zami`i in porini d · 2012. 3. 8. · zami`i in porini 1 izdajatelj elektro-slovenija, d.o.o....

zamiì in porini

1

IZDAJATELJElektro-Slovenija, d.o.o.

UREDNI[TVOGlavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro JakominAdrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02e-mail:brane.janjic�eles.si

ÂSOPISNI SVETpredsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednicaIda Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Jana Babi~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG),Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET),mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), DanicaMirnik (El. Celje), Jelka Oroìm Kop{e (El.Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), NinoMaleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek(TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole(IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik(Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov).

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

OBLIKOVANJEPeter @ebre

GRAFI^NA PRIPRAVAMAXILINE d.o.o. Ljubljana

TISKDELO TISKARNA d.d., Ljubljana

NA[ STIK je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 8.000 izvodov

Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 30. aprila 2001. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 20. aprila 2001.

NASLOVNICAFoto Peter @ebre

ISSN 1408-9548

www.eles.si

o notranjega odprtja trga z elek-tri~no energijo nas lo~ita {e dobra dvatedna in ~eprav je bilo v energetskihkrogih v zadnjih mesecih ve~kratsli{ati, da bi bilo treba glede na potekdogodkov in zastoje pri razre{evanjupere~ih elektroenergetskih vpra{anj o15. aprilu {e enkrat tehtno premisliti,se je dràva vseeno odlo~ila, da nimasmisla ve~ odla{ati. Bolj kot leto{njiapril jo namre~ skrbi januar 2003, kise prav tako pribliùje z veliko hitrost-

jo, in resnici na ljubo, do tedaj se mora slovensko elektro-gospodarstvo dejansko nau~iti dobro plavati ali pa bo po-tonilo. Tisti, ki skrbijo za na{e priblièvanje in vklju~eva-nje v Evropsko unijo, celo pravijo, da v Bruslju è inten-zivno delajo na spremembi energetskih smernic, ki naj bipravila igre na trgu z elektri~no energijo {e zaostrila. Iztega izhaja tudi prepri~anje, da je vsak trenutek, ki bi galahko porabili za igranje novih vlog, preve~ dragocen, dabi se mu lahko odpovedali. In dejansko tem trditvam nimogo~e oporekati. Dodali bi le, da je za uspe{no predstavopoleg usposobljenih igralcev potreben vsaj {e dober scena-rij. Ravno pri slednjem pa se pri nas è ves ~as zatika, sajpisanje klju~nih dokumentov po trditvah {ir{ih strokovnihkrogov in vpletene javnosti poteka vse preve~ za zaprtimivrati in brez pravega odgovora na vpra{anje, kaj èlimo scelotno predstavo sploh dose~i. Je to zgolj izpolnitev zah-tev, ki so nam jih na kro`nik postavili ocenjevalci na{e us-posobljenosti vklju~itve v krog razvitih? @elja, da bi slo-venskemu gospodarstvu pove~ali konkuren~no sposobnostna zahtevnih zahodnih trgih, ali poskus, da bi s pomo~jotr`nih mehanizmov vendarle sku{ali {e izbolj{ati poslova-nje sektorja, ki sicer è doslej povsem zadovoljivo opravljasvoje temeljno poslanstvo in zaupane mu naloge? Pravi odgovor se seveda skriva v kombinaciji na{tetega,pri ~emer so za dosego tega cilja v Evropi uporabili karnekaj razli~nih metod. Uspe{nost na{e, ki so jo na enem odzadnjih neformalnih pogovorov strokovnjakov o odpira-nju trga slikovito ozna~ili kot zamiì in porini, bo sevedamogo~e oceniti {ele ~ez nekaj mesecev ali celo let. In takratbomo ali nagrajeni ali pa bomo morali za morebitne seda-nje napa~ne korake in odlo~itve pla~ati visoke obresti.

d

tema meseca

2

Datum, o katerem govorimo in pi{emoè nekaj zadnjih mesecev, je zdaj predvrati in po zagotovilih dràvnegapodsekretarja za energetiko dr. Ro-berta Goloba bo pravno formalno doodprtja doma~ega trga z elektri~noenergijo sredi aprila zagotovo pri{lo.Kot poudarja dr. Robert Golob, jetreba ~as do popolnega odprtja in pri-hoda tuje konkurence maksimalnoizrabiti za preizkus vseh tr`nih meha-nizmov in {e potrebno prilagoditevdoma~ih elektroenergetskih podjetij.V na{em tokratnem pogovoru pasmo sku{ali zvedeti, kako na izzive, kijih s seboj prina{a 15. april, gledajo vnekaterih podjetjih in organizacijah,zastavili pa smo jim tudi vpra{anja,povezana z njihovo nadaljnjo usodo.

PRESTAVLJANJEROKOV POMENI LE MANJ ÂSA ZA VAJOSlovenija ima v primerjavi z drugimievropskimi dràvami pa~ to smolo,da ima to~no dolo~en datum odprtja

trga, 1. januar 2003. Natan~no dolo-~en imamo torej kon~ni cilj, tako dadilema, ali notranji trg odpreti 15.aprila ali ne, sploh ne morebiti dile-ma. Obdobje, ki ga {e imamo predsabo, je torej treba ~im bolj izrabiti.Zato tudi ne bi smeli govoriti, da bonotranje odprtje trga {ele 15. aprila,ampak se je ta proces dejansko za~elè tedaj, ko smo v Sloveniji prvi~sproìli vpra{anje deregulacije elek-troenergetskega trga. S temi beseda-mi je za~el svoje zanimivo predavanjena slovesnosti ob obletnicah svetovnein doma~e strokovne organizacijeCIGRE dràvni podsekretar za ener-getiko dr. Robert Golob in poudaril,da se nam rok vse hitreje izteka, neglede na to, ali bomo do srede aprilakaj storili ali ne. Omenjeni datum jebil v prvi vrsti postavljen zato, pravidr. Robert Golob, da bi poskusili,kak{na je voda v bazenu, nikakor pane z namenom, da bi vanj skakali, neda bi natan~no vedeli, ali je v njemsploh voda. Prvi januar 2003 je dej-stvo, ki se mu ni ve~ mogo~e izogni-ti, ~asa je vedno manj in zato je vsak

zamujen trenutek, da v praksi preizku-simo postavljena pravila igre, {e toli-ko bolj dragocen. Klju~no torej pritem je, da bo elektrika 15. aprilapravnoformalno zagotovo postala tr`-no blago, vendar pa se bo stoodstot-no trgovanje s tem specfi~nim bla-gom izvajalo postopoma in po poti,ki bo zagotavljala, da ne bo pri{lo donjenega pomanjkanja. Lo~iti je na-mre~ treba med pravno formalnim inposlovnimi vidiki odpiranja trga, pri~emer je glede slednjega tudi na vlad-ni strani {e veliko odprtih vpra{anj.Gre namre~ za cel kup strate{kih od-lo~itev, ki pa jih bo vlada morala vkratkem sprejeti. Nikakr{nih ovir pani, da dràva ne bi è zdaj za~ela ure-jati odnose med akterji na bodo~emtrgu po tr`nih na~elih. Prepri~ansem, pravi dr. Robert Golob, da ne-katerih novih akterjev po 15. aprilu{e ni pri~akovati na trgu, prav takokot ni pri~akovati, da bi novi akterji vprvih korakih dobili zelo velike tr`nedeleè. Gre za postopen proces inve~je spremembe na trgu lahko pri~a-kujemo {ele konec leta oziroma pri-hodnje leto, ko naj bi dobavitelje, so-de~ po tujih izku{njah, zamenjalopribli`no deset odstotkov uporabni-kov. Zavedati se je tudi treba, da bo-mo nekatere uredbe, ki jih bo vladasprejela, verjetno {e spreminjali indopolnjevali, kar pa je proces, s kate-rim so se ukvarjale vse evropske drà-ve. Gre za preprosto prilagajanjesplo{nih na~el specifi~nostim na{egasistema. Najslab{e v tem trenutku paje nesprejemanje odlo~itev, saj vsakazamuda pomeni manj ~asa za preigra-vanje vlog.

NUJNIH [EST DO SEDEM PODZAKONSKIH AKTOVKot pravi dr. Robert Golob, je na~e-loma manjkajo~ih podzakonskih ak-tov {e veliko, vendar pa je nujno po-trebnih manj. Med njimi so pred-vsem dolo~itev cen za uporaboomre`ja, sistemska obratovalna navo-dila in navodila za delovanje trga ozi-roma kombinacija obeh, pa tudi po-loàj kvalificiranih proizvajalcev. Ve-~ina teh aktov je è pripravljenih in~aka na vladno potrditev, je pa res, daglede nekaterih strate{kih vpra{anj {evedno obstajajo razli~ni pogledi. Kobomo enkrat imeli zelo razvit odprtitrg, se bo omre`nina »nevarno« pri-

APRILAODPRTJEnotranjegaTRGANa doma~em trgu z elektri~no energijonaj bi postopoma za~eli uvajati ukrepe,ki bodo slovenskim elektroenergetskimpodjetjem 1. januarja 2003 omogo~ilienakopraven spopad s tujo konkurenco.V prihodnjih mesecih nas ~aka {e velikostrate{kih in poslovnih odlo~itev.

3�

brez varovalke

otranji trg poslovanja zelektri~no energijo je pred vrati. Na{i odjemal-ci elektri~ne energije, ki presegajo priklju~nomo~ 41 kW, bodo lahko po 15. aprilu izbiralisvojega dobavitelja elektri~ne energije, se po-gajali za ceno in poleg nje pla~evali {e prenosnein distribucijske stro{ke. Izbira bo ve~ja in svo-bodnej{a, cene razli~ne. Porabniki bodo lahkoizbirali dobavitelje, proizvajalci kupce, ostalaelektri~na energija se bo tedensko prodajala naborzi. Vse lepo in prav, ~e bi stvari tekle tako,kot so bile uzakonjene. Bolj resno so izvedbozakonov vzeli proizvajalci elektri~ne energije,distributerji in prenosno podjetje, s ~asovnimzamikom do lastnih aktov pa se v veliki meriobna{a dràva /MG/, saj kopica podzakonskihaktov {e ni sprejetih.Vlada naj bi po zakonu do srede marca pred-loìla dràvnemu zboru nacionalni energetskiprogram in do lanske jeseni ustanovila podjetjeza nasedle investicije. Agencija, ki {e ni povsemzaìvela, pa podelila licence za opravljanje de-javnosti, vse od proizvodnje do trgovanja zelektri~no energijo, in dolo~ila cene za distri-bucijo in prenos. Proizvajalci so zbegani. Edi-na oporna to~ka jim je Analiza konkuren~nostislovenskih proizvajalcev na evropskem trgu, kinaj bi jo obravnavala vlada kot ve~ kot 80-od-stotni lastnik vseh podjetij. To ji {e ni uspelo,zato je {e najmanj v skrbeh NEK, ki ima ugod-no ceno. Drugi proizvajalci so vzeli vajeti vsvoje roke in se nameravajo sami organizirati,nezadovoljni so v TET, v skrbeh v TE-TOL.Distributerji nimajo znanih cen za pogajanja sporabniki, ki pa si v prvi vrsti èlijo zanesljivoin kakovostno oskrbo, pa ~etudi nekolikodra`jo kWh. Na to jih je nazadnje opomnilmar~evski no~ni izpad dela omre`ja.Mar ne bi bilo smotrno pred odpiranjem nare-diti analizo delovanja obstoje~ega sistema,sprejeti strokoven in nepoliti~en nacionalnienergetski program, dose~i nacionalni konsenzokrog odstotka odpiranja trga. Dokler pa se botik pred odpiranjem trga resorna ministricabranila energetike, ~e{ da ne sodi k gospodar-stvu, bo pot v Evropo naporna in u~enje nalastnih napakah predrago. Ni pomembno, kakodolga bo pot, ampak kako u~inkovita bo za nasvse v Sloveniji, to pa ni stvar pogledov, temve~ekonomije. Od kod è prihaja ministrica Petri-nova?

MINKA SKUBIC

KAKOR NAMLJUBO NA TRGU

n

bliàla ceni energije. Zdaj je denimocena izrazito na strani energije in se-danje razmerje v vrednosti 1:4 se bobistveno spremenilo na okrog 1:1,5ali 1:1,2. Do tak{nih prestrukturiranjv ceni energije bo zagotovo prihajalo,zato je tudi zelo pomembno, kako sebo prihodek v prihodnje delil. Gre zasistemske storitve, prednostno dispe-~iranje, spodbude za nove proizvajal-ce in podobna vpra{anja, na katere {ei{~emo odgovore. Prav tako je vpra{a-nje, kako bomo delili omre`ninomed razli~nimi napetostnimi nivoji,med dràvo in mestnimi regijami inpodobno. Glede tega obstajajo zgoljna~elne opredelitve, denimo, da bodotarife za vse odjemalce v Slovenijienake in da se bodo sku{ali u~inki de-regulacije ~im bolj izrabiti za indu-strijske odjemalce, vendar pa se botreba {e natan~neje opredeliti inpredlagane ukrepe prou~iti tudi v lu-~i {ir{ih vplivov na ekonomske kazal-ce. Zelo pomembno vpra{anje je tudiureditev tranzita in dolo~itev pravilza oddajo tranzitnih poti, pa re{itevproblema nasedlih investicij, podeli-tve in izdajanja licenc, in {e bi lahkona{tevali. Skratka, tudi na vladni stra-ni je {e veliko odprtih dilem, pri ~e-mer se tudi zavedamo, da re{itve, kijih bomo trenutno predlagali, nisonujno tak{ne, da bodo veljale tudinaslednji dve leti. Predvsem pa jihbomo sku{ali oblikovati tako, da nebodo zapirale mo`nosti za naprej,ampak jih bo mogo~e na podlagi last-nih izku{enj pozneje spremeniti.Sicer pa nobena dràva ni po~ela ni~druga~e in tudi mi ne bomo.

