115.5.2014 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2014

10/201415.5.2014 Ljubljana

ki imajo vir izven Slovenije. Fizična oseba (rezident Slovenije),

ki oddaja v najem apartmaje na Hrvaškem, je torej skladno z

navedeno določbo v Sloveniji zavezana za plačilo dohodnine od

prejetih dohodkov iz oddajanja v najem. Ne glede na navedeno

pa je v tem primeru treba upoštevati tudi določbe hrvaške

zakonodaje, ki praviloma v svoji državi (tako kot večina držav)

obdavčuje dosežene dohodke iz oddajanja premoženja (ki se

nahaja na Hrvaškem) v najem.

Zaradi navedenega v obravnavanem primeru pride

do dvojne obdavčitve istega dohodka, ki nastane

zaradi sočasne obdavčitve na viru dohodka (na

Hrvaškem, kjer nepremičnina leži) in rezidentstva davčnega

zavezanca (v Sloveniji, kjer je fizična oseba – rezident Slovenije

obdavčen po načelu svetovnega dohodka). Z namenom odprave

dvojne obdavčitve posamezne države z drugimi državami sklepajo

konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in

premoženja (imenovane tudi sporazum oziroma mednarodna

pogodba). Tako ima Slovenija trenutno sklenjene konvencije s

47 državami, med drugim tudi s Hrvaško (objavljena v Uradnem

listu RS – MP, št. 16/05, v nadaljevanju Konvencija). V Konvenciji

je dodeljena pravica do obdavčitve dohodka v eni izmed držav

pogodbenic, z določbo o odpravi dvojnega obdavčevanja pa

Konvencija določa odpravo dvojnega obdavčevanja v državi

Na portalu eDavki so 8. maja 2014 objavili obvestilo glede minimalne zavarovalne osnove na OPSVZ v letu 2014. Kot minimalna zavarovalna osnova na OPSVZ obrazcu se namreč v letu upošteva mesečna minimalna plača za leto 2013, torej 783,66 eurov (in ne mesečna minimalna plača za leto 2014, ki znaša 789,15 eurov). Opozarjajo še, da se kot minimalna osnova za prispevke za zdravstveno zavarovanje upošteva znesek 913,91 eurov. Podrobnejše informacije v zvezi s tem so objavljene tudi v pojasnilu DURS, št. 4250-390/2014-2, 7. 2. 2014, na spletnih

straneh davčne uprave pa najde te tudi podatke o višini zavarovalne osnove in prispevkov za april 2014.

Pri vnosu podatkov v obrazec OPSVZ morate biti zavezanci pozorni na pravilnost izpolnjevanja podatkov. V skladu z navodilom za izpolnjevanje tega obrazca, zavezanec v polje 105 izpolni znesek polne zavarovalne osnove, določene na podlagi 145. člena ZPIZ-2. To pomeni, da mora zavezanec, ki v skladu z določitvijo zavarovalne osnove po tem členu, prispevke plačuje od minimalne plače v znesku 783,66 eurov, ta znesek obvezno vpisati v polje 105. Na eDavkih napotujejo tudi na veljavna navodila k obrazcu OPSV, ki so objavljena v Uradnem listu RS, 103/13.

Lep pozdrav!

Barbara Podlipnikza redakcijo založbe Verlag Dashöfer

Spoštovani!

VPRAŠANJA – ODGOVORI

VSEBINA

Obdavčitev fizične osebe, ki je lastnik počitniškegastanovanja na HrvaškemUporaba paragonskih blokovVišina zneskov prodaje pri kmetuS.p. bo prenesel dejavnost na sinaGotovinsko plačilo kmetuPoročanje potnih stroškovDan uvoza blagaIzstavljanje ročnih računovProdaja izdelkov 3 za 2Zapiranje kompenzacijeZa koliko časa nazaj se lahko izstavi dobropis

stranstranstranstranstranstranstranstranstranstranstran

12335556677

VPRAŠANJA – ODGOVORI

Obdavčitev fizične osebe, ki je lastnik počitniškega stanovanja na Hrvaškem

Fizična oseba, ki je rezident RS, je lastnik počitniških

stanovanj na Hrvaškem. Zanima nas, kje je zavezan

za plačilo davka in koliko stroškov mu je priznanih

pri ugotavljanju davčne osnove?

Fizična oseba, ki je rezident Republike Slovenije

je skladno s 5. členom Zakona o dohodnini (v

nadaljevanju ZDoh-2) obdavčena po svetovnem

dohodku. To pomeni, da je zavezana za plačilo dohodnine od

vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in od vseh dohodkov,

2 15.5.2014Računovodski in davčni nasvet št. 10/2014

rezidentstva in metode za odpravo takega obdavčevanja.

Namen te določbe je, da se slovenski davčni zavezanec izogne

dvakratnemu plačilu davka od dobička oziroma dohodka – če je

že plačal akontacijo davka na Hrvaškem (v državi vira), določba

konvencije v 23. členu omogoča, da v državi rezidentstva

(v Sloveniji) ne plača še enkrat dohodnine.

V skladu s prvim odstavkom 6. člena Konvencije se dohodek rezi-

denta države pogodbenice (dohodek fizične osebe iz Slovenije),

ki izhaja iz nepremičnin, ki so v drugi državi pogodbenici (na

Hrvaškem), lahko obdavči v tej drugi državi (torej na Hrvaškem).

Konvencija tako pravico do obdavčitve dohodka iz oddajanja

premoženja (ki se nahaja na Hrvaškem) v najem dodeljuje

Hrvaški. Zato je fizična oseba – rezident Slovenije, ki oddaja

v najem apartmaje na Hrvaškem in iz tega naslova prejema

dohodke, dolžna plačati akontacijo dohodnine na Hrvaškem

v skladu z njihovo zakonodajo, nato pa narediti poračun

dohodnine v Sloveniji (zaradi obdavčitve po načelu svetovnega

dohodka). Kot navedeno, pa lahko pri slednjem upošteva 23.

