Rado Simoniti - ... besede: 0Svetovni dan ... petja: 0Kulturni vodiči: 0

Pa ta viža ni preč: 0Borderliner: 0Tekmovanje ... Savi: 0Zborovsko ... Evrope: 0Slovensko ... pesem: 0Srečanje ... brega: 0Vizije, ... skupin: 0Tekmovanje ... stopnji: 0Ringaraja: 0Klovnbuf: 0Kiparska delavnica Les: 0Mladinska ... Piran: 0Mednarodni ... Beltinci: 0Državno srečanje ... pelji: 0Likovna delavnica ... Paki: 0Mentorjev feferon 2013: 0Prevajalnica JSKD: 0Mednarodna ... pedagogike: 0Tekst v podobi: 0Balada o strugarju: 0Sklepno ... avtoric: 0Dan kulturnih ... kulture: 0Slovenski zborovski arhiv: 0Zmes za ples, ... plesu: 0Ljubiteljska ... kriza: 0Maraton v Španskih borcih: 0Musica creativa: 0Mentor, ... mentorje: 0Parafraze: 0Kult3000: 0Bojan ... tirnice: 0KULT3000 Monošter: 0Teden ljubiteljske kulture: 0Delavnica, polna nereda: 0

Število objav: 3Internet: 2Tisk: 1Spremljane teme:Srečanje big bandov: 0Javni sklad ... dejavnosti: 3Kulturna šola: 0Linhartovo srečanje: 0Festival MareziJazz: 0Tabor ... Stični: 0Opus 1: 0Pika miga: 0Mednarodno ... Maribor: 0Adamičeva pomlad: 0Priznanja JSKD: 0Pevci nam ... godejo: 0Živa, festival ... mladih: 0Potujoča muzika: 0Festival neodvisnega filma: 0Filmski ... laboratorij: 0Festival mlade ... Urška: 0Rastoča knjiga: 0Srečanje ... ustvarjalcev: 0LOAC: 0Žive besede - festival: 0

Zbirka medijskih objavJAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI,za obdobje 28. 12. 2015

2

Seznam objav v zbirki:

Tisk Naslov Slovenija je (skoraj) en sam pevski zbor

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Večer; 108.000 Stran: 10 Površina: 971 cm2

Rubrika, Datum Kultura; 28. 12. 2015

Stran v zbirki:5

Avtor Bojan Tomažič, Petra Zemljič

Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Povzetek...Sloveniji imamo 1300 odraslih društvenih pevskih zasedb, okrog 1100 šolskih zborov, približno 700 cerkvenih otroškihin mladinskih," Mihela Jagodic z ( ) postreže z zadnjimi, resda šest let Javnega sklada za kulturne dejavnosti JSKDstarimi podatki in ocenami o številu zborov pri nas. Zna biti, da bo statistika, ki jo bodo osvežili v letu, ki prihaja,...

Internet Naslov Slovenija je (skoraj) en sam pevski zbor

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Vecer.com; 104.043

Rubrika, Datum Tiskane izdaje; 28. 12. 2015

Stran v zbirki:12

Avtor Bojan Tomažič, Petra Zemljič

Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Povzetek...Sloveniji imamo 1300 odraslih društvenih pevskih zasedb, okrog 1100 šolskih zborov, približno 700 cerkvenih otroškihin mladinskih," Mihela Jagodic z ( ) postreže z zadnjimi, resda šest let Javnega sklada za kulturne dejavnosti JSKDstarimi podatki in ocenami o številu zborov pri nas. Zna biti, da bo statistika, ki jo bodo osvežili v letu, ki prihaja,...

Internet Naslov FOTO: Božično-novoletni koncert v Ribnici

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Radiokrka.com; 28.763

Rubrika, Datum Ostalo; 27. 12. 2015

Stran v zbirki:13

Avtor Unknown

Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Povzetek...27.12.2015 19:59:02 0 komentarjev FOTO: Božično-novoletni koncert v Ribnici 21 Občina Ribnica in območna izpostava sta pripravila že 28. božično-novoletni koncert. Na odru ribniške Javnega sklada za kulturne dejavnostišportne dvorane se je zvrstilo prek sto nastopajočih, večina iz ribniške občine, pa tudi...