ELES SE JEGLOBALNO PREOBLIKOVAL, SLEDIJO [E PRILAGAJANJAPodjetje Elektro - Slovenija se je vskladu z zahtevami energetskega za-kona v za~etku leta organizacijskopreoblikovalo, pri ~emer naj bi biloposlej organizirano kot koncernskadru`ba. V skladu z 20. ~lenom ener-getskega zakona sta tako kot obveznigospodarski javni slu`bi in samostoj-ni bilan~ni enoti po novem oblikova-na upravljanje prenosnega omre`ja inprenos elektri~ne energije, prav takopa kot samostojne enote znotraj Ele-sa nastopajo {e sektor za telekomuni-kacije, izobraèvalni center elektro-

gospodarstva Slovenije in uprava spotrebnimi upravnimi slu`bami. Vokvir koncernske dru`be Elektro –Slovenija sodijo {e koncernsko odvi-sne dru`be, in sicer Borzen, d.o.o.(organiziranje trga z elektri~no ener-gijo), Sinergy, d.o.o. (ki naj bi skrbelza trènje telekomunikacijskegaomre`ja) in Trgel, d.o.o. (trgovanje zelektri~no energijo), ki so v stood-stotni Elesovi lasti, ter Talum, d.d., izKidri~evega in TDR Metalurgija,d.d., iz Ru{, v katerih je Eles 80–od-stotni lastnik. Poleg navedenih Elessodeluje tudi v nekaterih drugihdru`bah, kjer pa je lastninski dele`manj{i od kontrolnega, kot so deni-mo Slovenske èlezarne, d.d., Infor-matika, d.d. in Eldom, d.o.o. Kotnam je povedal direktor Elesa mag.Vekoslav Koro{ec, zdaj sledijo {e ne-katera vsebinska usklajevanja, pove-zana z novimi nalogami, samo prila-gajanje na nove razmere, ki jih nare-kuje odprtje trga z elektri~no energi-jo, pa bo postopoma potekalo {e na-prej oziroma v skladu s podzakonski-mi akti, ki so {e v fazi sprejemanja.Hkrati z omenjenimi dejavnostmipospe{eno poteka tudi priprava enegabodo~ih klju~nih akterjev, h~erinskedru`be Borzen, ki bo v prihodnje na-stopal kot organizator trga. Po bese-dah direktorja projekta za organizira-nje trga Gorazda Skubina, je dru`baBorzen tik pred potrditvijo pravnoformalnega statusa (predvidoma dokonca marca), kon~alo pa se je tudizbiranje ponudb za dobavo potrebneopreme, pri ~emer naj bi pogodbo zizbranim dobaviteljem sklenili konecmaja. Za za~etek delovanja nekaterihosnovnih funkcij Borzena morajo bi-ti izpolnjeni {e nekateri pogoji, pri~emer je v ospredju sprejem pomem-bnih dokumentov, kot so sistemskaobratovalna navodila za prenosno indistribucijska omre`ja, pravila za de-lovanje trga, dolo~itev omre`nin intudi tarif za udele`bo na organizira-nem trgu z elektri~no energijo. Ome-njeni dokumenti so v sklepni fazi innaj bi bili v kratkem tudi potrjeni navladi. Eles je pri tem tvorno sodelovaltako pri pripravi obratovalnih navo-dil kot pravil za delovanje trga, prikaterih je po novem dodano {e po-glavje o organiziranju borznega pake-ta, kot prakti~ni re{itvi za prehodnoobdobje do za~etka funkcioniranjanove opreme (predvidoma oktobra)ter tudi v funkciji {olanja ~im {ir{egakroga potencialnih udeleèncev na tr-

tema meseca

4

gu. Elesovi strokovnjaki so v zvezi s tem è opravi-li nekaj predstavitvenih predavanj o novostih, ki jihprina{a poslovanje na odprtem trgu, v pripravi paje tudi posebna delavnica na to temo. Eles je v po-vezavi s tem tudi è organiziral prve tr`ne sestanke,na katerih so se prodajali bilan~ni prese`ki energi-je, in so v prvi vrsti namenjeni ravno nabiranju iz-ku{enj pri trgovanju z elektri~no energije. Treba jenamre~ poudariti, da je borza bolj nadgradnja os-novne dejavnosti organizatorja trga, katerega osred-nja naloga je predvsem z izdelavo voznih redov inevidentiranjem vseh pogodb zagotoviti potrebnepodatke upravljalcu omre`ja in s tem nemotenoobratovanje elektroenergetskega sistema.

SKUPEN NASTOP HIDRA[EV, TE[ IN TEBV za~etku marca je pet proizvodnih podjetij, in si-cer Dravske, Savske in So{ke elektrarne, podpisalodogovor o skupni prodaji elektri~ne energije na tr-gu. Po besedah Borisa Dejanovi~a, vodje skupinekoordinacije, podpisani sporazum pomeni, da bo-do na trgu nastopali skupno in pripravili skupnoponudbo za prodajo elektri~ne energije in sistem-skih storitev tako velikim upravi~enim odjemalcemna 110 kV odjemu kot tudi distribucijskim podjet-jem za tarifne odjemalce ter za tiste upravi~ene od-jemalce, ki bodo podalj{ali pogodbe z distribucijo.Izvenbilan~ne koli~ine pa bodo ponujali na borzi.

Sistemske storitve, kot so rezervnamo~, regulacija frekvence, regulacijanapetosti in mo`nost vzpostavitve si-stema v primeru izpada bodo zajeti vponudbi sistemskemu operaterju.Najprej bodo vsa tri podjetja hidro-proizvodnje, TE[ in TEB posku{alavzpostaviti profesionalno poslovnofunkcijo, ki jo bo v prihodnostiopravljalo zdruèno podjetje. »Zaza~etek bo treba zagotoviti pretoktehni~nih in tehnolo{kih podatkovpa tudi nekaterih ekonomskih invzpostaviti informacijski center, s ka-terim bomo lahko oblikovali skupnoponudbo in tudi optimirali obratova-nje petih podjetij,« meni Boris Deja-novi~ iz TE[. Poleg njega so v skupi-ni {e Zdravko Mo~nik iz DEM, Mar-ta Zorn iz SENG, Savske elektrarnepredstavlja Drago Polak in TEBTon~ka Les. Podlaga za skupni na-stop omenjenih petih podjetij je bilalani konec leta izdelana analiza kon-kuren~nosti doma~ih proizvajalcevna trgu elektri~ne energije. Ta izmedvseh obdelanih scenarijev predlagakot najustreznej{ega sedmega, kipredvideva zdruìtev prav teh petih

podjetij v skupno podjetje. Ta scena-rij je najugodnej{i tako z vidika kon-kuren~nosti kot re{evanja nasedlihinvesticij.»Ker je 15. april definitivno datum,ko proizvodna podjetja ne bomoimela ve~ veljavnih pogodb z Elesom,bomo morali dotlej skleniti nove po-godbe z upravi~enimi kupci, distri-buterji za tarifni trg in sistemskimoperaterjem za sistemske storitve. Za-to ni ~asa, da bi ~akali na opredelitevvlade oziroma ministrice do omenje-ne analize,« pravi Dejanovi~ in doda-ja, da bo treba vse, kar ne bo sklenje-no z letnimi pogodbami, ponujati naborzi. êprav vsi podzakonski akti {eniso sprejeti, zakonodaja ne omogo~ave~ poslovanja po starem. V letu inpol se bo pokazalo, brez katerih aktovne gre, in ti bodo morali biti sprejetioziroma dopolnjeni. Nekatere pavendarle imamo, in sicer so to sistem-ska obratovalna navodila, distribucij-ska obratovalna navodila, delovanjeborze, v pri~akovanju je licenciranje.Vendar pa po besedah Borisa Deja-novi~a tudi v tujini niso imeli obvzpostavitvi trga vseh aktov in so jih

5�

postopno sprejemali, zakaj bi bili mi zato izjema.»Na{ cilj je ohraniti proizvodnjo elektri~ne energi-je skupaj, da se ne razbije in nastopa lo~eno ter ta-ko postane v procesu privatizacije `rtev parcialnihinteresov. Prepri~ani smo, da imamo v Slovenijidobro kombinacijo proizvodnih virov, s katero lah-ko tako zdruèno podjetje postane uspe{no evrop-sko podjetje in je kot celota primerno za privatiza-cijo. Na trgu bomo nastopali z enotnimi cenami.Ena cena bo za direktne odjemalce, druga za distri-bucijo in tretja za izvenbilan~ne koli~ine na borzi,«je {e povedal Boris Dejanovi~.

V LASTNI CENI NEK ZAJETI VSI STRO[KIZa NE Kr{ko odprtje internega trga ne pomeni ve-likih sprememb. Kot je dejal na tiskovni konferen-ci sredi marca direktor NEK Stane Ro`man, sebodo razmere drasti~no in vsebinsko spremenile~ez dve leti s popolnim odprtjem trga, v tem ~asupa naj bi se oblikovale ustrezne institucije za njego-vo delovanje. Aprila bodo proizvajalci sicer formal-no zamenjali kupca, toda pogoji prodaje se ne bo-do bistveno spremenili.»Elektrarna je izbrala najbolj varno varianto. Elek-tri~no energijo bomo prodajali po ceni, ki bovklju~evala vse stro{ke in obveznosti iz investicije,tudi odpla~ilo anuitet iz ~asa gradnje elektrarne, ki

letos zna{ajo 4,3 milijarde tolarjev.Na{a leto{nja lastna cena je enaka kotlani, in to je 6,5 tolarja za kWh,« je ostrategiji NEK na internem trgu po-vedal direktor NEK, in dodal, da bimorali biti pri uvajanju trga previdniin bi kazalo izkoristiti izku{nje dràv,kjer è imajo oblikovane trge.V Kr{kem so v zadnjih letih dodobramodernizirali in usposobili elektrar-no, tako da ta dosega dobre rezultateobratovanja. Delala je è tudi z mo~jo710 MW. Uspelo jim je skraj{ati ~asremontov, in vse to je prispevalo kzniànju lastne cene. Po Ro`manovioceni imajo v tehni~nem pogledu {enekaj rezerv, predvsem na posodobi-tvi turbine, s ~imer bi lahko {e po-ve~ali mo~ elektrarne. Hkrati s teh-ni~no posodobitvijo objekta so vlaga-li tudi v njegovo varnost, za kar pa niskupnih evropskih standardov. Takoje po tehni~nih in varnostnih kazal-cih objekt primerljiv z evropskimi.Prav tako tudi po ceni proizvedene k-Wh.»Interes NEK je, da prodamo elek-tri~no energijo po ~im vi{ji ceni in stem ustvarimo profit. Manj pomem-bno je, s koliko kupci bomo podpisa-li pogodbe. V pripravi na odpiranjetrga so se pri nas oglasili veliki odje-malci. Poleg cene jih zanimajo ko-li~ine kWh, ki so na voljo, proizvod-nja v pasu, zavarovanja v primeru iz-pada dobav, zanesljivost oskrbe, dol-goro~nost pogodb,« odgovarja navpra{anje o zanimanju za njihov pro-izvod direktor Ro`man.Objekt NE Kr{ko je napol amortizi-ran in kot tak{en je konkuren~en ta-ko doma kot v tujini. [e bolj konku-ren~en bo, ~e bo dràva vklju~ila vseznam nasedlih nalo`b tudi neod-pla~ani kredit za gradnjo elektrarne.Potem bo njihova cena {e ni`ja - 5 to-larjev za kWh- sicer pa bo elektrarnaodpla~evala anuitete do leta 2008.Njihova kilovatna ura je konku-ren~nej{a, ker se vse obveznosti slo-venskega dela glavnice kalkulirajo nacelotno proizvodnjo.

NAJPREJ ZANESLJIVOST, POTEM CENAV Koli~evem kartonu, kjer na letoproizvedejo 150.000 ton kartona zakomercialno uporabo, od tega ga 85odstotkov izvozijo, imajo organizira-no proizvodnjo 24 ur na dan in taproizvodnja zahteva zanesljivo oskr-bo. Za oskrbo z elektri~no energijo

imajo lastno 6 MW enoto s kogene-racijo, 50 GWh pa kupijo od ElektroLjubljane. Kot pravi njihov direktorBranko Roì~, je zanje bistvena za-nesljivost oskrbe 365 dni v letu. Nji-hovi diagrami porabe so znani in ko-nica porabe tudi. »Prepri~ani smo, dasmo zanimiv porabnik elektri~neenergije v pasu in da bomo na letniravni imeli v prihodnje ni`je stro{ke zelektriko. Izbirali bomo med zaneslji-vimi dobavitelji, zaradi na{e tehnolo-gije nas tvegani posli ne zanimajo.@al pa dràva precej neresno jemljeodpiranje trga in tik pred njegovimodprtjem obstaja {e vrsta neznank,kot je podelitev licenc ponudnikom,ni znano, s kom naj se uporabnikipogajamo, itd,« razmi{lja direktorKoli~evo kartona. Papirnica Vev~e,ki je v ve~inski lasti avstrijskega pod-jetja Brigl & Bergmeister, na letoproizvede 80.000 ton visokokvalitet-nega etiketnega papirja. Na leto pora-bi 78 milijonov kWh elektri~ne ener-gije, od tega jo dve tretjini pridobijov lastnih petih MHE na Ljubljaniciin parnem kotlu s 6,3 MW, preostalokupujejo od distribucije. Kot praviJanez Gale, vodja elektro oddelka, sinjihov koncern, ki ima poleg njih {epodjetja v Avstriji, Nem~iji in naMadàrskem, prizadeva, da bi pri na-kupu elektri~ne energije nastopilienotno in s tem imeli bolj{i poloàjpri pogajanjih z dobavitelji. PapirnicaVev~e je za slovenski trg soliden po-tro{nik elektri~ne energije, za pogaja-nja s tujci pa so samostojno premajh-ni. Prepri~an je, da bodo po letu2003, ko bo trg popolnoma odprt,zagotovo nabavljali elektri~no energi-jo pod okriljem koncerna. Tako kot vKoli~evem so tudi v Vev~ah zaintere-sirani za sklepanje dolgoro~ne po-godbe z zanesljivim dobaviteljem. PoGaletovi oceni je sama cena kWhelektri~ne energije pri nas poceni, po-draì jo stro{ek za konico. V primer-javi z drugimi papirnicami v koncer-nu so po stro{kih za elektri~no ener-gijo med sabo primerljivi, pri nas jedra`ji plin.

