Opozorilo: Neuradno preieno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoek, glede katerega organ ne jami odkodninsko ali kako drugae.

Neuradno preieno besedilo Zakona o davnem postopku obsega: - Zakon o davnem postopku ZDavP-2 (Uradni list RS, t. 117/06 z dne 16. 11. 2006), - Zakon o davku na dobitke pri klasinih igrah na sreo ZDDKIS (Uradni list RS, t.

24/08 z dne 10. 3. 2008), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davnem postopku ZDavP-2A (Uradni

list RS, t. 125/08 z dne 30. 12. 2008), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davnem postopku ZDavP-2B (Uradni

list RS, t. 110/09 z dne 29. 12. 2009), - Popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davnem postopku ZDavP-

2B (Uradni list RS, t. 1/10 z dne 8. 1. 2010), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davnem postopku ZDavP-2C (Uradni

list RS, t. 43/10 z dne 31. 5. 2010), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davnem postopku ZDavP-2D (Uradni

list RS, t. 97/10 z dne 3. 12. 2010), - Zakon o davnem postopku uradno preieno besedilo ZDavP-2 (Uradni list RS, t.

13/11 z dne 28. 2. 2011), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davnem postopku ZDavP-2E (Uradni

list RS, t. 32/12 z dne 4. 5. 2012), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davnem postopku ZDavP-2F (Uradni

list RS, t. 94/12 z dne 10. 12. 2012), - Zakon o davku na nepreminine ZDavNepr (Uradni list RS, t. 101/13 z dne 9. 12.

2013), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davnem postopku ZDavP-2G (Uradni

list RS, t. 111/13 z dne 27. 12. 2013).

Z A K O N o davnem postopku (ZDavP-2)

(neuradno preieno besedilo t. 10)

PRVI DEL SPLONO

I. poglavje Splone dolobe

1. len (vsebina zakona)

(1) Ta zakon ureja: - obraunavanje, odmero, plaevanje, vrailo, nadzor in izvrbo davkov (v nadaljnjem

besedilu: pobiranje davkov), - pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek (v nadaljnjem besedilu:

zavezanci za davek), dravnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov,

- varovanje podatkov, pridobljenih v postopku pobiranja davkov, ter

- medsebojno pomo pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov z drugimi dravami lanicami Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: drave lanice EU), s tretjimi dravami in ozemlji.

(2) S tem zakonom se v slovenski pravni red prevzema vsebina naslednjih predpisov Evropske unije: - Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoi pri izterjavi terjatev

v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi, UL L 84, 31. 3. 2010 s I. poglavjem etrtega dela tega zakona;

- Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na podroju obdavevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS, (UL L t. 64 z dne 11. 3. 2011, str. 1) z II. poglavjem etrtega dela tega zakona;

- Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavitvi dohodka od prihrankov v obliki plail obresti, UL L 157 z dne 26. junija 2003, zadnji spremenjena s Sklepom Sveta 2004/587/ES z dne 19. julija 2004 o datumu zaetka uporabe Direktive 2004/48/ES o obdavevanju dohodka od prihrankov v obliki plail obresti, UL L 257, 4. 8. 2004 z 10. podpoglavjem I. poglavja petega dela tega zakona;

- Direktiva Sveta 2003/49 z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavevanja plail obresti ter licennin med povezanimi drubami iz razlinih drav lanic, UL L 157 z dne 26. junija 2003, zadnji spremenjena z Direktivo Sveta 2004/76/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive 2003/49/ES glede monosti doloenih drav lanic, da uporabijo prehodna obdobja za uvedbo skupnega sistema obdavevanja plail obresti ter licennin med povezanimi drubami iz razlinih drav lanic, UL L 157, 30. 4. 2004 s leni 379, 380 in 381 tega zakona.

2. len (postopanje po tem zakonu)

(1) Davni organ postopa po tem zakonu, kadar odloa o obveznostih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank v postopku pobiranja davkov (v nadaljnjem besedilu: davni postopek), kadar daje pomo pri pobiranju davkov ali izmenjavi podatkov drugim dravam lanicam EU, ali kadar izvaja mednarodno pogodbo, ki obvezuje Slovenijo.

(2) Po tem zakonu postopajo tudi nosilci javnih pooblastil, e so z zakonom pooblaeni za pobiranje davkov, in je z zakonom predpisano, da se za njihovo pobiranje uporablja ta zakon.

(3) Za vpraanja davnega postopka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, z zakonom o obdavenju, s tem zakonom, zakonom, ki ureja davno slubo, zakonom, ki ureja carinsko slubo, ali zakonom, ki ureja inpekcijski nadzor, se uporablja zakon, ki ureja sploni upravni postopek.

3. len (pobiranje davka)

(1) Pobiranje davka vkljuuje vse naloge dravnih in drugih organov, pristojnih za pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev za davek in drugih oseb, doloenih z zakonom o obdavenju, zakonom, ki ureja davno in carinsko slubo, in tem zakonom, v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davne obveznosti zavezanca za davek, ki je doloena s tem zakonom ali zakonom o obdavenju, vkljuno v zvezi z ugotavljanjem kritev zakona o obdavenju.

(2) Davek po tem zakonu je vsak denarni prihodek dravnega prorauna, prorauna Evropske unije ali prorauna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plaila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plaa izkljuno na podlagi zakonov o obdavenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavenju.

(3) e ni s tem zakonom drugae doloeno, dolobe tega zakona, ki se nanaajo na davek, veljajo tudi za: - uvozne in izvozne dajatve, predpisane s predpisi Evropske unije, - prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno

zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starevsko varstvo, uvedene v skladu z zakonom (v nadaljnjem besedilu: prispevek);

- nadomestila, intervencijske in druge ukrepe, ki so v celoti ali delno sistem financiranja kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, vkljuno z zneski, pobranimi v zvezi s temi ukrepi.

(4) Obresti, stroki postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe ter stroki postopka o prekrku, ki jih odmeri oziroma izreka davni organ, so pripadajoe dajatve, ki se tejejo za davek iz drugega odstavka tega lena, e ni s tem zakonom drugae doloeno.

(5) Za zakone o obdavenju se tejejo zakoni, ki uvajajo in urejajo davno obveznost, vkljuno s predpisi Evropske unije, ki se tejejo za del pravnega reda Slovenije.

II. poglavje Naela davnega postopka

4. len (naelo zakonitosti v davnih zadevah)

(1) Davni organ odloa v davnih zadevah samostojno v okviru in na podlagi mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, zakonov in splonih aktov po tem zakonu, zakonu, ki ureja davno oziroma carinsko slubo ali zakonu o obdavenju.

(2) Davni organ pri obravnavi zavezancev za davek postopa nepristransko.

(3) V zadevah, v katerih davni organ odloa po prostem preudarku, mora odloiti v skladu z namenom, zaradi katerega je prosti preudarek dan, in obsegom prostega preudarka, kot ga doloa zakon.

5. len (naelo materialne resnice v davnih zadevah)

(1) Davni organ je dolan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odloitve, pri emer je dolan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek, e ni s tem zakonom drugae doloeno. Na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko odloi le, e tako doloa ta zakon ali zakon o obdavenju.

(2) Predmet obdavitve in okoliine ter dejstva, ki so bistveni za obdavenje, se vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini.

6. len (naelo sorazmernosti)

(1) Davni organ pri izvrevanju svojih pooblastil in izrekanju ukrepov v razmerju do zavezanca za davek in drugih udeleencev postopka ne sme presei tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev ciljev tega zakona in drugih aktov, na podlagi katerih davni organ odloa o pobiranju davkov.

(2) Pri izbiri ve monih pooblastil in ukrepov davni organ izbere tiste, ki so za zavezanca za davek ugodneji, e se s tem dosee namen zakona. V dvomu odloi v korist zavezanca za davek.

7. len (naelo gotovosti, seznanjenosti in pomoi)

(1) Zavezanec za davek ima pravico vnaprej biti seznanjen s svojimi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz tega zakona in drugih aktov, na podlagi katerih davni organ odloa o pobiranju davkov.

(2) e zavezanec za davek nima pooblaenca oziroma pooblaenke ali svetovalca oziroma svetovalke in iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, ga davni organ opozori, katera postopkovna dejanja lahko opravi za izpolnitev obveznosti in uveljavljanje pravic, da davek pravilno in pravoasno napove, obrauna in plaa ali zahteva vrailo.

(3) Davni organ obvea zavezance za davek in iro javnost o svojih ukrepih, e tako zagotovi veje varstvo pravic strank in javne koristi.

8. len (naelo tajnosti podatkov)

Podatki zavezancev za davek se obravnavajo kot davna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavenju in drugimi splonimi akti, ki urejajo pobiranje davkov.

9. len (naelo zakonitega in pravoasnega izpolnjevanja

in plaevanja davnih obveznosti)

Zavezanec za davek napove, obrauna in plaa le toliko davka in na nain ter v rokih, kot je doloeno z zakonom ali akti na podlagi zakona.

10. len (naelo dolnosti dajanja podatkov)

(1) Zavezanci za davek morajo davnemu organu dajati resnine, pravilne in popolne podatke, ki jih davni organ potrebuje za pobiranje davka.

(2) Zavezanci za davek pri vodenju davnega postopka sodelujejo z davnim organom pri ugotavljanju dejstev v breme in korist zavezancev.

(3) Zavezanci za davek morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.

(4) Organi in druge osebe, ki razpolagajo s podatki, pomembnimi za odloanje v davnih zadevah, so dolni posredovati davnemu organu te podatke brezplano, razen e zakon ne doloa drugae.

III. poglavje Udeleenci v postopku

11. len (dravni in drugi organi, pristojni za pobiranje davkov)

Dravni organi, pristojni za pobiranje davkov (v nadaljnjem besedilu: davni organ), po tem zakonu so: 1. Ministrstvo za finance; 2. Davna uprava Republike Slovenije; 3. Carinska uprava Republike Slovenije in 4. drugi dravni organi, kadar v davnih in drugih stvareh odloajo o davkih.

12. len (zavezanci za davek)

(1) Zavezanci za davek po tem zakonu so: 1. davni zavezanec ali davna zavezanka (v nadaljnjem besedilu: davni zavezanec); 2. planik davka ali planica davka (v nadaljnjem besedilu: planik davka) za raun enega

ali ve davnih zavezancev; 3. oseba, ki je v postopku davne izvrbe v skladu s tem zakonom dolna plaati davek.

(2) Za zavezanca za davek se teje tudi pravni naslednik ali pravna naslednica (v nadaljnjem besedilu: pravni naslednik) davnega zavezanca oziroma planika davka ali skrbnik ali skrbnica (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) davnega zavezanca oziroma planika davka oziroma njegovega premoenja.

(3) Davni zavezanec iz prvega odstavka tega lena je oseba, katere dohodek, premoenje ali pravni posli so neposredno predmet obdavitve v skladu z zakonom o obdavenju. Za davnega zavezanca po tem zakonu se teje tudi carinski dolnik oziroma dolnica (v nadaljnjem besedilu: carinski dolnik) oziroma oseba, ki bi lahko postala dolnik v skladu s carinskimi predpisi.

