iKE

: t pa cu ka ilo

r 'i­v­v­a-

rt 10

ti, :>­m

n iz 1-

;;.

·" 1-

a li ~j

li

0

rl

Glasilo Socialisticne zveze delovnega ljudstva obcine Cerknica

LETO DL

Po petem kongresu ZKJ v obcini · Cerknica

1. Sindikalne podrUZni.ce v de­lovnih organizacijah naj temeljl.­to proueijo probleme znotraj go­spodarske organizacije. Poiskati je treba me>Znosti za boljse iz. lkoriSeanje obstojeeih kapacitet in sredstev, ki jih ustvari delov­na organizacija. Predvsem naj preanalizirajo realnost investicij in delitev sredstev v korist oseb­ne potrosnje v skladu s produk­tivnostjo della. Intenzivno je tre­·ba ustvarjaM pogoJe za 42-urni delovni teden in odpravljati niz­ke osebne ·dohodke.

2. Intenziv-no je treba iz;popol­njev!llti notranjozakonodajo. Vse­binsko je treba preanalizirati st!lltute :in pravilnike ter odkloni­ti vse, kar ni v skladu z novo ustavo - in kar zaV'ira hitrejsi razvoj gospodarstva.

3. Posebno pozornost je potreb­no posvetiti delitvi po delu s po­sebnim poudarkom na tistih sluz­bah in delovnih mestih, ki niso direktno vezana na proizvodnjo. Merila na neposredne proizva­jalce so do neke mere razvita, ni pa meril za dela strokovnih sluzb in ostalih mest izven ne­posredne proizvodnje.

4. Dos1ednejse se je treba pri­zadevati za hitrejsi razvoj delav­skega samoupravljanja. Sicer lah· ko trclimo, da smo na tern pod­roeju napravili vellk korak na-

...................................... 1 ........... ..

JUNLJ 1964

CNSKI SINDIKALNI SVET CERKNICA JE NA PLENAR-

1 ~ZASEDANJU DNE 29. APRILA TEGA LETA OBRAVNA­

V AL SMERNICE OBCNEGA ZBORA RSS SLOVENIJE IN V.

KONGRESA ZSJ. NA OSNOVI RAZPRA VE IN SMERNIC JE

B[LQ SPR.IDE'I'1IH VRSTO SKLEPOiV, IN SICER:

prej. Samoupravni organise tru­dijo, da bi kar najbolje gospoda­rili s sred.stvi, ki jim jih je za­upala druzba. Vendar je ze vrsto pomanjkljivosti in siabosti, ki ovirajo dela samoupravnih orga­nov.

Ena od slabosti je, da je ma­terial za seje samoupravnih orga­nov·pripravljen povrsno, na zelo te~ko razumljiv naein in da je v vee primerih pripravljen ze v smislu s-klepov. Prav tako se ma­terial v nekaterih manjsih de­lovnih organizacijah ne posredu­je elanom samoupravnih organov vzporedno z vabili tako, da bi

v

S.taleta

se lahko bolj temeljito pripra-vili na sejo. ·

Vee primerov je tudi bilo, da je zaradi slabe udel8Zbe na sejah - zaradi nesklepenosti - bila seja prelozena in da imajo v ne­katerih delovnih organizacijah glavno besedo vodilni ljudje na sejah samoupravnih organov.

Vse te pomanjkljivosti in se ostale, je potrebno razeistiti se pred izvolitvijo na8ih samouprav­nih organov.

Sprejet je bil tudi sklep, da bo v smislu pokongresne dejavno­sti sklicanih vee posvetovanj v obeinskem merilu. ObSS

mfado.sti 13. maja 1964 smo <JibCani celik!n:i'Sike o'bcine !PQ'W!rav!ili okrajno

stafeto, ki je pl'ieela svojo pat v NoVi vasi. Lz Nove vasi so jo IPO kra1Jkern pl'ogramu (IiOiilesli ucenci osemlet!ke Nova vas :ilil vojallti bloSkega garni:zona proti Lofu, kjer so jo sprejeli mladinci ,,Kov:irrlo­plastike« Loz.

Na .gn:-adbi.S:Ou - kjer bo nO\I'a tovarna - jo je pozxi;ravil v imenu obCanov Laske doline tov. JoZe Zgonc. Od tu je nadalje­vala pat s!kozi Grahovo, tu jo je pozdravil <tov. Friderik Majhenic, do Cer1k:nice. V Cerklnici sta organizirali sprejern S'ta:fete »Brest« in osernletka Cevknica ;pred direkcijo »Bresta«. Stafe<to je pzyroxavil in rprecital eesti<tik:o tovariSu Tiltu tov. Alnda:ej Hrb'lan. Iz Cerlmice je stafeta nadaljevala pot .proti Rakeku, kjer so jo 1~ Sjprejel:i mladinci in ootali obcani tega kraja s fanfarami. Po krajsern pro­gramu smo jo iz Ra!ke'ka prepeljali do Laz, kjer so 'iO sprejeli mil.a­dinci loga.Ske komune. Iz I.Jogatca je nadalljevala pot proti Vr.hiniik!i, od 1Ju pa v LjUJbljano, kjer se je pri!kJ.juCila zvemi. Mafeti.

ObK ZMS Cerlmica se zahvaljuje vsem, ki so rpomagail.i pri organizaci'ji in izvedhi stafete mladosti, posebno pa se organO'lll LM, ·ki so :posikJr'bel:i, da je stafeta nemoteno nadaljevala pot.

LOK

STEVILKA 6

NaSi juZni sosedje Hrvatje ze gradijo sodobno asfaltno cesto od meje z naSi> obCino pri Prezidu do magistra.Ie Zagreb-Rijeka. Z dograditvijo te ceste. bo moi!no pridobila na.Sa cesta od Planine pri Rakeku, skozi Cerknico in Losko dolino do Prezida, ker bo to najkrajsa pot iz Ljublja.ne do morja. Prav zato bi bilo lie po­sebno koristno, ce bi novica 0 asfa.Itiranju te ceste v naSi prvo­aprilslti litevilki postala resnica. Slika ka.Ze novo cesto od sloven-kohrvatske meje proti Prezidu

Nekdonji kurirji no obisku

po Notronjski (Clanek berite na 6. strani)

:POGLED NA SLAVNOSTNO OTVORITEV »DELAVSKm IGER BREST 1964«. V PROGRAMU OB OTVORITVI SO SODELOVALI: PEVSKI Z.;BQR SVOBODE, MLADINA OSEMLETKE IZ CERKNICE IN VSI TEKMOVALCI IGER. IGRE SO TUDI LETOS V VSEM USPELE

TEKST IN FOTO: URBAS

2------------------------------------* GLAS NOTRANJSKE

lmprovizacije investiranja v druibeni standard v nasi obcini

CILJ SOCIALISTICNE DRU2BE JE CIM ID'DREJSE ZBOLJ­SEVANJE 2IVLJENJSKE RAVNI. POGLAVITNI FAKTOR, KI TO OMOGOCA, PA JE VSE VECJE PROIZVAJANJE, T. J. RAZSIR.JENA REPRODUKCIJA. CE HOCEMO USTVAR­JATI V CEDALJE VECJEM OBSEGU, MORAMO TUDI CE­DALJE VEC VLAGATI V PROIZVODNJO. VLAGANJE V PROIZVODNJO, VLAGANJE V RAZSIRJENO PROIZVOD­NJO PA IMENUJEMO INVESTIRANJE. INVESTICIJE SO VA2NE NE SAMO, DA SE ZNJIMI IZBOLJSUJE 2IVLJENJ­SKA RAVEN, TEMVEC SO NUJNO POTREBNE TUDI ZA TO, DA ABSORBIR.A.JO NARA VNI PRIRASTEK DELOVNE SILE, SLU2IJO TOREJ TUDI ZA ZAPOSLOV A!NJE NOVIH RODOV.

Kako dolo~imo sredstva za in ticije?

Tu moramo omeniti delitev tlru.Zbenega bruto proizvoda, ki je celokupna proizvodnja, ustvarjena v dolo~enem ob­do ju. Ta DBP se potem raz­deli oziroma potrosi v obliki o ebne kolektivne in investi­cij ke potro~nje. Investicijska

otro!mja pomenijo sredstva, n menjena za reprodukcijo v

kern in pove~anem obsegu. "\ idimo torej, da kolikor v~ DBP potrommo v obliki inve-ticijske potrosnje, toliko manj

nam o tane za zadovoljitev v akdanjih Zivljenjskih potreb. To pomeni da moramo biti pr vidni pri dolo~anju obsega inv "cijske potro~nje in ob­eneom trogo paziti, kaj in kako

nam vracajo vlozena sred-•a.

skih odlocitvah, l;>adisi v go­spodarstvu bodisi v druibenem standardu. Od pravilno in do­sledno izvajane investicij&ke politike je mnogo odvisno, kalclen bo efekt investicij.