Slovenija je (skoraj) en sam pevski zborŠtevilčnost in kakovost pevcev v pevskih zborih je znakciviliziranosti okolja, pravi KarminaŠilec. Dirigenti izbi-rajo repertoar, ki drži zbore skupaj. Nekatere zadeve,tako Tone Žuraj, že postajajo žaltavePETRA ŽEMLJICBOJAN T0MAŽIČZbori in drugi vokalni sestavi so tudiv tem decembru kazali pevsko, reper-toarno in organizacijsko vitalnost.Začelo se je na svetovni dan pevskihzborov, vrhunec so bili božični kon-certi, ko so, po napovednikih sodeč,vsi v državi samo peli. "V Sloveni-ji imamo 1300 odraslih društvenihpevskih zasedb, okrog 1100 šolskihzborov, približno 700 cerkvenih otro-ških in mladinskih," Mihela Jagodic zJavnega sklada za kulturne dejavno-sti (JSKD) postreže z zadnjimi, resdašest let starimi podatki in ocenami oštevilu zborov pri nas. Zna biti, da bostatistika, ki jo bodo osvežili v letu, kiprihaja, celo še ugodnejša. Veliko vo-kalnih sestavov je in tudi mednarodnaodmevnost kaže, da so na visoki ka-kovostni ravni. "Slovenija ima velikoimenitnih zborovskih zasedb," pritrdiKarmina Šilec, dirigentka CarmineSlovenke, zbora, ki je letos pel tudi vNew Yorku. "Mislim, da je številčnostin kakovost znak civiliziranosti okolja,saj vemo, da število pevcev na številoprebivalcev raste, bolj ko je okolje splo-šno kulturno kultivirano, višji ko jedružbeni standard in višja ko je druž-bena raven razumevanja, kako je petjedobrodejno."

Zbor predstavlja višjo raven inte-gracije med ljudmi v njem, višjo ravenintegracije med zborom in njegovimsocialnim okoljem in je hkrati modelza formacijo skupinske identitete,pravi. Socialna vloga zborov se sčaso-ma spreminja, je pa zmeraj tesno po-vezana z družbenimi dogajanji. "Petjev zboru je dandanes ena redkih sku-pinskih aktivnosti, kjer osnovna mo-tivacija nista denar ali moč." Slovenijaima dobro kombinacijo med potreb-no delavnostjo za doseganje visokekakovosti in svobodo in odprtostjo,včasih tudi drznostjo, ki da izvedbampolet in čar. "Gre torej za dobro raz-merje med disciplino in svobodo." Po-membno je seveda, kako se ustvarjaplatforma za neko dejavnost. "Pri temgre vsa pohvala JSKD ter njegovi iz-jemno kakovostni in široki dejavno-sti na tem področju, pa tudi drugim,kot je denimo Zavod za šolstvo RS.Pomemben je slovenski šolski kuri-

kulum za glasbo," je povedala Karmi-na Šilec.

Svet je vse manjšiHelena Fojkar Zupančič, zborovod-kinja in učiteljica vokalne tehnike vŠkofijski klasični gimnaziji v Ljublja-ni, ki je študirala solopetje in si hkratipridobila pedagoško znanje, ob inpo šolanju pa se je izpopolnjevala vtujini, tudi pove, da je pomembno, dase pevec v zboru sprosti, naveže prija-teljstva. "V okolju, kije običajno spod-budno, veselo in zabavno, postanenekdo pomemben in enakovreden delskupine in ne le neopazen del množi-ce." Člani zbora se brusijo v odnosih,hkrati imajo možnost javnega nasto-panja in s tem premagovanja lastnihtelesnih in čustvenih frustracij, obtem so deležni priznanj, pohval, kijihmorda drugje ne dobijo. "Učijo se soci-alnih veščin in razvijajo čustveno inte-ligenco, razvijajo osebno disciplino inodgovornost, krepijo svoje mentalnesposobnosti ter pozitivno vplivajo nasplošno telesno in mentalno počutje,"ve iz prakse.

"Kdor se ukvarja z glasbo, se hkratiizoblikuje tudi kot dober poslušalec,"o tem, kaj petje v zboru tudi dobregaprinaša, pove Uroš Jurgec, predsednikAkademskega pevskega zbora Mari-bor (APZ). V zboru negujejo predvsemosebni pristop k vsakemu umetniške-mu delu. "Želimo ga zares razumetiin izvesti v duhu, kot si ga je avtor za-mislil. V zadnjih letih radi dodajamodelom tudi gib," opiše APZ. "Dirigent-ka Tadeja Vulc je tudi sama izvrstnaskladateljica, njena dela so vse prej kotkonzervativna," doda še, da skrbijo zarepertoarno svežino zbora. "Večinaslovenskih zborov ni profesionalnih, asmo špica evropske zborovske glasbe,"pove Jurgec. S tega vidika se torej zaslovensko pesem in petje ni treba bati.Je pa premalo denarja, kot vsi drugise tudi APZ prijavlja na razpise, prosisponzorje za pomoč in zna biti za na-stope repertoarno prilagodljiv.

"Trudimo se, da smo prijateljskadružina pevk in pevcev, ki uživajo žev tem, da se družijo," Tomi Bušinoski,dirigent mešanega pevskega zbora

Štefana Kovača iz Murske Sobote, raz-krije, kaj je pomembno lepilo, ki držiskupaj zbor, star skoraj 50 let. "Vaje solahko naporne, veliko trdega dela je, atreba se je tudi zabavati. Trudimo sesestaviti za pevce zanimiv program,da se vedno najde izziv, predvsem pa,da čutimo napredovanje, da vemo,da smo kritični do narejenega in daželimo rasti."