(4) Planik davka iz prvega odstavka tega lena je oseba, ki je v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavenju zavezana za izraunavanje ali plaevanje davka oziroma odtegovanje davka od davnih zavezancev in ki ta davek prenese dravnemu proraunu, proraunom samoupravnih lokalnih skupnosti ali zavodom, pristojnim za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali obvezno zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: prejemnikom davkov). Planik davka je tudi druga oseba, ki je v skladu z zakonom o obdavenju dolna plaati davek.

IV. poglavje Informiranje zavezancev za davek

13. len (pravica do informiranja)

(1) Zavezanec za davek ima pravico: 1. da je pravoasno in na primeren nain obveen o spremembah v zakonih o

obdavenju in v drugih predpisih v zvezi z obdavenjem ter da mu davni organ pravoasno, najpozneje pa v 30 dneh po predloitvi vpraanja in vseh informacij, ki so relevantne za pripravo pojasnila, posreduje pojasnila o nainu izvajanja posameznih dolob predpisov o obdavenju,

2. do informacij o nainu izraunavanja in plaevanja davkov ter 3. do podatkov o stanju svojih davnih obveznosti.

(2) Navodila, ki jih za zagotovitev enotne uporabe predpisov z delovnega podroja davnega organa izda minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, generalni direktor ali generalna direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) Davne uprave Republike Slovenije oziroma generalni direktor ali generalna direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) Carinske uprave Republike Slovenije, so zavezujoa za ravnanje davnega organa v davnem postopku. Navodila se objavijo na spletnih straneh izdajatelja.

(3) Sistem informiranja mora biti vzpostavljen na nain, da omogoa vsem zavezancem za davek im laji, enoten in sodoben dostop do informacij in zagotavlja enotno izvajanje zakonov o obdavenju in tega zakona.

14. len (zavezujoa informacija)

(1) Generalni davni urad oziroma Generalni carinski urad lahko izda zavezancu za davek, pisno informacijo o davni obravnavi njegovih nameravanih transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov (v nadaljevanju: nameravana aktivnost).

(2) Zavezanec za davek zahteva izdajo zavezujoe informacije z vlogo, ki mora poleg drugih sestavin vsebovati tudi: 1. natanen opis nameravane aktivnosti, zlasti:

- opis njene ekonomske vsebine ter opis posameznih nameravanih transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov, ki vsebuje opis dejstev, zlasti: sredstva in storitve, na katere se nanaajo, njihovo pogostost, tipske udeleence, vrednost, in njihovo pravno opredelitev,

- narte zavezanca za davek v obsegu, ki pripomore k boljemu razumevanju ekonomske vsebine nameravane aktivnosti, zlasti: nart proizvodnje, prodaje in iritve poslovnih aktivnosti,

- navedbo vpraanj glede nameravane aktivnosti v zvezi s predpisi iz tretjega odstavka 2. lena tega zakona oziroma opis davne problematike, ki je razlog za vloitev zahteve,

- navedbo dolob predpisov iz prejnje alinee, ki so po mnenju zavezanca za davek pomembne v konkretnem primeru,

- mnenje zavezanca za davek o predvidenem uinku, ki naj bi jih imela nameravana aktivnost na njegove davne obveznosti in

- navedbo obstojeih stali (npr. strokovna mnenja, komentarji, sodna praksa) znanih zavezancu za davek, ki podpirajo oziroma ne podpirajo njegovega mnenja iz prejnje alinee.

2. izjavo zavezanca za davek o tem, ali je oziroma je bilo katerokoli vpraanje, povezano z zahtevo za izdajo zavezujoe informacije, pri zavezancu za davek ali pri z njim povezani osebi, po njegovem vedenju: 1. predmet e predloenega obrauna davka oziroma davne napovedi, 2. obravnavano v e izdani zavezujoi informaciji, 3. obravnavano v postopku davnega nadzora,

4. obravnavano v postopku s pravnimi sredstvi ali pred sodiem. 3. dokumentacijo, ki predstavlja podlago ali na katero se sklicuje zavezanec za davek v

zahtevi za izdajo zavezujoe informacije.

(3) Davni organ mora najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema popolne vloge zavezanca za davek obvestiti o tem, ali bo izdal zavezujoo informacijo.

(4) Davni organ zavezanca za davek z dopisom obvesti, da ne bo izdal zavezujoe informacije, e: - gre za e izvedeno aktivnost, pri emer se teje, da je aktivnost izvedena tudi, e

zavezanec za davek ne more ve enostransko vplivati na izvedbo aktivnosti, - je katerokoli vpraanje, povezano z zahtevo za izdajo zavezujoe informacije,

obravnavano v postopku davnega nadzora oziroma v postopku s pravnimi sredstvi ali pred sodiem, oziroma naj bi se nameravana aktivnost opravljala v nedoloenem prihodnjem asu oziroma, e iz vloge za izdajo zavezujoe informacije ne izhaja resen namen izvedbe nameravane aktivnosti,

- bi priprava zavezujoe informacije zahtevala razlago predpisa, ki ni predpis iz tretjega odstavka 2. lena tega zakona,

- bi priprava zavezujoe informacije zahtevala ugotovitev dejstva, iz okoliin pa izhaja, da tega dejstva v asu obravnave zahteve za izdajo zavezujoe informacije, ni mogoe ugotoviti, zlasti: rezidentstvo, opravljanje dejavnosti, povezanost oseb,

- gre za vpraanje, povezano z oblikovanjem transfernih cen.

(5) Davni organ mora izdati zavezujoo informacijo najpozneje v estih mesecih od vroitve obvestila iz tretjega odstavka tega lena, s katerim je zavezanca za davek obvestil, da bo izdal zavezujoo informacijo. Zavezujoa informacija je v konkretnem primeru za davni organ zavezujoa od njene vroitve zavezancu za davek dalje.

(6) Zavezujoa informacija ne zavezuje davnega organa, e temelji na netonih ali nepopolnih podatkih, ki jih je zavezanec za davek navedel v vlogi, ali e aktivnost zavezanca za davek nima v vlogi navedene ekonomske vsebine. V tem primeru davni organ zavezujoo informacijo preklie. Preklicana informacija nima pravnih uinkov.

(7) Davni organ lahko izdano zavezujoo informacijo nadomesti, e naknadno ugotovi, da je pri njeni izdaji nepravilno uporabil materialno pravo, in je bila izdana v zvezi z nameravano aktivnostjo, ki je ponavljajoe narave oziroma v asu preklica e ni dokonana. Zavezujoa informacija v tem primeru zavezuje davni organ glede aktivnosti, ki jih je zavezanec za davek izvedel do dneva vroitve nadomestne zavezujoe informacije.

(8) Vse stroke v zvezi z izdajo zavezujoe informacije nosi zavezanec za davek.

(9) Obliko in nain izdajanja zavezujoih informacij iz tega lena in viino strokov doloi minister, pristojen za finance.

V. poglavje Varovanje podatkov

15. len (davna tajnost)

(1) Davni organ mora kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davnem postopku posreduje davnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davni organ.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega lena se za davno tajnost ne teje davna tevilka poslovnih subjektov, kot so opredeljeni z zakonom, ki ureja poslovni register.

16. len (dolnost varovanja davne tajnosti)

Uradne in druge osebe davnega organa, izvedenci, tolmai, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prile v stik s podatki, ki so davna tajnost, teh podatkov ne smejo sporoiti tretjim osebam, razen v primerih, doloenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogoiti, da bi jih uporabljale tretje osebe.

17. len (ukrepi in postopki za varovanje davne tajnosti pri davnem organu)

(1) Vsak podatek oziroma vsak dokument ali zbirka podatkov, ki vsebuje podatke, ki so davna tajnost, mora biti vidno oznaen kot tak, razen, e minister, pristojen za finance, s predpisom iz petega odstavka tega lena doloi drugae.

(2) Dostop do podatkov, ki so davna tajnost, imajo vse zaposlene osebe davnega organa, vendar le v obsegu, ki je potreben za opravljanje njihovih delovnih nalog. Dovoljenje za dostop pridobijo z zaetkom delovnega razmerja in podpisom izjave, da so seznanjene s tem zakonom in da se zavezujejo s podatki, ki so davna tajnost, ravnati v skladu s tem zakonom. Nihe ne sme dobiti podatka, ki je davna tajnost, prej in v vejem obsegu, kot je to potrebno za opravljanje njegovih delovnih nalog.

(3) Davni organ mora vzpostaviti sistem postopkov in ukrepov varovanja podatkov, ki so davna tajnost, ki onemogoa razkritje podatkov nepooblaenim osebam.

(4) Davni organ mora vzpostaviti in voditi nadzor ter pregled nad razkritjem podatkov, ki so davna tajnost, osebam zunaj davnega organa. Iz pregleda mora biti razvidno, kdaj in komu zunaj davnega organa so bili podatki, ki so davna tajnost, razkriti.

(5) Minister, pristojen za finance, predpie podrobneje fizine, organizacijske in tehnine ukrepe ter postopke za varovanje podatkov, ki so davna tajnost.

18. len (splono o razkritju podatkov)

(1) Davni organ sme podatke, ki so davna tajnost, razkriti tretjim osebam: 1. na podlagi pisnega soglasja davnega zavezanca, ali 2. e je s tem zakonom tako doloeno,

razen e mednarodna pogodba, ki obvezuje Slovenijo, ne doloa drugae.

(2) e zavezanec za davek v medijih sam nepopolno oziroma enostransko razkrije podatke, ki so davna tajnost, lahko davni organ celovito razkrije podatke o davni zadevi.

19. len (razkritje podatkov upravieni osebi)

(1) Davni organ sme razkriti naslednje podatke o zavezancu za davek v primerih, pod pogoji in na nain, doloen z zakonom o obdavenju: - osebno ime, prebivalie in vrsto prebivalia (stalno ali zaasno) ter davno tevilko; - ime oziroma naziv osebe, ki ni fizina oseba, njen sede in naslov ter davno tevilko; - identifikacijsko tevilko za davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV),

datum vpisa oziroma izbrisa zavezanosti za DDV; - identifikacijsko tevilko zavezanca za troarine, datum vpisa oziroma izbrisa iz evidence

oziroma registra imetnikov troarinskih dovoljenj in pooblaenih prejemnikov.

(2) Osebi, ki dokae, da je stranka ali udeleena v upravnem postopku ali postopku pred sodiem, lahko davni organ razkrije, poleg podatkov iz prve in druge alineje prejnjega odstavka, tudi naslednje podatke o zavezancu za davek, e te podatke potrebuje v postopku: - podatke o znesku neplaanih davkov in o znesku preve plaanih davkov ter podatke o

odloenem in obronem plailu davkov; - podatek o tem, ali je zavezanec za davek predloil davno napoved oziroma obraun

davka ali ne.

(3) e zakon doloa, da sme upraviena oseba od davnega organa pridobiti podatke v zvezi z izpolnjevanjem davnih obveznosti zavezanca za davek, lahko davni organ upravieni osebi razkrije podatek o viini: - zapadlih neplaanih davnih obveznosti; - davnih obveznosti, v zvezi s katerimi je odloen zaetek davne izvrbe oziroma je

zaeta davna izvrba zadrana; - davnih obveznosti, v zvezi s katerimi je dovoljen odlog oziroma obrono plailo davka

oziroma e ni potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

(4) Davni organ sme upravieni osebi, ki ta podatek potrebuje za izpolnitev davne obveznosti oziroma za izpolnitev dolnosti dajanja podatkov po tem zakonu ali zakonu o obdavenju, na podlagi njenega obrazloenega pisnega zahtevka, v katerem morajo biti navedeni tudi podatki, ki davnemu organu omogoajo enolino identifikacijo fizine osebe, in sicer poleg osebnega imena e ali datum rojstva in naslov prebivalia ali enotna matina tevilka obana, razkriti podatek o davni tevilki zavezanca za davek.