Prav ta politika investiranja v na5i ob~ini pa mislim, da je zelo pomanjkljiva, improvizi­rana. Naj naj.prej nastejem ne­kaj konkretnih primerov, ki so me napeljali na to ugotovitev:

1. nedograjen plavalni bazen v Cerknici;

2. telovadnica na Rakeku;· 3. osnovna ~ola v Cerknici; 4. planinski dom na Slivnici; 5. zdravstveni donn na Ra­

keku. To so objekti, ki so jih za­

~eli graditi ze pred nekaj leti, a se je njihova dograjevanje ustavilo na ,pol poti, ker je namrec zmanjkalo sredstev. lraki »nedonosencki« so: pla-

ninski dom, plavalni hazen, sola. Ti objekti stoje napol do­zidani ze lep cas in so monu­mentalen spomenik neodgovor­ne in improvizirane investicij­ske politike.

Telovadnica in :z1dravstveni dOIJD. pa sta le preurejena ob­jekta, vendar je tudi tu 11:rnanj­kalo denarja .za popolno ure­ditev in funkcionalnost.

Ob takih primerih se ob~ani upraviceno sprasujemo, kalclen smisel ima tak nacin graditve? Zakaj ne vskladimo bolje po­treb z moznostmi zadovoljitve? Ali se drlimo neke na~elne

dolgorocnejse investicijske po­litike?

N ocam reci, da telovadnica, sola, planinski dom itd. niso potrebni - se kako se jih ve­selimo - vendar zagotovimo sredstva najprej za eno stvar jn jo predajmo v uporabo, na­to pa se lotimo druge. Tako pocasno dograjevanje objektov ima dve negativni posledici, na eni strani imamo zamrznje­na vlozena sredstva, objekt za­radi vremenskih in drugih pri­lik ze propada, na drugi strani pa rapidno rastejo cene in na koncu je za objekt potrebno ne le n. pr. 70 milijonov, ko­likor je bila predracunska vrednost objekta, temvec WO ali ve~ milijonov. Tako se se

bolj poslab5a stanje financnih sredstev. Prej je bilo zelo te.Zko dobiti 70. milijonov, sedaj pa naj i·scemo 100 milijonov.

Zato moramo enkrat za vse­lej prenehati s prakso, da za­cenjamo z gradnjo, ko imamo zagotovljenih sele eno ~etrtino

ali polovico potrebnih ~inane­nih sredstev ~es, ostalo bomo ze kako dobili.

Ko ugotavljamo napake in pomanjkljivosti, moramo najti tudi krivce.

V tern primeru mislim, da je za 1pravilno investicijsko poli­tiko in za doloceno .gospodar­sko ·in negospodarsko zivljenje v komuni odgovorna predvsem skupscina, oz. bolj konkretno, njeni Ciani. Obcani morajo od njih, na zborih volivcev in v drug:ih oblikah samoupravlja­nja, zahtevati pojasnila in od­govor za taka dejan:ja. Poudaril sem tukaj, da ob~an MORA zahtevati razpravo o napakah, zato ker je v primeru, da pre­·l:>uSca urejanje skupnih zadev nekomu drugemu, vendarle tudi on sam odgovoren za stor­jene nepravilnosti, zanimati se in odpravljati nepravilnosti, ki nastanejo v Zivljenju neke · sku'pnosti, ni samo pravica, temvec je tudi dolZnost vsa­kega clana te skupnosti.

D. Korosec

IZ OBRT~IST\lll

av In •e ticije ' : tanovanjsko­

~ munalno, kulturno-prosvet­ocialno-zdravstveno in spl o deja\most so ta­

imenovane investicije v riY'IIJo;t~ni tandard. Nosilci teh

• 'j o predvsem skup­obane vojimi skladi

ali manj tudi delovne

Z izidam novega zakona. o obrt;... nlli delavnicah samostojrnih obrt­mkov, ki je stopil v vel(javo 21. 2. 1964, so po nekaterih doloCilih te­ga zak:ona dane Siroke moZn.ooti razvoja zaselme dbrti in obrtinih deja:vnosti aJ)loh.

S tern predrpisom pa smo dobili konano tudi .pre<JiPis, kli uravnava tak<YLJVallo postransko dejavnoot posameznikov z obdmimi stori­tvanU.. 18. Olen tega zakona jasno doloea in dopuSICa mo7moot, d:aJ se ooebe, Jd so v delovnean =er­ju, oo®rri u:pdkojenci, voj!ni .irn delovni invalidi, goopod:inje in dnlgi lahko ulovarjajo z obrtmi­mi storitvami kot posrl;ram;iklim poklicern.

Pomanjikanje oblltnih •uslru.g in storite<v so mnogi nati obCaln!i dz­koriscaH, da so se nekan•troliTano ba,vili z ob11tnimi storitvami, lmr pa do dJZi.da novega zakona ni bilo dqpustno. Rarzlumljivo -je, da o Uih"Tepi inSpek!Cije, 'ki je ia1ko

dejaJV'Ilost; pregalnjala, naletel.i na nerazumevanje in neupraviceno negodovan•je. To hoeemo •pauda­riti zaTadi tega, lker se po lizlidu novega zalkona, kat 5'1TlO Ze zgoraj na edli, lah!ko s temi storitvami

:vijo obCarni, Jd nimajo obrtne­ga dovolQenja

MoZr1oot uSibvarjanja dlodatmega dlohodk:a iz takih storite'V je vsekalkor pomerniJ:ma in spod­budna, zaJto .pri.Cakiujeano, da se bodo oocani s ;pridom pooluzhli pra!V'ic, .k;i j<im jih daje zailooln o dbrtnilStvJU.

Zaradi ne1j asnosti glede sam ega rp:rti jaMljanja opravljanja ob.rtnih s-toritev kot pootranske d e ja!V11'1.0Sti ozix01111:a pdk.l:i.c dajemo vsem ti­stim, 'kli nameravajo te srt:oritve qprarvJjati, nasledlnje ,poj8.Sill.ilo:

Ktlol'ko'lli. se odloCi za opravlja­nlje obrlln:ih stori.te<v kot postran­skim !Pdkllicem, mora to prigLasti,ti

oddellru za goopod.alrstvo obC<iln­Sike Sik1..11p&':ine. Na po<LlagJi prijave dolbi potrd'ilo, s kaiterim if:aik ab­Caln pcidobi prav:Lco opraJVljati prij;avl jeno obr.tno s!totitev. Kldor je v rednem delovnem razmerju, mora ob prija'Vi predJ.<>Ziti :tudi ustrezno potr'd!ilo ;podjetja, :v ka­terean je zapoollen, kot to doloca 48. clen tega zak:ona.

Raz'Limilji'Vo je, da .in.Sipekcidski O!'lgaaN ne bodo upoSitevaJJi v svo­uem 1laidlzJarlU ra!Znlli :i2Jgovorov, ker .raWlo .ta zalkon, kot stmO Ze napisali, dopuSCa ~prav vsem moil­noot dod.atnega zaslu<Zlk.a.

Nasi osebni dohodki do marco letos Povprecni osebni dohodek je bil lani v n.aSi obCini 32.000,

letos januarja je bilo eutiti precejSen skok povpreenega do­hodka na 33.500 din. Nekoliko manjSi je bil februarja, ko je bil povprecni dohodek 32' 00 din. v marcu so n.aSi obCani zopet prejeli veeje doh e, tako da. je bil povpreCni Ze 35.800 din. Pri tem je embno rpoudariti, da. se j'e prepad med dohod.ki v gosp vu na eni strani in med dohodki v javnih sluzbah nekol" o poglobil. Tako so narasli osebni dohodki v gospoda za 8 %. izven gospodarstva pa le za I$ D. M.

GLA

Go I

ugoll sib t zado

stavl letnt prav zoOS: odvi: obi C.: po z da j se p izra2

J

reali doh() iZVOI pred mesE strii/ ciji I

in tr I

kmel nejSi strul visje

r

kova potr«

c slab< na k SO V!

He Sd.

zadJcx cija, nih dobi pa c ootal!

Za Zll1!a! vlaid~ t. j. sk:uttic ddb:m ne, : tenj harrrr ja, 'k;

Cia udej! njeg< srploo trelbc S'IlOV• pti ( velk!U

ze: lil/U svec: naj ~ naj· born< tr1k:

a) oolro

lb)

c) InOI'It S'ih s

d) Pir'

dlili, je k<

Do malli skeg; ne I oolsk naj -ali iil

SKE

nih zko pa

•se­za­mo ina nc­mo

in ijti

je lli­ar­nje em no, od v

ja­Jd­ril ~A

ih, ~e­

.ev rle Jr­se ki ke :a, :a-

n­ve b­vti or Ill, di a­:a

ki ()-

rv, le z-

l

•

GLAS NOTRANJSKE * -----------------------------------Gospodarjenje v I. tromes&Cju uspesno

Gospodarsk.e organizacije, ki so letos za.Cele poslovno leto pod ugodnejSimi pogoji zaradi organizacijsko-tehnicnih izboljSa.v, bolj­sih trinih pogojev in milejSe 7Jime, so v I. tromesecju letos dosegle zadovoljve rezultaie.

