ZBORNIK PRISPEVKOVucencev in dijakov, ki so sodelovali v Pedagoški akciji

Zveze delovnih invalidov Slovenije za leto 2010

Ljubljana, december 2010

Izdala: Zveza delovnih invalidov SlovenijeLjubljana; december 2010

Tisk in oblikovanje: Birografika Bori d. o. o., LjubljanaNaklada: 300 kom

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

821.163.6-93-82

ZBORNIK prispevkov učencev in dijakov, ki so sodelovali v Pedagoški akciji Zveze delovnih invalidov Slovenije za leto 2010. -Ljubljana : Zveza delovnih invalidov Slovenije, 2010

ISBN 978-961-91060-8-2

253994496

Zbornik izbranih literarnih (pesmi, sestavki oziroma spisi, intervjuji oziroma reportaže) in likovnih del (risbe in slike) učencev in dijakov, ki so sodelovali v Pedagoški akciji Zveze delovnih invalidov Slovenije za leto 2010 je prispevek k informativni in založniški dejavnosti delovanja največje reprezentativne in-validske organizacije v Sloveniji.

Pomen pedagoške akcije je, da mladina spoznava potrebe invalidnih in nemočnih državljanov, da ra-zume pravice invalidov pri njihovem enakopravnem vključevanju v družbeno življenje, da dela in se ob-naša varno, kar naj bi zmanjšalo število nesreč, da bo manj invalidov.

Vsak invalid si želi ohraniti svoje dostojanstvo, želi odločati o sebi, o svojem premoženju in imeti svojo zasebnost. Vse pa invalidu pogosto ni niti dosegljivo niti uresničljivo.

V Sloveniji živi več kot 160.000 invalidov in prav pedagoška akcija je priložnost, da tudi mladi – učen-ci in dijaki – skozi pisano besedo in likovno ustvarjalnost vzpostavijo pozitiven odnos za kakovostno sožitje z invalidi v svojem prostoru in širši skupnosti.

S svojimi literarnimi in likovnimi prispevki in ob nesebični pomoči mentorjev so učenci in dijaki na svoj-stven način prikazali razumevanje invalidnosti ob geslih:

»ODNOS DO INVALIDOV – OGLEDALO NAŠE DRUŽBE«;

»DOSTOJANSTVO INVALIDOV: PRAVICA ALI PRIVILEGIJ?«;

»INVALIDI – VEČ KOT NAVADNI LJUDJE«;

»INVALIDI IN PROSTI ČAS«.

Težko se je bilo odločiti za tista dela, ki so objavljena v tem zborniku, ker so vsa dela odlična. Prejeli smo čez 250 avtorskih del.

Hvala učencem in dijakom, hvala učiteljem mentorjem, hvala vodstvom šol, ki so sodelovale v tem projektu z mladimi, in hvala vsem prizadevnim predstavnikom društev invalidov, ki ste v letu 2010 po-magali uresničiti ta projekt.

Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije

»EVROPSKO DRŽAVLJANSTVO:MOŽNOST KVALITETNEGA ŽIVLJENJA INVALIDOV«

(geslo mednarodnega dneva invalidov - 3. december 2010)

SEZNAM OBJAVLJENIHLIKOVNI IZDELKIStranOV Janja Skarlovnik,7.r.,OŠAntonaAškercaVelenje 5 Kristina Vnučec,9.r.,II.OŠŽalec

stniku 9 Vita Sušec,2.r.,OŠAntonaAškerca,POŠPesje 9 Sumeja Kadrić,2.r.,OŠGorica,Velenje10 Mojca Ladinek,2.r.,OŠRadljeobDravi12 Maks Klinec,8.r.,OŠDornberk14 Valentina Teršek,7.r.,OŠNarodnegaherojaRajkaHrastnik,POŠDolpri

Hrastniku17 Lejla Hadžić,1.r.,OŠTrbovlje,POŠAlojzaHohkrauta17 Aneja Atelšek,1.r.,OŠAntonaAškercaVelenje18 Larisa Lorenci,2.r.,OŠRadljeobDravi22 Ana Carlevaris,5.r.,OŠMilojkeŠtrukeljNovaGorica23 Aljoša Sopotnik,2.r.,OŠNarodnegaherojaRajkaHrastnik23 Maja Zobovnik,9.r.,OŠRibnicanaPohorju23 Tiara Križnik,2.r.,OŠŽalec,POŠGotovlje27 Marina Pevec,7.r.,OŠŠmarjepriJelšah,POŠKristanVrh33 Zoja Pogorelc,2.r.,OŠRadljeobDravi33 Karolina Gajšek,5.r.,OŠMilojkeŠtrukeljNovaGorica35 Meta Horvat,Ajda Janežič,Nika Bavdek,Tina Cvetek,4.l.,Srednja

šolaJesenice35 Andre Villalba,4.r.,OŠMilojkeŠtrukeljNovaGorica39 Žana Benedičič,3.l.,SrednjašolaJesenice39 Manca Cesar,1.r.,OŠAntonaAškercaVelenje40 Neja Dover,5.r.,II.OŠSlovenskaBistrica44 Rok Teršek,2.r.,OŠNarodnegaherojaRajkaHrastnik44 Lara Košnjek,Sabina Krek,Ana Repinc,Sandra Šunkar,Neža Gre-

gorc,4.l.,SrednjašolaJesenice

PESMI 8 Julija Marsel Ficko,7.r.,OŠRadljeobDravi19 Matic Gorenšek,9.r.,OŠJurčkovegaDrejčka,RavnenaKoroškem(šola

sprilag.programom)25 Janja Kraker,9.r.,OŠRadljeobDravi,POŠRemšnik29 Rudi Breznik,7.r.,OŠMuta31 Jožica Tacer,8.r.,OŠRadljeobDravi,POŠRemšnik41 Nina Pušnik,5.r.,OŠRadljeobDravi,POŠRemšnik42 Tim Verstovšek,3.l.,GimnazijaBrežice

INTERVJUJI15 Sanja Đukič,3.l.,SrednjašolaJesenice19 Tara Ledinek,8.r.,OŠPrežihovegaVorancaRavnenaKoroškem

SPISI 5 Milka Gruber,8.r.,OŠŠentjanžpriDravogradu 8 Matej Klančar,4.r.,OŠTonetaŠraja-AljošeNovavas 8 Glorija Obrulj,Viktorija Miklavc,Nina Mori,Neža Oder,Martin Za-

bovnik,Klemen Kotnik,Alja Založnik,3.r.,OŠRibnicanaPohorju11 Tajda Flis,4.r.,OŠTrbovlje,POŠAlojzaHohkrauta11 Tjaša Mazej,6.r.,OŠŠoštanj11 Lavra Videčnik,6.r.,OŠŠoštanj13 Žan Brecelj,9.r.,OŠDornberk16 Vita Remec,3.r.,OŠFrancetaBevkaTolmin16 Pia Faletič,3.r.,OŠFrancetaBevkaTolmin16 Urška Dretnik,4.r.,OŠFranjaGolobaPrevalje,POŠLeše16 Kaja,Vita,Urša,Pia Gerbec,IngridinPia Faletič,3.r.,OŠFranceta

BevkaTolmin

19 Neža Pušnik,9.r.,OŠNeznanihtalcevDravograd24 Ana Krajnc,9.r.,OŠFranjaGolobaPrevalje24 Žan Onuk,8.r.,OŠŠentjanžpriDravogradu26 Barbara Spital,8.r.,OŠŠoštanj29 Maja Vodušek,9.r.,OŠŠmarjepriJelšah30 Janja Avsenik,3.l.,SrednjašolaJesenice30 Sergej Pečečnik,6.r.,OŠRadlje,POŠRemšnik34 Sandra Zavratnik,8.r.,OŠRadlje,POŠRemšnik34 Rok Zorman,7.r.,OŠNeznanihtalcevDravograd36 Kaja Senica,9.r.,OŠFranjaGolobaPrevalje37 Lena Senica,8.r.,OŠMežica37 Sara Kramar,2.l.,GimnazijaBrežice38 Kaja Strnad,5.r.,II.OŠSlovenskaBistrica41 Žan Pogač,8.r.,OŠRibnicanaPohorju42 Julija Nabernik,9.r.,OŠNeznanihtalcevDravograd

SEZNAM SODELUJOČIH ŠOL•Osnovnašoladr.AlešBebler-PrimožHrvatini•OsnovnašolaAntonaAškercaVelenje•OsnovnašolaAntonaAškercaVelenje,POŠPesje•OsnovnašolaČrnanaKoroškem•OsnovnašolaDornberk•OsnovnašolaFrancetaBevkaTolmin•OsnovnašolaFranjaGolobaPrevalje•OsnovnašolaFranjaGolobaPrevalje,POŠLeše•OsnovnašolaGloboko•OsnovnašolaGorica,Velenje•OsnovnašolaGradec,Litija,POŠVače•OsnovnašolaGustavaŠilihaLaporje•OsnovnašolaJurčkovegaDrejčka,RavnenaKoroškem•OsnovnašolaMežica•OsnovnašolaMilojkeŠtrukeljNovaGorica•OsnovnašolaMuta•OsnovnašolaNarodnegaherojaRajkaHrastnik•OsnovnašolaNarodnegaherojaRajkaHrastnik,POŠDolpriHrastniku•OsnovnašolaNeznanihtalcevDravograd•OsnovnašolaPartizanskabolnišnicaJesenTinje•OsnovnašolaPrežihovegaVorancaRavnenaKoroškem•OsnovnašolaPrežihovegaVorancaJesenice•OsnovnašolaRadljeobDravi•OsnovnašolaRadljeobDravi,POŠRemšnik•OsnovnašolaRibnicanaPohorju•II.OsnovnašolaSlovenskaBistrica•OsnovnašolaŠentjanžpriDravogradu•OsnovnašolaŠmarjepriJelšah•OsnovnašolaŠmarjepriJelšah,POŠKristanVrh•OsnovnašolaŠoštanj•OsnovnašolaTonetaČufarjaJesenice•OsnovnašolaTonetaŠraja-Aljoše,Novavas•OsnovnašolaTrbovlje•OsnovnašolaTrbovlje,POŠAlojzaHohkrauta•OsnovnašolaZreče•I.OsnovnašolaŽalec,POŠGotovlje•II.OsnovnašolaŽalec•GimnazijaBrežice•GimnazijainekonomskasrednjašolaTrbovlje•SrednjazdravstvenašolaMurskaSobota•SrednjašolaJesenice

7 Živa Kozole,7.r.,OŠ arodnegaherojaRajkaHrastnik,POŠDolpriHra-N

5

Milka Gruber8. r., OŠ Šentjanž pri Dravogradu, mentor: Jernej Bobek

INVALIDI – VEČ KOT NAVADNI LJUDJE

Marsikdo se zmrazi, ko sliši besedo »invalidnost«. A ven-dar lahko vsakega doleti nesreča in lahko postane invalid. Ne znamo si predstavljati, kako bi bilo, če ne bi videli, slišali ali ne bi mogli hoditi. Vprašajmo se, kaj bi storili, če bi mi postali invalidi. Ali bi obupali nad življenjem? Koliko prijate-ljev in sorodnikov nam bi pomagalo?

Invalidi so občudovanja vredni, saj svojo telesno hibo spremenijo v nekaj dobrega, nekaj, kar jih naredi še po-sebej močne. Njihovo življenje je podobno našemu s to razliko, da se morajo za stvari, ki so za nas samoumevne, še kako potruditi. Ste kdaj pomislili, za kaj bi bili prikrajšani, če bi bili invalidi? Kako bi prebrali knjigo ali si ogledali film, če bi bili slepi? Kako bi se pogovarjali s prijatelji, če bi bili gluhi ali gluhonemi? Kako bi se ukvarjali s športom, če ne

bi mogli hoditi? Invalidi se morajo skozi vse življenje tru-diti za vse majhne stvari in še težje jim je, če morajo vse narediti sami. Zato je pomembno, da jim pomagamo. Še najmanjša stvar jim lahko olajša življenje. K samostojnosti invalidom še posebej pripomorejo posebna parkirna me-sta, primeren javni promet …

Tudi šolanje je za invalida zelo težko. Marsikdo zaradi svo-je telesne hibe ne bi mogel nikoli postati to, kar si želi. Ne-kateri zdravi ljudje nočejo brati, ker se jim knjige ne zdijo zanimive. Kaj pa, če bi bili slepi? Bi brali posebne knjige? Kako bi potekal pouk, če ne bi nič slišali? Kako bi se pogo-varjali? Že samo šolanje in učenje je težko, kako težko je šele nekomu, ki ima takšne pogoje.

Tehnologija je v medicini tako napredovala, da obstaja

Pomagam, da lahko vsi opazujemo lepote narave, Kristina Vnučec, 9. r., II OŠ Žalec; mentorica: Rosvita Plaskan

6

ogromno pripomočkov in naprav, ki invalidnim osebam lajšajo življenje. Kako bi bilo, če ne bi bilo invalidskih vozič-kov in drugih priprav?

Invalidi še vedno trpijo zaradi diskriminacije. Še vedno si zelo težko priskrbijo delo.

Pri človeku na invalidskem vozičku se hitro ustvarijo pred-sodki, da ni dober delavec. Zato pogosto ne dobijo dela, četudi bi morda še bolj delali. Njihove potrebe so seveda dražje. Ne znamo si predstavljati, kje bi dobili denar za po-sebno hrano in drugo. Tudi mi lahko pomagamo in zbira-mo zamaške. Srečo imajo, če imajo družino, ki jih podpira. Težko bi kdo šel skozi takšne težave sam.