člen Konvencije, ki določa način odprave dvojne obdavčitve,

in sicer je za odpravo dvojne obdavčitve opredeljena metoda

navadnega odbitka (dobropisa), pri kateri država, katere rezident

je fizična oseba (Slovenija), odšteje znesek davka, plačanega

v državi vira (na Hrvaškem), ki je enak davku, ki bi ga sama

odmerila od dohodka, doseženega v drugi državi. Fizična oseba

torej na Hrvaškem napove dohodek iz oddajanja apartmajev v

najem na podlagi njihove zakonodaje, v Sloveniji pa je dolžna

oddati napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka

iz oddajanja premoženja v najem v 15 dneh od dneva prejema

dohodka (oziroma najpozneje do 15. januarja tekočega leta

za preteklo leto, če prejema dohodek iz oddajanja premoženja

v najem za več mesecev v letu), pri čemer lahko na podlagi

Konvencije uveljavlja že plačan davek na Hrvaškem.

V zvezi z obdavčitvijo oddajanja premoženja v najem

v Sloveniji opozarjam, da se skladno z novelo Zakona

o dohodnini – ZDoh-2L od 1. januarja 2013 dalje

dohodek iz oddajanja premoženja v najem, ki ga zavezanec ne

dosega v okviru opravljanja dejavnosti, obdavčuje cedularno. V

tem primeru se torej dohodek iz oddajanja premoženja v najem

obdavčuje po proporcionalni davčni stopnji 25 % od davčne

osnove (ob upoštevanju 10 % normiranih odhodkov) in se ne

všteva več v davčno osnovo za odmero dohodnine na letni ravni.

Tako plačana akontacija dohodnine se torej šteje za dokončni

davek, zavezanec za plačilo dohodnine pa je na podlagi odločbe

o odmeri dohodnine zavezanec sam.

Počitniška stanovanja se lahko oddajajo v najem tudi preko

opravljanja dejavnosti oziroma s strani gospodarske družbe,

vendar le v primeru prenosa premoženja (počitniških stanovanj)

v sfero podjetja oziroma gospodarske družbe. V zvezi s tem pa

opozarjam na določbo petega odstavka 16. člena, ki določa,

da se v primeru prenosa pravice do dohodka na drugo osebo,

šteje, da je prejemnik tega dohodka oseba, ki je navedeno

pravico prenesla, razen če je hkrati opravljen tudi neomejen in

nepreklicen prenos premoženja, ki je vir dohodka iz navedenega

premoženja, na drugo osebo, če ni s tem zakonom drugače

določeno. Navedeno torej pomeni, da se, če fizična oseba kot

lastnik počitniških stanovanj prenese pravico do dohodka iz

naslova oddajanja teh stanovanj v najem na podjetje oziroma

gospodarsko družbo, šteje, kot da je dohodek prejela fizična

oseba – lastnik stanovanj, razen če je opravljen prenos

premoženja na podjetje oziroma gospodarsko družbo. Prenos

se lahko opravi s prodajo stanovanj družbi, z dokapitalizacijo

družbe s stvarnim vložkom, ki predstavlja stanovanja, ali s

prenosom nepremičnine iz gospodinjstva v podjetje v primeru

opravljanja dejavnosti. Glede davčnih implikacij oziroma višine

davčne obveznosti v primeru oddajanja počitniških stanovanj v

najem preko opravljanja dejavnosti oziroma s strani gospodarske

družbe pa bi v zadevnem primeru potrebovala več informacij in

vpogled v celotno dokumentacijo v zvezi s počitniškimi stanovanji

(kakšna je njihova vrednost, koliko znaša najemnina).

Poleg vsega navedenega vam svetujem, da preverite tudi

morebitne druge obveznosti, ki bi jih zaradi oddajanja zadevnih

nepremičnin v najem imeli na Hrvaškem (plačevanje morebitne

turistične takse, identifikacija za namene DDV itd.).

KER, Katja Erjavšek s.p.

Uporaba paragonskih blokov

Proizvodno podjetje je odprlo nekaj trgovin kjer

prodajajo lastne izdelke in trgovsko blago (izdelki

iz dokupa zaradi boljše ponudbe). Zanima jih ali

se paragonski bloki lahko uporabljajo v prodajalni, kadar je

registrska blagajna v okvari in pa na sejmih? Ali je potrebno za

prodajo na terenu imeti blagajno, v kolikor uporaba paragonskih

blokov ni dovoljena?

Predvidevamo, da se vaša vprašanja nanašajo na

Pravilnik o načinu izpolnjevanja zahtev za določene

računalniške programe in elektronske naprave ter

vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev elektronsko vodenih

podatkov davčnemu organu (v nadaljevanju pravilnik).

Potrebno je izpostaviti, da z uveljavitvijo Pravilnika

o načinu izpolnjevanja zahtev za določene računal-

niške programe in elektronske naprave, ter vsebini,

obliki, načinu in rokih za predložitev elektronsko vodenih po-

datkov davčnemu organu, ter s spremembo 38. člena ZDavP-2,

315.5.2014 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2014

zakonodajalec ne uvaja »davčnih blagajn«. Zakonodajni ukre-

pi, ki se nanašajo na pravilnik, ter na spremembo 38. člena

ZDavP-2 se nanašajo predvsem na vsebino, obliko in način

posredovanja podatkov davčnemu organu zavezancev, ki

uporabljajo elektronske naprave za izstavljanje računov,

obenem pa definira »lastnosti« programske opreme elek-

tronske naprave, ki jo uporabljamo za izstavljanje računov

(govorimo o devetem odstavku 38. člena ZDavP-2, ki navaja

da proizvajalec oziroma dobavitelj računalniškega progra-

ma ali elektronske naprave ne sme zavezancem za davek

zagotavljati ali omogočiti uporabe računalniškega programa

ali elektronske naprave, ki v trenutku prodaje ali predaje

na uporabo, s privzetimi nastavitvami omogoča brisanje,

popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega zapisa,

shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe

prvotnih podatkov in vseh poznejših sprememb). Zakonske

določbe veljajo za vse poslovne subjekte, ki uporabljajo to-

vrstno opremo.