Ustvarile so skoraj dve milija.rd.i celotnega dohodka, kar pred­stavlja 18 % vee od istega obdobja v preteklem letu. Ustrezni d1ll letnega plana je sicer viSii od te vrednosti, vend.ar gre tu za ne­pravilno razporejanje letnega plana v k.metijstvu z ozirom na se­zonski znaeaj dejavnosti. Razen tega je celotn.i dohodek povsem odvisen od plaCilne sposobnosti kupcev, ti pa v L tromesee.ju obieajno nimajo dovolj obratnih sredstev, bodisi zarad.i odvodov po zakljucnem ra.Cunu ali 5e ne najetih k:reditov. ZnaCilno je tudi, da je dinamika gospodarstva po tem obdobju hitrejSa, posebno pa se proti koncu leta. Ceprav to dejstvo letos ni priSio do veejega izraza, pa v doloeeni meri le vpliva na izkazani re7lultat.

Industrija kot najm.oenejSa veja v naSem. gospodarstvu je ~vojo realizacijo poveeala od lani za 24 %. To je 71,44 % vsega celotnega dohodka vzeto po podjetniSkem principu. Svoj fizicni obseg pro­izvodnje je poveeala za 30 %, kar odgovarja pla.nski postavki. Po predvidevanjih se je gibal tudi izvoz. Brest je izvozil v prvih treh mesecih za preko 500.000 dolarjev. Uspeh so pokazala vsa indu­strijska podjetja in tudi Jelka, eeravno v tern obdobju v realiza­ciji se ni izkazala vrednosti nove proizvodnje (oprema gostinskih in trgovskih lokalov).

Panoge s sezonskim znaeajem dejavnosti, kot je gradbeni.Stvo, k.metijstvo in gostinstvo, naravno niso mogle ustvariti pomemb­nejSih rezultatov; ra.zen kmetijstva, pri katerem· se je spremenila struktu.ra celotnega dohodka (oddaja lesa), pa so dosegle znatno visje l'ezultate kakor v I. tromesecju lani.

Trgovina je z dosezenim blagovnim prometom presegla pnca­kovanja. Gre za vecjo izbiro blaga, pogostejse jeni.anje blaga na potroSniski kredit in porast cen.

Obrina podjetja pa so, razen Elektroiage, ki uspe8no re5uje slabosti prejsnjih lei in prilagaja svojo proizvodnjo trZi.seu, vezana na krajevne potrebe po raznih usl11Znostnih dejavnostih; kot tak.a so vsa povecala dohodek preteklega leta.

Nellaj o prehrani iolskega otrolka Sdloobvezrni otrok mora dobiti

:lladootno stevtilo beljakov:in, kal­cija fooforja in vitaminov. Skrob­nih ' iili:vdJ., sladlrorja in :ma.Seob dobi v veCinii primreov dQIVolj ali pa celo prevee, seveda na raeun ootal!iJh hraiil:ljJ. vih snovi.

Za !NlSt in v2lclxrevanje organi­zma so potrebn€ beljakUVIine. Pre­vla-dovallli. pa morajo ipOOnovredine, t. j. zirviJ.slke 'beljaikovine (mleko, slru!ta, •jajca i1ld.). Ako otrok ne ddbilv'a dovolj 'beljakovinaste hra­ne, 1a!h!ko pr.i.de do 1razm!i:h mo­t€nj v otrokovi zmog,ljivooti, v hai1IIlJOI1i6nosti njegoveg'a raZJVo­ja, •karr ·vpLirva ,1Judi. na SolSiko delo.

Cim vee se otrolk gi<hlje, it:Wa, udejstvu•je 'V' Spol'IVu, ~em veeja j€ njegov.a potreba •Po hrani. Na splOOino lbi tlahlko 1rek1i, d'a je po­trelba po rpooamezruih hran:ilnih snoveh na 1 ik;g telesne teZe veeja p.r.i otrdkiu kat IPf',i ockaslem Olo­vellru.

Zel.o va:Zen obrok. je zajtVk, 'ki mu ra2Jlll€II"Oiffia matlo dlruZiJn !Po­sveca dovolj pozomosti. Otrok naj zajtrkuje v miru in sede. Kaj naj' zaj!tmkiuje? Iz vsake silrupine bomo vzeli po eno Zlivilo za zaj­tl1k:

a) mleko, mJ.eene piljaee, sadlnd SICI!rovti. ;

lb) em k!ruh; c) s1ruta, Slkutilni namazi, sir,

mortadela, pasteta, klQbasa, vta­Siih surovo maslo ali m.aJ:'Igarilna;

d) sadje. Piri :zaj11mkiu srno se dlje zamu­

dli.tli., ker otrok najveCikirat zajtrlru­je karvo lin lk.ruh, ah pa se tega ne.

Dapo:Ldalllsk.o lin popOikl.ansko rn.alico diOiblido otroci v tekiu Sotl­skega leta v soli. Nekateri Stair'Si ne po.m1.ajo pozitivnih .prednootli &olske malice dn raaJmisljaj·o, ai1i naj dajo otrokiu denar za !J.'Il.a1!i.co ali ne, zato .je v solah se mnogo

otrok, ki m:alice ne prejemajo. Solska malica je dopolniJ.o do­

IIllaiCe prehrane in ima v.zgojni ponnen zato, ker:

1. razbrem.eni Slba·I1Se v !PJ"iprav­ljan:ju malice;

2. ni SIUba, am{Paik ima vedno dod.atek toiplega ml€ka aN d:rugega tOIPilega jediJ.a, vcas1h C€10 'kom­pat;

3. jo dobi ob primernem casu ; 4. maJ.ica je enotna, zato ne pri­

dejo do dlzJraza socialne r.azl.iillce. 'Prarv bli bhlo, da etarsi poskribe,

da 'bo 111jdhov otrok prejemal ma­lioo v so.lli.

Kosilo na/jl bo 1kot gil.avni obrok d:nerv.a seStarvtljeno iz vseh 'VII"St glaJV'IlJ.ih hraniltrui.h snovi.

v eeerja naj• lbo laih!ka, predvsem !Pa serwirana <dovol'j 11godaj, da 111e bo nepotrsblruih !J)'rebarvni!h I'I1<r

>tenj in •telia.v JPred dn med S!Pa­ndem.

•"-"'"'"'-"'"'"'_"'_"''---

Nollolil - nov izdelek Eleklroiage lz Nolle vasi

V zadnjem Casu so se v gradbe­niStvu zelo uveljavile lahke grad­bene plo5ee, predvsem pri izgrad­nji veejih industrijskih hal. Elek:. troiaga iz Nove vasi je ob ugoto­tovitvi potreb na triiseu za.Cela izdelovati tovrstne plo8Ce z ime­nom novolit. Izdelek gre zelo do­bro v prodajo, saj je s temi plo­scami mogoee zagotoviti zahteve po montaZi in uporabi v indu­strijski kot tudi v stanovanjski iz­gradnji. Kolektiv Ele~troiage do­sega z novim izdelkom zavidljive komercialne uspehe.

D. M.

Na pobudo gospodarskih organizacij v Losld dolini je Delavska univerza iz Cerknice organi7lirala v Starem trgu teea.j prve pomoei. Teeaj obiskujejo clani kolektivov iz Kovinoplastike Loz, Gaber Sta.r.i trg, KZ LoSka dolina in Brest Cerlmica - obrat Marof in sicer tisti, ki so po gospodarsk.ih organizacijah zadolzeni, da v pri­meru po5kodb nudijo clanom kolektivov prvo ,pomoe. Teeaj je dva­krat tedensko po tri ure in bo trajal 6 tednov, obiskuje pa ga 18 tecajuikov. Tecaj vodi dr. Emil Truden. - N a s 1 i k i : Praktieno

prikazovanje obvezovanja roke. S. B.

Tovarna sivalnih strojev »BAGAT« iz Zadra je organizi.rala v Sta­rem trgu teeaj za krojenje in sivanje. Tecaj obiskuje okoli 40 rensk, ki so razdeljene v dve grupi. Ena grupa ima. teeaj stirikrat tedensko po 3 ure, d:ruga pa dvakrat tedensko po 7 ur. V 74 urah, ko.likor casa bo teeaj trajal, bodo teeajnice spoznale osnove k:rojen.Ja. in sivanja. in se seznanile z nacinom delovanja sivalnega stroja. -

1'IT a s 1 i k i : Tecajnice pri praltticnem delu. S. B.

UdeleZe:nci obCnega zbora avto-moto d.ruStva iz Cerknice. Sprejeli so program dela, v katerem je osrednja naloga prometna vzgoja

obCa.nov Foto: ZnidarSic

GLAS NOTRANJSKE GLAI

IZ KOLEKTIVA ZA KOLEKTIV

------------------------------~- .. lUIU- UUUII - UUIUI- IIJIIIII - 11111111 - UU I III-fiiJIUI-IIIII II I - 1111 1111 - u u

LETJA DOSEZEN :O~IBJNATA 1D»•~ CEJIUD~CA PRED-

ll 4.1 MILl-

Z 1!\'DEK-

secih eb.. ~'"0 ·e vpfural sneg lila ::mamo pro~odnjo, mrz.el,

Zl!'3k pa lila poSk,."Odbe eaa-tenh ~ · izde!kov katere je

• o i!relba pogOS::o adap:tirnti. Fltt~lla£::;) .. a deloY.De sile se je oa­Pr.ml prelteklim etom obCutno ~~dar je prrem Ce-1llr:tlle!iju klljub temu primal!ljlkovalo ~ l:DOISke de.'<wne · e.