ODPIRANJE TRGA PRINA[A VE^ DELAS samo reorganizacijo elektrogospo-darstva in posameznih podjetij seprecej spreminjajo tudi zahteve doin{titucij in {e bolj do organizacij, kiso bile s svojo dejavnostjo doslej po-vsem vpete v elektroenergetske kroge.Ka

rikatu

ra M

iran K

ohek

tema meseca

6

Med slednje vsekakor sodi tudi Infor-matika, d.d., ki bi jo lahko ozna~ilikot nekak{no dosedanjo skupnoslu`bo slovenske distribucije. êpravje njihova dejavnost za nekatere skri-ta, pa nedvomno sodi med nepo-gre{ljive za izvajanje nemotenega po-slovanja petih distribucijskih podje-tij. Kot nam je povedal direktor In-formatike mag. Bojan Podlesnik, sez odpiranjem trga in z njim poveza-nimi zahtevami iz energetskega zako-na bistveno pove~uje koli~ina podat-kov, ter zahtevnost in obseg njihoveobdelave. Prvi~ so se z dodatnimi na-logami sre~ali è ob leto{njem novemletu. Poleg tega ostaja, ~eprav za zdaj{e odprto, a za Informatiko vsekakorzanimivo, tudi celotno poglavje glederazli~nih pogodb med distribucijo inporabniki, pa poslovanja prek inter-neta in drugih podobnih storitev, kiso vezane na obra~une, izdajanje inizpisovanje ra~unov. Skratka, praviBojan Podlesnik, vse kaè, da bo delaza nas vedno ve~, in ne obratno, pri~emer gre poudariti, da smo sestavnidel poslovnega sistema distribucije inse moramo kot tak{ni prilagajativsem z energetskim zakonom predvi-denim spremembam. Kot primer najsamo omenim, da smo morali zuvedbo novih dejavnosti v distribu-cijskih podjetjih in z zahtevami podruga~nem obra~unavanju na{o bazopodatkov z novim letom prakti~nopostaviti na glavo in popraviti kar700 aplikacij od 2000, kolikor jih jeta hip v okviru integriranega infor-macijskega sistema elektrodistribucijev uporabi. Pri tem ne gre pozabiti, daje bila ve~ina na{ih obdelav izdelanapo meri in zahtevah naro~nika, kar jepoleg bogatih izku{enj tudi na{a glav-na konkuren~na prednost pred more-bitnimi novimi ponudniki tovrstnihstoritev. Vsekakor pa se bo treba vprihodnjih mesecih {e o marsi~emdogovoriti, pri ~emer je, kot praviBojan Podlesnik, osrednji cilj Infor-matike, da bo s svojim bogatim zna-njem uspe{no sledila ciljem ustanovi-teljev {e naprej.

NAREJENO MANJ KOT BI MORALO BITISlovenija se je z odprtjem trga z elek-tri~no energijo, v skladu s sprejetopoliti~no odlo~itvijo, pribliàla tudina tem podro~ju evropski zakonoda-ji in razmeram v Evropi. Elektrika jena tem trgu blago, katerega kakovost

je odvisna od storitve proizvodnje inprenosa ter tehni~nih in tehnolo{kihmo`nosti. Tako kakor za vsa blaga natrgu veljajo tudi za elektriko na~elatr`nosti, ki morajo vrednotiti tudinjeno kakovost. Po mojem trdnemprepri~anju, pravi dr. Franc @lahti~iz Elektroin{tituta Milan Vidmar,lahko trg deluje le, ~e so na njem po-stavljeni ti trije elementi: ekonomskiodnosi z jasnimi pravili, tehni~noekonomske mo`nosti sistema in me-hanizmi upravljanja s sistemom. Topomeni, da je treba zelo dobro poz-nati zmo`nosti elektroenergetskegasistema in stanje v njem. ê pogleda-mo s stali{~a, ki pravi, da je elektrikablago, je treba poznati, kak{no je èsedaj stanje kakovosti blaga, inkak{no je pri~akovano stanje blaga,ki ga bomo prodajali. Dr. @lahti~ so-di, da je bilo na podro~ju spoznava-nja kakovosti elektrike narejenomanj, kot bi moralo biti. V ~asu pri-prav so bile v ospredju predvsem or-ganizacijske in poslovne aktivnosti.[tevilo akterjev, ki pri~akuje »svojtrenutek« za izpolnitev interesov vkratkem roku, se je mo~no pove~alo. Padca cen elektrike ni pri~akovati,novi lastniki pa bodo iskali dobi~ekpredvsem v upravi~enih ali neupra-vi~enih racionalizacijah. Posledice te-ga so vidne tudi v evropskih elek-troenergetskih sistemih oziromapodjetjih, kjer so na ra~un »raciona-lizacij« izgubili kakovosten strokovnitehni~ni kader. Slovenski elektroenergetski sistem jeglobalno gledano »vreden svoje ce-ne«, glede na ekonomske razmere ingospodarsko mo~ dràve je bil ra-zumno in strate{ko grajen in vzdr-èvan, kar je primerljivo z ve~ino so-dobnih sistemov.Iz analiz, ki jih je EIMV opravil laniza Elektro Celje, in iz analiz, ki jih jeopravil pred pribli`no {estimi leti zaEles (àl najnovej{a stanja niso bilaposneta in analizirana), je mogo~edobiti splo{en vtis o blagu, ki bo natem trgu. Vse kaè, da bodo moralisesti za skupno mizo nekateri ve~jiodjemalci, Eles in distribucijska pod-jetja z namenom odpreti knjigo s po-dro~ja kakovosti napetosti in pri~etire{evati poglavje za poglavjem. Tr`nezakonitosti oziroma kupci elektrikene bodo ve~ dopu{~ali odstopanj odpredpisane in dogovorjene kakovo-sti, razen ~e se jim bo to poznalo vèpu.Dr. @lahti~ meni, da bo nov tr`no

naravnan sistem uspe{no zaìvel. Slo-venci smo navajeni novosti, na{ elek-troenergetski sistem je majhen, tradi-cionalnih zakoreninjenih odnosov inrazmerij ni, prav EES pa je navajen{tevilnih organizacijskih spremembin àl tudi eksperimentiranj. Pred na-mi je samo {e eden izmed posegov, zakaterega upa in si èli, da bo trajen,in da bo postal ustvarjalen za àl prinas vedno bolj zapostavljeno teh-ni~no stroko.

PO TEHNOLO[KI STRANI NI OVIRPo besedah Petra Petrovi~a, predsed-nika GIZ-a distribucije elektri~neenergije na podro~ju odpiranja trga zelektri~no energijo v tem trenutku {enimamo zagotovljenih vseh pogojev,prav tako tudi {e nimamo licence zatrènje z elektri~no energijo. Stanjepripravljenosti in usposobljenostielektrodistribucije na odpiranje trgaje seveda razli~no od podjetja dopodjetja. V Gospodarskem intere-snem zdruènju distribucije elek-tri~ne energije po tehni~ni in tehno-lo{ki plati ne vidijo ovir za postopnouvajanje trga z elektri~no energijo.Druga~e pa je po komercialni plati,kjer je kar nekaj teàv in dilem.Petrovi~ je omenil, da imajo v distri-bucijskih podjetjih razli~no usposob-ljene kadre za razumevanje in obvla-dovanje trènja kot dela poslovanjaali prodaje; ponekod so za to nalogobolj usposobljeni, drugod manj. Vnekaterih podjetjih so kupili tudi do-lo~ena strokovna znanja od specializi-ranih in{titucij. êprav so na po-dro~ju stikov z upravi~enimi odje-malci izpolnili è vse formalne obvez-nosti (dopisi, sestanki, posvetovanja),trenutno z njimi {e niso vzpostavilivseh potrebnih operativnih stikov. Tadel aktivnosti je prav tako razli~en odpodjetja do podjetja, pa tudi priupravi~enih odjemalcih. Poleg tega jeena od ovir tudi v tehni~ni neoprem-ljenosti borznih sestankov, ki se bodoza~eli odvijati po 15. aprilu. Kljubomenjenim teàvam in dilemam paPetrovi~ pri~akuje, da bodo zadevesproti re{evali, zato je tudi uvedenprehodni rok od delnega do kon~ne-ga odpiranja trga z elektri~no energi-jo.

BRANE JANJI] MINKA SKUBICMIRO JAKOMIN

�

FEBRUARJA 2,2-ODSTOTNI PADEC PORABE

IZJEMNI DOSE@KI HIDROELEKTRARN

zredno ugodne hidrolo{ke razmereza ta letni ~as se na veselje hidroelektrarn nadalju-jejo {e naprej, tako da so objekti na Dravi, Savi inSo~i februarja v omre`je oddali kar 248,3 milijonakilovatnih ur elektri~ne energije, kar je bilo za69,3 odstotka ve~ kot v istem ~asu lani. Dobro sodelale tudi jedrska elektrarna Kr{ko, ki je februar-ja v omre`je oddala 455,3 milijona kilovatnih ur(za 5,4 odstotka ve~) in druge termoelektrarne, kiso prispevale {e dodatnih 344,7 milijona kilovat-nih ur. Celotna doma~a proizvodnja je tako fe-bruarja dosegla milijardo 48,3 milijona kilovatnihur, kar je bilo za 9,4 odstotka ve~ kot isti mesec la-ni in tudi za 6,5 odstotka ve~ od bilan~nih napo-vedi. Sicer pa smo za nemoteno obratovanje morali81,3 milijona kilovatnih ur tudi uvoziti, na tujepa nam je uspelo prodati za 255,2 milijona kilo-vatnih ur prese`kov.

PO DVEH MESECIH NEGATIVNA RAST PORABE

* upo{tevana je celotna proizvodnja NEK* TEB - topla rezerva v sistemu

manj{evanje porabe elektri~ne energije, ki se jeza~elo è konec minulega leta, se {e naprej nadaljuje, saj smo februar-ja v Sloveniji porabili 847,3 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za18,7 milijona oziroma 2,2 odstotka manj kot isti mesec lani. Odjemiz prenosnega omre`ja se je ob~utneje zmanj{al predvsem pri distribu-cijskih podjetjih, ki so februarja prevzela 698,8 milijona kilovatnihur oziroma za 2,5 odstotka manj elektri~ne energije kot februarja la-ni, medtem ko so neposredni odjemalci s porabljenimi 148,5 milijonakilovatnih ur za lanskimi rezultati zaostali le za 0,4 odstotka. Kljubomenjenemu padcu pa so dejansko doseèni rezultati bili skoraj enakinapovedi, zapisani v leto{nji elektroenergetski bilanci, saj so se razli-kovali le za 0,2 odstotka.

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�� 7

proizvodnja in oskrba

z

i

p

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��!"�

��

��

��

�#�"

��"� �!"�

� "� ��

"�

��"# �

"�

��#"�

��"�

�"� �#"�

�"�

��"�

�"! �"#

odatki o porabi elektri~ne energije v Sloveniji v pr-vih dveh leto{njih mesecih govorijo o negativni rasti porabe, saj smodo za~etka marca skupno porabili milijardo 807 milijonov kilovat-nih ur elektrike, kar je bilo za 1,9 odstotka manj kot v istem lan-skem primerjalnem obdobju. Povsem druga~na pa je slika na pro-izvodni strani, saj se je proizvodnja iz hidroelektrarn v primerjaviz lani v tem ~asu skoraj podvojila in dosegla kar 617,3 milijona ki-lovatnih ur, iz jedrske elektrarne Kr{ko in termoelektrarn pa smopridobili {e milijardo 569 milijonov kilovatnih ur. Skupni pro-izvodni rezultati so bili tako za 8,6 odstotka bolj{i od lanskih intudi za dobrih 6 odstotkov nad bilan~nimi pri~akovanji. Zanimiviso tudi podatki o uvozu in izvozu, in sicer smo v prvih dveh mese-cih na tujem kupili 184,6 milijona kilovatnih ur, v druge dràvepa prodali 507,2 milijona kilovatnih ur.

