^AS 51 BIOLOGIJA MILKA \ORESKA

VOVED VO NA[ATA @IVOTNA SREDINA

So ovoj ~as ja zapo~nuvame novata tema. Na ovoj ~as ke vovedime nekolku novi, no mnogu va`ni poimi.

EKOSISTEM e mesto naseleno so rastenija i `ivotni. Sekoj ekosistem ima svoi specifi~ni `iteli koi go naseluvaat. (pr. trevni predeli, mo~uri{ta, divi {umi, otvoreni suvi predeli i dr.)

EKOSISTEMOT vsu{nost e sistem od site `ivi su{testva ( `iva priroda - mikroorganizmi, rastenija, `ivotni), koi naseluvaat nekoja oblast od ne`iva priroda (potok bara, ezero, morski breg, karpa, ramnica, pustina i dr.)

EKOSISTEMOT vsu{nost e sistem od site `ivi su{testva ( `iva priroda - mikroorganizmi, rastenija, `ivotni), koi naseluvaat nekoja oblast od ne`iva priroda (potok bara, ezero, morski breg, karpa, ramnica, pustina i dr.)

Vo sekoj ekosistem ima razli~ni vlijanija koi dejstvuvaat na `ivite organizmi i se narekuvaat ekolo{ki faktori.

EKOLO[KITE FAKTORI gi delime na:

- ABIOTI^KI FAKTORI se uslovi vo nadvore{nata sredina koi vlijaat vrz `ivite organizmi (klimatski faktori, edafski faktori - karakteristiki na po~vata, orografski faktori - reqef , odnosno postavenosta na terenot)

- BIOTI^KI FAKTORI tie go opfakaat zaemnoto dejstvo megu organizmite, vlijanieto na `ivite organizmi na nadvore{nata ne`iva priroda i vlijanieto na ~ovekot.

Site pogore spomnati ekolo{ki faktori ne dejstvuvaat zasebno. Naprotiv, site tie vo prirodata dejstvuvaat istovremeno. Toa zna~i deka na sekoj `iv organizam vo isto vreme dejstvuvaat i abioti~kite i bioti~kite faktori.

Vo eden ekosistem ekolo{kite faktori ne dejstvuvata samo na `ivite organizmi. Tie dejstvuvaat i edni na drugi. Na primer: zgolemenoto koli~estvo son~evi zraci , ja zgolemuva temperaturata koja pak od svoja strana predizvikuva zgolemeno isparuvawe na vodata i na toj na~in se zgolemuva vla`nosta na vozduhot , a od druga strana se zgolemva obla~nosta (vrne`i). Zgolemenata obla~nost pak doveuva do namaluvawe na prodiraweto na son~evite zraci , a so samoto toa ima namalena svetlina.

U^ENICI LEKCIJATA E NA STR. 64, PRO^ITAJTE I NAU^ETE!

PLAN ZA LEKCIJATA

1. EKOSISTEMOT vsu{nost e sistem od site `ivi su{testva ( `iva priroda - mikroorganizmi, rastenija, `ivotni), koi naseluvaat nekoja oblast od ne`iva priroda (potok bara, ezero, morski breg, karpa, ramnica, pustina i dr.)

2. Vo sekoj ekosistem ima razli~ni vlijanija koi dejstvuvaat na `ivite organizmi i se narekuvaat ekolo{ki faktori.

3. EKOLO[KITE FAKTORI gi delime na:

-ABIOTI^KI FAKTORI se uslovi vo nadvore{nata sredina koi vlijaat vrz `ivite organizmi (klimatski faktori, edafski faktori - karakteristiki na po~vata, orografski faktori - reqef , odnosno postavenosta na terenot)- BIOTI^KI FAKTORI tie go opfakaat zaemnoto dejstvo megu organizmite, vlijanieto na `ivite organizmi na nadvore{nata ne`iva priroda i vlijanieto na ~ovekot.

ZAKLU^OK: Ekosistemite se sostaveni od abioti~ki i bioti~ki faktori. Abioti~kite faktori vklu~uvaat dostapnost na voda, intenzitet na svetlina, temperature, kiselost, vla`nost, struktura na po~va, viso~ina i zagaduvawe. Bioti~kite faktori pak gi opfakaat odnosite na `ivite edinki naseleni na ist prostor. ZA DOMA[NA : na str. 64 odgovorete go pra{aweto 1

U^ENICI SE [TO KE SRABOTITE I SE [TO NE JASNO KE MI ISPRATITE NA MOJATA E MAIL ADRESA!