V omenjenih zakonskih okvirih zakonodajalec posebej ne

obravnava obveznosti poslovnega subjekta, ki ne uporablja

tovrstnih elektronskih naprav za izdajanje računov, da si

poslovni subjekt mora takšno napravo zagotoviti in tudi

uporabljati. DURS je na svojih spletnih straneh objavil sklop

vprašanj in odgovorov, v zvezi z vprašanji ki se nanašajo na

omenjeni pravilnik. Med drugim odgovarja tudi na vprašanje

o uporabi paragonskih blokov: Ali Pravilnik kakorkoli vpliva

na ureditev poslovanja podjetij, ki pri svojem poslovanju

uporabljamo paragonski blok?

Pravilnik ne vpliva na ureditev poslovanja podjetij, ki za izdajanje

računov pri gotovinskem poslovanju oziroma za hrambo teh

računov ne uporabljajo računalniških programov ali elektronskih

naprav. Zavezanci, ki pri svojem poslovanju uporabljajo

paragonski blok (papirnati), bodo lahko tudi v bodoče opravljali

navedeni način poslovanja.

Kot omenjeno, davčni organ s pravilnikom ne prepoveduje upo-

rabe paragonskih blokov pri poslovanju zavezancev. Pomembno

je, da zavezanec zagotovi ustrezno evidentiranje in »sledljivost«

poslovnih dogodkov, ki bodo razvidni iz teh poslovnih listin.

Klemen Šivic, EDBS REŠITVE d.o.o.

Višina zneskov prodaje pri kmetu

Kmet upokojenec prodaja pridelke raznim gostin-

cem. Obdavčen je po katastru. Ali je kakšen limit

do katerega zneska lahko prodaja?

V primeru kmeta, ki je obdavčen po katastrskem dohodku in

ni DDV zavezanec, kupec pridelkov sestavi odkupni blok in

tako za potrebe kupčevega knjigovodstva sestavi dokument,

ki dokazuje nabavo kmetijskih pridelkov. V kolikor pa je kmet,

obdavčen po katastrskem dogodku in zavezanec za namene

DDV, potem kmet izstavi fakturo za prodajo pridelkov. Pridelki,

ki jih kmet prodaja, pa morajo biti odraz dejavnosti, ki jo kmet

lahko opravlja.

Kmetija ima v registru kmetijskih gospodarstev

zapisano, da se ukvarja samo z vinogradništvom,

želela pa bi prodajati še mleko. Če nima registrirane

živinoreje, potem mleka ne more prodajati!

Majda Strel

S.p. bo prenesel dejavnost na sina

Samostojni podjetnik se bo upokojil in bi rad pre-

nesel svojo dejavnost na sina. V letu 2012 je prejel

subvencijo za investicijo v nepremičnino: delavnico

in opremo. Svetovali smo mu, naj naredi davčno nevtralni prenos.

Vendar on ne želi prenesti nepremičnine na sina ampak, da osta-

ne v njegovi lasti tudi, ko bi dejavnost opravljal sin s svojim s.p.

Sin že ima s.p. in ni DDV zavezanec, medtem ko oče s svojim s.p.

pa je DDV zavezanec. Prosimo za nasvet, kako naj obdrži nepre-

mičnino s čim manjšimi davčnimi posledicami.

Uvodoma želim poudariti, da bi bil za bolj natančne

davčne implikacije v zadevnem primeru potrebovala

dodatne informacije in vpogled v dokumentacijo pod-

jetnika v zvezi z nepremičnino (kdaj je bila pridobljena, kakšna

je njena vrednost) in pridobljeno subvencijo za investicijo, zato

v nadaljevanju podajam le ključne določbe v zvezi z nevtralnim

davčnim prenosom podjetja na drugo osebo in prenosom nepre-

mičnine v gospodinjstvo, ki so vam lahko v pomoč pri reševanju

davčnih problemov v zvezi z opredeljeno problematiko.

Prenos podjetja na prevzemnika (družinskega člana)

Pri prenosu podjetja na prevzemnika, ki je druga fizična oseba

(v obravnavanem primeru na drugega družinskega člana - prenos

Kmet, ki je obdavčen po katastru lahko prodaja pridelke v taki količini, kot jih pridela sam na svojem kmetijskem gospodarstvu.

Pri tem ne poznamo limita v vrednosti, pomembno je le, da so vsi pridelki njegovi (da se ne gre trgovca!).

4 15.5.2014Računovodski in davčni nasvet št. 10/2014

v prvem dednem redu) je potrebno ločiti med pojmovanjem pre-

nosa podjetja, ki z davčnega vidika, ob izpolnjevanju pogojev, do-

ločenih v Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), zagotavlja

davčno nevtralno obravnavo takega prenosa in prenosom, ki skla-

dno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju

ZGD-1) zagotavlja univerzalno pravno nasledstvo.