Sl!dadno z ~em PJJaDa ~ se gfib]je rudi Jroda­:Pa. Le1tmii pgan prodaje Zl!l.aSa 3.500

UVELJ VL)ll Sr. TUT BRESTA

oq::m.Dalti,_jo_ deJa. Dobra OQ;.llllilrlildja prodok-

;w v orgaoimu:iji - ee reu.rv_

~ ]gJre Jm:ilJ. • jjiil!n pzriilrejja lkmillrtllkttiv 'To\II'MI!ll.e pi!)­

~ ~Ci mt 1.. ma·. TO'i'alr­llll3i ~~ ~i!!ilk., lki ]e :n.mi iluDaBli ]Illl!iilreaill 1ialke :iigJre 4.. ]u]ija, ~ me sl!mJra;j ibr.ruiilicl.]a. L.eli~ ~ igJre D. :g:DJrti

li!lll:lljj lllli.isli) ll!iille 1IRnll.film ~e, l!rolt

milijonov dinarjev. V tern obdcib­ju je bil doseien s 35 %. Plan liz­\·oza zna5a 2 milijona dolarjev in je b il konec aprila doseien s 700.800 dolarjev oziroma 35 %. V iznn:u gre predvsem za porast go-0\ih izdelkov, medtem ko je bil

plan izvoza v primami proizvod-nji doseien s 30 %. iZji izvoz je­ovega lesa je posledica veeje

prod ·ctje bukovega lesa, ki gre za las o predelavo.

Prodaja na domacem trliseu je v konjunkturi, tako da .kombinat ne more zadovoljiti vseh potreb, ker je vezan na opogodbene obvez­nosti predvsem za izvoz.

z naraseajoco produktivnooltjo so se poveeali tudi osebni dohod­ki, kli. zna5ajo povpreeno na za­poslenega v prvih S.tirih mesecih leta 33.280 diin, oziroma so na­pNUn lanskoletnemu povprec'Sju preseieni z indeksom 117.

Proucevanje ucinkov skrajsanega delovnega casa na podjetja in posameznike tudi v Brestu

maju so se pricele v Tovarni poh'iStva zn.anstvene raz... i.skave. ki jib izvaja Sociolo5ki i.rurtitut univerze i:z Ljubljane v sodelovanju z drugimi zn.anstvenimi institucijami. Insti'tlut namerava proucrti uCinke skrajsevanja delovnega easa na posameznike in podje je. Zato se bodo ana!lize ·izvrlile pred uvedbo 42-ur:nega tednika, sest mesecev po uvedbi 42-umega ednika in pr;..bli.Zno eno leto 'PO uvedbi 42-urne<'.,a tednika.

ses ansko bodo raziskali ekonomSke, sociolo5ko zdrav­s!.vene in druge pogoje, ki bodo vplivali tako na podjellje, ko tudi na posameznik:e pri izvajanju tako vaZ:ne spremem­be, ko je skrajSani delovni cas.

Z vsemi rezulta · bo po dbdelavi podatkov Socolo5ki in­seznanil podjetje. Podjetje pa bo nato prakticno pri-

opilo k odstranjevanju problemov, ki so bill ugotovljeni. Pri organizaci ·· same raziskave pomagajo strokovni kadri podjetja in se seveda tudi sami usposabljajo za analiziranje v drugib poslovnih enotah na5ega podjetja_

NaSa. tovarna je ed:na med vsemi l esnoindustrijskimi tovamami Slo eniji. kateri se te raz:iskave izvajajo. Re­zull.a · dobfjeni v naSi to ami, pa bodo sluZili vsem osta:lim 1~-skim tDvamam.

:ii~ boo priCabwa · vendar je .cek:­l!lOOYalo :na ekmovalcev. kar j e pJr:iliCnllo veillro. Tekmovali so v oa'!l!]jjev.ilili vom .. avtomob. ov

:leden Mmjan I~ TomSiC os n.,. ]!>]matt Flranc ill.), v ocenje­valm voZnji mo~mjev (Go · • Jo­ie. Debewc Ivan, Za1ar .Janez) v

a lja ~a Brestu

964

Cimft.lr:allhmD. ~ :swreft lBRlESJI"A jje :rma svojjn :zadn ·· se:ii rnz­]llii:salll :JIIl(!J!<re 'IAlllliitiwe w ~ srete poslloWlllili ei!liOt m ceobalni dell:atfi!lloi. Sft!tt. lP'Iratw 1!RliDm jje iimmemtowal po1t!reltme oJ®me :za izvedbo -'WIIll1liittew. lki se ~ ~ 13.. ]tllll!D.ija 19M.. lNov ce!lllttJrahti dela ·

ocenjevalni voZfiji mopedistov (Tavzar Jakob, PeCjak Ciril, Ma­ce - Franc), bil:rostna tekma v ko­lesarjenju (Telic .Janez, Klanear .Joie, Kos Stane), odbojki (TD Partizan Stari trg. TP Martinjak, TP Cellknica), v ·eg]janju (TP Cerknica, Sb.-upne uZbe, TP Mar­tinjak), v stre!jan1u z zraeno pu5-ko (SD Smjak - Rak:ek, SD Je­-zero - Oerknica, SD Borec -Velike Blod:e) v Sahu (SimiiSak Tone, Kra.Sevec Tone Kos Polde), v balinanju (TP Cerknica I., TP Cerknica II., TP Cevknica ill.)

Tekmovanje e je zaCclo krat­ko proslavo prvega maja. Trajalo je vse dopo!dne. Popold e so raz­d · · pokale, dip!ome m nagrade.

"Welt Jl» :iilnm!eiL '!/.ij i!llaumroJw• ~ sweltfi. 1]!lii[DSllcmmil emoi!; pa od l'i' do 't!Ji &mnow_

Pooebej poudarjamo udeleibo TVD Partizan tari .., saj ze drugo leta pe8no sodeluje na t:eh ekmovanjih.

Zelo :m · :ie. da ni ekmo-vala nobena od tovarisi -ar do-·azuje, da prem o udeleiu-"ejo v em delu.

Prepri 0 ahk [ptihodnje Delavsl.-e igre ~einda o

eV'ilo ujoCih. pa tu · ien-Ske vrst bomo l ' . upaj-:mo, po::dm • • ihodnjem tek.-J:li(Jvanju.

•

' 1

Mll nice niSkO so za CitrUS mladi pra~

'!Neze organ Lahki dih j~ icraj !•

v dinci lesL l LoSki stojn< dlilnci pot. l nejse muze na UJ iz NC je se; NOB

-KAI

c naCin

'I vrnin• stano seena v blo Opra' stano past re5ev torej 5efia"

z camo gra:dr into gradr resili

ve

I Pat

ri, stc v ch mezn

e tt >,

0

n

l

GLAS NOTRANJSKE -------------------------------------------------5 •

Zivahna dejavnost mladih Mladinski aktiv Bresta iz Cerk­

nice je usta:nmil v aprilu PoCit­nisk:o ZNezo. ReCemo lahko, da 5o zaeetni uspehi kar dobri. Po­C:itn.iSka zveza je us:peSna oblika mladinskega dela. Kalclne so pravzaprav naloge PoCitni "ke zveze? Vodstvo poCitnis"ke zveze organizira izlete v blimje kraje. Lahko s kolesi ali pe.S. Geslo mla­dih je: »Spoznavajmo svoj domaCi icraj !«

V rpreteklem rnesecu so rnla­dinci organizirali dva izleta s ko­lesi. Prvi je bi.l •kroina vo7mja po LoSki. doJini, drugi pa izlet v Po­stojno. Vrerne je bilo lepo, rnla­dlilnci 5o se podali ze zgodaj na pot. Bilo je prav zanimivo. V aZ­nejse toC.ke so bile: Loz - ob.isk muzeja iz NOB, ogled spornenika na IDaki in se ostalih spornenikov iz NOB. Upravnik muzeja v Lofu je seznanil mladince z zgodovino NOB Notranjske.

Res je, da se teh casov vse prernalo spominjarno in VISe pre­malo ob"skujemo kraje. ki so zna­ni po teZkih bojih in trpljenju v casu oku:patorja Vabirno tudi ostale rnladince, da obiSCejo ta edins 'eni spomenik na Notranj­skem.

PoCitniSka zveza ima za zdaj 20 Clanov. Ze v zacetku se je po­kazalo, da so aktivni. Se vedno bo treba tei:iti za tern, da se

kljucijo se ostali.

Taki izleti bodo v korist '\'Sem mladincem. Ob tern se vzbuja za­nirnanje za naravne lepot.e, do­godke iz preteklih casov, razvoj danes in na.Crte v prihodnosti teh krajm-. Vodstvo PoCitniSke zveze naj prisluhne· zeljarn rnladih. Vsem Clanom Poeitn:i.Ske zveze zelim prijetno in sreeno vomjo po na.Sih krajih.

