za strategijo za vzpostavitev … poročilo za strategijo za alternativna goriva - osnutek 6 v...
TRANSCRIPT
OKOLJSKO POROČILO
ZA STRATEGIJO ZA VZPOSTAVITEV INFRASTRUKTURE ZA
ALTERNATIVNA GORIVA V PROMETNEM SEKTORJU V REPUBLIKI SLOVENIJI
2. faza OSNUTEK
SPLOŠNI PODATKI
PREDMET:
OKOLJSKO POROČILO ZA STRATEGIJO ZA VZPOSTAVITEV INFRASTRUKTURE ZA ALTERNATIVNA GORIVA V PROMETNEM SEKTORJU V REPUBLIKI SLOVENIJI
FAZA: 2. OSNUTEK OKOLJSKEGA POROČILA
NAROČNIK: REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 48. 1000 LJUBLJANA
IZDELOVALEC:
Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje 3000 Celje, Ulica XIV. divizije 14 telefon: 03/42 74 230 telefax: 03/42 74 260 e-mail: [email protected]
ŠT. POGODBE
MOP 2550-17-311013
ŠT. PROJEKTA:
RCPL 019/17
ODGOVORNI PREDSTAVNIK IZVAJALCA
Radovan ROMIH, univ.dipl.inž.kraj.arh.
SODELAVCI: IPSUM, okoljske investicije d.o.o.
Ljubljanska cesta 72, 1230 Domžale IBJ d.o.o. Celje
.
DIREKTOR: Radovan ROMIH, univ.dipl.inž.kraj.arh.
IZDELANO: 12. 03. 2018
Odgovorni izdelovalci:
Ivo KEJŽAR, univ.dipl.inž.kem.
poglavja 2, 3.1, 3.2, 3.3, 3.6,3.7, 4, 5, 6
Nataša ZUPANČIČ, univ.dipl. biol.
poglavja 3.1, 3.4, 4, 5.6, 5.9, 5.11, 6
Tanja SUNČIČ, univ.dipl. biol.
poglavja 2,3.1, 3.4, 4, 5.6, 5.9, 5.11, 6
Aleksander JENKO, univ. dipl. inž. gozd.
poglavja 3.1, 3.4, 4, 5.6, 5.9, 5.11, 6
Radovan ROMIH, univ. dipl. inž. kraj. arh
poglavja 3.5, 4, 5.9, 5.11
Matjaž HEDŽET, univ. dipl. inž. stroj.
poglavja 2, 4, 5, 6.2, 6.3, 6.4
prof.dr. Peter NOVAK, univ. dipl. inž. stroj.
poglavja 2, 4, 5, 6.2, 6.3, 6.4
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
4
KAZALO VSEBINE
1. POVZETEK .................................................................................................................................................................................. 5
2. UVOD IN PREDSTAVITEV STRATEGIJE ZA ALTERNATIVNA GORIVA .............................................................................................. 8
2.1 PREDSTAVITEV STRATEGIJE ZA ALTERNATIVNA GORIVA .................................................................................................................................8 2.1.1 Kratek opis Strategije za alternativna goriva .......................................................................................................................9
3. STANJE OKOLJA ........................................................................................................................................................................ 11
3.1 NARAVNI VIRI ..................................................................................................................................................................................11 3.1.1 Tla, kmetijska in gozdna zemljišča .....................................................................................................................................11 3.1.2 Odpadki ..............................................................................................................................................................................11
3.2 VODE ............................................................................................................................................................................................12 3.2.1 Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda ....................................................................................................................12 3.2.2 Podzemne vode ..................................................................................................................................................................12
3.3 ZRAK .............................................................................................................................................................................................12 3.4 NARAVA ........................................................................................................................................................................................13 3.5 KULTURNA DEDIŠČINA .......................................................................................................................................................................14 3.6 PODNEBNE SPREMEMBE ....................................................................................................................................................................14 3.7 PROMET IN ZDRAVJE LJUDI ..................................................................................................................................................................15
3.7.1 Emisije onesnaževal iz prometa v zrak ...............................................................................................................................15 3.7.2 Emisije hrupa zaradi prometa ............................................................................................................................................16
4. IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO ......................................................................................................................................................... 18
4.1 VSEBINJENJE - OPREDELITEV DO POMEMBNIH VPLIVOV PLANA .....................................................................................................................18 4.2 PREGLED RELEVANTNIH PLANOV, POLITIK IN PROGRAMOV ..........................................................................................................................19 4.3 OKOLJSKI CILJI .................................................................................................................................................................................24 4.4 METODOLOGIJA IN MERILA VREDNOTENJA ..............................................................................................................................................27
5. OCENA PREDVIDENIH VPLIVOV STRATEGIJE ZA ALTERNATIVA GORIVA NA OKOLJSKE CILJE ...................................................... 33
5.1 UKREPI ZA SPODBUJANJE ELEKTROMOBILNOSTI ........................................................................................................................................33 5.2 UKREPI ZA SPODBUJANJE UPORABE VODIKA IN VOZIL NA GORIVNE CELICE .......................................................................................................37 5.3 UKREPI ZA SPODBUJANJE UPORABE UTEKOČINJENEGA NAFTNEGA PLINA (UNP) ...............................................................................................38 5.4 UKREPI ZA SPODBUJANJE UPORABE STISNJENEGA ZEMELJSKEGA PLINA (SZP) ..................................................................................................40 5.5 UKREPI ZA SPODBUJANJE UPORABE UTEKOČINJENEGA ZEMELJSKEGA PLINA (UZP) ............................................................................................41 5.6 SPODBUJANJE UPORABE BIOGORIV .......................................................................................................................................................43 5.7 KUMULATIVNI VPLIVI .........................................................................................................................................................................44 5.8 USMERITVE IN PRIPOROČILA................................................................................................................................................................44 5.9 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA..............................................................................................................................................................45 5.10 ČEZMEJNI VPLIV .............................................................................................................................................................................46 5.11 SKLEPNA OCENA .............................................................................................................................................................................46
6. ALTERNATIVNE VARIANTE........................................................................................................................................................ 47
6.1 NIČELNA VARIANTA (VARIANTA 0) ........................................................................................................................................................47 6.2 UPORABA SINTEZNIH GORIV (VARIANTA 1) .............................................................................................................................................47 6.3 UPORABA GORIV IZ UPORABNE ODPADNE BIOMASE (VARIANTA 2) ...............................................................................................................48 6.4 VREDNOTENJE PRIMERNOSTI PREDLAGANIH VARIANT GLEDE NA URESNIČEVANJE OKOLJSKIH CILJEV .......................................................................49
TABELE
Tabela 1: Cilji OP TGP ............................................................................................................................................................................10 Tabela 2: Potrebno število javnih polnilnih postaj po vrstah alternativnih goriv leta 2015, 2020, 2025 in leta 2030 ...........................10 Tabela 3: Opredelitev do pomembnih vplivov Strategije za alternativna goriva ...................................................................................18 Tabela 4: Okoljski cilji in indikatorji .......................................................................................................................................................24 Tabela 5: Metodologija vrednotenja .....................................................................................................................................................27 Tabela 6: Razlaga barv in simbolov za vrednotenje vplivov ..................................................................................................................33 Tabela 7: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje elektromobilnosti na okoljske cilje ..........................................................................35 Tabela 8: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice na okoljske cilje ......................................38 Tabela 9: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje UNP na okoljske cilje ...............................................................................................39 Tabela 10: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje SZP na okoljske cilje ...............................................................................................40 Tabela 11: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje UZP na okoljske cilje ..............................................................................................41 Tabela 12: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje uporabe biogoriv na okoljske cilje .........................................................................43 Tabela 13: Predlagani okoljski kazalci glede na okoljsko temo .............................................................................................................45 Tabela 6: Vrednotenje predlaganih variantnih rešitev po primernosti z vidika vplivov na okolje .........................................................49
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
5
11.. PPOOVVZZEETTEEKK
V okoljskem poročilu smo presojali dokument Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne
infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v Republiki Sloveniji, verzija 2.2., september 2017 (v nadaljevanju
Strategija za alternativna goriva).
Cilj Strategije za alternativna goriva je vzpostavitev nacionalnega okvirja politike za razvoj trga v zvezi z alternativnimi
gorivi v prometnem sektorju ter za vzpostavitev ustrezne infrastrukture.
Za doseganje ciljev in obvez Republike Slovenije na področju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij
toplogrednih plinov ter drugih mednarodnih sporazumov in obvez, je potrebna določena struktura vozil. Tako pri
osebnih kot pri gospodarskih vozilih ter avtobusih se bo moral bistveno povečati delež vozil na alternativna goriva. Za
ta vozila pa je potrebno zagotoviti ustrezno polnilno infrastrukturo.
Strategija za alternativna goriva predlaga ukrepe za uresničitev ciljev na področju uporabe alternativnih goriv v
prometu. In sicer:
• ukrepe za spodbujanje elektromobilnosti:
• ukrepe za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice
• ukrepe za spodbujanje uporabe utekočinjenega naftnega plina (UNP)
• ukrepe za spodbujanje uporabe stisnjenega zemeljskega plina (SZP)
• ukrepe za spodbujanje uporabe utekočinjenega zemeljskega plina (UZP)
• spodbujanje uporabe biogoriv.
Za potrebe priprave Strategije za alternativna goriva so bile pripravljene strokovne podlage in sicer Študija o potrebnih
dodatnih ukrepih za povečanje deleža vozil na alternativna goriva v Sloveniji in predlog Strategije razvoja na področju
alternativnih goriv (Faza 1: Analiza stanja). Smernice na Strategijo za alternativna goriva niso bile pridobljene.
Vplivi ukrepov Strategije za alternativna goriva na posamezne okoljske teme in izbrane okoljske cilje so ovrednoteni z
uporabo ustreznih meril in v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov
izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05). Vplivi so razvrščeni v predpisane velikostne razrede.
Kumulativni vpliv je bil presojan z vidika vsote vplivov izvajanja ukrepov Strategije za alternativna goriva s hkratnim
izvajanjem ukrepov sprejetih programov na državni ravni. Relevantni so predvsem programski dokumenti: Operativni
program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka (novela v pripravi), Operativni
program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10, Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih
plinov (novela v pripravi) in Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja. Ocenjeno je, da bo kumulativni vpliv
na okolje ob izvajanju naštetih programov kvečjemu pozitiven. Najpomembnejše pozitivne vplive pričakujemo na
področju podnebnih sprememb, zraka in zdravja ljudi.
Pri obravnavanju stanja okolja smo se osredotočili predvsem na pritiske oz. težave pri posamezni okoljski temi v
povezavi z transportom. Največji vpliv ima transport na podnebne spremembe, zrak in zdravje ljudi (zrak in hrup).
V sklopu vsebinjena je bilo prepoznano, da bo Strategija vplivala na naslednje okoljske teme: naravni viri, vode, zrak,
narava, kulturna dediščina, podnebne spremembe ter prebivalstvo in zdravje ljudi (zrak in hrup).
Presoja je bila narejena po sklopih ukrepov kot so opredeljeni v Strategiji za alternativna goriva (Ukrepi za spodbujanje
elektromobilnosti, uporabe vodika in vozil na gorivne celice, uporabe utekočinjenega naftnega plina (UNP), uporabe
stisnjenega zemeljskega plina (SZP), uporabe utekočinjenega zemeljskega plina (UZP), uporabe biogoriv).
Izvedba ukrepov Strategije za alternativna goriva pelje k nizkoogljični družbi in je brez posegov v okolje, ki bi lahko
škodili naravi, vodam ali kulturni dediščini. Polnilno omrežje za alternativna goriva se bo umeščalo ob obstoječi cestni
infrastrukturi in ob največji možni uporabi obstoječega omrežja polnilne infrastrukture. Vpliv na vse okoljske teme je
ocenjen kot A – ni vpliva/vpliv je pozitiven oziroma B – vpliv je nebistven.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
6
V okoljskem poročilu so bile opredeljene usmeritve in priporočila za doseganje okoljskih ciljev.
Usmeritve in priporočila za doseganje okoljskega cilja Trajnostna raba naravnih virov:
- Potrebno se je posvetiti izboljšavam shem razširjene odgovornosti proizvajalcev vozil, ki so odgovorni za
predelavo in odstranjevanje izrabljenih vozil in njihovih delov na način, da bo odjem starih avtomobilov in
njihovih delov 100 %
Usmeritve in priporočila za doseganje okoljskega cilja Doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja vodnih
teles površinskih vod:
- Nova infrastruktura naj se načrtuje z čim manjšim številom prečkanja vodotokov. Načrtovanje nove
infrastrukture naj se v največji možni meri izogne poplavnim območjem in območjem ogroženim zaradi
erozije in plazljivosti tal.
Usmeritve in priporočila za doseganje okoljskih ciljev Ohranitev ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja
habitatnih tipov, Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih
in rastlinskih vrst in Ohranjanje lastnosti in celovitosti varovanih in zavarovanih območij narave:
- Nove polnilnice za električna vozila naj se umeščajo izven območij pojavljanja ogroženih ali varovanih
habitatnih tipov ter ekosistemov. Umeščanje nove polnilne infrastrukture ne sme poslabšati stanja živalskih in
rastlinskih vrst ter spreminjati lastnosti ali celovitosti varovanih in zavarovanih območij narave. Za morebitno
umeščanje nove infrastrukture za prenos elektrike (npr. daljnovodi) naj se prednostno uporablja obstoječa
infrastruktura, ki se bodisi nadgrajuje, bodisi dograjuje. V primeru umeščanja novih daljnovodov se ta
umeščajo na rob varovanih ali zavarovanih območij narave in način da je fragmentacija habitatov in
ekosistemov minimalna.
Usmeritve in priporočila za doseganje okoljskega cilja Ohranjanje obsega in značilnosti objektov in območij
kulturne dediščine:
- Polnilnice za električna vozila naj se ne umeščajo na način, da vplivajo na vedute enot kulturne dediščine. V
izogib povečanju prometa in parkiranih vozil v bližini enot kulturen dediščine naj se polnilnice za električna
vozila ne umeščajo na območja z visoko gostoto enot kulturne dediščine.
Spremljanje stanja je bilo opredeljeno za vse okoljske teme, ker je pokazatelj uspešnosti Strategije za alternativna
goriva na okoljskem področju. Spremljanje stanja okolja je opredeljeno na podlagi kazalnikov, ki so merljivi in je hkrati
v Sloveniji že vzpostavljeno spremljanje njihovega stanja. To so tisti kazalniki za katere se rezultati na nivoju države
sistematično zbirajo, obdelujejo in se o njih poroča. Predlagani kazalniki so:
- Površina gozda: Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za gozd, kazalec [GZ04]
- Sprememba rabe zemljišč in kmetijstvo: Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za kmetijska zemljišča, kazalec
[KM10]
- Ravnanje z odpadki: Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za odpadke, kazalec [OD07]
- Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda: Kazalci stanja okolja (ARSO, 2017, kazalec [VD12]
- Kakovost podzemnih voda: s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2017) za podzemne vode [VD11]
- Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, Izpusti predhodnikov ozona, Izpusti delcev v zrak:
Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) [ZR09], [ZR10], [ZR15]
- Stanje populacij zavarovanih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst in prednostnih habitatnih tipov: Kazalci
stanja okolja (ARSO, 2018) [NB 11], [NB12] in [NB02]
- Ohranjenost lastnosti zaradi katerih imajo nekatera območja naravovarstven status: Kazalci stanja okolja
(ARSO, 2018) [NV04], [NV03] in [NV02]
- Ohranjenost lastnosti in varovanih elementov objektov in območij kulturne dediščine
- Izpusti toplogrednih plinov iz prometa: Kazalci stanja okolja (ARSO 2018) [PR09]
- Izpusti onesnaževal zraka iz prometa: Kazalci stanja okolja (ARSO 2018) [ZR08], [ZR11] in [ZR07]
- Izpostavljenost hrupu zaradi prometa: Kazalci stanja okolja (ARSO 2018) [PR18].
V okoljskem poročilu so bile presojane tudi alternative in sicer ničelna varianta in Varianti 1 in 2, ki predstavljata
nadgradnjo oziroma dopolnitev možnih ukrepov same Strategije za alternativna goriva za uresničitev ciljev na področju
uporabe alternativnih goriv v prometu:
- Ničelna varianta: Strategija za alternativna goriva se ne izvede
- Varianta 1: namesto intenzivnega uvajana elektromobilnosti spodbujanje uporabe sinteznih goriv (sintetični
plin metan in tekoče gorivo sintetični metanol)
- Varianta 2: spodbujanje uporabe goriv iz uporabne odpadne biomase
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
7
Varianti 1 in 2 sta kot dopolnitev možnih ukrepov osnovne Strategije, praviloma z vidika doseganja okoljskih ciljev,
prepoznani kot bolj primerni v primerjavi z varianto 0. Varianta 0 (ničelna varianta) pomeni, da se Strategija za
alternativna goriva ne izvede, za kar je bilo ugotovljeno, da je z vidika vplivov na okoljske cilje ni primerna v
primerjavi z izvedbo Strategija za alternativna goriva. Varianti 1 in 2 sta predlagani kot dopolnitev ukrepov,
predlaganih v Strategiji, z namenom zmanjšanja vplivov na zastavljene okoljske cilje.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
8
22.. UUVVOODD IINN PPRREEDDSSTTAAVVIITTEEVV SSTTRRAATTEEGGIIJJEE ZZAA
AALLTTEERRNNAATTIIVVNNAA GGOORRIIVVAA
Na podlagi Odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-323/2016/9 z dne 20.2.2017 je v
postopku priprave Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v
zvezi z alternativnimi gorivi v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Strategija za alternativna goriva)
treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. V okviru postopka CPVO se izvede tudi presoja
sprejemljivosti na varovana območja narave.
Odločba navaja, da se bodo na podlagi Strategije za alternativna goriva določali ali načrtovali
posegi v okolje citirani v Prilogi 1 Uredbe posegih v okolje za katere je treba izvesti presojo vplivov
na okolje (Ur. l. RS, št. 51/14, 57/15, 26/17). Iz mnenja Zavoda RS za varstvo narave št: 8-II-491/2-
O-16/TK, prejetega dne 15.12.2016 sledi, da lahko infrastruktura za alternativna goriva ob
neustreznem umeščanju ali izvedbi škodljivo vpliva na habitate kvalifikacijskih vrst in
kvalifikacijske habitate na območjih Natura 2000 ali celo v nasprotju z varstvenimi cilji varovanega
območja, zato je treba izvesti presojo sprejemljivosti izvedbe strategije za alternativna goriva na
varovana območja narave.
Okoljsko poročilo tako presoja Strategijo za alternativna goriva (Verzija 2.2, september 2017) ki jo
je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo.
22..11 PPrreeddssttaavviitteevv SSttrraatteeggiijjee zzaa aalltteerrnnaattiivvnnaa ggoorriivvaa
Cilj Strategije za alternativna goriva je vzpostavitev nacionalnega okvirja politike za razvoj
trga v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju ter za vzpostavitev ustrezne
infrastrukture1.
Tako kot večji del razvitega sveta se tudi Slovenija spopada sooča z izzivom kako zagotoviti visoko
raven dostopnosti in mobilnosti, po drugi strani pa se izogniti negativnim okoljskim učinkom, ki
spremljajo trenutno prevladujoče oblike mobilnosti. Za reševanje teh izzivov bo v večji meri
spodbuditi uporabo alternativnih goriv (električna energije, plin, vodik) v prometu. 22. oktobra
2014 je bila sprejeta Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi
infrastrukture za alternativna goriva, ki nalaga državam članicam sprejetje nacionalnih okvirov
politik na tem področju. Za alternativna goriva se po tej Direktivi štejejo električna energija,
zemeljski plin (SZP – stisnjen zemeljski plin in UZP – utekočinjen zemeljski plin), biometan,
biogoriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik (H2). Slovenija bo to področje uredila s
sprejemom Strategije za alternativna goriva. Strategija za alternativna goriva je pripravljena na
podlagi Strategije razvoja prometa v RS, kjer je bila obravnavana infrastruktura za uporabo
alternativnih goriv. Za pripravo Strategije za alternativna goriva je pristojno Ministrstvo za
infrastrukturo. Za potrebe priprave Strategije za alternativna goriva so bile pripravljene strokovne
podlage in sicer Študija o potrebnih dodatnih ukrepih za povečanje deleža vozil na alternativna
goriva v Sloveniji in predlog Strategije razvoja na področju alternativnih goriv (Faza 1: Analiza
stanja) iz decembra 2016. 2
V Strategiji za alternativna goriva je namen strategije opredeljen kot:
• zmanjšati negativne vplive prometa na okolje;
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
9
• doseči cilje v operativnem programu zmanjšanja toplogrednih plinov v RS;
• doseči cilje na področju zmanjševanja onesnaževal v prometu in
• prispevati k učinkoviti rabi energije in obnovljivih virov energije. 2
Vlada RS je 29. julija 2015 sprejela Strategijo razvoja prometa v RS. Slednja obravnava
alternativna goriva v poglavju 2.9 − Infrastruktura za uporabo alternativnega goriva v prometu ter v
ukrepih Ro.35 − Spodbujanje rabe ekoloških vozil in zgraditev omrežja za polnilne postaje, M.11 −
Polnilne postaje za alternativno gorivo − pomorstvo in A.11 − Polnilne postaje za alternativno
gorivo − letalstvo. Za te ukrepe je Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki
Sloveniji za obdobje do leta 2030 (Ur. l. RS, št. 75/16) določila še podrobnejše aktivnosti, nosilce,
roke in potrebna finančna sredstva. 2
Ker je področje uporabe alternativnih goriv v RS zelo pomembno za doseganje okoljskih ciljev na
področju emisij toplogrednih plinov in onesnaževal, je bila izdelana študija, s katero se je proučilo
trenutno stanje in določilo predloge za nadaljnje aktivnosti na področju uporabe alternativnih goriv,
da bi dosegli okoljske cilje, določene za leti 2020 in 2030. Cilji in ukrepi v tem predlogu Strategije
za alternativna goriva so tako le minimalni okvir, ki ga RS mora doseči, da bi dosegla že veljavne
okoljske cilje v sektorju prometa. Ministrstvo za infrastrukturo bo vsako leto pripravilo pregled
izvajanja in doseženih rezultatov na tem področju ter po potrebi dopolnilo oziroma predlagalo Vladi
RS spremembo Strategije za alternativna goriva ali ukrepov v njej. Na podlagi Strategije za
alternativna goriva bo Vlada RS sprejela Akcijski načrt za obdobje 2018–2020. 2
Trenutno je v sprejemu t.i. zimski podnebno-zakonodajni sveženj, ki ga bo potrebno do leta 2020
upoštevati v nacionalnih aktih. Predlog sprememb Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe
energije iz obnovljivih virov (prenova) v 3. členu namreč črta cilj 10 % energije iz obnovljivih
virov v prometnem sektorju po letu 2020. Prehod na napredna pogonska biogoriva pa se spodbuja s
posebno določbo, ki njihov prispevek vsako leto poveča, tako da do leta 2030 doseže najmanj 3,6 %
in ne 10 %.3
22..11..11 KKrraatteekk ooppiiss SSttrraatteeggiijjee zzaa aalltteerrnnaattiivvnnaa ggoorriivvaa
Celotno podpoglavje je povzeto po Strategiji za alternativna goriva.