(5) Davni organ sme na podlagi enolinega identifikacijskega znaka motornega vozila tretji osebi razkriti podatek o tem, ali so za to vozilo plaane obvezne dajatve v skladu z zakonom o obdavenju.

(6) Davni organ na podlagi drugega, tretjega, etrtega in petega odstavka tega lena upravieni osebi razkrije podatke brez soglasja oziroma brez predhodnega obvestila zavezancu za davek, na katerega se podatki nanaajo.

(7) Davni organ na svojih spletnih straneh javno objavi podatke o zavezancu za davek, ki mu je po uradni dolnosti prenehala identifikacija za namene DDV, in sicer davno tevilko, firmo, sede, datum pridobitve identifikacijske tevilke za DDV, datum prenehanja identifikacije za namene DDV in razlog prenehanja identifikacije za namene DDV.

(8) Osebe, ki so jim bili na podlagi tega lena razkriti podatki, ki so davna tajnost, smejo te podatke uporabiti samo za namene, za katere so jim bili dani.

20. len (javna objava zavezancev, ki ne predlagajo obraunov davnega odtegljaja in

neplanikov davkov)

(1) Generalni davni urad in Generalni carinski urad enkrat meseno, najkasneje do 10. v mesecu, na svojih spletnih straneh objavita podatke o zavezancih za davek, ki ne predlagajo obraunov davnega odtegljaja v rokih, doloenih s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: seznam nepredlagateljev obraunov), in o zavezancih za davek, ki imajo zapadle neplaane davne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: seznam neplanikov). Stari seznam se z objavo novega seznama umakne s spletnih strani.

(2) Za zapadlo neplaano obveznost iz prejnjega odstavka se teje davna obveznost zavezanca za davek, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presega 5.000 eurov in je stareja od 90 dni.

(3) Davni organ iz prvega odstavka tega lena v seznamu nepredlagateljev obraunov objavi naslednje podatke o zavezancih za davek, ki davnemu organu do 25. dne v mesecu pred mesecem razkritja niso predloili obrauna davnega odtegljaja za izplailo plae in nadomestila plae za predpretekli mesec: - firmo ali ime; - sede in poslovni naslov ter - davno tevilko zavezanca za davek.

(4) Davni organ iz prvega odstavka tega lena za zavezanca za davek, ki je pravna oseba, v seznamu neplanikov objavi naslednje podatke: - firmo ali ime; - sede in poslovni naslov ter - davno tevilko zavezanca za davek.

(5) Za zavezanca za davek iz prvega odstavka tega lena, ki je pravna oseba, se v seznamu neplanikov objavijo tudi podatki o fizinih osebah, ki so na 25. dan v mesecu pred mesecem objave seznama njegovi dejanski lastniki. Za dejanskega lastnika se teje fizina oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik deleev ali delnic, ki predstavljajo ve kot 25 % v osnovnem kapitalu te pravne osebe. Objavijo se naslednji podatki o dejanskem lastniku: - osebno ime in - datum rojstva.

Podatke o dejanskih lastnikih davnemu organu iz prvega odstavka tega lena zagotavlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES).

(6) Za namen priprave seznama iz prvega odstavka tega lena davni organ iz prvega odstavka tega lena posreduje seznam davnih neplanikov AJPES, ki na podlagi podatkov, ki se vodijo v Poslovnem registru Slovenije, in podatkov, ki se vodijo v Centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, pripravi podatke iz prejnjega odstavka tega lena. Ne glede na dolobe zakona, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje, se za namen priprave seznama iz prejnjega odstavka tega lena Poslovni register Slovenije povee s Centralnim registrom nematerializiranih vrednostnih papirjev. Minister, pristojen za finance, predpie roke in nain poiljanja podatkov med davnim organom iz prvega odstavka tega lena in AJPES ter Centralno klirinko depotno drubo, d. d., in AJPES.

(7) Davni organ iz prvega odstavka tega lena za zavezanca za davek, ki je fizina oseba in za fizino osebo, ki opravlja dejavnost, v seznamu neplanikov objavi naslednje podatke: - osebno ime oziroma firmo in - datum rojstva.

(8) Na zahtevo fizine osebe, ki ima pravni interes, lahko davni organ zaradi nesporne identifikacije zavezanca za davek, ki bi v skladu s tem lenom moral biti objavljen v

seznamu neplanikov, objavi tudi obino stalnega prebivalia oziroma zaasnega prebivalia, e nima stalnega prebivalia v RS, oziroma dravo bivanja, e ne biva v Republiki Sloveniji.

(9) V seznamu neplanikov se podatki objavijo razporejeni v razrede v odvisnosti od viine zapadlih neplaanih davnih obveznosti.

21. len (razkritje podatkov o plaanih prispevkih)

Davni organ vsaki fizini osebi na njeno zahtevo razkrije podatke o prispevkih za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevkih za zaposlovanje oziroma prispevkih za starevsko varstvo, ki jih je zanj plaal oziroma jih je dolan plaati njegov delodajalec ali druga oseba.

22. len (izmenjava podatkov med davnimi organi)

Davni organi si medsebojno avtomatsko ali na zahtevo razkrijejo podatke, ki jih pridobivajo po tem zakonu, zakonu o obdavenju ali mednarodnih pogodbah, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, ki so davna tajnost in jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog v zvezi z davki.

23. len (razkritje podatkov dravnim in drugim organom)

(1) Davni organ sme upravnim in drugim dravnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil razkriti podatke o posameznem davnem zavezancu za izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti.

(2) Podatki iz prvega odstavka tega lena se smejo razkriti tudi: 1. ministrstvu, pristojnemu za finance, za potrebe simulacij finannih in drugih uinkov

sistemskih sprememb na podroju carinske, davne in druge zakonodaje, za pripravo analiz carinskega in davnega sistema, za oceno prihodkov v sistemu javnih financ v Sloveniji (dravni proraun, prorauni samoupravnih lokalnih skupnosti, finanni nart zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in finanni nart zavoda za zdravstveno zavarovanje), za nartovanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja pobiranje davkov, in za izvajanje nadzora nad zakonitostjo ravnanja davnih organov ter za potrebe izvrevanja dravnega prorauna in vodenja evidenc v zvezi s tem;

2. Banki Slovenije za izvajanje njenih z zakonom doloenih nalog; 3. organu, pristojnemu za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov za

izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti; 4. organu, pristojnemu za dravno statistiko, za izvajanje nacionalnega programa

statistinih raziskovanj v skladu z zakonom. 5. ministrstvu, pristojnemu za evidentiranje nepreminin, za vodenje in vzdrevanje

evidence trga nepreminin; 6. ministrstvu, pristojnemu za tehnologijo oziroma znanost, za ugotavljanje uinkovitosti

davnih ukrepov na podroju raziskav in razvoja oziroma za analiziranje in spremljanje dodeljevanja spodbud na podroju raziskav in razvoja (podatki o davnih zavezancih, ki uveljavljajo davne olajave za vlaganja v raziskave in razvoj, ter podatki o viini olajave);

7. ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeelja in drugim izvajalcem dravnih pomoi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, za izvajanje pristojnosti o finannih pomoeh in izpolnitev davnih obveznosti, in sicer podatek o davnem statusu zavezanca, kot ga doloa drugi odstavek 153. lena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, t. 45/08 in 57/12).

(3) Podatki, ki so davna tajnost, se smejo osebam iz prvega in drugega odstavka tega lena razkriti samo na podlagi obrazloenega pisnega zahtevka predstojnika ali z njegove strani pooblaene osebe. Iz obrazloitve zahtevka mora biti jasno razviden namen, zaradi katerega se zahtevajo podatki.

(4) Ne glede na tretji odstavek tega lena se podatki iz prvega odstavka tega lena lahko dajo na razpolago avtomatsko Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, centrom za socialno delo in ministrstvu, pristojnemu za evidentiranje nepreminin, e je tako doloeno s podronimi zakoni.

(5) Ne glede na tretji odstavek tega lena se podatki iz prvega odstavka tega lena dajo na razpolago avtomatsko upravljavcu sklada obveznega dodatnega zavarovanja po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za izvajanje obveznega dodatnega zavarovanja, e je pridobitev teh podatkov doloena z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(6) Vlada Republike Slovenije posreduje Dravnemu zboru Republike Slovenije podatke o stanju in gibanju davnega dolga dvakrat letno, in sicer hkrati s predloitvijo predloga zakljunega rauna prorauna za posamezno leto v revizijo raunskemu sodiu in hkrati s poroilom o polletnem izvrevanju dravnega prorauna.

24. len (razkritje podatkov za potrebe vodenja postopkov)

(1) Davni organ sme razkriti podatke o posameznem davnem zavezancu upravnim in drugim dravnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcem javnih pooblastil, e ti potrebujejo zahtevane podatke v postopkih, ki jih vodijo v okviru svojih z zakonom predpisanih pristojnosti.

(2) Podatki se posredujejo oziroma pridobivajo na nain, kot je predpisan v posameznih postopkih, ki jih v okviru svojih pristojnosti vodijo ti organi in institucije.

25. len (razkritje podatkov osebam, za katere davni organ opravlja naloge pobiranja davka)

(1) e davni organ na podlagi zakona izterjuje davke, za pobiranje katerih so pristojni upravni in drugi dravni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, se podatki o posameznem davnem zavezancu, ki so davna tajnost in se nanaajo na izterjavo tega davka, razkrijejo tistemu organu ali nosilcu javnih pooblastil, za raun katerega se izterjuje davek.

(2) Davni organ sme samoupravni lokalni skupnosti o posameznem davnem zavezancu razkriti podatke, ki se nanaajo na davke, ki pripadajo samoupravni lokalni skupnosti, na davke, ki jih v skladu z zakonom o obdavenju predpiejo samoupravne lokalne skupnosti, oziroma podatke, potrebne za uvedbo in odmero samoprispevka.

(3) Davni organ sme razkriti podatke o posameznem davnem zavezancu osebam javnega prava v zvezi s postopkom pobiranja prispevkov.

(4) Podatki, ki so davna tajnost, se smejo organom in institucijam iz prejnjih odstavkov razkriti samo na podlagi obrazloenega pisnega zahtevka predstojnika ali z njegove strani pooblaene osebe. Iz obrazloitve zahtevka mora biti jasno razviden namen, zaradi katerega se zahtevajo podatki.

26. len (spontana izmenjava podatkov)

Davni organ osebam iz 22., 23., 24. in 25. lena tega zakona, brez predhodne zahteve posreduje podatke o posameznem davnem zavezancu, e pri opravljanju svojih nalog ugotovi: 1. da bi lahko bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja, 2. sum kritve zakona ali drugega predpisa oziroma akta, katerega izvajanje nadzoruje

druga inpekcija, 3. da bi lahko ugotovljeni podatki vplivali na pravice in obveznosti zavezancev za davek, o

katerih v okviru svojih pristojnosti odloajo ti organi in institucije.