Kljub množičnosti zborovsko petjeni najbolj priljubljena glasbena dejav-nost pri nas. Druge glasbene oblike inzvrsti imajo veliko podporo medijev,glasbene industrije. Vendarle ima so-boški zbor redne poslušalce in krog se,resda počasi, a vendarle, vztrajno veča.Občina mu nudi prostore za vaje in na-stope. "Ne rečem, da je slabo, a bi mar-sikaj lahko bilo boljše," pove o podporiokolja. "Ne delujemo sami zase, ampakza širjenje zborovskega kulture medljudmi," pove resnico in doda še eno:da pevci zelo veliko stroškov nosijosami. S koncerti ni mogoče zaslužiti,podjetja pevskih zborov ne najemajoza prireditve. Vendar Bušinoski, di-rigent zbora, ki je letos ob božiču poulicah pel božične pesmi (njemu jeena izmed lepših in hkrati himničnihpesmi pesem Adeste fideles, Hititekristjani), pritrdi, da pevci prepozna-vajo, da je petje v zboru nekaj poseb-nega. "Nekaj osrečujočega, nekaj, karti lahko še tako pokvarjen dan polepšazvečer na vajah."

Pomembno je, da so tudi pevcizadovoljni"Odzivi poslušalcev so bili odlični,kar pa je najpomembneje, zelo za-dovoljni so bili tudi pevci," PrimožKramberger, dirigent Mešanega pev-skega zbora Primus z Vurberka opišesodobni pogled na delovanje amater-skega zbora. "K vitalnosti zbora največpripomore veselje pevcev do dela, tonajveč pripomore k dobremu vzdušjuin energiji na vajah in koncertih. Če ktemu dodamo še dober odziv publike,še toliko bolje," reče.

Do zdaj so izvedli številne progra-me, pri čemer pa se ne omejujejo ne navsebino ne na slog glasbe. "Peli smopesmi Vlada Kreslina, skupine Abba,hite iz časa Jugoslavije, konceptualnovezane na čas, ljubezen in tako dalje.Pri tem nam pomagajo tudi različniinstrumentalisti, ročk skupine, spre-mljajo nas zvoki klavirja, violine aliviole." Da smo Slovenci eden redkihnarodov, ki že v folklori pozna štiri- invečglasno petje, poudari. To je vrednonegovati, vendar je njihova težava, daO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Večer 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 108.000

Stran: 10

Površina: 971 cm2 1 / 3

Večer 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 108.000 Kazalo

Stran: 10

Površina: 971 cm2

3

je premalo moških pevcev, potoži. Zapraznike dirigent Kramberger sevedasvetuje čim več petja. Pa naj bodo topesmi Čas bo zacelil svet, Sveto noč,Več kot spijemo, boljši smo, Le vkup,le vkup, uboga gmajna, Slovenija grenaprej ali karkoli šestega.

Vokalna skupina Vivere iz Sloven-ske Bistrice je letos novembra prazno-vala 21. rojstni dan. Andreja Vidmar,Natalija Šarman Ferlež, Marija Žlebič,Franja Gomaz Jamnik, Nastja Pančič,Tadeja Pančič, Lea Ostrožnik Stegne,Irena Rupnik in Mateja Pleteršek podumetniškim vodstvom Nadje Stegnepojejo širok repertoar pesmi, od slo-venskih narodnih preko Čez Šuštar-ski most do argentinskih napitnic."Vivere je sestav poklicnih in ljubi-teljskih glasbenic. Vse imamo sicerosnovno glasbeno izobrazbo, skorajpolovica je profesoric glasbe, smo pav celoti amaterska pevska skupina, kisicer dela na vokalni tehniki, nihčepa se z njo ne ukvarja profesional-no," pove Mateja Pleteršek. Sodelujejoz znanimi slovenskimi pevci, skupi-nami in zbori. "S tekmovanj v tujinismo prinesle zlata in srebrna prizna-nja ter nepozabne spomine. In sevedaželjo po še." Z izposojenim kombijemin Štefko, kot rečejo garminu, bodotorej še šle na pot. Na letošnji tekmo-valni reviji malih pevskih skupin naPtuju so bile izbrane za najboljšo malopevsko skupino koncerta - in še večnagrad so prejele. "Pevke smo v letih,ko smo si življenje uredile tako, da soprioritete znane. Ne ukvarjaš se več zdesetimi rečmi, temveč s tistimi, ki tidajo največ. Tudi obdobje starševstvani nepremostljiv problem, saj smo za-vzete, naši otroci pa tako pridni, da ženekaj dni po porodu hitimo na vaje."Skupina jim pomeni najtesnejšo vezmed lastnim življenjem in intimo,"kar prekosi vsakršno gonjo za mate-rialnim ali željo po ležernem, lenob-nem življenju. Vaje imajo v Glasbenišoli Slovenska Bistrica, kjer so vednodobrodošle. Tam je veliko možnosti zakorepeticije, uporabo inštrumentov,

pa tudi snemanja, so hvaležne.Perpetuum Jazzile sebe imenuje-

jo vokalni orkester. "Saj pri vseh našihpesmih instrumente v celoti oponaša-mo oziroma nadomestimo z lastnimiglasovi," pravi Tomaž Cor iz te pri-ljubljene slovenske vokalne skupine,ki s tradicijo slovenskega zborovske-ga petja seveda ima veliko skupnega."Vsi naši pevci so peli v drugih zborih,zato je pozitiven odnos do skupinske-ga petja globoko zakoreninjen v vsehnas. Slovenci smo pevski narod, nakar smo lahko ponosni. In mi iz Per-petuum Jazzila to nedvomno smo."