8

iz energetskih okolij

ELESPRVI TR@NI SESTANEK USPE[ENV prostorih Elesa je bil 8. marca prvitr`ni sestanek za prodajo prese`kovelektri~ne energije interesentom nadoma~em trgu. Gre za del prese`kov,ki so izkazani v leto{nji elektroener-getski bilanci, in jih je zaradi pogod-benih omejitev (dolgoro~ne pogodbena letni ravni z Italijo so è v celotiizrabljene) mogo~e prodati le na krat-koro~nih podlagah, to je za teden ali{tirinajst dni. Ker je bila izraènaèlja, da bi doma~i ponudniki prevze-li dolo~ene koli~ine energije tudipreko bilan~nih koli~in, se je Elesodlo~il, da poskusno ponudi teprese`ke tudi morebitnim interesen-tom v Sloveniji. Tr`ni sestanek je pri-pravila skupina, ki je pristojna zaorganiziranje trga (Elesovo h~erinskopodjetje BORZEN). Kot ponudnikje tako nastopil Eles, na strani pov-pra{evanja pa pet distribucijskih pod-jetij in pet neposrednih odjemalcev(Talum, TDR Metalurgija, MetalRavne, Energetika – @elezarnaJesenice, Inexa [tore). Obdobje trgo-vanja se je nana{alo na teden od pone-deljka, 12., do nedelje, 18. marca.Trgovalo se je po ceni, ki je enakatr`nemu indeksu PLATTS, in sicer zapet vrst energije - energijo v pasu,no~no energijo (22.–6. ure), dnevnoenergijo (6.–22. ure), energijo prekovikenda in energijo za posamezne ure.Na prvem sestanku sta bila sklenjenadva posla v skupni koli~ini 504MWh. Do oddaje prispevkov je bil {edrugi tr`ni sestanek za obdobje od 19.do 25. marca, ki je bil {e uspe{nej{i odprvega, saj je bilo na njem sklenjenihdeset poslov, prodanih pa 3 milijone856.100 kWh ur elektri~ne energije vskupni vrednosti 19 milijonov921.565 tolarjev. Drugega sestanka seje udeleìlo osem kupcev (predstavni-ka Elektro Celje in Elektro Gorenjskeni bilo), povpre~na cena sklenjenihposlov pa je bila 5,17 tolarja za kilo-vatno uro. Sicer pa bodo po besedahdirektorja projekta za organiziranjetrga Gorazda Skubina podobnisestanki pod enakimi pogoji potekalitedensko vse do odprtja trga. Poodprtju trga, ko bodo stopila v veljavopravila trgovanja z elektri~no energi-jo, pa je na tr`nih sestankih pri~ako-vati tudi predstavnike proizvodnihpodjetij oziroma pozneje tudi tiste, ki

bodo dobili ustrezne licence in posta-li ~lani organiziranega trga.BRANE JANJI]

ELESNA OBISKU PREDSTAVNIKINORD POOLAKonec februarja so se na povabiloMinistrstva za gospodarstvo v Elesumudili predstavniki Nord Pool Con-sultinga. Kot nam je povedal direktorprojekta za organiziranje trga GorazdSkubin, so najve~ pozornosti v pogo-vorih namenili izmenjavi izku{enj inmo`nostim za sodelovanje pri sinhro-nizaciji dveh klju~nih dokumentov zadelovanje trga z elektri~no energijo -sistemskih obratovalnih navodil inpravil za delovanje trga. Strokovnjakiomenjene organizacije imajo namre~bogate in dolgoletne izku{nje privzpostavitvi skandinavskega trga zelektri~no energijo, ki je v svetu meduspe{nej{imi. Poleg tega pa so govori-li tudi o mo`nostih, da bi v prihodnjeokrepili tudi poslovno sodelovanje,saj Nord Pool pospe{eno i{~e stra-te{kega partnerja za {iritev svojih de-javnosti na obmo~ju Balkana. Slove-nija ima namre~ v zvezi s tem, kotsti~i{~e energetskih tokov med vzho-dom in zahodom pa tudi severom intr`no zanimivim jugom, zelo ugodnolego.BRANE JANJI]

NEKPOPOLNA IZKORI[ÊNOSTELEKTRARNENuklarana elektrarna Kr{ko je fe-bruarja oddala v omre`je 455.184MWh elektri~ne energije, s tem je zadober odstotek presegla na~rt za tamesec. V minulem mesecu je bilastoodstotno razpolo`ljiva in enako iz-kori{~ena. Elektrarna je obratovalaznotraj omejitev, ki jih predpisujejotehni~ne spcifikacije. Reka Sava se jezaradi delovanja NEK v omenjenemmesecu segrevala povpre~no za 1,6stopinje Celzija in najve~ za 2,5 sto-pinje Celzija od dovoljenih treh sto-pinj. Meritve radioaktivnosti v izpu-stih odpadne vode v reko Savo in vizpustih iz ventilacijskega sistema vzrak izvajajo strokovne slu`be NEK.Zunanje poobla{~ene tehni~ne insti-tucije pa opravljajo meritve v okolicielektrarne. V okolici elektrarne je na-

me{~enih 13 avtomatskih merilnihnaprav sevanja, ki zaznajo tako spre-membe naravnega sevanja zaradi vre-menskih sprememb kot morebitnespremembe zaradi jedrskega objekta.Namen radiolo{kega monitoringa jeugotavljanje upo{tevanja predpisanihomejitev, spremljanje obratovanjaelektrarne in ocenjevanje vplivov naokolje in prebivalstvo. Februarja soomenjene meritve pokazale, da so bi-li izpusti pod predpisanimi zakonski-mi omejitvami.MINKA SKUBIC

GIZ DISTRIBUCIJESKUPNE PRIPRAVE NA ODPIRANJE TRGAV Gospodarskem interesnemzdruènju distribucije elektri~neenergije (GIZ) se v zadnjih {estihmesecih intenzivno pogovarjajo indogovarjajo o skupnih nastopih priuresni~evanju nalog v okviru ener-getskega zakona in podzakonskih ak-tov ter o mo`nostih re{evanja prob-lemov na podro~ju uvajanja trga zelektri~no energijo. Po besedah pred-sednika Petra Petrovi~a skupno na-stopajo kot povezana skupina podje-tij, in sicer v odnosu do Ministrstvaza gospodarske dejavnosti, Agencijeza energijo in posameznih proizvod-nih podjetij v EES. Prete`ni del to-vrstnih aktivnosti se odvija v pri-~akovanju na 15. april, ko bo pri{lo

Foto

Mir

o J

akom

in

Peter Petrovi~, predsednik GIZ-adistribucije elektri~ne energije.

@e lanska pogajanja o politiki pla~ so zadovoljila predvsem vlado in delodajal-ce, kar se tudi letos ni bistveno spremenilo. Pla~e so se leta 2000 sicer realnozvi{ale za 1,6 odstotka, vendar pa so {e krepko zaostale za rastjo produktivnostiin BDP-ja. Poleg tega so se med decembroma 1999 in 2000 realno zvi{ale zakomaj 0,2 odstotka, preostalih 1,4 odstotka pa lahko pripi{emo decembrskimrednim in trinajstim pla~am, ki pa jih je prejela le desetina zaposlenih, zato seje pla~ni prepad {e bolj poglobil. Tudi pogajanja o leto{nji pla~ni politiki so za-stala decembra, ko se je vlada sporazumela z javnim sektorjem o uskladitvipla~ v vi{ini 90 odstotkov pri~akovane sedemodstotne inflacije. Sindikati, ki si-cer è ve~ let opozarjajo na poru{ena pla~na razmerja v javnem in zasebnemsektorju, zahtevajo tako ~imprej{nji dogovor in s tem tudi zmanj{anje razlik.Pri tem èlijo najprej uskladiti izhodi{~ne pla~e z minimalno, ki zna{a od ja-nuarja 84.418 tolarjev, in pospe{iti rast izhodi{~nih pla~ v najni`jih treh ali{tirih tarifnih razredih znotraj posameznih kolektivnih pogodb.Primorske novice, 13. marec

Februarja je inflacija zna{ala 1,1 odstotka, kar lahko v prvi vrsti pripi{emo po-draìtvi ìvljenjskih potreb{~in, ki so se v primerjavi z januarjem podraìle zaprav toliko. Glede na lanski december so se te cene zvi{ale za 1,5 odstotka, gledena lanski februar pa za kar 8,7 odstotka. Blago je bilo po podatkih statisti~ne-ga urada februarja v primerjavi z mesecem prej dra`je za 1,2 odstotka, storitvepa za 1,1. Cene na drobno so bile vi{je za 1,3 odstotka, za kar 10,5 odstotka paso posko~ile v primerjavi z lanskim februarjem. Sicer pa so se najbolj podraìlealkoholne pija~e, zlasti pivo, ki je bilo dra`je za skoraj enajst odstotkov, in to-ba~ni izdelki - podraìli so se za 6,3 odstotka. Krepko so se dvignile tudi ceneavtobusnega (za 8,5 odstotka) in èlezni{kega prevoza (za 7,3 odstotka), k inf-laciji pa so prispevale tudi vi{je cene izobraèvalnih te~ajev in vrtcev, in vi{jecene prehrane in brezalkoholnih pija~. Profit, 14. marec

Podjetje IBE je pred kratkim predstavilo gospodarskemu ministrstvu ter direk-torjem in predstavnikom nadzornih svetov Savskih, So{kih in Dravskih elek-trarn novo finan~no konstrukcijo za gradnjo verige savskih elektrarn. Pred ne-kaj tedni je namre~ ministrica za gospodarstvo Tea Petrin povedala, da je starafinan~na konstrukcija slabo pripravljena in da se je vlagatelj, Savske elektrar-ne, preve~ zana{al na finan~no pomo~ dràve, zato bo treba {tudijo dopolniti.Nov finan~ni na~rt pa naj bi pokazal, da so omenjena podjetja sposobna samafinancirati gradnjo elektrarn. Robert Golob, dràvni podsekretar za energetiko,ga je ozna~il kot razveseljivega, direktor Savskih elektrarn pa je povedal, da vnaslednjih treh ali {tirih letih za tak podvig omenjena podjetja zagotovo {e nebodo imela dovolj denarja. Sicer pa ostaja vi{ina nalo`be – pribli`no osemstomilijonov mark – enako visoka, prav tako so nespremenjeni roki za zgraditev.Veriga naj bi bila kon~ana do leta 2012, prva elektrarna pa ~ez {tiri ali pet let.Finance, 15. marec

Slovenska pogajalska skupina za sklenitev sporazuma o Jedrski elektrarniKr{ko je è pripravila nova izhodi{~a za nadaljevanje pogajanj s Hrvati, med-tem ko hrva{ka skupina tega {e ni storila. Tako {e ne moremo govoriti o ka-kr{nemkoli napredku pri pogajanjih, zaradi ~esar so stalna zatrjevanja mini-strice za gospodarstvo Tee Petrin in predsednikov vlad Janeza Drnov{ka in IviceRa~ana o uspe{nem pogajanju in obljube, da bodo sporazum podpisali do juni-ja, vedno bolj vpra{ljivi. Voditelja pogajalskih skupin - Uro{ Korè in RomanNota - sta se namre~ na januarskem neformalnem sestanku dogovorila, da bovsaka stran pripravila predloge za re{itev glavnih odprtih vpra{anj, kot sta fi-nance in razgradnja ter skladi{~enje odpadkov. Ko bodo {e Hrvati poslali svojdel izhodi{~, naj bi jih obe skupini pregledali, potem pa jih bodo v primeru, dabodo zelo odstopala, obravnavali hrva{ka in slovenska vlada in oba odbora zamednarodne odnose v dràvnih zborih. Poleg tega pa se bodo morali lotiti {evpra{anja solastni{tva elektrarne in najti celovito re{itev problem do izteka ìv-ljenjske dobe JEK.Delo, 17. februar

PRIREDILA SIMONA BANDUR� 9

SINDIKATI ZAHTEVAJO

MANJ[E RAZLIKE

V PLAÂH

FEBRUARSKAINFLACIJA SPET

VISOKA

BODO ELEKTRARNE

GRADILE SAME?

ÂKAJO^ NA HRVA[KA

IZHODI[Â

pod medijskim àrometom

do delnega odprtja trga z elektri~noenergijo; takrat naj bi skupaj nastopi-li na prvem borznem sestanku. Elek-trodistributerji sku{ajo poiskati skup-ne relacije tudi na podro~ju dobaveelektri~ne energije upravi~enim odje-malcem po 15. aprilu. Gre predvsemza tiste pravne osebe v Sloveniji, kiimajo svoje poslovne enote in odjem-na mesta na razli~nih lokacijah naobmo~ju ene, dveh ali ve~ distribucij-skih podjetij. Poleg tega se predstav-niki GIZ-a distribucije in Ministrstvaza gospodarske dejavnosti v zadnjem~asu pogovarjajo tudi o dolo~enih za-devah v zvezi s pripravo gospodarske-ga plana za leto 2001. Glede prehodaenergetike iz gospodarskega v okolje-varstveno ministrstvo pa je Peter Pe-trovi~ povedal, da se v GIZ-u distri-bucije o tem niso formalno pogovar-jali in tudi niso sprejeli nobenih skle-pov. Vendar posamezni distribucijskidirektorji menijo, da bi energetikakot izrazita gospodarska dejavnostbolj sodila v gospodarsko ministrstvo.Treba je namre~ upo{tevati, da soelektrodistribucijska podjetja delni{-ke dru`be, ki funkcionirajo po zako-nu o gospodarskih dru`bah. MIRO JAKOMIN

ELEKTRO PRIMORSKANOVA ORGANIZIRANOST PRILAGOJENA ODPIRANJU TRGANa podlagi soglasja nadzornega svetadru`be je bil v za~etku februarja 2001v Elektro Primorski, d.d., sprejet novPravilnik o organizaciji dru`be, s ka-terim bo nova organizacijska struktu-ra prilagojena zahtevam novega ener-getskega zakona in odpiranju notra-njega trga. Z novo organizacijodru`be se spreminja predvsem terito-rialna organiziranost sedanjih poslov-nih enot. Dru`ba je tako po novemorganizirana v {tiri sektorje – teh-ni~ni, komercialni, finan~no-eko-nomski in splo{ni sektor. Delo v teh-ni~nem sektorju bo zajemalo distri-bucijo elektri~ne energije inupravljanje distribucijskega omre`ja,v tem sektorju pa bo organizirana {eposebna slu`ba informatike. Delo napodro~ju dejavnosti distribucije sebo teritorialno izvajalo na obmo~jihdistribucijskih enot v Novi Gorici,Kopru, Seàni in Tolminu. Delo vkomercialnem sektorju pa po novemzajema dejavnost dobave elektri~ne