Davčno nevtralen prenos podjetja

Davčno nevtralen prenos podjetja samostojnega podjetnika se

lahko izvede na prevzemnega podjetnika, ki je lahko že obstoječ

(s.p., ki že opravlja dejavnost) ali pa je ustanovljen v postopku

prenosa podjetja (novoustanovljeni s.p.). Davčno nevtralen

prenos pa se na obstoječega ali novoustanovljenega podjetnika

lahko izvede na dva načina, in sicer kot prenos z univerzalnim

pravnim nasledstvom na podlagi 72. a člena ZGD-1 ali kot prenos

na prevzemnika brez univerzalnega pravnega nasledstva. Prenos

z univerzalnim pravnim nasledstvom na podlagi 72.a člena ZGD-1

je možen le na prevzemnike iz 1. dednega reda. V tem primeru

mora biti pogodba o prenosu sklenjena v obliki notarskega

zapisa. Prenos brez univerzalnega pravnega nasledstva je

možen tudi na druge prevzemnike - fizične osebe (ne le tiste iz

prvega dednega reda), pri čemer se prenos izvede na podlagi

neoblične pogodbe o prenosu v skladu z določbami ZDoh-2 (ni

potreben notarski zapis).

Z vidika davčne obravnave prenosa podjetja je torej pomembno,

da je v obeh navedenih primerih možen davčno nevtralen prenos

(torej tako pri prenosu z univerzalnim pravnim nasledstvom, kot

tudi pri prenosu brez univerzalnega pravnega nasledstva), saj

določbe 51. člena ZDoh-2 ne pogojujejo davčne nevtralnosti z

univerzalnim pravnim nasledstvom, temveč omogočajo davčno

nevtralno obravnavo tudi v primeru prenosov brez univerzalnega

pravnega nasledstva. Prav tako ZDoh-2 ne omejuje možnih

davčno nevtralnih prenosov zgolj na predstavnike 1. dednega

reda, kar je pogoj za zagotavljanje univerzalnega pravnega

nasledstva, temveč omogoča takšen davčno nevtralen prenos

tudi na ostale osebe.

Davčno nevtralen prenos se podjetniku prizna le, če je priglašen

davčnemu organu. Priglasitev, na obrazcu Priglasitev davčne

obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju

po drugi osebi, je na davčnem uradu, kjer je podjetnik prenosnik

vpisan v davčni register, potrebno opraviti najpozneje do roka za

predložitev davčnega obračuna. Pri uveljavljanju ugodnosti davč-

no nevtralnega prenosa morajo biti torej izpolnjeni vsi pogoji iz

51. člena ZDoh-2, poleg tega pa mora podjetnik prevzemnik v

tem primeru opravljati dejavnost še 5 let po prenosu. V naspro-

tnem primeru je potrebno ob prenehanju opravljanja dejavnosti

prevzemnega podjetnika pripoznati učinke prvotnega prenosa na

način, kot da ugodnosti davčno nevtralne niso priznane, saj niso

več izpolnjeni zakonski pogoji iz 51. člena ZDoh-2.

Prenos, ki zagotavlja univerzalno pravno nasledstvo

Prenos podjetja na podjetnika prevzemnika (družinskega člana) po

novem ureja tudi Zakon o gospodarskih družbah. V letu 2012 so

bile namreč v Uradnem listu 57/2012 objavljene spremembe in

dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki so prinesle

v novem 72. a členu dodatno možnost uveljavljanja univerzalnega

pravnega nasledstva pri prenosih podjetja s.p. na prevzemnika, s.p.

iz prvega dednega reda (zakonec, izvenzakonski partner, otroci,...).

S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika tako podjetje,

kot tudi vse pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem, kar pomeni,

da podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v

vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem prevzemnika.

Prenos podjetja po principu univerzalnega pravnega nasledstva

se opravi s pogodbo o prenosu podjetja, ki mora biti sestavljena

v obliki notarskega zapisa in mora vsebovati podatke o podjetju

(firmo in sedež podjetja), izjavo o prenosu podjetja, navedbo

vrednosti podjetja in v primeru, da se uporablja tudi ime in matična

številka prenosnega podjetnika, izrecno soglasje glede uporabe

imena in priimka podjetnika v firmi podjetnika prevzemnika in

izrecno soglasje glede uporabe matične številke podjetja. Poleg

navedenega mora podjetnik najmanj tri mesece pred prenosom

podjetja na podjetnika prevzemnika (na družinskega člana) na

primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja,

v poslovnih prostorih) objaviti prenos in sicer mora objaviti, da

namerava prenesti podjetje na družinskega člana in navesti tudi

datum tega prenosa.

Podjetnik prevzemnik je dolžan vložiti prijavo za vpis prenosa

podjetja pri AJPES, predlogu za vpis prenosa podjetja pa mora

priložiti tudi pogodbo o prenosu podjetja. AJPES potem vpiše

podjetnika prevzemnika v Poslovni register in po uradni dol-

žnosti izbriše iz njega podjetnika, ki je prenesel svoje podjetje

na prevzemnika. Z vpisom prenosa podjetja v Poslovni register

Slovenije podjetnik preneha opravljati svojo dejavnost, podjetje

podjetnika pa v skladu s pogodbo o prenosu podjetja preide na

podjetnika prevzemnika. Možno je opraviti tudi samo prenos

dela podjetja na družinskega člana. Postopek je podoben kot

pri prenosu celotnega podjetja, le, da v tem primeru v pogodbi

o prenosu podjetja ni potrebno priložiti izrecnega soglasja glede

uporabe imena in priimka podjetnika v firmi podjetnika prevze-

mnika ter morebitno izrecno soglasje glede uporabe matične

številke podjetja (v tem primeru AJPES ne izbriše podjetnika iz

Poslovnega registra po uradni dolžnosti, saj podjetnik z delnim

prenosom podjetja ne preneha opravljati dejavnosti).

