaj je delo nastalo. Slikovno gradivo vsebinsko dopolnjuje tekst in dokazuje, da se je osvetljenost v svetu, Evropi in tudi pri nas v zadnjih desetletjih močno povečala. Pisec prispevka poleg dobrega zbiranja podatkov svoje pisanje podkrepi tudi z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki pa ji doda še seznam 7 možnih ukrepov za zmanjšanje

svetlobnega onesnaževanja na državni ravni. Poleg problema, ki ga izpostavi, torej ponuja tudi rešitve oziroma načine za ublažitev problema. Kot primer dobre prakse izpostavi ukrepe Mestne občine Ptuj. Zanimivi so tudi rezultati ankete, ki je bila izvedena med sošolci. V zaključnem delu so navedeni še možni ukrepi vsakega posameznika, kar lepo zaokroži prispevek.

Prispevek je bil zasnovan tako, da bi ponudil ne le pregled vzrokov za svetlobno onesnaženje in njegovih posledic, temveč tudi možnih ukrepov za reševanje problema. Ponujeni ukrepi so zajemali vse od možnih ukrepov na državni ravni do ukrepov, ki jih lahko udejanji vsak posameznik. V članek je avtorica vključila tudi lastno analizo ozaveščenosti ljudi o svetlobnem onesnaženju.

Temna plat svetlobePatricija Kavčič, Škofijska klasična gimnazija Ljubljana

Šentvid, 1. Letnik

Svetlobno onesnaževanje v SlovenijiSvetloba je, kot vemo, ključnega pomena za ljudi. Brez nje se nam lahko dobesedno zmeša – naš organizem ne deluje, kot bi moral. Enako se zgodi, če je je preveč. In ko jo človek skuša proizvajati na svoj, umeten način, si nevede koplje jamo. Kajti poznamo tudi temno plat svetlobe, ki sliši na ime svetlobno onesnaževanje.

Mislim, da res premalo ljudi ve, kaj ta izraz pomeni. To je tema, ki ji mediji ne posvečajo pretirane pozornosti. Sama lahko povem, da ni bil mačji kašelj izbrskati podatkov o njej, saj se o tem skorajda ne piše.

Svetlobno onesnaževanje pomeni vsako obliko umetnega razsvetljevanja, kjer je to nepotrebno ali pretirano. Dandanašnji dan (pravzaprav noč) je nad skoraj vsakim mestom moč opaziti nekakšno svetlobno kupolo. Včasih je bil to problem velikih mest, danes pa imajo vse večje težave s to obliko onesnaževanja tudi manjša.

Slika 1: Svetla noč – narobe svet (vir: http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/sve_onesnaz_raz_eva_poto05_06_.html)

Zanimalo me je, kako so s temo seznanjeni odrasli. Izvedla sem anketo med 43 ljudmi, starimi od 18 do 95 let. Razveseljiv podatek je, da mlajši vedo več o svetlobnem onesnaževanju, torej so nekoliko bolje seznanjeni s problemi okolja. Le 49 % vseh anketirancev se strinja, da je svetlobno onesnaževanje tudi v Sloveniji resen problem, ki se ga ne zavedamo dovolj, a navajajo tudi, da ne vedo, kaj bi lahko storili za izboljšanje stanja. Svoje znanje o temi večinoma označujejo kot pomanjkljivo, nekateri pa celo navajajo nepravilne informacije, kar pomeni, da se v javnosti o tem resnično premalo govori.

Slika 2: Grafični prikaz rezultata anketnega vprašanja (vir: osebni arhiv)

Kateri pa so konkretni dejavniki, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje? Teh je veliko, na prvem mestu pa je gotovo neustrezna razsvetljava. Pri porabi električne energije za javno razsvetljavo v EU je Slovenija v samem vrhu, zaskrbljujoč pa je podatek, da poraba narašča: za kar 3 % na leto! Zaradi neustrezne zunanje razsvetljave država po nepotrebnem zapravi okoli 10 milijonov evrov, ki bi bili lahko v celoti prihranjeni s pravilnim ravnanjem, na katerega opozarja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (v nadaljevanju: Uredba), sprejeta leta 2007. Poleg prihranka bi v zrak posledično izpustili manj toplogrednih plinov in tako skrbeli še za ohranjanje biodiverzitete, kar je eden od pomembnejših ciljev EU na področju ekologije.

K sreči so se tega zavedli tudi na Mestni občini Ljubljana (MOL), kjer so si za enega od letošnjih ciljev na področju varstva okolja zastavili meritve svetlobnega onesnaževanja. Del sredstev iz proračuna je namenjen za analizo svetlobnega onesnaženja Ljubljane – iz letala bodo posneli fotografije nočne Ljubljane ter določili največje izvore svetlobnega onesnaževanja. Na osnovi rezultatov bodo pripravili program za zmanjšanje problema. Prav tako v letnem načrtu predvidevajo zamenjavo nekaterih od več kot 32500 cestnih svetilk, ki pripadajo občini. S tem se postopno prilagajajo Uredbi in okolju. A rok za zamenjavo vseh luči se hitro bliža... Te se namreč razlikujejo po zasenčenosti, vrsti in moči svetlobe ter montaži. Ključnega pomena teh dejavnikov se definitivno premalo zavedamo.

Slika 3: Izbira vrste cestne svetilk ima velik pomen (vir: http://www.jmu.edu/planetarium/light-pollution.shtml)

Naslednji pereč problem so gotovo osvetljeni reklamni panoji (t. i. jumbo plakati), ki nas spremljajo na vsakem koraku. Utrujajo oči voznikov in slabšajo vidljivost, saj povzročajo bleščanje. Zaradi Uredbe npr. v podjetju Neonart izdelujejo LED svetlobne reklamne table. Le malo ljudi pa se zaveda, da to ni prava rešitev, saj LED svetloba zelo škodi okolju, predvsem pa človeku. Na to opozarjajo mnogi strokovnjaki, tudi Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije je v nekem intervjuju LED-svetilke označil kot ekološko katastrofo. Je potemtakem Uredba pomanjkljiva?