27. len (razkritje podatkov organom drugih drav na podlagi mednarodnih pogodb)

Davni organ sme razkriti podatke, ki so davna tajnost: 1. organom Evropske unije in organom drav lanic EU, pristojnim za izmenjavo podatkov

ali pomo pri pobiranju davkov, v skladu s postopkom, predpisanim s predpisi Evropske unije ali tem zakonom;

2. pristojnim organom tujih drav, e je tako doloeno z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavevanja, ki obvezuje Republiko Slovenijo;

3. e je tako doloeno v drugih mednarodnih pogodbah, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

28. len (razkritje podatkov zaradi davne izvrbe)

Davni organ sme razkriti podatke o posameznem zavezancu za davek, ki so davna tajnost, zaradi postopka davne izvrbe. Razkriti se smejo samo podatki, potrebni za izvajanje davne izvrbe.

29. len (stroki razkritja podatkov)

Davni organ strokov poiljanja oziroma zagotavljanja podatkov upravienim osebam v skladu s V. poglavjem tega dela zakona ne zarauna, razen e je tako doloeno z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo.

30. len (ravnanje s podatki, ki se tejejo za davno tajnost, pridobljenimi iz evidenc in

registrov davnih organov)

(1) Osebe, ki so jim bili na podlagi od 22. do 28. lena tega zakona razkriti podatki, ki so davna tajnost, smejo te podatke uporabiti samo za namene, za katere so jim bili dani.

(2) Osebe iz prvega odstavka tega lena podatkov, ki so davna tajnost in so jim bili razkriti, ne smejo razkriti tretjim osebam. Navedeni podatki se smejo razkriti na sodnih obravnavah in v sodnih odlobah.

(3) Osebe iz prvega odstavka tega lena morajo zagotavljati enake ukrepe in postopke za varovanje podatkov, ki so davna tajnost, kot so doloeni v 17. lenu tega zakona za davni organ.

(4) Osebe iz prvega odstavka tega lena hranijo podatke, ki so davna tajnost, do konca postopkov, ki jih vodijo, e ni z zakonom drugae doloeno.

(5) Ko prenehajo razlogi za hranjenje podatkov iz etrtega odstavka tega lena, se podatki uradno uniijo.

(6) e se pridobljeni podatki uporabijo za izdajo drugih dokumentov, so jih te osebe dolne varovati kot davno tajnost v rokih, ki so za hrambo teh dokumentov doloeni z zakonom, ki ureja doloeno podroje. Po tem roku se podatki uniijo ali hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive.

VI. poglavje Informacije in dokumentacija

31. len (obveznost dokumentiranja)

(1) Osebe, ki so dolne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali raunovodskim standardom, so jih dolne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavenju in tega zakona.

(2) Osebe, ki ne vodijo poslovnih knjig in evidenc po prvem odstavku tega lena, so za namene iz prvega odstavka tega lena dolne voditi poslovne knjige in evidence, ki jih predpie minister, pristojen za finance.

(3) Planiki davka iz 58. lena tega zakona so dolni voditi evidence po posameznem davnem zavezancu o dohodkih ter o odtegnjenih davkih in druge za pobiranje davkov potrebne evidence, doloene s tem zakonom ali zakonom o obdavenju.

32. len (hranjenje in vodenje dokumentacije)

(1) Dokumenti in evidence (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija) iz 31. lena tega zakona se morajo za namene iz prvega odstavka 31. lena tega zakona v fizini oziroma elektronski obliki hraniti do poteka absolutnega zastaralnega roka pravice do izterjave davka, na katerega se nanaajo, e s tem zakonom ali zakonom o obdavenju ni drugae doloeno.

(2) e se dokumentacija hrani v elektronski obliki, je treba v obdobju iz prvega odstavka tega lena, davnemu organu zagotoviti dostop do tako shranjenih podatkov brez povzroanja neupravienih dodatnih strokov, in e so izpolnjeni naslednji pogoji: - podatki, vsebovani v elektronskem dokumentu ali zapisu, so dosegljivi in primerni za

poznejo uporabo, - podatki so shranjeni v obliki, v kateri so bili oblikovani, poslani ali prejeti, - iz shranjenega elektronskega sporoila je mogoe ugotoviti, od kod izvira, komu je bilo

poslano ter as in kraj njegovega poiljanja ali prejema in - uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri onemogoajo spremembo ali izbris

podatkov, oziroma obstaja zanesljivo jamstvo glede nespremenljivosti podatkov oziroma sporoil.

(3) e se dokumentacija hrani ali vodi v tujini, morajo osebe iz 31. lena tega zakona o tem obvestiti davni organ v roku deset dni od dneva, ko zane dokumentacijo voditi ali hraniti. Na zahtevo davnega organa morajo predloiti dokumentacijo davnemu organu na obmoju Republike Slovenije v roku in kraju, ki ga doloi davni organ. e to na podlagi predpisov v tujini ni mogoe, pa predloijo verodostojne prepise.

(4) e dokumentacija ni vodena v slovenskem jeziku, mora oseba iz 31. lena tega zakona na zahtevo pristojnega davnega organa, v roku, ki ga ta doloi, predloiti na lastne stroke overjene prevode zahtevane dokumentacije. V primeru, da ta oseba ne predloi prevedenega dokumenta v doloenem roku, davni organ naroi prevod na njegove stroke.

(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega lena se lahko z zakonom o obdavenju za posamine primere doloijo drugana pravila hrambe in vodenja dokumentacije v tujini oziroma v tujem jeziku.

(6) Oseba iz 31. lena tega zakona, ki preneha, ali njen pravni naslednik, mora ob prenehanju davni organ obvestiti, kje se hrani dokumentacija oziroma kdo hrani dokumentacijo.

33. len (davna tevilka)

(1) Davnemu zavezancu se na nain ter pod pogoji, doloenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja davni register, dodeli tevilka (v nadaljnjem besedilu: davna tevilka), ki se uporablja v zvezi z vsemi davki.

(2) Davna tevilka se uporablja za enotno opredelitev in povezavo podatkov v evidencah, ki jih vodita Carinska uprava Republike Slovenije in Davna uprava Republike Slovenije.

(3) Z zakonom o obdavenju se lahko doloi, da se za posamezno vrsto davka davni tevilki iz prvega odstavka tega lena dodajo dodatne rkovne ali tevilne oznake. V tem primeru se za to vrsto davka tako dopolnjena davna tevilka uporablja namesto davne tevilke iz prvega odstavka tega lena. Dolobe glede uporabe davne tevilke veljajo tudi za takno dopolnjeno davno tevilko.

(4) Davna tevilka se dodeli tudi osebi, ki ni davni zavezanec, kadar je potrebna v davnem postopku.

34. len

(uporaba davne tevilke)

Zavezanec za davek mora davno tevilko navesti na: 1. davni napovedi, obraunu davka, drugih dokumentih in vlogah, naslovljenih na davni

organ; 2. drugih dokumentih, e je tako doloeno s tem zakonom, zakonom o obdavenju ali

drugim zakonom.

35. len (uporaba davne tevilke v drugih primerih)

(1) Na knjigovodskih listinah, ki se izstavijo kupcem blaga oziroma naronikom storitev in drugim osebam, mora izdajatelj navesti svojo davno tevilko. Davno tevilko kupca izdelkov oziroma naronika storitev pa mora navesti, e je tako doloeno z zakonom o obdavenju ali drugim zakonom.

(2) Fizina oseba mora predloiti svojo davno tevilko izplaevalcu dohodkov v vseh primerih, ko prejema dohodke, ne glede na to, v kakni obliki jih pridobi. e fizina oseba tega ne stori, se ta dohodek fizini osebi ne sme izplaati.

(3) Vsaka oseba mora ob odprtju rauna pri banki ali hranilnici ali pri ponudniku plailnih storitev po zakonu, ki ureja plailne storitve, predloiti svojo davno tevilko. Ob odprtju skupnega rauna morajo davno tevilko predloiti vsi imetniki skupnega rauna. Davne tevilke ni treba predloiti osebi, ki v skladu z zakonom, ki ureja davni register, ni vpisana v davni register.

(4) Fizini osebi ni treba predloiti davne tevilke v skladu z drugim odstavkom tega lena, e prejme dohodke od druge fizine osebe.

(5) Davne tevilke tudi ni treba predloiti izplaevalcu dohodkov pred izplailom dohodka, e se dohodek izplaa fizini osebi, ki se teje za nerezidenta v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino in nima slovenske davne tevilke ter dosega obasne dohodke.

(6) V primeru izplaila dohodka v skladu s prejnjim odstavkom, mora izplaevalec dohodka ob izplailu zagotoviti podatke o nerezidentu, najmanj pa osebno ime, naslov, njegovo identifikacijsko tevilko za davne namene in dravo rezidentstva.

36. len (obveznost nakazovanja plail in prejemkov na transakcijske raune)

(1) Pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi dravni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo plaila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plaila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske raune, odprte pri ponudnikih plailnih storitev.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega lena se plaila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plaila ne nakazujejo na transakcijske raune, e gre za plaila v manjih zneskih ali e je drugae zagotovljena evidenca o teh plailih.

(3) Minister, pristojen za finance, podrobneje doloi, v katerih primerih iz drugega odstavka tega lena se plaila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plaila ne nakazujejo na transakcijske raune.

37. len (obveznost ponudnikov plailnih storitev ter subjektov vpisa v poslovni register)

(1) Ponudniki plailnih storitev: 1. smejo, razen v primerih iz petega oziroma estega odstavka 35. lena tega zakona,

odpirati transakcijske raune pravnih in fizinih oseb le ob predloitvi njihove davne tevilke, e so ti vpisani v davni register;

2. smejo izvriti predloene plailne naloge za plailo davkov samo, e je na njih navedena davna tevilka zavezanca za davek in drugi podatki, ki so v skladu z zakonom, ki ureja plailne storitve, potrebni za plaevanje in razporejanje javnofinannih prihodkov;

3. morajo predloene plailne naloge za plailo davkov izvrevati isti dan, ko je bil sprejet nalog za plailo, razen e je bil nalog za plailo preklican ali je prenehal veljati.

(2) Ponudniki plailnih storitev davnemu organu poljejo tudi podatke o transakcijskih raunih fizinih oseb in o prilivih teh oseb na teh raunih zaradi pridobivanja podatkov, potrebnih za pobiranje davkov. Podatki o odlivih se poljejo na posebno zahtevo davnega organa. Minister, pristojen za finance, doloi roke, vsebino in nain poiljanja teh podatkov.

(3) Subjekti vpisa v poslovni register Republike Slovenije morajo imeti pri ponudniku plailnih storitev odprt transakcijski raun. Samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti loen transakcijski raun.