Tudi društva jim pomagajo. Velikokrat so tudi osamljeni. Moramo se spoprijateljiti z njimi kot se z drugimi. Ravno ta-ko kot mi so lahko prijatelji. Človeka je treba soditi po notra-njosti. Čeprav jih morda ne razumemo, jih moramo pod-pirati. Razna društva pomagajo ustvarjati vezi med invali-di. Tako postanejo prijatelji in si izmenjujejo nasvete. Veliko bolj se razumejo. In se veliko družijo. Med starejšimi ni toli-ko težav. Mladi pa pogosto invalidov ne sprejmejo v svojo družbo, saj imajo predsodke, da morda niso dobri prijatelji, da se ne znajo zabavati … Gluhoneme, gluhe ali slepe so-vrstnike mladi pogosto diskriminirajo samo zaradi njihove telesne hibe. Zato se invalidi morda počutijo manjvredno, nepomembno in depresivno. Človeka ne smemo soditi po zunanjosti, to ne velja samo za invalide. Moramo se spopri-jateljiti z njimi, jim stati ob strani in jih podpirati. Vsi si zasluži-mo prijatelje, da nam pomagajo v stiski. Zamislimo si, kaj bi naredili, če bi srečali invalida, ki je takšne starosti kot vi. Ali bi se vam samo smilil? Ali pa se mu bi poskušali približati?

Invalidnost je problem, ki ga srečamo na vsakem koraku. Ne moremo ga ignorirati, zato si moramo pomagati. Po-skušati moramo ustvariti enako okolje za nas in invalide. Samo tako bodo odnosi boljši.

Tudi starejši invalidi imajo težave z osamljenostjo. Nekateri si želijo iti ven na izlete, pa ne morejo iti sami. Prav je, da se tudi starejši invalidi družijo. Zagotovo so veseli, če imajo razne dejavnosti, ki jim pomagajo, da se ne počutijo tako zapostavljeno. Mladi bi se morali družiti tudi s starejšimi invalidi. Lepo je, če gredo starejši na prireditve, kjer nasto-pajo tudi mladi.

Da bomo lahko pomagali ljudem, moramo ugotoviti, skozi kaj morajo iti. Naj vedo, da niso sami, bodimo v podporo invalidom ter njihovim sorodnikom, saj tudi oni nosijo bre-me, ko skrbijo za invalida. Skrbi, ki jih imajo, so ogromne. V primerjavi z njihovimi so naše popolnoma nepomem- bne in majhne. Nekateri ljudje to ugotovijo, ko se jim zgo-di nesreča in ugotovijo, da bodo na invalidskem vozičku do konca življenja. Tako morajo celotno življenje prilago-diti temu dejstvu: spremeniti morajo dom, kupiti voziček … Sorodniki sami težko skrbijo zanje, zato včasih invali-di dobijo občutek, da so nemočni in da jih nihče ne želi imeti v bližini. Društva invalidom pomagajo odgnati ob-čutek osamljenosti, zapuščenosti ter nemoči, pomagajo jim ohranjati zdravje ter pomagajo razvijati ustvarjalnost v duhovnem in fizičnem smislu. Prostovoljci pogosto obi-ščejo nemobilne invalide na domu. Imajo srečanja, kjer si lahko izmenjujejo nasvete. Društva podpirajo tudi športne aktivnosti, kot so šah, kegljanje, pikado … Društva imajo za invalide velik pomen.

Invalidi imajo čas, da razvijejo svoj umetniški duh. Pozna-mo veliko priznanih umetnikov. Starejši invalidi pogosto izdelujejo unikatne izdelke. Potekajo razstave, kjer se lah-ko družijo in pokažejo svoj smisel za risanje in ustvarjanje drugih likovnih izdelkov. Občudovanja vredno je, da se lju-dje s telesno hibo oz. boleznijo vseeno ukvarjajo s špor-tom in drugimi dejavnostmi.

Sami se zgražamo nad diskriminacijo in stereotipi, v resni-ci pa morda podzavestno tudi sami počnemo isto. Morda se tudi tebi zgodi kaj slabega, pa ne bo nikogar, da bi ti po-magal. Če bi se ljudje tega bolj zavedali, bi se lahko vsak invalid počutil dobro. Skupaj nam gre lažje.

Vedno se pritožujemo, zagotovo pa bi vsak invalid za-menjal z nami. V primerjavi z nekaterimi zdravimi ljudmi so zagotovo bolj delovni in potrpežljivi. Šele ko te doleti takšna nesreča, lahko ugotoviš, kako močan si v resnici. Lahko so nam za vzor, s kakšno močjo se lotijo stvari. Invalid je lahko bolj uspešen in srečen kot zdrav človek. Morda invalidi nikoli ne bodo telesno zdravi, a prav za-gotovo dobijo priložnost, da v sebi zrastejo in se najde-jo. Zato jih moramo občudovati in jim pomagati. Invalidi pa se morajo zavedati, da invalidnost ne pomeni konec življenja.

7

Pomoč invalidu, Živa Kozole, 7. r., OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik, POŠ Dol pri Hrastniku.; mentorica: Mira Marinko

8

Julija Marsel Ficko7. c, OŠ Radlje ob Dravi; mentorica: Cvetka Vidmar

INVALIDI

Vsi poznamo invalide,lepe, majhne in velike.Večina na vozičkih je,

za vse življenje in še dlje.

Bolniki oni so postali,med vožnjo ali v vojni,

sami ali z nami.

Življenje svoje zdaj imajo,dobro, slabo, staro ali mlado;

nikoli več ne bodo takšni,kot smo jih poznali,

mnogi bodo brez radosti in nasmeha ostali.

Te ljudi vsak rad ima,saj prijazni so iz srca.

Še večjo željo po življenju imajo,ker veliko grozot poznajo.

Naklonimo jim nasmeh, naklonimo jim sanje,

ne vemo, kaj vse to predstavlja zanje!

Matej Klančar4. r., OŠ Toneta Šraja - Aljoše, Nova vas; mentorica: Jerneja Kovšca

SPIS O INVALIDIH

Invalidi so tisti, ki se poškodujejo, so gluhi, slepi … Invalidi se na življenje navadijo in poleg tega, da so poškodovani, delajo veliko raznih stvari kot vsi ostali. Mislim, da invalidi ne želijo, da se nam smilijo. Želijo živeti življenje kot ostali.

Tudi jaz poznam invalida. Pravzaprav sem prebral njego-vo knjigo. Pisatelju je ime Luj Šprohar in je slep. Zbolel je za rakom in postopoma izgubil vid. Pisatelj je končal dok-torat. Zanimivo pa je, da knjigo napiše tako, da govori v diktafon, potem pa to drugi prenesejo na papir. Napisal je knjigo z naslovom Tudi jaz vidim. Knjiga opisuje slepega fanta. Kljub temu, da je bil slep, je končal fakulteto in igral v svojem ansamblu. Pisatelj je poročen in ima dva otroka. Hčerka je bila sošolka moje sestre.

Tudi če si invalid, imaš lahko lepo življenje in dober poklic.

Glorija Obrulj, Viktorija Miklavc, Nina Mori, Neža Oder, Martin Zabovnik, Klemen Kotnik, Alja Založnik3. r., OŠ Ribnica na Pohorju; mentorica: Nevenka Kutin

TRETJEŠOLCI RAZMIŠLJAMO O POLOŽAJU INVALIDOV V DRUŽBI

Glorija Obrulj

Če si invalid, ti ne sme nikoli zmanjkati poguma.

Ko je noč, sanjaš, da hodiš. Ko se jutro zbudi, pa vidiš, da ne moreš.

Zato ne smeš biti žalosten. Vesel in srečen moraš biti, da si živ.

Viktorija Miklavc

Invalidi so prijazni. Srček jim lepo bije. Sonce jim dela druž-bo. Veselje je njihovo zdravje.

Mi vsi smo njihovi prijatelji za vedno in za vse dni.

Nina Mori

Videla sem invalida. Imel je protezo, ker je bil brez noge. Zdel se mi je ponosen in zelo pogumen. Najbrž si želi, da bi lahko hodil. Nihče se ni delal norca iz njega.

Neža Oder

Moja sestra je invalid. Ne more hoditi. Vozimo jo na vozičku. Meni se zelo smili. Domov pride samo čez vikend. V Sonč-ku so jo naučili voziti avto. Naša družina je tega zelo vesela.

Martin Zabovnik

Menda so invalidi bolj pogumni kot zdravi ljudje. Zelo hudo je biti invalid, če ne moreš hoditi, če si slep ali gluh.

Meni je lepo, ker nisem invalid in lahko vse delam.

Klemen Kotnik

Ko ptički zjutraj zapojejo, invalidi vstajajo in so zelo srečni. Nikoli ne pravijo, da so predebeli ali presuhi, preveliki ali pre-majhni. Ljudje, ki so zdravi, pa s sabo niso nikoli zadovoljni. Invalidi so bolj pogumni kot pa zdravi ljudje.

Alja Založnik

Videla sem invalida. Pomagala sem mu vstati. Razveselil se je in mi dal bonbon.

Želim si, da bi imela čarobno palico in bi začarala, da bi bili vsi invalidi zdravi.

9

Navijamo za invalidno osebo – prijateljico, Vita Sušec, 2. r., OŠ Antona Aškerca Velenje, POŠ Pesje; mentorica: Vesna Hudej

Odnos do invalidov, Sumeja Kadrić, 2. r., OŠ Gorica, Velenje; mentorica: Štefka Štukovnik

10

Mojca Ladinek, 2. r., OŠ Radlje ob Dravi; mentorica: Darinka Miklavc

11

Tajda Flis4. r., OŠ Trbovlje, POŠ Alojza Hohkrauta; mentorica: Marjeta Čekada

INVALIDI

Invalidi imajo znake (nalepke) na avtomobilih. Invalidi so ljudje, ki naredijo veliko stvari sami. Poskušajo živeti kot drugi ljudje. Hodijo na izlete. Videla sem že veliko invali-dov, a jih nisem gledala. V Trbovljah je prijazno za invalide. Narejen imajo podhod. Imajo tudi posebna parkirišča. Po-trebujejo tudi posebno nego.

Tjaša Mazej6. e, OŠ Šoštanj; mentorica: Sonja Bric

SANDIJEVA ZGODBA

Sandijeva mama je rodila.

Otrok je bil prekrasen in njegova mama ga je imela ra-da. Rad se je igral s prstki, a ni se odzival, ko ga je mama klicala. Ni vedela, zakaj je ne sliši, zato ga je odpeljala k zdravniku. Tam so ga pregledali in ugotovili, da ima po-škodovan center za sluh. Sandi je bil doma še nekaj dni. Med temi dnevi je mama razmišljala, kaj bo s Sandijem, ko bo odrasel.

Klicala ga je k sebi, a Sandi ni pogledal k njej, saj ni vedel, da ga kliče. Zato ga je mama dala v sirotišnico, saj ni želela imeti otroka, ki ni slišal.

Kmalu so ga posvojili dobri ljudje, ki jih ni motila njegova hiba. Odraščal je v njihovem domu, z drugo mamo in oče-tom. Ni vedel, da je posvojen, saj so ga posvojili, ko je bil še dojenček.

Z leti se mu je sluh nekoliko izboljšal. Ko je bil star 17 let, sta se njegova starša odločila, da mu bosta povedala re-snico. Sandi je ob novici planil v jok, odhitel v svojo sobo in vzel nahrbtnik. Vanj je vrgel nekaj denarja. Od doma je šel v trgovino, kjer si je kupil cigarete in vžigalnik. Zatem je šel k plitki reki, kamor je tudi sicer zahajal takrat, ko mu je bilo težko. Iz torbe je vzel cigareto in jo pokadil. Ni se zavedal, kaj vse se mu lahko pripeti, zato je skočil v reko na glavo …

Sedaj je na invalidskem vozičku … za vse življenje.

Lavra Videčnik6. e, OŠ Šoštanj; mentorica: Sonja Bric

SREČANJE Z INVALIDOM

Na letošnjem Pikinem festivalu sem se srečala z enim od invalidov, ki nima ene noge. Bil je na invalidskem vozičku.

Ko sem ga vprašala, kako je prišlo do tega, da je izgubil svojo nogo, mi je z žalostnim glasom dejal, da je imel hu-do prometno nesrečo z motorjem. V tej nesreči sta dva udeleženca izgubila življenje, on pa ja bil v nezavesti ce-le tri tedne. Ko se je končno prebudil, se je zavedel, da je v bolnišnici. Priklopljen je bil na različne aparature. Po dolgem okrevanju je bil odpuščen iz bolnišnice, a moral je takoj v Sočo, rehabilitacijski center, kjer se je učil vse na novo: brati, pisati, govoriti in vse ostalo, kar človek po-trebuje za življenje. Po enem letu rehabilitacije se je vrnil domov, a ne takšen, kot je bil pred nesrečo. Potreboval je veliko moči in volje, da je zaživel novo življenje. Nam mla-dim je pripovedoval, da moramo biti previdni na cesti, ne smemo biti »heroji« na in v vozilih.

Za zaključek je povedal, da je biti invalid težko. Vsepo-vsod imaš omejitve in ovire. Bolje priti na cilj bolj pozno, kot pa nikoli. Ni prijetno biti invalid ali pa krivec v nesre-či. Ob našem slovesu pa je še dodal: »Mladi, z glavo na zabavo!«

Sedaj ni več navaden najstnik.

Sedaj ima Sandi življenje obrnjeno na glavo. Sedaj mu je zelo žal za to, kar je naredil.

Sedaj je prepozno.

Sedaj potrebuje ob sebi spremljevalca, čeprav bi bil veliko raje samostojen.

Z veseljem bi zavrtel čas nazaj, če bi mogel, vendar ne gre. Sandi bi moral prej premisliti, kaj vse se lahko zgodi.

Ljudem se velikokrat naredi kaj hudega in si želijo umreti. Takšni radi počnejo bedarije, saj se ne zave-dajo, kaj vse se jim lahko pripeti. Veliko ljudi, ki so in-validi, je za to krivih smi. Danes to vedo. Sandi je imel isto zgodbo in se šele sedaj, ko je na invalidskem vo-zičku, zaveda, da če ne bi naredil tiste neumnosti, bi bil navaden najstnik.