10


energije tarifnim odjemalcem, dejav-nost dobave elektri~ne energije upra-vi~enim odjemalcem, organizirana pabo {e slu`ba za nabavo materiala inopreme. Organiziranost finan~no-ekonomskega sektorja in splo{negasektorja se ne bo bistveno spremenila.Nova organiziranost bo botrovala tu-di nekaterim kadrovskim spremem-bam oziroma prerazporeditvam nanekaterih vodilnih in vodstvenih na-logah. Tako bo zagotovljeno bolj{eciljno delovanje dru`be z jasno strate-gijo za razmere, ki nas v bli`nji pri-hodnosti ~akajo. Vsi skupaj pri~aku-jemo ìvahno pomlad, ki pa skriva {emnogo neznank in negotovosti. Zdobrim delom, pridobivanjem novihznanj in èljo po uspehu pa bomoprehodili tudi to pomlad in vseteàve, ki nas ~akajo, in prepri~anismo, da bomo s skupnimi mo~miujeli pravi veter, v zadovoljstvo vsehzaposlenih in predvsem na{ih kupcev.NEVA TABAJ

INFORMATIKAPOSLOVNI ODNOSI Z DISTRIBUCIJO NA VI[JO RAVENInformatika, informacijske storitvein inèniring, d.d., iz Maribora je ko-nec minulega leta s petimi distribu-cijskimi podjetji podpisala pogodbeza izvajanje informacijskih storitev, skaterimi so po besedah direktorjamag. Bojana Podlesnika medsebojneposlovne odnose postavili na vi{jo ka-kovostno raven. V Informatiki so siza podobne pogodbene odnose priza-devali è ve~ let, saj je dosedanje so-delovanje temeljilo bolj na zaupanjuin splo{nih na~elih, ki so jih zdaj zomenjenim pravnim aktom tudi na-tan~neje opredelili. Pogodbe so meddrugim prinesle tudi spremenjen ce-nik storitev, ki ne upo{teva ve~ pred-vsem deleà posameznega podjetja vnekdanjem skupnem prihodku, am-pak temelji na razli~nih kazalcihopravljenega dela, od {tetja opravlje-nih transakcij, porabljenih sekundcentralnega procesorja, {tevila izpi-sov, obsega zasedenega prostora nadisku in podobnega. Z uvedbotak{nega podrobnega merjenjaopravljenega dela so se stro{ki tudipravi~neje porazdelili med posamez-na distribucijska podjetja, uveljavilose je tudi na~elo, da ve~ja poraba po-meni tudi vi{je ra~une in obratno.

Kot nam je povedal Bojan Podlesnik,se omenjena pogodba nana{a na leto2000, za letos pa je {e v obliki osnut-ka, ~eprav naj bi tudi to po pri~ako-vanjih in razre{itvi {e nekaterih odpr-tih vpra{anj v kratkem podpisali.BRANE JANJI]

SLOVENSKI E-FORUMMESTNA ENERGETIKA OB VSTOPU V EUGlede na hitro priblièvanje roka, kobo uvedena konkurenca tudi v oskrbiz energijo, je bilo zelo zanimivo stro-kovno sre~anje, ki ga je v za~etkumarca pod naslovom Mestna energe-tika ob vstopu v EU organiziral Slo-venski E-forum, Dru{tvo za energet-sko ekonomiko in ekologijo. Uvod-nega posvetovanja (v okviru ciklatreh strokovnih sre~anj z naslovomJavnost za trajnostno energetsko za-snovo Ljubljane - okoljski vidikiproizvodnje in rabe energije v Ljub-ljani) se je udeleìlo lepo {tevilo pred-stavnikov energetskih in{titucij inpodjetij. Znani strokovnjaki z ener-getskega podro~ja (med njimi tudiPeter Kozina iz Elektro Ljubljane) sopredstavili problematiko energetskihvidikov novega prostorsko-razvojne-ga plana mesta Ljubljane, oskrboLjubljane z elektriko v razmerahenergetskega trga in razvojno strate-gijo na tem podro~ju. Skupna ugoto-vitev sre~anja je bila, da Ljubljana zazdaj {e nima energetskega konceptain celotnega razvojnega na~rta, naob~inski in dràvni ravni pa ni jasno,katera slu`ba je pristojna za energeti-ko. Kot je ob tem dodatno pojasnilAndrej Klemenc, tajnik E-foruma,Slovenija letos vstopa v proces obli-kovanja in postopnega odpiranja trgaz elektri~no energijo in plinom. Iz-ku{nje iz dràv EU kaèjo na potrebohitrega in obse`nega prilagajanjamestnih oblasti in energetskih podje-tij na novo nastajajo~e razmere.Sode~ po izku{njah iz dràv srednjein vzhodne Evrope, pa lahko liberali-zacija energetike {e posebej ogrozi si-steme daljinskega ogrevanja, s tem paposlab{a kakovost oskrbe z energijoin njene vplive na lokalno in global-no okolje. Lokalna energetika lahkoizkoristi tiste prilo`nosti u~inkoviteproizvodnje in rabe energije ter rabeobnovljivih virov energije, ki jih veli-ka multinacionalna podjetja bodisiprezrejo bodisi ne morejo izkoristiti

zaradi za njih previsokih transakcij-skih stro{kov. Vklju~evanje javnosti voblikovanje energetskih zasnov lahkoidentificira {ir{i spekter u~inkoviteproizvodnje in rabe energije. Polegtega lahko s krepitvijo zaupanja inmehanizmov soudele`be in nadzorazmanj{a transakcijske stro{ke za nje-govo izrabo ter prispeva tako kpreìvetju in razvoju lokalnih podje-tij za oskrbo z energijo in energetski-mi storitvami, kot tudi k zmanj{anjuvplivov na naravno okolje. VIOLETA IRGLMIRO JAKOMIN

PREMOGOVNIK VELENJE SISTEMA KAKOVOSTI IN RAVNANJA Z OKOLJEMPOTRJENAMarca je v Premogovniku Velenjepotekala zunanja presoja sistema ka-kovosti po standardu ISO 9001 in si-stema ravnanja z okoljem po standar-du ISO 14001. Presojevalci iz Slo-venskega in{tituta za kakovost in me-roslovje so pohvalili dobro izdelanovizijo ter dolgoro~ni strate{ki na~rtPremogovnika Velenje. Pozitivno soocenili tudi dobro izdelane razvojnena~rte h~erinskih podjetij, podro~jekomuniciranja, urejenost dokumen-tacije na vodstvenem nivoju, posto-pek vodenja notranjih presoj ter no-tranjih ukrepov. Certifikat po zahte-vah standarda ISO 9001 so v Premo-govniku Velenje pridobili leta 1998.S tem so dokazali, da obvladujejo de-lovne procese v podjetju. Ker je certi-fikat treba vsako leto potrditi, soimeli leta 1999 prvo redno zunanjopresojo. Lani je Premogovnik Velenjeprejel tudi certifikat po zahtevahstandarda 14001, ki obravnava ob-vladovanje vplivov na okolje. Hkratis certifikacijsko presojo za to po-dro~je je potekala tudi presoja postandardu ISO 9001. Letos je bila ta-ko prvi~ izvedena kombinirana skup-na zunanja presoja obeh standardov.»Prva kombinirana zunanja presojaje potekala v odprtem dialogu, do-brem sodelovanju vseh odgovornihoseb in z opravljenim delom smo ze-lo zadovoljni. Tako na podro~ju ka-kovosti kot pri ravnanju z okoljemnismo ugotovili neskladnosti s stan-dardi,« je na zaklju~nem sestanku vPremogovniku Velenje dejal vodjapresojevalcev mag. Ahmet Mehoni}iz Slovenskega in{tituta za kakovost

11

�

in meroslovje. Priporo~ila, ki so jihdali presojevalci, bodo v Premogovni-ku Velenje upo{tevali kot smernice zanadaljnje izbolj{ave in jih bodoupo{tevali pri prehodu na zahtevenovega standarda ISO 9001:2000.MATEJA TOPLAK

ELEKTROTEHNI^NA ZVEZAZA [IR[O PROMOCIJO STROKEElektrotehni~na zveza Slovenije jeimela v drugi polovici februarja vLjubljani redni letni ob~ni zbor. Vzvezo je v~lanjenih ve~ kot 5.000 ~la-nov v 13 podro~nih elektrotehni~nihdru{tvih in 9 strokovnih dru{tvih.Svoje delo opravlja v strokovnih ko-misijah in dru{tvih. Njena najpo-membnej{a vloga je povezovanje stro-kovnjakov s podro~ja elektrotehnike,njihovo izobraèvanje, priprava slo-venskih standardov, skrb za elektro-tehni~ne izraze ter promocija stroke.Tako kot vsako leto so tudi letos zauvod v letni ob~ni zbor organiziralistrokovno predavanje. Tokrat je bilato predstavitev Izobraèvalnega cen-tra elektrogospodarstva in njegova vi-zija ob njegovi vedno ve~ji samostoj-nosti. Kot je dejal vodja ICES-a Mi-lan Stebernak, je strategija centraugotoviti potrebe po znanju v elek-trogospodarstvu in organizirati us-trezno izobraèvanje kjerkoli v Slove-niji s sodobnimi tehni~nimi pripo-mo~ki. Izrazil je tudi pripravljenostsodelovati z Elektrotehni~no zvezo {ezlasti pri pripravi strokovne literatu-re, kjer bi jim bila njihova {tudijskakomisija v koristno pomo~. Sodelo-vanje je podprl tudi ~lan zveze Mar-jan Porenta in urednik ~asopisa Novi-ce. Predvsem se mu je zdelo smotrno,da bi v Novicah objavljali izo-braèvalne akcije, za katere so ~lanizainteresirani in bi jih lahko izvajalICES v razli~nih krajih Slovenije.Dobro in u~inkovito medsebojno so-delovanje med ICES-om in zvezo je vpreteklosti è bilo, saj so skupaj opra-vili usposabljanje za 430 upravljavceMHE. Med pomembnej{e ugotovitve o deluzveze v lanskem letu lahko {tejemostagnacijo ~lanstva, predvsem indivi-dualnega. Dejavnost zveze poznapredvsem ~lanstvo, medtem ko jekljub obilici dogodkov in informacij{ir{a javnost premalo seznanjena znjo. Lani je zveza organizirala ali so-delovala pri vrsti posvetovanj, kon-gresov in konferenc ter organizirala

kopico strokovnih seminarjev. Stro-kovni izsledki njihovih ~lanov so biliobjavljeni v Elektrotehni~nem vest-niku in Informacijah MIDEM.Tudi za letos si je po besedah MarkaJagodi~a, predsednika zveze, ta zada-la organizirati vrsto izobraèvalnihoblik, od konferenc do delavnic. [enaprej bodo aktivno sodelovali v raz-pravah o pridruèvanju SlovenijeEvropski zvezi, sodelovali z in{titutiin agencijami nacionalnega pomena,izdajali vse tri publikacije, skrbeli zastrokovno izrazoslovje, strokovna be-sedila ter u~benike za seminarje. Po-samezna dru{tva bodo nadaljevalaorganiziranje strokovnih ekskurzij.Letno dvodnevno sre~anje sloven-skih elektrotehnikov pa bo aprila vKr{kem. To bo è osemnajsto tovrst-no sre~anje, ki bo vklju~evalo stro-kovno predavanje o gradnji 400/110kV RTP Kr{ko, ogled NEK in kra-jevnih kulturnih znamenitosti.MINKA SKUBIC

ENERGETIKE TIK PRED PODPISOM SOCIALNEGA SPORAZUMASredi marca so se v Ljubljani ponov-no sre~ali predstavniki Ministrstva zagospodarske dejavnosti, Zdruènjadelodajalcev Slovenije, Zdruènja zaenergetiko pri GZS, Gospodarskegainteresnega zdruènja distribucijeelektri~ne energije, pravne slu`be inSindikata delavcev dejavnosti energe-tike Slovenije. Na delovnem sre~anjuso {e enkrat pre~esali vse ~lene pred-loga pravil o socialnem partnerstvumed vlado, delodajalci in delojemalciter se dokon~no sporazumeli gledesodelovanja in oblikovanja stali{~. Pokon~ni predlagani opredelitvi je eko-nomsko-socialni odbor na podro~juenergetike (kratko ESOE) tripartitniorgan socialnih partnerjev v Republi-ki Sloveniji. Ustanovljen je z namenomobravnavanja vpra{anj in ukrepov, kise nana{ajo na ekonomsko in social-no politiko, ter drugih vpra{anj, kizadevajo posebna podro~ja dogovar-janja socialnih partnerjev za dru`beenergetskih dejavnosti in oskrbe z go-rivi. Kot podro~ja delovanja ESOEso partnerji opredelili socialne pravi-ce in pravice iz obveznega zavarova-nja (pokojnine, invalidnine, socialnepomo~i, nadomestila itd.), problema-tiko zaposlovanja in delovnih razme-rij, sistem kolektivnega dogovarjanja,ekonomski sistem in ekonomsko po-litiko, pravno varnost, sodelovanje zMednarodno organizacijo dela inSvetom Evrope ter sindikalne pravice

Na usklajevalnem se-stanku je Miha Po-to~nik (prvi z levestrani) predstavnikomvlade, delodajalcev indelojemalcev podaldodatno pravno razla-go nekaterih delov be-sedila v predlogu Pra-vil delovanja Eko-nomsko socialnega od-bora na podro~juenergetike.