Velika večina pevcev ima vsajosnovno glasbeno izobrazbo. "Šolaliso se v drugih zborih, glasbenih šolahin pri različnih učiteljih solopetja. Naj-večji del izobrazbe pa za to, kar poč-nemo, sleherni pevec pridobi pri nas,s kilometrino na vajah in odrih."

Pevski zbori, tako Cor, pač pojejovse zvrsti glasbe. V tujini zapojejo tudislovenske narodne pesmi, ki so vednoodlično sprejete. Zanimanje za petje vskupini je veliko. "Iz številnih prijav zapetje v zboru lahko izberemo najbolj-še. "To se pri kakovosti celotne skupinezelo pozna. Svež veter močno prispevak originalnosti in nasploh energično-sti skupine."

S koreninami,obrnjenimi navzgorProces narodnega prebujanja, tabori,petje v velikih zborih so gradili slo-venstvo. "Da pa se je tako hitro formi-ralo, gre pripisati že tradicionalnemuvečglasnemu prepevanju v družin-skem okolju in prazničnim, predvsemcerkvenim priložnostim skozi našozgodovino," spomni Tone Žuraj, ume-tniški vodja dveh pevskih zasedb vRacah. "Kljub množičnosti se prejšnjafunkcija zborovstva izgublja, v druži-nah redko prepevajo. Sporedi zborovso od vrtcev premnogokrat obrnje-ni na estradno plat, s poceni besediliin plehko zvočno snovjo, opise tisto,čemur reče "neosveščeno plavanje naglobalizacijskih valovih s koreninami

navzgor". Trdi, da Slovenci ne premo-remo dovolj nacionalnega ponosa. "Prinas gre za zanikrni sindrom majhne-ga naroda, ki podcenjuje svoje dosež-ke v zgodovini in tudi v sedanjosti in

z lahkotnostjo in brez pridržkov pre-vzema in prevrednoti vse, kar prijadraod drugod."

V novejšem času se pojavljajo novinačini zborovskega izraza, "ki pravza-prav niso čisto novi, od giba, že kore-ografije, do zborovskega gledališča".Ti načini so lahko s tehtnim premi-slekom v več komponentah, s pro-gramom, zmogljivostjo izvajalca indrugim navdušujoči in fascinantni."Seveda pa mrgoli poskusov, ki so več-krat bolj ali manj oboleli s program-skega in izvajalskega vidika v stilu'bolj ko smo glasni, bolj smo dobri',"pokritizira.

Tudi na vsakoletno božično pevskonavdušenje gleda prizemljeno. "Obmnožici božičnih prireditev se da go-voriti o evforiji, ki že postaja žaltava.Prava eksplozija in zgoščenost hrupa včasu, ko hrup ni potreben," pravi kul-turnik, ki je pred časom opozoril, daje Sazas škodljivec slovenskega zboro-vskega petja. "Od zadnje medijske epi-zode s Sazasom kulturna društva nemoremo kaj pričakovati za izboljša-nje stanja, saj v aferi kulturna društvaniso niti omenjena - samo država hočesvoje fičnike nazaj od Sazasovih šefov,ki pa so pametnejši od nje. Mogoče boza društva kaj užitnega v novi zako-nodaji, ki se baje pripravlja na tem po-dročju," komentira aktualno dogajanjeokrog "škodljivca".Novi načinizborovskegaizraza so lahkofascinantni, včasihpa tudi oboleli

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 108.000

Stran: 10

Površina: 971 cm2 2 / 3

Večer 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 108.000 Kazalo

Stran: 10

Površina: 971 cm2

4

Največ (mladih) pevcevRezultat pilotne študije popisa Evropske zborovske zveze Europa Cantat izleta 2015 ugotavlja, da se v Evropi 37 milijonov ljudi ukvarja s petjem. To je4,5 odstotka populacije. Pevskih zasedb je 625 tisoč. V Sloveniji se s petjemukvarja 170 tisoč ljudi, kar je 8,3 odstotka populacije. Zborovska dejavnost jenajbolj množična ljubiteljska kulturna dejavnost v Sloveniji. V veliko državahpojejo večinoma starejši, pri nas so pevci v povprečju mladi.

Naše specifične tradicije ni"Slovenski zbori se kot estonski, ukrajinski ali švedski ukvarjamo z vokalnotehniko, intonacijo, dinamiko, agogiko, ekspresivnostjo, muzikalnim poda-janjem, dikcijo, artikulacijo, barvo, uravnoteženostjo glasov in drugimi para-metri. Razlike med nami niso velike, so bolj na repertoarni ravni in delno nabarvi vokalov, kar izhaja iz jezika in siceršnje estetike, ki se v nekem okoljuvzpostavila. A teh razlik je dandanes vedno manj in so skorajda izbrisane.Če gre za dobre izvajalce, tako ob poslušanju posnetkov ni več mogoče pre-poznati, od kod ti geografsko ali kulturno prihajajo. Seveda če ne izvajajoetnične glasbe, kot jo denimo zbori iz Gruzije ali Južne Afrike," pravi Karmi-na Šilec. Zato težko govorimo o specifični tradiciji slovenskega zborovskegapetja. Klasično slovensko zborovsko petje kot pojem ne obstaja. "Gre za zbo-rovsko koncertno dejavnost - in ta je lahko na različnih kakovostnih ravneh."