12

Novoletno veselje, Maks Klinec, 8. r., OŠ Dornberk; mentorici: Petra Gabriel, Ksenija Leban Zega

13

Žan Brecelj9. a, OŠ Dornberk; mentorici: Ksenija Leban Zega, Petra Gabriel

JAZ IN MOJA BOLEZEN(Življenjska izpoved)

Tole besedilo je nastalo na podlagi izpovedi meni zelo ljube osebe. Vse zasluge za ta nastali spis gre-do njej, ki si je vzela čas in mi s potrpljenjem posku-šala opisati lastno življenje, odkar je zahrbtna bole-zen ukleščila njeno telo in njeno dušo. Moja roka in moje pisalo sta samo podaljšek njenih misli. Teta, hvala ti za pomoč pri nastanku te naloge.

Kako je to mogoče? Saj sem še premlada? Saj mi je še-le dvajset let. Zakaj sem tako utrujena? Kam so pošle vse moje moči? Zjutraj ne morem iz postelje. Tam ležim, zrem v strop in se sprašujem, zakaj me moje noge ne uboga-jo. Počutim se izčrpano. Tudi desna roka je mrtva. Od vče-raj pa mi tudi levo oko nagaja. Nanj bistveno slabše vidim. Opogumim se, zberem zadnje drobce moči, ki so še skriti v mojih mišicah in vstanem iz postelje. Desne noge sko-raj ne morem premakniti. Vlečem mrtvo telo za seboj. Ko stopim pred ogledalo, zazrem obledelo podobe sama se-be. To nisem jaz. Ta, ki stoji pred mano, je prehitro ostarela mlada ženska. Jočem in si priznam, da tako ne gre več. Po-trebujem pomoč. Potrebujem nekoga, ki bi mi povedal, kaj se dogaja z mojim telesom. Zaskrbljena starša me peljeta k nevrologu, ki opravi vse potrebne rutinske preiskave. Ko stojim pred njim, me v duši peče spoznanje, da nekaj ni v redu. Zdravniku se sredi obrvi prikaže guba zaskrbljenosti in predlaga še zadnji test. Predlaga punkcijo. No, on jo ta-ko imenuje, jaz ji še danes pravim vbod v človeško dušo. Z dolgo iglo mi prodrejo do hrbtenice in izsesajo tekočino. Od parajoče bolečine skoraj omedlim. Ko prispejo izvidi, mi nevrolog karseda razumevajoče poda diagnozo. Multipla skleroza. Te besede me zadenejo kot močna pest v tre-buh. Ne morem do besede, ne morem do zraka. Bolečina me duši. Moje prej mrtvo telo se sedaj zvije v krču žalosti. Zatem dolge tedne preležim v bolnišnici in skušam zbrati misli. Poskušam si predstavljati lastno prihodnost, a je ne vidim. Ta prekleti invalidski voziček mi nenehno vdira v mo-žgane. Mojega strahu in potrtosti se nalezejo še vsi moji bli-žnji. Tega pa nočem. Nočem, da trpijo oni in nočem trpeti jaz. Moram se sprijazniti, da se je moje življenje spremenilo. Končno se predramim iz otopelosti in pridem do spozna-nja, da imam dve možni izbiri. Lahko se še naprej smilim sama sebi in čakam na najslabše ali pa se skušam pobrati. Odločim se za to drugo možnost. Ne bom dovolila, da mi bolezen ukrade človeško dostojanstvo. Življenja ni konec, samo malo ga moram prilagoditi.

Po odpustu iz bolnišnice sem uvedla določene spre-membe v svojem vsakodnevnem bivanju. Odpovedala sem se pretiranemu sončenju, visokim petam, prezah-tevni službi in strahopetnemu fantu, ki se je invalidnosti bolj bal, kot sem se je jaz sama.

Danes sem se s svojo boleznijo sprijaznila in lahko re-čem, da imava z multiplo sklerozo sklenjen tih dogovor. Jaz se za njo ne menim preveč, ona pa mi v zameno ne pokaže svoje najslabše in najbolj agresivne plati. Moti pa me to, da se družba, v kateri živim, ni sprijaznila z mojo drugačnostjo in s tem, da živijo v naši družbi tudi ljudje, ki imajo posebne potrebe. Pristojni organi preprosto po-zabijo na nas. Mnogokrat smo kvalificirani kot državljani drugega razreda, ki smo družbi bolj v breme kot pa v ko-rist. Da o urbani ureditvi naših mest sploh ne govorimo. Te marsikje niso primerne za gibanje manj okretnih ljudi. In če že nekje razumem splošno družbeno brezbrižnost, pa ne morem in nočem razumeti nevednosti in plehko-sti posameznih ljudi. Le kakšen človek je tisti človek, ki name kaže s prstom, ker slabše hodim? Kakšen človek je tisti, ki zasede parkirišče za invalide in ko ga na to opo-mnim, mi v obraz zabrusi, naj se speljem in naj neham nergati? In kakšen človek je tisti človek, ki me z zabavne prireditve odžene domov, češ da tam nimam kaj iskati? Le kdo so ti osebki, ki si vzamejo pravico, da me obso-jajo zaradi moje telesne hibe? Kdo jim je dodelil pravico, da me žalijo kot osebo? Danes sem dorasla temu in me nekultura in neskrb drugih ne motita več. Spoznala sem, da niso problem moji nestalni gibi, ampak so problem njihove prazne glave in nevednost, ki jim zastira pogled na lepoto človeške raznolikosti. Kar se pa mene tiče, jaz grem trmasto svojo pot naprej. Zadala sem si cilje, ki jih kljub svoji invalidnosti uspešno osvajam enega za dru-gim. Že res, da me je usoda prikrajšala za zdravo telo, mi je pa v zameno namenila veliko srečo na čustvenem področju. Danes stoji ob meni inteligenten in razgledan moški, ki ga moja bolezen ni odvrnila od tega, da bi me ljubil táko, kot sem. Zanj sem popolna ženska, za našo hčerkico pa sem popolna mama. Pa četudi ne zmorem brcniti žoge.

Vsem tistim, ki se znajdejo v moji situaciji in se borijo z is-to boleznijo ali katero koli drugo, svetujem, naj ne obupa-jo. Multipla skleroza nam ne vzame življenja, nam ga pa spremeni. Od nas samih je odvisno, ali bomo dopustili, da nas bolezen izniči kot osebe, ali pa bomo živeli naprej po pravilih, ki jih postavljamo sami. Jaz sem trmasta in ne dam svojega življenja kar tako iz rok. Takrat ko bole-zen zadane še en ugriz v moje telo, se jaz poberem in odkorakam naprej. In tudi, če so moji koraki v tem svetu negotovi in majavi, so vseeno koraki naprej.

14

Invalid na vrhu stopnic, Valentina Teršek, 7. r., OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik, POŠ Dol pri Hrastniku; mentorica: Mira Marinko

15

Sanja ĐukičSrednja šola Jesenice 3. AV; mentorica: Renata Stare

INTERVJU Z ANJO PETERNELJ

Danes je z nami dijakinja Srednje šole Jesenice, Anja Peternelj. Obiskuje 1. letnik in nam bo odgovorila na nekaj naših vprašanj. Anja je že kot majhna punčka ostal brez roke.

Ali nam lahko poveš, kako se je to zgodilo?

Ko sem bila stara 3 leta, smo še doma mleli kravje meso in potem sem levo roko preveč približala mesoreznici in mi jo je potegnilo noter.

Si levičarka?

Ne, desničarka.

Ali je bolelo, si se zelo ustrašila?

Ja, bolelo je kar precej, sicer se te bolečine ne spominjam, ampak je bolelo. Prestrašila pa sem se tako zelo, da se od takrat naprej ne približujem nobeni takšni napravi več.

Kakšna je bila reakcija tvojih staršev, ko se je to zgodilo?

Bili so v šoku, saj niso vedeli, kako bo sedaj potekalo naše življenje. Vendar smo skupaj prebili led in se skupaj vzpe-njali po stopnicah življenja. Danes nam gre kar dobro.

Na začetku si gotovo potrebovala kar nekaj časa, da si se na-vadila delati vse z eno roko. Kako je to potekalo, si imela veliko težav?

Ja, potrebovala sem kar nekaj časa, vendar sem se hitro naučila in znašla, tako da mi ni povzročalo prevelikih težav.

So ti morali pri kakšnih opravilih pomagati (npr. zavezati čevlje ali kaj podobnega)?

Na začetku so mi doma dosti pomagali, tudi pri zavezova-nju čevljev, vendar sem to kmalu sama osvojila in jih sedaj brez težav zavežem z desno roko, pri tem pa si pomagam tudi z levo.

Kako sodeluješ pri aktivnostih, pri katerih si pomagamo z ro-kami?

Nekaterih športov seveda ne morem igrati (odbojka, ple-zanje, stoja), vendar pa vse ostale aktivnosti povečini lah-ko opravljam.

Je lažje, če uporabljaš umetno roko ali če si brez nje?

Če sem brez. Če imam na roki umetno roko, se mi zdi, kot da mi je v napoto. Sem bolj spretna brez nje.

Kako so reagirali tvoji sošolci, so te sprejeli ali te je kdo od njih zaničeval?

Sošolci so me sprejeli kot običajno deklico, vendar so bili na začetku malo v strahu, predvsem v 1. razredu. Vendar so se navadili in me sprejemajo kot vse ostale. Zaničeva-na pa sem tudi bila, samo ne s strani sošolcev.

Kako ljudje na ulici reagirajo, ko te vidijo?

To pa je odvisno od vsakega posameznika. Nekateri ne opazijo, drugi pogledajo in gredo naprej. Nekaj je takih, ki še s prstom kažejo name in se ozirajo za mano. Doživela sem tudi, da sta dve starejši ženi začeli jokati, ko sta me videli. Veliko takšnih in drugačnih pogledov sem dožive-la, vendar sem se naučila, da si tega ne jemljem k srcu in grem dalje, kot da ni nič.

Najlepša hvala, da si si vzela čas in nam odgovorila na teh nekaj vprašanj. Upam, da boš v življenju še vedno tako vesela in razi-grana, kot si bila doslej.

16

Pia Faletič3. b, OŠ Franceta Bevka Tolmin; mentorica: Zalka Uršič

BILI SMO INVALIDI

Najprej smo bili slepi. Sošolka me je vodila na drug konec telovadnice. Mižala sem. Ko sem bila slepa, sem se poču-tila varno, saj me je sošolka dobro vodila. Potem sva se zamenjali. Nato smo bili gluhi. To mi ni bilo všeč, ker me sošolka ni poslušala in ni me gledala v oči, ker se je delala, da je gluha. Spet sva se zamenjali. Potem smo igrali med dvema ognjema. Vstati in pokrčiti noge nismo smeli. Bilo je težje, kot da bi igrali stoje.

Urška Dretnik4. r., OŠ Franja Goloba Prevalje, POŠ Leše; mentorica: Mateja Glušič

INVALIDI IN PROSTI ČAS

Tudi invalidi imajo prosti čas, ki ga preživljajo na različne načine. Nekateri se ukvarjajo z glasbo, športom, branjem, pisanjem ali risanjem. Uspešni športniki lahko nastopijo na paraolimpijskih igrah. Nekateri so lahko odlični pesni-ki ali pisatelji. Nekateri se v prostem času sprostijo tudi v naravi. Paraolimpijske igre invalidom pomenijo zelo veliko. Tam uspešni dobijo medalije. Gluhi ljudje imajo posebne znake za sporazumevanje. Tako se lahko v prostem času pogovarjajo. Slepi ljudje imajo pse, s katerimi lahko gredo v naravo ali po opravkih.

Kaja, Vita, Urša, Pia Gerbec, Ingrid in Pia Faletič3. b, OŠ Franceta Bevka Tolmin; mentorica: Zalka Uršič

NA OBISKU PRI UČENCIH S POSEBNIMI POTREBAMI

Pred odmorom smo šli na obisk v našo bivšo učilnico. Ni-smo je več prepoznali. V njej je bilo drugačno pohištvo. Po-čutili smo se prijetno. Videli smo tri otroke s posebnimi po-trebami. Jan ne more hoditi. Zna pa se plaziti po vseh štirih. Njegova fizioterapevtka nam je pokazala, kako hodi s hodu-ljo in kako stoji s pomočjo hojice. Videli smo gugalnico ali dvigalo. Naša sošolka Nina se je poskusila gugati. Zelo ji je bilo všeč. Radi bi vsi poskusili, a ni bilo časa. Njihova učitelji-ca Zvonka nam je povedala, da ne znajo pisati, brati in raču-nati. Znajo pa natikati obroče, delati stolpe, slikajo s prstni-mi barvami in izdelujejo mečkanke pa tudi trganke. Videli smo Vesno, ki je listala po slikanici o Pikiju. Ko se potrudi, za nagrado dobi nalepke. Enega učenca pa so ravno takrat odpeljali z invalidskim vozičkom na stranišče. Tam mu je pomagala učiteljica.

Bilo nam je všeč, ker so bili otroci nasmejani. Zelo zanimi-vo nam je bilo, ker je bila učilnica zelo drugačna in lepša, kot so naše. Za otroke skrbijo zelo lepo in počutijo se do-bro. Če so otroci vznemirjeni, jih odpeljejo na dolg spre-hod po svežem zraku. Po malici smo pri likovni vzgoji nari-sali in naslikali vse, kar smo videli in doživeli.

Vita Remec3. b, OŠ Franceta Bevka Tolmin; mentorica: Zalka Uršič

BILI SMO INVALIDI

V telovadnici smo poskusili, kako se počutijo invalidi. Naj-prej smo se držali po dva za roke, eden je mižal, drugi pa ga je vodil. Počutila sem se varna. Potem smo se delali, da je en v paru gluh, drugi pa mu je govoril razne stvari. Tam mi ni bilo najbolj všeč, ker tisti, ki je bil gluh, me ni niti poslušal niti gledal.