Foto

Mir

o J

akom

in

SINDIKAT DEJAVNOSTI

12


in svobo{~ine. Sicer pa je è v naslednjih dneh poomenjeni seji pravna slu`ba pripravi-la usklajen predlog Pravil delovanjaESOE, dopolnjen na Gospodarskizbornici Slovenije. Kot je povedal Iz-tok Cilen{ek, podpredsednik Sindi-kata dejavnosti energetike, pri~akuje-jo, da bodo ustanovitveni dokumento socialnem partnerstvu med vlado,delodajalci in delojemalci predvido-ma podpisali konec marca ali v za~et-ku aprila. Bistveno je, da so partnerjidosegli vi{jo raven soglasja, kar naj bipospe{ilo re{evanje odprtih vpra{anjv energetskem sistemu. MIRO JAKOMIN

MARIBOR22. KOTNIKOVI DNEVIV Radencih je 15. in 16. marca pote-kalo tradicionalno strokovno pos-vetovanje o mo~nostni elektroniki insodobnih elektri~nih instalacijah, kiga è vrsto let uspe{no organiziraElektrotehni{ko dru{tvo Maribor. Le-tos je omenjeno strokovno posveto-vanje prvi~ potekalo pod dodatnimimenom Kotnikovi dnevi, med le-to{njimi temami pa so bile v ospred-ju novosti s podro~ja elektri~nih in-stalacij, standardizacije in zakonodajeter {e posebej aktualna tema o kako-vosti elektri~ne napetosti v povezavi zbliàjo~im se odprtjem energetskegatrga. Da so organizatorji z vsebino za-deli interese javnosti, potrjuje tudi iz-jemen obisk, saj se je leto{njegasre~anja udeleìlo ve~ kot 300 stro-kovnjakov s tega podro~ja. Sicer pa jepoleg strokovnih referatov Kotnikovedneve spremljal tudi prikaz proizvod-nih programov s podro~ja elektri~nihinstalacij, merilnih in{trumentov inopreme za elektroenergetske objekte. BRANE JANJI]

DRU@BA PETROLPLINOVODNA OSKRBA V PREKMURJUPredsednik uprave Slovenske naftnedru`be Petrol, Janez Lotri~, in ùpanOb~ine Odranci, Ivan Merkoja, sta5. marca podpisala koncesijsko po-godbo, po kateri bo Petrol prevzelgradnjo in upravljanje omre`ja za di-stribucijo zemeljskega plina v Ob~iniOdranci. Kot so sporo~ili iz Petrolove

slu`be za stike z javnostmi, dru`ba spodpisom te pogodbe nadaljuje {iri-tev plinovodne oskrbe z zemeljskimplinom na obmo~ju Prekmurja, kjerima koncesijsko pogodbo z Ob~inoBeltinci è podpisano, razpolaga patudi è z odlo~bo o podelitvi koncesi-je za ob~ino Turni{~e. Kot predvide-vajo, bo vrednost investicije v 12-ki-lometrsko plinovodno omre`je sku-paj z zgraditvijo oskrbovalnega plino-voda na relaciji Beltinci-Odranci do-segla 161 milijonov tolarjev. êpravsta ~as in potek gradnje plinovodnegaomre`ja odvisna predvsem od hitrostipri pridobivanju lokacijske in grad-bene dokumentacije, naj bi bil plino-vod predvidoma zgrajen v enem letu.Ob sklenitvi plinifikacije celotnegaomenjenega obmo~ja bo na plino-vodno omre`je priklju~enih okrog440 uporabnikov, pove~ini indivi-dualnih. Dele` komercialnih uporab-nikov zemeljskega plina bo 7-odsto-ten. Letno porabo zemeljskega plinapa ocenjujejo na 800 tiso~ kubi~nihmetrov.MIRO JAKOMIN

ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJEPOTREBA PO ZAKONU O UDELE@BI DELAVCEV PRI DOBI^KU V Zvezi svobodnih sindikatov Slove-nije predlagajo, da je treba poleg no-vega dogovora o politiki pla~ ~im prejsprejeti tudi zakon o udele`bi delav-cev pri dobi~ku. Kot pojasnjujejo, je

v Franciji ta udele`ba regulirana z za-konom, v drugih dràvah, kot so Bel-gija, Velika Britanija, Irska, Nizozem-ska, delno pa tudi Gr~ija in Portugal-ska, pa dràva z dav~nimi spodbuda-mi stimulira udele`bo delavcev pridobi~ku. Sicer pa je tudi Evropskaunija v dokumentu {t. 92-443/CEEleta 1992 posredovala priporo~ilo odelavski participaciji pri dobi~ku inrezultatih poslovanja. êprav je bil vSloveniji è leta 1997 pripravljenpredlog zakona o udele`bi zaposlenihpri dobi~ku dru`be, do sprejetja tegadokumenta doslej {e ni pri{lo. Potre-bo po zakonski ureditvi udele`be de-lavcev pri dobi~ku potrjujejo tudi vseve~ja in pogostej{a izpla~ila 13. pla~e(profit sharing). To izpla~ilo so pred-lagali v Zvezi svobodnih sindikatovSlovenije, kjer po petletnem obdobjuugotavljajo, da se vedno bolj {iri inuveljavlja, ni pa podprto z dav~nimiolaj{avami. Od 13. pla~e se namre~morajo pla~evati vsi davki in prispev-ki, tako kot od rednih pla~.MIRO JAKOMIN

Predstavnika vodstvaZSSS, predsednik Du{anSemoli~ in izvr{ni sekre-

tar Brane Mi{i~, sta novi-narje seznanila s sindikal-

nimi stali{~i do uveljav-ljanja udele`be delavcev

pri dobi~ku dru`b.

Foto

Mir

o J

akom

in

ELEKTRO TEHNI[KO DRU[TVO

13

ELEKTRO CELJEIZVOLJENO NOVO VODSTVOSINDIKATAV dru`bi Elektro Celje, d.d., so fe-bruarja in marca potekale volitve vorgane sindikata po enotah v Celju,Slovenj Gradcu in Kr{kem.Tako se je 12. marca sestal novoime-novani izvr{ni odbor dru`be ElektroCelje, d.d., in na prvi seji izvolilpredsednika, podpredsednika in se-kretarja sindikata dru`be Elektro Ce-lje,d.d. Za predsednika je bil izvoljenIvan Ro`man, za podpredsednika Ja-nez Skrivarnik, za sekretarko pa He-lena Malovrh. Izvr{ni odbor sindika-ta dru`be, ki je trenutno {e stavkovniodbor, je è na prvi seji z vso odgo-vornostjo sprejel okvirni plan dela, kitemelji na reorganizaciji dru`be poenergetskem zakonu, {e neure-sni~enih stavkovnih zahtevah, u~in-kovitej{i koordinaciji distribucije, us-pe{nem sodelovanju z vodstvomdru`be, z organi SDE-ja in svetomdelavcev dru`be, prav tako pa tudi nare{evanju sprotnih problemov. S pri-dobljenimi izku{njami ~lanov izprej{nje sestave in sveìmi idejaminovih ~lanov izvr{nega odbora upajona {e uspe{nej{e delovanje v {tirilet-nem mandatu.IVAN RO@MAN

SLOVENIJEUVELJAVITI VI[JO RAVEN VARNOSTI IN ZDRAVJA! Z novim zakonom o varnosti inzdravju pri delu Slovenija uvaja stan-darde varovanja zdravja zaposlenih,ki veljajo v EU. Varno in zdravo deloje mogo~e dose~i, ker so nevarnostipredvidljive in se je tveganjem za ok-varo zdravja delavcev mo`no izognitiali pa jih obvladati. To je med dru-gim pojasnila Lu~ka Böhm, strokov-na svetovalka v ZSSS, in sicer na izo-braèvalnem seminarju o nalogahsindikata in sveta delavcev na po-dro~ju varnosti in zdravja pri delu, kije potekal 21. marca v Ljubljani. Pri-ljubljena predavateljica (doslej je na-pisala è vrsto ~lankov s podro~ja so-cialne politike) je udeleèncem, sku-pini ~lanov iz pano`nih sindikatovZSSS, predstavila tematiko evrop-skega pravnega reda na podro~ju var-nosti in zdravja pri delu, temeljne re-

{itve zakona o varstvu pri delu in na-loge sveta delavcev na tem podro~ju.Naloge sindikata na podro~ju varno-sti in zdravja pri delu pa je v drugemdelu predstavil Gregor Mikli~, izvr{nisekretar v ZSSS. In kaj je spodbujanje zdravja? Po be-sedah Lu~ke Böhm gre za prizadeva-nje, ki je usmerjeno v ugotavljanje,kaj povzro~a zdravje in ne zgolj inpredvsem v ugotavljanje, kaj pov-zro~a bolezen. Prav zato ne gre pred-vsem za nalogo zdravnikov, ampakvseh strok v podjetju in {ir{i dru`bi.Vzroki za obolevanje so namre~ takona delovnem mestu kot v {ir{em ìv-ljenjskem okolju. Pristop se è uve-ljavlja v nekaterih slovenskih podjet-jih. Ves koncept je usmerjen tudi vaktivno sodelovanje zaposlenih, zauspeh na tem podro~ju pa je zelo po-memben tudi prispevek strokovnja-kov. Ne nazadnje pa to pomeni spod-bujanje ustvarjalnosti in iznajdljivo-sti, ki jo premore vsak, ki pozna inobvlada zahteve na svojem delovnemmestu.MIRO JAKOMIN

Foto

Mir

o J

akom

in

Lu~ka Böhm, strokovnasvetovalka za socialno

politiko v ZSSS.

zanimivosti

Velik razkorak med povpra{evanjem in ponud-bo je pripeljal Kalifornijo v pravo energetskokrizo, ki jo lahko premostijo le s konkretnimidogovori med proizvajalci, distributerji in vla-do. Prav zaradi velikega povpra{evanje poelektri~ni energiji, je cena zemeljskega plina vtej ameri{ki dràvi zrasla v zadnjem letu zakar 17-krat. Posledica tega so seveda velikovi{ji stro{ki proizvodnje in vi{ji ra~uni za elek-tri~no energijo – ti so se v letu dni kar potroji-li, kar pa {e vseeno ni dovolj, da bi podjetjapokrila vse stro{ke. Tako sta se Southern Cali-fornia Edison in PG&E, ki se vsak dansoo~ata z milijonskimi izgubami, zna{la na ro-bu bankrota. Glavni vzrok za nara{~ajo~epovpra{evanje je v ekonomskem razvojudràve, skoraj nemogo~em uvaànju iz sosed-njih dràv in pomanjkanju novih energetskihvirov. Elektrarne so namre~ stare è ve~ kot tri-deset let, pa ~eprav delujejo v zadnjem letu spolno paro, so padle energetske zaloge v zad-njem letu pod pet odstotkov. V naslednjih dvehletih naj bi se te razmere {e poslab{ale, zatogrozijo Kaliforniji {e {tevilni izpadi energije.Krizo nameravajo omiliti z novimi sodobnimielektrarnami na zemeljski plin – te naj bi bilebolj okolju prijazne in proizvedle do 40 od-stotkov ve~ energije z enako koli~ino zemeljske-ga plina.

Ameri{ki elektroenergetski podjetji AEP inXcel Energy sta se dogovorili, da bosta konecmarca prodali svoje deleè angle{kega Yorkshi-re Power Group podjetju Innogy Holdings,prav tako iz Velike Britanije. Do zdaj sta ime-li ameri{ki podjetji vsaka polovi~en dele` pod-jetja, ki oskrbuje s plinom in elektri~no energi-jo ve~ kot dva milijona potro{nikov v Anglijiin Walesu, poleg tega pa energijo distribuiratudi 2,1 milijona potro{nikom v celotni VelikiBritaniji. Podjetje Innogy, ki je bilo pred pri-vatizacijo del britanskega nacionalnega elek-troenergetskega podjetja, ima 720 tiso~ strank,v naslednjih {tirih letih pa naj bi jih – ~e bo{lo vse po na~rtih – pridobili {e {tiri milijone.Zdruìtev z Yorkshire Power Group jim bo tacilj vsekakor zelo pribliàl. AEP jim bo svojdele` prodal za nekaj ve~ kot 380 milijonovdolarjev, Xcel Energy pa za dobrih 340, ven-dar bodo obdràli {e 5,25 odstotka deleà pod-jetja.

ZDAAMERIÂNI PRODAJAJO ANGLE[KO PODJETJE

ZDAENERGETSKA KRIZA V KALIFORNIJI

ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV

14

Odpiranje trga

pra{anje nasedlosti elektroenerget-skih podjetij je po ocenah strokovnja-kov eno klju~nih, ki ga bomo moraliv Sloveniji re{iti {e pred odprtjem tr-ga. Kako smo se lotili njegovegare{evanja, katera metodologija je bilapri tem uporabljena, kak{ni so prvirezultati in kak{ne re{itve lahkopri~akujemo, so bila vpra{anja, kismo jih v pogovoru zastavili svetoval-

cu za ekonomsko podro~je in nosilcuprojekta nasedlosti slovenskega elek-trogospodarstva Uro{u Ruprehtu izmariborskega EGS-a, razvoj in inè-niring. Kot je povedal uvodoma, ka-ke splo{ne metodologije v zvezi zugotavljanjem nasedlosti v Evropskiuniji {e ni, saj gre za razmeroma novpojem, ki se je prvi~ pojavil pred pe-timi leti v Zdruènih dràvah. Evrop-

ska unija naj bi sicer na temo nased-lih investicij pripravljala za dràvekandidatke poseben seminar, a je bilta doslej è nekajkrat preloèn in najbi bil po zadnjih podatkih {ele enkratkonec aprila. V EGS-u so zato samistopili v stik s priznanimi svetovnimistrokovnjaki in ustanovami s tega po-dro~ja ter se nato med ve~ mo`nimiopcijami nato odlo~ili za tisto, ki najbi dala podjetjem predvsem odgovo-re o tem, kako naprej oziroma kajstoriti, da bodo ohranila konku-ren~nost tudi po odprtju trga leta2003. Nastala je neka groba metodo-logija in ocena nasedlosti, ki so jomaja lani predstavili tudi ministrstvuin proizvodnim podjetjem. Tedaj jebila oblikovana tudi posebna delovnaskupina, ki je za~ela pripravljati boljpodrobne elemente analize nasedlihinvesticij, upo{tevajo~ tudi gibanjecen energije v naslednjem obdobjudo leta 2005. Opravljena je bila celavrsta izra~unov, ki so upo{tevali takotehni~ne zna~ilnosti, razli~ne opcijeobratovanja in nekatere temeljneekonomske okvire, podjetja pa so na-to dobljene rezultate uporabila tudipri prijavi nasedlosti, ki so jo moralaoddati do 15. oktobra lani. Nadaljnjaobravnava tega problema je zaradi za-menjav v vladnih krogih nato bilanekako do leto{njega februarja v za-ti{ju, ko so se dogovorili, da za~etodelo vendarle nadaljujejo.