Janez Hren

KAKO OMOGOCITI CENENO STANOV ANJSKO IZGRADNJO

Gradnja stanovanj je cedalje bolj akitualno vpra.Sanje; moderen naCin je poStala blo'kovSka gradnja.

Ta grad'nja pa je zelo draga, saj stane 1 m 2 stanovanjske po­vrSine od 81.000 din do 90.000 din, torej stane stanovanje s 54 rn2 stanovanjske pov-rSine kar 4,374.000 din. Zato ni cudno, ce je me­seena stanarina tudi do 10.000 din. Kako naj gre potem stanovati v blok delavec s 25.000 din (ali celo se manj) osebnih dohodkov?! OpraviCiljivi so ooitki javnosti, da se z blokovsko gradnjo re5ujejo stanovanjSka vpra.Sanja le za' ljudi, ki so na vodilnem polwaju ali pa strokovnjaki. ki iniajo visdke osebne dohodke. S takim naCinom re5evanja stanovanjs:kih v.praSa.nj smo zelo enostran ki. Kam naj torej gre stanovat delavec s svojo druZ:ino? Ce je ta skrb prene­sena.--rur dru7Jbo;-naflimz"ba Sklr'bi tud:i. za delavca.

Zakaj pri tako veli!k:em stanovanjskem pmblemu ne omogo­camo gradnjo enostanovanjskih hiSic ali skupnih gradenj, katerih gra:dnje so po izraeunu strokovnjaikov cenej5e pri m.2 21.000 di!Il in to gradnjo kredlitirati s takirni pogoji, ..kot veljajo za blokovsko gradnjo? "Verjetno, da bi le s tako politiko vsaj ublaZili, ce ne resili stanovanjska vpra.Sanja de-la

UdeleZenci izleta po LoSki dolini so obiskaJi spomenik iz NOV na Ulaki pri Starem trgu

Majhna okvara. Z dobro voljo se tudi to prema.ga! Potrebna je tovariska pomoe

vesti iz ga~ilstv<;:s vesti iz gasilstva gasilstva . vesti I

IZ vesti

Dostoino potasfen iubilei OB 40. OBLETNICI GD VEL. BLOKE

Parada gasilcev, godba, pra.po­ri, stevilni gostje v uniformah in v civilu, govori in prikaz posa­meznih gasilskih vescin gasilcev

iz cele obcine, vse to je sveeano obeleiilo praznovanje gasilcev iz Vel. Blok. Dne 3. maja. 1964 je preteklo natanko 40 let, odkar je

Del parade gasilcev ob 40. obletnici GD Velike Bloke. Spredaj prapori d.ruStev, za. njimi pionirji gasilci, gasilci v paradnih in de­lovnih oblekah. pripadniki gasilskega. kroZka JLA in motorna vo-

zila, ld so parado zaJdjuCila Foto: ZniclariiC

bilo v tej vasi ustanovljeno ta­krat 5e prostovoljno gasilsko dru­stvo iz deleiev posameznib kme­tovalcev, 0 eemer se obstojajo zapisniki. Skromno orodje in roe­na gasilna brizgalna, so bili re­kviziti drustva iz predvojnih let. S tem pa ni receno, da so v tem casu samo Zivotarili, t.emvee so aktivno sodelovali pri re5evanju ljudske imovine po Blo5iti pla­noti.

Osvoboditev in prva leta po njej kakor da so prinesla preporod v njihove vrste. Kaj hitro so s svoj­stveno vnemo in prizadevnostjo na5li skupni jezik tudi na pod­rocju gasilstva s tamkajSnjim garnizonom JLA in danes to sode­lovanje rodi ze bogate sadove. To sodelovanje nima samo gasilske­ga pomena, to je tudi poglablja­nje pravilnih odnosov lmed ar­mado in .prebivalstvom, to je po­glabljanje prijateljskih vezi med armado in ljudstvom tudi na ostalih podrocjih.

Po parad.i - v njej je sodelo­valo preko 80 gasilcev iz cele ob­cine, je postrojenim gasilcem spre­govoril najpl'ej predstavnik SZDL rtov. Pirc, nakar se predsed~k dru.Stva tov . . Bahunek, za njim tov. Certanec Jernej iz OGZ Ljubljana~ in p~dsednik Ob~ &ov. Sllc. Sledilo je razvitje pra-

pora in nato praktiene vaje. Pri teh smo lahko z veseljem ugoto­vili, da je pripravljenost gasilcev na zadovoljivi visini, saj smo vi­deli uspe5ne vaje spusilan.ja, re­sevanja goreeega cloveka,- gase­nje z rocnim.i aparati in konilno zelo uspelo mokro vajo - tro­delni napad na goreci objekt.

Revija gasilcev je ob jubileju gasilcev iz Veliltih Blok uspela. Zeleti bi bilo, da take revije pri­rejamo veckrat, kar bo nedvom­no poZivilo zanimanje za gasilstvo In hkrati tudi pomnoZilo stevilo prostovoljnih gasilcev.

-as

Grahovski gasilci dobe novo brizgalno

Gasilsko ~o Grahovo (pri Cer1knici) proslavlja to leto 40 let delovaJl'l~a diruStva.

Ga.Si1'5ika enota diru.%va bo na dan proslave slaJVnostno prevzela novo motomo brizgalno (SORA 800 J./min.). Ob tej prilli'ki bo bu­di selk:torska vaja gasilskih enot v mamenju 100-letnice gasilstva, zajeta v !Pl'Ogram dela v Tednu poiarne ;varnosti.

GLAS NOTRANJSkE

0 po Notranjski IJub ·aru. - ob 9. - prispelj na ciljj, · je b" oa Trgu revolucije.

Prebnca!ti ommjs!re. Z!aS · 5e prebncalti Cerlmice. LoS.a:e doline m B:l!I!Ji!lega po ·a so z ob!skom

kurirjev zopet obud· i spomin na ease NOB in njihovega trpljenja in 6e bodo obiska kuririev se do!go Ca.sa spominja!i_

SJavko Berglez

GLA5

I n

bi pl gl N; jo !PC pr

OD( Pre(]

rektor obrata kazni, sem Ji prit()Zi jetju : Iocoo &tala vpra.Sa bill v !

zasliSa

llllllllllllllllllllll

Tr! dobili J

urejeni Na

ljena iJ nih krl solidn.it PGhva}( jezu st;

J Ce1

skega j razvoj ·

Obi cinske ditev ol

Zar vodo v Za gra. bodo d(

Ver Povemo v krajSl naJni P da bi !* obrestm centrov

Vzpor Sneinik hiSice , na.Crtu 1

IJSKE

ki nna ienja IT Be

lez

GLAS NOTRANJSKE

Pravni nasveti

VPRASANJE: V. R. Z odlol!bo direk-torja sem

bil za krS:itev deloV1!1e disci­pline kaznovan s 5% odte­gljajem ooebnega dohodkia. Na odlocbo sem e pi'i oZil ill1 jo je trudli DS ~jetja odloano patrdil. Ali je bil p ootopek pr<i!v!i.l€111?

ODGOVOR: Predpisi dajejo pravno moe di­

rektorju ali sefu samostojnega obrata, da lahko izrekata take kazni, kot je hila izrecena v va­sem pri.meru. Ker ste se na t~ pritoZili na najvisji organ v pod­jetju in je le-ta prvostopno od­locbo potrdil, je le-ta seveda po­stala pravnomocna. V sam.em vprasanju pa ne navajate, ali ste bill v zvezi s storjeilim prekrs"'kom zasliSani ali ne, ker mora biti vsak

zasliSan, predno je kazen izreCe.. Da.

VPRAS~·JE: A. T. Delovna organizacija lDl e

odpovedala delovn o razmerje zaradi •iSka de!ovne s · e . Pri em podje · sem zapoolen 7.e

17 let, ceprav je podjetje vee­kra menjalo svoj na.zi.Y. Kmalu born Se1 v poaoj. KakSne prav:ice imam v em primeru?

ODGOVOR: Po 302. Clenu Zakona o delov­

nih razmerji.h je za. take odpovedi pristojen DS organizacije, ki skle­pa o t-ern na predlog upravnega odbora. V vMiem primeru vam gre pravica do oopravniBe, ki zn&Sa 4-meseini csebn.i dohodek obra.Cunan tako, da se za osnovo vzame povpree~ zadnjih treh mesecev.

Ko boste pri novem podjetju v va.Sih pogojih prebili 5-letno de­lovno dobo, k.i mora biti neprek.i­njena, pridobite ponovno pravico do cdpravnine.

Ko pridobUe pra.rico do osebne ali druge pokojnine, vam prarica do odpravnine usabne.

TRGOVCI PRIPRAVLJENI ZA SEZONO

Trgovsko podjetje Skocjan zagotavlja, da ji.h turisti ne bodo dobili nepripravljene. Nameravajo izboljsati asortiman v sodobno urejenih Iokalih in prilagoditi obratovalni cas.