Tudi kulturni objekti (npr. gradovi in cerkve) so pogosto vso noč močno osvetljeni, še bolj pa je osvetljeno nebo nad njimi, kar slabša vidljivost zvezd. Človek se tu vpraša po smislu. Morajo biti cerkve res osvetljene vso noč? Koliko turistov pride na ogled znamenitosti ponoči? Lahko bi bili pomembni objekti osvetljeni npr. do desete ure zvečer, nato bi razsvetljava ugasnila. Enako velja za vse svetlobne oglasne table. Razsvetljava ni zastonj, ljudje pa vse pogosteje tarnajo nad svetlobo, ki ponoči nadležno sije skozi okna.

Umetna svetloba ni le moteča in nevarna za oči, temveč ima mnogo razsežnejše posledice, kot bi si lahko mislili. Naše telo namreč le ponoči (V temi!) proizvaja melatonin – hormon, ki deluje proti raku in uravnava fiziološko ravnovesje v organizmu. Raziskave kažejo, da je velik delež za rakom obolelih ljudi prepogosto izpostavljenih umetni svetlobi. Endokrinolog dr. Stephen Pauley je leta 2004 je postavil hipotezo, da je lahko zatiranje melatonina (zaradi izpostavljenosti svetlobi ponoči) eden od razlogov za raka dojke in debelega črevesa. Enako je ugotovil tudi prof. Russel Reiter z Univerze v Teksasu. Poleg raka so zaradi istega dejavnika opazni tudi drugi znaki zdravstvenih težav (glavoboli, povišanje stresa,

izčrpanosti in krvnega tlaku, psihične motnje). Menim, da jih ne bi smeli spregledati. Veliko nevarnost predstavljajo že omenjene LED luči, ki so res varčne, a sevajo z modro svetlobo, ki zelo negativno vpliva na zdravje. Zdravniki bi morali opozarjati na to in priporočati rumeno svetlobo, ki je najprimernejša.

Slika 4: Človek vse premalo posluša svojo biološko uro (vir: http://wu3uk.ru/health/doctor/)

Ko človek izve ta in še mnoga druga dejstva o svetlobnem onesnaževanju, se gotovo tako kot jaz vpraša, kaj bi sploh lahko storil za izboljšanje, saj onesnaženje ne prinaša nič dobrega. Sprejetje Uredbe je prvi korak k reševanju problema, moramo pa se je držati! V mislih imam predvsem pristojne osebe v posameznih občinah, katerih ozaveščenost npr. o različnih možnostih razsvetljave je marsikje premajhna. Vidim pa problem v inšpekciji. Pisala sem na Inšpektorat MOL, a so me napotili na Inšpektorat za okolje in prostor. Od tam sicer nisem prejela podatka o pogostosti inšpekcij, a kakršna koli že je številka – jih je premalo.

Vseeno pa se da omejiti in zmanjšati povzročeno škodo. Seveda je najučinkovitejša rešitev ta, da preprosto ugasnemo luči, vendar skoraj ni izvedljiva. Od nas je tudi odvisno, katere vrste luči bomo kupili, kako osvetljena bo naša hiša... Leto 2015 je v okoljevarstvenih krogih znano kot mednarodno leto svetlobe, kar vzemimo priložnost, da o njej izvemo kaj novega. Zdi se mi izrednega pomena, da nas okoljevarstveniki seznanjajo s problemi, saj bomo le tako zadeve jemali resno in si prizadevali za izboljšanje trenutnega stanja.

OBRAZLOŽITEV KOMISIJE:

Všeč nam je naslov, ki kaže zgledovanje po profesionalnem novinarskem delu, pa tudi uvodni odstavek, ki takoj pritegne pozornost bralca. Delo je korektno opremljeno z viri s svetovnega spleta in podan je način dela, ki zajema širok spekter pristopov. Ugotovitev, da je problem svetlobnega onesnaževanja premalo poznan, je podkrepljena z anketo na vzorcu 43 ljudi različne starosti. Izpostavljeno in s podatkom podkrepljeno je naraščanje svetlobnega onesnaževanja. A avtor ne ostaja zgolj pri izpostavljanju problema, postreže tudi s primerom dobre prakse iz domačega okolja, to je Mestna občina Ljubljana. Predstavi možne oblike javne razsvetljave in primerja različne oblike svetil. Opozori na neustrezen spekter svetlobe, ki jo oddajajo LED svetila, ki so sicer energijsko zelo varčna, a bi jih lahko označili za ekološko katastrofo. Nadaljuje z nekaj predlogi za zmanjšanje osvetljenosti in izpostavi pomen svetlobe in teme za človeški organizem ter možne škodljive zdravstvene posledice, če se odmikamo od naravnega ritma izmenjave svetlobe in teme. Po izpostavljanju problemov se sestavek izteče z iskanjem rešitev in pomembnosti ozaveščenosti.

Prispevek je lepo izpostavil glavne vire svetlobnega onesnaženja in predvsem to, da bo učinkovito reševanje tega problema možno šele tedaj, ko bo javnost ustrezno ozaveščena o problemu. Pomembno sporočilo tega prispevka je tudi to, da za reševanje problema ne zadošča le ustrezna zakonodaja, temveč predvsem zavzetost in doslednost pri njenem izvajanju.

Tekmovanje je v letu 2015 podprlo Gospodarsko razstavišče Ljubljana s

svetovno razstavo 1001 IZUM.