Slovenski Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 je konec leta
2014 določil dolgoročni cilj zmanjšanja emisij iz prometnega sektorja in sicer do leta 2050 najmanj
za polovico. Poleg preusmerjanja v koncepte trajnostne mobilnosti (ključnega pomena pri tem sta
zlasti spodbujanje peš in kolesarskega prometa v naseljih ter promocija in povečanje
konkurenčnosti javnega potniškega prometa) mora biti Slovenija na področju uvajanja alternativnih
goriv v prometu dovolj ambiciozna, da bo tudi tisti del mobilnosti, ki bo še naprej potekal z
osebnimi prevozi, v čim manjši meri bremenil naše okolje.
Pri določanju ciljev Strategije za alternativna goriva so bili upoštevani cilji, skladni z zavezami,
sprejetimi v Republiki Sloveniji in obvezami Republike Slovenije, izhajajočimi iz Direktive
2014/94/EU, Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020
(v nadaljevanju OP TPG) za leti 2020 in 2030 ter cilji glede onesnaževal zraka. Ob tem sta se
upoštevali še Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji in najnovejša Evropska strategija za
mobilnost z nizkimi emisijami.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
10
Tabela 1: Cilji OP TGP Indikativni cilji zmanjšanja TGP glede na leto 2005
V letu 2020 V letu 2030
promet + 27 % + 18%
Obveznosti zmanjšanja onesnaževal glede na leto 2005
SO2 NOx NMVOC NH3 PM2,5
Za katerokoli leto od 2020 do 2029 63 % 39 % 23 % 1 % 25 %
Za katerokoli leto do leta 2030 92 % 65 % 53 % 15 % 60 %
Za doseganje ciljev je potrebna določena struktura vozil. Tako pri osebnih kot pri gospodarskih
vozilih ter avtobusih se bo moral odločno večati delež vozil na alternativna goriva. Z tem se bo
uresničevala vizija udejanjanja vse večjega dela potniških kilometrov in prometnega dela tovornih
vozil z vozili na alternativna goriva. Ta bodo potrebovala, oziroma bodo v vse večji meri
izkoriščala, polnilno infrastrukturo za alternativna goriva, ki jo bo morala Republika Slovenija
vzpostaviti skladno z Direktivo 2014/94/EU v obdobju do leta 2030.
Skladno s predvidenim številom vozil na alternativna goriva v RS in glede na zahteve Direktive
94/2014, je kot cilj Strategije za alternativna goriva opredeljeno tudi zagotavljanje ustrezne
polnilne infrastrukture, in sicer z polnilno infrastrukturo navedeno v spodnji tabeli.
Tabela 2: Potrebno število javnih polnilnih postaj po vrstah alternativnih goriv leta 2015, 2020,
2025 in leta 2030 Potrebna polnilna infrastruktura za optimalni scenarij
2016 2020 2025 2030
Polnilnice za EV 227 1.200 7.000 22.300
Polnilnice za SZP 4 14 (121) 14 (12
1) 14 (12
1)
Polnilnice za UZP 0 3 4 4
Polnilnice H22
1 2 5 - 9 5 - 9 EV – električna vozila; SZP – stisnjen zemeljski plin; UZP – utekočinjen zemeljski plin; H2 – vodik; 1 - v primeru, da bi se za potrebe urbanih območij uporabljale tudi polnilnice v bližini oz. na TEN-T omrežju; 2 - odvisno od kapacitete posamezne polnilnice
V našem edinem pristanišču v Kopru, ki je del jedrnega omrežja TNT-T, bo do leta 2025 potrebno
zagotoviti možnost polnjenja ladij z UZP, na način, sprejemljiv tako z vidika varnosti, okolja kot
tudi ekonomske upravičenosti. V pristanišču Koper bo potrebno zagotoviti tudi dovolj električne
energije za napajanje ladij s kopnega, ko bodo na privezu v pristanišču. Kot to določa Direktiva
94/2014, bo polnilna infrastruktura za SZP najprej zagotovljena v urbanih naseljih s preseženimi
drobnimi delci, in sicer najkasneje do leta 2020.
Strategija za alternativna goriva tudi predlaga ukrepe za uresničitev ciljev na področju uporabe
alternativnih goriv v prometu. In sicer:
• ukrepe za spodbujanje elektromobilnosti:
• ukrepe za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice
• ukrepe za spodbujanje uporabe utekočinjenega naftnega plina (UNP)
• ukrepe za spodbujanje uporabe stisnjenega zemeljskega plina (SZP)
• ukrepe za spodbujanje uporabe utekočinjenega zemeljskega plina (UZP)
• spodbujanje uporabe biogoriv
Vsak od sklopov ukrepov opredeljuje tako neposredne kot posredne ukrepe za razvoj trga v zvezi z
alternativnimi gorivi v prometnem sektorju ter vzpostavitve ustrezne infrastrukture.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
11
33.. SSTTAANNJJEE OOKKOOLLJJAA
V vsakem od podpoglavij je predstavljeno stanje po posameznih okoljskih temah, na koncu vsakega
podpoglavja pa so opredeljeni obstoječi pritiski oz. težave na posamezno okoljsko temo v povezavi
z transportom (obstoječim in predvidenim s Strategijo za alternativna goriva).
33..11 NNaarraavvnnii vviirrii
33..11..11 TTllaa,, kkmmeettiijjsskkaa iinn ggoozzddnnaa zzeemmlljjiiššččaa
Raba zemljišč je močno pogojena z geomorfološkimi značilnostmi terena, klimatskimi in
pedološkimi razmerami. Te lastnosti se najbolje odražajo v pokrovnosti tal. Podatki za Slovenijo
kažejo, da je cca. 35 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu (19% intenzivnemu kmetijstvu
in 16% ekstenzivnemu kmetijstvu).4 Urbanizacija je širjenje urbanih območij na sosednje, kmetijske
ali (semi) naravne vrste rabe tal, ki zajema celoten spekter vplivov na tla (popolne pozidave,
mešanja, zbijanja, onesnaževanja). Pregled kakovostne sestave urbaniziranih tal kaže, da so bila v
večji meri pozidana tla boljše kakovosti (kakovost tal je bila opredeljena s talnim številom).
Urbanizacija je prisotna predvsem na dnu dolin in ob glavnih prometnih koridorjih ter ob širitvi
naselij za potrebe trgovine industrije in stanovanjske gradnje. S tem prihaja do izgub visoko
sposobnih tal oz. najboljših kmetijskih zemljišč.4
V zadnjih stoletjih se je površina gozdov stalno povečevala. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %,
do danes je njegova površina narasla na cca. 62 % ozemlja Slovenije.5,6
Danes delež ohranjenih
gozdov presega 50 %, močneje spremenjenih, večinoma zasmrečenih in izmenjanih gozdov je le
nekaj več kot desetino. Vzrok za odmik od ohranjenih gozdov je v največji meri posledica vnosa in
širjenja iglavcev na za njih neprimernih rastiščih. Spremenjena drevesna sestava je razlog za manjšo
odpornost slovenskih gozdov.7
V dvajsetletnem obdobju od 1990 do 2010 je količina odmrle lesne biomase v slovenskih gozdovih
narasla za 66 %. Glede na trend razvoja lesne zaloge v Sloveniji, ki se zadnjih nekaj desetletij
neprekinjeno povečuje, lahko domnevamo, da se bo ob nespremenjenem načinu gospodarjenja
povečevala tudi količina odmrle lesne biomase. Morebitna večja intenziteta sečenj in večje
izkoriščanje manjvrednih sortimentov, ki se sedaj zaradi neekonomičnosti puščajo v gozdu pa bi
lahko ta trend povečevanja v prihodnje tudi obrnila.7
33..11..22 OOddppaaddkkii
Pri ravnanju z viri je ključnega pomena prizadevanje za povečanje učinkovitosti rabe virov. Na
ravni EU se krožno gospodarstvo osredotoča na preprečevanje nastajanja odpadkov, ravnanje z
odpadki in na učinkovito rabo virov.25
V Sloveniji je 47 zbiralnih mest za izrabljena vozila, ki izrabljena vozila prevzemajo po
pooblastilu treh obratov za razstavljanje v okviru skupnega sistema razširjene odgovornosti
proizvajalcev. Poleg tega obratuje 14 samostojnih obratov za razstavljanje izrabljenih vozil.25
Obstoječa problematika
Izpusti SOX, NOX in NH3 v atmosfero in njihove naknadne kemične reakcije ter odlaganje povročijo
zakisanje tal ter vode. K zakisovanju najpomembneje prispeva NOx. Čeprav so se izpusti dušikovih
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
12
oksidov iz prometa v letih od 1990 do 2014 zmanjšali za 30 %, so k celotnemu zakisovanju v letu
2014 prispevali kar 96 %. NOX in NH3 povzročata tudi prekomerno kopičenje dušika v zemlji in
vodah kar vodi v evtrofikacijo.16
Glede na število novo registriranih vozil, se ocenjuje, da letno »nastane« vsaj okrog 30.000
izrabljenih vozil. Po drugi strani pa se v Sloveniji letno razgradi le okrog 6.000 izrabljenih vozil.
Podobno je tudi v drugih državah članicah, kjer velik delež izrabljenih vozil ni zajet v okviru
vzpostavljenega sistema razgradnje. Ker motorno vozilo vsebuje nevarne snovi (gorivo (bencin,
nafta), motorno olje, oljni filter, zavorne tekočine, hladilna sredstva, baterije, kondenzatorje, ki
vsebujejo PCB, in druge snovi), je motorno vozilo, ko postane izrabljeno, nevaren odpadek.25
33..22 VVooddee
33..22..11 KKeemmiijjsskkoo iinn eekkoolloošškkoo ssttaannjjee ppoovvrrššiinnsskkiihh vvooddaa
Dobro kemijsko stanje je ugotovljeno za 149 (96 %) vodnih teles površinskih voda, za pet vodnih
teles (3 %) je ugotovljeno slabo kemijsko stanje, eno vodno telo (Škocjanski zatok) ni ocenjeno. V
primerjavi z oceno kemijskega stanja v obdobju 2006 – 2008 se je kemijsko stanje površinskih voda
v obdobju 2009 – 2013 izboljšalo na dveh vodnih telesih, kar pomeni izboljšanje kemijskega stanja
za 1% vodnih teles površinskih voda. Slabo kemijsko stanje imajo vsa vodna telesa obalnega morja
in teritorialno morje, kar je bilo ugotovljeno že za obdobje 2006 – 2008. V Sloveniji so najslabše
ocenjena vodna telesa porečja Mure, kjer 86 % vodnih teles ne dosega dobrega ekološkega stanja,
večinoma zaradi več obremenitev skupaj: prekomerne obremenjenosti s hranili in organskimi
snovmi, hidromorfološke spremenjenosti in splošne degradiranosti. 8
33..22..22 PPooddzzeemmnnee vvooddee
Slabo kemijsko stanje podzemnih voda je bilo določeno za vodna telesa, ki jih sestavljajo
vodonosniki z medzrnsko poroznostjo in sicer Savinjska, Dravska in Murska kotlina. Raven
zaupanja ocene kemijskega stanja za ta vodna telesa je visoka. Vzrok za slabo kemijsko stanje teh
vodnih teles je nitrat in v primeru Dravske kotline tudi atrazin. V vseh treh vodnih telesih je bil
ugotovljen statistično značilen trend zniževanja vsebnosti nitrata, zaradi česar bi lahko vodna telesa
sčasoma dosegla dobro kemijsko stanje. 9
Obstoječa problematika
Emisije NOx iz prometa prispevajo k acidifikaciji prsti in površinskih vod. NOX in NH3 povzročata
tudi prekomerno kopičenje dušika v zemlji in vodah (evtrofikacija).10
Neposrednega vpliva na
podzemne vode promet nima. Kljub temu pa ima samo umeščanje prometne (in polnilne
infrastrukture) lahko neposreden vpliv na vodi režim površinskih voda v primeru prečkanja
vodotokov in pri umeščanju v priobalna zemljišča kot tudi na stanje voda zaradi neurejenega
odvajanja odpadnih voda s prometnih površin.
33..33 ZZrraakk
Zrak je v Sloveniji prekomerno onesnažen predvsem z delci PM10 in prizemnim ozonom, narašča
tudi onesnaženost zraka z benzo(a)pirenom (BaP).25
Promet je eden glavnih povzročiteljev izpustov snovi, ki so vzrok za zakisovanje, nastanek
prizemnega ozona in trdnih delcev. K izpustom največ prispeva prav cestni promet. Za večino
onesnaževal je ta delež večji od 80%. Podatki sicer kažejo, da so se v obdobju 2008-2014 izpusti iz
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
13
avtomobilskega prometa v Sloveniji zmanjšali. Izpusti NOX so se zmanjšali za 22 %, izpusti CO2 za
slabih 12 %, izpusti PM10 za 26 % in izpusti PM2,5 za 29 %.16
Cilje izboljšanja kakovosti zraka opredeljuje evropska zakonodaja (Direktiva 2001/81/ES o
nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Obvladovanje
in zmanjševanje izpustov v zrak je tudi cilj Resolucije nacionalnega programa varstva okolja za
obdobje 2005-2012 in Operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij
onesnaževal zunanjega zraka.16
Obstoječa problematika
Pomemben delež onesnaževanja s delci PM10 prispeva promet, zlasti izpusti onesnaževal iz
vozil na dizelski pogon, industrija in ponovni dvig ter lebdenje delcev v ozračju. Na visoke ravni
delcev v zraku pa vplivajo tudi vremenske razmere v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah
celinske Slovenije. K onesnaženju zraka s prizemnim ozonom največ prispeva promet, ki je največji
vir predhodnikov prizemnega ozona (NOX, hlapnih ogljikovodikov (VOC) ter CO).25
33..44 NNaarraavvaa
Za Slovenijo je značilna izredno pestra in razmeroma dobro ohranjena narava. Slovenija ima
največji obseg Natura 2000 območij med vsemi državami v EU, saj ta območja obsegajo 37,2 %
površine države. Največ, kar 70 % Natura območij predstavljajo površine gozdov. V Sloveniji je
določenih 354 območij Natura 2000 na 7.683 km2.11
Zavarovana območja narave zavzemajo 14 %
ozemlja države.12
67,7% ozemlja ima status ekološko pomembnih območij, medtem ko se naravne
vrednote razprostirajo na 12 % ozemlja13
.
Kljub majhni površini slovenskega ozemlja je prisotna izredno visoka vrstna pestrost. Številčnost
nekaterih rastlinskih in živalskih vrst se zmanjšuje in so zaradi možnosti izumrtja opredeljene kot
ogrožene. V Sloveniji je na seznam ogroženih živalskih vrst vključenih 45 % vrst, med tem ko
stanje pri rastlinskih vrstah kaže boljšo sliko in je ogroženih okoli 19 % vrst. Na rdečem seznamu
ogroženih vrst v Sloveniji je, na primer, več kot štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev ter
skoraj polovica, to je 41, vrst sesalcev. 14
V Zbirnem poročilu po Direktivi o habitatih je najslabše ocenjeno stanje sladkovodnih in traviščnih
habitatnih tipov, saj je ocenjeno, da je več kot polovica le-teh v slabem stanju. Problematično je tudi
stanje habitatnih tipov barij in močvirij ter gozdnih habitatnih tipov, saj jih je manj kot tretjina v
ugodnem stanju. Habitatni tipi iz skupin sladkih voda, barij in močvirij so zaradi njihove
razmeroma majhne površine zelo ranljivi, kar se kaže tudi v njihovi oceni stanja ohranjenosti.15
Obstoječa problematika
Izpusti SOX NOX in NH3 v atmosfero in njihove naknadne kemične reakcije ter odlaganje v
ekosistemih povzročajo zakisovanje tal in vode. Odlaganje teh snovi povzroča škodo na
ekosistemih. Negativni učinki zakisovanja so odvisni od potenciala zakisovanja za posamezno
onesnaževalo in lastnosti posameznih ekosistemov in materialov. Najpomembnejše onesnaževalo v
prometu, ki povzroča zakisovanje, je NOX. Četudi so se izpusti dušikovih oksidov iz prometa v
obdobju 1990–2014 zmanjšali za 30 %, so k celotnemu zakisovanju v letu 2014 prispevali kar 96
%.16
Poleg smrtnosti živali na cestah na račun trkov z vozili na ptice vpliva tudi hrup prometa, saj ta
onemogoča zvočno komunikacijo med njimi.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
14
33..55 KKuullttuurrnnaa ddeeddiiššččiinnaa
V Registru kulturne dediščine Ministrstva za kulturo (januar 2017) je zavedeno 32.344 enot
dediščine:
22.544 enot stavbne dediščine, ki je lahko profana (14.422 enot), sakralna (7.935 enot) in
sakralno profana (187 enot).
1.346 enot naselbinske dediščine,
3.588 enot arheološke dediščine,
4.204 enot memorialne dediščine,
237 enot kulturne krajine,
247 enot vrtnoarhitekturne dediščine,
35 enot zgodovinske krajine,
141 enot druge dediščine (npr. tehnična dediščina, območja opuščenih vasi, lokacije
gradov).
Število registriranih enot kulturne dediščine se v zadnjih letih povečuje, predvsem število enot
registriranih arheoloških najdišč. 17
Slovenske krajine so po svojih morfoloških značilnostih zelo pestre, kar je posledica naravnih
razmer, predvsem razgibane geomorfologije in različnih podnebnih območij, ter dosedanje rabe
prostora, zgodovinskega razvoja in različnosti kulturnih okolij. Slovenske krajine zato kažejo veliko
pestrost in bogastvo krajinskih vzorcev. V Sloveniji razlikujemo pet osnovnih krajinskih območij,
ki jih predvsem opredeljuje podnebje: alpske krajine, krajine predalpskega sveta, krajine
panonskega sveta, krajine kraškega sveta notranje Slovenije ter primorski svet. 18
Obstoječa problematika
Promet ima na kulturno dediščino lahko negativen vpliv predvsem preko vibracij in emisij, ki
negativno učinkujejo na stavbno dediščino. Promet ima lahko na kulturno dediščino vpliv tudi
preko izpustov SOX NOX in NH3, katerih odlaganje povzroča korozijo na stavbah in materialih ter s
tem škodo .16
33..66 PPooddnneebbnnee sspprreemmeemmbbee
V obdobju 1961–2015 je v Sloveniji opažen trend naraščanja absolutne maksimalne temperature in
absolutne minimalne temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Vse države Evropske skupnosti
so dosegle cilj iz prvega obdobja Kjotskega protokola. Skupni izpusti toplogrednih plinov v
Sloveniji so leta 2014 dosegli 16.582 Gg (gigagram= 1000 ton ali kiloton) ekvivalenta CO2. To je
18,4 % pod vrednostjo v izhodiščnem letu 1986 in 9,5 % manj kot v letu 2013. K znižanju izpustov
sta najbolj prispevala sektor energetika (-23,0 %) in sektor raba goriv v gospodinjstvih in
komercialnem sektorju (-17.0 %). Nekoliko višji izpusti, kot v letu 2013 so bili zabeleženi v
industriji in kmetijstvu. V skupnem deležu izpustov TGP ima v Sloveniji največji prispevek CO2 (v
letu 2014 kar 81,4 %). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju goriva in iz industrijskih procesov.
Sledi metan (11,9 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter didušikov oksid (4,6 %), ki
prav tako nastaja v kmetijstvu. Opazni so tudi izpusti didušikovega oksida iz cestnega prometa.
Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki
(PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni, vendar zaradi visokega toplogrednega učinka
njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv (2,1 %).19,20
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
15
Za Slovenijo so predvsem pomembni izpusti, ki niso vključeni v emisijsko trgovanje in na katere
države zato lahko vplivajo z ukrepi in politikami na teh področjih. Med sektorji izven ETS je
najpomembnejši promet, ki je v letu 2014 prispeval 51,5 % vseh izpustov. Znotraj prometnega
sektorja večino izpustov prispeva cestni promet, v letu 2014 kar 99,1 %. Izpusti iz prometa so
močno naraščali do leta 2008, ko so bili že 39% višji kot v 2005. Z nastopom gospodarske krize so
v letu 2009 močno upadli in nato znova narasli v letih 2011 in 2012. V letih 2013 in 2014 so se
izpusti iz prometa ponovno nekoliko zmanjšali, kar je možno pripisati večji okoljski ozaveščenosti
ter rabi trajne mobilnosti, kljub temu pa so bili izpusti v letu 2014 še vedno za 21,6 % višji, kot leta
2005. 20,21
V Parizu se je decembra 2015 na podnebni konferenci zbralo 195 držav, ki so sprejele univerzalni,
pravno zavezujoči dogovor za zaustavitev globalnega segrevanja. Sporazum predvideva prehod v
nizkoogljično družbo na globalni ravni, ekstremno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in zvišanje
povprečne temperature za največ 2oC glede na predindustrijsko dobo. Dogovor bo v veljavo stopil
leta 2020.22
Politika podnebnih sprememb, ki jo vodi Evropska unija, pa je ambiciozno začrtana, in velja za vse
države članice EU. Sprejeti cilji so naslednji:
EU mora do leta 2020 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 20 %,
povečati porabo obnovljivih virov energije za 20 % v končni rabi energije,
doseči 10 % delež biogoriv kot pogonskih goriv v prometu,
20 % povečanje učinkovite rabe energije. 20
Obstoječa problematika
Toplogredni plini dokazano prispevajo k ogrevanju ozračja in posledično podnebnim spremembam.