Na eni strani ugotavljamo, da je ravno trgovina nepriprav­ljena in posluje v nesodobnih lokalih tudi v bolj razvitih turistiO­nih kra,jih, medtem k() je pri nas trgovina s svojo urejenostjo in solidnim poslQvanjem kos razvoju vseh vrst turizma, kar gre v Pllhvalo prizadevnemu kolektiVlL - Zadnji kraj bi bil po zgraditvi jezu stalno pod vodo.

Jezero " pra\'em pomeno besede Ceprav vsa dela in vse priprave za bodoeo ureditev Cerkni.­

skega jezera niso oared, lahko z optiinizmom pricakujemo moean razvoj turizma na jezeru.

ObCinska turisticna zveza Cerknica ob zelo dobri pomoei Ob­cinske skupsCine Ze sedaj pripravlja nacrle in programe za ure­ditev objektov.

ZamiSljeni jez, ki naj bi bil pri Resetih, bi zagotovil stalno Vodo v jezeru, s tem pa ne bi ogroZa.li interesnih sfer kmetijstvu. Za grad.njo jezu ni se odobrenih sredstev, vendar upajQ, da jib bod.o dobili.

Verjetno na8e bralce zanima, kdaj in kako bo urejeno jezero. Povemo la.hko to - v kolikor bodo sredstva za zajezitev odobrena v krajSem easu., se bo takoj pristopilo h, gra.dnji jezu. Nadalje regio­naJ.ni program, ki ga izdelujejo za okolico Ljubljane, zagotavlja, da bi se investicije (katere bi bile za na5e pogoje zelo velike) hitro obrestovale in da bi bilo jezero eno najbolje obiskanih turisticnih centrov v notranjosti

Vzporedno se dela na ureditvi programov za Rakov Skocjan in SneZnik Veliko je interesentov, ki zelijo graditi svoje poiitni§ke hiSice v Skocjanu in na jezeru. Nekateri.m bo po ureditvenem na.Crtu mogoee ustreCi.

VPRAS .. ~-.n:: S.

Sem Iaz\'"eza!la po ffi0Ze1. icrinli, 5-i le ara. Zamma me, ce llna.m od moia p!"a ·co zahte\·a · preZi -nino?

ODGO"'OR:

Temeljni zakon o zakonski zve­ti postavlja dva pogoja, ki regu­lirata pravico do prejemanja pre­iivnine in sicer:

L ee je zahtevani zakonec ne­preskrbljen t. j. ce nima sred­ste\" za Zivljenje in ce je nezapo­slen ter nezmoien za. delo.

2. ee ni bila zakonsJia zveza razvezana po njegovi krivdi.. 0 preZivnini se vedno odloca ze v samem razvezanem postopku, ozi­rom.a pravdi in se le izjemoma dovoljnje zadevno odloeanje po­zneje. V'tSina preiivnine je odvis­na od potreb, uposrevajo- pri te:m tudi osebne prejemke zakonca. k.i mu je preZivnina naloiena. Pre­Zivnina preneha, ee razvezani sklene novo zakonsko zvezo, ali ee sodi.Sre po preso- okoliSCin spozna, da je razvezani zakonec n.i vreden.

VPRAS.~-JE: 2. :\1.

OCe mojega w•en zak ro ega o• .:rn. ka· oee"" ' - ·o je p "znal pred so.. cialn!m o .,an obCine, ne plaCuje preiivnine, eepra • je o '- :ar H mesece.. · lahko zah \"am. da rni oee plaea p~ ·nino za o

di za naza·?

ODGO"'OR: Pre:Zinllnski zavez.anec je dol­

ian pla.Cevati pr -·nli.no re mu je dokazano da je ore otroka, ali ce je to sam priznal. Ker p va.Sem primeru ni bil izdana sod­n odloeb3_ kat ro e naloZi pla­eevanje preiinli.ne, morae ore va.Sega otroka oZiti zaradi pre­Zivn:ine. Yendar morate v oibJ zah evati le pl Cilo preZivnine za en mesec naprej od dnev ko te doZili toibo.

lier pa oba roditelja. dol.ina skrbeti za ·ojega otroka in ste vi skrbeli za otroka od rojstva dalje, ima e pr ,;co od oc t.a zah­tevati J:0,71li._ \" sredstev, ki te jih vloZili sami in delno namesto njega. Taiba n~ zastara prej ko l" 10 letih.

Majhne so te stvori li.""EUPRA VICENO NEGODOY A1 JE

RakovCani zadnje tedne zelo negodujejo z:uadi c ih Jua ki e priigejo Ze, ·o je sonce -e viso o na ne u in Ugasnejo k~ se je spet _prikazalo. Pra\ ijo, da se tu denar stran m_ 'e. Pri em pa prav nihce ne misli. da so e pozimi uCi priZiga e 5e1e ob sedmih ali osm.ih ZVeCer cepra\" je bila ema ze ob pe ih. Poleg tega je to Ze veeletna pr~ in zakaj bi jo ravno sedaj spre injali, ko ima­mo ze drugih reform revee.

DODATEK K JED!

eki gost v ho elu Jezero Y Cerknici je ,. svojem kro:Znjku opazil lep emnokos!anjev las. Ko je pojasnil na akarici, da do takih dodatl.kov ne Cu. · pooebnega ape ·ta, se na ni preYee raz.burila. Sploh ne: mirno je zaracnnala jed eeprav je gos kljub lakoti ni pojedel.

CE BI BILl KAMELE

Zadnje tedne se je d.oo'.,ajalo. da tudi po dan ali dva iz pip na Ra­kek"U ni kanila kap ja vode. Ob vsem. razumevanju teiav vodne slrupnosti pri upravljanju Franc JoZefovih \"odm·odov ni mogoee razumeti, zakaj v-saj ne obn~ "jo koliko easa in kdaj ne bo vode. Kljub do aolememu pornanjkanju vode naSi ljudje se nimajo ka­mel.inih zelodce\·.

NOV A INFOIU\1ACIJA

edavno teg:a smo v na5em listu pisali da se zaane gradnja no e pekarne na Rakelru meseca maja le oo. Ker ne bi radi, da b i bo­doC.nost spet zanikala na5e napovedi, dajemo naslednjo novo infor­macijo: pekarna se bo gradila, samo ne ve se 5e kdaj.

ENAKOST NAD VSE

Se dva tedna in v kljueavnicah so!sk.ih vrat bodo z.aSkrtali ldjuci. Mnoge ucence Cakajo wtori ob morju. druge Sporlna igriSCa, tretje prijetno brezdelje. Tiste iz gorskih vasi pa huda ko5nja in naporna poljska dela. Ko se bodo septembra zbrali, bodo kot vsako leto sli.Sal.i nagovor: »Sedaj, ko s te vsi zdravi, spoCiti in polni moCi spet v soli . ....

VSE SILE ZA TURIZEI\1,

pravijo v hotelu Jezero v C~nici, ko stepajo pr~proge skozi okna na ntimoidoce ...

TUDI POCASI SE DALEC PRIDE;.

pravijo na cerkniski posti, mi pa mislimo, da niso placani po uCinku, saj traja celo vel:nost, preden prik:liees telefonsko cen­tralo ...

• • I e •

GLAS NOTRANJSKE

se bomo junija kopali fuo in postavili za predsednika Bavd.ka, lastnika edine gostil.ne v Yasi. ker je pai >+poklicno zainte­resiran .. za razvoj turizma. Obrni­li so se na delovne kolek:tive v obCin.i in koraj vsi so jim po SVO­

jib moeeb priskoCili na po:moC. - GP GradiSee je posodilo stro­

kovnja...'m tesarja.. Vodna sk:npnost je priskrbela zelezno okovje, Cest­na baza j posodila tri delavce, ObCinska turistiena zveza je dala 1 din. Go'Zdno gospodarstvo P ojna 10m3 lesa, Skocjan 15 wee t::ementa in Kme!ijs.ka za.­druga voj buldozer. Pri delu S&­

delu.jejo prav vsi prebivalci. Ka­dar kdo nima dopoldan 4:asa, pri­de popoldne, ob nedeljah pa de­l - skoraj vsi. Brez misli na pl mo. temvee 2! eno samo z-eljo, da bi jezero obs&alo.

