Operativni program: Operativni programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020Prednostna os: 2. Povečanje dostopnosti do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in

kakovostiPrednostna naložba: 2.2 Krepitev aplikacij IKT za e-upravo, e-učenje, e-vključenost, e-kulturo in e-zdravjeNaziv operacije: »Program projektov eProstor«Upravičenec: Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije

Ureditev podatkov o območjih enakih bonitet

Naročnik: Geodetska uprava Republike SlovenijeIzvajalec: Sinergise d.o.o., podizvajalec AGRARIUS Tomaž Kralj s.p.

UvodDokument povzema izvedene aktivnosti naloge »Pregled in vzdrževanje podatkov«, ki je bila izvedena v okviru projekta Ureditev podatkov o območjih enakih bonitet številka.

V nalogi je bil na podlagi analize in interpretacije prejetih podatkov in terenskih meritev izdelan predlog sprememb območij enakih bonitete (v nadaljevanju besedila OEB) in izdelan urejen grafični prikaz območij enakih bonitet (v nadaljevanju besedila: GPOEB).

Poročilo – metodologija ureditve podatkov o območjih enakih bonitet

Boniteta zemljiščBoniteta zemljišč je podatek o proizvodni sposobnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se določa v obliki bonitetnih točk. Bonitetne točke se izračuna na podlagi lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov (Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč, Uradni list RS, št. 47/08) .

Podatek o boniteti zemljišč se vodi pri Geodetski upravi RS in sicer kot eden od atributnih podatkov zemljiškega katastra. Podatek o boniteti zemljišč je bil pridobljen s pomočjo prevedbenih tabel iz podatkov o katastrskih kulturah in razredih kmetijskih in gozdnih zemljišč, na podlagi Pravilnika o vzpostavitvi bonitete zemljišča (Ul RS št. 35/08).

Parcelne meje so administrativno določene in pogosto ne odražajo homogenosti talnih, reliefnih in klimatskih lastnosti, saj so le te praviloma značilne za širše območje. Po drugi strani pa vodenje bonitete na parcelo natančno zahteva vzdrževanje podatka v velikem merilu ter pri preverbi na terenu lahko zagotavlja tudi večjo prostorsko natančnost izmerjenega podatka v primerjavi z OEB.

Koncept vodenja bonitete zemljišča znotraj območij enakih bonitet je načeloma dobra strokovna rešitev, vendar se ob tem zastavljajo določena vprašanja in strokovne dileme. Zlasti kolikšna je še dopustna heterogenost in odstopanje posameznih naravnih dejavnikov kot so klima, relief in talne lastnosti ter s tem boniteta zemljišč. Ustvarjanje povsem homogenih prostorskih enot - OEB z ničelnim odstopanjem osnovnih prostorskih podatkov je po naši oceni nemogoče dejansko zagotoviti. Določitev območij enakih bonitet pomeni tudi določeno stopnjo posplošitve (generalizacije) podatka o boniteti zemljišč.

Določitev območij enakih bonitet (OEB)OEB smo določili s pomočjo računalniškega modela, saj je zaradi velikega območja, ki ga predstavlja območje celotne države, le to terensko nemogoče izvesti. Po oceni bi za terensko določitev OEB potrebovali več let intenzivnega dela s strani večjega števila strokovnjakov. Delo je po obsegu primerljivo pedološkemu kartiranju. Korekcije izračunene bonitete znotraj OEB bodo potekale tekom