^AS 52 BIOLOGIJA MILKA \ORESKA

RAZLI^NI @IVOTNI SREDINI

Razgledajte gi slikite podolu:

Na ovie sliki prika`ani se razli~ni ekosistemi. Eve ja va{ata zda~a!

U^ENICI RAZMISLETE I OBJASNETE KAKO ^OVEKOT MO@E DA SE ADAPTIRA ZA DA PRE@IVEE VO OVIE EKOSISTEMI! (odgovorot zapi{eteo go v ova{ata tetratka)

Treba da zapomnime deka Planetata Zemja ima poveke klimatski regioni so razli~ni klimatski faktori , od koi zavisi koi `ivi organizmi ke se naselat tuka i ke opstanat!

PLAN ZA LEKCIJATA:

1. PUSTINI- Se odlikuvaat so dolgi su{ni periodi i kratki do`dovni periodi- Cvetnite rastenija imaat kratok `ivoten ciklus- Rastenija koi se prilagodile za `ivot vo pustina se kaktusite i mle~kite- @ivotni koi se prilagodile za `ivot vo pustina se kamilite

2. PLANINI- Vladeat dolgi i mnogu studeni sne`ni periodi poradi koi rastenijata ne mo`e da rastat, a

`ivotnite pote{ko se dvi`at i ne mo`at da najdat hrana- @ivotniot ciklus na rastenijata trae samo nekolku nedeli- @ivotnie uspeale da se adaptiraat na razli~ni na~ini za da mo`e da pre`iveat.

3. VODNI @IVEALI[TA- Mo`e da bidat slatkovodni i so soleni vodi- Rastenijata i `ivotnite uspeale da se adaptiraat za `ivot vo vodnite `iveali{ta na toj na~in

{to mo`e da go koristat kislorodot rastvoren vo vodata, duri i vo slu~ai koga toj e prisuten vo mnogu mala koli~ina.

4. ^OVEKOT VO EKOSISTEMOTPro~itajte go tekstot od u~ebniot na str. 67 ^OVEKOT VO EKOSISTEMO! Potoa odberete eden ekosistem i objasnete kako ~ovekot se prilagodil za `iveewe vo toj ekosistem! (napi{ete go ova v ova{ite tetratki ili na va{ite kompjuteri napravete prezentacija!)

U^ENICI PRO^ITAJTE JA I NAU^ETE JA LEKCIJATA NA STR.65/66/67

ODGOVORETE GI PRA[AWATA NA STR.65 (2,3, 4,5,6)

SE [TO KE SRABOTITE I SE [TO NE VI E JASNO PRATETE MI NA MOJATA E MAIL ADRESA!

^AS 53 BIOLOGIJA MILKA \ORESKA

[TO E PO^VA?

^asot go zapo~nuvam so voveduvawe na poimot LITOSFERA I PEDOSFERA!

PEDOSFERA e obvivkata ili ko`ata na Planetata Zemja koja se razviva kako rezultat na inerakcija megu:litosferata, atmosferata, hidrosferata i biosferata! Pedosferata e osnova za kopneniot `ivot na Planetata Zemja!

LITOSFERA e горната тврда карпеста обвивка на Земјата на длабочина од 10 метри до 120 километри.

PO^VATA kako ekolo{ki faktor, pretstavuva isitneta karpesta podloga, so kompleksen sostav, izme{ana so raspadnati ostatoci od rastenija i `ivotni, na koja vegetiraat rastenijata, a `iveat i nekoi grupi na mikroorganizmi i `ivotni. Razvitokot na rastenijata i formiraweto na rastenijata e tesno povrzano za po~vata, od koja dobivaat minerali i voda. Razli~ni rastenija vegetiraat na razli~ni tipovi po~vi.

Celiot `ivot na Zemjata zavisi od po~vata. Na rastenijata im e potrebna kako potpora, a isto taka da vpivaat od nea voda i minerali. Na `ivotnite im e potrebna zatoa {to tie se hranat so rastenija ili so `ivotni koi jadat rastenija.

Po~vata e sostavena od mali par~iwa kamewa i od humus koj pretstavuva raspadnati otpadoci od izumrenite rastenija i `ivotni. Sitnite kamewa nastanuvaat poradi promenite na vremenskite uslovi.