Ker eren. kjer bo voda osta-­ni zoanstveno raziskan in

F :mo nekaj momosti, da bi sk< - kakSno odprtino v

:u:mlji so e od!oCili za

~ ~ Sfuamii 1!Irg ~ ~ 3§Sj iCIJaJurn0Jw .itim ~ :mffill ~~n;m ~ce. x.:mllll$llmlle11mW. ]pillmm ~11nm. ~m iinn Sll'IIlljj::llm :De lkiDwsl!mt ~ ii7LWuilllillat :DJDXID ~ IIDM"IlliHmm b ]pll!m ~-1tlrella ~. ~ iJJm ~ ~w llllii lbml ~- h~ ~llmeml.lfi!!i!ll ]!lilla<­l!lal /SID .lklBwtdi ~ weiEjje iSitrewiillo ~ lkaur ~ ~.- S0 :D!wm 1ttrucllli. Jl!W ·~ ]llll11mttii 7ll!!lfum.~ {Qj)!) jplliiilllillti ~ 1tlooll'~ ll!Dl.'ll. ~ j1e lmiilkOJ IS; s;tUramnii lkmimmiis;iijjc

~~·~~~ $:amii ttm: - ~ ]pllrii. ~ :a; ~I~ /llllialJPIIl~ Qlill ~.lle!ltillm~~?a-

·~-~llll!ll~ lll:(e!liiJl~ ~~· lhxldi0 lliXJIJ;l!ULWiillii <flDXl!) ~ ~ 72lll. 1i.imm...-:.lllr0 ~ ~ ilml ~ 1t!ar <diW(e ~ ~ ~.ffii.W~~ JE.Utdle lDliist> mll)pJI'<llWiillii.. ~ . w tlmmm., l.lmr ~ J!OOilhaltllllfiii :mat­~ iim ::mre ~ IJlli!ii JPI!OO-~~.· i!eDm. .. ~ lk: ~'lJ.Wii. .. i!ma. ~ lmfu;l\;:.WI!nn 'W lliD $1mpi!lb ~ jje :zzmm'S.il!m :Ike

leseno pregrado. Ob pregradi, za katero pravi mojster tesar , da ni nevarnosti, da bi p u5Cala, se bo nabrala voda do vrha pokonCnih tramov, ·~ je k:ak:i.h sest metrov, potem pa se bo proti gornjemu koncu doline niZala. Tako bi uiegnili dobiti jezero, dolgo sko­raj 500 metrov in siroko 100 m. Nevarnosti, da bi se jeezro zabla.­tilo, se bodo izognili z zgraditvijo posebnih dohodov do vode. Po­tok ne usahne nin v najhujSi su­Si, zatorej glede vode ni skrbi.

Ko clovek gleda zavzeiost }judi iz Zilc in poslu5a pogovore, ki se nenebno sneejo okoli novega je­zera, si zaine tndi sam predstav­ljati. koli.ko se bo spremenilo z dogradinTjjo tega jezera.. f4udJe so se sami lotili deJa. kljub tve­ganjn. da voda morebiti ne bo obstala. Sveeano »>tvoritev.c je­zera so predvideli za sredino ju­nija. Tisti dan bodo ob bregovih pripravili veselioo.

D. M.

v jav] cerr. stu. mu ste ju l

VI ta'li pr~

je 2 vzr< poli ga <

prm zad< di, ( ko, mih dan, vice tisti slirr m.uc Ali . lavr vsa.i gOV< stev .i alo le z.

_ Te 0 1

no : !n c dikE p0S1 site, cijsl POS' leg ~ del a s·ind

N kakl zap< vsa.i reki vilrr tudi razr: cija: gih treb no-v

11

!11!111111

P1 bar poo\

gres vi~e.

N; vQI'Ij apli.c javl: s1al.!i. naj bi : ljen~

IKE

I

I za ni bo

nih ·ov, mu

bi ko­m.

tla... rijo l"o­su­L

odi se je­lV­

I Z

dje ve-bo je­ju­rib

I •

llllll

Do iin

GLAS NOTRANJSKE--------------------------------..: 9

Tudi prosvetnim delavoem priznanje v prvomajski stevilki ste ob­

javili dopis o priznanju delav­cem za dolgoletni staz v Bre- · stu. Vse priznanje temu velike­mu kolektivu, ki nagrajuje zve­ste delavce pri gradnji in razvo­ju Bresta.

Vendar ... ~e nikdar nismo ci­tali o kalkr5nemkoli priznanju prosvetnim delavcem. Menim, da je zato vee vzrokov. Poglavitni vzrok je odnos vseh javnih in politicnih delavcev do prosvetne­ga delavca. Drugi vzrok je pri prosvetnih delavcih samih, lki so za.dovoljni z vsem, kar se jim nu­di, da se ne izrazim se bolj krep­ko, obcina. Celo v ,kolektivih sa­mih se ne upajo z besedo na dan, kadar gre za njihove pra­vice in 'krivice. In to dobro vedo tisti, ·ki o tern kaj odlocajo. Mi­slim. da je zadnji cas, da to mucno mentaliteto prekinemo. Ali res ni med prosvetnimi de­lavd niti enega. ki bi zasluzil vsa.i skromno priznan.ie? Za od­govor vern' ze vnapre.i: ni sred­stev! To .ie 'Sta:lni refren, zelo ,ialov seveda, ki pa menda velja le za prosvetne delavce.

Koliko je v na.Si obcini pro­svetnih delavcev, ki so zaposleni v cerkniski prosveti nepretrgo­ma ne samo deset, marvec ves cas po osvoboditvi. Koliko gara­nja so vloZili v solsko in izven­solsko delo, predvsem na kultur­no-politicnem podrocju takoj po osvoboditvi. Omenil born le dva drasticna primera »nagrajeva­nja«.

Tovaris, ki je deset let sluzbo­val, kar seveda ni primeren iz­raz, temvec 10 let obnavljal, gra­dil in 'Se iztrosil. No, po 10-Iet ­nem delu, ga ob njegovem odho­du ni nihce niti povoha.l!

Drugi primer je tovariSica, k i ze ves c~ po osvoboditvi ob n e­premakljivem mofu junasko, da ne recem herojsko opravlja svoje naporne posle kot uciteljica in mati.

Mislim in upam, da bodo na podlagi teh kratkih vrstic me­rodajni vendarle krenili z mrtve tocke in popravi!li diskriminacijo do prosvetnih delavcev. BliZa se konec solskega leta in sedaj je prilika, da se popravi velika kri-vica. · Metod Jenko

_ Telesni kulturi ·bomo posvetili vee skrbi Obcinski komite ZKS je skup·

no z obcinskim odborom SZDL In obcinskim svetom Zveze sin­dik:atov pripravil dne 17. maja posvetovanje moonosti za pospe­sitev telesno-kulturnih in rekrea­cijskih dejavnosti v na.Si obcini. Posvetovanja so se ude18Zili po­leg politicnih in telesno-kulturnih delavcev tudi predstavnilki sol in s-in dikalnih organizacij .

Najvec govora je bilo o tern, kako bi oritegnili veliko vecino zap oslenih v na.Sih podjetjih k vsaj minimalni telesno-vzgojni ali rekreacijski dejavnosti. Med ste­vilnimi odlocitvami so sprejeli tudi sklep, da je treba funkcije v raznih telesno-vzgojnih organiza­ci.iah izenaciti z ostalimi v dru­gih organizacijah. Poleg tega je treba poskrbeti, da se tiste teles· no-vzgojne delavce, ki delajo v

sportnih druiitvih ali pospesujej o rekreacijsko dejavnost v sindi­kalnih organizacijah razbremeni ostalega po:l:i.t icnega dela. Sploh pa je treba dati ljudem , ki se bavijo s telesno-vzgojno dejavno­s t jo vecjo podporo in priznanje.

Zlasti veeji poudarek je t reba dati prizadevanjem sindikalnih organizacij v delovnih kolek t i­vih, da bi pospesili r ekreacijske dejavnosti. Zlasti v Cerknici so za to ze dani temeljni pogoji. Delavske sportne igre, ki jib pri­reja sindikalna organizacija ob prvem m aju, .ie t reba prirediti veckrat letno, ker so se izkazale kot zelo uspesne.

Prisotni so ugotovili, da s icer nimaano t elesno-kulturnih objek­tov v izobilju, kljub t emu p a b i za sedaj zadostov3Jll. Pot rebno b i bilo le boljse vzdrZevanje neka­terih poslopij.

r'!l l! !lllllll llll~~~fi~~ mmmm~m~ll@mlll!llllllllllllllll~~~mlllll!lllllmmmmllf:~~, ~!!lml~!~ lll llml .. .allmrumlllmmm.~~ ~.!llllmllllll!lf:!l.mm.l:~~:llmrm RAZPRAV A V BRESTU

0 zakljuokih kongresa sindikatov Jugoslavije PTetekili teden je sindikaln:i od­

bor lkOJillbi!nalta BREST oi'ganiziJral poovetovanje o zakljiUIOk:ih V.kon­gresa 'ZNerze Sliindikaroov Jugosla­V'i~e.

Na poovetov al!1ju je b'..lo dogo­v<JII1jeno, da se sprejeta staJ.isca apJ:i.c:k ajo :na .proble:me, dd se po­javljajo v 'kom'binatu. Sindibti sta.llii!C, ilasti. za mofue oblike, ki naj se •OOri.jo za uresn.itit ev -teh bi zagotav.ljale iliboljsanrje z i.v­ljenjS'kega standarda del.avcev, t.

j. za take pogoje d ela , v katerih bi delaivec lahko ustvarjal vee. S -tern bi bolje izkoriSCal p roiz-. vodne kapacitete, k:i so mu na r~lago in bi si tako formiral veeje osebne dohodke na podlagi @sterna de1ibve 05ebn:ih dohod­kov, k!i mora zagotavljati za ena­ko d elo ena'ko placiJo.

Sind!i.ikatli. PE so s tern posveto­van~em dobili nove naloge, kate­rim bodo kos le z aktivnim de­lorn.