38. len (elektronsko obdelovanje podatkov)

(1) Zavezanci za davek, ki elektronsko obdelujejo podatke, morajo na zahtevo davnega organa zagotoviti: 1. izpis podatkov iz svojih elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc v urejenih

strukturiranih raunalnikih datotekah v standardni obliki, ki omogoa preprosto nadaljnje elektronsko obdelovanje podatkov;

2. dostop in vpogled v podatke v svojih elektronsko vodenih poslovnih knjigah in evidencah;

3. dostop in vpogled v programsko in strojno opremo ter baze podatkov, ki se uporabljajo v okviru sistema za elektronsko vodenje poslovnih knjig in evidenc, ter omogoiti preizkuanje ustreznosti elektronskih programov in elektronske obdelave podatkov.

(2) Zagotavljanje podatkov in dostopi po prvem odstavku tega lena morajo biti zagotovljeni na enega izmed naslednjih nainov: 1. na elektronskih medijih, 2. z uporabo sodobnih telekomunikacijskih storitev, 3. z neposrednim priklopom davnega organa v sistem zavezanca za davek (lokalni

priklop) ali 4. s posrednim priklopom davnega organa v sistem zavezanca za davek prek

telekomunikacijskih poti (oddaljeni priklop).

(3) V primerih iz drugega odstavka tega lena je treba zagotoviti ustrezno stopnjo zaite, varovanja zaupnosti in celovitosti podatkov.

(4) Zavezanec za davek, ki eli elektronsko obdelovati podatke za davne namene, mora:

1. podatke, ki jih izdela ali prejme v elektronskem formatu, hraniti v elektronskem formatu in omogoiti dostop do njih v elektronskem formatu;

2. zagotoviti berljivost izvornih podatkov; 3. zagotoviti urejeno hranjenje podatkov za predpisano obdobje; 4. zagotoviti dostop do elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc tudi, e so

shranjene v elektronski obliki pri drugih osebah ali v drugi dravi; 5. hraniti podatke v primerni obliki, ki omogoa inpiciranje v razumnem asu.

(5) e zavezanec za davek pri svojem delu uporablja elektronsko poslovanje, mora zagotoviti avtentinost izdanih dokumentov in izdajatelja ter celovitost vsebine izdanih dokumentov.

(6) Zavezanec za davek mora davnemu organu na njegovo zahtevo dati na razpolago dokumentacijo, iz katere je razviden popolni opis elektronskega sistema za vodenje poslovnih knjig in evidenc. Dokumentacija mora vsebovati predvsem opise: 1. elektronske reitve (zasnova, zgradba in delovanje); 2. podsistemov in datotek (vsebina, struktura, relacije); 3. funkcionalnih postopkov v okviru elektronskih reitev; 4. kontrol, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo delovanje elektronskih reitev; 5. kontrol, ki prepreujejo nepooblaeno dodajanje, spreminjanje ali brisanje hranjenih

elektronskih zapisov.

(7) Vsaka sprememba elektronske reitve (elektronskih programov, postopkov in datotek) mora biti dokumentirana v asovnem zaporedju nastanka spremembe, skupaj z vzrokom, vrsto, posledico in datumom spremembe.

(8) Zavezanec za davek ne sme imeti ali uporabljati raunalnikega programa ali elektronske naprave, ki omogoa brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeanje, dodajanje, skrivanje ali kakrno koli drugano spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejih sprememb. Zavezanec za davek mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, e je do takih sprememb prilo.

(9) Proizvajalec oziroma dobavitelj oziroma vzdrevalec raunalnikega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema ne sme zavezancem za davek zagotoviti ali omogoiti uporabe raunalnikega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema, ki v trenutku prodaje, predaje v uporabo ali namestitve omogoa brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeanje, dodajanje, skrivanje ali kakrno koli drugano spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v informacijskem sistemu, napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejih sprememb.

(10) Minister, pristojen za finance, predpie podrobnejo vsebino, obliko, nain in roke za predloitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek ter obvezne vmesnike za dostop in vpogled v podatke v elektronsko vodenih poslovnih knjigah in evidencah zavezanca za davek.

(11) Minister, pristojen za finance, za izvajanje osmega in devetega odstavka tega lena podrobneje predpie zahteve za raunalnike programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebino, obliko, nain in roke za predloitev podatkov.

VII. poglavje Dajanje podatkov davnemu organu

za pobiranje davkov

39. len (obveznost dajanja podatkov)

(1) Osebe iz 31. lena tega zakona ter druge osebe, ki so z zakonom pooblaene, da vzpostavijo, vodijo in vzdrujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, morajo davnemu organu dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov, ter omogoiti davnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo dati tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo, in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov, evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne, in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka, vkljuno s svojo davno tevilko in davnimi tevilkami drugih oseb, s katerimi morajo razpolagati v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavenju.

(2) Davni organ pridobiva podatke v skladu s prvim odstavkom tega lena: 1. avtomatino, e je tak nain dajanja podatkov in vrsta zahtevanih podatkov doloena s

tem zakonom, zakonom, ki ureja davno oziroma carinsko slubo, in zakonom o obdavenju,

2. na pisno zahtevo, e ni s tem zakonom drugae doloeno, ali 3. na kraju samem.

40. len (zagotavljanje dokumentacije povezanih oseb)

Oseba iz 31. lena tega zakona ter druge osebe, ki so z zakonom pooblaene, da vzpostavijo, vodijo in vzdrujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, morajo davnemu organu na njegovo zahtevo zagotoviti dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba, doloena z zakonom o obdavenju, ki ni ustanovljena v Republiki Sloveniji ali ne prebiva v Republiki Sloveniji.

41. len (obveznost fizinih oseb)

Fizine osebe morajo na zahtevo davnega organa dati podatke in dokumentacijo, s katerimi razpolagajo, e imajo ti podatki ali dokumentacija vpliv na njihovo davno obveznost ali davno izvrbo oziroma davno obveznost drugih zavezancev za davek ali na davno izvrbo obveznosti pri teh zavezancih za davek. Fizine osebe morajo dokumentacijo, ki ima vpliv na njihovo davno obveznost, hraniti najmanj pet let po poteku leta, na katerega se davna obveznost nanaa.

42. len (elektronski prenos podatkov)

V razmerjih med davnim organom in zavezanci za davek, ponudniki plailnih storitev, bankami ali hranilnicami lahko davni organ na zahtevo s sklepom dovoli uporabo elektronskega prenosa podatkov, e ni z zakonom drugae doloeno.

43. len

(stroki dajanja podatkov)

Stroki dajanja podatkov in informacij ter predlaganja dokumentacije po tem zakonu se davnemu organu ne zaraunajo.

VIII. poglavje Davna obveznost

1. podpoglavje Splono

44. len (splono)

(1) Davna obveznost je dolnost zavezanca za davek, da plaa na podlagi zakona doloen znesek davka pod pogoji in na nain, doloen z zakonom o obdavenju in tem zakonom.

(2) Zavezanec za davek je zavezan za izpolnitev davne obveznosti od trenutka, ko je davna obveznost nastala, v skladu z zakonom o obdavenju oziroma s tem zakonom.

(3) Davna obveznost, za izpolnitev katere se znesek davka izraunava po koncu asovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja, nastane zadnji dan asovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja, e ni s tem zakonom ali z zakonom o obdavenju drugae doloeno.

(4) Davna obveznost preneha z izpolnitvijo in v drugih primerih, doloenih s tem zakonom.

45. len (materialni roki)

(1) Zaetka in teka rokov za izpolnitev obveznosti po tem zakonu ali po zakonu o obdavenju ne ovirajo nedelje in dravni prazniki oziroma drugi dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji.

(2) e je zadnji dan zakonsko predpisanega roka nedelja, dravni praznik ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela, se iztee rok za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika, e ni s tem zakonom ali z zakonom o obdavenju doloeno drugae.

2. podpoglavje Izpolnitev davne obveznosti

46. len (splono)

(1) Davna obveznost se izpolni s plailom davka v zakonsko predpisanem roku po nastanku davne obveznosti.

(2) Izpolnitev davne obveznosti je temeljna obveznost davnega zavezanca, ki jo mora izpolniti, ne glede na svoje druge obveznosti.

(3) Davni zavezanec sam izpolni svojo davno obveznost. V primerih, doloenih s tem zakonom ali zakonom o obdavenju, je za izpolnitev davne obveznosti lahko zavezana tudi druga oseba.

(4) Zavezanec za davek ne more enostransko zavrniti ali enostransko odloiti izpolnitve davne obveznosti, razen e je s tem zakonom ali zakonom o obdavenju to doloeno.

(5) Ne glede na tretji odstavek tega lena davno obveznost lahko izpolni tudi oseba, ki ni zavezanec za davek.

47. len (izpolnitev davne obveznosti solidarnih

davnih zavezancev)

(1) e je ve davnih zavezancev dolno izpolniti isto davno obveznost, so zavezanci solidarno odgovorni za izpolnitev davne obveznosti (solidarni davni zavezanci). Vsak solidarni davni zavezanec je zavezan izpolniti celotno davno obveznost.

(2) Z izpolnitvijo davne obveznosti enega solidarnega davnega zavezanca se davna obveznost vseh solidarnih davnih zavezancev teje za izpolnjeno.

48. len (odgovornost pravnih naslednikov in oseb, ki upravljajo premoenje zapustnika ali

oseb, razglaenih za pogreane oziroma opravilno nesposobne)

(1) Univerzalni pravni naslednik v celoti prevzame davne obveznosti in terjatve iz naslova davkov pravnega prednika.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega lena je dedi oziroma dedinja (v nadaljnjem besedilu: dedi) dolan izpolniti davne obveznosti zapustnika le do viine vrednosti podedovanega premoenja, v sorazmerju s prejeto dediino. Odmerjeno oziroma obraunano davno obveznost in davne obveznosti zapustnika, ki jim je e potekel rok plaila, mora dedi izpolniti v 30 dneh po pravnomonosti sklepa o dedovanju.

(3) e ni dediev ali e se dedii odpovedo dediini v korist drave ali samoupravne lokalne skupnosti, se davna obveznost v celoti ali sorazmerno odpie.

(4) Davna obveznost se ne prenaa na dedie in se odpie, e na dan smrti zapustnika ne presega 80 eurov. Odpie se tudi davna obveznost v znesku, ki v skladu z drugim odstavkom tega lena presega davno obveznost, ki jo morajo izpolniti dedii.

(5) Z dnem smrti zapustnika prenehajo tei zamudne obresti in se ne obraunavajo do dospelosti davne obveznosti, ki jo prevzame dedi, za dedia. V tem obdobju se zaraunavajo obresti po evropski medbanni obrestni meri za ronost 12 mesecev, ki velja na dan smrti zapustnika.

(6) Davne obveznosti fizinih oseb, ki jih sodie razglasi za pogreane ali opravilno nesposobne, izpolnjujejo osebe, ki upravljajo premoenje teh oseb. Oseba, ki upravlja premoenje teh oseb, mora v breme premoenja oziroma prihodkov iz premoenja,

ki ga upravlja, izpolniti davno obveznost. Ne glede na prejnji stavek je oseba, ki upravlja premoenje teh oseb, odgovorna za izpolnitev davne obveznosti z vsem svojim premoenjem, e davni organ ugotovi, da: - davek ni bil plaan in - premoenje oziroma prihodki iz premoenja, ki ga upravlja, ne zadostujejo za poplailo

davne obveznosti, ker je prelil premoenje oziroma prihodke iz premoenja v svojo korist oziroma korist druge osebe na nain, ki ni v skladu z ravnanjem dobrega gospodarstvenika.

e je ve oseb, ki upravljajo premoenje, so odgovorne za izpolnitev davne obveznosti solidarno.