Po telovadnici smo se morali premikati brez nog. Bilo je čudno, saj smo noge vlekli za sabo in smo bili zelo po-časni. Igrali smo se med dvema ognjema in nismo smeli vstati. Tam smo se veliko smejali. Bilo je zelo lepo.

17

Lejla Hadžić, 1. r., OŠ Trbovlje, POŠ Alojza Hohkrauta; mentorici: Špela Češnovar, Breda Pečnik

Aneja Atelšek, 1. r., OŠ Antona Aškerca Velenje; mentorica: Stanka Jeraj

18

Larisa Lorenci, 2. r., OŠ Radlje ob Dravi; mentorica: Darinka Miklavc

19

Neža Pušnik9. b, OŠ Neznanih talcev Dravograd.; mentorica: Irena Kašman

INVALIDI – VEČ KOT NAVADNI LJUDJE

Stara sem 14 let in doslej je največji pečat v mojem življe-nju pustila Jana, ženska, ki je umrla na svoj 90. rojstni dan. Rodila se je leta 1920 in imela normalno otroštvo, s starši, ki jih je imela rada, in babico, ki ji je bilo, prav tako kot meni, ime Neža. Ko je odrasla, je pri njenih 21-ih letih začela divjati druga svetovna vojna. Na skrivoma je vneto pomagala par-tizanom in jih oskrbovala s hrano ter jim kdaj pa kdaj nudila prenočišče. A na žalost jo je nekdo ovadil nemškim obla-stem in odpeljali so jo v strašno taborišče Auschwitz. Tam je preživela strašne čase, a tudi sklenila večna prijateljstva z ljudmi, ki so trpeli poleg nje. Že od nekdaj je slabo videla, vid pa se ji je v Auschwitzu iz dneva v dan slabšal. Ko so jo približno čez dve leti rešili iz taborišča, se ja končno lahko odpravila nazaj domov in šele takrat zares zaživela. Bila je pogumna ženska, kajti imela je nezakonskega sina. V tistih časih pa to ni bilo sprejemljivo. Vid se ji je iz dneva v dan slabšal in nihče ji ni znal pomagati, dokler ni popolnoma oslepela.

A vendar ni obupala. Rekla mi je, da je začela videti svet tak, kot je, šele, ko je oslepela. Rekla je: »Bile so vojne, sama sem eno dala skozi, a življenje je še vedno najboljša stvar na svetu.« Njen čut za vonj se je razvil in slišala je vsako, še najmanjšo podrobnost, tudi šepetanje. Njena opora v času, ko je izgubila vid, je bil njen sin ter palica, s katero je tipala pred sabo, ko je hodila. Bila je »superženska«, slepa, a ljubila

Matic Gorenšek9. r., OŠ Jurčkovega Drejčka, Ravne na Koroškem; mentorica: Olga Verčkovnik

OČI

Slep je odšel v svet,tam pa promet za znoret!Oči so naše okno v svet,

a za to je treba zdrave 'met.Nekateri te sreče nimajo,a slike sveta jih zanimajo.

Ne poznajo rumene, zelene, ne rdeče,vedo le, da tako se jim reče.

Vseeno radi živijo, se veselijo,ko dobrega nekaj dobijo ali naredijo.

Tara Ledinek8. a, OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem; mentorica: Vanja Benko

INVALIDI – VEČ KOT NAVADNI LJUDJE

Življenje je nepredvidljivo. Včasih se vse začne že na začetku tvoje poti, lahko pa se ti vsa življenjska svetlo-ba v trenutku obrne na glavo in ti za vedno spremeni načrte, želje, poti.

Ko govorimo o invalidnosti, pomislimo na ljudi, ki ne morejo hoditi, ker so se z okvaro že rodili ali so doživeli nesrečo. Pri tem pozabljamo na ljudi, ki imajo težave z vidom, so slabovidni ali slepi. Tudi oni so invalidi in so zame več kot navadni ljudje. Njihove težave so še ka-ko primerljive z drugimi invalidnimi osebami. Njihovo življenje ja prav tako prilagojeno in polno odstopanj.

Usoda izbira, naenkrat izbere. Tisti, ki je izbran, ima drugačno življenje od večine. Izbrala je tudi šestošol-ko naše šole, prijazno deklico, ki mi je dovolila, da kaj več povem o njenem življenju.

Tanja, kakšne so tvoje težave, imaš prirojene že od rojstva in kako ste/so ugotovili, da je nekaj narobe s tvojim vidom?

Že ob rojstvu sem bila popolnoma slepa. Imela sem pri-rojeno sivo mreno. Kolikor se spomnim, je težave z mojim vidom prva opazila babica.

Kako ste oz. so se tvoji starši odzvali na novico o tvoji bolezni, kaj so storili?Takoj, ko so opazili, da je nekaj narobe, so me peljali k osebnemu zdravniku, ki me je napotil k okulistu. Pregled

je življenje. Vse je delala kot drugi ljudje in če ne bi vedno strmela nekam v prazno, sploh ne bi opazili, da je slepa. Njena najljubša pesem je bila pesem »pariškega slavčka« Edith Piaf »Non regret« oziroma »Ne obžalujem ničesar« in ko sem jo dva meseca pred njeno smrtjo videla, je rekla: »Res ne obžalujem ničesar, veš. Živela sem, oh kako žive-la!« Srce se mi je trgalo, ko je rekla, da hoče še živeti in da ji moderna medicina lahko pomaga. Žal, ji ni.

Bila je slepa, a je živela kot vsi navadni ljudje. Bila je več kot le ena izmed navadnih ljudi, bila je slepa ženska z življenj-sko modrostjo: »Življenje je treba živeti, slep ali ne!«

20

je pokazal mojo povečano slabovidnost, zato sem že kot štirimesečni dojenček začela nositi očala. Z operacijo so mi sivo mreno odstranili, a so se žal pojavile komplikacije, katerih posledica je povišan očesni pritisk, s katerim se bom morala boriti vse življenje.

Koliko lahko sploh vidiš, kakšna je tvoja dioptrija?

S svojo dioptrijo se ne ukvarjam, to prepuščam staršem. Je pa res, da na eno oko čisto nič ne vidim. A ne od rojstva, temveč se mi je to pojavilo pred približno tremi leti. Druga-če pa slabo vidim na daleč. Z očali je sicer bolje, a precej slabo, da tudi sama vem, da moja dioptrija ni ravno majhna.

Ali obstajajo kakšne možnosti, da se ti vid izboljša, da se uredi z operacijo ali drugače? Se ti vid z leti boljša ali slabša?

Vid je z leti vedno slabši. Kot sem že omenila, sem pred tremi leti na eno oko čisto oslepela, a s tem se ne obreme-njujem. Glede možnosti za izboljšanje vida pa nisem rav-no prepričana, a mislim, da so možnosti minimalne.

Verjetno tvoja slabovidnost zahteva veliko posvečanja in po-zornosti. Kakšne prilagoditve so potrebne?

Vsekakor potrebujem več pozornosti. Nikoli ne grem sa-ma iz šole, ampak me pride iskat dedek, pri učenju pa mi pomaga mama. V šoli imam poseben računalnik, na katerega pišem. Tudi sošolke mi pomagajo pri različnih obveznostih. Lahko pa grem sama okoli hiše ali do starih staršev, ki živijo pod nami.

Bi mi lahko opisala, kako poteka tvoj delovni dan?

Zjutraj vstanem in se pripravim za šolo. Po koncu pouka pride dedek pome in me odpelje domov. Doma po kosilu naredim domačo nalogo, pri kateri mi pomaga oče. Nato

pride mama in se skupaj učiva. Ko imam opravljeno vse za šolo, se igram na računalniku ali gledam televizijo.

Kaj pa v šoli, imaš kaj težav? Kako so te sprejeli sošolci in ali se ti učitelji bolj posvečajo? Imaš zaradi slabovidnosti težave tudi z učenjem?

Mislim, da so me sošolci sprejeli normalno, kot sebi ena-ko. Imam tudi veliko prijateljic. Učitelji se mi zaradi slabo-vidnosti res bolj posvečajo. Ko snov razložijo sošolcem, pridejo vedno še posebej do mene in mi pokažejo, kako naj to naredim na računalnik. Vso snov si pišem nanj in jo kasneje natisnem in prilepim v zvezek. Z učenjem nimam težav. Učim se skupaj z mamo, tako da mi ona prebere, jaz pa ponovim.

Se ukvarjaš s kakšnim športom, kaj delaš v prostem času, so ti te dejavnosti onemogočene ali težje izvedljive?Ne ukvarjam se s kakšnim športom. V prostem času igram računalnik ali gledam televizijo. Ne morem igrati odbojke, nogometa ali kakšnih podobnih športov, dru-gače pa pri športni vzgoji lahko počnem večino stva-ri kot ostali. Sem prava morska deklica. Rada namreč plavam, skačem v vodo, se vozim po vodnih toboganih. Ker ne morem početi kaj drugega, veliko hodim s svo-jimi starši. Bila sem že na Uršlji gori, Lovrenških jezerih, Peci. Tudi del dopusta smo z družino aktivno preživeli na Rogli.

Kaj te veseli v življenju, čemu posvečaš pozornost in v čem uživaš?

Nimam kakšnih posebnih hobijev ali aktivnosti. Zelo rada pa gledam televizijo (gledam jo bolj od blizu) in tudi v pro-stem času se ponavadi usedem pred njo.

21

Ali v šoli obiskuješ kakšne dodatne aktivnosti, krožke? Kateri predmet imaš najraje in zakaj? Pa ocene?

Že kar nekaj časa obiskujem folkloro ter pevske vaje, saj rada plešem in pojem. Moj najljubši predmet je matematika. Ne vem najbolje, zakaj, pač rada računam. Moje ocene pa zara-di moje slabovidnosti niso nič slabše. Lani sem bila odlična.

Je kaj takega, kar bi rada delala v življenju, a ti je to onemogo-čeno? Kakšne cilje imaš za prihodnost?

Ker slabo vidim že od rojstva, sem na to že navajena. Ni-koli nisem imela možnosti izkusiti drugačnega življenja, a delam vse, kar rada delam. Po končani osnovni šoli želim iti na gimnazijo na Ravnah na Koroškem, kasneje pa kon-čati študij matematike in postati profesorica matematike. Rada bi imela družino in normalno življenje.

Kako gledaš na ljudi na vozičku? Meniš, da imajo težje in bolj ovirano življenje kot ti? Zakaj ja oz. ne?

Takšni ljudje se mi smilijo. Zdi se mi bolje, da imam težave z vidom, kot da bi bila na vozičku. Po mojem mnenju ima-jo težje življenje kot jaz.

Kaj misliš, kako nate gledajo drugi ljudje?

Sprejemajo me takšno, kot sem.

O resničnosti njenega zadnjega odgovora sem se po-zanimala pri njenih sošolcih, ki sem jih obiskala med

odmorom. Pogovorila sem se z njimi in dali so mi na-slednje odgovore.

»S Tanjo sva že od začetka sošolki in prijateljici. Zdi se mi super punca in res ne vem, zakaj bi morali zaradi njene slabovidnosti nanjo gledati drugače.«

»Tanja je taka kot vse ostale punce. Zame je O. K., z njo se ne razumem nič slabše kot z ostalimi sošolkami.«

»Tanja je najina prijateljica. Ko kam gremo, ji pomaga-va in jo drživa za roke ter jo spremljava skoraj povsod. Je zelo dobra punca.«

»S Tanjo sediva skupaj. Večkrat ji kaj preberem, vča-sih pa ji tudi pomagam kaj napisati.«

Invalidnost je huda življenjska preizkušnja. Takšna ali drugačna srečanja z invalidnimi ljudmi človeka po-stavijo na realna tla. Opomnijo te, da življenje ni ve-dno rožnato in da si lahko srečen, če si zdrav. Preveč-krat iz majhnih težav delamo velike, dostikrat se smi-limo sami sebi. Sploh pomislimo, kako srečni smo, da imamo čas ozirati se na težavice, da nimamo ve-čjih? Se zavedamo, kakšne stiske doživljajo invalidni ljudje? Koliko odrekanj je potrebnih v njihovem življe-nju, koliko zdravljenj morajo dati skozi, da bi se njiho-vo zdravje izboljšalo? Mnogi morajo živeti z dejstvom, da ne bo drugače. Se zavedamo, kako trdni morajo biti? Občudujmo jih, saj živijo z nami!

Kadarkoli vidiš Tanjo, je nasmejana, vedno je polna energije. Ko jo pogledaš, ugotoviš, da je mogoče kljub invalidnosti gledati na njeno življenje optimi-stično, da se dá pobrati in živeti naprej. Tanja se je sprejela takšna, kot je, in to je prav. Navadila se je na slabovidnost. Čeprav na svet gleda skozi meglice, ga vidi lepega in vrednega okusiti ga.

22

Invalidi – več kot navadni ljudje, Ana Carlevaris, 5. r., OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica; mentorica: Jana Filej Bremec

23

Invalidi so z nami, Aljoša Sopotnik, 2. r., OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik; mentorica: Vojka Tušek

Maja Zobovnik, 9. r., OŠ Ribnica na Pohorju; mentorica: Nevenka Kutin

24

Ana Krajnc9. b, OŠ Franja Goloba Prevalje; mentorica: Maja Koležnik

DOSTOJANSTVO INVALIDA: PRAVICA ALI PRIVILEGIJ?

Invalidi so, vsaj po našem skromnem prepričanju, več kot navadni ljudje. Ob tem pa se mi poraja vprašanje: Zakaj? Sledil bi seveda dokaj logičen in preprost odgovor: Ker so po zunanjosti drugačni od nas, saj nekateri med njimi ne morejo hoditi in so priklenjeni na invalidske vozičke. Toda, mar ni dejstvo, da bi jih razlikovali le zato, ker ne morejo hoditi, opredeljeno kot neke vrste diskriminacija?