Pomemben vir toplogrednih plinov je med drugim cestni promet, ki je v letu 2014 prispeval 51,5 %
vseh izpustov.21
33..77 PPrroommeett iinn zzddrraavvjjee lljjuuddii
33..77..11 EEmmiissiijjee oonneessnnaažžeevvaall iizz pprroommeettaa vv zzrraakk
Promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših vzrokov onesnaževal zraka v Sloveniji. 16
Cestni
promet je v letu 2014 prispeval kar 52 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. 21
Izpusti snovi iz
prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990-2014 zmanjšali za 46 %, izpusti
predhodnikov ozona pa za 63 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2014
zmanjšali za 18 %.23
Kljub precejšnjemu zmanjšanju izpustov iz prometa ostaja kakovost zraka
velik okoljski in zdravstveni problem, predvsem v mestih.24
Slaba kakovost zraka pomembno vpliva na naše zdravje, blaginjo in okolje. Onesnaženi zrak vpliva
na zdravje in počutje ljudi bolj kot drugi okoljski vplivi in velja za najpomembnejši vzrok
zdravstvenih težav, povezanih z onesnaževanjem okolja. Zrak je v Sloveniji prekomerno onesnažen
predvsem z delci PM10 in prizemnim ozonom. Prekomerna onesnaženost zraka z delci PM10 v
Sloveniji je poleg okoljskega in zdravstvenega tudi izziv z vidika pravnih posledic zaradi
preseganja mejnih vrednosti delcev PM10 in kršitve Direktive EU o kakovosti zunanjega zraka. K
onesnaženju zraka s prizemnim ozonom največ prispeva promet, ki je največji vir predhodnikov
prizemnega ozona (predvsem dušikovih oksidov (NOX) in hlapnih ogljikovodikov (VOC) ter
ogljikovega monoksida (CO). 25
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
16
33..77..22 EEmmiissiijjee hhrruuppaa zzaarraaddii pprroommeettaa
Analiza izpostavljenosti hrupu ob pomembnih cestah v Sloveniji je pokazala, da je več kot 136.000
prebivalcev izpostavljenih hrupu, katerega ravni so višje od 55 dBA, od tega okoli 30.000
prebivalcev, ki živijo v neposredni bližini cest, ravnem, višjim od 65 dBA, in 686 prebivalcev
ravnem, ki presegajo 75 dBA. Nočnemu hrupu nad 50 dBA je izpostavljenih skoraj 86.000
prebivalcev. Skupaj je bilo prekomernemu hrupu ob pomembnih cestah izpostavljenih 7 %, v
nočnem času pa 4 % vseh prebivalcev Slovenije.26
Na območjih naših dveh največjih mest – Ljubljane in Maribora se cestni promet uvršča med
najpomembnejše vire hrupa. Hrupu cestnega prometa so izpostavljeni skoraj vsi stalno prijavljeni
prebivalci na območju Mestne občine Ljubljana (tudi v nočnem času je kar 43 % celotnega
prebivalstva izpostavljenega hrupu). Hrupu nad 55 dBA pa sta izpostavljeni tudi dve tretjini vseh
prebivalcev Maribora (v nočnem času je ravnem hrupa višjim od 50 dBA izpostavljenih 54 %
prebivalcev).26
Ocenjeno je, da je v Sloveniji približno 20 % prebivalstva izpostavljena hrupu, za katerega
strokovna javnost meni, da je za zdravje nesprejemljiv. Hrup v naravnem in življenjskem okolju
namreč narašča, pri čemer hrup v urbanih okoljih v splošnem presega hrup v ruralnem okolju, saj
število prebivalstva v urbanem okolju narašča približno dvakrat hitreje. Med vsem hrupom, ki ga
povzroča promet (železniški, letalski in cestni), je najpomembnejši vir hrupa ravno cestni promet. V
zadnjih letih se je močno povečalo število registriranih motornih vozil, bistven povzročitelj hrupa v
mestih pa so zastarela vozila, tudi vozila mestnega potniškega prometa.26
Obstoječa problematika:
Vpliv onesnaženega zraka na zdravje človeka je zelo raznolik in pomembno vpliva na zdravje
ljudi. Težave se najpogosteje pojavijo v zgornjih dihalnih poteh (draženje sluznic, kašelj, plitkejše
dihanje), lahko pride tudi do draženja očesne veznice in občutka utrujenosti. Pri bolnikih z astmo ali
drugo kronično pljučno boleznijo se ob izpostavljenosti onesnaženemu zraku stanje pogosto
poslabša. 25
Delci PM10 in PM2,5 sprožijo v dihalih oksidativni stres (kemični stres zaradi nastanka prostih
radikalov) in vnetje, večjo odzivnost dihal, kašelj in oteženo dihanje ter povzročijo poslabšanje
obstoječih akutnih in kroničnih bolezni dihal, npr. kronično obstruktivno pljučno bolezen in astmo.
Delci, ki zaradi velikosti vstopijo v krvni obtok (delci manjši od 2,5 µm), vplivajo na večjo
viskoznost krvi, kar lahko povzroči nastanek krvnih strdkov, povečan krvni tlak, aterosklerozo in
posledično motnje srčnega ritma, srčni infarkt in možgansko kap. Toksikološke študije nanodelcev
so pokazale, da delci, ki povzročajo oksidativni stres in vnetja v različnih tkivih in organih, lahko
poškodujejo DNK in povzročajo nastanek tumorjev. V Sloveniji zaradi izpostavljenosti
onesnaženemu zraku z delci na leto predčasno umre približno 1700 oseb, večinoma zaradi obolenj
srca in obtočil 25
Kratkotrajna izpostavljenost NO2 je povezana z zmanjšanjem pljučne funkcije, povečano
dovzetnostjo dihalnih poti in odzivnostjo na naravne alergene. Dolgotrajno izpostavljenost
povezujemo s povečano nevarnostjo za vnetje dihalnih poti, predvsem pri občutljivejših skupinah
kot so otrocih. Dušikovi oksidi so povzročitelj vrste perečih okoljskih problemov, kakršni so
zakisovanje in evtrofikacija, tvorba fotokemičnega smoga in troposferskega ozona (O3).24
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
17
Ozon najbolj prizadene dihala. Mehanizmi poškodbe dihal z ozonom so zapleteni, vendar je
osrednje dogajanje vnetje, ki je lahko akutno in prehodno, pri dolgotrajni izpostavljenosti pa
lahko vnetje povzroči trajne strukturne patološke spremembe pljučnega tkiva oziroma dihal. Ozon
tudi povzroči poslabšanje astme ali nastanek astme na novo, zmanjša pljučno funkcijo, povzroča
motnje srčnega ritma in razvoj ateroskleroze. V Sloveniji so meritve pokazale, da sta z vidika
izpostavljenosti ljudi ozonu problematični predvsem merilni mesti v Novi Gorici in Kopru. 25
Hrup v okolju je nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove dejavnosti,
vključno s hrupom, ki ga povzroča promet ter naprave na območjih z industrijsko dejavnostjo. Hrup
lahko moti sposobnost koncentracije ali celo predstavlja nevarnost za zdravje, saj povzroča
psihološke strese in prispeva k psihičnim težavam. Posledice so motnje spanja in sluha, visok krvni
pritisk in v skrajnih primerih celo srčni infarkt.26
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
18
44.. IIZZHHOODDIIŠŠČČAA ZZAA PPRRIIPPRRAAVVOO
V prvi fazi se je izvedlo pregled relevantnih podatkov o stanju okolja (Poglavje 2). Na podlagi
podatkov o stanju okolja in analize Strategije za alternativna goriva se je določilo tiste okoljske
teme, na katere bi Strategija za alternativna goriva lahko pomembno vplivala - vsebinjenje. Zaradi
strateške narave presojanega dokumenta so okoljske teme izbrane široko in zajemajo večji obseg
okoljskih podatkov.
Na podlagi vsebinjenja je bilo preverjeno, če in v kolikšni meri Strategija vključuje in podpira cilje
drugih strateških in programskih dokumentov, politik ter planov. Obenem so bili na podlagi ciljev
strateških dokumentov RS in prevzetih obveznostih, določenih v ratificiranih pogodbah ali
predpisih EU izpeljani Okoljski cilji.
44..11 VVsseebbiinnjjeennjjee -- oopprreeddeelliitteevv ddoo ppoommeemmbbnniihh vvpplliivvoovv ppllaannaa
V nadaljevanju je prikazana opredelitev do Strategije za alternativna goriva in njenih predlaganih
ukrepov z vidika pomembnosti vplivov na posamezne okoljske teme.
Tabela 3: Opredelitev do pomembnih vplivov Strategije za alternativna goriva OKOLJSKA
TEMA OPREDELITEV VPLIVA Z OBRAZLOŽITVIJO
NADALJNA
PRESOJA
NARAVNI VIRI
(tla, kmetijke
površine, gozd,
mineralne
surovine, ravnanje
z odpadki)
Ključni vpliv z vidika prometa na tla je vpliv emisij, ki jih povzroča promet. Tla so
izredno pomemben del ekosistema, ki nudi številne ekosistemske storitve. Celoten
namen Strategije za alternativna goriva je v zmanjšanju emisij na račun prometa
preko uporabe alternativnih virov energije. Na tla v okolici številnih prometnic v
Sloveniji bo to imelo pozitiven vpliv. Vpliv Strategije za alternativna goriva bo,
preko spodbujanja rabe alternativnih goriv, tudi na vrsto uporabljenih cestnih vozil
(z povečanje števila električnih vozil se bo večala uporaba baterij). S tem se bo
spremenilo recikliranje izrabljenih vozil. Pričakovani vplivi so:
• Trajen pozitiven vpliv na tla zaradi zmanjšanja emisij onesnaževal iz
prometa ter s tem manjša obremenjenost okolja in manjša možnost
onesnaženja tal
• Neposredni, trajni, negativni vpliv zaradi spremenjene rabe kmetijskih in
gozdnih zemljišč zaradi gradnje polnilne infrastrukture
• Posredni vpliv na kmetijska zemljišča in gozd preko spodbujanja uporabe
alternativnih goriv
• Posredni vpliv na ravnanje z odpadki zaradi spremenjene strukture in
količine odpadkov
DA
VODE Večina predlaganih ukrepov ne bo vplivala na površinske in podzemne vode.
Izvajanje nekaterih ukrepov lahko vpliva na vode preko umeščanja infrastrukture v
prostor – vsako umeščanje v prostor lahko spremeni vodni režim in s tem
hidromorfološke elemente kakovosti. Na splošno bo imelo izvajanje strategije za
alternativna goriva na površinske in posledično podzemne vode pozitiven vpliv (v
deležu kjer obstoječe emisije iz prometa slabšajo kakovost površinskih voda), saj
vodi v čistejše okolje. Pričakovani vplivi so:
• Trajen, posreden pozitiven vpliv na površinske vode zaradi zmanjšanja
emisij onesnaževal prometa
• Neposreden, začasni negativni vpliv na vode v primeru izrednih dogodkov,
kar pa ne sodi med vplive strateških dokumentov
• Neposreden negativni vpliv na vode zaradi neustreznega umeščanja in
gradnje polnilne infrastrukture
DA
ZRAK Ukrepi strategije za alternativna goriva bodo imeli na zunanji zrak pozitiven vpliv.
Pričakovani vplivi so: DA
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
19
OKOLJSKA
TEMA OPREDELITEV VPLIVA Z OBRAZLOŽITVIJO
NADALJNA
PRESOJA
• Trajen pozitiven vpliv na zrak zaradi zmanjšanja emisij toplogrednih
plinov in onesnaževal
NARAVA
Večina ukrepov na naravo ne bo imela neposrednega vpliva. Vpliv gre pričakovati
pri ukrepih, ki kot posledico nosijo umeščanje infrastrukture v prostor. Večina
infrastrukture za alternativna goriva bo umeščene v urbana naselja in ob
prometnice, kljub temu bi neustrezno načrtovanje in umeščanje infrastrukture v
prostor lahko negativno vplivalo na naravo. Pričakovani vpliv so:
• Neposredni, trajni, negativni vpliv na naravo zaradi izgradnje polnilne
infrastrukture
• Posredni, trajni, pozitivni vpliv na naravo zaradi zmanjšanja onesnaževal iz
konvencionalnega prometa
DA
KULTURNA
DEDIŠČINA
Vpliv na kulturno dediščino bo večinoma pozitiven, saj se bodo emisije zaradi
prometa zmanjšale. Negativen vpliv na kulturno dediščino bi lahko pomenilo
neustrezno umeščanje infrastrukture za alternativna goriva v bližino enot kulturno
dediščine ali na arheološka najdišča. Pričakovani vplivi so:
• Neposredni, trajni, negativni vpliv na kulturno dediščino zaradi izgradnje
polnilne infrastrukture
• Posredni, trajni, pozitivni vpliv na kulturno dediščino zaradi zmanjšanja
onesnaževal iz konvencionalnega prometa
DA
PODNEBNE
SPREMEMBE
Strategija za alternativna goriva prispeva k blaženju učinkov podnebnih sprememb,
medtem ko neposrednega prispevka k prilagajanju na podnebne spremembe
strategija za alternativna goriva ne prinaša. Pričakovani vplivi so:
• Trajni pozitivni vpliv na zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz
prometnega sektorja ter s tem blaženje podnebnih sprememb
DA
PREBIVALSTVO
IN ZDRAVJE
LJUDI
ZRAK
Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo imeli na kakovost zraka predvsem
pozitiven vpliv. Pričakovani vplivi so:
• Trajni pozitivni vpliv zaradi zmanjšanja onesnaževal v zraku na račun
prometa
DA
HRUP
Vpliv na izpostavljenost prekomernemu hrupu bo predvsem pozitiven, saj so
električna vozila pri nizkih hitrostih zelo tiha. Pričakovani vplivi so:
• Trajni pozitivni vpliv zaradi zmanjšanja izpostavljenosti hrupu na račun
prometa
DA
PITNA VODA
V fazi celovite presoje Strategije za alternativna goriva ocena vpliva na pitno vodo
ni možna. Vpliv na pitno vodo se lahko ocenjuje v projektni fazi za posamezne
projekte izgradnje polnilne infrastrukture.
NE
ELEKTROMAGNETNO SEVANJE
S Strategijo za alternativna goriva se ne umešča virov elektromagnetnega sevanja,
zato je to poglavje izključeno iz nadaljnje presoje.
NE
SVETLOBNO ONESNAŽENJE
Izvedba ukrepov Strategije za alternativna goriva ne bo povečala svetlobnega
onesnaženja zato je to poglavje izločeno iz nadaljnje presoje.
NE
44..22 PPrreegglleedd rreelleevvaannttnniihh ppllaannoovv,, ppoolliittiikk iinn pprrooggrraammoovv
V nadaljevanju je pripravljen pregled nacionalnih strateških dokumentov s področja okolja, ki so
bili podlaga za določitev okoljskih ciljev in indikatorjev. Ključni so tisti dokumenti, ki se nanašajo
na: prostorsko planiranje, obnovljive vire energije, transport, podnebne spremembe, kvaliteto zraka,
varstvo narave, kvaliteto vode in varstvo kulturne dediščine.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
20
Prostorsko planiranje
Strategija za alternativna goriva se s svojimi cilji dotika Strategije prostorskega razvoja Slovenije
(Ur. l. RS, št. 76/2004).27
Strategija za alternativna goriva podpira cilje Strategije prostorskega
razvoja, kot je: spodbuja se gospodarsko, socialno, okoljsko in prostorsko najbolj smotrne in
učinkovite oblike in poteke prometa. Trenutno je v pripravi prenova Strategije prostorskega razvoja.
Nova strategija bo morala upoštevati cilje in namene Strategije za alternativna goriva (zagotovljena
usklajenost dokumentov).
Obnovljivi viri energije
Na podlagi direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta je morala Slovenija pripraviti
Nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije (AN-OVE) za obdobje 2010 do 202028
. V
teh načrtih je potrebno določiti letne nacionalne cilje držav članic za deleže energije iz obnovljivih
virov (OVE), porabljene v prometu, elektroenergetiki ter za ogrevanje in hlajenje v letu 2020 in
predvidene ukrepe s katerimi bodo države članice dosegle predpisan cilj v letu 2020.
Za Slovenijo je določeno, da mora do leta 2020 doseči najmanj 25 % delež OVE v končni bruto rabi
energije. Dodatno pa Direktiva 2009/28/ES določa, da se najmanj 10-odstotni cilj za OVE v
prometu določi na enaki ravni za vsako državo članico29
.
Cilji slovenske energetske politike za obnovljive vire energije so:
• zagotoviti 25 % delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije in 10 % obnovljivih
virov energije v prometu do leta 2020,
• ustaviti rast porabe končne energije,
• uveljaviti učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije kot prioritete gospodarskega
razvoja,
• dolgoročno povečevati delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije do leta 2030
in nadalje.
Sektorski cilji AN-OVE za leto 2020 so doseganje naslednjih ciljnih deležev OVE v bruto končni
rabi energije:
• OVE - Ogrevanje in hlajenje.......30,8 %
• OVE - Električna energija...........39,3 %
• OVE - Promet.............................10,5 %28
Trenutno poteka prenova AN-OVE 2010-2020, katerega javna predstavitev se je odvila 12.7.2017.
Potreba po prenovi AN-OVE izhaja iz dejstva, da dosedanja praksa na bo zadoščala za dosego
ciljev za leto 2020. Delež OVE se je od leta 2010 do 2015 povečala za 1,5 %. Do leta 2020 pa je
potrebno povečanja še za 3,0 %. Eden od izostankov se kaže tudi v deležu biogoriv v prometu.
Strategija za alternativna goriva podpira cilje AN-OVE.
Trenutno je v sprejemu t.i. zimski podnebno-zakonodajni sveženj, ki ga bo potrebno do leta 2020
upoštevati v nacionalnih aktih. Predlog Direktive evropskega parlamenta in sveta o
spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenova) v 3. členu črta cilj 10 % energije iz
obnovljivih virov v prometnem sektorju po letu 2020. Prehod na napredna pogonska biogoriva pa se
spodbuja s posebno določbo, ki njihov prispevek vsako leto poveča, tako da do leta 2030 doseže
najmanj 3,6 % in ne 10 %.3
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
21
Transport
V Sloveniji je sprejeta Strategija razvoja prometa v RS (sklep št.: 37000-3/2015/8), v kateri je
obravnavana tudi infrastruktura za uporabo alternativnih goriv30
. Za Strategijo razvoja prometa je
bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
Strategija za alternativna goriva podpira cilje Strategije razvoja prometa v RS, kot tudi Bele knjige
prometne politike31
, ki jo je sprejela Evropska unija.
Podnebne spremembe
Podnebne spremembe predstavljajo enega izmed največjih izzivov s katerimi se sooča današnje
človeštvo. Uspešnost spopadanja z njimi, bo odvisna predvsem od učinkovitosti izvajanja ukrepov
blaženja (zmanjševanje emisij toplogrednih plinov) in prilagajanja (zmanjševanje in/ali izkoriščanje
posledic) nanje.
V okviru podnebno-energetskega zakonodajnega paketa, ki je bil sprejet konec leta 2008, je
Slovenija prevzela pravno obvezujoče cilje za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta
2020. Odločba št. 406/2009/ES v prilogi določa letne cilje zmanjševanja (omejevanja rasti) emisij
toplogrednih plinov do leta 2020 glede na leto 2005 za vsako državo članico. V Sloveniji leta 2020
emisije TGP ne smejo biti za več kakor 4 % višje kot leta 200532
. Za izpolnjevanje obveznosti v
skladu z Odločbo 406/2009/ES je Vlada RS na svoji seji dne 17. 12. 2014 sprejela Operativni
program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP 2020)33
. Prvo
letno poročilo o izvajanju OP TGP 2020 skupaj s prilogami (Strokovne podlage IJS-CEU, priloga
poročilu v kmetijstvu) je Vlada sprejela na seji 28. 1. 2016. Poročilo podaja oceno doseganja ciljev
in pregled izvajanja ukrepov. Ocena doseganja ciljev podaja zelo pozitivno sliko gibanja emisij - v
Sloveniji se v zadnjih letih emisije TGP zmanjšujejo, Slovenija izpolnjuje svoje obveznost in
zastavljene letne cilje v skladu z Odločbo 406/2009/ES znatno presega. Pregled izvajanja pa kaže
na določen napredek pri izvajanju ukrepov ter v priporočilih izpostavlja tista področja, kjer je
ukrepanje potrebno okrepiti. Največje zaostanke pri izvajanju politik in ukrepov kažejo kazalci v
sektorju prometa.34
V Sloveniji je na področju podnebnih sprememb v veljavi Strateški okvir prilagajanja
podnebnim spremembam35
(december 2016) in Operativni program ukrepov zmanjšanja
emisij toplogrednih plinov do leta 202033
, veljavna pa sta tudi Strategija Evropske unije za
prilagajanje podnebnim spremembam (COM 2016)36
in Pariški sporazum37
(2.12.2016),
katerih cilje podpira tudi Strategija za alternativna goriva.
Kvaliteta zraka
Komisija je decembra 2013 objavila program Čisti zrak za Evropo, s katerim so bili posodobljeni
cilji politike kakovosti zraka za leti 2020 in 203038
. Program je vključeval predlog Direktive o
srednje velikih kurilnih napravah (Direktiva 2015/2193), predlog nove direktive o nacionalnih
zgornjih mejah emisij in predlog za ratifikacijo nedavno spremenjenega Göteborškega
protokola39
. Direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij določa zgornje meje emisij na letni
ravni za vsako državo članico, in sicer za pet glavnih onesnaževal: drobne delce (delci PM 2,5),
žveplov dioksid, dušikove okside, nemetanske hlapne organske spojine in amoniak40
.
Obveznosti glede zmanjšanja emisij za leto 2020 so enake tistim, ki so jih države članice že potrdile
na mednarodni ravni leta 2012 z revizijo Göteborškega protokola. Obveznosti za leto 2030
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
22
zahtevajo bistveno večja zmanjšanja. To bo prispevalo k zmanjšanju čezmejnega onesnaževanja in
koncentracije ozadja po vsej Evropi.
Tako sektorji kot tudi nekatere snovi, relevantne za politiko na področju zraka, so pomembni tudi za
podnebno in energetsko politiko. Storjeno je bilo vse za zagotovitev tesnega usklajevanja med
predlogi o kakovosti zraka ter predlogi za izvajanje ciljev Unije na področju toplogrednih plinov
(TGP) in energije.