1

rednih terenskih preverjanj v bodoče, na željo lastnikov zemljišč ali po uradni dolžnostu GURS. OEB je reliefno, klimatsko in pedološko “homogeno”. Največjo heterogenost znotraj OEB predstavljata relief in tla. Upoštevajoč veljavno metodologijo za določanje bonitete zemljišč je izključno terensko določanje OEB na večjih območjih realno neizvedljivo, ker v prostoru določamo 10 klimatskih in 10 reliefnih kategorij, ki jih na terenu težko zasledujemo. Prednost in pomen terenskega preverjanja je zlasti v določanju lastnosti tal. Pri našem delu smo v večji meri upoštevali obstoječe in razpoložljive podatke. Podatki reliefa in klime so za območje celotne države dovolj natančni. Slabše ujemanje izračunane bonitete znotraj OEB z dejanskim stanjem v naravi so posledica zlasti ne dovolj natačnega podatka talnega štvila, ki izhaja iz Pedološke karte merila 1:25.000. Pri izračunu OEB nismo upoštevali posebnih vplivov, kar je naš predlog za delo v bodoče. Ob tem je potrebno kritično preveriti posamezne posebne vplive v relaciji do posameznih talnih tipov. Npr. sušnost na plitvih rendzinah ni poseben vpliv ampak je lastnost, ki je značilna za rendzine.

Določitev območij enakih bonitetBoniteto zemljišča določajo kriteriji tal (T), reliefa (R) in klime (K) – koncept TRK ter posebni vplivi, ki v predmetni metodologiji niso bili upoštevani. Osnovni podatek o boniteti zemljišča je vezan na prostorsko opredeljena območja, kjer so T, R, K homogeni. Tako opredeljena območja praviloma ne sovpadajo z administrativnimi delitvami (mejami) nekega območja (npr. regija, katastrska občina, parcela).

Relief se v izračunu BT pojavi dvakrat: a) relief kot tlotvorni dejavnik v kriteriju T ter b) relief kot kriterij R, zato smo reliefu pri določanju območij enake bonitete dali največji poudarek in ga upoštevali pri osnovni delitvi celotne Slovenije na homogena območja. Uporabili smo podatke laserskega skeniranja površja Slovenije (http://www.evode.gov.si/podatki/lidar-podatki/) in izdelali digitalni model reliefa z velikostjo slikovne celice 5 × 5 m (DMR5). Ker je bila želja naročnika, da se odstranijo vsi grajeni objekti (naselja, ceste, železnice, …) in vodotoki, smo iz DMR odstranili vsa pozidana in sorodna zemljišča (šifra vrsta dejanske rabe = 3000) ter vse vode (šifra vrsta dejanske rabe = 7000). Uporabili smo grafične podatke RABA za celo Slovenijo iz dne 30.09.2018 (http://rkg.gov.si/GERK/). DMR5 smo na tem mestu interpolirali iz sosednjih celic.

Opis postopka klasifikacije reliefnih oblik Relief smo ovrednotili glede na lego v pobočju. Uporabili smo algoritem, ki ga je razvil Weiss (2001) in deluje na osnovi uporabe plavajočega lokalnega okna (Jenness, 2006). V prvem koraku smo izračunali topografski indeks (TPI, angl.: Topographic Position Index), kjer za vsako celico v matriki (digitalnem modelu reliefa DMR) izračunamo razliko v nadmorski višini opazovane celice in sosednjih celic.

V primeru, da je nadmorska višina sosednih celic višja, potem je vrednost TPI negativna (TPI < 0), v primeru, da so si nadmorske višine sosednjih celic in opazovane celice podobne, se vrednost TPI

2

giblje okoli 0 (TPI ≈ 0). V primeru, da je nadmorska višina sosednih celic nižja, potem je vrednost TPI pozitivna (TPI > 0).

V drugem koraku smo na osnovi topografskega indeksa (TPI) določili še lego v pobočju, kjer poleg TPI upoštevamo še standardni odklon nadmorske višine znotraj plavajočega lokalnega okna (Weiss, 2001). Tako določimo 5 možnih leg v pobočju: vrh, zgornji del pobočja, srednji del pobočja, ravninske lege, spodnji del pobočja ter doline (vrtače).