V Starem trgu je GRADISCE iz Cerknice za. svoje delavce posta­vilo monta.Zno zgradbo tipa ~Jelovica-.. V njej zaeasno domuje sko­raj 30 delavcev v pe tih sobah, mimo tega pa je v zgradbi tudi za­~a menza s kuhinjo in jedilnioo. V nje j dobijo dela.vci tri obroke dnevno. S tem je na. zadov oljiv naCin rcleno vpraAanje prehrane in stanovanj za. sezonske delavce. Investicija je v eljala skoraj milijo­ne in im.a to pr~ost, da je zgradba. sama. zelo hit ro premakljiva,

pae po potrebi gradbincev Tekst in foto: Urbas

Dve pesmi Moricke Znidarsiceve P esnica MariOka 2nidarSiceva je

do nedavnega Zi.vela v LOOki do­.l!i.ni in mnogo njen:ih pesmi je nastalo iz ljube2m.i do na!e no­tran jske zemlje. a naSa pro8njo narn je i!jubeznivo poslala svojo pesn.i5ko :zJbirko Clovek in zemlja , s katere p on atiskujemo 2 pesmi.

JUTRO V GOZDU

N ad J avorni!lci se je dan natihorna iz sanj pre;j)111jal, na nebu se je mesec lrujal, od medlih jullranjic obdan.

Po prebujeni, mJ.adi hoo i s e je r azlila topla pesem, ob njej se je ra.zcvetal jesen, vabeC ·vesele ptice v gos1Ii.. In stari samotar odpel ;posled.njo rpesem je med boreJ o~jen v haljo mlade zore je v luCi dneva obnemel.

VECERN! MIR

Z nevi.dno roko je veeer natrosil tqplih, il:'oZ:nih barv, v grmovju je zaJ:el skovir in mesec je kot mak krvav.

Vd.Snjevo zlat je zdaj Obrh, in vrbe sklanjatlo se IJ1anj, kot: · es "'gori ves K rizm v.rh , ogrnjen v tisoe <novih sanj.

Po nebu jadrn bel oblak kot Inlad mornar, vesel. vihrav, po zlati niti je skoz mlak kot kaplja mir v srce IIli pal.

OGLAS Prodam motomo kolo NSU.,Pri­

ma, 7400 km, v brezhibnern sta­n ju. Pojasntla dobite pri podruz­nici Socialnega zavarovanja Cerk­nica, soba 8.

....................................... o •• o ...

" Skocjanu gre dobro Kljub nekaterim pomanjk!ljivostim gre v Rakovem Skocjanu

kar dobro. Cuti se bolj organizirano delo, bol jSi. kadri in prizade­vanje koleldiva za CimboljSo pootreZbo. Prireditev ne manjka in ji h bodo vedno organizirali tudi v bodoee.

Pomanjkanje prenoCitvenih kapacit et bodo resili z gradnjo novih weekend hiSic.

Turisticni teden Qocinska turistiOn.a meza Cerkni.ca p~ravlja program za

organizacijo turistienega tedna v obCini Cerlmica. Ko bo program izdelan. bodo skupno s kulturno proovetnimi d.ruStv:i, Salami in turistienimi d.ruStvi poSkrbel.i za cim uspe:SnejSo turisticno propa­gan da . P ricakujejo zelo dober uspeh in zanimanje obCanov.

Kaj obeta turisticna sezona? Teiko je toeno napovedati, kdliko bo veeji turiStiani i.zkupiCek

v tern letu, vendar po prvih podallkih sodimo, da bo to leto nepri­memo plodnejSe za turistiC:ne organizac ije.

Veliko zani.manje za na.Se kraje, predvsem za Skocjan in Sne.Z­nik, pripelje vsak dan vee avtomobilistov in avtobusov. Ni redek pojav, da re sedaj pride ob nedeljah nad 100 avtomobilov in nekaj avtobusov v na.Se kraje . Lansko leto je, !PO grobih podatkih, obi.Skalo Rakov Skocjan 24.880, to leto J.ahko priCak:ujemo nad 50.000 tuT.istov.

----------------------------------------------------------------GLA!NOTRANJSKE*

Partizana v Novi vasi

1Itdmui:~ ~> ~(~@ il'l:lK IRlailkr£Jlt .~ ~· :tma~ ~ ~~ cao1 rmm~- ·· ·•· .. cdt0 lld!uul!rut iinn :~. ~ se :ire~ rJm · i~wlkii mil'!f~, !tJMDJii!r,.ll]r, mnJttii ~ ~ \t\':idl ~- & ~ ~um. tmlha!lionumn ~a.:~tmn ~ ~ ~. llmur ~ :ire dl.:alvJ11l,) :Mt: IDa. ~ ij titdbm..

1fW: ~ DY~ atii; Ji.l\lailitemi n~ i@!jUl(j¢l, ~ lb!iiiJii ~ I It, 1f(ffl{tj!Jnw JPV.' 1il'Jtlm»J.;)\1aUJmli~, ~~ ~ ~-

(( Jmll.l ·an '. ;Jmtlt.ulf {' J.;·~· ~ttii om ~ -~: lllTnllillli;, ~iie. ~J~il. :l!Rm~u:. ?ZallkH.liilk Th!>.~ iinn $e ~ (0jl ~

-·----- - - - -

REDEK JUBH..E.J

ZDRAV TVENEGA DELAVCA

L!eso po•eka 40. le o, kar Zivi .in deJa med nami zdravnik tov. dr. !tanko PuSeojak. '\ sa ta dolga e~a bdi nad zdra "jem naSi.h olr

c<mov, marsika ero dragoceno Zi.v­]jjem~je je .iztrgal 5z objema smrti. Obeani e m ob tem redkem ju­b-il!eju toplo zahvaljujemo za \'es njegO\' trud .fin poZrtvovalnos .

Tov. dr. PuSenjak"U Zelimo, da bD. 5e d .. leita osital zdrav in zado •oljen med nami.

Cero::n!Cani

Nagradna kriianka I

IZ prejsnje stevilke

Vidi se, da ste v prvamajskih prazniktih imel.i precej casa, da ste nas kar zasuli z reSi tvanu. Prav gotovo ste kriZanki posvetili precej casa

Pravilno so 1 eSili kriZan.ko na­slednji naSi bralci:

Jernej MALOVRH, Cerlmica; KRANJC, Ljubljana; Tatjana SA.JN, Certknica; FranciSka MAJ­CEN, Vrhovci; Polda KUK, Ko­cevje; KriStina Pmc, Rakelk; Marjanca ALBREHT, Rakek; Ire­na ZNID.ARSIC, Cerknica; Mili GOGOLA, Cerknica; Davorin 1\'IATICIC, Ra.lrek; Milan P~E­REN, Rakek; Ani ARHAR, Cerk­nica; Nada MISIC, Rakek; Sonja GABRENJA, Unec; Cvetko SMO­LIC, KoCevje; Smila HRIBAR, Ljubljana; Zo&a BRAl\'lSEL.J, Skofja Loka; Marla GAGULA, Cevlmica; Vanda GNEZDA, Unec; Mileoa PUNTAR, Unec; .Janez ZNIDARSIC, Cedmica; .Janko SE2UN, Cerknica; Franjo GA­GULA Cer.:mica; Janez BUCAR, Rakek; Stefka TROBEC, Rakek; Darin.ka PR.ITEKEL, Celje; Ta­nja MLAKAR, Celie; Zdra: ka SR.I..~ L:itJh!jana; Stab. ORA­ZE:.\1.. Do!enja vas pri Rfilmici; So­nja P!ru' AT, Ljub 'ana; DuSan GOGOLA, Cerlm!ca; .Joi.e ZA­KR.AJSEK, Cerlrnica; Am.ca srA­NIC, Loz; :JM.alr!ja SKlmEC, Go­:renje jezero; Marla 2AGAR, Ljubl]a1113.; Majjda 2AGAB, Koza­riSCe; Marija DOBROVOLJC, Vr­bmtci; Mari:ia VEVAR, GO!tn" ; Fr.mc OPJEIKA, Izola; Marija STARE., L jjublljj<ma; Marija GO­DESA, Ul!llec..

lz:Zrebali S!JllO JmaSled!m;je ova­tis"'·

Pno l!ll.agJrado 3000 dfum 1\iarla GOGALA.. Bresli: Celrl!mica.

Drngo llll3g!racllo 2000 dfum dobi Fr.mc OPEKA, I.mlla, IimlllllliiSfi:rij­ISllm 3JV.

'l"lreftjo Jma...~ 1000 dfum dobi STia\:!llro SRlNEI., Lj!OO]jjallll2, Smar-1!imlsllm 14..

v ~ejj s1te'rilllkii. line ob]aw]j<JII!IIllO na­gr.ruiil!lle DmiZ:mmllk:e, «JiWjjuiD].]<a!l!lOO pa '\"alDDll., da vam. homo pn::iil!nOOJIDjjiiC :s»­tSiiJreglli z. ze1Jo EaliDlimmD.wo..

-LJ

feJ ko JUl se sk Pr trt IDl s! po po ra ob va idl br

da pr da ,Ia:

sp m ()(] d(J ta: ce ob lei Ct