KAKO VREMENSKITE USLOVI JA SOZDAVAAT PO^VATA:

1. Karpite se kr{at koga do`dovnicata ke navleze vo puknatinite i ke zamrzne. Taa sodr`i i slaba kiselina koja go nagrizuva kamenot.

2. Temperaturnata promena toplo-ladno pravi kamewata da se {irat i sobiraat kako i site tela. Poradi postojanite promeni tie pukaat.

OD [TO E SOSTAVENA PO^VATA:

1. HUMUS2. PAR^IWA GLINA3. TIWA4. PESOK5. ^AKAL

PLODNA PO^VA:

- Se narekuva HUMUS- Par~iwata kamen se slepeni vo po~veni grutki

\UBRIVA:

Po~vata vo gradinite i poliwata mora postojano da se zbogatuva so sostojki koj ja pravat plodna, zo{to mineralnite materii od nea postojano se tro{at.

ORGANSKI \UBRIVA se sostojat od izmet od doma{ni `ivotni, dobro izgnien kompost, koski i dr.Ova se dodatoci na humusot.

NEORGANSKI \UBRIVA (VA[TA^KI) se fabri~ki dobieni hemikalii, koi brzo se rastvoraat vo voda i rastenijata mo`e odma da gi koristat. No mora da se doristat kontrolirano i vo mali koli~ini.

@IVOT VO PO^VATA

Naj~esti `iteli na po~vata se bakteriite i crvite. Tie imaat va`na uloga vo gubreweto na po~vata. Bakteriite gi razlo`uvaat izumrenite rastenija i `ivotni. Crvite se dvi`at niz po~vata gi me{aat nejzinite sloevi, pomagajki go navleguvaweto na vodata i vozduhot niz po~vata. Tie isto taka vnesuvaat lisja koi gnijat i ja zbogatuvaat po~vata so korisni materii.

U^ENICI PRO^ITAJTE JA I NAU^ETE JA LEKCIJATA NA STR. 68-69

ODGOVORETE GI PRA[AWATA NA STR.68-69

NAPRAVETE KRATKO ISTRA@UVAWE NA INTERNET ZA VIDOVI PO^VI I SOZNANIJATA PRETSTAVETE GI KAKO PREZENTACIJA ILI NAPI[ETE VO VA[ITE TERTAKI!

SE [TO KE SRABOTITE I SE [TO NE VI E JASNO PRATETE MI NA MOJATA E MAIL ADRESA!

^AS 54-55-56 BIOLOGIJA MILKA \ORESKA

ISTRA@UVAWE NA TRI TIPOVI PO^VI

NA OVIE ^ASOVI U^ENICITE KE GI PREZENTIRAAT SVOITE ISTRA@UVAWA, ZADADENI VO PRETHODNATA LEKCIJA!!!

KAKO DOPOLNITELNA POMO[ MO@E DA GO ISKORISTITE U^EBNIKOT NA STR. 70 - 71-72-73

^AS 57-58 BIOLOGIJA MILKA \ORESKA

ADAPTACII NA ABIOTI^KATA I BIOTI^KATA @IVOTNA SREDINA

U^ENICI RAZMISLETE, A POTA ZAPI[TET VO VA[ITE TETRATKI!

1. Zo{to ne mo`e da se najde riba vo pustina?2. Zo{to ne mo`e da se najde dabovo drvo vo pustina?3. Koi `ivi organizmi `iveat vo pustina?4. Zo{to i kako pre`ivuvaat ovie organizmi vo pustina?

- Razgleajte ja slikata podolu i objasnete kako kamilata se prisposobila za `ivot vo pustina!

ODGOVOROT NAPI[ETE GO VO VA[ITE TETRATKI!

- Razgleajte ja slikata podolu i objasnete kako kamilata se prisposobila za `ivot vo pustina!

ODGOVOROT NAPI[ETE GO VO VA[ITE TETRATKI!

Na ovoj ~as ke go vovedam poimot @IVEALI[TE I ADAPTACIJA(PRISPOSOBUVAWE)!

@IVEALI[TE (BIOTOP) prestavuva del od `ivotnata sredina koj se odlikuva so relativno isti `ivotni uslovi, i tuka `iveat samo odredeni `ivi organizmi. Pr. ezero, reka, dabova {uma i dr.