TRI MO@NOSTI RE[EVANJAProblem nasedlosti investicij v elek-trogospodarstvu po besedah Uro{aRuprehta izhaja iz procesov prestruk-turiranja in prilagajanja elektrogos-podarstva novim razmeram, ki jih bo{e treba opraviti. Nasedlost investicijje namre~ tesno povezana s konku-ren~nostjo podjetij, pri ~emer bo tre-ba o~istiti tudi bilance podjetij in jihna novo ovrednotiti. Vse to pa s ci-ljem, da na{a podjetja ~im bolje pri-pravimo na boj s tujo konkurenco naodprtem mednarodnem trgu. Zare{evanje nasedli investicij so uveljav-ljeni trije na~ini – s pomo~jo dràveoziroma v obliki enkratne dràvnepomo~i (ta instrument je pri naspredviden tudi z energetskim zako-nom, ko naj bi deset odstotkov kup-nin iz naslova privatizacije podjetijnamenili za namensko re{evanje tegaproblema), z uvedbo neke dodatnetarife na prenos elektri~ne energije alipa z eventualno reorganizacijo inzdruèvanjem podjetij. Katera oblika

V

ANALIZA NASEDLIHINVESTICIJ BOV CELOTI DOKONÂNAKONEC LETAV proizvodnem delu elektrogospodarstva naj bi bilo zaokrog 130 milijard nasedlih investicij, pri ~emer so medpodjetji izjema le Dravske elektrarne. Mo`ni so trije te-meljni na~ini re{evanja tega vpra{anja, ki je bistvenegapomena za zagotovitev konkuren~nosti podjetij na odpr-tem energetskem trgu.

Foto

Bra

ne J

anji}

Uro{ Rupreht poudarja, da je o najprimernej{em na~inu re{evanja nasedlih investicij {e preuranjeno govoriti.

15

ali kombinacija je za na{ sistem naj-primernej{a, je za zdaj {e te`ko govo-riti, saj je glede tega {e vedno precejneznank, kot denimo, kolik{en dele`podjetij bo prodan in po kak{ni ceni,pri ~emer pa je jasno, da bo treba ne-ko obliko pomo~i elektrogospodar-stvu vendarle izpeljati. Za zdaj tudi {eni natan~no dolo~ena vi{ina nasedlihinvesticij, ki je sicer ocenjena na 130milijard tolarjev, vendar pa {e pote-kajo podrobnej{e analize po posa-meznih podjetjih. Menim, praviUro{ Rupreht, da se bo ta {tevilka {enekoliko spremenila, in sicer navz-dol. Druga~e pa sam projekt analizein re{evanja nasedlih investicij {e nikon~an oziroma bo enkrat konec te-ga leta. Naj na koncu {e poudarim,da se na{a {tudija ne prekriva s {tudi-jo analize konkuren~nosti doma~ihproizvajalcev na trgu z elektri~noenergijo, temve~ je z njo komple-mentarna, saj je vsebina slednje rav-no omenjena tretja mo`nost re{eva-nja nasedlosti z reorganizacijo inzdruèvanjem podjetij. V tej lu~i jetudi zelo koristna, saj bo mogo~e nje-ne ugotovitve s pridom uporabiti zaodlo~itve, ki jih je {e treba sprejeti.

BRANE JANJI]

krati z ocenjevanjemin analizo nasedlostipoteka tudi ponovnovrednotenje podjetij.Gre za pomembenkorak, saj brez real-ne ocene vrednostiposameznih podjetijni mogo~e izpeljatidrugih ukrepov. Zatoso v delovni skupini,ki se ukvarja z vpra-{anji nasedlosti elek-troenergetskih podje-tij, poleg strokovnja-kov EGS-a, predstav-nikov hidro in ter-moelektrarn ter mi-nistrstva za gospo-darstvo {e zastopnikisektorja za dràvnopremoènje in mini-strstva za finance.

h

avno podjetje Elektro Maribor, d.d.,je v sodelovanju z dru`bami Elektro-nabava, d.d., Iskraemeco, d.d., inKorona, d.d., v Mariboru pripravilopredstavitveno sre~anje z upravi~eni-mi odjemalci z naslovom Energetskitrg 2001. Na njem so skozi vrsto temposku{ali dati odgovore na temeljnovpra{anje: Kako bodo podjetja kupo-vala elektri~no energijo po 15. aprilu2001? Predstavitev je bila namenjena vod-stvenemu osebju poslovnih partner-jev, katere so seznanili s pogledi nanadaljnje uspe{no sodelovanje na po-dro~ju oskrbe z energijo ter prisluh-nili pri~akovanjem, èljam in pogle-dom na proces liberalizacije energet-skega trga v Sloveniji. Lahko za-pi{em, da je 115 predstavnikov pod-jetij s koni~no mo~jo nad 41 kWizrabilo sre~anje in se konkretno sez-nanilo s prvimi informacijami, ki jihprina{ajo {tevilne novosti. DirektorElektro Maribor, d.d., [tefan Lutarje povedal, da so idejo za sre~anje da-li poslovni partnerji iz energetsko-tr`nih vrst, ki se èlijo tvornovklju~iti s svojimi izdelki in storitva-mi pri odpiranju notranjega energet-skega trga. »Elektro Maribor bo kotdobavitelj zagotavljalo zanesljivo in

kakovostno elektri~no energijo vsemdosedanjim tarifnim odjemalcem inupravi~enim odjemalcem. Trgovanjes slednjimi pomeni novo vlogo Elek-tro Maribora, d.d., ki bo kot trgovecna notranjem trgu z elektri~no ener-gijo ponudilo najugodnej{e pogojevsem dosedanjem komintentom. Ni-no Maleti~ iz EGS-RI, d.d., je osveìlspomin na obveznosti, ki izhajajo izenergetskega zakona. Pravni okviromogo~a svoboden dostop doomre`ja, transparentnost cen za upo-rabo omreìj, odgovornost za zanes-ljivost in sistem obratovanja. Na trgprihajajo novi akterji, ki bodo elek-tri~no energijo dobavljali z nepo-srednimi dvostranskimi kupoprodaj-nimi pogodbami in z licitacijskiminakupi na organiziranem trgu v okvi-ru novoustanovljene gospodarske jav-ne slu`be Borzen, d.o.o., za pasovno,trapezno, no~no in urno energijo.Uredbe so v vladni proceduri spreje-manja. Toma` Lah iz Agencije zaenergijo RS je orisal naloge pri izda-janju licenc za opravljanje energet-skih dejavnosti, dolo~anje cen zauporabo elektroenergetskih omreìj,razre{evanje sporov ter nadzor trga zelektri~no energijo in zemeljskim pli-nom. Dejal je, da liberalizacija od-

priprave na energetski trg 2001

UPRAVIÊNIODJEMALCI NAPREDSTAVITVENEMSREÂNJUV MARIBORU

J

�

16

merjenja elektri~ne energije v skladuz novim Energetskim zakonom. Pobesedah vodje inèniringa Iskraeme-co Andreja Jesenka, so z glavnimizna~ilnostmi modularnosti, univer-zalnosti in nadgradljivosti izvedliprojekte kombiniranih sistemov da-ljinskega od~itavanja sistemov {tevcev(AMR). Za spremljanje diagramovobremenitev upravi~eni odjemalcinad 41 kW priklju~ne mo~i potrebu-jejo podatke o karakteristiki svojegaodjema elektri~ne energije. Slednjegalahko nadzirajo (za lastne napovediodjema in od~itek dobavitelju) popodatkih iz merilnih {tevcev z ustrez-nimi komunikatorji, od katerih pre-ko komunikacijske povezave prekotelefonske linije PSTN, ISDN linije,GSM ali kabelske televizije potekajodo ra~unalnika. Tipe merilne opremeizdelujejo glede na na~in in potrebeodjema. Drobno gospodarstvo nanizki napetosti uporablja {tevceMT100 in MT851, ki v sebi shra-njujejo obremenilno krivuljo s ko-munikatorji P2S, P2CA in P2CB.Industrijski odjem na srednji in viso-

pravlja monopole in vpeljuje tr`nerazmere v energetiki. Dereguliran trgpomeni prenos funkcij z dràve naneodvisno in{itucijo Agencijo zaenergijo, ki z ustrezno regulativo za-gotavlja uresni~evanje ciljev. Bojan Horvat iz EGS-RI, d.d., jepredstavil bistvene novosti pogodbe-nih razmerij v primerjavi s sedanjimizna~ilnostmi glede na teritorialniprincip in dràvno dolo~enih cen potarifnem sistemu. Spremenjena zako-nodaja tudi uravnava, na kak{nena~ine lahko pride odjemalec doelektri~ne energije. Razloìl jesplo{ne in tehni~ne pogoje pri po-godbah z upravljalcem omre`ja zapriklop na omre`je, nadalje obrazloìlelemente, ki nastopajo v pogodbah zadostop do omre`ja. Za definiranjediagrama obremenitve bo treba poz-nati odjemal~evo dinamiko mo~i inporabo po ~asovnih obdobjih. Opo-zoril je na klju~no podro~je dobaveelektri~ne energije, ki s prosto izbiroprina{a prilo`nosti in pasti. ElektroMaribor, d.d., v svojem poslanstvu zzdruìtvijo finan~nih in kadrovskihpotencialov, uporabo sodobne tehno-logije in novih znanj èli v prodajienergije in storitev postati uspe{en inkonkuren~en partner vsem doseda-njim odjemalcem na lokalni, regio-nalni, nacionalni in mednarodni rav-ni po letu 2003. Elektro Maribor,d.d., si prizadeva ponuditi najbolj{epogoje pri oskrbi z elektri~no energi-jo, in sicer z usmerjenostjo k potre-bam in èljam odjemalca, s partner-skim odnosom in svetovanjem, opti-miranjem odjema in optimiranjemcene. Roman Gro{elj iz Elektrona-bave, d.d., je dejal, da je zelo ugodnopresene~en nad velikim odzivomudeleèncev. Ugotovil je, da so kali-fornijski dogodki posredno populari-zirali tudi slovenski energetski zakon.Ta se odraà z mo`nostjo nakupovelektri~ne energije na trgu in merje-njem za upravi~ene odjemalce. Elek-tronabava, d.d., ponuja vso tehni~noponudbo na enem mestu. Zagotavljatemeljno ponudbo z mo`nostjo do-graditev ali pa po potrebi kupca.Elektronabava, d.d., je do zdaj sode-lovala z Iskraemeco, d.d., v prihodnjepa bo tudi s Korono, d.d. ^lan upra-ve in koordinator razvoja, prodaje,marketinga in inèniringa Iskraeme-co Slavko Vidic je predstavil Iskra-emeco, merjenje in upravljanje ener-gije, d.d., in poudaril, da so v dru`birazvili sistemske re{itve za potrebe

ki napetosti poteka s {tevci MT100,TE44 in MT851 in registratorjiPOREG2. Le-ta ima osnovno funk-cijo parametriranja registrirnikov lo-kalno na merilnem mestu in daljin-sko iz centralne postaje ter mo`nostprikaza merilnih rezultatov. Z ina~icoPOREG2P enako funkcijo opravljatudi v proizvodnji in prenosu v kom-binaciji z zahtevano merilno opremorazreda to~nosti 0,2 s {tevci TE33 inTE340. Elektrodistribucijska podjet-ja Elektro Gorenjska, Elektro Mari-bor in Elektro Ljubljana so pri prvih50 odjemalcih za~ela uporabljati zbi-ranje in varno shranjevanje merilnihrezultatov z metodo informacijskegapretoka podatkov. Iskraemeco jepredstavila tudi elektronski {tevec de-lovne in jalove energije MT100,ve~funkcijski elektronski dvosistem-ski {tevec tipa MD 851 za uporabo vposredni vezavi in merilni garnituriMT851 z GSM komunikacijo terMT 100 s telefonsko PSTN komu-nikacijo. S sistemom daljinskegaod~itavanja {tevcev so dostopni vsipodatki, ki jih zahteva trg prodajeelektri~ne energije. S prakti~nim pri-kazom, ki ga je podal SebastijanLup{e, smo spoznali tudi u~inkovitoin neposredno uporabnost sodobnemerilne opreme, ki nudi poro~iloobra~una energije in vse podatke, kienergetikom omogo~ajo re{itve zanajbolj ekonomi~no rabo elektri~neenergije. Jure Ratej iz Korone, d.d.,je potencialnim upravi~enim odje-malcem, ki so jih doletele {tevilne ne-jasnosti in dileme, zaradi {e nespreje-tih podzakonskih uredb, ponudil sto-ritve svetovanja na podro~ju trga zelektri~no energijo. Odjemalcem sebodo obrestovali koristni ukrepi,poznavanje zna~ilnosti lastne porabepa se bo ekonomsko hitro odraàlopri zniànju stro{kov. Navzo~i {e nisomogli odgovoriti na konkretno za-stavljena vpra{anja o sestavi cene zatransport (omre`nina) in samo doba-vo elektri~ne energije upravi~enimodjemalcem. So pa osvetlili trg zelektri~no energijo z razli~nih zornihkotov, opozorili na nove mo`nosti zaupravi~ene odjemalce, tehni~no platpri oskrbi z elektri~no energijo,mo`nosti pri vklju~evanju na odprtitrg in pasti, ki preìjo, ~e se stvaripravilno ne lotimo.