Z Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005 ‐ 2012, sprejeto v letu
2005, so bila za področje varstva zraka določena poleg okoljskih ciljev za obdobje 2005 – 2012 tudi
izhodišča za izdelavo operativnih programov varstva okolja na tem področju41
. Tako je bil leta 2009
sprejet Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10.42
Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 določa nosilce in daje
izhodišča za pripravo, sprejem in izvedbo podrobnejših načrtov ukrepov z namenom, da se zagotovi
varstvo zdravja ljudi na območjih, kjer so mejne vrednosti koncentracij PM10 presežene.
Podrobnejši načrti ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti prebivalstva škodljivim vplivom delcev v
zunanjem zraku je Vlada RS sprejela v obliki Odlokov o načrtu za kakovost zraka za Mestne
Občine Kranj43
, Celje44
, Novo Mesto45
, Maribor46
, Murska Sobota47
in Ljubljana48
ter za območje
Zasavja.
Strategija za alternativna goriva podpira cilje politike na področju kvalitete zraka. Prav tako podpira
enega od ciljev nacionalnega programa varstva okolja41
(v nadaljevanju NPVO): poraba obnovljivih
in neobnovljivih naravnih virov, ki omogočajo trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, pripomorejo k
zmanjševanju onesnaženja okolja in porabe energije tako, da ne preseže nosilne zmogljivosti
okolja.
Varstvo narave
Leta 1992 je bila v Rio de Janeiru sprejeta Konvencija o biotski raznovrstnosti49
. Slovenija jo je
ratificirala leta 1996. V letu 2001 je Vlada RS sprejela Strategijo ohranjanja biotske
raznovrstnosti v Sloveniji50
, ki se je iztekla z letom 2011. V letu 2012 je bila opravljena obsežna
analiza doseganja ciljev strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Analiza je
pokazala, da so se v desetih letih veljave strategije sicer izvajali mnogi ukrepi ohranjanja biotske
raznovrstnosti, po drugi strani pa so se pritiski zaradi človekove dejavnosti tako povečali, da
upadanja biotske raznovrstnosti nismo uspeli ustaviti51
. Poleg omenjene velja tudi Evropska
strategija za biotsko raznovrstnost do 202052
, ki je bila sprejeta leta 2011. Krovni cilj evropske
Strategije je: Zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev v EU do
leta 2020 in jih, kolikor je mogoče, obnoviti ter obenem povečati prispevek EU k preprečevanju
svetovne izgube biotske raznovrstnosti.
Na področju varstva narave veljajo tudi Bernska konvencija53
(Bern, 1979), Ramsarska
konvencija54
(Ramsar, 1971) ter Direktiva Sveta 79/409/EGS o ohranjanju prostoživečih ptic55
in Direktiva Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in
rastlinskih vrst56
. Poleg omenjenih konvencij in strategij imamo v Sloveniji sprejet Program
upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2014 do 202057
.
Poleg navedenih programov in politik v Sloveniji velja tudi Resolucija o nacionalnem programu
varstva okolja za obdobje 2005 ‐ 201241
, kater cilji se dotikajo tudi varstva narave.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
23
Strategija za alternativna goriva z večino ukrepov nima neposrednega in dokazljivega učinka na
cilje navedenih politik in programov. Dva od ukrepov, ki jih predvideva Strategija za alternativna
goriva pa bi lahko, ob neustreznem umeščanju ali izvedbi povzročilo potencialen konflikt z cilji
programov in politik s področja varovanja narave.
Kvaliteta vode
Na področju zagotavljanja kakovosti vode so med veljavnimi programi in politikami, z vidika
korelacije s Strategijo za alternativna goriva, pomembni predvsem: Direktiva 2000/60/ES o
določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (Okvirna direktiva o
vodah)58
, Načrt upravljanja z vodami za vodni območje Donave in Jadranskega morja za
obdobje 2015-2021 – NUV II59
ter Načrt upravljanja z morskim okoljem 2016 - 202160
.
Ohranjanja kakovosti voda se dotika tudi Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za
obdobje 2005 ‐ 201241
.
Ukrepi, ki jih predvideva Strategija za alternativna goriva zaradi svoje narave nimajo neposrednega
vpliva na cilje navedenih programov in politik. Potencialno bi lahko le en od predvidenih ukrepov
ob neustreznem načrtovanju povzročil konflikt z cilji nevednih direktiv in načrtov.
Varstvo kulturne dediščine
Na področju varstva kulturne dediščine trenutno v Sloveniji veljajo: Resolucija o nacionalnem
programu za kulturi (ReNPK 14-17)61
, Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine –
Malteška konvencija (MEKVAD)62
in Evropska konvencija o krajini63
(Zakon o ratifikaciji
evropske konvencije o krajini. MEKK. Ur. l. RS, št. 74/03).
Tako kot v primeru varstva narave in voda tudi v primeru varstva kulturne dediščine direktnega
vpliva na kulturno dediščino preko večine ukrepov Strategije za alternativna goriva ni pričakovati.
Dva od ukrepov predvidenih z Strategijo za alternativna goriva pa bi lahko ob neustreznem
umeščanju v prostor potencialno povzročila konflikt z cilji navedenih programov in politik s
področja varovanja kulturne dediščine.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
24
44..33 OOkkoolljjsskkii cciilljjii
V spodnji tabeli so predlagani okoljski cilji in na podlagi katerih nacionalnih, strateških dokumentov s področja okolja so bili izbrani.
Podana je tudi ocena relacije ciljev Strategije za alternativna goriva in izbranih okoljskih ciljev. In sicer:
Barva Razlaga
Cilja sta zelo skladna in se med seboj podpirata
Cilja sta skladna
Cilj Strategija za alternativna goriva delno podpira okoljski cilje, vendar bi lahko ob detajlnem načrtovanju in umeščanju prišlo do
konflikta z okoljskim ciljem
Cilja sta neskladna
Med ciljema ni povezave
Tabela 4: Okoljski cilji in indikatorji Okoljska
tema
Relevantni nacionalnih strateški
dokumenti s področja okolja
Izbrani okoljski cilji Relacija
Strategije za
alternativna
goriva z
izbranimi OC
Indikatorji
Naravni viri
(tla, kmetijke
površine,
gozd,
mineralne
surovine,
ravnanje z
odpadki)
- Tematska strategija za varstvo tal –
COM(2006)231
- Program ravnanja z odpadki in
program preprečevanja odpadkov
(sprejet na 94. redni seji vlade RS z
dne 30. 6. 2016)
- Resolucija o strateških usmeritvah
razvoja slovenskega kmetijstva in
živilstva do leta 2020 -»Zagotovimo
Trajnostna raba naravnih virov Spremembe v površini
gozda.
Površine kmetijskih
zemljišč.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
25
Okoljska
tema
Relevantni nacionalnih strateški
dokumenti s področja okolja
Izbrani okoljski cilji Relacija
Strategije za
alternativna
goriva z
izbranimi OC
Indikatorji
si hrano za jutri« (ReSURSKŽ)
(Uradni list RS, št. 25/11)
- Resolucija o nacionalnem gozdnem
programu
Količine odpadkov
povezanih z rabo
alternativnih goriv v
prometu – izrabljena
vozila, baterije ipd.
Vode - Direktiva 2000/60/ES o določitvi
okvira za ukrepe Skupnosti na
področju vodne politike (Vodna
direktiva)
- Načrt upravljanja z vodami za
vodni območje Donave in
Jadranskega morja za obdobje 2015-
2021 – NUV II
- Načrt upravljanja z morskim
okoljem 2016 - 2021
Doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja
vodnih teles površinskih vod (izhaja iz NUV II)
Kemijsko in ekološko
stanje vodnih teles
površinskih voda v bližini
prometne infrastrukture
Preprečevanje ali omejevanje vnašanja onesnaževal v
podzemno vodo in preprečevanje poslabšanja stanja vseh
teles podzemne vode (izhaja iz Vodne direktive)
Stanje podzemnih voda na
območjih prometne
infrastrukture.
Zrak - Resolucija o nacionalnem programu
varstva okolja 2005-2012
- Direktiva o zmanjšanju nacionalnih
emisij za nekatera onesnaževala zraka
2016/2284/EU
- Göteborški protokol
- Čisti zrak za Evropo
- Operativni program varstva
zunanjega zraka pred
onesnaževanjem s PM10
Zmanjšanje emisij onesnaževal v zrak (izhaja iz Direktive
o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala
zraka)
Izpusti žveplovega
dioksida, dušikovih
oksidov, nemetanskih
hlapnih organskih spojin,
amoniaka in drobnih
delcev (PM2,5) po
podatkih, ki jih zbira in
objavlja ARSO.
Narava - Strategija ohranjanja biotske
raznovrstnosti v Sloveniji
- Evropska strategija za biotsko
raznovrstnost do 2020
- Resolucija o nacionalnem programu
varstva okolja za obdobje 2005 ‐ 2012
Ohranitev ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja
habitatnih tipov (izhaja iz Strategije ohranjanja biotske
raznovrstnosti v Sloveniji)
Status habitatnih tipov
glede na poročanje EU
(vsakih šest let)
Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in
rastlinskih vrst (izhaja iz Strategije ohranjanja biotske
raznovrstnosti v Sloveniji)
Status Natura 2000 vrst
glede na poročanje EU
(vsakih šest let)
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
26
Okoljska
tema
Relevantni nacionalnih strateški
dokumenti s področja okolja
Izbrani okoljski cilji Relacija
Strategije za
alternativna
goriva z
izbranimi OC
Indikatorji
Ohranjanje lastnosti in celovitosti varovanih in
zavarovanih območij narave (izhaja iz Evropske strategije
za biotsko raznovrstnost do 2020 in Resolucije o nacionalnem
programu varstva okolja za obdobje 2005 - 2012)
Statusi in stanje varovanih
in zavarovanih območij
narave
Kulturna
dediščina
- Resolucija o nacionalnem programu
za kulturo
- konvencija o varstvu arheološke
dediščine – Malteška konvencija
- Evropska konvencija o krajini
Ohranjanje obsega in značilnosti objektov in območij
kulturne dediščine (izhaja iz Resolucije o nacionalnem
programu za kulturo)
Ocena ogroženosti enot
kulturne dediščine
Podnebne
spremembe
- Operativni program ukrepov
zmanjšanja emisij toplogrednih
plinov do leta 2020
- Strateški okvir prilagajanja
podnebnim spremembam
Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Procentualno znižanje
emisij CO2, glede na
podatke, ki jih zbira in
objavlja ARSO
Prebivalstvo
in zdravje
ljudi
- Čisti zrak za Evropo
- Operativni program varstva
zunanjega zraka pred
onesnaževanjem s PM10.
- Resolucija o nacionalnem programu
varstva okolja 2005-2012
- Uredba o kakovosti zunanjega zraka
(Ur. l. RS 9/11, 8/15)
Zmanjšanje zdravju škodljivih emisij v zrak zaradi
prometa
Število dni z preseženo
mejno vrednostjo delcev
PM10 v zraku,
onesnaženost z ozonom,
preseganje mejnih
vrednosti žveplovega
dioksida (SO2), ozona (O3)
in dušikovega dioksida
(NO2)
Znižanje sedanje ravni okoljskega hrupa oziroma
preprečevanje pojavljanja novih virov hrupa (izhaja iz
Resolucije o nacionalnem programu
varstva okolja 2005-2012) .
Delež prebivalcev
izpostavljenih preseženim
vrednostim hrupa v okolju
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
27
44..44 MMeettooddoollooggiijjaa iinn mmeerriillaa vvrreeddnnootteennjjaa
Presoja je izvedena v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite
presoje vplivov izvedbe planov na okolje (UR. l. RS, št. 73/05). Pri izbiri metodologije so bili
pregledani tuji in slovenski dokumenti – okoljska poročila, ki so obravnavala podobne dokumente
kot je Strategija za alternativna goriva. To so: Okoljsko poročilo za Energetski koncept Slovenije
(Aquarius d.o.o., 2018), Okoljsko poročilo za Strategijo razvoja prometa v Sloveniji (Aquarius
d.o.o., 2015), Okoljsko poročilo za Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti (Ipsum d.o.o., 2017)
ter Irski SEA Environmental Report za Draft National Policy Framework on Alternative Fuels
Infrastructure for Transport. V spodnji tabeli je podana metodologija in merila vrednotenja vplivov
Strategije za alternativna goriva na posamezne okolja, za katere je bilo prepoznano, da bi Strategija
za alternativna goriva potencialno lahko imel vpliv. Podani posamezni kazalniki, ki so bili izbrani
na podlagi indikatorjev iz Tabele 4. Izbrani so tisti kazalniki, za katere obstaja nacionalna mreža
zbiranja podatkov. Metodologija vrednotenja je podana za izbrane okoljske cilje, ki so podrobneje
obrazloženi v zgornji tabeli.
Tabela 5: Metodologija vrednotenja Okoljski cilj Doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles površinskih vod
Indikator Kemijsko in ekološko stanje vodnih teles površinskih voda v bližini prometne infrastrukture
Kazalec [VD12] Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda
Ukrepi Strategije za alternativna goriva ne smejo poslabšati kemijskega in ekološkega stanje
voda. Umestitve polnilne infrastrukture ne smejo spremeniti vodnega režima in poslabšati
hidromorfoloških značilnosti. Kemijsko in ekološko stanje voda v bližini prometne
infrastrukture se lahko z izvedbo ukrepov Strategije za alternativna goriva na daljši rok
kvečjemu izboljša.
Vrednotenje A ni
vpliva/pozitiven
vpliv
Ukrepi Strategije za alternativna goriva ne bodo povečali pritisk na
površinske vode oz. bo vpliv izvedbe strategije pozitiven.
B vpliv je
nebistven
Z izvedbo Strategije za alternativna goriva stanje površinskih voda ne bo
bistveno spremenilo. Ob upoštevanju zakonskih predpisov bo vpliv na
površinsko vodo nebistven.
C vpliv je
nebistven zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
Kljub upoštevanju zakonskih predpisov je možen bistven vpliv na kemijsko
in ekološko stanje površinskih voda, zato bo potrebno upoštevanje
ustreznih omilitvenih ukrepov.
D vpliv je
bistven
Z izvedbo Strategije za alternativna goriva bo prišlo do bistvenega
poslabšanja stanja površinskih voda, kljub upoštevanju zakonskih določil.
Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo raven niso
izvedljivi.
E uničujoč vpliv Izvedba Strategije za alternativna goriva bo imela na stanje površinskih
uničujoč vpliv. Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo načrtovani na
najranljivejših območjih površinskih voda. Omilitveni ukrepi niso
izvedljivi.
Okoljski cilj Trajnostna raba naravnih virov
Indikator Spremembe v površini gozda.
Površine kmetijskih zemljišč.
Količine odpadkov povezanih z rabo alternativnih goriv v prometu – izrabljena vozila, baterije
ipd.
Kazalec [GZ04] Površina gozda
Površine gozda se na račun izvajanja ukrepov Strategije za alternativna goriva ne smejo
zmanjšati. Z ohranjanjem gozdnih površin se zagotavlja racionalna raba gozda kot naravnega
vira.
[KM10] Sprememba rabe zemljišč in kmetijstvo
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
28
Z izvajanjem ukrepov Strategije za alternativna goriva se ne sme bistveno posegati na
najboljša kmetijska zemljišča.
[OD07] Ravnanje z odpadki
Izvajanje Strategije za alternativna goriva ne sme voditi v bistveno povečanje količin
odpadkov v obliki izrabljenih avtomobilov in baterij.
Vrednotenje A ni
vpliva/pozitiven
vpliv
Z izvedbo Strategije za alternativna goriva bo omogočena trajnostna raba
naravnih virov.
B vpliv je
nebistven
Z izvajanjem ukrepov Strategije za alternativna goriva bo potreba po
naravnih virih povečana, vendar ta vpliv ne bo bistven.
C vpliv je
nebistven zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
Z izvajanjem ukrepov Strategije za alternativna goriva bo potreba po
naravnih virih povečana, trajnostna raba naravnih virov ne bo mogoča.
Zmanjšale se bodo površine gozdov in površine kmetijskih zemljišč,
bistveno se bodo povečale količine odpadkov. Upoštevati bo potrebno
ustrezne omilitvene ukrepe.
D vpliv je
bistven
Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo bistveno povečali pritiska na
naravne vire, trajnostna raba naravnih virov ne bo mogoča. Omilitveni
ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo raven niso izvedljivi.
E uničujoč vpliv Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo imeli na naravne vire uničujoč
vpliv. Omilitveni ukrepi niso izvedljivi.
Okoljski cilj Preprečevanje ali omejevanje vnašanja onesnaževal v podzemno vodo in preprečevanje
poslabšanja stanja vseh teles podzemne vode
Indikator Stanje podzemnih voda na območjih prometne infrastrukture.
Kazalec [VD11] Kakovost podzemne vode
Kakovost podzemne vode se zaradi izvajanja ukrepov Strategije za alternativna goriva se ne
sme poslabšati.
Vrednotenje A ni
vpliva/pozitiven
vpliv
Ukrepi Strategije za alternativna goriva ne bodo povečali emisije
onesnaževal v podzemne vode oz. bo vpliv izvedbe strategije pozitiven in
se bodo z izvedbo strategije emisije v podzemno vodo zmanjšale.
B vpliv je
nebistven
Ukrepi Strategije za alternativna goriva ob upoštevanju zakonskih določil
ne bodo povečali emisije onesnaževal v podzemne vode. Ukrepi bodo
izvedeni izven vodovarstvenih območij ali visoko ranljivih vodonosnikov.
C vpliv je
nebistven zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo izvedeni na vodovarstvenih
območij ali visoko ranljivih vodonosnikih. Kljub upoštevanju zakonskih
predpisov je možno povečanje emisij v onesnaževal v podzemno vodo, zato
bo potrebno upoštevanje predpisanih omilitvenih ukrepov.
D vpliv je
bistven
Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo posegali predvsem na
vodovarstvena območja in visoko ranljive vodonosnike, njihova izvedba pa
bo povzročila emisije onesnaževal v podzemno vodo, kljub upoštevanju
zakonskih predpisov. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na
sprejemljivo raven niso izvedljivi.
E uničujoč vpliv Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo posegali na le vodovarstvena
območja in visoko ranljive vodonosnike, njihova izvedba pa bo povzročila
obsežne emisije onesnaževal v podzemno vodo, kljub upoštevanju
zakonskih predpisov. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na
sprejemljivo raven niso izvedljivi.
Okoljski cilj Zmanjšanje emisij onesnaževal v zrak
Indikator Izpusti žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, nemetanskih hlapnih organskih spojin,
amoniaka in drobnih delcev (PM2,5) po podatkih, ki jih zbira in objavlja ARSO
Kazalec [ZR09] Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, [ZR10] Izpusti
predhodnikov ozona, [ZR15] Izpusti delcev v zrak
Posledica izvajanja Strategije za alternativna goriva mora biti zmanjšanje emisij onesnaževal v
zrak.
Vrednotenje A ni
vpliva/pozitiven
vpliv
Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se bodo zmanjšale emisije
onesnaževal v zrak. Emisija onesnaževal v zrak se bo zmanjšala pod
nacionalno zgornjo mejo.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
29
B vpliv je
nebistven
Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se emisije onesnaževal ne
bodo bistveno zmanjšale oz. bodo ostale enake.
C vpliv je
nebistven zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se bodo emisije onesnaževal
zvišale. Potrebna bo izvedba ustreznih omilitvenih ukrepov.
D vpliv je
bistven
Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se bodo emisije onesnaževal
zvišale. Omilitveni ukrepi niso izvedljivi.
E uničujoč vpliv Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se bodo emisije onesnaževal
bistveno zvišale. Omilitveni ukrepi niso izvedljivi.
Okoljski cilj Ohranitev ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov
Indikator Status habitatnih tipov glede na poročanje EU (vsakih šest let)
Kazalec [NB12] Evropsko pomembni habitatni tipi
Na račun izvajanja ukrepov Strategije za alternativna goriva se ne sme poslabšati stanje
evropsko pomembnih habitatov, niti ne sme priti do zmanjšanja njihovih površin.
Vrednotenje A ni
vpliva/pozitiven
vpliv
Ukrepi Strategije za alternativna goriva ne bodo imeli vpliva na habitate ter
s tem ekosisteme. Ukrepi se ne bodo izvajali na ranljivih ali varovanih
habitatih ali pa bo vpliv Strategije za alternativna goriva na ekosisteme in
habitate pozitiven.
B vpliv je
nebistven
Ukrepi Strategije za alternativna goriva se bodo sicer izvajali na varovanih
in ranljivih habitatih vendar bo ta vpliv začasen ali pa bo šlo za manjše
površine omenjenih habitatov. Z upoštevanjem zakonskih določil izvedba
Strategije za alternativa goriva ne bo bistveno vplivala na habitate in
ekosisteme.
C vpliv je
nebistven zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo posegali na varovane ali
ranljive habitate. Kljub upoštevanju zakonskih določil je možen, zaradi
izvedbe ukrepov, bistven vpliv na okoliške habitate in ekosisteme. Potrebno
bo upoštevati omilitvene ukrepe.
D vpliv je
bistven
Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo posegal predvsem na
varovane ali ranljive habitate in povzročili negativne vplive na širšem
območju. Kljub upoštevanju zakonskih določil je vpliv na habitate in
posledično ekosisteme bistven. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na
sprejemljivo raven niso izvedljivi.
E uničujoč vpliv Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo posegal le na varovane ali
ranljive habitate in povzročili negativne vplive na širšem območju. Kljub
upoštevanju zakonskih določil je vpliv na habitate in posledično ekosisteme
uničujoč. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo raven
niso izvedljivi.
Okoljski cilj Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst
Indikator Status Natura 2000 vrst glede na poročanje EU (vsakih šest let)
Kazalec [NB11] Evropsko pomembne vrste
Na račun izvajanja Strategije za alternativna goriva ne sme priti do poslabšanja statusa Natura
2000 vrst.
Vrednotenje A ni
vpliva/pozitiven
vpliv
Z ukrepi Strategije za alternativna goriva ne bo prišlo do sprememb v stanju
domorodnih živalskih in rastlinskih vrst ali pa bodo ukrepi Strategije za
alternativna goriva izboljšali stanja vseh domorodnih živalskih in
rastlinskih vrst.
B vpliv je
nebistven
Ukrepi strategije za alternativna goriva ob upoštevanju veljavne zakonodaje
ne bodo negativno vplivali na stanje domorodnih živalskih in rastlinskih
vrst.