Prenos nepremičnine v zasebno sfero

Ne glede na navedeno je v obravnavanem primeru v zvezi z

nepremičnino smiselno upoštevati tudi določbe glede preno-

sa nepremičnine v zasebno sfero (gospodinjstvo) podjetnika,

zlasti če so izpolnjeni pogoji, pod katerimi tak prenos velja za

515.5.2014 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2014

neobdavčljivo transakcijo. Prenosi sredstev (razen denarnih

sredstev) med podjetjem podjetnika in njegovim gospodinj-

stvom so načeloma obdavčeni, razen v primeru ko so izpolnje-

ni zakonsko predpisani pogoji za oprostitev iz obdavčitve. Ena

izmed teh oprostitev je tudi prenos nepremičnine iz podjetja

zavezanca v njegovo gospodinjstvo, če je bila ta nepremični-

na v podjetje pridobljena pred 1. januarjem 2005. V kolikor bi

bil v obravnavanem primeru navedeni pogoj izpolnjen (torej bi

prenosni podjetnik nepremičnino, ki jo ne želi prenesti, v pod-

jetje pridobil pred 1.1.2005), bi lahko pred prenosom podjetja

na podjetnika prevzemnika izvedel prenos nepremičnine v go-

spodinjstvo brez implikacij na področju dohodnine in nato izve-

del prenos podjetja na prevzemnika v celoti. Vendar pa v tem

primeru opozarjam, da ima neodplačen prenos nepremičnine

lahko negativne posledice na področju DDV (če je podjetnik na

primer vlagal v nepremičnino in je od teh vlaganj odbijal DDV - v

tem primeru bi bilo ob prenosu potrebno sorazmerni del odbit-

ka tega DDV vrniti).

KER, Katja Erjavšek s.p.

Gotovinsko plačilo kmetuDo katere višine gotovinskega plačila lahko pravna

oseba poravna kmetu nakup njegovih pridelkov? Je

to 125 EUR? Kakšen status mora ta kmet imeti in

kako se ga preverja?

Pravna oseba, samostojni podjetnik, nosilec dopolnilne dejavno-

sti, kmetu ki je obdavčen po dejanskih prihodkih (v nadaljevanju

»registrirane osebe«) lahko v gotovini plačuje dobaviteljem »regi-

striranim osebam« do višine 420,00 eur.

V kolikor registrirane osebe kupujejo pridelke (samo pridelke!)

od kmeta, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi katastrskega

dohodka, pa od kmeta z odkupnim blokom odkupi pridelke,

vendar jih sme plačati v gotovini le do višini 125,00 eur v

enkratnem znesku.

Odkupni blok kupec sestavi za kmeta, obdavčenega po

katastrskem dohodku takrat, kadar kmet ni DDV zavezanec. Če

je kmet obdavčen po katastrskem dohodku tudi DDV zavezanec,

le-ta izstavlja račune za prodane izdelke.

Ali je kmet DDV zavezanec ali je pavšalist lahko preverimo na

spletnih straneh DURS. Ali kmet ugotavlja davčno osnovo po

dejanskih prihodkih in odhodkih ali ugotavlja davčno osnovo

na podlagi katastrskega dohodka pa moramo zaupati kar izjavi

kmeta samega.

Majda Strel

Poročanje potnih stroškov

Imam vprašanje v zvezi z obračunom potnih

stroškov v letu 2014, ki se pokrivajo iz avansa, ki

je bil nakazan na račun že v letu 2013 in v tem

primeru ne gre za pobot. Ali v primeru, ko se obračun potnih

stroškov za delavca pokriva iz predhodnega nakazila (in ne

pobota), poročanje preko REK-1 obrazca ni potrebno?

Glede na vašo navedbo, da je bilo izplačilo potnih stroškov

opravljeno vnaprej, in sicer v letu 2013, ko dejanski stroški še niso

nastali, ter poročanje še ni bilo obvezno v skladu z objavljenim

Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini

in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve

davčnemu organu objavljenem v Uradnem listuRS, št. 85 z dne

18. 10. 2013, ki je začel veljati od 1. 11. 2013, razen v delu,

kjer je navedeno, da se podatki izpolnjujejo od 1. 1. 2014 dalje,

menim, da v navedenem primeru že izplačanih potnih stroškov

ni potrebno poročati v letu 2014 preko obrazca REK-1, saj vas k

temu ne zavezuje nobena določba tega Pravilnika.

V primeru, da pa boste izplačevali akontacije za povračila potnih

stroškov za službene poti v tem letu torej po 1. 1. 2014, pa je

potrebno o plačilu teh akontacij poročati z vpisom izplačanega

zneska v polje B06 obrazca REK-1. Ko bo službena pot dejansko

tudi opravljena, boste poročali zgolj razliko med že izplačano

akontacijo ter dejanskimi stroški, ki jih boste izplačali po

predloženemu obračunu potnih stroškov.

mag. Sabina Lamut

Davčna svetovalka ZDSS

Dan uvoza blagaProsimo za razlago termina dan uvoza, ko se

prevzem blaga oz. materiala v zalogo skladišča

opravi na dan uvoza po ECB.

Uvoz blaga iz tretjih držav je opravljen ko so končane formalnosti

v zvezi z vnosom blaga v EU po carinskih predpisih EU s katerimi

je blago sproščeno v prost promet, torej na dan carinjenja. Takrat

tudi nastane tudi obveznost za obračun DDV (35.člen ZDDV-1).

Za knjiženje uvoza iz tretjih držav navadno prejmemo naslednje

listine, ki jih potrebujemo za knjiženje: račun dobavitelja s sede-

žem izven EU, listina EUL – MRN in račun špediterja.