Človek, ki ne more hoditi, potrebuje sočlovekovo pomoč, da se lahko neomejeno giblje v katerikoli ustanovi oz. na katerem koli področju te naše preljube državice. Do se-daj so urejena samo stranišča, dvigala v nekaterih usta-novah in parkirni prostori, ki pa so včasih zaradi gneče že zasedeni z »našimi« avtomobili, saj ljudje ne upoštevajo znaka, ki označuje prostor za invalide. Ob tem se spo-mnim neke reklame s sloganom »Prevzel si moj parkirni prostor, boš prevzel tudi mojo invalidnost?«, ki je bila kot kamen spotike za določene ljudi, ki nočejo ali ne morejo razumeti, da včasih invalidom preprosto JE težko. To tudi pomeni, da se ne zavedamo dovolj dejstva, da jim s tem onemogočamo dostop do cilja, ki jim je lahko že tako tež-ko dostopen zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov.

Dostojanstvo invalidov se v prvi vrsti kaže v pravici do enakopravne službe. Ne bom iskala razlogov, zakaj in-validi težje dobijo službo kot »navadni« ljudje, saj se mi vseeno zdi, da bi lahko opravljali skoraj vsa dela. Seve-da se najdejo tudi dela, ki so težja in neizvedljiva v pri-meru invalidnosti, a invalidi se zanje niti ne potegujejo …, kljub temu, da bi marsikatero izmed teh služb z lahkoto opravili, čeravno nekoliko počasneje in okorneje … Tudi v šolah lahko opazimo podobne zgodbe. Otroci se pogo-sto ustrašijo in medse ne sprejmejo invalidov. Če iščem vzroke, bi spet omenila neenakost – menijo, da so inva-lidi počasnejši, sploh če sedijo na invalidskih vozičkih, da niso tako pametni in zabavni … Ob tem se lahko samo nasmehnem, saj mi tovrstno zavračanje ljudi ni všeč in menim, da je povsem nesprejemljivo za demokratično in sodobno družbo.

Vsi moji našteti razlogi, ki so zgolj drobec, pa vodijo do izločanja ljudi, ki so drugačni, iz družbe. Vsi zgoraj našteti razlogi to dejstvo samo povečujejo. In kakšne posledice to pusti na invalidih? Vse bolj se zapirajo vase, upade jim samozavest in veselje do življenja, ki jim sicer pomaga lažje prebroditi dan in pripomore k hitrejšemu okrevanju. Sama vsekakor menim, da ga ni čez DIALOG. Z njimi se

je potrebno pogovarjati, jim svetovati, pomagati in v prvi vrsti tudi prisluhniti, ko povedo, kaj si pravzaprav oni sa-mi želijo.

Saj vsi vemo, kaj pravi slovenski pregovor, ki velikokrat najde mesto tudi pri vzrokih za invalidnost: »Nesreča ni-koli ne počiva«. Ne znam si zamisliti svojega sveta na in-validskem vozičku, čeprav sem za trenutek ali dva zaprla oči in se skušala poistovetiti. Prva misel, ki je poskočila v mojih možganih je bila: Ne morem, ne znam, nočem … In še sreča, da so invalidi ljudje, ki imajo močno željo po ži-vljenju, da jim prav ta pomaga, da okrevajo in živijo svoje sanje in uresničujejo cilje, ki so si jih zadali pred ali med invalidnostjo. Za tovrstne odločitve je potrebna tudi veli-ka samozavest, ki nam je vsem od časa do časa primanj-kuje, ter pozitivna naravnanost. Ne, nočejo biti kot drugi, hočejo biti samo sprejeti.

Vsak od nas bi se moral zavedati svoje sreče, da lahko hodi, da lahko diha, da lahko piše, da lahko govori, da lahko … Mislim, da ste me razumeli, kaj želim ob tem po-vedati. Ne norčujmo se iz ljudi, ki karkoli od tega ne mo-rejo storiti, ampak enostavno bodimo LJUDJE in poma-gajmo invalidom, ko potrebujejo našo pomoč, da bomo lahko delovali kot skupnost državljanov, ki ima enake pra-vice in tudi dolžnosti. Na tem svetu namreč ni osebe, ki bi lahko vedela, kako se počuti invalid, če tega ni sama izkusila na lastni koži. Enostavno … BODIMO LJUDJE!

Žan Onuk8. r., OŠ Šentjanž pri Dravogradu; mentor: Jernej Bobek

ODNOS DO INVALIDOV – OGLEDALO NAŠE DRUŽBE

Vsako leto se razveselim natečaja na temo invalidov, ko lahko razmišljam o njihovem življenju in vsako leto znova sem vesel, da sam nisem invalid. To ne pomeni, da ne bom invalid že juti ali kdaj v prihodnje, saj nesreča nikoli ne počiva. Zdravi ljudje bi zato morali večkrat razmišljati o življenju invalidov in njihovih težavah, ki bi jih lahko bilo manj, če bi jim znali prisluhniti.

25

Prisluhniti še znamo mlajšim invalidom, medtem ko so starejši veliko bolj zapostavljeni. V družini so jim pogo-sto v napoto, zato morajo v različne zavode ali domove za starejše občane. Tudi širša družba jim ni naklonjena. Invalidi se zelo težko zaposlijo, saj delovnih mest za in-valide skorajda ni. S težavami pa se srečujejo na vsakem koraku, saj pogosto ne morejo brez težav preko pločni-kov, v trgovine in druge ustanove, ne morejo na avtobus, se zabavati na igriščih ali drugih zabaviščnih prostorih … Nekateri imajo težave pri hoji, drugi ne slišijo ali ne vidijo, morda ne morejo govoriti in skrbeti zase. Njihove spo-sobnosti so zmanjšane, zato je njihovo življenje drugač-no in ne morejo razvijati svojih interesov in sposobnosti tako, kot bi jih lahko, če bi bili zdravi. Njihovo življenje je pogosto za družbo nekoristno, saj nam le-ta sporoča, da potrebuje zdrave in sposobne ljudi.

Največja ovira pa je za posamezne invalide njihova zuna-nja podoba, s katero se morajo soočati. Vsak najprej vi-di voziček, bergle, očala, spremenjeno zunanjost, ne vidi pa njega samega. Težko se opazijo njihove sposobnosti, v ospredju je njihova »nesposobnost«. Resnico o njihovi dejanski sposobnosti težko razumemo.

Nekega dne, ko sem šel skupaj s starši in sestro Anjo v Ljubljano, sem imel tudi sam priložnost spoznati, kako težko se znajdejo invalidi v družbi. V bližini ljubljanske tr-žnice je Karitas, kamor hodijo ljudje po hrano in obleko. Vrsta je bila kar dolga, ob koncu vrste pa je bil tudi go-spod na invalidskem vozičku. Pred vhodom v stavbo je bila visoka stopnica, preko katere ni bilo mogoče z vo-zičkom. Nemočno je opazoval oviro, ki mu je prepreči-la vstop v prostore, in s pogledom prosil mimoidoče za pomoč. »Vam lahko kako pomagamo?« sem slišal ma-mo. »Lepo prosim, paket osnovnih živil bi rad dvignil,« je poprosil. Mama je vstopila v prostore, mi pa smo malo pokramljali z gospodom. Potožil nam je, kako hudo je, če si odvisen od pomoči drugih. V kotičku oči se mu je za-svetila solza. »Še to, kar bi lahko zmogel sam, mi je one-mogočeno,« je potarnal. »Še vedno je večina prostorov nedostopna za invalidske vozičke. Sodobne in novozgra-jene stavbe imajo dostope, vendar v teh stavbah nimam kaj iskati.« Pogledal sem očeta, ki je lahko le nemo pritrdil. Na pragu se je pokazala mama s paketom in mu ga po-ložila v naročje. Na njegovem obrazu je zasijal nasmeh. »Kam pa ste sedaj namenjeni? Boste zmogli pot do do-ma?« je povprašal oče. »Na koncu stare cukrarne živim v pritlični sobici. Hvala, sedaj bo šlo.« Prijel je za kolesa svo-jega vozička in jih pognal po pločniku.

V tišini smo nadaljevali pot, še vedno sem imel pred očmi gospoda na vozičku. »Zakaj mu nihče ne pomaga? Ali

nima sorodnikov ali prijateljev?« sem vprašal mamo. »Ne vemo, kaj vse se mu je v življenju že zgodilo. Zagotovo pa ni invalidnost njegova edina težava,« mi je odgovorila mama. »Če vidiš, da kdo potrebuje pomoč, mu moraš vedno pomagati, saj nikoli ne veš, kdaj jo boš potreboval ti,« me je še podučila.

Ta stavek mi je dobro poznan, saj mi tako govori tudi de-dek, ki je tudi invalid in mu zato vedno pomagamo, pred-vsem pa skrbimo, da ni nikoli osamljen. Verjetno pa tako ne razmišljajo vsi, saj je veliko invalidov v naši družbi osa-mljenih in zapostavljenih. Zanje nimamo časa in se raje ukvarjamo s svojimi težavami, ki so zagotovo manjše kot njihove. Če bi znali upoštevati in spoštovati tudi njihove želje, bi bilo tudi naše življenje lepše.

Odnos do invalidov je res ogledalo naše družbe, samo pogledati moramo vanj.

Janja Kraker9. r., OŠ Radlje ob Dravi, POŠ Remšnik; mentorica: Valerija Tertinek

INVALID – ODNOS DO INVALIDOV

Težko stopi čez stopnico,ali sploh čez njo ne more,

težko v avto se usede,ali pa se brez pomoči

sploh ne more.

To težave so vsakdanje,malenkost vsaka je ovira.

V srcu sijejo mu sanje,oh, kaj vse dal bi zanje.

Zato človek naj večkrat se zamisli,da nekdo je v veliki stiski.

Roko mu zdaj podaj,ne oziraj se nazaj.

Naj ne bo v usodi sam,ki naložilo mu jo je življenje.

Naj čuti, da roko mu rad podaš,da življenje ni samo trpljenje.

Stisk roke tuje, namreč čudežno deluje.

Saj že jutri lahko se ti zgodi, da usoda žalost na obraz nariše ti.

Takrat želel boš, da nekdo ti roko poda in srčno te rad ima.

26

Barbara Spital8. r., OŠ Šoštanj; mentorica: Sonja Bric

BOLEČINA, KI NE MINE

»Oh, ne bom mogla, zelo se mi že mudi s seminarsko, je pa še niti začela nisem pripravljati!« sem odgovorila na Tejino vprašanje, če grem jutri z njo na plažo. Teja je moja najboljša prijateljica, skupaj sva že od samega začetka. Občutek ima-va, kot da sva se rodili skupaj. Jaz pa sem Monika. Skupaj sva običajni najstnici, ki hrepenita po lepih, ravno prav za-obljenih telesih in zapeljivih tipčkih. Pa saj ne da sva debeli, kakšen kilogramček bi pa vsaka še rada izgubila. No, dovolj o tem. V glavnem, tisti trenutek sem vedela samo to, da me bo moja učiteljica za fiziko »ubila«, če ne naredim seminar-ske, saj sem zamujala po moje že kakšen mesec. Do zdaj se je verjetno zadrževala s svojimi filozofskimi govori, saj je vedela, da mi veliko časa vzame glasbena šola, ampak ne bo se dolgo. Čeprav sem si že vse pripravila, da bi začela s seminarsko, mi je zadišala plaža in slano morje. Hmmm!

»Halo, Teja? Monika tukaj, za na plažo sva zmenjeni, jutri ob enih!«

»Hahaha, se mi je zdelo, da tega ne boš kar tako izpustila.«

Ko sva končali pogovor, sem le poiskala nekaj podatkov za seminarsko, ampak res samo nekaj, in se odpravila spat, saj je bila ura že krepko čez polnoč.

Brrrrrrrrr … Joj, ta preklemanska budilka, kaj bi dala, da ne bi obstajala … Kaj bi dala, da šola ne bi obstajala. Ampak kar je, je. Čez kakšnih deset minut sem vstala in se odpravila v ko-palnico, kjer preždim vsako jutro najmanj dvajset minut. In ko sem vsa naličena in nadišavljena prišla ven, sem ugotovila, da se je avtobus že odpeljal izpred moje hiše. Stekla sem v kuhinjo in mamo »na kolenih« prosila, da me odpelje v šolo.

»Si spet zamudila bus?« je prihitela k meni Teja.

Stali sva sredi avle in vsi so se prerivali mimo naju. Nisem bila ravno navdušena, ko je vsak drugi fant pozdravil Tejo, mene pa skoraj nobeden. Če pa že, so bili to sami takšni z očali in puloverčki. In zakaj je temu tako? Teja je brez-skrbna športnica, zabavna in blablabla …, jaz pa znam biti zelo zatežen človek. Ravno ko sem ji hotela pritrditi v eni od njenih trditev, je zazvonil zvonec in hitro sva odšli proti učilnici za tehniko, kjer naj bi imeli dve uri pouka, nato pa cel dan prosto.

Končno konec! Ti dve uri sta se pa res vlekli. S Tejo sva se odpravili na plažo. Jasno, da sva si obe nadeli najbolj drzne kopalke, ki več pokažejo kot skrijejo, in če bi priznali, sva imeli tudi kar nekaj pokazati. Odšli sva na pomol ter se tam nastavili sončnim žarkom. Teja je kar naenkrat spregovorila:

»Monika, poglej, fantje na vidiku, brez kakršnekoli punce! Dajva jih obkoliti!«

In res je prihajala k nama skupina zelo čednih fantov. Kar brez sramu sva stopili do njih. Bilo so zelo družabni in hitro smo se »zaštekali«. Ni bilo potrebno veliko časa, da smo se začeli zelooo zabavati, skakati v vodo, se potapljati in tako naprej. Čez kake tri ure so fantje priredili nekakšno tekmovanje. Vsi na pomolu so se zbrali okrog nas in fantje so dajali navodila.