C vpliv je
nebistven zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo povzročili poslabšanje stanja
rastlinskih in živalskih vrst kljub upoštevanju veljavne zakonodaje, zato bo
potrebno upoštevati predpisane omilitvene ukrepe.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
30
D vpliv je
bistven
Ukrepi Strategije za alternativa goriva bodo kljub upoštevanju veljavne
zakonodaje povzročili poslabšanje stanja živalskih in rastlinskih vrst in
povzročili lokalna izumrtja. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na
sprejemljivo raven niso izvedljivi.
E uničujoč vpliv Ukrepi Strategije za alternativa goriva bodo kljub upoštevanju veljavne
zakonodaje povzročili bistveno poslabšanje stanja živalskih in rastlinskih
vrst in povzročili izumrtja nekaterih domorodnih živalskih in rastlinskih
vrst. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo raven niso
izvedljivi.
Okoljski cilj Ohranjanje lastnosti in celovitosti varovanih in zavarovanih območij narave
Indikator Statusi in stanje varovanih in zavarovanih območij narave
Kazalec [NV01] Varovana območja narave, [NV02] Zavarovana območja, [NV04] Naravne vrednote
Izvajanje ukrepov Strategije za alternativna goriva ne smejo poslabšati stanja varovanih in
zavarovanih območij narave niti ne smejo vplivati na njihovo celovitost (fragmentacija). Na
račun izvajanja Strategije za alternativna goriva ne sme priti do zmanjšanja površin varovanih
in zavarovanih območij narave.
Vrednotenje A ni
vpliva/pozitiven
vpliv
Z ukrepi Strategije za alternativna goriva ne bo prišlo do sprememb v
celovitosti varovanih in zavarovanih območij narave saj se ukrepi na teh
območjih ne bodo izvajali. Lastnosti teh območij bodo ohranjene ali
izboljšane.
B vpliv je
nebistven
Ukrepi strategije za alternativna goriva se bodo sicer izvajali na varovanih
in/ali zavarovanih območjih narave, vendar bo, ob upoštevanju veljavne
zakonodaje, njihov vpliv na lastnosti in celovitost teh območij nebistven.
C vpliv je
nebistven zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
Ukrepi Strategije za alternativna goriva se bodo izvajali na varovanih in/ali
zavarovanih območjih narave in bodo kljub upoštevanju veljavne
zakonodaje povzročili bistveno poslabšanje lastnosti in celovitosti teh
območjih. Potrebno bo upoštevati predpisane omilitvene ukrepe.
D vpliv je
bistven
Ukrepi Strategije za alternativna goriva se bodo predvsem izvajali na
varovanih in/ali zavarovanih območjih narave in bodo kljub upoštevanju
veljavne zakonodaje povzročili bistveno poslabšanje lastnosti in celovitosti
teh območjih. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo
raven niso izvedljivi.
E uničujoč vpliv Ukrepi Strategije za alternativna goriva se bodo predvsem izvajali na
varovanih in/ali zavarovanih območjih narave in bodo kljub upoštevanju
veljavne zakonodaje povzročili bistveno poslabšanje lastnosti in celovitosti
teh območjih ter povzročili uničenje nekaterih varovanih ali zavarovanih
območij. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo raven niso
izvedljivi.
Okoljski cilj Ohranjanje obsega in značilnosti objektov in območij kulturne dediščine
Indikator Ocena ogroženosti enot kulturne dediščine
Kazalec Ocena ogroženosti enot kulturne dediščine
ZVKD spremlja stanje enot kulturne dediščine, vključno z oceno ogroženosti. Ukrepi
Strategije za alternativna goriva ne smejo povečati ogroženosti enot kulturne dediščine.
Vrednotenje A ni
vpliva/pozitiven
vpliv
Ukrepi Strategije za alternativa goriva ne bodo posegali na objekte ali
območja kulturne dediščine in ne bo prišlo do sprememb v njihovem
obsegu ali značilnostih.
B vpliv je
nebistven
Ukrepi Strategije za alternativa goriva sicer bodo posegali na objekte ali
območja kulturne dediščine, vendar zaradi upoštevanja zakonskih določil,
ne bo prišlo do sprememb v njihovem obsegu ali značilnostih.
C vpliv je
nebistven zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
Ukrepi Strategije za alternativa goriva bodo posegali na objekte ali območja
kulturne dediščine, kljub upoštevanju zakonskih določil, bo prišlo do
bistvenih sprememb v njihovem obsegu ali značilnostih. Potrebno bo
upoštevati predpisane omilitvene ukrepe.
D vpliv je
bistven
Ukrepi Strategije za alternativa goriva bodo večinoma posegali na objekte
ali območja kulturne dediščine, kljub upoštevanju zakonskih določil, bo
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
31
prišlo do bistvenih sprememb v njihovem obsegu ali značilnostih.
Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo raven niso
izvedljivi.
E uničujoč vpliv Ukrepi Strategije za alternativa goriva bodo posegali na objekte ali območja
kulturne dediščine, kljub upoštevanju zakonskih določil, bo prišlo do
bistvenih sprememb v njihovem obsegu ali značilnostih. Nekatere enote
kulturne dediščine bodo zaradi izvajanja Strategije za alternativna goriva
uničene. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo raven niso
izvedljivi.
Okoljski cilj Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
Indikator Procentualno znižanje emisij CO2, glede na podatke, ki jih zbira in objavlja ARSO
Kazalec [PS03] Izpusti toplogrednih plinov
Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se morajo izpusti toplogrednih plinov zmanjšati.
Vrednotenje A ni
vpliva/pozitiven
vpliv
Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se bodo zmanjšale emisije
toplogrednih plinov.
B vpliv je
nebistven
Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se bodo zmanjšale emisije
toplogrednih plinov, vendar ne bistveno. Ravni opredeljene z Operativnim
programom zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2020 bodo dosežene.
C vpliv je
nebistven zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se emisije toplogrednih
plinov ne bodo zmanjšale do ravni opredeljene z Operativnim programom
zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Potrebna bo izvedba ustreznih
omilitvenih ukrepov.
D vpliv je
bistven
Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se emisije toplogrednih
plinov ne bodo zmanjšale do ravni opredeljene z Operativnim programom
zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Omilitveni ukrepi niso izvedljivi.
E uničujoč vpliv Z izvajanjem Strategije za alternativna goriva se emisije toplogrednih
plinov ne bodo zmanjšale. Omilitveni ukrepi niso izvedljivi.
Okoljski cilj Zmanjšanje zdravju škodljivih emisij v zrak zaradi prometa
Indikator Število dni z preseženo mejno vrednostjo delcev PM10 v zraku, onesnaženost z ozonom,
preseganje mejnih vrednosti žveplovega dioksida (SO2), ozona (O3) in dušikovega dioksida
(NO2)
Kazalec [ZR08] Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2.5, [ZR11] Kakovost zraka, [ZR07]
Onesnaženost zraka z ozonom
Izvajanje ukrepov Strategije za alternativna goriva mora voditi v zmanjšanje onesnaženja
zunanjega zraka z delci PM10, PM2,5, ozona, SO2 in NOX. Z zmanjšanjem onesnaženosti z delci
PM10 in PM2,5 se zmanjša tudi negativen vpliv emisij iz prometa na zdravje ljudi.
Vrednotenje A ni
vpliva/pozitiven
vpliv
Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo znižali emisijo onesnaževal v
zrak. Vpliv ukrepov Strategije za alternativna goriva na količine
onesnaževal v zraku bo pozitiven
B vpliv je
nebistven
Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo znižali emisijo onesnaževal v
zrak, vendar teh emisij tudi ne bodo povečali. Količina onesnaževal bo
ostala nespremenjena.
C vpliv je
nebistven zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo povišali emisije onesnaževal v
zrak. Količina onesnaževal bo na račun ukrepov Strategije za alternativna
goriva zvišala. Potrebno bo upoštevati predpisane omilitvene ukrepe.
D vpliv je
bistven
Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo povišali emisije onesnaževal v
zrak. Količina onesnaževal bo na račun ukrepov Strategije za alternativna
goriva zvišala. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo
raven niso izvedljivi.
E uničujoč vpliv Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo povišali emisije onesnaževal v
zrak. Količina onesnaževal bo na račun ukrepov Strategije za alternativna
goriva zvišala. Učinek povečanja emisij v bo uničujoč za zdravje ljudi.
Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo raven niso
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
32
izvedljivi.
Okoljski cilj Znižanje sedanje ravni okoljskega hrupa oziroma preprečevanje pojavljanja novih virov
hrupa
Indikator Delež prebivalcev izpostavljenih preseženim vrednostim hrupa v okolju
Kazalec [PR18] Izpostavljenost hrupu zaradi prometa
Z izvajanjem ukrepov Strategije za alternativna goriva se bo zmanjšal hrup zaradi prometa, saj
se bo delež električnih vozil povečal. Z zmanjšanjem okoljskega hrupa predvsem v mestih se
bo zmanjšal tudi pritisk na zdravje ljudi.
Vrednotenje A ni
vpliva/pozitiven
vpliv
Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo povzročili znižanje sedanje
ravni okoljskega hrupa. Zaradi Strategije za alternativna goriva ne bo prišlo
do umeščanja novih virov hrupa. Ukrepi Strategije za alternativna goriva
bodo pozitivno vplivali na raven okoljskega hrupa.
B vpliv je
nebistven
Ukrepi Strategije za alternativna goriva ne bodo povzročili znižanje sedanje
ravni okoljskega hrupa. Zaradi Strategije za alternativna goriva bo prišlo do
umeščanja novih virov hrupa, vendar bodo vplivi, zaradi upoštevanje
veljavne zakonodaje, nebistveni.
C vpliv je
nebistven zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
Ukrepi Strategije za alternativna goriva ne bodo povzročili znižanje sedanje
ravni okoljskega hrupa. Zaradi Strategije za alternativna goriva bo prišlo do
umeščanja novih virov hrupa, vendar bodo vplivi, zaradi upoštevanje
veljavne zakonodaje, nebistveni.
D vpliv je
bistven
Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo povzročili zvišanje sedanje
ravni okoljskega hrupa. Zaradi Strategije za alternativna goriva bo prišlo do
umeščanja novih virov hrupa, kar bo povzročilo povišanje ravni hrupa.
Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali vpliv na sprejemljivo raven niso
izvedljivi.
E uničujoč vpliv Ukrepi Strategije za alternativna goriva bodo povzročili pomembno
zvišanje sedanje ravni okoljskega hrupa. Zaradi Strategije za alternativna
goriva bo prišlo do umeščanja novih virov hrupa na občutljiva območja, kar
bo povzročilo povišanje ravni hrupa. Omilitveni ukrepi, ki bi zmanjšali
vpliv na sprejemljivo raven niso izvedljivi.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
33
55.. OOCCEENNAA PPRREEDDVVIIDDEENNIIHH VVPPLLIIVVOOVV SSTTRRAATTEEGGIIJJEE ZZAA
AALLTTEERRNNAATTIIVVAA GGOORRIIVVAA NNAA OOKKOOLLJJSSKKEE CCIILLJJEE
V tem poglavju je presojana skladnost Strategije za alternativna goriva s posameznimi okoljskimi
temami in okoljskimi cilji.
Presoja je predstavljena na način, da se presoja posamezne ukrepe, ki jih opredeljuje Strategija za
alternativna goriva v relaciji z izbranimi okoljskimi cilji. Za hitrejše in preglednejše opredelitve do
predvidenih vplivov so predstavljeni z simboli in barvami, kar je predstavljeno v spodnji tabeli.
Tabela 6: Razlaga barv in simbolov za vrednotenje vplivov Barva in
simbol
Razlaga
+ Vpliv izvedbe ukrepa je potencialno pozitiven na okoljski cilj
0 Vpliva izvedbe ukrepa ne bo oz. bo nevtralen na okoljski cilj
- Vpliv izvedbe ukrepa je potencialno negativen na okoljski cilj
-/+ Vpliv izvedbe ukrepa je lahko negativen ali pozitiven na okoljski cilj. Brez podatkov o prostorski
umestitvi ukrepa v tej fazi ni možno ocenit vpliva na okoljski cilj.
Presoja je narejena po sklopih ukrepov kot so opredeljeni v Strategiji za alternativna goriva:
Ukrepi za spodbujanje elektromobilnosti
Ukrepi za spodbujanje spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice
Ukrepi za spodbujanje uporabe utekočinjenega naftnega plina (UNP)
Ukrepi za spodbujanje uporabe stisnjenega zemeljskega plina (SZP)
Ukrepi za spodbujanje uporabe utekočinjenega zemeljskega plina (UZP)
Spodbujanje uporabe biogoriv
Presoja ni bila narejena po posameznih ukrepih (znotraj navedenih sklopov), temveč po sklopih
ukrepov, saj je večina posameznih ukrepov »mehkih« npr. priporočila lokalnim skupnostim,
promocijske dejavnosti za spodbujanje elektromobilnosti in podobno. Takšni ukrepi imajo na
okoljske cilje le posreden vpliv. Nekateri od sklopov ukrepov vsebujejo le take vrste ukrepov (npr.
spodbujanje biogoriv), zato bodo tudi vplivi podobni. Le nekaj posameznih ukrepov pa ima tudi
neposredne vplive na okoljske cilje, saj se navezujejo na izgradnjo polnilne infrastrukture. Po drugi
strani pa le izvajanje vseh posameznih ukrepov zagotavlja predvideno strukturo vozil v prihodnosti,
zato jih je smiselno obravnavati skupaj.
55..11 UUkkrreeppii zzaa ssppooddbbuujjaannjjee eelleekkttrroommoobbiillnnoossttii
Med ukrepi za spodbujanje elektrobilnosti je nekaj takih, katerih posledica so umestitve polnilne
infrastrukture v prostor, kar ima neposredne okoljske posledice. Med ukrepe za spodbujanje
elektromobilnosti sodi tudi polnilna infrastruktura. Polnilna infrastruktura se bo širila na območjih
omrežja TEN-T, kar pomeni neposredno bližino prometne infrastrukture. Kljub temu bodo
polnilnice za električna vozila po predvidevanjih zavzele večje površine od obstoječih,
konvencionalnih polnilnic. Razloga za to sta dva – prvi je ta, da je za polnjenje električnih vozil
potreben daljši čas kot za polnjenje bencinskih in dizelskih vozil, ter ta, da bodo vsaj nekaj let
soobstajale polnilnice za električna vozila in polnilnice za bencinska in dizelska vozila (ter
potencialno polnilnice za UNP in SZP). Poleg prostorskega povečanja obstoječih polnilnic bo
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
34
potrebno polnilno infrastrukturo vzpostaviti v urbanih središčih - v občinskih središčih in večjih
krajih v Sloveniji ter polnilne infrastrukture za večstanovanjske zgradbe in zgradbe v zasebni
uporabi. V večini takih primerov gre sicer za pozidana območja z obstoječo gospodarsko javno
infrastrukturo, katero pa bo potrebno zaradi povečane porabe elektrike nadgraditi. Slovenija bo
zagotavljala, da bo število polnilnih mest zagotavljalo optimalno razmerje med številom vozil na
električni pogon in številom polnilnih mest, to je sedem vozil na eno polnilno mesto.
Poleg ukrepov za vzpostavljanje električnih polnilnic Strategija za alternativna goriva predvideva
tudi dobavo električne energije za morske ladje z obale. Pri nas je to pristanišče v Kopru. Električno
omrežje v pristanišču v Kopru je na elektroenergetsko omrežje priključeno prek 20 kV
distribucijskega omrežja. Zaradi omejitev distribucijskega omrežja to ne bo sposobno zagotoviti
zadostnih količin električne energije za oskrbo ladij z energijo ter zadostnih količin za druge
povečane potrebe po električni energiji v pristanišču do leta 2030 (konična moč zaradi priključitve
ladij naj bi leta 2030 znašala 50 MW). V ta namen je bil v sklopu evropskega projekta POSEIDON-
MED izdelan dokument Možnost priključitve Luke Koper na 110 kV omrežje, ki podrobno
obravnava tehnične rešitve priključitve razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV Luka
Koper s priključnim vodom 2 x 110 kV na prenosni elektroenergetski sistem Republike Slovenije.2
Predvidena je torej nadgradnja obstoječega električnega omrežja, ki vodi do pristanišča v Kopru.
Poleg oskrbe ladij z električno energijo mora Republika Slovenija zagotavljati tudi oskrbo
mirujočih letal z električno energijo. Ta zahteva je na letališču Ljubljana (Letališče Jožeta Pučnika)
že izpolnjena, na letališčih Maribor(Letališče Edvarda Rusjana) in Portorož (Aerodorm Porotorž) je
predvidena izpolnitev zahteve do leta 2025.
Poleg omenjenih ukrepov glede zagotavljanja in vzpostavljanja polnilne infrastrukture in oskrbe
letal ter ladij z električno energijo, Strategija za alternativna goriva predvideva tudi ukrepe, ki ne
bodo imeli nobenih prostorskih posledic. To so ukrepi za spodbujanje razvoja tehnologij in
gospodarstva, ukrepi za finančne spodbude za električna vozila, spremembe zakonodaje in
odpravljanja administrativnih ovir, zagotavljanja javnega prevoza (avtobusi na električni pogon),
promocijske dejavnosti za spodbujanje elektromobilnosti ter priporočila lokalnim skupnostim.
V pričujočem okoljskem poročilu nismo presojali na kakšen način bo Slovenija zagotavljala
električno energijo, ki bo potrebna za pogon večjega števila električnih vozil. Možnosti za
zagotavljanje električne energije je ogromno – od obnovljivih virov energije, do termoelektrarn,
preko jedrskih elektrarn do uvoza, itd. Glede na veliko število raznolikih možnosti zagotavljanja
električne energije njihova presoja v tej fazi ni smiselna.
Kompleksno okoljsko težavo pa lahko predstavlja razgradnja odsluženih baterij za električna vozila.
Po petih do desetih letih po uveljavitvi električnih vozil je namreč predviden nastanek večjih količin
odsluženih električnih baterij. Samo zbiranje ter njihova predelava ali razgradnja ima lahko
posreden vpliv na večino izbranih okoljskih ciljev zato je podana splošna usmeritev.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
35
Tabela 7: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje elektromobilnosti na okoljske cilje Okoljski cilj Predviden
vpliv
Razlaga
Trajnostna raba naravnih virov
+/-
Z izvajanjem ukrepov za spodbujanje eletromobilnosti bo verjetno v manjši
meri prišlo do poseganja na kmetijska ali gozdna zemljišča za potrebe
izgradnje polnilne infrastrukture. Vplivi na račun poseganja na kmetijska in
gozdna zemljišča bodo neposredni in trajni, vendar nebistveni. Polnilno
infrastrukturo se bo namreč vzpostavljajo predvsem ob obstoječem cestnem
omrežju ter v urbanih okoljih. Z spodbujanjem elektromobilnosti pa je
mogoče pričakovati povečanje količin izrabljenih avtomobilov na fosilna
goriva in izrabljenih baterij električnih avtomobilov. Skladno z zakonodajo
mora sicer proizvajalec na svoje stroške zagotavljati: sistem za zbiranje in
prevzem izrabljenih vozil njegove blagovne znamke in prevzem odpadnih
delov vozil njegove blagovne znamke ter, oddajo vseh prevzetih izrabljenih
vozil v obdelavo (Uredba o izrabljenih vozilih (Ur. l. RS, št. 32/11, 45/11 in
26/12). Sheme razširjene odgovornosti proizvajalcev vozil pa ne zajemajo
vseh izrabljenih vozil, zato bo potrebno izboljšanje delovanja sheme
razširjene odgovornosti proizvajalcev vozil. Neustrezno ravnanje z
izrabljenimi iztrošenimi baterijami bi predstavljalo nov okoljski problem in
je proti načelom trajnostnega krožnega gospodarstva. Vpliv na okoljski cilj,
zaradi ravnanja z odpadki, bo dolgoročen in neposreden vendar nebistven.
Podano je priporočilo za doseganje okoljskega cilja.
Doseganje dobrega kemijskega
in ekološkega stanja vodnih
teles površinskih vod
+/-
Ukrepi za spodbujanje elektromobilnosti, ki jih predvideva Strategija za
alternativna goriva v večini podpirajo izbran okoljski cilj, saj električna
vozila v največji možni meri pripomorejo k zmanjševanju emisij onesnaževal
zaradi prometa. Vplivi bodo tako večinoma pozitivni. Teoretično bi
potencialno negativen vpliv na površinske vode predstavljalo umeščanje
infrastrukture v neposredno bližino površinskih voda in na način, ki bi
obremenil vodna telesa površinskih voda. Vpliv v tem primeru bi bil
neposreden in daljinski, trajen in začasen. Glede na veljavno zakonodajo to ni
verjetno, kljub temu je podana usmeritev za doseganje predlaganega
okoljskega cilja.
Preprečevanje ali omejevanje
vnašanja onesnaževal v
podzemno vodo in
preprečevanje poslabšanja
stanja vseh teles podzemne
vode +
Z vidika podzemnih vod bo imela Strategija za alternativna goriva na splošno
posredno pozitiven vpliv. Onesnaževala iz konvencionalnega prometa
deloma »končajo« tudi v podzemni vodi in jo s tem obremenjuje ter
poslabšujejo njeno stanje. Izvajanje ukrepov za spodbujanje
elektromobilnosti Strategije za alternativna goriva vodi v čistejše okolje ter
omejevanje vnašanja onesnaževal v podzemno vodo. Po drugi strani pa lahko
neustrezno umeščanje infrastrukture za polnjenje električnih vozil (npr. na
vodovarstvena območja) lokalno poslabša stanje podzemnih voda. Ob
upoštevanju veljavne zakonodaje, ki veja za posamezna vodovarstvena
območja tak izid ni verjeten.
Zmanjšanje emisij onesnaževal
v zrak +
Z večjo uporabo električnih vozil se bodo zmanjšale emisije onesnaževal v
zrak, ki so trenutno posledica konvencionalnih vozil. Izvajane Strategije za
alternativna goriva podpira izbran okoljski cilj, vpliv bo trajen in pozitiven.
Ohranitev ekosistemov skozi
ohranjanje ugodnega stanja
habitatnih tipov.