Slovenci radi skupaj zapojejo. (Sašo Bizjak)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 108.000

Stran: 10

Površina: 971 cm2 3 / 3

Večer 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 108.000 Kazalo

Stran: 10

Površina: 971 cm2

5

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

ČLANEK Z NAROČNINO Ocenilo št. bralcev: 0

AvtorPETRA ZEMLJIČ BOJAN TOMAŽIČ

Slovenija je (skoraj) en sam pevskizbor

Ponedeljek, 28. december 2015

Številčnost in kakovost pevcev v pevskih zborih je znak civiliziranosti okolja,pravi Karmina Šilec. Dirigenti izbirajo repertoar, ki drži zbore skupaj.Nekatere zadeve, tako Tone Žuraj, že postajajo žaltave

Zbori in drugi vokalni sestavi so tudi v tem decembru kazali pevsko, repertoarno inorganizacijsko vitalnost. Začelo se je na svetovni dan pevskih zborov, vrhunec so bili

Deli na Facebook Deli na Twitter Deli na Google+

Slovenci radi skupaj zapojejo. (Sašo Bizjak)

SASO BIZJAK

1 od 1

‹ ›

Vecer.com 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 104.043

Vir 1 / 7

Vecer.com 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 104.043 Kazalo

Vir

6

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

božični koncerti, ko so, po napovednikih sodeč, vsi v državi samo peli. "V Slovenijiimamo 1300 odraslih društvenih pevskih zasedb, okrog 1100 šolskih zborov, približno700 cerkvenih otroških in mladinskih," Mihela Jagodic z Javnega sklada za kulturnedejavnosti (JSKD) postreže z zadnjimi, resda šest let starimi podatki in ocenami oštevilu zborov pri nas. Zna biti, da bo statistika, ki jo bodo osvežili v letu, ki prihaja,celo še ugodnejša. Veliko vokalnih sestavov je in tudi mednarodna odmevnost kaže,da so na visoki kakovostni ravni. "Slovenija ima veliko imenitnih zborovskih zasedb,"pritrdi Karmina Šilec, dirigentka Carmine Slovenice, zbora, ki je letos pel tudi vNew Yorku. "Mislim, da je številčnost in kakovost znak civiliziranosti okolja, saj vemo,da število pevcev na število prebivalcev raste, bolj ko je okolje splošno kulturnokultivirano, višji ko je družbeni standard in višja ko je družbena raven razumevanja,kako je petje dobrodejno."Zbor predstavlja višjo raven integracije med ljudmi v njem,višjo raven integracije med zborom in njegovim socialnim okoljem in je hkrati modelza formacijo skupinske identitete, pravi. Socialna vloga zborov se sčasoma spreminja,je pa zmeraj tesno povezana z družbenimi dogajanji. "Petje v zboru je dandanes enaredkih skupinskih aktivnosti, kjer osnovna motivacija nista denar ali moč." Slovenijaima dobro kombinacijo med potrebno delavnostjo za doseganje visoke kakovosti insvobodo in odprtostjo, včasih tudi drznostjo, ki da izvedbam polet in čar. "Gre torej zadobro razmerje med disciplino in svobodo." Pomembno je seveda, kako se ustvarjaplatforma za neko dejavnost. "Pri tem gre vsa pohvala JSKD ter njegovi izjemnokakovostni in široki dejavnosti na tem področju, pa tudi drugim, kot je denimo Zavodza šolstvo RS. Pomemben je slovenski šolski kurikulum za glasbo," je povedalaKarmina Šilec.

Svet je vse manjši

Helena Fojkar Zupančič, zborovodkinja in učiteljica vokalne tehnike v Škofijskiklasični gimnaziji v Ljubljani, ki je študirala solopetje in si hkrati pridobila pedagoškoznanje, ob in po šolanju pa se je izpopolnjevala v tujini, tudi pove, da je pomembno,da se pevec v zboru sprosti, naveže prijateljstva. "V okolju, ki je običajno spodbudno,veselo in zabavno, postane nekdo pomemben in enakovreden del skupine in ne leneopazen del množice." Člani zbora se brusijo v odnosih, hkrati imajo možnostjavnega nastopanja in s tem premagovanja lastnih telesnih in čustvenih frustracij, ob