ADAPTACIJA (PRISPOSOBUVAWE) opfaka specijalni karakteristiki kaj `ivite organizmi blagodarenie na koi lesno se prilagoduvaat na `ivotnata sredina vo koja se naogaat. Adaptaciite mo`eda bidat:

- Gradba i funkcija na teloto.- Odnesuvawe kaj `ivite organzimi: hibernacija, estivacija, migracija)

Site `ivi organizmi vo tekot na svojot ravitok, uspeale da se prilagodat kon ulovite na `ivotnata sredina i na toj na~in opstanuvaat vo istata. Eve nekolku primeri:

ADAPTACII NA RIBITE:

- Teloto e izdol`eno i ima hirdodinami~na forma za da mo`e lesno da pliva vo vodata- Perkite i pomagaat na ribata lesno da pliva i da odr`uva ramnote`a.- @abrite koi se vo predelt na glavata i ovozmo`uvaat ribata da di{i.- Strani~nata linija na telto i ovozmo`uva da prima odredeni drazbi od okolinata- Krlu{kite na ko`ata ja {titat od nadvore{ni vlijanija.

ADAPTACII NA PUSTINSKATA LISICA:

- Debeloto krzno i pomaga vo odr`uvawe na temperaturata vo tekot na studenite noki.- Peso~nite boi i ovozmo`uvaat na lisicata da se kamuflira.- Golemite u{i i pomagaat da slusa zvuci i da gubi topline vo tekot na denot.- O~ite i se adaptirani da gleda i pri slaba svetlina.- Silnite noze i ovozmo`uvaat da kopa jami i vo niv da serazladuva.

U^ENICI PRO^ITAJTE JA I NAU^ETE JA LEKCIJATA VO U^EBNIKOT NA STR. 74-75!

ODGOVORETE GI PRA[AWATA STR.74-75

PLAN ZA LEKCIJATA:

1. @iveali{te e mesto kade {to `iveat odredeni vidovi `ivi organizmi.2. Organizmite imaat specijalni adaptacii {to im ovozmo`uvaat da pre`iveat vo `iveali{tata.

U^ENICI SITE VA[I IZRABOTKI PRATETE MI GI NA MOJATA E MAIL ADRESA!

^AS 59 BIOLOGIJA MILKA \ORESKA

^AS ZA POVTORUVAWE I UTVRDUVAWE NA MATERIJALOT

1. Popolni gi praznite poliwa! EKOSISTEMOT gi obedinuva:

2. Vo tabelata se dadeni nekoi faktori {to vlijaat na rastenijata vo nivnoto `iveali{te. Koi od ovie faktori se abioti~ki, a koi bioti~ki? Obele`i so( H) vo soodvetnata kolona>

FAKTOR ABIOTI^KI BIOTI^KITemperatura@ivotni {to se hranat so listoviDrvja {to sozdavaat senkaBrzina na veterPagawe do`dObrabotka na zemji{tetoPtici {to koristat listovi kako material za gnezdarN na po~vataLuge {to se dvi`at niz `iveali{tetoSvetlinaOrganizmi {to predizvikuvaat boelstiVid po~va

3. Odgovori na pra{awata:a). Vodata vo edno `iveali{te se sobira dlaboko pod povr{inata na po~vata. Na koj na~in poveketo vidovi rastenija se adaptirale za da mo`e da dojdat do voda?

b). Eden vid rastenie `ivee vo `iveali{te kade ima trevojadni `ivotni (elen) koi se hranat so listopadni rastenija. Kako mo`e da se adaptiraat listovite za da se ovozmo`i pre`ivuvawe na rastenieto?

v). Eden vid ptici se hranat so crvi od kallivite re~ni bregovi. Crvite se adaptirale na `iveali{teto so toa {to se vkopuvaat dlaboko vo kalta. Na koj na~in treba pticite da se adaptiraat za da mo`at da prodol`at da se hranat so crvi?

EKOSISTEM

4. Vo tabelata se dadeni nekoi adaptacii na `ivotnite i rastenijata vo tri razli~ni `ivotni sredini. Vo poslednata kolona zapi{i za koja `ivotna sredina e karakteristi~na soodvetnata adaptacija: PUSTINA, PLANINA ILI VODNO @IVEALI[TE.