Račun dobavitelja ter prevzem blaga preračunate v EUR po tečaju

ECB na dan carinjenja - »dan uvoza«, vendar pa lahko uporabite

tudi valutni tečaj (polje 23 EUL). To je tečaj ECB predzadnje

6 15.5.2014Računovodski in davčni nasvet št. 10/2014

srede preteklega meseca in se uporablja za carinjene v tekočem

mesecu. SRS 2006 namreč le določajo, da je kot valutni tečaj

mišljen srednji tečaj Banke Slovenije. Ko se boste odločili za en

ali drugi način morate le tega uporabljati iz obdobja v obdobje.

EUL listina se uporablja za vpis v knjigo prejetih računov.

V skladu z ZDDV-1 je osnova za knjiženje v knjigo prejetih

računov - EUL listina ( polje 47 obračun dajatev).

ERST, Erika Stražar s.p.

Izstavljanje ročnih računov

Za parkirne prostore bi izstavljali ročne račune, ker

je računalniško izstavljanje za enkrat nemogoče. Ali

se sploh še lahko izstavlja ročne račune? Kupcem

bi izstavljali račune -obrazce, ki smo jih kupili knjigarni. Na kaj

moramo biti pri tem še posebej pozorni?

Navedene določbe ZDavP-2 so namenjene predvsem nadzoru

nad gotovinskim in blagajniškim poslovanjem, kjer je v praksi

pogosti prihajalo do naknadnega popravljanja in brisanja izdanih

računov. Zakon torej obravnava le programsko opremo, določb

oziroma omejitev v zvezi z izdajanjem računov, napisanih na

roko (paragonski blokci), pa ne obravnava. Zaradi navedenega

menim, da na roke napisani računi niso sporni, če vsebujejo

vse z računovodskimi standardi in zakonom (82. člen ZDDV-1)

predpisane sestavine. V tem primeru menim, da je najlažje

uporabljati že vnaprej natisnjene liste oziroma tako imenovane

paragonske blokce, ki jih je mogoče kupiti tudi v knjigarni,

kamor se nato zgolj vpiše zaporedna številka računa, datum

izdaje računa, datum dobave blaga oziroma opravljene storitve,

podatke o kupcu in predmetu prodaje oziroma opravljeni storitvi,

znesku.

V zvezi z določbami ZDavP-2 in Pravilnika v zvezi s tehničnimi

zahtevami za računalniške programe in elektronske naprave,

ki se uporabljajo za izdajanje oziroma hrambo računov pri

gotovinskem poslovanj je DURS na svoji spletni strani v zvezi

z obravnavano tematiko tudi objavil odgovore na vprašanja

oziroma pojasnila. Med drugim se eno vprašanje nanaša na vpliv

nove ureditve na poslovanje podjetij, ki pri svojem poslovanju

uporabljajo paragonski blok. DURS pojasnjuje, da Pravilnik ne

vpliva na ureditev poslovanja podjetij, ki za izdajanje računov

pri gotovinskem poslovanju oziroma za hrambo teh računov ne

uporabljajo računalniških programov ali elektronskih naprav.

Tako zavezanci, ki pri svojem poslovanju uporabljajo paragonski

blok (papirnati), lahko tudi v bodoče opravljajo navedeni način

poslovanja.

KER, Katja Erjavšek s.p.

Prodaja izdelkov 3 za 2Podjetnica, ki ima trgovino na drobno s tekstilom,

bi rada pripravila akcijo » kupiš dva izdelka, dobiš

tri«. Zanima nas postopek priprave in ali na tretji

izdelek obračunamo 100% popust pri izstavitivi računa stranki.

V davčno osnovo za obračun DDV, se v skladu

s šestim odstavkom 36. Člena ZDDV-1 vštevajo

popusti, odobreni v trenutku dobave. Gre za

količinski popust, zato na račun lahko izkaže 100 % popust za

tretji artikel. DDV se obračuna od osnove za plačilo brez DDV.

Zaloge se bodo razbremenile na osnovi števila izdanih/prodanih

artiklov.

Opozorila bi še na Zakona o varstvu potrošnikov

pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP).

V 5. členu tega zakona določa poslovno prakso,

ki se šteje za zavajajočo. Med drugim je zavajajoče dejanje,

ki povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik

sprejme odločitev o poslu, ki ga sicer ne bi sprejel. Med

zakonsko naštetimi elementi, glede katerih lahko poslovna

praksa potrošnika zavaja, je tudi cena, način izračunavanja cene

in določena cenovna prednost.

ERST, Erika Stražar s.p.

Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) v osmem odstavku 38. člena opredeljuje elektronsko obdelovanje podat- kov in sicer določa, da zavezanec za davek ne

sme uporabljati takega programa ali naprave, ki omogoča brisanje, popravljanje ali kakršno koli spreminjanje izvornega zapisa podatkov, ne da bi bil izvorni zapis in vse poznejše spremembe podatkov shranjeni v napravi ali na drugem mediju, ki ga uporablja za elektronsko obdelovanje podatkov. Zavezanec za davek mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo. Dalje je z v devetem odstavku tega člena določeno, da proizvajalec oziroma dobavitelj računalniškega programa ali elektronske naprave ne sme zavezancem za davek zagotavljati ali omogočiti uporabe računalniškega programa ali elektronske naprave, ki v trenutku prodaje ali predaje na uporabo, s privzetimi nastavitvami omogoča brisanje, popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe prvotnih podatkov in vseh poznejših sprememb.

715.5.2014 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2014

Zapiranje kompenzacije

Ali lahko z medsebojno kompenzacijo med dvema

podjetjema zapremo odprte terjatve oz. obveznosti

pred valuto, ki je navedena na računu?

Za pogodbeni pobot je značilno, da je za vsako terjatev

v pogodbi o pobotu potrebno navesti njen pravni temelj

nastanka, prav tako je potrebno navesti tudi višino terjatev, ki

prenehajo s pobotom.