Kriteriji za klasifikacijo leg v pobočju so naslednji: Kategorija 1: VRHOVI (GREBENI): TPI > 1 × SD Kategorija 2: ZGORNJI DELI POBOČJA: 0.5 × SD < TPI ≤ 1 × SD Kategorija 3: SREDNJI DELI POBOČJA in RAVNINSKE LEGE: -0.5 × SD < TPI < 0.5 × SD Kategorija 4: SPODNJI DELI POBOČJA: -1 × SD < TPI ≤ -0.5 × SD Kategorija 5: DNA DOLIN (VRTAČE): TPI ≤ -1 × SD

Za velikost plavajočega lokalnega okna smo določili kvadrat z širino stranice 4000 m. V nadaljevanju smo zaradi prevelike razdrobljenost reliefnih oblik, ki smo jih preverili na terenu, Kategorijo 1 in Kategorijo 2 združili, prav tako smo združili Kategorijo 4 in Kategorijo 5. Primer razdrobljenost je prikazan na spodnji sliki.

Po preverbi na terenu se je izkazalo, da tako določena homogena območja ne kažejo dovolj lokalnih posebnosti, zato smo velikost plavajočega lokalnega okna zmanjšali na kvadrat z širino stranice 400 m. Primerjava je prikazana na spodnji sliki.

3

V nadaljevanju smo združili obe karti (karta reliefnih oblik – velikost lokalnega plavajočega okna 4000 m & karta reliefnih oblik – velikost lokalnega plavajočega okna 400 m). Združena karta je prikazana na spodnji sliki:

S tem smo za celotno območje Slovenije določili rastiščno homogene enote, za katere smo v nadaljevanju izračunali točke tal, točke reliefa in točke klime. Pri tem smo zanemarili tiste rastiščno homogene enote, kjer je bila širina manjša od 50 m, ter površina manjša od 1,5 ha – te rastiščno homogene enote smo priključili tistim večjim sosednjim rastiščno homogenim enotam, ki so z manjšimi imel najdaljšo skupno mejo. Primer rastiščno homogenih enot na dveh predelih v Sloveniji je prikazan na spodnji sliki.

4

Opis postopka izračuna točk tal (TT), točk reliefa (TR) ter točk klime (TT)

Točke tal (TT) smo znotraj posamezne rastiščno homogene enote izračunali kot tehtano aritmetično sredino vrednosti digitalnega talnega števila (DTS) znotraj posamezne rastiščno homogene enote. Podatki o DTS so prosto dostopni na javno dostopnih podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (http://rkg.gov.si/GERK). Na območju, kjer podatek o DTS ni bil dostopen, smo privzeli podatek sosednjega območja.

Točke reliefa (TR) smo izračunali glede na Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč (Uradni list RS, št. 47/08) ter glede na Merila za bonitiranje zemljišč (Uradni list RS, št. 47/08). Iz podatkov DMR5 smo izdelali karto nagibov (v %) in za vsako slikovno celico določili točke reliefa. Točke reliefa (TR) smo znotraj posamezne rastiščno homogene enote izračunali kot tehtano aritmetično sredino vrednosti točk reliefa (TR) znotraj posamezne rastiščno homogene enote

Točke klime (TK) smo izračunali glede na Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč (Uradni list RS, št. 47/08). Za vsako katastrsko občino smo izračunali povprečno nadmorsko višino (iz podatkov DMR5) ter po Merilih za bonitiranje zemljišč (Uradni list RS, št. 47/08) določili točke klime (TK).

Tako smo za vsako posamezno rastiščno homogeno enote izračunali TT, TR in TK ter z uporabo formule BT= 2√TT ×TR×TK izračunali bonitetne točke za celotno območje Slovenije. Območja določitev območij enakih bonitet so za območje celotne Slovenije prikazane na spodnji sliki.

5

Terenski zajem podatkov Vrednost bonitet znotraj posameznih poligonov (OEB) smo preverjali in določali tudi z terenskimi meritvam. Izvedenih je bilo preko 100 sondiranj na različnih lokacijah. Pri določanju bonitete smo uporabili metodologijo Pravilnika o določanju in vodenju bonitete zemljišč (Ul RS, št. 47/08).

Slika 1: Prikaz območij terenskega zajema podatkov.

6

Tabela 1: Prikaz dela atributnih podatkov terenskih meritev za del izbranih lokacij.