Vecer.com 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 104.043

Vir 2 / 7

Vecer.com 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 104.043 Kazalo

Vir

7

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

tem so deležni priznanj, pohval, ki jih morda drugje ne dobijo. "Učijo se socialnihveščin in razvijajo čustveno inteligenco, razvijajo osebno disciplino in odgovornost,krepijo svoje mentalne sposobnosti ter pozitivno vplivajo na splošno telesno inmentalno počutje," ve iz prakse."Kdor se ukvarja z glasbo, se hkrati izoblikuje tudi kotdober poslušalec," o tem, kaj petje v zboru tudi dobrega prinaša, pove Uroš Jurgec,predsednik Akademskega pevskega zbora Maribor (APZ). V zboru negujejo predvsemosebni pristop k vsakemu umetniškemu delu. "Želimo ga zares razumeti in izvesti vduhu, kot si ga je avtor zamislil. V zadnjih letih radi dodajamo delom tudi gib," opišeAPZ. "Dirigentka Tadeja Vulc je tudi sama izvrstna skladateljica, njena dela so vseprej kot konzervativna," doda še, da skrbijo za repertoarno svežino zbora. "Večinaslovenskih zborov ni profesionalnih, a smo špica evropske zborovske glasbe," poveJurgec. S tega vidika se torej za slovensko pesem in petje ni treba bati. Je pa premalodenarja, kot vsi drugi se tudi APZ prijavlja na razpise, prosi sponzorje za pomoč in znabiti za nastope repertoarno prilagodljiv."Trudimo se, da smo prijateljska družina pevk in pevcev, ki uživajo že v tem, da sedružijo," Tomi Bušinoski, dirigent mešanega pevskega zbora Štefana Kovača izMurske Sobote, razkrije, kaj je pomembno lepilo, ki drži skupaj zbor, star skoraj 50let. "Vaje so lahko naporne, veliko trdega dela je, a treba se je tudi zabavati. Trudimose sestaviti za pevce zanimiv program, da se vedno najde izziv, predvsem pa, dačutimo napredovanje, da vemo, da smo kritični do narejenega in da želimo rasti."Kljub množičnosti zborovsko petje ni najbolj priljubljena glasbena dejavnost pri nas.Druge glasbene oblike in zvrsti imajo veliko podporo medijev, glasbene industrije.Vendarle ima soboški zbor redne poslušalce in krog se, resda počasi, a vendarle,vztrajno veča.Občina mu nudi prostore za vaje in nastope. "Ne rečem, da je slabo, a bi marsikajlahko bilo boljše," pove o podpori okolja. "Ne delujemo sami zase, ampak za širjenjezborovskega kulture med ljudmi," pove resnico in doda še eno: da pevci zelo velikostroškov nosijo sami. S koncerti ni mogoče zaslužiti, podjetja pevskih zborov nenajemajo za prireditve. Vendar Bušinoski, dirigent zbora, ki je letos ob božiču poulicah pel božične pesmi (njemu je ena izmed lepših in hkrati himničnih pesmi pesemAdeste fideles, Hitite kristjani), pritrdi, da pevci prepoznavajo, da je petje v zborunekaj posebnega. "Nekaj osrečujočega, nekaj, kar ti lahko še tako pokvarjen dan

Vecer.com 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 104.043

Vir 3 / 7

Vecer.com 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 104.043 Kazalo

Vir

8

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

polepša zvečer na vajah."?

Pomembno je, da so tudi pevci zadovoljni

"Odzivi poslušalcev so bili odlični, kar pa je najpomembneje, zelo zadovoljni so bilitudi pevci," Primož Kramberger, dirigent ?Mešanega pevskega zbora Primus zVurberka opiše sodobni pogled na delovanje amaterskega zbora. "K vitalnosti zboranajveč pripomore veselje pevcev do dela, to največ pripomore k dobremu vzdušju inenergiji na vajah in koncertih. Če k temu dodamo še dober odziv publike, še tolikobolje," reče.Do zdaj so izvedli številne programe, pri čemer pa se ne omejujejo ne navsebino ne na slog glasbe. "Peli smo pesmi Vlada Kreslina, skupine Abba, hite iz časaJugoslavije, konceptualno vezane na čas, ljubezen in tako dalje. Pri tem nampomagajo tudi različni instrumentalisti, rock skupine, spremljajo nas zvoki klavirja,violine ali viole." ?Da smo Slovenci eden redkih narodov, ki že v folklori pozna štiri­ invečglasno petje, poudari. To je vredno negovati, vendar je njihova težava, da jepremalo moških pevcev, potoži. Za praznike dirigent Kramberger seveda svetuje čimveč petja. Pa naj bodo to pesmi Čas bo zacelil svet, Sveto noč, Več kot spijemo, boljšismo, Le vkup, le vkup, uboga gmajna, Slovenija gre naprej ali karkoli šestega.Vokalna skupina Vivere iz Slovenske Bistrice je letos novembra praznovala 21. rojstnidan. Andreja Vidmar, Natalija Šarman Ferlež, Marija Žlebič,Franja GomazJamnik, Nastja Pančič, Tadeja Pančič, Lea Ostrožnik Stegne, IrenaRupnik in Mateja Pleteršek pod umetniškim vodstvom Nadje Stegne pojejoširok repertoar pesmi, od slovenskih narodnih preko Čez Šuštarski most doargentinskih napitnic. ?"Vivere je sestav poklicnih in ljubiteljskih glasbenic. Vseimamo sicer osnovno glasbeno izobrazbo, skoraj polovica je profesoric glasbe, smo pav celoti amaterska pevska skupina, ki sicer dela na vokalni tehniki, nihče pa se z njone ukvarja profesionalno," pove Mateja Pleteršek. Sodelujejo z znanimi slovenskimipevci, skupinami in zbori. "S tekmovanj v tujini smo prinesle zlata in srebrnapriznanja ter nepozabne spomine. In seveda željo po še." Z izposojenim kombijem inštefko, kot rečejo garminu, bodo torej še šle na pot. Na letošnji tekmovalni revijimalih pevskih skupin na Ptuju so bile izbrane za najboljšo malo pevsko skupinokoncerta ­ in še več nagrad so prejele. "Pevke smo v letih, ko smo si življenje urediletako, da so prioritete znane. Ne ukvarjaš se več z desetimi rečmi, temveč s tistimi, ki ti