(7) Davne obveznosti, nastale v zvezi z upravljanjem premoenja zapustnika v obdobju od trenutka uvedbe dedovanja do dejanskega prevzema premoenja s strani pravnih naslednikov, ali nastale v zvezi z upravljanjem premoenja po odlobi o denacionalizaciji, izpolnjujejo osebe, ki upravljajo premoenje zapustnika. Oseba, ki upravlja premoenje teh oseb, mora v breme premoenja oziroma prihodkov iz premoenja, ki ga upravlja, izpolniti davno obveznost. Ne glede na prejnji stavek je oseba, ki upravlja premoenje teh oseb, odgovorna za izpolnitev davne obveznosti z vsem svojim premoenjem, e davni organ ugotovi, da: - davek ni bil plaan in - premoenje oziroma prihodki iz premoenja, ki ga upravlja, ne zadostujejo za poplailo

davne obveznosti, ker je prelil premoenje oziroma prihodke iz premoenja v svojo korist oziroma korist druge osebe na nain, ki ni v skladu z ravnanjem dobrega gospodarstvenika.

e je ve oseb, ki upravljajo premoenje, so odgovorne za izpolnitev davne obveznosti solidarno.

(8) Ne glede na prvi odstavek tega lena univerzalni pravni naslednik ne prevzame obveznosti in terjatev iz naslova dohodnine in prispevkov za socialno varnost pravnega prednika, ki bremenijo pravnega prednika kot fizino osebo, v primerih prenehanja opravljanja dejavnosti fizine osebe, razen v primeru prenehanja zaradi smrti.

3. podpoglavje Nain izpolnitve davne obveznosti

49. len (izraun davka)

(1) e ni s tem zakonom ali zakonom o obdavenju drugae doloeno, davni zavezanec sam izrauna davek, ki ga mora plaati, na podlagi ugotovljene davne osnove, davnih olajav in stopenj.

(2) Obveznost za izraun davka se sme s tem zakonom ali zakonom o obdavenju prenesti na davni organ ali na planika davka.

(3) Davek se izrauna v obraunu davka ali ugotovi z odlobo o odmeri davka.

(4) Obraun davka zajema davni obraun, obraun davnega odtegljaja in obraun prispevkov za socialno varnost.

50. len

(znesek, do katerega se davek ne odmeri)

(1) e se davek ugotavlja z odlobo o odmeri davka, se davek ne odmeri, e davek ne bi presegel 10 eurov, razen e ni z zakonom o obdavenju ali s tem zakonom drugae doloeno. O tem se zavezanca za davek pisno obvesti.

(2) Prejnji odstavek ne velja v primerih, ko je davek izkljuno prihodek prorauna samoupravne lokalne skupnosti.

51. len (davni obraun)

(1) e davni zavezanec sam izrauna davek, ga izrauna v davnem obraunu.

(2) e oblika davnega obrauna, ki mora vsebovati vse podatke, potrebne za izraun in nadzor pravilnosti izrauna davka, ni predpisana z zakonom o obdavenju, jo predpie minister, pristojen za finance. Za podatke se tejejo tudi vsi podatki iz evidenc, ki jih davni zavezanec vodi v skladu z drugimi predpisi in raunovodskimi standardi, in iz poroil, ki jih davni zavezanec sestavlja v skladu s posebnimi predpisi in raunovodsk imi standardi.

(3) Davni zavezanec mora predloiti davni obraun davnemu organu na nain in v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov, ali z zakonom o obdavenju.

(4) Davni obraun mora predloiti tudi davni zavezanec, ki je v skladu z zakonom o obdavenju oproen plaila davka, in davni zavezanec, ki ugotovi, da nista nastali niti davna obveznost, niti terjatev iz naslova davka.

(5) Davni zavezanec, ki opravlja dejavnost, mora davni obraun predloiti v elektronski obliki.

52. len (predloitev davnega obrauna po izteku

predpisanega roka)

(1) Davnemu zavezancu, ki iz opraviljivih razlogov ne more predloiti davnega obrauna v predpisanem roku, davni organ na njegov predlog dovoli predloitev davnega obrauna po izteku predpisanega roka.

(2) Za opraviljive razloge iz prvega odstavka tega lena se tejejo utemeljeni razlogi, ki jih davni zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in prepreujejo predloitev davnega obrauna v predpisanem roku.

(3) Davni zavezanec mora v predlogu iz prvega odstavka tega lena navesti razloge iz drugega odstavka tega lena in jih dokazati, e dokazov ne more ali e ne more predloiti, pa to pojasniti. e davni zavezanec predlog vloi po poteku roka za predloitev davnega obrauna, mora predlogu predloiti tudi davni obraun.

(4) e davni zavezanec ne predloi obrauna hkrati s predlogom iz prvega odstavka tega lena, davni organ v primeru dovolitve, rok za predloitev davnega obrauna doloi s sklepom.

(5) Predlog iz prvega odstavka tega lena mora davni zavezanec vloiti najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predloitev davnega obrauna.

(6) e davni zavezanec zamudi rok za vloitev predloga za predloitev davnega obrauna po izteku predpisanega roka iz petega odstavka tega lena, se zaradi zamude tega roka ne more predlagati podaljanje roka za predloitev predloga iz prvega odstavka tega lena.

(7) Davni obraun, ki je predloen v skladu z dovoljenjem davnega organa po prvem odstavku tega lena, se teje za pravoasno vloenega.

(8) Rok za plailo davka po davnem obraunu, predloenem v skladu z dovoljenjem po prvem odstavku tega lena, zane tei po poteku zakonskega roka za pravoasno predloitev obrauna. e davni zavezanec po tem roku predloi davni obraun v skladu z dovoljenjem po prvem odstavku tega lena, mora davek plaati hkrati s predloitvijo obrauna. Rok za vrailo davka na podlagi obrauna, predloenega v skladu z dovoljenjem po prvem odstavku tega lena, se teje od dneva, ko davni organ prejme davni obraun.

(9) e davni organ ne dovoli predloitve davnega obrauna po izteku predpisanega roka, izda o tem sklep, zoper katerega je dovoljena pritoba.

53. len (popravljanje pomanjkljivosti in pomot

v davnem obraunu)

(1) Davni zavezanec lahko v 60 dneh po predloitvi davnega obrauna, zaradi formalnih pomanjkljivosti oziroma pomot v imenih in tevilkah, pisnih ali raunskih pomot, predloi popravek davnega obrauna. S popravkom davnega obrauna davni zavezanec odpravlja predhodno predloeni davni obraun v delu, v katerem ga spreminja.

(2) Davni zavezanec lahko popravek istega davnega obrauna iz prejnjega odstavka predloi samo enkrat.

(3) Razlika v davni obveznosti med predloenim in popravljenim obraunom je izvrilni naslov.

(4) Razlika v davni obveznosti med predloenim in popravljenim obraunom uinkuje od dneva, od katerega je uinkoval davni obraun, ki se popravlja, e davni zavezanec v popravljenem obraunu povea davno obveznost. e davni zavezanec znia davno obveznost, razlika v davni obveznosti med predloenim in popravljenim obraunom uinkuje od dneva predloitve popravljenega davnega obrauna.

54. len (popravljanje davnega obrauna, e je davna obveznost previsoko izkazana)

(1) Davni zavezanec lahko v 12 mesecih od poteka roka za predloitev davnega obrauna predloi popravek davnega obrauna, e pozneje ugotovi, da je v predloenem davnem obraunu davno obveznost izkazal previsoko glede na obveznost, ki bi jo moral izkazati na podlagi zakona o obdavenju. S popravkom davnega obrauna davni zavezanec odpravlja predhodno predloeni davni obraun v delu, v katerem ga spreminja.

(2) Davni zavezanec lahko popravek istega davnega obrauna iz prejnjega odstavka predloi samo enkrat.

(3) Popravljenemu davnemu obraunu mora davni zavezanec priloiti obrazloitev o razlogih, zaradi katerih je davno obveznost izkazal previsoko.

(4) e iz obrazloitve izhaja, da popravek davnega obrauna ni utemeljen, davni organ popravka davnega obrauna ne sprejme in o tem obvesti zavezanca za davek. e davni zavezanec izjavi, da vztraja pri popravku, lahko davni organ preveri utemeljenost popravka v davnem nadzoru.

(5) Davnemu zavezancu v tem primeru obresti ne pripadajo.

(6) Razlika v davni obveznosti med predloenim in popravljenim obraunom je izvrilni naslov.

(7) Razlika v davni obveznosti med predloenim in popravljenim obraunom uinkuje od dneva predloitve popravljenega davnega obrauna.

55. len (predloitev davnega obrauna na podlagi samoprijave)

(1) Davni zavezanec lahko najpozneje do zaetka davnega inpekcijskega nadzora oziroma do vroitve odmerne odlobe oziroma do zaetka postopka o prekrku oziroma kazenskega postopka predloi davni obraun oziroma popravljen davni obraun.

(2) Na posebni prilogi, ki je sestavni del tako predloenega davnega obrauna, prikae tudi premalo obraunane davke, skupaj z obrestmi iz tretjega odstavka tega lena, in hkrati plaa tako izkazan davek.

(3) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, od premalo plaanega oziroma neplaanega davka obrauna in plaa obresti po evropski medbanni obrestni meri za as od poteka roka za plailo do predloitve davnega obrauna na podlagi samoprijave, za ronost enega leta, v viini, ki je veljala na dan poteka roka za vloitev davnega obrauna, poveani za: - 1 odstotno toko, e predloi podatke v enem mesecu po preteku roka za vloitev

davnega obrauna; - 2 odstotni toki, e predloi podatke v estih mesecih po preteku roka za vloitev

davnega obrauna; - 3 odstotne toke, e predloi podatke v enem letu po preteku roka za vloitev davnega

obrauna; - 4 odstotne toke, e predloi podatke po enem letu po preteku roka za vloitev davnega

obrauna.

(4) Davni zavezanec ne more vloiti nove samoprijave glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno e vloil samoprijavo.

(5) e po predloitvi davnega obrauna na podlagi samoprijave davni organ ugotovi, da pogoji za samoprijavo iz prvega do etrtega odstavka tega lena niso izpolnjeni, s sklepom zavrne posebno prilogo iz drugega odstavka tega lena, predloeni davni obraun pa obravnava kot davni obraun, predloen po izteku predpisanega roka.

56. len (rok za plailo davka po davnem obraunu)

Davek po davnem obraunu mora biti plaan v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov, ali v rokih, predpisanih z zakonom o obdavenju.

57. len (obraun davnega odtegljaja)

(1) e je s tem zakonom ali zakonom o obdavenju doloeno, da davek za davnega zavezanca izrauna, odtegne in plaa planik davka (v nadaljnjem besedilu: davni odtegljaj), planik davka izrauna davni odtegljaj v obraunu davnega odtegljaja. Planik davka izrauna davek na podlagi ugotovljene davne osnove, davnih olajav in davne stopnje.

(2) Obliko obrauna davnega odtegljaja, ki mora vsebovati vse podatke, potrebne za izraun in nadzor pravilnosti izrauna davnega odtegljaja, predpie minister, pristojen za finance.