»Ko skočiš s pomola, narediš najbolj noro akrobacijo in po-tem čimbolj elegantno pristaneš v vodi.«

Joooj, kako je bilo zabavno! In kako so bili vsi spretni! Naen-krat pa k meni pristopi nekdo iz skupine. Ime mu je bilo Nik.

»Kaj ti ne boš skočila?«

»Am, ne, rajši ne, nisem tako spretna!«

»Pa saj za to ti pa res ni treba biti spreten, samo skočiš in hitro premakneš en del telesa in že zgleda fenomenalno. Poglej!«

Pognal se je in res dvignil samo desno roko in levo nogo ter izginil v vodi. Ko je prišel ven, je požel bučen aplavz. Pristopil je spet k meni, me malo za šalo poškropil in rekel:

»Daj no, če skočiš, te povabim na pijačo!«

Ob tem se je nagajivo nasmehnil. Bil je tako očarljiv, da me je kar odneslo proti koncu pomola. In skok in potem neka-kšen gib in potem okoli mene voda. Odplavala sem nav-zgor, kjer sem upala na zrak. In res! Zajela sem ga z vsemi pljuči, ob tem pa sem slišala aplavz. Čez nekaj časa sem ugotovila, da je bil namenjen meni. Ko sem spet prišla na pomol, je Nik prihitel k meni in rekel:

»Saj bi te vseeno povabil, tudi če ne bi skočila.«

Jaz pa v zadregi: »Vredno je bilo poskusiti!«

Prijel me je za roko in odpeljal h gruči ljudi. Iskala sem Tejo, a je nisem našla. Verjetno je odšla kam s katerim od fan-tov. Takrat pa so vsi zavpili. Od neznano kod so se znašle na pomolu alkoholne pijače. Vsi so odhiteli k tistemu me-stu, vključno z mano. Priznati moram, da rada pijem. In tako smo pili, pili in pili, da smo bili kmalu že vsi v rožicah. In ta-krat me je zagrabilo …

»Žurkaaaaaa!«

Zaslišala sem svoj glas. Pognala sem se, skočila, se obrnila na glavo …

Bolečina, nato tema.

27

Marina Pevec, 7. r., OŠ Šmarje pri Jelšah, POŠ Kristan Vrh; mentor: Jože Božiček

28

»Pa kaj jo je zagrabilo?! Ona ni takšna.«

»Razumeti morate, da je v problematičnih letih in da se ta-krat lahko zgodi marsikaj.«

»Ampak zakaj ravno ona? Zakaj ne kdo drug? Zakaj se je njej uničilo življenje? Priznati moram, da bi rajši videla, da umre, kot da je paralizirana.«

Kdo je paraliziran? Čakaj, kaj pa je že to? Nooo, možgani, kaj pa vam je, zakaj se ne morete spomniti, kaj je to.

»Gospa Kumer, mislim, da se prebuja.«

Gospa Kumer? Je to mogoče moja mama?

»Neee, kako ji naj pojasnim?«

Pa kaj za vraga se dogaja? S težavo sem odprla oči in poleg sebe zagledala zdravnika in mamo. Sem morda v … Čakaj, kje sem že? Kako se temu reče? Napenjala sem možgane, pa se nisem mogla spomniti. Od jeze sem zakričala, tako da se je mama kar zdrznila.

»Ljubica, kaj pa je?«

»Kje sem? Zakaj sem tu?« sem paničarila.

Mama je pogledala zdravnika, vzdihnila in začela pripove-dovati.

»V bolnišnici si, Monika. Kaj delaš tukaj? To je tvoja krivda, morala bi se obnašati bolj zrelo. Menda si se napila in nato skočila s pomola … v plitvo vodo. Tvoji prijatelji so kričali za tabo, da ne skači, pa jih menda nisi poslušala. Čakali so, da se prikažeš iz vode, a te ni bilo. Nato te je nekdo šel iskat in našel je tvoje negibno telo. Vsi so mislili, da si mrtva, zato so bedaki poklicali pogrebno službo namesto zdravnika … in če bi ga poklicali pravi čas, bi še mogoče …, bi še mogo-če hodila …«

Gledala sem mamo in v tistem trenutku se mi je v glavi od-vilo vse. Do skoka. Hkrati sem se spomnila tudi, kaj pome-ni beseda paraliziran. Zakričala sem še močneje kot prej in hotela tolči po postelji z vsemi udi, a nog nisem mogla premakniti niti za milimeter. Takrat sem začutila strah, ogro-mno praznino, ki je zevala v moji … aaaa …

»Zakaj se ne morem spomniti besed, zakaaaaj?« sem ne-mo spraševala z očmi vse okoli sebe.

Zdravnik je poklical sestre in ena od njih me je močno pri-jela ter me z nečim pičila v kožo. Postala sem zaspana, tako zelo zaspana, da sem malo zadremala.

Odprla sem oči. Vse je bilo tiho. Razgledala sem se naokoli in na zofah v bolniški sobi so spali mama, ati in …

»Živjo!« se je nasmejala Teja.

»Kaj se dogaja z mano?« sem kar brez pozdrava vprašala.

»Sicer ti ne bi smela povedati, ampak moram, ker ne zdr-žim več.«

Globoko me je pogledala v oči in začela.

»Paralizirana si in … imaš težave s spominom. Menda si se močno udarila v neko skalo v morju in zaradi tega boš več-krat imela težave, ker se ne boš spomnila določenih be-sed.«

Nisem mogla verjeti, le strmela sem vanjo.

Nemogoče, pa saj se vendar spomnim vseh besed … Pa kaj govorim? Nima smisla, da se slepim. Uničila sem si ži-vljenje in tega sem jaz kriva. Jaz, jaz in še enkrat jaz. V tistem trenutku sta se zbudila starša. Pogledala sta Tejo, ona pa jima je pokimala. Začela sem:

»Grozen otrok sem. Sploh ne vem, kaj še počnem na tem svetu. Sploh si ne zaslužim živeti!«

»Ne govori neumnosti. Ti si nekaj najlepšega v najinem ži-vljenju in zaobljubila sva se, da svojemu otroku omogočiva čim bolj normalno življenje, kar se da. In tega se bova drža-la. Glavo gor in pogumno stopaj naprej v svoje življenje.«

»Ja, misliš: pogumno vozi naprej v svoje življenje?«

»Daj no daj, voziček ni nikakršna ovira.«

Čez nekaj mesecev sem na lastni koži občutila, da je to ogromna ovira … Skoraj nikamor ne morem, saj v našem mestecu ni nič urejeno za invalide. In kaj lahko počnem? Sedim lahko doma v tem trapastem vozičku in gledam predse. Tega, kakšne stvari so se dogajale, ko sem zapu-ščala bolnišnico, in vsega drugega nočem pripovedovati, ker je zame preveč boleče. Ne, nisem se sprijaznila. Nikakor ne. Vsak dan vase potočim na milijone solz. Vsi okoli mene me bodrijo, a to delajo samo zato, ker se jim smilim. In jaz tega nočem! Želim nazaj svoje normalno življenje. Življe-nje, ko sem lahko skakala okoli, ko sem lahko bila srečna, ko sem vsako jutro z veseljem pozdravila. Ne pa zdaj, ko dan za dnem poslušam le bodrilne besede, ki mi le še bolj zamorijo dan. Res je, na svoje življenje zdaj gledam druga-če. Iz drugega zornega kota, iz druge perspektive. Spoznala sem, kako kruto je življenje do nas, invalidov, ki si le želimo normalno življenje, ki hočemo, da bi kaj lahko storili sami. Blagor vsem tistim, ki so kljub invalidnosti dovolj močni, da lahko v svojem življenju vidijo neko luč, ki jim sveti. Jaz tega ne morem. Moje življenje se je z mojo nesrečo zaključilo.

Kdo ve, mogoče bom pa nekoč še lahko ljubila kakšen tre-nutek življenja. A mislim, da nimam dovolj moči, niti se no-čem potruditi za svoj boljši jutri. Upam pa, da bom nekoč našla nekoga, ki me bo spoštoval in me bodril z dejanji, ne le s spodbudnimi besedami.

29

Maja Vodušek9. r., OŠ Šmarje pri Jelšah; mentorica: Darinka Seničar

VČASIH JE HUDO

Če bi me vprašali, kako sem, bi najbrž odgovorila: »Gro-zno, nihče me ne razume!« Nasmehnili bi se in rekli: »Te-žavna najstnica, starši se mi prav smilijo.« Vem, da se sliši neumno, ampak mladi mnogokrat mislimo, da smo na svetu sami, da imamo največje probleme, da nas nihče ne razume. Joj, moja simpatija me niti ne pogleda, gro-zno, s fantom sva se razšla, nihče me ne opazi … Takšni problemi nam v teh časih predstavljajo grozljive muke. Seveda so tako veliki, da se nam včasih zdi čudno, da nas nihče ne opazi, ko klonemo pod njihovo težo. Pritiskajo nas ob tla. Seveda nikomur ne dopustimo, da bi nam po-magal. Sami jih poglabljamo in se smilimo sami sebi.

V resnici pa to sploh ni tako hudo. Če so mladost preživeli odrasli, jo bomo tudi mi. Tisti, ki imajo pravico tarnati nad življenjem, so invalidi!

Strašno bi bilo, če bi si poškodovala hrbtenico. Ne znam si predstavljati, kako bi živela, če bi postala invalidna. Sem pripravljena na tak scenarij? Odgovor je NE. Po moje nih-če ni pripravljen na to in si tega tudi ne želi. Invalidnost te doleti kot strela z jasnega. Že padec je lahko usoden. Okrevanje in navajanje na invalidski voziček sta lahko ze-lo mučna. Hudo je, da ne moreš hoditi, ampak se moraš okrog prevažati. Doživljaš šok za šokom, presenečenje za presenečenjem, čeprav na koncu najbrž ugotoviš, da življenje ni tako grozno. S te strašne avanture se vračaš močnejši, lahko pa tudi šibkejši, sirota za življenje, ki bi naj bogatilo. Gre za poseben izziv življenja, ki ga je treba premagati. Če si med prvimi in zaživiš na novo, še neka-ko gre, če te pa usoda pahne v obup, se ti svet potemni, misel zastane in prej svetlo in prostrano okolje se zoži na najmanjšo možno mero.

Kot prostovoljka v domu ostarelih v Šmarju pri Jelšah vam povem, da jim na začetku ni lahko. Gospa, s katero preživljam torkove popoldneve, je na invalidskem vozič-ku. Zaradi bunkice na nogi, ki se ji je hitro širila, so ji mo-rali amputirati nogo. Ko sem jo vprašala, kaj se ji je zgodi-

lo, mi je potrpežljivo in s solzami v očeh povedala svojo zgodbo. Težko ji je bilo in vem, da si je olajšala dušo, ko je poklepetala z menoj. Vem pa tudi, da se je to njeno bre-me naselilo vame in želim, da bi tudi jaz našla moč v sebi in se bila zmožna soočiti s težavami, ki so na mojo srečo nič v primerjavi z njenimi.

Ljudje, ki se že rodijo kot invalidi, so lahko tudi geniji na določenih področjih. Nekateri znajo risati z usti, drugi so izjemno požrtvovalni. Neki ameriški znanstvenik invalid je napisal več knjig o nastanku našega planeta in značilno-stih le-tega. Ker njegovi možgani ne potrebujejo prostora za predel gibanja, je ostalo v njih dovolj življenja in nam kažejo pot prostora za znanje. Ker so malo drugačni od nas, so nekaj posebnega. Dajejo nam voljo, da še v tako nemogočih pogojih ostanemo in smo. Čeprav smo raz-lični, smo si hkrati tudi podobni. Vsi smo ljudje s pravica-mi in dolžnostmi. Spoštujmo to in (p)ostanimo prijatelji.

Rudi Breznik7. a, OŠ Muta; mentorica: Franja Razdevšek

PESEM INVALIDA

Ne pustite mi trpeti,pustite mi živeti.

Res da sem drugačen,za nekatere celo popačen.

Nisem sam izbiral usode,usoda je izbrala mene.

Ne obsojajte me.Ne pustite mi trpeti,

pustite mi živeti.

30

Janja Avsenik3. AV, Srednja šola Jesenice; mentorica: Renata Stare

INVALIDI – VEČ KOT NAVADNI LJUDJE

Invalidi so posebni ljudje, ki jim láhko življenje ni bilo podar-jeno. Drugi jih ne jemljejo resno in jih imajo za nedorasle otroke. To pa še zdaleč ne drži. Invalidi so lahko duševno v popolnoma normalnem razvoju in dojemajo okolico enako kot vsi ostali ljudje, prizadeti so le telesno. In njihov videz sproži pri drugih drugačno mišljenje. Jih narobe usmeri. S tem človeka zapečatijo glede na njihovo zunanjost, ki se lahko bistveno ločuje od njegovih čustev. Še vedno preveč ocenjujemo videz in premalo notranjost človeka.

Invalidi so ljudje, ki slej ko prej sprejmejo svojo drugačnost in z njo zaživijo. Mnogi si želijo živeti kot navadni ljudje. Bo-rijo se z večjo trmo in vnemo. Sodelujejo pri raznih dejav-nostih, namenjenih invalidom. Rastejo čustveno in gibalno. Svoje sposobnosti raziskovalno stopnjujejo. Iščejo svoje meje. Le redki se smilijo sami sebi in prehitro obupajo nad seboj in svojo drugačnostjo. Ne pustijo se motiti in spodbu-jati. Vdajo se v nesrečno usodo.

Invalidnost je lahko posledica nepremišljenih, nesrečnih tre-nutkov. Dana ti je in je ne moreš zavrniti ali ne sprejeti, jo za-menjati. Če si že od rojstva brez možnosti in predan takemu življenju, ti je lažje, ker ne poznaš »popolnega življenja«, ker tega nikoli nisi izkusil. Težko si predstavljaš, česar še nisi po-izkusil, živel. Zato so normalno rojeni ljudje in kasneje nastali invalidi v težji situaciji, ker se morajo iz svojega normalnega življenja in vsakdana prilagajati in se navaditi na novo nasta-le spremembe. Trpljenje oz. nemoč je bistveno večja, saj so že izkusili moč večje gibljivosti brez pomanjkljivosti. Težje se bodo privadili na omejitve. Teh imajo nekateri več, eni pa manj. Nekatere se jim vidijo, druge ne.