Časovni trenutek, od katerega naj se vajine vzajemne terjatve

upoštevajo kot pobotane, lahko prostovoljno določita v

sporazumu o pobotu. Če tega časovnega trenutka v pogodbi o

pobotu ne določita, se šteje, da so bile vajine vzajemne terjatve

pobotane z dnem veljavnosti pogodbe o pobotu.

Omeniti je potrebno tudi to, da Obligacijski zakonik v

311. členu ureja enostranski prisilni pobot, ki se po

svoji pravni naravi razlikuje od pogodbenega pobota,

saj je slednji mogoč le na podlagi soglasja obeh pogodbenih

strank. Omenjena določba Obligacijskega zakonika namreč

določa, da dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti

upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na

denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti

in če sta obe zapadli. Iz navedenega torej izhaja, da morajo biti

za pravno veljavno uveljavljanje prisilnega pobota kumulativno

izpolnjeni naslednji splošni pogoji, in sicer: vzajemnost,

istovrstnost in zapadlost terjatev, kar pa ne velja za dogovorjeni

pobot. Enostranski prisilni pobot se uveljavlja z izjavo o pobotu,

ki jo poda upravičena oseba.

Ker ena izmed terjatev, ki naj bila predmet pobota, še ni dospela

v plačilo, ni možno uveljavljanje prisilnega pobota v danem

primeru.

Na koncu lahko sklenem, da s pravnega vidika ni ovir, ki bi

preprečevale kompenzacijo oziroma pobot vzajemnih terjatev

v okviru pogodbe o pobotu, četudi katera izmed terjatev še ni

zapadla v plačilo, medtem ko prisilni pobot zaradi neizpolnjevanja

pogoja zapadlosti ni možen.

Ivo Kalazić, univ.dipl. prav.

Za koliko časa nazaj se lahko izstavi dobropis

Za koliko časa nazaj se lahko izstavi dobropis?

Poslovni partner nam je namreč želel izstaviti dobro-

pis za račun, ki je bil izdan v decembru 2012. Zanima

nas, kdaj je tak dobropis davčno priznan z vidika DDPO in DDV.

Računovodski vidik in vidik DDPO

Prejeti dobropis je notranja knjigovodska listina, ki ga dobavitelj

izstavi kupcu v primeru, da blago ali storitve, ki jih je že zaračunal

z računom, ne ustrezajo dogovorjeni količini oziroma ne ustrezajo

dogovorjeni kvaliteti ali pa se nanašajo na naknadno odobrene

popuste. Dobropis torej praviloma popravlja poslovni dogodek,

ki ga opredeljuje račun. Glede evidentiranja ima dobropis

enak pomen, kot prejeti račun. Praviloma zmanjšuje postavke

prejetega računa, zato je priporočljivo na dobropis zapisati tudi

zaporedno številko računa na katerega se veže. Prejeti dobropis

mora vsebovati obvezne elemente prejetega računa.

V kolikor dobropis ni izdan v istem poslovnem (oziroma davčnem)

letu kot račun, na katerega se nanaša, pa je računovodska in

davčna obravnava takega dobropisa lahko tudi drugačna. V

tem primeru menim, da zavezanec prejeti dobropis obravnava

odvisno od višine vrednosti prvotnega računa oziroma

dobropisa. V primeru ko gre za nepoemben znesek menim, da

je dobropis mogoče evidentirati na enak način kot opredeljeno

zgoraj, torej z zniževanjem postavk prvotnega računa, odvisno

od tega, na kaj se prejeti dobropis nanaša (zniževanje zaloge

blaga, stroškov materiala ali storitev oziroma obveznosti do

dobavitelja, če račun še ni bil poravnan). Če pa gre za večji

(pomemben) znesek pa menim, da je potrebno prejeti dobropis

računovodsko obravnavati kot popravek napak preteklih obdobij

in ga kot popravek upoštevati tudi v obračunu davka od dohodkov

pravnih oseb. V nadaljevanju podrobneje podajam računovodski

in davčni vidik v zvezi s popravki napak preteklih obdobij.

Računovodski vidik

Napake iz preteklih obdobij so v Slovenskih računovodskih

standardih - SRS (2006) opredeljene kot opustitve postavk ali

napačne navedbe v računovodskih izkazih za pretekla obdobja,

ki izhajajo iz neupoštevanja ali napačne uporabe zanesljivih

informacij, ki so bile na voljo v času, ko so bili računovodski izkazi

odobreni za objavo, in za katere se je upravičeno domnevalo,

da bodo pridobljene in upoštevane pri sestavitvi računovodskih

izkazov. SRS (2006) napake delijo na bistvene in nebistvene,

pri čemer je višina bistvenosti subjektivna ocena posameznega

podjetja. Bistvenost je odvisna od obsega in narave opustitve ali

napačne navedbe, ki se presoja v danih okoliščinah, načeloma pa

velja, da je znesek bistven, če bi opustitev njegovega pripoznanja

Uvodoma bi želel povedati, da je osnovni namen kompenzacije oziroma pobota prene-hanje vzajemnih terjatev med istima stranka-ma, ki hkrati nastopata kot upnik in dolžnik.

Čeprav ena terjatev še ni zapadla oziroma še ni dospela v plačilo, se vi kot pogodbena stranka lahko dogovorite z nasprotno pogodbeno stranko, da se vajine vzajemne terjatve upoštevajo kot pobotane. Za navedeno se v pra-ksi uporablja izraz pogodbeni ali dogovorjeni pobot.

8 15.5.2014Računovodski in davčni nasvet št. 10/2014

lahko vplivala na poslovne odločitve uporabnikov, ki temeljijo na

računovodskih izkazih. Napaka je tako nebistvena, če ne vpliva na

poslovne odločitve uporabnikov računovodskih izkazov. Naravo in

stopnjo bistvenosti napak podjetje opredeli v svojih internih aktih.