(3) Planik davka izrauna, odtegne in plaa davni odtegljaj po davnih stopnjah, ki veljajo na dan nastanka davne obveznosti, kot je doloen v zakonu o obdavenju ali v tem zakonu.

(4) Planik davka mora predloiti obraun davnih odtegljajev pristojnemu davnemu organu na nain in v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov ali z zakonom o obdavenju.

(5) Planik davka mora predloiti podatke iz obrauna davnega odtegljaja tudi davnemu zavezancu na nain in v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov ali z zakonom o obdavenju.

(6) 52., 53., 54. in 55. len tega zakona se uporabljajo tudi za obraun davnega odtegljaja.

(7) Ne glede na 53., 54. in 55. len tega zakona lahko planik davka predloi popravek obrauna davnega odtegljaja vekrat, e se popravki nanaajo na razline prejemnike dohodkov.

(8) e planik davka predloi davnemu organu popravljen obraun davnega odtegljaja, mora tudi davnemu zavezancu predloiti nove podatke iz obrauna davnega odtegljaja o dohodku, o odtegnjenem in plaanem davnem odtegljaju ter druge podatke, ki vplivajo na viino davnega odtegljaja, e so ti podatki v popravljenem obraunu davnega odtegljaja drugani od podatkov v obraunu davnega odtegljaja, ki se je popravljal.

(9) Zavezanec za davek, ki opravlja dejavnost, mora obraun davnega odtegljaja predloiti v elektronski obliki.

58. len (planik davka)

(1) Pravna oseba oziroma zdruenje oseb, vkljuno z drubo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se teje za planika davka, e je v skladu z zakonom o obdavenju rezident Republike Slovenije ali nerezident Republike Slovenije (ki ima v skladu z zakonom o obdavenju poslovno enoto nerezidenta v Republiki Sloveniji), ter e je hkrati: 1. oseba, ki v svoje breme izplaa dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali

zakonom o obdavenju izraunava, odteguje in plauje davni odtegljaj;

2. druba za upravljanje investicijskega sklada, ki izplaa dohodek iz investicijskega sklada, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavenju izraunava, odteguje in plauje davni odtegljaj;

3. borznoposrednika druba ali druba za upravljanje, ki na podlagi pogodbe o gospodarjenju s finannimi instrumenti oziroma pogodbe o opravljanju storitev upravljanja finannega premoenja za raun stranke oziroma dobro pouenega vlagatelja prejme dohodek od nalob denarnega dobroimetja stranke oziroma vlagatelja v finanne instrumente, ki ni dohodek iz 7. toke tega odstavka, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavenju izraunava, odteguje in plauje davni odtegljaj;

4. upravnik vestanovanjske stavbe, ki za raun etanih lastnikov stavbe prejme dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavenju izraunava, odteguje in plauje davni odtegljaj;

5. organizator prireditve, in sicer tudi e dohodka, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavenju izraunava, odteguje in plauje davni odtegljaj (oziroma bi se izraunaval, odtegoval in plaeval, e bi dohodek izplaala oseba iz 1. toke tega odstavka), ne izplaa v svoje breme;

6. oseba, ki za tuj raun prejme dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavenju izraunava, odteguje in plauje davni odtegljaj (oziroma bi se izraunaval, odtegoval in plaeval, e bi dohodek izplaala oseba iz 1. toke tega odstavka), e oseba, ki jo dohodek bremeni, ni planik davka v skladu s predhodnimi tokami tega odstavka;

7. oseba, ki za tuj raun prejme dohodek iz finannih instrumentov, izdanih v nematerializirani obliki (v nadaljnjem besedilu: nematerializirani finanni instrumenti), od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavenju izraunava, odteguje in plauje davni odtegljaj, ali

8. druga oseba, ki za tuj raun prejme dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavenju izraunava, odteguje in plauje davni odtegljaj, ko oseba, ki jo tak dohodek bremeni, ne pozna in glede na okoliine primera ne more poznati upravienca do dohodka, e tako predpie minister, pristojen za finance.

(2) Ne glede na prejnji odstavek se, e: 1. oseba iz 1. toke prvega odstavka tega lena izplaa dohodek osebi iz 4., 5. ali 8. toke

prvega odstavka tega lena, za planika davka teje oseba iz 4., 5. ali 8. toke prvega odstavka tega lena;

2. oseba iz 1. ali 6. toke prvega odstavka tega lena izplaa dohodek iz nematerializiranih finannih instrumentov osebi iz 7. toke prvega odstavka tega lena, za planika davka teje oseba iz 7. toke prvega odstavka tega lena;

3. oseba iz 7. toke prvega odstavka tega lena izplaa dohodek iz nematerializiranih finannih instrumentov drugi osebi iz 7. toke prvega odstavka tega lena, za planika davka teje druga oseba;

4. oseba iz 1. ali 2. toke prvega odstavka tega lena izplaa dohodek osebi iz 3. toke prvega odstavka tega lena, za planika davka teje oseba iz 3. toke prvega odstavka tega lena.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega lena se za planika davka ne teje diplomatsko-konzularno predstavnitvo tuje drave v Republiki Sloveniji in predstavnitvo mednarodne organizacije v Republiki Sloveniji. Diplomatsko-konzularno predstavnitvo tuje drave v Republiki Sloveniji ali predstavnitvo mednarodne organizacije v Republiki Sloveniji se lahko odloi, da prevzame obveznosti planika davka. O takni odloitvi mora obvestiti pristojni davni organ in davne zavezance, ki jim izplauje dohodke.

(4) Planik davka lahko pooblasti pravno osebo oziroma zdruenje oseb, vkljuno z drubo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost razen

nerezidenta Republike Slovenije v skladu z zakonom o obdavenju, ki v skladu z zakonom o obdavenju nima poslovne enote nerezidenta v Republiki Sloveniji da v njegovem imenu izpolni obveznost iz 59. lena tega zakona. Za ravnanje druge osebe odgovarja planik davka, kakor da bi obveznost izpolnjeval sam.

(5) Osebe, ki so planiki davka po 2., 3. in 4. toki drugega odstavka tega lena, morajo izplaevalcem dohodka pred izplailom dohodka predloiti izjavo o tem, da bodo s prejemom dohodka postali planiki davka. V izjavi morajo navesti tudi koliino finannih instrumentov iz katerih pravice izvrujejo za tuj raun. e pravice iz finannih instrumentov izvrujejo tudi za svoj raun, morajo v izjavi navesti tudi koliino finannih instrumentov iz katerih pravice izvruje zase. Za planika davka se tejejo le za dohodek, ki ga prejmejo za tuj raun.

(6) Izjave iz prejnjega odstavka mora prejemnik izjav hraniti najmanj deset let po poteku leta, v katerem je bil izplaan dohodek, na katerega se izjava nanaa.

(7) Oseba, ki se po drugem odstavku tega lena ne teje za planika davka, mora davnemu organu hkrati s plailom dohodka dostaviti podatke o plailu dohodka osebi, ki se po drugem odstavku tega lena teje za planika davka, vkljuno s podatki za identifikacijo obeh oseb. Minister, pristojen za finance, predpie podrobneje dolobe glede vrste, oblike in naina dajanja podatkov na tej podlagi.

(8) Ne glede na 6. toko prvega odstavka tega lena se oseba, ki za raun fizine osebe prejme dohodek od fizine osebe, teje za planika davka le, e je: 1. oseba, ki za raun fizine osebe nerezidenta prejme dohodek z virom v Sloveniji; 2. oseba, ki za raun fizine osebe rezidenta prejme dohodek z virom izven Slovenije; 3. upravnik vestanovanjske stavbe, ki za raun etanih lastnikov stavbe, ki so fizine

osebe, prejme dohodek, ki bremeni fizino osebo.

(9) Planiki davka po 6. toki prvega odstavka ter po 1. in 2. toki osmega odstavka tega lena se ne tejejo za planika davka po II. poglavju petega dela tega zakona.

(10) Ne glede na peti odstavek tega lena lahko minister, pristojen za finance, upotevaje vrsto dejavnosti, ki jo opravljajo planiki davka, ter nain izplaevanja dohodka, predpie primere, ko predlaganje izjav pred izplailom dohodka ni obvezno.

(11) e se druba za upravljanje druge drave lanice EU ne teje za planika davka po prvem odstavku tega lena, vendar upravlja v Republiki Sloveniji oblikovani oziroma ustanovljeni investicijski sklad in izplaa dohodek iz investicijskega sklada, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavenju izraunava, odteguje in plauje davni odtegljaj, se za planika davka teje skrbnik premoenja investicijskega sklada, ki za sklad opravlja skrbnike storitve. Druba za upravljanje mora skrbniku zagotoviti vse podatke, ki jih skrbnik potrebuje za izpolnjevanje obveznosti planika davka in z njimi ne razpolaga. Druba za upravljanje in skrbnik morata doloiti, kdo od njiju se teje za planika davka, in ko se za planika teje skrbnik, doloiti tudi nain zagotavljanja podatkov iz prejnjega stavka v pogodbi, ki jo skleneta e preden zane skrbnik opravljati skrbnike storitve za sklad.

59. len (obveznost planika davka)

(1) Planik davka je dolan za davnega zavezanca izraunati, odtegniti in plaati davni odtegljaj od dohodkov, od katerih se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavenju izraunava, odteguje in plauje davni odtegljaj. teje se, da je planik davka,

ki je odtegnil davni odtegljaj, davni odtegljaj odtegnil v breme dohodka davnega zavezanca.

(2) Za odtegnjen davni odtegljaj se zmanja znesek davka, ki ga je davni zavezanec dolan plaati, e je tako doloeno z zakonom o obdavenju ali s tem zakonom.

(3) e davni organ ugotovi, da je planik davka davni odtegljaj odtegnil od dohodka davnega zavezanca, vendar ga ni plaal, ali ga ni plaal v celoti, se davni odtegljaj s pripadajoimi dajatvami izterja od planika davka.

(4) e davni organ ugotovi, da planik davka davnega odtegljaja ni odtegnil in plaal, ali ga ni odtegnil in plaal pravilno, davni odtegljaj v delu, ki ni bil odtegnjen, s pripadajoimi dajatvami, bremeni planika davka. Planik davka ima pravico ta znesek izterjati od davnega zavezanca, ki mu je bil izplaan dohodek, od katerega davni odtegljaj ni bil odtegnjen.

60. len (rok za plailo davnega odtegljaja)

Planik davka mora plaati znesek davnega odtegljaja, ki ga je izraunal v obraunu davnega odtegljaja, v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov, ali v rokih, predpisanih z zakonom o obdavenju.

61. len (davna napoved)

(1) Davni zavezanec mora v davni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davni nadzor, vkljuno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davni zavezanec uveljavlja doloeno davno ugodnost.

(2) Obliko in podatke, ki jih mora davni zavezanec navesti v davni napovedi za posamezne vrste davkov, predpie minister, pristojen za finance, razen e je z zakonom o obdavenju drugae doloeno.

(3) K vloitvi davne napovedi morajo biti davni zavezanci pozvani z javnim pozivom, e ni z zakonom o obdavenju drugae doloeno. Poziv k vloitvi davne napovedi davni organ objavi najpozneje 60 dni pred iztekom roka za vloitev davne napovedi.