DRAGO PAPLER

[tefan Lutar, direktor Elektro Maribor

Foto

Dra

go P

aple

r

1717�

rof. dr. Peter Novak je v mednarod-nih in doma~ih energetskih krogih,poleg teoreti~nih in prakti~nih do-se`kov, znan kot pronicljiv kritik po-javov, ki so nemalokrat v nasprotju zosnovnimi na~eli stroke. Ob inten-zivnem znanstvenem in strokovnemdelu è vrsto let opozarja na razneanomalije, z namenom, da bi se ~imprej zjasnilo nebo na energetskempodro~ju. Njegova razmi{ljanja paniso usmerjena samo v kritiko, tem-ve~ tudi v iskanje novih mo`nosti zanadaljnji razvoj slovenskega energet-skega sistema. Na podlagi pogovora vza~etku marca smo povzeli del njego-vih kriti~nih pogledov na aktualnodogajanje v slovenski energetiki. Vsepo na~elu: Vsak ~lovek ima pravicopovedati, kar misli, da je resnica, invsak drug ~lovek ima pravico, da gaiz enakega razloga spodbija (SamuelJohnson).

Zelo hitro se pribliùje 15.april. Kako na splo{no ocenju-jete trenutno pripravljenostenergetskega sektorja na odpi-

In ta odnos politi~no gotovo ni do-ber in sprejemljiv.«

Ena od ovir v procesu odpira-nja trga z elektri~no energijo jetudi pomanjkanje nekaterihpomembnih energetskih doku-mentov, ki jih vlada za zdaj {eni sprejela. »Priprava dobrih dokumentov, po-sebno za podro~je trènja z elek-tri~no energijo, ki je ne moremoakumulirati in jo moramo sprotiproizvajati, je nedvomno dolgotrajenin strokovno zahteven postopek. Se-veda brez ustrezne organizacije in or-ganiziranosti - te trenutno v Sloveni-ji nimamo ali pa je zelo {ibka - do-brih dokumentov ni mogo~e napra-viti v nekaj mesecih. To dokazuje tu-di priprava celotne slovenske zakono-daje, ki se dela tako reko~ na vrat nanos. V bistvu se prepisuje nekaj tujihdokumentov, zadeve niso usklajene,in zato nenehno popravljamo zako-ne, uredbe in predpise. To povzro~apravno nestabilnost in take neureje-nosti è dolgo ~asa ni mo`novzdrèvati. Poglejte, v Sloveniji ima-mo celo vrsto strategij, od varstvaokolja, zdravstva, kmetijstva in takonaprej. Gospodarske strategije, take,ki bi bila jasno opredeljena, pa nima-mo. Vi veste, da je v razpravi pro-gram gospodarskega razvoja Sloveni-je. ê pogledate na internetu, kaj jeza energetiko zapisano v tem progra-mu in kaj je zapisano v strategiji var-stva okolja, takoj ugotovite, da desni-ca ne ve, kaj dela levica. @elje so po-stavljene tako visoko, da so dale~ odvsake realnosti. Problem je v tem, dase v Sloveniji me{ata kategoriji lastni-ne in trga. Lastnina je namre~ ~istoneodvisna kategorija od tr`nega gos-podarstva in se tudi ne ravna vednosamo po trgu. In nikjer ni re~eno, daje dràva slab gospodar, ~e je lastnik,in obratno, da je nek zasebnik dobergospodar samo zato, ker je lastnik.«

Kaj za prihodnji razvoj sloven-ske energetike po va{em mnenjupomeni priprava {tudije o kon-kuren~nosti doma~ih proizva-jalcev elektri~ne energije? »Menim, da {tudija, ki je bila fe-bruarja predstavljena na letnem zbo-ru slovenskega odbora Svetovnegaenergetskega sveta v Velenju, ni slabain je v dolgoro~nem pogledu pamet-

ranje trga z elektri~no energijo,tako po tehnolo{ki kot komer-cialni plati? Kako je bil doslejizrabljen ~as za uresni~itevevropskih energetskih usmeri-tev?»Moja ocena o pripravljenosti na od-piranje trga z elektri~no energijo jenepopolna, ker nimam na razpolagovseh podatkov. Menim, da je ta pri-prava v bistvu {olanje kadrov za na-stop na trgu. Vendar ~as v obdobjuod sprejetja energetskega zakona dodanes ni bil optimalno izrabljen. Ka-drovske in organizacijske spremem-be, ki so bile v tem ~asu opravljenena vladi, parlamentu, pa tudi v neka-terih elektroenergetskih podjetjih, sov bistvu negativno vplivale na pripra-ve pri odpiranju trga z elektri~noenergijo. V desetih letih smo iz ravnilastnega ministrstva za energetikopadli na raven tretjine dràvnegapodsekretarja za energetiko. To prav-zaprav kaè na neodgovoren odnosdràve do energetske panoge, od ka-tere je odvisna celotna proizvodnja.

aktualni intervju: prof. dr. Peter Novak

DESNICA NE VE,KAJ DELADa ne bo pomote: v tem primeru ni mi{ljena politi~na de-snica ali levica. Naslov asociira zgolj podobo neenotnegain neusklajenega dela v slovenski energetiki. V bistvu greza ponazoritev ene od vodilnih misli, ki jih je izrazilprof. dr. Peter Novak, mednarodno uveljavljeni strokov-njak na energetskem podro~ju (ogrevanje, hlajenje, klima-tizacija). Kot kriti~no opozarja, se v {kodo celotne sloven-ske energetike vse bolj zamegljujejo in slabo razlikujejonekateri klju~ni pojmi in kategorije s podro~ij prava, po-litike, ekonomije, sociale, energetske stroke, tr`nega gospo-darstva, zasebnega kapitala in podobno. Med drugim se vSloveniji me{ata tudi kategoriji lastnine in trga.

P

levica

18

na re{itev. Problem je v tem, da se vtej {tudiji predlaga postopno zdruè-vanje proizvajalcev elektri~ne energijev eno skupno organizacijo. Ker je da-nes dràva lastnik vsega, se mi po-stavlja vpra{anje, zakaj moramo todelati postopno. Mi to lahko è jutrinaredimo, ~e menimo, da je dobro. Skakovostnim in organizacijsko eno-stavnim pristopom bi lahko tem pod-jetjem omogo~ili, da za~no u~inkovi-to gospodariti. Napa~no pa je, ~epredstavniki dràve mislijo, da moralastnik odlo~ati o vsem, tudi o naku-pu olja za turbino. To je noro! Dràvamora povedati, kaj je njena lastninain imenovati upravljavce te lastnine,ki potem delujejo naprej. Skratka,pusti skupino upravljavcev, da samo-stojno delajo na trgu in bodi lastnik zdobi~kom. ê pa mened`ment ni vredu, ga je pa~ treba zamenjati. Inkon~no, razbitje tako majhnega elek-trogospodarstva, kot je slovensko,gotovo ne vodi k optimalni proizvod-nji. Na evropskem trgu bi lahko na-stopali kot en sam tr`ni subjekt, torejkot eno samo podjetje, ki prodaja inkupuje elektri~no energijo za svojepotrebe.«

Zgodba o na~rtovani gradnjiHE na spodnji Savi se o~itnovle~e è v nedogled. Nova vlad-na ekipa se trenutno ogreva zaustanovitev skupnega h~erinske-ga podjetja (SEL, DEM,SENG). V minulih letih steve~krat javno izrazili svoja sta-li{~a o re{evanju te problemati-ke. Kaj o tej zadevi menite se-daj? »Dolgoro~no gledano je uresni~itevspodnjesavskega projekta za prihod-nost dràve zelo kakovostna nalo`ba,{e zlasti glede na zahteve po odpravi{kodljivih emisij ogljikovega dioksidain glede na druge okoljevarstvene vi-dike. Kon~no pa gradnjo hidroelek-trarn narekujeta dva razloga: prvi jeenergetski, drugi vodnogospodarski.Prepri~an sem, da je pri tem najpo-membnej{i drugi razlog. Glede zami-sli o na~inu gradnje spodnjesavskihelektrarn pa bi omenil, da sem predleti na razpravi o spodnjesavski prob-lematiki v dràvnem svetu predlagal,da bi v ta namen zdruìli vse sloven-ske hidroelektrarne. Poudaril sem na-slednje momente, ki bi jih morali ob-vezno upo{tevati: Slovenska industri-ja je ekonomski nosilec samostojne

Slovenije, s sistemati~no razgradnjove~jih industrijskih podjetij uni~uje-mo slovensko znanje, saniramo ban-ke - ne saniramo industrije, od bankìvijo lastniki, od industrije pa prebi-valstvo. V predlogu re{itve sem meddrugim predlagal tudi, da se razpi{e-jo delnice, prednost nakupa pa najimajo notranji delni~arji in predvsemdràvljani Slovenije. Poglejte, pokoj-ninski skladi, ki se sedaj oblikujejo,imajo idealno prilo`nost, da denarvloìjo v HE na Savi. êz 15 do 20let, ko bodo denar potrebovali, bodote elektrarne amortizirane. Ob mini-malnem tveganju bo tedaj dobi~ekmaksimalen in bodo lahko skladi zjamstvom izpla~evali pokojnine izteh sredstev.«

Kot je povedal dr. Robert Go-lob, dràvni podsekretar naMinistrstvu za gospodarske de-javnosti, namerava dràva le-tos prodati 14,5-odstotni dele`v vsakem od petih elektrodistri-bucijskih podjetij. Kaj menite opredlaganem na~inu privatiza-cije tega dela dràvnega pre-moènja? »Osebno prodaji distribucije in splohprodaji infrastrukture, tako kot je za-mi{ljena, ostro nasprotujem. Opo-zarjam, da ljudje, ki so sedaj v vladiin distribucijo prodajajo, niso lastni-ki tega premoènja in ga tudi niso us-tvarili s svojim delom. To so za nizkepla~e in pogosto z udarni{kim delomnaredili dràvljani Slovenije. Posebejèlim poudariti, da je bila infrastruk-tura dru`bena lastnina in ta ni enakadràvni lastnini. Zakaj sem proti pro-daji tega premoènja? Distribucija vbistvu predstavlja stalni denarni tok.Kdor je lastnik distribucije, sevedatudi upravlja z velikimi finan~nimisredstvi. Ni~ ne bi imel proti, ~e bibili lastniki distribucije PIDI, sevedapod pogojem, da tega dela infra-strukture ne bi prodali tujcem. Mo`-nost je tudi, da bi lastniki tega pre-moènja postali zdravstveni ali po-kojninski skladi. Sicer pa, ko govori-mo o prodaji distribucije, bi se mora-li zavedati, da tujec ne bo kupil infra-strukture zato, da bi vanjo vlagal z iz-gubo, temve~ zato, da bo dobil naj-manj 15- do 20-odstotni dobi~ek.Da bi to lahko dosegel, bo ceno dvig-nil tako, kot je to storil na Madàr-skem, v Braziliji in drugod. Vse to pabodo pla~ali na{i dràvljani. Zato je

to nora politika! Tujcu poceni proda{,da te potem lahko izkori{~a v nedo-gled.«

Elektrogospodarstvo naj bi laniimelo okrog 20 milijard tolar-jev izgub. Kako v tem kontekstuocenjujete na~rtovano prodajodela elektrodistribucijskihdru`b, {e zlasti glede vpra{anjao tr`ni vrednosti tega premoè-nja? »Infrastrukturo sedaj lahko vrednoti-mo, kakor pa~ ho~emo. Dejstvo je,da v EES 20 let nih~e ni pla~eval pol-ne amortizacije in smo stanje samovzdrèvali. Poglejte samo daljnovode,kak{ni so. [e pobarvati jih ne more-mo, kaj {ele, da bi se ~esa drugega lo-tili. To je zelo kratkovidno in kratko-ro~no, in ~e ljudje v vladi mislijo, dabodo tujci vlagali v vzdrèvanje brezdobi~ka, se bridko motijo. Inkon~no: Zakaj pa moramo to proda-ti? ê dràva rabi denar, naj poi{~etake vire, da se bo dobi~ek zanesljivovra~al nazaj. Distribucija pa je lastdràvljanov in ni nobenih razlogov,ne politi~nih ne materialnih, da bi tadel infrastrukture morali prodati tuj-cem. Drugo pa je, ~e èlimo infra-strukturo izbolj{ati kakovostno intr`no. Ljudje v vladi naj poskrbijo zapogoje, da bodo tujci sovlagali k tejvrednosti kolikor ho~ejo in bodo po-stali lastniki sorazmerno glede na de-le` sovlaganja. Tu pa nimam ni~ pro-ti, kajti to pomeni sve` kapital in od-govoren odnos vlade. Vsekakor je tre-ba ~im prej dojeti, da Evropa svojihinteresov ne oblikuje iz ljubezni donas, ampak predvsem in izklju~no za-radi ~istega dobi~ka.«

Energetika, ki je po svojemzna~aju predvsem gospodarskadejavnost, naj bi pre{la iz Mi-nistrstva za gospodarske dejav-nosti na Ministrstvo za okoljein prostor. Odlo~itev za to pote-zo je te`ko razumljiva, saj medobema sferama obstaja konfliktrazli~nih interesov. Ali je v temprimeru mogo~e zagotoviti nekeoptimalne pogoje za re{evanjepere~ih energetskih teàv inpoiskati ustrezne re{itve za pri-hodnji energetski razvoj? »Ne poznam razlogov, zakaj energeti-ka prehaja iz gospodarskega ministr-

1919

stva pod okrilje okoljevarstvenega.Vem pa, da je bil dr. Pavletu Gantar-ju, nekdanjemu ministru za okolje inprostor, zelo v{e~ podoben model naDanskem. Ni pa dobro premislil, ko-liko bodo stali premiki kadrov, sred-stev, dokumentacije itd. ^e se enkratza tak prehod odlo~i{, mora{ zadevourediti dolgoro~no. Kot drugo biomenil, da je slovenska energetikadoslej v svojih planih videla najve~jeproblem

zami`i in porini d · 2012. 3. 8. · zami`i in porini 1 izdajatelj elektro-slovenija, d.o.o....

Documents