Večina družbe na invalide gleda kot na neenakopravne so-ljudi, vendar to ni res. Vsi smo drugačni in vsi enakopravni. Ni važno, koliko si star, si mlad ali zguba, velik ali majhen, bogat ali reven, suh ali debel … Vsi smo le ljudje, zato je po-moč sočloveku še kako pomembna, iskana, spoštovana in cenjena. Vsi imamo enake pravice, invalidi še več. Ti pose-bni ljudje so nam kot sončni žarek. Dajejo nam upanje, opti-mizem in vero »ob naših težkih trenutkih«. Razsvetlijo lahko notranjost in dušo človeka. Marsičesa se lahko naučimo od njih; pridobimo spoznanja o čustveni inteligenci, ki jih ne da nobena šola, fakulteta … Invalidi nas obogatijo s pozitivnimi in koristnimi izkušnjami, ki ti lahko spremenijo razmišljanje, pogled na svet ter vrstni red tvojih vrednot. Zato izkušnje, trenutke, ki jih doživiš z drugačnimi ljudmi, ne spreglej, am-pak jih sprejmi kot diplomo, ki ti je odprla še več možnosti, še več vrat v življenju.

Invalidi nikoli niso sami. Za njimi stoji družina, prijatelji ali pa razne organizacije po državi, svetu, ki podpirajo »drugačne« ljudi, ljudi s težavami, problemi, skrbmi, v stiski, z raznimi bo-leznimi itd. Dandanes je popularna dobrodelnost. In vedno bolj se reklamira Če se le da, si pomagajmo, saj boš le ob veselju drugih lahko tudi sam iskreno in pošteno prišel do svoje lastne sreče. Bodimo prijatelji drug drugemu. Nikoli ne veš, kdaj boš sam rabil pomoč in prijatelja. Lahko samo nekoga, da se boš z njim pogovoril ali da ti bo stal ob strani.

Nekateri gledajo na invalide zaničljivo in posmehljivo, vendar je to nizkotno dejanje. Nikdar nisi povsem varen in niti sama možnost, da invalid postaneš sam, ti ni od-vzeta. Svoje življenje bi morali vsak trenutek varovati kot največji in najbogatejši zaklad, ki smo ga brezpogojno prejeli. Dokler nečesa ne izgubiš, se sploh ne zavedaš, da si to imel. Šele ko ostaneš brez tega, opaziš njegovo pomembnost in funkcijo.

Sergej Pečečnik6. r., OŠ Radlje ob Dravi, POŠ Remšnik; mentorica: Valerija Tertinek

INVALIDI – VEČ KOT NAVADNI LJUDJE

»Ostati mora v bolnišnici,« je rekel zdravnik. Oblekli so me v modro črtasto pižamo in me odpeljali v sobo, kjer je že ležal neki fant. Po licu so mi tekle velike solze in v grlu sem imel velik cmok. Fant je opazil mojo tesnobo, zato se je začel pogovarjati z mano.

Ko sva se tako nekaj časa pogovarjala, sem mu predla-gal, da se usedeva za mizo in se tam kaj igrava. Fant se je nehal smejati in me žalostno pogledal ter povedal, da ne more vstati. Začudil sem se in mu postavljal neumna vprašanja. Povedal mi je, da ne more hoditi, ker je hrom od pasu navzdol. »Hrom,« sem kriknil. Po vsem telesu me je zmrazilo. Mislil sem si: »Jaz jočem zaradi preiskav, fant v tej postelji pa ne more niti vstati. Prosil me je, če mu pomagam, da se usede na voziček. Toda jaz se nisem mogel premakniti. Sedel sem na postelji kakor okamenel. Fant je pritisnil na zvonec in kmalu je v sobo prišla sestra, ki mu je pomagala. Fant se je zapeljal k mizi, se nasmeh-nil in me povabil k sebi. »No, pa se igrajva,« je dejal. Igrala

31

sva se, sestavljala lego kocke, se smejala. »Veš, jaz treni-ram nogomet,« sem se pohvalil. »Nogomet,« je dejal. Oči so se mu kar zasvetile. Kmalu pa je njegov pogled postal žalosten in prazen. Ko sem opazil njegovo žalost, sem se mu opravičil zaradi svoje nepremišljenosti. Fant pa mi je povedal, da se je tega že navadil, pa čeprav ga to vedno znova prizadene.

Odprla so se vrata. V sobo je stopil neki moški, ki je v ro-kah držal kuverto. Fantu je povedal, da je zmagal na likov-nem natečaju in da so ga povabili v tujino. Odpeljal ga je skozi vrata. Ko sta se vrnila, je Mateja, tako je bilo fantu ime, položil v posteljo, sam pa odšel. Matej mi je povedal, da je bil to njegov oče in da je sam sodeloval na likovnem tekmovanju in da bo čez nekaj dni odpotoval po nagrado. Mateju sem čestital. Bil sem vesel za njegov uspeh. Prišle so sestre, ugasnile luči, zaželele lahko noč in zaprle vrata.

Vse dokler nisem zaspal, sem razmišljal, le kako je to uspelo fantu, ki je prikovan na voziček. Pozno v noč sem prišel do zaključka, da ima vsak človek v sebi nekaj, kar mu daje moč za življenje, za kar mora živeti in za kar se mora truditi.

Jožica Tacer8. r., OŠ Radlje ob Dravi, POŠ Remšnik; mentorica: Valerija Tertinek

INVALIDI – VEČ KOT NAVADNI LJUDJE

Ko vprašala sem invalida,kako je biti tak, kot je,dobila sem odgovor,ki me presenetil je.

Rekel je, da mu je čisto lahko, saj počasi se privadiš.

Čeprav na začetku zelo je hudo, čez leta na vse, kar je bilo, pozabiš.

»Ko postal sem invalid, sem mislil, da je življenja konec.

A kmalu sem spoznal, da ne smeš metati vsega v isti lonec.

Sprejel usodo sem življenja, v njej videl nisem več trpljenja.Invalidnost zame ni več poraz,

zdaj nasmeh krasi obraz.Čeprav ujet v invalidno sem telo, mi vsi govorijo:

'Iz tebe še nekaj bo'.Saj veselo na harmoniko igram,

z glasbo žalost poteptam.

Z invalidnostjo odkril nesluten sem dar, ki meni veliko je mar.

Zato sem sprejel to kot velik izziv, ki do konca življenja mi bo dneve krasil.«

32

Tiara Križnik, 2. r., OŠ Žalec, POŠ Gotovlje; mentorica: Zdenka Virant

33

Karolina Gajšek, 5. r., OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica; mentorica: Ada Velikonja

Zoja Pogorelc, 2. r., OŠ Radlje ob Dravi; mentorica: Monika Ravnjak

34

Sandra Zavratnik8. r., OŠ Radlje ob Dravi, POŠ Remšnik; mentorica: Valerija Tertinek

ODNOS DO INVALIDOV

Nekega dne, ko se je dan prevesil v večer, sem se odlo-čila, da grem na daljši sprehod, da si zbistrim svoje misli in odmislim naporen dan, ki je bil za mano. Občudovala sem lepoto narave, vendar je moje občudovanje neneh-no prekinjal vrvež avtomobilov, ki so z veliko hitrostjo švi-gali mimo mene.

Naenkrat je hrupno življenje na cesti utihnilo. Slišal se je samo silovit pok in pogled se mi je ustavil na človeku, ki je obležal na cesti. Zmrazilo me je. Kriknila sem od strahu, ko sem zagledala njegovo krvavečo nogo. Od silnih bolečin mu je stopil pot na čelo. Zmedena, s solzami v očeh, sem pristopila. Neka notranja, humana podzavest mi je nehote narekovala in prišepetavala, naj pomagam. Poklicala sem reševalce. Ti so se takoj odzvali na klic. Za njimi so se pri-peljali tudi policisti. Ugotovili so, da je ponesrečenca zbilo vozilo in da je povzročitelj nesreče pobegnil. Zgrozila sem se. Takrat je človeška humanost, s katero se tako radi po-našamo, zatajila. Zatajila v nepravem trenutku. V tistem trenutku sem zgubila vero in zaupanje v soljudi. Iz globo-kega razmišljanja me je predramil zvok sirene. Ponesre-čenca so odpeljali v bližnjo bolnišnico. Pomahala sem mu v slovo in čutila sem, da je v moje življenje stopila še ena oseba, za katero mi bo vedno mar, na katero bom večkrat pomislila in z njo ohranila stike.

Občutki so postali resničnost. Preživel je operacijo. Žal pa mu takojšnja pomoč ni rešila noge. Več mesecev je preži-vel v rehabilitacijskem centru za invalide. Tam se je naučil sprejeti nov način življenja in gibanja. Na žalost je ostal invalid, priklenjen na invalidski voziček. Opustiti je moral svoj poklic ter se upokojiti. Slutila sem, da se bova še sre-čala. In res. Odločila sem se, da ga nekega dne obiščem. Med nama se je stkala trdna prijateljska vez. Na centru so mu ponudili sodelovanje v invalidski košarkaški ekipi. Vlo-žil je veliko truda v to, a danes je uspešen košarkar na in-validskem vozičku. Spodbujala sem ga, ga tolažila v težkih trenutkih in danes je srečen.

Življenje sestavljajo vzponi in padci in veličina življenja ni v tem, da nikoli ne padeš, temveč da se po padcu pobereš in greš pogumno naprej.

Rok Zorman7. c, OŠ Neznanih talcev Dravograd; mentorica: Irena Kašman

INVALIDI IN PROSTI ČAS

Nekoč se je rodil deček, ki ni imel nog. Skoraj celo življenje je preživel na invalidskem vozičku. Njegova velika želja je bila, da bi lahko hodil. Želel si je postati športnik. Bil je ze-lo žalosten, saj je lahko počel le malo stvari. Bil je odličen učenec, v prostem času pa je dosti gledal televizijo in de-lal na računalniku. Z velikim veseljem je gledal posnetke z olimpijskih iger.

Ko je bil že odrasel, si je izdelal umetne noge, kot je to videl na internetu. Izdeloval jih je nekaj let. Nekega dne pa se je odločil, da jih bo končno lahko preizkusil. Najprej je veliko-krat padel in se s težavo pobral. Ampak je imel zelo veliko željo, da bi shodil, in je poizkušal tako dolgo, dokler se ni naučil hoditi. Ker je lahko hodil, je bil zelo srečen. Vsak dan je šel na sprehod v park. Nekega dne pa si je zaželel, da bi se lahko začel ukvarjati s športom. Začel je tekati. Bil je zelo odločen in je zato postal zelo hiter tekač. Po televiziji je slišal, da obstajajo tudi olimpijske igre za invalide. Nastopa na njih si je že od nekdaj želel. Začel je s treningi. Vsak dan je prete-kel več kilometrov. In naslednje leto je odšel na tekmovanje v teku. To tekmovanje je bilo v njegovem domačem kraju. Zmagal je. Prijavili so ga na paraolimpijske igre. Tudi tam je dosegel odlične rezultate, zmagal je. Dve leti zapored je bil zmagovalec. Organizatorji so ga čez nekaj let prijavili na prave olimpijske igre, saj je na tistih za invalide vedno zma-gal, ker je dosegal skoraj boljše rezultate kakor ljudje, ki niso invalidi. Pripravljal se je na to tekmovanje. Nekega dne se mu je med treningom zlomila umetna noga. To, da bi na-stopil na olimpijskih igrah, je bila njegova velika želja, ker pa je dobil priložnost, da se mu sanje uresničijo, se je odločil, da si bo izdelal novo nogo, s katero bo lažje tekel. Tisto leto ni mogel nastopiti, saj je moral izdelati novo nogo. Zato pa je nastopil štiri leta kasneje. Vsi ljudje so ga že pred tekmo občudovali, ker je bil zelo pogumen in odločen. Po njego-vem doseženem prvem mestu pa so vsi umolknili, ker niso pričakovali, da lahko doseže tako dober rezultat v teku. Pre-jel je zelo veliko nagrado. S to nagrado si je kupil nove noge.

Postal je zelo slaven človek. Ljudem je kasneje pripovedo-val o pogumu, vztrajnosti in tem, kako je v nesreči našel smisel svojega življenja.

35

Andre Villalba, 4. r., OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica; mentorica: Mirjam Vuga

Meta Horvat, Ajda Janežič, Nika Bavdek, Tina Cvetek, 4. l., Srednja šola Jesenice; mentorica: Metka Žnidar

36

Znašel sem se v popolnoma drugačnem svetu. Lahke stvari so postale težke. Prej sem doma veliko delal, saj smo živeli na kmetiji, kjer je bilo pet otrok, a sem bil edini fant. Ko pa je umrl moj oče, se je vse obrnilo na glavo. Nihče drug ni mogel opravljati težkih del, ki sva jih prej opravljala z očetom. Mama je prodala kmetijo in živino, nama pa kupila veliko hišo v naselju.

V tistem naselju je bilo veliko lepih punc. Ker pa sem bil in-valid, se ni nobena zmenila zame, saj nisem mogel hoditi na zabave in v diskoteke kot ostali fantje moje starosti. Po-čutil sem se zelo osamljenega in začel sem se ukvarjati z veliko dejavnostmi za invalide. Tam pa so bile tudi prosto-voljke, ki so nam pomagale pri različnih zadevah. Zaljubil sem se v skoraj najlepšo punco na gimnaziji, zato nisem imel veliko upanja. Nekega dne pa je pristopila do mene in me povabila na kavo v bližnji bar. Tako sva se začela spoznavati in postala sva par. Čez šest let sva se poročila in dobila dva izjemna otroka, ki sva ju imela zelo, zelo ra-da. Pred tremi leti pa je žena umrla in so me dali v dom za ostarele, kjer zelo lepo skrbijo zame. Vsi so prijazni in mi pomagajo, imamo veliko dejavnosti za invalide, saj ne moremo početi vsega.