+/-
Podobno kot pri podzemnih vodah je tudi pri ohranjanju ekosistemov skozi
ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov podobno – Strategija za
alternativna goriva podpira izbran okoljski cilj v smislu, da vodi v čistejše
okolje. Elektromobilnost bo v prihodnosti v največji meri nadomestila
konvencionalne oblike prevoza in s tem zmanjšala emisije toplogrednih
plinov (TGP) v ozračje. Eden od razlogov sprejetja Strategije za alternativna
goriva je tudi ta, da se zmanjšajo emisije TGP, ki dokazano vodijo v
klimatske spremembe in segrevanje ozračja. Mnogi ogroženi ekosistemi in
habitatni tipi so močno občutljivi na segrevanje ozračja, zaradi katerega se
spreminjajo razmerja med posameznimi ekosistemi. Strategija za alternativna
goriva tako pomaga pri uresničevanju ciljev zmanjšanja emisij TGP in s tem
posledično zmanjšanje negativnih vplivov segrevanja ozračja na ekosisteme
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
36
in habitatne tipe.
Edina teoretična negativna posledica spodbujanja elektromobilnosti je
potencialno neustrezno umeščanje same infrastrukture na območja ogroženih
ali ranljivih ekosistemov in habitatnih tipov. V tem primeru bi bil negativen
vpliv trajen. Pri širjenju ali umeščanju polnilnih postaj za električna vozila pa
se večjih konfliktov ne pričakuje. Obstoječe polnilnice običajno niso
umeščene na območja z ogroženimi ekosistemi in habitatnimi tipi, nove
polnilnice pa se bodo umeščale predvsem v urbana okolja. Glede na
povečane potrebe po električni energiji bo za zagotavljanje polnilne
infrastrukture potrebna nadgradnja električnega omrežja. Predvidevamo, da
bo večinoma šlo za nadgradnjo obstoječega omrežja in ne toliko za
vzpostavitev novih povezav. Kljub temu bi morebitne nove električne
povezave v ogroženih ekosistemih in habitatih lahko imele posledice nanje.
Umeščanje daljnovodov pomenijo delno izgubo habitatov in njihovo
fragmentacijo. Podana je usmeritev oz. priporočilo.
Ohranitev ugodnega stanja
vseh domorodnih živalskih
in rastlinskih vrst
+/-
Strategija za alternativna goriva večinoma podpira izbran okoljski cilj iz istih
razlogov kot je opisano zgoraj za cilj Ohranitev ekosistemov skozi ohranjanje
ugodnega stanja habitatnih tipov.
Potencialno trajen negativen vpliv na domorodne živalske in rastlinske vrste
bi imelo neustrezno umeščanje polnilnic za električna vozila ali širitve
obstoječih polnilnic na habitate ogroženih ali zavarovanih živalskih in
rastlinskih vrst. Glede na to, da bodo nove polnilnice v urbanih okoljih in da
se obstoječe polnilnice načeloma ne nahajajo v neposredni bližini habitatov
ogroženih in zavarovanih vrst, je ta vpliv zelo neverjeten. Ker pa bo zaradi
povečanja porabe električne energije potrebna nadgradnja obstoječega
električnega omrežja imajo lahko morebitne nove povezave električnega
omrežja na živalske in rastlinske vrste vpliv. Umeščanje daljinskih
daljnovodov ima (predvsem na živalske vrste) negativen vpliv zaradi delne
fragmentacije habitatov. Neustrezne tehnične izvedbe daljnovodov pa imajo
lahko negativen vpliv tudi na ptice. Podrobnejša presoja bo možna v
nadaljnjih fazah. Podana je usmeritev oz. priporočilo
Ohranjanje lastnosti in
celovitosti varovanih in
zavarovanih območij narave
+/-
Ukrepi za spodbujanje elektromobilnosti podpirajo cilj Ohranjanje lastnosti
in celovitosti varovanih in zavarovanih območij narave. Predvsem na
zavarovanih območjih narave, kot je naš edini nacionalni parki (TNP) se
spopadajo s posledicami prometa, saj bencinska in dizelska vozila
povzročajo, poleg emisij onesnaževal v ozračje, tudi emisije hrupa. Prav hrup
zaradi prometa ima lahko na varstvene cilje zavarovanih in varovanih
območij negativen vpliv.
Potencialen vpliv na izbrani cilj bi lahko predstavljalo neustrezno umeščanje
morebitne nove infrastrukture na varovana in zavarovana območja narave. V
tem primeru bi bil vpliv negativen. Podana je usmeritev oz. priporočilo
Ohranjanje obsega in
značilnosti objektov in
območij kulturne dediščine
+/-
Strategija za alternativna goriva ima z ukrepi za spodbujanje
elektromobilnosti na izbran okoljski cilj večinoma pozitiven vpliv. Električna
vozila vodijo v čistejše okolje, kar posledično pomeni manj onesnaževal ki
lahko povzročajo korozijo na stavbah. Poleg tega so električna vozila
neprimerljivo tišja od konvencionalnih vozil, kar ima v starih mestnih
središčih pozitiven vpliv na dojemanje lastnosti kulturne dediščine za
obiskovalce. Vpliv na okoljski cilj je tako predvsem pozitiven.
Teoretično bi lahko na kulturno dediščino vplivalo umeščanje polnilne
infrastrukture na območja kulturne dediščine. Predvidene nove polnilnice bi
lahko z umeščanjem na neustrezne lokacije povzročile konflikt z varstvenimi
režimi določene kulturne dediščine. Poleg tega bi polnilne postaje v bližini
stavbne dediščine povzročile povečanje prometa na tem območju in
zadrževanje vozil v bližini stavbne dediščine, kar lahko pokvari izgled enot
kulturne dediščine. V tem primeru bi bil vpliv kratkoročen in negativen.
Podana je usmeritev oz. priporočilo
Na sam izgled krajine pa bi lahko vplivale tudi »domače elektrarne« (solarne
celice na strehah). Zaradi razpršene poselitve je namreč pričakovati, da se bo
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
37
po uveljavitvi električnih osebnih vozil pojavila potreba po pridobivanju
elektrike zanje v samih gospodinjstvih. Predvideva se, da se bodo za
pridobivanje elektrike predvsem nameščale solarne celice na zasebne hiše,
kar pa lahko pomeni spremembo v določenih kulturnih krajinah. Tehnologija
solarnih celic danes omogoča, da so te čim manj opazne in izstopajoče, zato
bistvenega vpliva ne gre pričakovati.
Zmanjšanje izpostavljenosti
vplivom podnebnih sprememb,
občutljivosti in ranljivosti
Slovenije zanje ter
povečevanje odpornosti in
prilagoditvene sposobnosti
družbe.
+
Z izvajanjem ukrepov za povečanje elektromobilnosti iz Strategije za
alternativna goriva se bo podpiralo izbran okoljski cilj. Vpliv bo pozitiven. S
prehodom na električna vozila se bo naredilo največji premik k transportu
brez emisij toplogrednih plinov ter s tem k zmanjšanju vplivom podnebnih
sprememb.
Zmanjšanje zdravju škodljivih
emisij v zrak zaradi prometa +
Izvajanje ukrepov za spodbujanje elektromobilnosti Strategije za alternativna
goriva bo imelo na oba izbrane okoljska cilja pozitiven vpliv. Z večjo
uporabo električnih vozil se bodo zmanjšale emisije onesnaževal v zrak, ki so
trenutno posledica konvencionalnih vozil. Poleg zmanjšanja onesnaževal in
delcev PM10 v zunanjem zraku, se z uporabo električnih vozil zmanjša
okoljski hrup zaradi prometa. Električna vozila so veliko tišja od vozil z
motorjem z notranjim izgorevanjem. Predvsem to velja za nižje hitrosti, saj
se pri višjih hitrostih pojavi kotalni hrup, ki je neodvisen od tipa motorja.
Glede na to, da je največ prebivalstva obremenjenega s prekomernim hrupom
ravno v mestnih središčih, kjer so najvišje dovoljene hitrosti nižje, bo na teh
območjih najbolj opazen pozitiven vpliv s prehodom na električna vozila.
Znižanje sedanje ravni
okoljskega hrupa oziroma
preprečevanje pojavljanja
novih virov hrupa +
55..22 UUkkrreeppii zzaa ssppooddbbuujjaannjjee uuppoorraabbee vvooddiikkaa iinn vvoozziill nnaa ggoorriivvnnee cceelliiccee
Strategija za alternativna goriva na področju spodbujanja uporabe vodika in vozil na gorivne celice
predvideva predvsem ukrepe, ki ne bodo imeli okoljskih posledic. To so ukrepi kot so spodbujanje
raziskovalnega dela in inovativnosti, finančne spodbude, promocijske aktivnosti za spodbujanje
vodika, ponudba energenta in cenovna politika, uvajanje vsebin o vodikovih tehnologijah v
izobraževalne programe ter odprava administrativnih ovir. Edine okoljske posledice nosi ukrep za
vzpostavljanje polnilne infrastrukture. V Sloveniji je trenutno postavljena ena polnilnica za vodik.
Predvideva se vzpostavitev štirih oz. osmih polnilnic za vodik. Gre torej za izredno majhno število
takšnih polnilnic, katerih postavitev pa je v sami Strategiji za alternativna goriva postavljena pod
vprašaj. Gradnja polnilnic za vodik mora biti namreč v celoti subvencionirana, saj zaradi ekonomije
obsega rabe vodikovih vozil, z ekonomskega stališča, investicija ni povrnjena v sprejemljivem času.
Polnilnice za vodik so podobne polnilnicam za zemeljski plin. Pri postavitvi je poleg tehničnih
priporočil potrebno upoštevati (izdelati) zahteve elaborata eksplozijske ogroženosti in zasnove
požarne varnosti. Polnilnice za vodik se bodo umeščaje v urbana središča ali ob obstoječe
prometnice, zato večjega vpliva ne gre pričakovati.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
38
Tabela 8: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice na
okoljske cilje Okoljski cilj Predviden
vpliv
Razlaga
Trajnostna raba naravnih virov 0
Ukrepi za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice ne bodo
imeli neposrednega vpliva na izbran okoljski cilj.
Doseganje dobrega kemijskega
in ekološkega stanja vodnih
teles površinskih vod
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice ne bodo
imeli neposrednega vpliva na izbran okoljski cilj.
Preprečevanje ali omejevanje
vnašanja onesnaževal v
podzemno vodo in
preprečevanje poslabšanja
stanja vseh teles podzemne
vode
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice ne bodo
imeli neposrednega vpliva na izbran okoljski cilj.
Zmanjšanje emisij onesnaževal
v zrak
+
Vozila na vodik v svojih izpustih nimajo žveplovega dioksida, dušikovih
oksidov, menetanskih hlapnih organskih spojin, amoniaka in drobnih
delcev PM2,5. Prav tako ne proizvajajo delcev PM10. Izvajanje ukrepov za
spodbujanje uporabe vodika podpira izbran okoljski cilj. Vpliv bo
pozitiven.
Ohranitev ekosistemov skozi
ohranjanje ugodnega stanja
habitatnih tipov.
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice ne bodo
imeli neposrednega vpliva na izbran okoljski cilj.
Ohranitev ugodnega stanja
vseh domorodnih živalskih
in rastlinskih vrst
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice ne bodo
imeli neposrednega vpliva na izbran okoljski cilj.
Ohranjanje lastnosti in
celovitosti varovanih in
zavarovanih območij narave
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice ne bodo
imeli neposrednega vpliva na izbran okoljski cilj.
Ohranjanje obsega in
značilnosti objektov in
območij kulturne dediščine
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice ne bodo
imeli neposrednega vpliva na izbran okoljski cilj.
Zmanjšanje izpostavljenosti
vplivom podnebnih sprememb,
občutljivosti in ranljivosti
Slovenije zanje ter
povečevanje odpornosti in
prilagoditvene sposobnosti
družbe.
+
Ukrepi za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice
Strategije za alternativna goriva podpirajo izbran okoljski cilj. Vozila na
vodik imajo ničelno izpust CO2, edini stranski proizvod vozil na vodik je
namreč voda. Vpliv bo pozitiven.
Zmanjšanje zdravju škodljivih
emisij v zrak zaradi prometa +
Ukrepi za spodbujanje uporabe vodika in vozil na gorivne celice
Strategije za alternativna goriva podpirajo izbran okoljski cilj. Vozila na
vodik v svojih izpustih nimajo drobnih delcev PM2,5, prav tako ne
proizvajajo delcev PM10. Vozila na vodik so, tako kot električna vozila,
tiha. Tako kot pri električnih vozilih se vpliv zmanjšanja okoljskega
hrupa zaradi prometa, pozna najbolj v mestnih središčih, kjer vozila ne
razvijejo visoke hitrosti. Vpliv bo pozitiven.
Znižanje sedanje ravni
okoljskega hrupa oziroma
preprečevanje pojavljanja
novih virov hrupa
+
55..33 UUkkrreeppii zzaa ssppooddbbuujjaannjjee uuppoorraabbee uutteekkooččiinnjjeenneeggaa nnaaffttnneeggaa pplliinnaa ((UUNNPP))
Utekočinjen naftni plin je v Sloveniji lahko alternativno gorivo. Zanj je polnilna infrastruktura že
postavljena v zadovoljivem obsegu. V primerjavi z avtomobili na bencinski pogon zagotavlja
zmanjšanje porabe energije in za približno 14 odstotkov manjše izpuste. Torej je učinek zmanjšanja
izpustov TGP v prometu v Sloveniji zaradi sedmih avtomobilov na UNP enak učinku enega
električnega avtomobila. Ukrepi za spodbujanje uporabe UNP, ki jih predvideva Strategija za
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
39
alternativna goriva ne bodo imeli neposrednih vplivov na okolje. Ukrepi zajemajo promocijske
aktivnosti za spodbujanje vozil na utekočinjen naftni plin, sofinanciranje vozil na UNP ali na
dvogorivni sistem, ureditev zavarovanja predelave tovornih vozil na dvogorivni sistem dizel/UNP,
homologacije in trošarine za UNP.
Tabela 9: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje UNP na okoljske cilje Okoljski cilj Predviden
vpliv
Razlaga
Trajnostna raba naravnih virov 0
Ukrepi za spodbujanje uporabe UNP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj.
Doseganje dobrega kemijskega
in ekološkega stanja vodnih
teles površinskih vod
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe UNP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj.
Preprečevanje ali omejevanje
vnašanja onesnaževal v
podzemno vodo in
preprečevanje poslabšanja
stanja vseh teles podzemne
vode
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe UNP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj.
Zmanjšanje emisij onesnaževal
v zrak +
Ukrepi za spodbujanje uporabe UNP Strategije za alternativna goriva
deloma podpirajo izbran okoljski cilj. Vozila na UNP imajo za 14% nižje
emisije do konvencionalnih vozil na bencin ali dizel. Vpliv bo pozitiven.
Ohranitev ekosistemov skozi
ohranjanje ugodnega stanja
habitatnih tipov.
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe UNP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj.
Ohranitev ugodnega stanja
vseh domorodnih živalskih
in rastlinskih vrst
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe UNP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj.
Ohranjanje lastnosti in
celovitosti varovanih in
zavarovanih območij narave
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe UNP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj.
Ohranjanje obsega in
značilnosti objektov in
območij kulturne dediščine
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe UNP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj.
Zmanjšanje izpostavljenosti
vplivom podnebnih sprememb,
občutljivosti in ranljivosti
Slovenije zanje ter
povečevanje odpornosti in
prilagoditvene sposobnosti
družbe.
+
Vpliv bo pozitiven. Ukrepi za spodbujanje uporabe UNP Strategije za
alternativna goriva sicer podpirajo izbran okoljski cilj, vendar se z uporabo
vozil na UNP emisije toplogrednih plinov v primerjavi z dizelskimi ali
bencinskimi vozili zmanjšajo le za 14 %, kar dolgoročno ne omogoča
zmanjšanje TGP v zadostni meri.
Zmanjšanje zdravju škodljivih
emisij v zrak zaradi prometa
+
Vpliv bo pozitiven. Ukrepi za spodbujanje uporabe UNP Strategije za
alternativna goriva deloma podpirajo izbrana okoljska cilja. Vozila na UNP
imajo za 14% nižje emisije do konvencionalnih vozil na bencin ali dizel.
Kljub temu prehod vozil na UNP ne zadošča za bistveno zmanjšanje
zdravju škodljivih emisij in PM10 delcev v zrak zaradi prometa.
Znižanje sedanje ravni
okoljskega hrupa oziroma
preprečevanje pojavljanja
novih virov hrupa
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe UNP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
40
55..44 UUkkrreeppii zzaa ssppooddbbuujjaannjjee uuppoorraabbee ssttiissnnjjeenneeggaa zzeemmeelljjsskkeeggaa pplliinnaa ((SSZZPP))
Slovenija mora do leta 2021 in 2026 zagotoviti določeno infrastrukturo za stisnjeni zemeljski plin.
Do leta 2021 mora država vzpostaviti zadostno število javno dostopnih oskrbovalnih mest za SZP,
da se zadosti cilju vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva pri storitvah javnega potniškega
prometa ter za vozila komunalnih in drugih mestnih dejavnostih. Do leta 2026 pa mora biti
vzpostavljeno omrežje javno dostopnih oskrbovalnih mest za SZP na jedrnem omrežju TEN-T, torej
na avtocestnem križu na panevropskih koridorjih X in V. To pomeni postavitev petih polnilnic za
SZP na avtocestnem križu. Med ukrepi za spodbujanje uporabe SZP je tako ukrep za vzpostavitev
polnilne infrastrukture za SZP edini, katerega posledica so prostorske spremembe v obliki
postavitve polnilnic. Polnilnice za SZP so podobne običajnim bencinskim črpalkam. Do leta 2020
se bodo prednostno umeščale v mestnih občinah, po letu 2021 pa ob avtoceste. Za vozila na SZP
velja, da so njihovi izpusti CO2 v primerjavi z vozili na bencin manjši za od 20 do 25 odstotkov.
Gre torej za umestitev polnilnic predvsem v mestnih središčih ter za umestitev majhnega števila
novih polnilnic na avtocestnem križu.
Med ukrepe za spodbujanje uporabe SZP spadajo tudi ukrepi, ki ne bodo povzročili neposrednih
sprememb v okolju. To so promocijske aktivnosti za spodbujanje vozil na stisnjen zemeljski plin,
ureditev zavarovanja predelave tovornih vozil na dvogorivni sistem dizel/UNP, homologacije,
trošarine za SZP, subvencioniranje nakupa vozil in javno naročanje – odprava izjeme po direktivi
EU 2009/33.
Tabela 10: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje SZP na okoljske cilje Okoljski cilj Predviden
vpliv
Razlaga
Trajnostna raba naravnih virov
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe SZP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj, saj se bodo polnilnice na SZP umeščale v urbana
središča oz. ob obstoječe prometne povezave. Z izvajanjem ukrepov za
spodbujanje SZP ne bodo nastajale večje količine novih odpadkov.
Doseganje dobrega kemijskega
in ekološkega stanja vodnih
teles površinskih vod
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe SZP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj, saj se bodo polnilnice na SZP umeščale v urbana
središča oz. ob obstoječe prometne povezave.
Preprečevanje ali omejevanje
vnašanja onesnaževal v
podzemno vodo in
preprečevanje poslabšanja
stanja vseh teles podzemne
vode
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe SZP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj. V sklopu ukrepov se bodo umeščale polnilnice na SZP.
Teoretično bi lahko ti ukrepi imeli vpliv v primeru umeščanja na
vodovarstvena območja, vendar je to malo verjetno. O upoštevanju
zakonodaje, ki velja za posamezna VVO se vplivov ne pričakuje.
Zmanjšanje emisij onesnaževal
v zrak +
SZP kot gorivo ima nižje emisije kot konvencionalno gorivo (bencin ali
dizel). Po dosedanjih izkušnjah se zmanjšajo emisije CO2 za 12%,
dušikovih oksidov NOx do 80%, monoksida CO do 50%,ozona do 80% in
prašnih delcev PM10 do 98% in SO2 za 100%. Vpliv bo pozitiven.
Ohranitev ekosistemov skozi
ohranjanje ugodnega stanja
habitatnih tipov.
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe SZP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbrane okoljske cilje, saj se bodo polnilnice na SZP umeščale v urbana
središča oz. ob obstoječe prometne povezave, kjer ne gre pričakovati
ogroženih ali zavarovanih habitatnih tipov ter živalskih in rastlinskih vrst.
Prav tako se z umeščanjem polnilnic na SZP ne pričakuje sprememb
potencialno prisotnih varovanih ali zavarovanih območij narave.
Ohranitev ugodnega stanja
vseh domorodnih živalskih
in rastlinskih vrst
0
Ohranjanje lastnosti in
celovitosti varovanih in
zavarovanih območij narave
0
Ohranjanje obsega in
značilnosti objektov in
območij kulturne dediščine
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe SZP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj. Teoretični vpliv na kulturno dediščino bi lahko
pričakovali v primeru umeščanja polnilnic v neposredno bližino enot
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
41
kulturne dediščine. Ob upoštevanju dejstva, da se ne predvideva umeščanje
večjega števila polnilnic veljavnih kulturnovarstvenih režimov vpliva na
kulturno dediščino ni pričakovati.
Zmanjšanje izpostavljenosti
vplivom podnebnih sprememb,
občutljivosti in ranljivosti
Slovenije zanje ter
povečevanje odpornosti in
prilagoditvene sposobnosti
družbe.
+
Vpliv bo pozitiven. Ukrepi za spodbujanje uporabe SZP Strategije za
alternativna goriva podpirajo izbran okoljski cilj. Vozila na SZP imajo v
primerjavi z dizelskimi ali bencinskimi vozili emisije toplogrednih za 20 do
25 % nižje.
Zmanjšanje zdravju škodljivih
emisij v zrak zaradi prometa
+
Ukrepi za spodbujanje uporabe SZP Strategije za alternativna goriva
podpira izbran okoljski cilj. SZP kot gorivo ima nižje emisije kot
konvencionalno gorivo (bencin ali dizel). Po dosedanjih izkušnjah se
zmanjšajo emisije prašnih delcev PM10 do 98%. Vpliv bo pozitiven.
Znižanje sedanje ravni
okoljskega hrupa oziroma
preprečevanje pojavljanja
novih virov hrupa
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe SZP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj.
55..55 UUkkrreeppii zzaa ssppooddbbuujjaannjjee uuppoorraabbee uutteekkooččiinnjjeenneeggaa zzeemmeelljjsskkeeggaa pplliinnaa ((UUZZPP))
Slovenija mora skladno z Direktivo EU 2014/94 vzpostaviti omrežje javno dostopnih polnilnic z
UZP za težka motorna vozila. Poleg tega treba vzpostaviti tudi ustrezno število oskrbovalnih mest z
UZP v morskih pristaniščih. To se v Sloveniji nanaša na pristanišče v Kopru. Število polnilnic na
UZP ne bo visoko. Povprečna razdalja med polnilnicami na UZP mora biti 400 km. Večina ukrepov
za spodbujanje uporabe SZP ne bo imela neposrednih posledic v prostoru. Taki ukrepi so
spodbujanje nakupa vozil na UZP, trošarine in davčna politika za UZP in spodbujanje UZP z
ustrezno politiko.