Vecer.com 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 104.043

Vir 4 / 7

Vecer.com 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 104.043 Kazalo

Vir

9

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

dajo največ. Tudi obdobje starševstva ni nepremostljiv problem, saj smo zavzete, našiotroci pa tako pridni, da že nekaj dni po porodu hitimo na vaje." Skupina jim pomeninajtesnejšo vez med lastnim življenjem in intimo, "kar prekosi vsakršno gonjo zamaterialnim ali željo po ležernem, lenobnem življenju. Vaje imajo v Glasbeni šoliSlovenska Bistrica, kjer so vedno dobrodošle. Tam je veliko možnosti za korepeticije,uporabo inštrumentov, pa tudi snemanja, so hvaležne.Perpetuum Jazzile sebe imenujejo vokalni orkester. "Saj pri vseh naših pesmihinstrumente v celoti oponašamo oziroma nadomestimo z lastnimi glasovi,"praviTomaž Cör iz te priljubljene slovenske vokalne skupine, ki s tradicijoslovenskega zborovskega petja seveda ima veliko skupnega. "Vsi naši pevci so peli vdrugih zborih, zato je pozitiven odnos do skupinskega petja globoko zakoreninjen vvseh nas. Slovenci smo pevski narod, na kar smo lahko ponosni. In mi iz PerpetuumJazzila to nedvomno smo."Velika večina pevcev ima vsaj osnovno glasbeno izobrazbo. "Šolali so se v drugihzborih, glasbenih šolah in pri različnih učiteljih solopetja. Največji del izobrazbe pa zato, kar počnemo, sleherni pevec pridobi pri nas, s kilometrino na vajah in odrih."?Pevski zbori, tako Cör, pač pojejo vse zvrsti glasbe. V tujini zapojejo tudi slovenskenarodne pesmi, ki so vedno odlično sprejete. Zanimanje za petje v skupini je veliko."Iz številnih prijav za petje v zboru lahko izberemo najboljše. "To se pri kakovosticelotne skupine zelo pozna. Svež veter močno prispeva k originalnosti in nasplohenergičnosti skupine."

S koreninami, obrnjenimi navzgor

Proces narodnega prebujanja, tabori, petje v velikih zborih so gradili slovenstvo. "Dapa se je tako hitro formiralo, gre pripisati že tradicionalnemu večglasnemuprepevanju v družinskem okolju in prazničnim, predvsem cerkvenim priložnostimskozi našo zgodovino," spomni Tone Žuraj, umetniški vodja dveh pevskih zasedb vRačah. "Kljub množičnosti se prejšnja funkcija zborovstva izgublja, v družinah redkoprepevajo. Sporedi zborov so od vrtcev premnogokrat obrnjeni na estradno plat, spoceni besedili in plehko zvočno snovjo," opiše tisto, čemur reče "neosveščenoplavanje na globalizacijskih valovih s koreninami navzgor". Trdi, da Slovenci nepremoremo dovolj nacionalnega ponosa. "Pri nas gre za zanikrni sindrom majhnega

Vecer.com 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 104.043

Vir 5 / 7

Vecer.com 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 104.043 Kazalo

Vir

10

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

naroda, ki podcenjuje svoje dosežke v zgodovini in tudi v sedanjosti in z lahkotnostjoin brez pridržkov prevzema in prevrednoti vse, kar prijadra od drugod."V novejšemčasu se pojavljajo novi načini zborovskega izraza, "ki pravzaprav niso čisto novi, odgiba, že koreografije, do zborovskega gledališča". Ti načini so lahko s tehtnimpremislekom v več komponentah, s programom, zmogljivostjo izvajalca in drugimnavdušujoči in fascinantni. "Seveda pa mrgoli poskusov, ki so večkrat bolj ali manjoboleli s programskega in izvajalskega vidika v stilu 'bolj ko smo glasni, bolj smodobri'," pokritizira.?Tudi na vsakoletno božično pevsko navdušenje gleda prizemljeno. "Ob množicibožičnih prireditev se da govoriti o evforiji, ki že postaja žaltava. Prava eksplozija inzgoščenost hrupa v času, ko hrup ni potreben," pravi kulturnik, ki je pred časomopozoril, da je Sazas škodljivec slovenskega zborovskega petja. "Od zadnje medijskeepizode s Sazasom kulturna društva ne moremo kaj pričakovati za izboljšanje stanja,saj v aferi kulturna društva niso niti omenjena ­ samo država hoče svoje fičnike nazajod Sazasovih šefov, ki pa so pametnejši od nje. Mogoče bo za društva kaj užitnega vnovi zakonodaji, ki se baje pripravlja na tem področju," komentira aktualno dogajanjeokrog "škodljivca".