V skladu z 9. točko Uvoda v SRS (2006) podjetje popravi bistvene

napake iz preteklih obdobij za nazaj v prvih računovodskih izkazih,

odobrenih za objavo, po odkritju napak, in sicer s preračunavanjem

primerjalnih zneskov sredstev, dolgov in vseh vpletenih sestavin

kapitala predstavljenega preteklega obdobja (običajno se zviša

oziroma zniža preneseni poslovni izid). Če pa podjetje v tekočem

obdobju ugotovi, da je storilo napako, ki pa je nebistvena, se

zaradi nebistvenosti napake izkazi ne popravljajo za nazaj, ampak

se nebistvena napaka popravi v tekočem obračunskem obdobju.

V vsakem posameznem primeru je torej najprej potrebno opredeliti,

ali gre za bistveno ali nebistveno napako, saj je od tega odvisen

popravek napake. Kot primer v nadaljevanju navajam možno

opredelitev bistvene napake: »Bistvena napaka v podjetju X d.o.o.

je tista napaka, ki znaša:

➤ 2% vseh sredstev v letu, v katerem je napaka nastala, ali

➤ 3% vseh prihodkov v letu, v katerem je napaka nastala, ali

➤ 5% kapitala ali čistega rezultata podjetja (dobička po

obdavčitvi oziroma izgube) leta, v katerem je napaka nastala.«

Podjetje tako na podlagi kriterijev za določanje bistvenosti napake,

opredeljenih v internih aktih, ugotovi, da je napaka bistvena in

popravek napake evidentira prek prenesenega poslovnega izida

(930 – Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let) ali da je napaka

nebistvena in jo odpravi v okviru računovodskih izkazov v letu,

ko je napaka ugotovljena (v vašem primeru torej v letu 2014)

in sicer preko rednih prihodkov ali odhodkov oziroma drugih

računovodskih kategorij. V kolikor je podjetje GD, d.o.o. zavezano

reviziji tudi predlagam, da se glede opredelitve bistvenosti napake

in načina popravka posvetujete z revizorjem.

Davčni vidik

Z vidka popravka računovodskih napak v davčnem obračunu ob-

stajata dve možnosti za popravke teh napak (postopek je enak pri

bistvenih in nebistvenih napakah). Prva možnost je, da se popravki

teh napak vključijo v tekoči davčni obračun, druga pa, da se popravi

davčni obračun za preteklo obdobje. V primeru popravkov za nazaj, s

katerimi se zmanjšuje davčna obveznost, velja, da se pretekli davčni

obračun lahko popravi v roku 12 mesecev od roka za predložitev

davčnega obračuna. Ker je v obravnavanem primeru napaka nasta-

la v letu 2012, odkrita pa je bila v letu 2014 menim, da bi bilo napa-

ko najbolje odpraviti v tekočem davčnem obračunu (zlasti v primeru,

da gre za nebistveno napako), in sicer v okviru 6. točke - Popravek

odhodkov na raven davčno priznanih odhodkov – zmanjšanje (zap.

št. 6.41 Zmanjšanje odhodkov za odhodke, ki so že zniževali davčno

osnovo v tekočem ali preteklih davčnih obdobjih).

DDV vidik

Z t.i. dobropisom, kot se v praksi največkrat imenuje dokumentom

oziroma sporočilo, ki spreminja prvoten račun in se nanj nedvoumno

nanaša, davčni zavezanec praviloma znižuje davčno osnovo.

Davčni zavezanec pa davčno osnovo lahko zniža le v primerih in

pod pogoji, ki jih navaja DDV zakonodaja. Ker v svojem vprašanju

razloga za izdajo dobropisa ne navajate, prav tako pa celotnega

dejanskega stanja ne poznam, v nadaljevanju predvidevam, da

so za naknadno znižanje davčne osnove izpolnjeni vsi zakonski

pogoji. V kolikor ti pogoji niso izpolnjeni, davčni zavezanec davčne

osnove za že dobavljeno blago oziroma storitve ne sme zniževati.

Roka, do katerega davčni zavezanec popravek davčne osnove

še lahko opravi niti ZDDV-1 niti PZDDV posebej ne opredeljujeta,

zato je po najinem mnenju treba subsidiarno upoštevati določila

ZDavP-2, ki v četrtem odstavku 125. člena določa, da pravica

zavezanca za davek do vračila plačanega davka, ki ga ni bil dolžan

plačati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plačal oziroma od

pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da ga

ni bil dolžan plačati.

Prejemnik takšnega dobropisa pa je dolžan upoštevati prvi odsta-

vek 108. člena PZDDV, ki določa, da če davčni zavezanec, ki je prejel

blago oziroma storitve, prejme obvestilo dobavitelja blaga oziroma

storitve, da je ta zaradi napake na računu ali drugih razlogov iz

drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 zmanjšal obračunani DDV,

mora zmanjšati odbitek DDV najkasneje v obračunu DDV za

davčno obdobje, v katerem prejme obvestilo dobavitelja. Tako

prejeti dobropis prejemnik evidentira v DDV evidence za tekoče

davčno obdobje in poroča v DDV-O obrazec za to obdobje.

KER, Katja Erjavšek s.p. in

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.

RAČUNOVODSKI in davčni NASVET – strokovni vestnik za računovodsko svetovanje z vprašanji in odgovori Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel.št.:01/434 55 90, faks.št.: 01/434 55 94, email: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2014 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Strokovna urednica: Barbara Podlipnik, dipl. ekon./ Stavek in tisk: Grafika Kodre/ Izhaja: vsaka 2 tedna/ Cena 132 EUR predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika. ISSN: 1854-0562