Edini ukrep, ki ga predvideva Strategija za alternativna goriva in ima neposredne okoljske posledice
je oskrba ladij z UZP. Plinski terminal se trenutno gradi v sosednji Hrvaški, ob otoku Krku. Sodeč
po študijah, ki so bile opravljene za preučitev možnosti oskrbovanja ladij z UZP v pristanišču v
Kopru, bi lahko oskrbovanje v prvi fazi potekalo le s premičnimi rešitvami – na primer s podporo
manjših specializiranih plovil. Oskrbovanje s pomočjo tovornjakov ne pride v poštev, saj bi za
primer oskrbe potniške ladje potrebovali 50 tovornjakov.
Tabela 11: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje UZP na okoljske cilje Okoljski cilj Predviden
vpliv
Razlaga
Trajnostna raba naravnih virov
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe UZP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj. V sklopu ukrepov se sicer bodo umeščale polnilnice na
UZP, vendar bo teh v Sloveniji le nekaj, zato ni verjetno, da bodo
umeščene ravno na kmetijska ali gozdna zemljišča. Z izvajanjem ukrepov
za spodbujanje UZP ne bodo nastajale večje količine novih odpadkov.
Doseganje dobrega kemijskega
in ekološkega stanja vodnih
teles površinskih vod
+/-
Ukrepi za spodbujanje uporabe UZP bodo imeli na izbran okoljski cilj tako
pozitiven kot negativen vpliv. Z uporabo UZP kot goriva za ladijski promet
se zmanjšajo emisije v zrak, ki jih povzročajo obstoječi dizelski motorji.
UZP kot gorivo namreč povzroča manj emisij kar posledično vodi v nižje
obremenitve morja s polutanti. Vpliv bo pozitiven. Po drugi strani pa bo
oskrba pristanišča v Kopru z UZP potekala (vsaj v začetni fazi) izključno
po morju, kar pomeni povečanje prometa in s tem povezano povečanje
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
42
negativnega vpliva ladijskega prometa na morje. Vpliv bo negativen in
neposreden. Ocena teh vplivov pa je brez bolj konkretne ocene povečanja
prometa v tej fazi nemogoča. V prihodnosti, ko bo znanih več vhodnih
podatkov bo potrebna ocena vplivov na morje, ki bo vključevala tako
pozitivne in negativne vplive uporabe UZP v ladijskem prometu.
Zmanjšanje emisij onesnaževal
v zrak +
UZP kot gorivo ima nižje emisije kot konvencionalno gorivo (bencin ali
dizel). Po dosedanjih izkušnjah se zmanjšajo emisije CO2 za 12%,
dušikovih oksidov NOx do 80%, monoksida CO do 50%,ozona do 80% in
prašnih delcev PM10 do 98% in SO2 za 100%. Vpliv bo pozitiven.
Preprečevanje ali omejevanje
vnašanja onesnaževal v
podzemno vodo in
preprečevanje poslabšanja
stanja vseh teles podzemne
vode
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe UZP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj. V sklopu ukrepov se bodo umeščale polnilnice na UZP.
Teoretično bi lahko ti ukrepi imeli vpliv v primeru umeščanja na
vodovarstvena območja, vendar je to malo verjetno. O upoštevanju
zakonodaje, ki velja za posamezna VVO se vplivov ne pričakuje.
Ohranitev ekosistemov skozi
ohranjanje ugodnega stanja
habitatnih tipov.
+/-
Ukrepi za spodbujanje uporabe UZP bodo imeli na izbran okoljski cilj tako
pozitiven kot negativen vpliv. Z uporabo UZP kot goriva za ladijski promet
se zmanjšajo emisije v zrak, ki jih povzročajo obstoječi dizelski motorji.
UZP kot gorivo namreč povzroča manj emisij kar posledično vodi v nižje
obremenitve morja s polutanti, kar pomeni pozitiven vpliv na ekosisteme,
habitatne tipe, živalske in rastlinske vrste ter varovana in zavarovana
območja narave. Po drugi strani pa bo oskrba pristanišča v Kopru z UZP
potekala (vsaj v začetni fazi) izključno po morju, kar pomeni povečanje
prometa in s tem povezano povečanje negativnega vpliva ladijskega
prometa na morje. Povečanje prometa posledično pomeni povečanje hrupa
v morju ter potencialen vnos tujerodnih vrst. Negativen vpliv gre
pričakovati predvsem na bentoške združbe muljevitega dna. V tej fazi je
ocena vplivov nemogoča. V prihodnosti, ko bo na voljo več konkretnih
podatkov o povečanju prometa bo možna konkretna ocena pozitivnih in
negativnih vplivov uporabe UZP v ladijskem prometu.
Ohranitev ugodnega stanja
vseh domorodnih živalskih
in rastlinskih vrst
+/-
Ohranjanje lastnosti in
celovitosti varovanih in
zavarovanih območij narave
+/-
Ohranjanje obsega in
značilnosti objektov in
območij kulturne dediščine 0
Ukrepi za spodbujanje uporabe UZP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj. Teoretični vpliv na kulturno dediščino bi lahko
pričakovali v primeru umeščanja polnilnic v neposredno bližino enot
kulturne dediščine. Ob upoštevanju dejstva, da se ne predvideva umeščanje
večjega števila polnilnic veljavnih kulturnovarstvenih režimov vpliva na
kulturno dediščino ni pričakovati.
Zmanjšanje izpostavljenosti
vplivom podnebnih sprememb,
občutljivosti in ranljivosti
Slovenije zanje ter
povečevanje odpornosti in
prilagoditvene sposobnosti
družbe.
+
Vpliv bo pozitiven. Ukrepi za spodbujanje uporabe UZP Strategije za
alternativna goriva delno podpirajo izbran okoljski cilj. Vozila na SZP
imajo v primerjavi z dizelskimi ali bencinskimi vozili emisije toplogrednih
za 10 do 20 % nižje.
Zmanjšanje zdravju škodljivih
emisij v zrak zaradi prometa
+
Ukrepi za spodbujanje uporabe UZP Strategije za alternativna goriva
podpirajo izbran okoljski cilj. Po dosedanjih izkušnjah se zmanjšajo emisije
CO2 do 20%, dušikovih oksidov NOx do 90%, monoksida CO do 50%,
ozona do 80% in prašnih delcev PM10 do 98% in SO2 za 100%. Vpliv bo
pozitiven.
Znižanje sedanje ravni
okoljskega hrupa oziroma
preprečevanje pojavljanja
novih virov hrupa
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe UZP ne bodo imeli neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
43
55..66 SSppooddbbuujjaannjjee uuppoorraabbee bbiiooggoorriivv
Za doseganje ciljev na področju zmanjšanja emisij TGP in uporabe alternativnih goriv je potrebna
uporaba biogoriv. Za doseganje predvidenih ciljev tako optimalen scenarij predvideva
sedemodstotno namešavanje biodizla fosilnemu dizlu. Med biogoriva, ki jih omenja Strategija za
alternativna goriva sodijo: biodizel kot dodatek fosilnemu dizlu, biodizel v čisti obliki kot 100-
odstotni biodizel, bioetanol kot dodatek motornim bencinom, E85 – mešanica bencina in etanola s
85-odstotno vsebnostjo etanola (bioetanola). Ukrepi Strategije za alternativna goriva, ki
opredeljujejo uporabo biogoriv ne predvidevajo neposrednih posegov v okolje.
Tabela 12: Ocena vplivov ukrepov za spodbujanje uporabe biogoriv na okoljske cilje Okoljski cilj Predviden
vpliv
Razlaga
Trajnostna raba naravnih virov
0
Ukrepi za spodbujanje biogoriv na trajnostno rabo naravnih virov ne bomo
imeli bistvenega vpliva. Trenutno v Sloveniji praktično ni proizvodnje
biogoriv, do leta 2030 pa je možno pričakovati tudi v Sloveniji premik v tej
smeri. Možna je proizvodnja Fischer-Tropschevega goriva, ki je sintetični
ogljikovodik ali mešanica sintetičnih ogljikovodikov, proizveden iz
odpadne biomase (odpadna gozdna biomasa ali odpadna biomasa iz
proizvodnje živil in krme). Vpliv na naravne vire bo nebistven v kolikor bo
biogorivo, ki se bo pridelovalo v Sloveniji razvrščeno med t.i. »napredna
pogonska biogoriva«, kar pomeni tista biogoriva, ki ne ogrožajo trajnostne
rabe gozda ali proizvodnje živil in krme. S spodbujanjem rabe biogoriv in
verjetno proizvodnjo biogoriv v Sloveniji bo verjetno deloma prišlo do
spremenjenega upravljanja z naravnimi viri, vendar bo trajnostna raba
naravnih virov še vedno zagotovljena.
Doseganje dobrega kemijskega
in ekološkega stanja vodnih
teles površinskih vod
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe biogoriv nimajo neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj.
Preprečevanje ali omejevanje
vnašanja onesnaževal v
podzemno vodo in
preprečevanje poslabšanja
stanja vseh teles podzemne
vode
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe biogoriv nimajo neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj.
Zmanjšanje emisij onesnaževal
v zrak 0
Ukrepi za spodbujanje uporabe biogoriv nimajo neposrednega vpliva na
okoljski cilj, saj je predvidena njihova souporaba z konvencionalnimi
gorivi, kar ne znižuje onesnaževal zraka v bistveni meri.
Ohranitev ekosistemov skozi
ohranjanje ugodnega stanja
habitatnih tipov.
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe biogoriv nimajo neposrednega vpliva na
izbrane okoljske cilje.
Ohranitev ugodnega stanja
vseh domorodnih živalskih
in rastlinskih vrst
0
Ohranjanje lastnosti in
celovitosti varovanih in
zavarovanih območij narave
0
Ohranjanje obsega in
značilnosti objektov in
območij kulturne dediščine
0
Ukrepi za spodbujanje uporabe biogoriv nimajo neposrednega vpliva na
izbran okoljski cilj.
Zmanjšanje izpostavljenosti
vplivom podnebnih sprememb,
občutljivosti in ranljivosti
Slovenije zanje ter
povečevanje odpornosti in
prilagoditvene sposobnosti
+
Vpliv bo pozitiven in trajen. Ukrepi za spodbujanje uporabe biogoriv
Strategije za alternativna goriva delno podpirajo izbran okoljski cilj, saj
njihova uporaba pripomore k doseganju ciljev zmanjševanja emisij TGP
zaradi prometa.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
44
družbe.
Zmanjšanje zdravju škodljivih
emisij v zrak zaradi prometa 0
Ukrepi za spodbujanje uporabe biogoriv nimajo neposrednega vpliva na
izbrana okoljska cilja, saj je predvidena njihova souporaba z
konvencionalnimi gorivi, kar ne znižuje onesnaževal in hrupa v bistveni
meri.
Znižanje sedanje ravni
okoljskega hrupa oziroma
preprečevanje pojavljanja
novih virov hrupa
0
55..77 KKuummuullaattiivvnnii vvpplliivvii
Kumulativni vpliv je bil presojan z vidika vsote vplivov izvajanja ukrepov Strategije za alternativna
goriva s hkratnim izvajanjem ukrepov sprejetih programov na državni ravni. Relevantni so spodaj
našteti programski dokumenti.
- Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka
(novela v pripravi),
- Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10
- Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (novela v pripravi),
- Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja.
Ocenjujemo, da bo kumulativni vpliv na okolje ob izvajanju naštetih programov kvečjemu
pozitiven. Najpomembnejše pozitivne vplive pričakujemo na področju podnebnih sprememb, zraka
in zdravja ljudi. Morebitni negativni vplivi so potencialno možni na lokalni ravni zato bo te možno
oceniti šele v kasnejših fazah.
55..88 UUssmmeerriittvvee iinn pprriippoorrooččiillaa
Usmeritve in priporočila za ukrepe za spodbujanje elektromobilnosti:
- Nove polnilnice za električna vozila naj se umeščajo izven območij pojavljanja ogroženih ali
varovanih habitatnih tipov ter ekosistemov. Umeščanje nove polnilne infrastrukture ne sme
poslabšati stanja živalskih in rastlinskih vrst ter spreminjati lastnosti ali celovitosti
varovanih in zavarovanih območij narave. Za morebitno umeščanje nove infrastrukture za
prenos elektrike (npr. daljnovodi) naj se prednostno uporablja obstoječa infrastruktura, ki se
bodisi nadgrajuje, bodisi dograjuje. V primeru umeščanja novih daljnovodov se ta umeščajo
na rob varovanih ali zavarovanih območij narave in način da je fragmentacija habitatov in
ekosistemov minimalna.
- Polnilnice za električna vozila naj se ne umeščajo na način, da vplivajo na vedute enot
kulturne dediščine. V izogib povečanju prometa in parkiranih vozil v bližini enot kulturen
dediščine naj se polnilnice za električna vozila ne umeščajo na območja z visoko gostoto
enot kulturne dediščine.
- Potrebno se je posvetiti izboljšavam shem razširjene odgovornosti proizvajalcev vozil, ki so
odgovorni za predelavo in odstranjevanje izrabljenih vozil in njihovih delov na način, da bo
odjem starih avtomobilov in njihovih delov 100 %
- Nova infrastruktura naj se načrtuje z čim manjšim številom prečkanja vodotokov.
Načrtovanje nove infratrukture naj se v največji možni meri izogne poplavnim območjem in
območjem ogroženim zaradi erozije in plazljivosti tal.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
45
55..99 SSpprreemmlljjaannjjee ssttaannjjaa ookkoolljjaa
Spremljanje stanja okolja je opredeljeno na podlagi kazalnikov, ki so merljivi in je hkrati v
Sloveniji že vzpostavljeno spremljanje njihovega stanja. To so tisti kazalniki za katere se rezultati
na nivoju države sistematično zbirajo, obdelujejo in se o njih poroča. Spremljanje stanja je
opredeljeno za vse okoljske teme, ker je pokazatelj uspešnosti Strategije za alternativna goriva na
okoljskem podorčju.
Okoljske kazalnike preverja pripravljalec Strategije za alternativna goriva (Ministrstvo za
infrastrukturo) na pet let.
Tabela 13: Predlagani okoljski kazalci glede na okoljsko temo Okoljska
tema
Kazalec Razlaga
Naravni viri Površina gozda Kazalec je skladen s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za gozd, kazalec
[GZ04]
Sprememba rabe
zemljišč in kmetijstvo
Kazalec je skladen s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za kmetijska
zemljišča, kazalec [KM10]
Ravnanje z odpadki Kazalec je skladen s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za odpadke,
kazalec [OD07]
Vode Kemijsko in ekološko
stanje površinskih voda
Kazalec predstavlja oceno kemijskega in ekološkega stanja površinskih
voda podano v skladu z merili vodne direktive (Direktiva 2000/60/ES) in
je skladen z Kazalci stanja okolja (ARSO, 2017, kazalec [VD12]).
Kakovost podzemnih
voda
Kazalec je skladen s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2017) za podzemne
vode [VD11].
Zrak Izpusti plinov, ki
povzročajo zakisovanje
in evtrofikacijo, Izpusti
predhodnikov ozona,
Izpusti delcev v zrak
Kazalci so skladni s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) [ZR09], [ZR10],
[ZR15]
Narava Stanje populacij
zavarovanih in
ogroženih rastlinskih ter
živalskih vrst in
prednostnih habitatnih
tipov
Kazalec obravnava stanje habitatnih tipov za evropsko pomembne
habitatne tipe [NB 11] in stanje ohranjenosti vrst za evropsko pomembne
vrste [NB12]. Kazalca temeljita na poročanju po 17. Členu Direktive o
habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS) ki države članice Evropske unije
zavezuje k poročanju o stanju ohranjenosti habitatnih tipov iz priloge I in
vrst iz prilog II, IV in V. Kazalec obravnava tudi stanje ogroženih vrst v
Sloveniji [NB02].
Ohranjenost lastnosti
zaradi katerih imajo
nekatera območja
naravovarstven status
Kazalec zajema stanje naravnih vrednot [NV04], Natura 2000 območij
[NV03] in zavarovanih območij [NV02].
Kulturna
dediščina
Ohranjenost lastnosti in
varovanih elementov
objektov in območij
kulturne dediščine
Umeščanje infrastrukture za alternativna goriva na območja kulturne
dediščine ali njihova vplivna območja lahko vplivajo na lastnosti območij
kulturne dediščine.
Podnebne
spremembe
Izpusti toplogrednih
plinov iz prometa.
Kazalec je izbran med Kazalci okolja v Sloveniji (ARSO 2017) in se
skladen s kazalcem [PR09].
Prebivalstvo
in zdravje
ljudi
Izpusti onesnaževal
zraka iz prometa
Kazalec je izbran na podlagi Kazalcev okolja (ARSO 2017) in je skladen z
kazalci [ZR08] Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2.5, [ZR11]
Kakovost zraka, [ZR07] Onesnaženost zraka z ozonom
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
46
Okoljska
tema
Kazalec Razlaga
Naravni viri Površina gozda Kazalec je skladen s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za gozd, kazalec
[GZ04]
Sprememba rabe
zemljišč in kmetijstvo
Kazalec je skladen s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za kmetijska
zemljišča, kazalec [KM10]
Ravnanje z odpadki Kazalec je skladen s Kazalci stanja okolja (ARSO, 2018) za odpadke,
kazalec [OD07]
Izpostavljenost hrupu
zaradi prometa
Kazalec je izbran na podlagi Kazalcev okolja (ARSO 2017) in je skladen z
kazalcem [PR18].
55..1100 ČČeezzmmeejjnnii vvpplliivv
Zaradi zmanjšanja emisij TGP in onesnaževal zaradi prometa bo imelo izvajanje Strategije za
alternativna goriva pozitiven čezmejni vpliv.
55..1111 SSkklleeppnnaa oocceennaa
Spodaj so predstavljene ocene vplivov na posamezne okoljske cilje, skladno z metodologijo
vrednotenja, ki je predstavljena v Tabeli 5.
Okoljski cilj Skupna ocena vplivov izvedbe
Strategije za alternativna goriva
Trajnostna raba naravnih virov B
Doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja vodnih
teles površinskih vod B
Preprečevanje ali omejevanje vnašanja onesnaževal v
podzemno vodo in preprečevanje poslabšanja stanja vseh
teles podzemne vode
B
Zmanjšanje zdravju in okolju škodljivih antropogenih emisij
onesnaževal v zrak A
Ohranitev ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja
habitatnih tipov. B
Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih
in rastlinskih vrst B
Ohranjanje lastnosti in celovitosti varovanih in zavarovanih
območij narave B
Ohranjanje obsega in značilnosti objektov in območij
kulturne dediščine B
Zmanjšanje izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb,
občutljivosti in ranljivosti Slovenije zanje ter povečevanje
odpornosti in prilagoditvene sposobnosti družbe.
A
Zmanjšanje zdravju škodljivih antropogenih emisij v zrak
(žveplov dioksid (SO2), dušikovih oksidov (NOx),
nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), amoniak
(NH3) in drobnih delcev (PM2,5))
A
Doseganje mejnih vrednosti delcev PM10 v zunanjem zraku za
varovanje zdravja ljudi A
Znižanje sedanje ravni okoljskega hrupa oziroma
preprečevanje pojavljanja novih virov hrupa A
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
47
66.. AALLTTEERRNNAATTIIVVNNEE VVAARRIIAANNTTEE
Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe
programov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05) določa, da se v presoji opiše alternativne rešitve za
programe, načrte ali plane ter vrednotenje posameznih alternativ. Ugotavljamo, da Strategija za
alternativna goriva sama ne predvideva alternativnih rešitev v zvezi razvojem trga za alternativnimi
gorivi v prometnem sektorju ter za vzpostavitev ustrezne infrastrukture.
Predlog strategije je bil v letu 2017 javno razgrnjen. V času javne razgrnitve so bile podane
pripombe zainteresirane javnosti, ki so bile smiselno upoštevane pri pripravi končne verzije
Strategije za alternativna goriva.
V nadaljevanju je podano vrednotenje vplivov izvedbe ničelne variante 0, 1 in 2 Strategije za
alternativna goriva. Ničelna varianta (varianta 0) nastopi v primeru, če se Strategija ne bi izvedla.
Varianti 1 in 2 predstavljata nadgradnjo oziroma dopolnitev možnih ukrepov same Strategije za
uresničitev ciljev na področju uporabe alternativnih goriv v prometu. To pomeni, da variante niso
medsebojno primerljive in tudi niso medsebojno vrednotene z vidika doseganja okoljskih ciljev.
Varianti 1 in 2 sta kot dopolnitev možnih ukrepov osnovne Strategije, praviloma z vidika doseganja
okoljskih ciljev, prepoznani kot bolj primerni v primerjavi z varianto 0. Vrednotenje vplivov
izvedbe variante 1 in 2 na okoljske cilje je bilo narejeno v primerjavi s predlaganimi ukrepi za
uresničitev ciljev same Strategije ter ugotovljenimi vplivi na okoljske cilje.
66..11 NNiiččeellnnaa vvaarriiaannttaa ((vvaarriiaannttaa 00))
Ničelna alternativa pomeni, da se Strategija za razvoj trga za alternativna goriva v prometnem
sektorju ter vzpostavitev ustrezne infrastrukture ne izvede. Slednje pomeni, da ne bi bili doseženi
cilji s področja zmanjševanja negativnih vplivov prometa na okolje, zmanjševanja toplogrednih
plinov v RS, zmanjševanja onesnaževal v prometu ter k učinkoviti rabi energije in obnovljivih virov
energije.
Neizvedba ter s tem posledično nedoseganjem ciljev Strategije, bi na področju zmanjševanja emisij
toplogrednih plinov pomenilo neupoštevanje obvez RS, ki izhajajo iz Direktive 2014/94/EU,
Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (v
nadaljevanju OP TPG) za leti 2020 in 2030 ter cilji glede onesnaževal zraka. Opustitev Strategije za
alternativna goriva bi posledično pomenil tudi opustitev vseh ukrepov za uresničitev ciljev na
področju uporabe alternativnih goriv, ki so usmerjeni k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ter
zmanjšanju ostalih okoljskih dejavnikov, ki so posledica uporabe konvencionalnih (fosilnih) goriv.