NAŠE SPECIFIČNE TRADICIJE NI

"Slovenski zbori se kot estonski, ukrajinski ali švedski ukvarjamo z vokalno tehniko, intonacijo,dinamiko, agogiko, ekspresivnostjo, muzikalnim podajanjem, dikcijo, artikulacijo, barvo,uravnoteženostjo glasov in drugimi parametri. Razlike med nami niso velike, so bolj na repertoarniravni in delno na barvi vokalov, kar izhaja iz jezika in siceršnje estetike, ki se v nekem okolju vzpostavila.A teh razlik je dandanes vedno manj in so skorajda izbrisane. Če gre za dobre izvajalce, tako obposlušanju posnetkov ni več mogoče prepoznati, od kod ti geografsko ali kulturno prihajajo. Seveda čene izvajajo etnične glasbe, kot jo denimo zbori iz Gruzije ali Južne Afrike," pravi Karmina Šilec. Zatotežko govorimo o specifični tradiciji slovenskega zborovskega petja. Klasično slovensko zborovsko petjekot pojem ne obstaja. "Gre za zborovsko koncertno dejavnost ­ in ta je lahko na različnih kakovostnihravneh."

NAJVEČ (MLADIH) PEVCEV

Rezultat pilotne študije popisa Evropske zborovske zveze Europa Cantat iz leta 2015 ugotavlja, da se v

Vecer.com 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 104.043

Vir 6 / 7

Vecer.com 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 104.043 Kazalo

Vir

11

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Evropi 37 milijonov ljudi ukvarja s petjem. To je 4,5 odstotka populacije. Pevskih zasedb je 625 tisoč. VSloveniji se s petjem ukvarja 170 tisoč ljudi, kar je 8,3 odstotka populacije. Zborovska dejavnost jenajbolj množična ljubiteljska kulturna dejavnost v Sloveniji. V veliko državah pojejo večinoma starejši,pri nas so pevci v povprečju mladi.

Vecer.com 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 104.043

Vir 7 / 7

Vecer.com 28.12.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 104.043 Kazalo

Vir

12

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Občina Ribnica in območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti sta pripravila že28. božično­novoletni koncert. Na odru ribniške športne dvorane se je zvrstilo prek stonastopajočih, večina iz ribniške občine, pa tudi iz Ljubljane, Sodražice in Kočevja.

Tudi tokrat je bil večer razdeljen na dva dela: božični

in novoletni. Božičnega sta ob koreografiji ribniških

skavtov z lučkami miru odprli sestri Lea Likar in Petra

Ilc, s tradicionalno Sveto nočjo.

Večer, ki ga je domiselno povezoval Marko Modrej pa

so nadaljevali Ribniški pihalni orkester, Vokalna

skupina Anamanka, Oktet Gallus, baletke Zavoda VISK:

Anja Cvar, Tjaša Ogrinc, Živa Oražem, Tija Blatnik,

Žana Knavs, Zala Lavrič, potem Društvo mažoret in

plesalcev Ribnica ter Tony Cater Jazz band z Manco Arko. Številne obiskovalce koncerta je v praznični

poslanici nagovoril tudi župan Jože Levstek, vrhunec večera pa je bila predaja bona v vrednosti 5.000 evrov

Zavarovalnice Adriatic Slovenica ribniškemu zdravstvenemu domu. Civilna iniciativa je namreč sredi leta

zavihala rokave in začela voditi dobrodelno akcijo za posodobitev fizioterapije v Zdravstvenem domu Ribnica;

do sedaj so s pomočjo donatorjev, posameznikov zbrali že preko 26. tisoč evrov.

Ček je direktorici ZD Ribnica dr. Lidiji Šmalc predal Anton Marušič, direktor Zavarovalnice Adriatic Slovenica,

poslovne enote Postojna. Tradicionalno so koncert zaključili ribniški godbeniki z Radetzky maršem. »Lep

koncert, veliko obiskovalcev. Tako se poslavljamo o starega leta, » je dejala Alenka Pahulje, vodja ribniške

izpostave območnega sklada za kulturne dejavnosti.

Popravljeno 27.12.2015 19:59:16

27.12.2015 19:59:02 0 komentarjev

FOTO: Božično­novoletni koncert v Ribnici2 1

Radiokrka.com 27.12.2015 NedeljaDržava: Slovenija

Doseg: 28.763

19:59

Vir 1 / 1

Radiokrka.com 27.12.2015 NedeljaDržava: Slovenija

Doseg: 28.763 Kazalo

19:59

Vir

13