ADAPTACIJA @ivotna sredinaPro{ireni kraevi na nozeteSozdavawe semiwa za zimskiot p eriodDebela kutikula na listoviteHibernacijaOrgani za proizvodstvo na svetlinaNoze vo vid na veslaAkumulacija na masti vo telotoSezonsko menuvawe perduviDolgi nozeVlaknesti listovi na rastenijataOtsustvo na cvrsti potporni tkiva kaj rastenijataSkladirawe voda vo telotoGrbni otvori za di{ewe kaj insektiteGolemi u{i za polesno gubewe toplinaKratok `ivoten ciklus na cvetnite rastenijaPorozno stebloKamuflirawe na `ivotniDebel sloj masno tkivo (salo) pod ko`ataKoreni rasprostraneti na golema povr{ina vo gornite sloevi na po~vaDebelo krzno na tabanite na nozeteEstivacijaOtvori na stebloto za snabduvawe so kislorodNizok rast na rastenijataDebel voso~en sloj na steblotoMenuvawe boja na krznotoRazvien tret o~en kapakBioluminscencija

5. Vo vtorata kolona zapi{i koj vid po~va e najdobro opi{an so iskazite dadeni vo prvata kolona.

ISKAZ VID PO^VASILNO ZADR@UVA VODA

BOGATA SO HUMUS

VISOKA PROPUSTLIVOST NA VODA

SIROMA[NA SO ORGANSKA MATERIJA

VISOKA SODR@INA KISLOROD

6. Analiziraj ja slikata. Navedi nekolku adaptacii {to gi gleda{ kaj patkata i objasni kako i pomagaat da pre`ivee vo svojata `ivotna sredina.

7. POVRZI GI TIPOVITE PO^VI SO NIVNITE KARAKTERISTIKI.

ODGOVOR(povrzi bukva so broj)

a PESOKLIVA PO^VA 1 Sodr`i sitni ~esti~ki koi se blisku postaveni i nema dovolno vozdu{ni prostori, a vodata te{ko ja propu{taat i ja zdr`uvaat

b GLINESTA PO^VA 2 Sodr`i mnogu malku hranlivi materii, lesno se zagreva i lesno ja propu{ta vodata

v ILOVICA 3 Sodr`i mnogu hranlivi materii i humus, formira grutki i vozdu{ni prostori

g HUMUS 4 Sodr`i ostatoci od izumreni rastenija i `ivotni, bogata e so minerali potrebni za `ivot na rastenijata, lesno ja vpiva i ja zadr`uva vodata.

8. @abrite kaj ribata go apsorbiraat rastvoreniot __________________od vodata. Nejzinoto telo e __________________________za da se namali trieweto pri plivawe. Dvi`ewata vo voda gi registrira so pomo{ na ____________________ _____________________.

9. Povrzi gi (so strelki) adaptaciite so organizmot kaj koj postojat.

LASTOVI^KA HIBERNACIJA

ME^KA MIGRACIJA

PUSTINSKA @ABA ESTIVACIJA

ZMIJA

10.Pogledni ja slikata i objasni kako adaptaciite: belo krzno, debelo krzno, {iroki stapala, mali u{i i naslagi salo pod ko`ata i pomagaat na polarnata me~ka da pre`ivee.

11.Zaokru`i (T) za to~no ili (N) za neto~no tvrdwea). Ilovicata sodr`i 50% pesok, 40% tiwa i 10% glina. T Nb). Glinestata po~va ima najgolema sposobnost za drena`a na vodata. T Nv). Grpkata na kamilata e ispolneta so voda. T Ng). Site `ivi organizmi {to naseluvaat odredeno `iveali{te so~inuvaat ekosistem.T Nd). Vrne`ite pretstavuvaat bioti~ki factor. T N

12.Rasporedi gi adaptaciite spored organizmot kaj koj se pojavuvaat.OSTRI ZABI, OSTAR VID, RIBOVIDNO TELO, KO@I^KI MEGU PRSTITE, GRPKA, SVITKAN KLUN, TRET O^EN KAPAK, PREDNI EKSTREMITETI KAKO PERKI, SILNI MUSKULI, OTROVNA @LEZDA, @LEZDA ZA PAJA@INA, KO@NA TORBA KAJ KLUNOT.

@IVOTNO ADAPTACIJAOREL

KAMILA

PELIKAN

LAV

DELFIN

PAJAK