Ničelna varianta v tem primeru pomeni, da se v prometnem sektorju ohranja sedanje stanje tako
glede uporabe pogonskih goriv v prometu kot tudi glede vzpostavitve infrastrukture. Slednje bi
pomenilo, da bi emisije iz prometa zaradi rabe fosilnih goriv, še naprej povzročale negativne vplive
na kakovost posameznih področij okolja.
66..22 UUppoorraabbaa ssiinntteezznniihh ggoorriivv ((vvaarriiaannttaa 11))
Namesto intenzivnega uvajanja elektro mobilnosti, bi morala Strategija dati možnost oziroma
poudarek tudi vzporednemu razvijanju tehnologij proizvodnji okolju prijaznih goriv, kot sta
sintetični plin metan in tekoče gorivo sintetični metanol. Njihova proizvodnja bi bila osnovana na
proizvodnji vodika iz obnovljivih virov energije (v času viškov in sicer) ter uporabe odpadne
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
48
biomase, kot vira ogljika. S tem se ohranja sedanja tehnologija motorjev z notranjim zgorevanjem,
sedanja infrastruktura polnilnic. Hkrati se zmanjšajo emisije na nič ter zagotovi krožno
gospodarjenje z organskim ogljikom, ki ga rastline prevzemajo iz zraka.
S razvojem tovrstnih tehnologij in pridobivanjem okolju prijaznih goriv, odpade tudi pričakovano
velik problem izdelave, uporabe in razgradnje baterij. Omenjeni alternativni koncept ima med
drugim to prednost, da vozila elektrarne (baterij) ne vozijo s seboj, ampak samo gorivo, medtem ko
so njihove tovarne za proizvodnjo na stalnem mestu. Na tak način bi predlagana varianta 1 imela
pozitiven vpliv na okoljski cilj trajnostna raba naravnih virov, saj bi se zmanjšale količine
izrabljenih baterij električnih avtomobilov.
Energija, potrebna za prevoz goriva, je bistveno manjša od energije za prevoz baterij. Sedanja teža
baterij je 4 kg/kWh, metanol pa tehta ~0,15 kg/kWh ali skoraj 26,5 krat manj. Torej je tudi pri 100
% povečanju količine energije v baterijah na enoto teže (kar je malo verjetno v naslednjih 10 letih)
potrebno še vedno voziti 13 krat večjo težo s seboj. 64
Posledica uporabe sintetičnega plina metana in tekočega goriva sintetični metanol je ta, da ni
potrebno prestrukturirati in ojačati celotnega distribucijskega omrežja za prenos električne energije,
kar bi bilo v primeru poudarka pri izvajanju ukrepa spodbujanja elektromobilnosti nujno potrebno.
Menimo, da bi bila kombinacija elektromobilnosti za krajše prevoze (kolesa, motocikli in zaprti
tricikli). V primeru daljših prevozov, vključno s tovornim prometom ocenjujemo, da je najbolj
primerna uporaba pa sintetična goriva CNG, LNG in metanol. Tako varianta 1 potencialno
neposredno pozitivno vpliva na okoljske cilje ohranjanja ekosistemov, saj se z ohranjanjem
obstoječih koridorjev elektro distribucijskega omrežja izognemo potencialnim posegom v
naravovarstveno pomembna območja.
66..33 UUppoorraabbaa ggoorriivv iizz uuppoorraabbnnee ooddppaaddnnee bbiioommaassee ((vvaarriiaannttaa 22))
Alternativna goriva se lahko pridobivajo iz obnovljivih virov energije le s pomočjo biomase ali z
uporabo CO2 iz zraka. Obstaja več sistemom za pridobivanje sintetičnih goriv iz biomase ali z
uporabo CO2 iz zraka, med katerimi so najpomembnejša:
- Fisher –Tropsch postopek; Pri tem postopku gre za to, da se biomaso uplini, pri čemer se
dobi CO. Nato se iz vodne pare pridobi vodik (t. i. šift reakcija). Očiščeni surovi plin, ki ima
razmerje med vodikom in ogljikovim monoksidom od okoli 2 do 2,2, reagira heterogeno
katalitično v sintezni reakciji na ogljikovodike, kot so parafini, olefini in alkoholi. Vodik se
lahko pridobi tudi z elektrolizo vode. S pomočjo katalizatorjev se lahko pridobijo različni
ogljikovodiki. Katalizatorji, ki vsebujejo železo, katalizirajo reakcijo premika vode in plina,
tako, da se namesto vode proizvaja ogljikov dioksid. Končni proizvodi so bencin (sintetični
bencin), dizel, kurilno olje in surovine za kemično industrijo. Velika prednost tega postopka
se kaže v tem, da je vsaka visokoenergetska surovina v osnovi primerna za ta proces. Poleg
premoga in zemeljskega plina se postopek uplinjanja biomase lahko izvede iz bioplina, lesa,
kmetijskih odpadkov in gospodinjskih odpadkov. Fisher-Tropf postopek je trenutno najbolj
razširjen in industrijsko uveljavljen proces, katerega slaba lastnost je ta, da se pri pretvorbi
biomase v gorivo potrebuje sintezni plin, to je ogljikov monooksid (CO). Za pridobivanje
sinteznega plina iz biomase je potrebno slednjo suho destilirati ali nepopolno sežgati. Pri
tem se izgubi nekaj dragocene energije.65,66
- Neposredna pretvorba biomase v sintetični dizel s katalitično polimerizacijo; – običajno je to
postopek s trenjem (tore fraction). Za pridelavo sintetičnega biodizla se lahko uporabijo vse
organske snovi, kamor spada biomasa (C-3 in C-4 rastline), les, biološki ostanki (listi,
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
49
slama), odpadno olje, ostanki rafinerij, bitumen, vse vrste plastike in sintetičnih materialov
(PVC, PP, PET), komunalni trdni odpadki itd. Prednost pridobivanja sintetičnega dizla s
katalitično polimerizacijo (v primerjavi z pridobivanjem etanola in biodizla) je v tem, da se
v sintetični dizel lahko pretvori široka paleta surovin, vključno s kmetijskimi odpadki in
komunalnimi trdnimi odpadki. Gre za varčen proces pridelave goriva v primerjavi z
pridelavo etanola ter biodizla. Sintetični dizel je tržno zanimiv, saj ne zahteva novih
infrastrukturnih vlaganj. Združljiv je z obstoječimi avtomobilskimi motorji na notranje
izgorevanje ter črpalkami za gorivo. Proces pridobivanja sintetičnega dizla po tem postopku
sodi med ogljično nevtralne postopke pridobivanja goriva iz biomase. Tovrstno gorivo ima
razmeroma visoko cetansko število (cetansko število je merilo za vžig goriva potem, ko se
razprši v valju) kar pomeni, da sodi med hitrejša gorilna goriva. Prednosti takega goriva so
čistejši motorji in bolj učinkovita poraba goriv in zmanjšane emisije v zrak. Zaradi svoje
sestave sintetični dizel, pridobljen s katalitično polimerizacijo, zmanjšuje emisije PM10 in
PM2,5 delcev v ozračje, ki imajo negativni vpliv na zdravje ljudi. Slednje je rezultat tega, da
ima gorivo nizko vsebnost žvepla. 67
66..44 VVrreeddnnootteennjjee pprriimmeerrnnoossttii pprreeddllaaggaanniihh vvaarriiaanntt gglleeddee nnaa uurreessnniiččeevvaannjjee
ookkoolljjsskkiihh cciilljjeevv
V nadaljevanju podajamo vrednotenje možnih variant pri izvedbi Strategija za alternativna goriva z
vidika doseganja okoljskih ciljev za posamezna področja okolja. Poudarjamo, da so variante 1 in 2
predlagane s strani izdelovalca okoljskega poročila kot možen alternativni ukrep za doseganje s
Strategijo zastavljenih ciljev. Pri vrednotenju in primerjavi variant je upoštevana lestvica, na kateri
so variante z vidika doseganja okoljskih ciljev opredeljene kot neprimerna, manj primerna,
primerna, bolj primerna in zelo primerna.
1 - zelo primerna
2 - bolj primerna
3 - primerna
4 - manj primerna
5 - neprimerna
Ocene in primerjava variant so podane številčno in opisno (glej predhodna poglavja 5.1, 5.2 in 5.3).
V primeru, da je po enem od vidikov vrednotenja dodeljena ocena 5-neprimerna, je varianta
ocenjena kot neprimerna. Skupna ocena primernosti posamezne variante je povzeta na podlagi vseh
opredeljenih ocen in opisno utemeljena.
Tabela 14: Vrednotenje predlaganih variantnih rešitev po primernosti z vidika vplivov na okolje OKOLJSKI CILJI ZA POSAMEZNA PODROČJA OKOLJA VARIANTA
0
UKREPI
STRATEGIJE
VARIANTA
1
VARIANTA
2
trajnostna raba naravnih virov 3 3 2 1
doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles
površinskih vod
3 2 2 2
preprečevanje ali omejevanje vnašanja onesnaževal v podzemno
vodo in preprečevanje poslabšanja stanja vseh teles podzemne
vode
3 3 3 3
zmanjšanje emisij onesnaževal v zrak 5 1 1 1
ohranitev ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja habitatnih
tipov
4 2 2 2
ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in 4 2 2 2
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
50
OKOLJSKI CILJI ZA POSAMEZNA PODROČJA OKOLJA VARIANTA
0
UKREPI
STRATEGIJE
VARIANTA
1
VARIANTA
2
rastlinskih vrst
ohranjanje lastnosti in celovitosti varovanih in zavarovanih
območij narave
3 2 2 2
Ohranjanje obsega in značilnosti objektov in območij kulturne
dediščine
3 3 3 3
zmanjšanje izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb,
občutljivosti in ranljivosti Slovenije zanje ter povečevanje
odpornosti in prilagoditvene sposobnosti družbe
4 1 1 1
zmanjšanje zdravju škodljivih emisij v zrak zaradi prometa 5 1 1 1
znižanje sedanje ravni okoljskega hrupa oziroma preprečevanje
pojavljanja novih virov hrupa
4 1 3 3
Varianta 0 je bila z vidika vplivov na okoljske cilje zmanjševanja zdravju in okolju škodljivih
antropogenih emisij onesnaževal v zrak ter doseganje mejnih vrednosti delcev PM10 v zunanjem
zraku za varovanje zdravja ljudi ocenjena kot neprimerna. Neizvedba predlaganih ukrepov za
uresničitev ciljev na področju uporabe alternativnih goriv v prometu bi ohranila in s časoma
verjetno povečala emisije onesnaževal v zrak ter povečalo prekoračitve mejnih vrednosti delcev
PM10 v zunanjem zraku. Prav tako je ničelna varianta prepoznana kot manj primerna za doseganje
okoljskih ciljev na področju zmanjševanja izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb,
občutljivosti in ranljivosti Slovenije ter zmanjševanje sedanje ravni okoljskega hrupa. Zaradi
nezmanjšanja sedanje ravni okoljskega hrupa ter emisij onesnaževal v zrak je posledično ničelna
varianta manj primerna tudi z vidika ohranjana ekosistemov (habitatnih tipov, domorodnih živalskih
in rastlinskih vrst).
Varianti 1 in 2 sta v primerjavi z ukrepi osnovne Strategije razumljeni kot alternativa predlaganim
ukrepom za uresničitev ciljev na področju uporabe alternativnih goriv. Obe alternativi sta se pri
vrednotenju njunih vplivov na okoljske cilje izkazali kot enakovredni Strategiji za alternativna
goriva. Varianti 1 in 2 sta se kot bolj primerni izkazali pri vrednotenju vpliva na okoljski cilj
trajnostna raba naravnih virov, saj se za pridelavo goriva uporabljajo različni viri uporabne
odpadne biomase. V primeru pridelave sintetičnega dizla s katalitično polimerizacijo se pretvorijo v
gorivo tudi nekateri drugi odpadki, kot je plastika in sintetični materiali ter komunalni trdni
odpadki. S tem bi se lahko zmanjšala tudi količina končno odloženih odpadkov oziroma odpadkov,
ki bi jih bilo potrebno ponovno predelati. Varianti 1 in 2 sta se, v primerjavi z predlaganimi ukrepi
Strategije, izkazali za manj primerni z vidika vplivov na okoljski cilj znižanje sedanje ravni
okoljskega hrupa oziroma preprečevanje pojavljanja novih virov hrupa, saj se za pogon vozil
ohranja uporaba motorjev na notranje izgorevanje, ki povzročajo večji hrup, kot npr. avtomobili na
električne baterije. Z vidika vplivov na okolje moramo tako varianti 1 in 2 razumeti kot
komplementarni s Strategijo za alternativna goriva. S takojšnjim spodbujanjem uporabe sinteznih
goriv ter goriv iz uporabne odpadne biomase bomo hitreje dosegli cilje glede zmanjševanja emisij
toplogrednih plinov v ozračje, saj bo za nadgradnjo električnega omrežja in vzpostavitev
infrastrukture za električna vozila potrebno daljše časovno obdobje. Število električnih vozil se bo
povečevalo postopoma, predvsem pa šele med letom 2020 in 2030. Uporaba sinteznih goriv in goriv
iz uporabne odpadne biomase bi lahko imela neposredne takojšnje učinke na zmanjšanje emisij
toplogrednih plinov, saj se ta goriva lahko uporabijo v motorjih na notranje izgorevanje.
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
51
VVIIRRII IINN LLIITTEERRAATTUURRAA
1Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za
alternativna goriva Besedilo velja za EGP, 2014, Evropski parlament in Svet (dostopno na: http://eur-
lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32014L0094&from=SL ) 2 Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem
sektorju v Republiki Sloveniji, Ministrstvo za infrastrukturo, september 2017; sprejela Vlada RS na 152 seji dne
12.10.2017 3 Predlog Direktive evropskega parlamenta in sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov COM(2016)
767 final, 2017, Evropski parlament in Svet (dostopno na:
https://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2016/SL/COM-2016-767-F1-SL-MAIN-PART-1.PDF ) 4 Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [TP01] Pokrovnost in raba tal,
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=671, citirano februar 2018 5 Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [GZ04] Površina gozda v Sloveniji,
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=356, citirano februar 2018 6 Atlas okolja, http://gis.arso.gov.si/atlasokolja, citirano februar 2018
7 Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [GZ02] Ohranjenost gozdov,
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=347, citirano februar 2018 8 Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [VD12] Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda,
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=775, februar 2018 9 Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [VD11] Kakovost podzemne vode,
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=769, citirano februar 2018 10
Hunter et al., 2011: Impacts of anthropogenic SOx, NOx and NH3 on acidification of coastal waters and shipping
lanes, Geophysical Research Letters, VOL. 38, L13602, doi:10.1029/2011GL047720 11
Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [NV03] Natura 2000, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=751 ,
citirano februar 2018 12
Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [NV02] Zavarovana območja,
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=755, citirano februar 2018 13
Naravovarstveni atlas, http://www.naravovarstveni-atlas.si/nvajavni/, citirano februar 2018 14
Urbančič dr., J., et al. 2010: Poročilo o okolju v Sloveniji 2009, št 51101-38/2008, MOP (dostopno na:
http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Slov
eniji/POS2009_zdruzeni_dokument0.pdf ) 15
Zbirno poročilo po Direktivi o habitatih, ZRSVN, 2013 (dostopno na:
http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_informacija=579&id_meta_type=65 ) 16
Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [PR08] Izpusti onesnaževal zraka iz prometa,
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=770, citirano februar 2018 17
Register nepremične kulturne dediščine, http://giskd6s.situla.org/giskd/, citirano februar 2018 18
Zavodnik Lamovšek A., 2002: Ocena stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za
okolje, prostor in energijo, Urad RS za postorsko planiranje 19
Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [PS07] Ekstremni vremenski dogodki,
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=745, citirano februar 2018 20
Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [PS03] Izpusti toplogrednih plinov,
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=773, citirano februar 2018 21
Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [PR09] Izpusti toplogrednih plinov iz prometa,
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=792, citirano februar 2018 22
Toplogredni plini, http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_zraka/vsebine/toplogredni-plini , citirano februar 2018 23
Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [ZR09] Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo,
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=742, citirano februar 2018 24
Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [PR07] Vpliv prometa na kakovost zraka v mestih,
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=714, citirano februar 2018 25
Poročilo o okolju v Sloveniji 2017, št. 35400-1/2017/5, MOP, 2017 (dostopno na:
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/pomembni_dokumenti/porocilo_o_okolju_2017.pdf )
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
52
26
Kazalci okolja v Sloveniji ARSO, [PR18] Izpostavljenost hrupu zaradi prometa,
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=426, citirano februar 2018 27
Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/2004, 33/07 – ZPNačrt, 61/17 – ZUreP-2) 28
Nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije (AN-OVE) za obdobje 2010-2020 (posodobitev 2017), MZI,
junij 2017 (dostopno na: http://www.energetika-
portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ove/posodobitev_2017/an_ove_2010-2020_posod-2017.pdf ) 29
Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 23.4.2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih
virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (dostopno na: http://eur-
lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32009L0028 ) 30
Strategija razvoja prometa v RS do leta 2030, MZI, različica 12-končna, 29. julij 2015, sprejela Vlada RS na 48. seji
dne 29.7.2015, sklep št. 37000-3/2015/8 (dostopno na:
http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/DMZ/Strategija_razvoja_prometa_v_RS/Strategija_razvoja_p
rometa_v_RS-koncna_razlicica.pdf ) 31
Bela knjiga prometne politike, Evropska prometna politika za 2010: čas za odločitev; Bruselj, 12. 9. 2001 32
Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih
plinov (dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:140:0136:0148:SL:PDF ) 33
Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP 2020), sprejela Vlada RS
na seji dne 17.12. 2014, št. sklepa 35405-1/2014/8 34
Prvo letno poročilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020,
MOP, januar 2016 (dostopno na: http://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/operativni-
program-ukrepov-zmanjsanja-emisij-tpg/ ) 35
Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam, sprejela Vlada RS na 113. seji dne 7.12.2016 36
Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam (dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-
content/sl/TXT/?uri=CELEX%3A52013DC0216 ) 37
Sklep sveta (EU) 2016/1841 z dne 5. oktobra 2016 o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne
konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije (dostopno na: http://eur-
lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016D1841 ) 38
Program “Čisti zrak za Evropo«, press releas (dostopno na: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-1274_sl.htm ) 39
Protokol o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Göteborški protokol), veljaven od
17.5.2005 (dostopno na: http://www.unece.org/env/lrtap/multi_h1.html ) 40
Direktiva (EU) 2016/2284 z dne 14.12.206 o nacionalnih zgornjih mejah emisij določa zgornje meje emisij na letni
ravni za vsako državo članico, in sicer za pet glavnih onesnaževal: drobne delce (delci PM 2,5), žveplov dioksid,
dušikove okside, nemetanske hlapne organske spojine in amoniak (dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-
content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016L2284 ) 41
Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO; Ur. l. RS, št. 2/06) (dostopno na:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO41 ) 42
Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10, sprejela vlada RS na 52. seji dne
3.11.2009, št. sklepa 35405-4/2009/9 43
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kranj (Ur. L. RS št. 57/17) 44
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje (Ur. L. RS št. 57/17) 45
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Novo mesto (Ur. L. RS št. 49/17) 46
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor (Ur. L. RS št. 57/17) 47
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Murska Sobota (Ur. L. RS št. 49/17) 48
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana (Ur. L. RS št. 77/17) 49
Konvencija o biotski raznovrstnosti, Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Ur. l. RS –
Mednarodne pogodbe, št. 7/96) 50
Ferlin, F., at al., 2002: Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (2002-2011). Ljubljana: MOP
(dostopno na: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/en/biotska.pdf ) 51
Kus Veenvliet, J. 2012: Analiza doseganja ciljev Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Končno
poročilo. Nova vas: Zavod Symbiosis (dostopno na:
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/narava/analiza_strategije_biotske_raznovrstnosti_p
orocilo.pdf ) 52
Evropska strategija za biotsko raznovrstnost do 2020, Communication from the Commission: Our life insurance, our
natural capital: an EU Biodiversity Strategy to 2020 (COM(2011) 244 (dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-
content/EN/TXT/?uri=CELEX:52011DC0244 ) 53
Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov
Okoljsko poročilo za Strategijo za alternativna goriva - osnutek
53
(Bern, 1979), Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih
naravnih življenjskih prostorov (Ur. l. RS – Mednarodne pogodbe, št. 17/99) 54
Konvencija o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic (Ramsar, 1971),
notifikacija leta 1992 (Ur. l. RS 15/92) 55
Direktiva 79/409/EGS Sveta z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic 56
Direktiva 92/43/EGS Sveta z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in
rastlinskih vrst (Direktiva o habitatih) 57
Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2014 do 2020, ZRSVN, 2014. Sprejela Vlada RS na 30. seji
dne 9.4.2015 (dostopno na:
http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/LIFE_Upravljanje/PUN__ProgramNatura.pdf ) 58
Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za
ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (Vodna direktiva) 59
Načrt upravljanja z vodami za vodni območje Donave in Jadranskega morja za obdobje 2015-2021 – NUV II, MOP,
2016. Sprejela Vlada RS na 107. seji dne 27.10.2016 (dostopno na:
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/nuv_II/NUV_VOD.pdf ) 60
Načrt upravljanja z morskim okoljem 2016 – 2021, MOP, 2017. Sprejela Vlada RS na 145. seji dne 27.7.2017
(dostopno na:
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/cpvo/NUMO_2016_2021_osnutek2016.pdf ) 61
Resolucija o nacionalnem programu za kulturi (ReNPK 14-17) (Ur. l. RS, št. 99/13) 62
Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine (MEKVAD, Ur. l. RS, št. 24/1999) 63
Evropska konvencija o krajini, Zakon o ratifikaciji evropske konvencije o krajini. (MEKK. Ur. l. RS, št. 74/03) 64
Novak, P. 2017: Sustainable Transactive Renewable Energy System (STRES); IJ EES 65
Engel, M., Rohleder, L. 2015: Alternative Flugkraftstoffe – Chancen und Herausforderungen. Internationales
Verkehrswesen, Heft 1, 67. Jahrgang, S. 24–27 66
Asinger, F. 1956: Chemie und Technologie der Paraffin-Kohlenwasserstoffe. Akademie Verlag, Aufl. XXIV S. 64–
68. 67
Process Description Alphakat,
http://www.imvemvane.com/docs/PROCESS%20DESCRIPTION%20ALPHAKAT%20Update%20Dec%202010%20(
2).pdf, citrano februar 2018