Zap. stGeološka podlaga

Sistematska enota

Globina tal

Razvojna stopnja Tekstura

Nadmorska višina

Razpon točk tal

od

Razpon točk tal

do1 D4 3 5 6 MI 950 36 432 D4 3 5 6 MI 1213 36 433 D4 3 5 6 MI 1306 36 434 B2 3 5 7 MGI 1453 17 285 B2 3 5 6 MI 531 41 476 B1 3 4 6 MI 501 41 477 C1 3 4 6 MI 579 40 468 B1 5 2 2 MI 426 74 829 B1 5 3 3 MGI 389 55 61

10 B1 5 3 3 MI 356 65 7311 D1 6 4 6 MI 1071 36 4312 B2 3 5 6 MI 1000 41 4713 B2 3 5 5 MI 902 48 5514 C2 5 3 5 MI 487 47 5315 D4 7 3 3 MGI 318 51 5816 D4 7 3 3 MI 648 59 6717 D4 7 4 5 MI 519 44 5018 D4 3 4 5 MI 1200 44 5019 C1 3 4 4 OS 1220 22 2820 D4 7 2 5 MI 274 44 5021 D4 7 4 5 MG 695 28 3422 C2 8 3 5 MGI 726 38 4423 D4 3 4 6 MI 500 36 4324 D4 3 5 6 MI 549 36 4325 C6 8 2 4 MI 300 54 6126 C3 6 3 5 MGI 659 38 4427 C3 3 5 7 I 600 35 4328 D1 6 3 6 I 603 39 4629 D1 6 3 4 I 379 56 6430 D3 6 3 6 MI 606 36 4331 D3 8 3 5 I 890 47 5532 B1 3 5 6 MI 744 41 4733 C2 5 3 5 I 254 52 5934 C2 11 3 4 GI 370 52 5835 D4 7 3 3 GI 667 43 5036 Č2 6 3 5 I 574 50 5737 C2 8 3 5 I 481 52 5938 D4 3 4 5 PI 800 44 5039 D4 3 4 4 MI 490 51 5840 Č1 6 2 2 I 253 74 8141 Č2 6 2 2 I 268 74 81

7

42 C2 5 4 6 I43 C2 6 3 5 GI44 D4 7 3 3 G45 D4 7 3 4 MG46 D4 7 3 4 MGI47 A1 12 2 3 MI48 C3 5 3 4 MI49 B1 6 3 5 GI50 D1 6 3 5 GI51 Č1 6 3 1 MGI52 Č3 10 2 6 MI53 A1 12 1 3 I54 A1 12 2 2 MI55 A1 12 1 3 I56 C3 5 4 6 MI57 Č1 6 2 2 I

Pri zajemu in posredovanju terenskih meritev Geodetski upravi smo uporabili predpisan format s strani Geodetske uprave, podan na podlagi Pravilnika o določanju in vodenju bonitete zemljišč, Uradni list RS, št. 47/08.

Terensko preverjanje OEBV bodoče se bo na zahtevo lastnikov zemljišč ali po uradni dolžnosti nadaljevalo preverjanje podatkov klime, reliefa, tal in posebnih vplivov ter vrednost bonitete zemljišč znotraj OEB. Ob tem je potrebno slediti Pravilniku o določanju in vodenju bonitete zemljišč, Uradni list RS, št. 47/08, ki jasno določa tehnični del zajema podatkov klime, reliefa, točke tal in posebnih vplivov ter izračun bonitete zemljišč.

Pri korekciji podatkov znotraj OEB se bo, v kolikor bo ugotovljeno odstopanje od veljavnih podatkov, lahko:

Spreminjalo podatke znotraj obstoječih OEB - podatke klime, reliefa, tal in posebnih vplivov ter vrednost bonitete.

Spreminjalo meje OEB.

V bodoče bo zaradi koncepta OEB terensko preverjanje bonitete strokovno bolj zahtevno od dosedanjega preverjanja na nivoju parcele. OEB predstavljajo večjo prostorsko enoto, ki zahteva več terenskega preverjanja in medsebojnega usklajevanja podatkov.

8

Slika 2: Sondiranje tal na terenu (foto. T. Kralj).

Pripravil: Dr. Tomaž KRALJ, univ. dipl. inž. agr.

Datum: 29. 10. 2018

9