(4) Davni zavezanec mora vloiti davno napoved pri davnem organu na nain in v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov ali z zakonom o obdavenju.

(5) Ne glede na etrti odstavek tega lena se napoved lahko vloi tudi na enotnih vstopnih tokah, ki jih na podlagi zakona, ki ureja sploni upravni postopek, z uredbo doloi Vlada.

(6) e je tako doloeno s tem zakonom ali zakonom o obdavenju, davni organ ugotovi davek v odmerni odlobi, ne da bi bila davna napoved vloena, e gre za davke, ki se odmerjajo od letne osnove.

62. len

(predloitev davne napovedi po izteku predpisanega roka)

(1) Davni zavezanec, ki je iz opraviljivih razlogov zamudil rok za predloitev davne napovedi, lahko pri pristojnem davnem organu vloi predlog za naknadno predloitev davne napovedi. V predlogu mora obrazloiti razloge za zamudo in predloiti dokaze za svoje navedbe.

(2) Davni zavezanec mora vlogi za naknadno vloitev davne napovedi priloiti davno napoved, ki ni bila vloena v roku, oziroma navesti rok, v katerem jo bo lahko predloil.

(3) Predlog za naknadno predloitev davne napovedi mora davni zavezanec vloiti v osmih dneh po prenehanju razlogov iz prvega odstavka tega lena, vendar najpozneje v treh mesecih po izteku roka za predloitev davne napovedi.

(4) Za opraviljive razloge iz prvega odstavka tega lena se tejejo okoliine, ki jih davni zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti, in prepreujejo sestavo oziroma vloitev davne napovedi v predpisanem roku.

(5) e davni zavezanec zamudi rok za vloitev predloga za naknadno predloitev davne napovedi, se zaradi zamude tega roka ne more vloiti predloga za naknadno vloitev davne napovedi.

(6) e davni zavezanec ne predloi napovedi hkrati s predlogom iz prvega odstavka tega lena, davni organ v primeru dovolitve rok za predloitev davne napovedi doloi s sklepom.

(7) Davna napoved, vloena naknadno v skladu z dovoljenjem davnega organa, se teje za pravoasno vloeno.

(8) e davni organ ne dovoli predloitve davne napovedi po izteku predpisanega roka, izda o tem sklep, zoper katerega je dovoljena pritoba.

63. len (vloitev davne napovedi na podlagi samoprijave)

(1) Davni zavezanec lahko najpozneje do vroitve odmerne odlobe oziroma do zaetka davnega inpekcijskega nadzora oziroma do zaetka postopka o prekrku oziroma kazenskega postopka vloi davno napoved oziroma popravljeno davno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vloitev davne napovedi oziroma e je v davni napovedi navedel neresnine, nepravilne ali nepopolne podatke.

(2) Od neplaanega davka davni organ obrauna obresti po evropski medbanni obrestni meri za as od poteka roka za vloitev davne napovedi do vloitve davne napovedi na podlagi samoprijave za ronost enega leta v viini, ki je veljala na dan poteka zakonsko doloenega roka za vloitev davne napovedi, poveani za: - 1 odstotno toko, e predloi podatke v enem mesecu po preteku roka za vloitev

davne napovedi; - 2 odstotni toki, e predloi podatke v estih mesecih po preteku roka za vloitev davne

napovedi; - 3 odstotne toke, e predloi podatke v enem letu po preteku roka za vloitev davne

napovedi; - 4 odstotne toke, e predloi podatke po enem letu po preteku roka za vloitev davne

napovedi.

(3) Davni zavezanec ne more vloiti nove samoprijave glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno e vloil samoprijavo.

64. len (popravljanje davne napovedi)

Davni zavezanec lahko popravi davno napoved najpozneje do izdaje odmerne odlobe.

65. len (odloba o odmeri davka)

(1) e je s tem zakonom ali zakonom o obdavenju doloeno, da davek ugotovi davni organ, ga ugotovi z odlobo o odmeri davka.

(2) Odlobo o odmeri davka (v nadaljnjem besedilu: odmerna odloba) izda davni organ na podlagi davne napovedi davnega zavezanca ali v postopku davnega nadzora, e ni s tem zakonom, ali z zakonom o obdavenju, drugae doloeno.

(3) Pod pogoji iz 267. lena tega zakona ima lahko odmerna odloba obliko informativnega izrauna dohodnine.

(4) Kot odmerna odloba se obravnava tudi odloba, s katero davni organ odloi o vrailu davka.

66. len (rok za plailo davka po odmerni odlobi)

Davek, izraunan v odmerni odlobi, mora biti plaan v 30 dneh od vroitve odlobe, e ni s tem zakonom za posamezno vrsto davkov ali zakonom o obdavenju drugae doloeno.

67. len (uporaba dolob za zastopnike v primeru smrti, pravne naslednike oziroma skrbnike

davnih zavezancev oziroma njihovega premoenja)

(1) 51. do 66. len tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zastopnike v primeru smrti, pravne naslednike oziroma skrbnike davnih zavezancev oziroma njihovega premoenja, e ni s tem zakonom drugae doloeno.

(2) e zastopnik v primeru smrti ni imenovan, se prvi odstavek tega lena uporablja tudi za pravne naslednike, ki s skupno pisno izjavo doloijo osebo, zadoleno za izpolnjevanje obveznosti po prvem odstavku tega lena. e skupna pisna izjava ni podana in obveznosti niso izpolnjene v predpisanem roku, lahko davni organ doloi skrbnika za davne zadeve, od katerega zahteva izpolnitev obveznosti v breme premoenja oziroma prihodkov iz premoenja zapustnika, razen e skrbnik za davne zadeve tudi upravlja to premoenje.

(3) Skrbnika za davne zadeve lahko doloi davni organ izmed oseb, ki po pridobljenih podatkih davnega organa sodijo v krog zakonitih dediev.

IX. poglavje Posebne dolobe o odmeri davka

68. len (odmera davka v posebnih primerih)

(1) Davni organ lahko ugotovi predmet obdavitve s cenitvijo in na tej podlagi odmeri davek, e: - zavezanec za davek ne vloi davne napovedi ali ne predloi obrauna davka

davnemu organu ali ju vloi oziroma predloi brez podatkov, potrebnih za ugotovitev davne obveznosti;

- fizina oseba ne napove dohodkov; - ugotovi, da temelji davna napoved oziroma obraun davka na neresninih ali

nepravilnih podatkih; - ugotovi, da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v obraunu davka, niso

sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma odhodkom, izkazanim v davnem obraunu, razen e davni zavezanec navede upraviene razloge;

- zavezanec za davek na zahtevo davnega organa ne predloi poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napane ali e kaejo take bistvene formalne pomanjkljivosti, ki upraviujejo dvom o njihovi vsebinski pravilnosti;

- delodajalec ne predloi podatkov o davnem odtegljaju od dohodkov iz zaposlitve.

(2) Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogoajo davnemu organu doloiti verjetno davno osnovo.

(3) e je davnemu organu poznan del prihodkov ali del odhodkov, se verjetna davna osnova lahko doloi na podlagi uradnih podatkov in podatkov, ki jih davni organ zbere v ugotovitvenem postopku v zvezi z zavezancem za davek, njegovimi druinskimi lani in povezanimi osebami, kot so podatki o tevilu zaposlenih, izplaanih plaah in drugih dohodkih iz zaposlitve, prihodkih in odhodkih, opravljenih dobavah, nabavah in storitvah, vrednosti premoenja, in drugih zunanjih znakov posedovanja premoenja, proizvodnih kapacitetah oziroma opremljenosti ter lokaciji poslovnih in stanovanjskih prostorov, tevilu najemnikov ter obdobju oddajanja v najem.

(4) e davni organ nima na razpolago podatkov iz tretjega odstavka tega lena, oceni davno osnovo z uporabo podatkov iz tretjega odstavka tega lena pri zavezancih za davek, ki so v istem davnem obdobju in v podobnih okoliinah opravljali enako ali podobno dejavnost oziroma opravljali enake ali podobne dobave in storitve oziroma dosegali primerljive vrste dohodkov. V tem primeru davni organ odmeri davek za davno obdobje, kot je doloeno z zakonom o obdavenju od ocenjene davne osnove.

(5) Verjetna davna osnova oziroma z oceno doloena davna osnova po tem lenu se znia, e zavezanec za davek dokae, da je nija.

(6) Ne glede na dolobe zakonov o obdavenju, se pri ugotavljanju davne osnove od dohodka iz dejavnosti ali dobika iz kapitala za davna leta po obdobjih, za katera se je odmeril davek po tem lenu, davna osnova ne more zmanjevati zaradi uveljavljanja nepokritih davnih izgub ali neizkorienih delov negativne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi (izguba), ugotovljenih v obdobjih, za katera se je odmeril davek po tem lenu.

68.a len

(odmera davka od nenapovedanih dohodkov)

(1) Poleg primerov iz 68. lena tega zakona lahko davni organ ugotovi predmet obdavitve s cenitvijo tudi, e davni organ ugotovi, da: - davni zavezanec fizina oseba razpolaga s sredstvi za privatno potronjo, vkljuno s

premoenjem, ki znatno presegajo dohodke, ki jih je davni zavezanec napovedal, - je davni organ na drugaen nain seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga

davni zavezanec fizina oseba, troenjem davnega zavezanca fizine osebe ali s podatki o pridobljenem premoenju davnega zavezanca fizine osebe.

(2) V primerih iz prejnjega odstavka se davek odmeri od davne osnove, ki je enaka ugotovljeni razliki med vrednostjo premoenja, zmanjano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoenja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, od katerih je bil odmerjen ali obraunan davek, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plaajo.

(3) Postopek po tem lenu se uvede za eno ali ve koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden.

(4) Od davne osnove, ugotovljene po drugem odstavku tega lena, se izrauna in plaa davek po 70% stopnji, ki se teje za dokonen davek.

(5) Davna osnova, doloena v drugem odstavku tega lena, se znia, e zavezanec fizina oseba dokae, da je nija.

(6) Ne glede na dolobe zakonov o obdavenju se pri ugotavljanju davne osnove od dohodka iz dejavnosti ali dobika iz kapitala za davna leta po obdobjih, za katera se je odmeril davek po tem lenu, davna osnova ne more zmanjevati zaradi uveljavljanja nepokritih davnih izgub ali neizkorienih delov negativne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi (izguba), ugotovljenih v obdobjih, za katera se je odmeril davek po tem lenu.

69. len (prijava premoenja)

(1) V primerih iz 68. in 68.a lena tega zakona sme davni organ pozvati posameznega davnega zavezanca fizino osebo, da predloi davnemu organu podatke o svojem premoenju ali delih premoenja in dohodkih (v nadaljnjem besedilu: prijava premoenja).

(2) V prijavi premoenja mora davni zavezanec iz prvega odstavka tega lena navesti premoenje, ki ga ima v lasti, in sicer: 1. nepreminine; 2. pravice na nepremininah in druge premoenjske pravice; 3. preminine, ki posamino presegajo vrednost 10.000 eurov; 4. delee v gospodarskih drubah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, katerih

vrednost presega skupaj 10.000 eurov; 5. gotovino in denarna sredstva na raunih v bankah in