Življenje invalidov je veliko težje kot normalno življenje. Prej mi je bilo to, da sem igral nogomet in se ukvarjal z ostalimi športi, čisto normalno in da vzameš knjigo s po-lice je vsakemu vsakodnevno. Ampak invalidom ni lah-ko, celo hišo moraš prilagoditi, vse moraš postaviti na nižjo višino, skratka, je zelo zahtevno.«

S tem obiskom pradeda in vprašanjem, kako je postal invalid, sem spoznala, da so invalidi več kot navadni lju-dje. Od tedaj naprej jih veliko bolj spoštujem in jih zelo občudujem, kako zmorejo vse to.

Kaja Senica9. a, OŠ Franja Goloba Prevalje; mentorica: Marija Eremut

INVALIDI – VEČ KOT NAVADNI LJUDJE

Pred leti, ko sem bila še majhna, je v domu za ostarele živel moj praded, ki je bil invalid. Velikokrat sva mu šli z babico na obisk. Enkrat pa sem ga vprašala, kako je po-stal invalid. In začel mi je pripovedovati:

»Ko sem bil še mlad, sem imel veliko energije, zato sem se ukvarjal z veliko športi. To početje mi je bilo v vese-lje. Bil sem v vsemogočih ligah. Še danes imam veliko medalj.

Nekega dne pa smo se z nogometno ekipo peljali na tekmo, mislim da v Avstrijo. Tam naj bi bili en teden, saj je bilo svetovno prvenstvo v nogometu. Imeli smo tri tek-me, v ponedeljek, sredo in soboto, zato nismo hodili na-zaj v Slovenijo, ampak smo prespali kar v Avstriji. Zjutraj smo imeli treninge, popoldne pa smo imeli prosto. Mi, fantje, smo hodili po nočnih klubih in se zabavali, popiva-li in veliko plesali. Zjutraj smo zamujali na treninge in vse tekme izgubili. Trener je bil zelo jezen na nas. Še danes se spominjam, kako je kričal in nas zmerjal, kajti takrat je bilo to dovoljeno, da so trenerji kričali in nas zmerjali.

Ko pa je bilo konec tekem, smo se odpravili v največji lo-kal v Avstriji. Ker pa smo bili že polnoletni, smo se vozili sami. Takrat, se spominjam, sem se peljal domov skupaj z najboljšim prijateljem, ki je bil tudi moj sosed. Domov sva se vozila počasi oziroma normalno po predpisih. Na-enkrat pa vidim pred sabo dvoje rumenih luči, naprej pa se ne spominjam. Zbudil sem se v bolnišnici, kjer so mi povedali, da je moj najboljši prijatelj umrl. Nato sem ho-tel vstati, da bi ga šel pogledat, ampak nisem mogel. Nato sem začel kričati, prišli so zdravniki, in me začeli pregledovati. Nisem čutil nog. Bolj ko sem se trudil, manj sem čutil. Domov so me pripeljali na vozičku.

37

Sara Kramar2. b, Gimnazija Brežice; mentorica: Marjana Milekić

INVALIDI – VEČ KOT NAVADNI LJUDJE

Stopam po sprehajalni poti v bližnjem parku. Listi že poča-si rumenijo, saj prihaja jesen. Opazim tudi nekaj odtenkov rdeče in oranžne. Zaradi muk pomladi in poletja zadnje dni odpadajo in se pri tem v zraku poigravajo z vetrom. Nisem edina, ki takole preživlja enega izmed zadnjih sonč-nih dnevov. Mimo mene priteče zagret tekač, ki v zavidlji-vem tempu stopnjuje svoj korak, dokler ne izgine iz mo-jega vidnega polja. Drugi, predvsem starejši, se sprehaja-jo po polžje in se nasmihajo mimoidočim. Njihov ritem je počasnejši, saj so utrujeni od preteklih let. Kaj pa jaz? Moj korak je miren in sproščen. V nem je začutiti breme obve-znosti, vendar obenem tudi veliko količino energije, ki jo premorem. Mlada sem, pred mano je še vrsta let in misel na to mi požene kri po žilah.

Sprehajalna pot se konča z ozkim gozdičkom, vrnem se v resničnost. Proti meni se že odpira pogled na mesto, kjer je moč opaziti mestni vrvež. Hrup in megla mi zameglita pogled, vendar v daljavi opazim desetletnega fanta, ki živi v istem bloku kot jaz. Čeprav sva sostanovalca, njegovega imena ne poznam. V moje misli je ujet predvsem zaradi svoje mane – priklenjen je na invalidski voziček. Ne ob-sojam ga, vendar v meni vzbuja neprijetne občutke, zato se mu nikoli ne približam. Mislim, da je omenjena fobija v naravi človeka: bojimo se drugačnosti, kljub temu da je ravno ona razlog, zakaj je svet tako lep in zanimiv.

Bližam se mu in v njegovih očeh opazim iskrice življe-nja. Srečen je, mogoče celo bolj kot jaz, ki se vsak dan zgražam nad nepomembnimi stvarmi in tarnam, kaj vse bi spremenila na sebi ali sebi v prid. Tek, ki meni preveč-krat predstavlja fizični napor, je zanj nekaj nedosegljivega. Mnoge običajne stvari so zanj privilegij in prijateljstvo ima zanj še večji pomen.

Od kod mu vsa ta moč in energija? Občudujem ga. Dej-stvo, da živi v svetu, ki je obseden z lepotnimi ideali, je težko že za popolnoma zdrave ljudi, kaj šele zanj. Mislim, da je v nem skrita dodatna energija, ki pride na dan takrat, ko mu je najtežje. Uporabi jo v trenutkih, ko je prikrajšan za dodatno izkušnjo in ko ga okolica ne sprejme. Čeprav si vsi tega ne priznavamo, zlahka trdim, da se mnogi raje izognemo invalidov. Ne gre za sovraštvo, ampak strah in v mnogih primerih tudi nevednost. Ne želim biti strahope-tna, neumna in nehumana. Pozdravim ga, on pa mi vese-lo odzdravi. Sklenem, da je pozdrav šele začetek. Bolje ga bom spoznala, navsezadnje živiva pod isto streho, čeprav nekaj nadstropij narazen.

Invalide srečujemo vsak dan, bodisi v mestu ali v krogu družine. Tudi moj dedek je invalid, saj ima oba kolka ume-tna. Kljub temu, da izredno težko hodi, na srečo ni priko-van na invalidski voziček. Tega se bojim, saj je malce okro-gel, prekomerna teža pa kolke še dodatno uničuje. Če-prav je za njim težko življenje, je izredno pozitivna oseba, ki rada užije vsak trenutek. Rad spije kakšen kozarček in obožuje dobro hrano. V zadnjem sva si izredno podob-na. Poleti, v času počitnic, preživiva veliko časa v vinogra-du, katerega tudi obdelujeva. Jutranje ure so mnogokrat neljubi del vsega, vendar po končanem delu v njegovih očeh opazim iskrice zadovoljstva, ki mi povedo, kako ve-sel in ponosen je name. Takrat vem, da me ima rad, mo-goče celo bolj kot običajni dedki. V običajnih dedkih na-mreč ne tli dvojna energija, ki je po mojem mnenju tako značilna za invalide.

Mnogokrat nejevoljna pomislim na težave oseb okoli me-ne. Počutim se bolje, saj dobim nov zagon in moč. Vendar slednjih ne morem primerjati z energijo dečka, ki me je oča-ral pred nekaj leti. Danes sem študentka medicine, fant pa je moj dober prijatelj in dijak gimnazije. Je izjemno pame-ten in nadarjen, vendar kot pove velikokrat, izobčen zaradi družbe. Čeprav trdi, da je srečen, mu želim pomagati, želim najti zdravilo in mu omogočiti življenje, podobno mojemu. Bojim pa se, da bodo ob tem izginile njegove karakteristike in energija, ki jo premore. Le-ta ga dela posebnega in nepo-novljivega. Vsak dan se počuti odlično, medtem ko sem jaz mnogokrat utrujena. Občudujem ga z vsakim dnem bolj. Čeprav se zaveda svoje mane, živi z njo in je hvaležen za ži-vljenje. Z mislijo, da je mnogim še težje, me tolaži in mi nudi podporo v težkih časih. Čeprav ironično, je ravno on tisti, ki je bolj zadovoljen z življenjem. On izkoristi vsako sekundo in le on ima energijo, da me spravi pokonci ob dveh zjutraj.

Lena Senica8. b, OŠ Mežica; mentorica: Mirjam Lapanja

INVALIDI – VEČ KOT NAVADNI LJUDJE

Ali se je že kdorkoli od vas vprašal, kaj pomeni biti dru-gačen? Ali ste se že obrnili za nekom, ki je hodil z bergla-mi, z belo palico in temnimi očali, z grbo na hrbtu? Bo-

38

dite pošteni in odgovorite z da. Naj vas ne bo sram, ne imejte slabe vesti. To je čisto normalno. Drugačnost pač pritegne človekov pogled, njegovo radovednost. Večina ob tem ne misli kaj slabega, prav nasprotno. V ljudeh se prebudi neko čustvo, neko spoznanje, da sta se usoda in življenje z nekom kruto poigrala in da mogoče potrebuje njihovo pomoč. Pa ne v obliki pomilovanja, daleč od te-ga. Invalidi si želijo deliti življenje in vse, kar jih spremlja, z zdravimi ljudmi. Želijo si razumevanja, več pravic in več svobode. Kljub bolezni niso slabiči, močnejši in upornejši so kot marsikateri zdrav človek. To njihovo pozitivnost in voljo sem tudi sama spoznala.

Rada bi vam predstavila osebo, ki je kljub svoji bolezni za mene pozitivna, vedno dobre volje, polna energije in še in še. Ko sem Ivana prvič videla, kako je z berglami in vrečko v roki poskakoval po cesti, se mi je zasmilil. Pri-stopila sem k njemu in ko sem ga hotela vprašati, če rabi pomoč, me je že prehitel in me vprašal, če mi lahko ne-se torbo. Seveda je pričakoval mojo namero, zato se je pošalil. Ker ga takrat še nisem poznala, sem bila najprej zmedena. Hitro mi je pomagal iz zagate in me povabil k sebi domov. Najprej sem oklevala, nato pa sem privolila.

Doma mi je predstavil ženo Anico, ki je prav tako inva-lidka. Ivan mi je zaupal, da pozna mojo sestro Evo in da je bila že velikokrat pri njih. Njun sin Peter in moja se-stra Eva sta menda dobra prijatelja. (Samo da vam na-mignem, da je to »dobro prijateljstvo« že rodilo sinčka Tima, mojega nečaka.) Da nadaljujem zgodbo … Ko sem spoznala Ivana, kako je spreten in hiter, kar nisem mogla verjeti svojim očem. Zanj nobena stvar ni nedosegljiva, nobeno dejanje neuresničljivo. S svojo trmo in močno voljo premaguje vse ovire. V vsem najde nekaj pozitiv-nega, vedno je nasmejan in dobre volje. Njegovo najve-čje veselje je vnuk Tim, njegov »mali sendviček«, tako mu namreč pravi. Z njim se igra, včasih pa mu pokaže tudi kako lumparijo. In potem se vsi smejimo. Tudi meni je že neštetokrat katero ušpičil. Včasih mi skrije čevlje, mi žepe jakne napolni z bonboni … Ivan pač. Zelo dobro tudi kuha, riše, popravlja ure … Lahko bi še naštevala, kajti Ivan je res nekaj posebnega. Vsi ga imamo radi in uživamo v njegovi družbi. Zelo sem vesela, da sem ga spoznala in da je moj prijatelj.

Biti drugačen ne pomeni, da moraš živeti drugačno ži-vljenje. Ne pomeni, da moraš biti v svojem svetu. Vsi lju-dje, taki ali drugačni, smo del vesolja, ki nas obdaja. Del neskončnosti, ki se bo nekoč končala. Bodimo kot eno, bodimo si enaki in življenje bo lepše!

Kaja Strnad5. b, II. OŠ Slovenska Bistrica; mentorica: Ivana Frešer

SREČANJE NA ULICI

Vsako jutro hodim v šolo po isti poti in vsako jutro se zastr-mim v postavo z belo palico v roki, kako opotekajoče lovi ravnotežje na pločniku. Ustavim se in opazujem fanta dvaj-setih let. S palico tipa po pločniku in poskuša najti pravo pot. Zamislim se nad usodo tega korajžnega fanta, ki išče pot vsako jutro v bližnjo trgovino. Opazujem ga velikokrat, a nikoli nič ne storim, ker mislim, da bo mojo pomoč odklonil.

Nekega jutra sem bila žalostna, ko sem odhajala od do-ma. Nenadoma pa bum sem treščila na ulici v fanta z belo palico v rokah.

»Oh oprosti, » sem se začela opravičevati. Bilo me je sram, da sem bila tako nerodna.

»Saj ni nič narobe,« je rekel in se za trenutek ustavil v sme-ri, od koder je prihajal glas.

»Kdo si?« je strahoma vprašal.

»J-jaz? Jaz sem Kaja, učenka te šole, pred katero stojiva.«

»Lepo ime imaš. Jaz sem Marko,« je polglasno povedal svoje ime.

Kar naenkrat je obrnil glavo proti meni:

»Povej mi prosim, je danes lep dan?« je bil radoveden.

Pogledala sem okoli sebe. Na cesti in pločnikih so bili stroji in delavci okoli njih. Ta hrup strojev ga je morda zmotil, da se je danes ustavil pred menoj. Vsako jutro je hitro stopal po pločniku, kot da ga nič ne ovira. Njegova pot je bila vsako jutro popolnoma enako začrtana in kar je to jutro iskal s palico, tega danes ni bilo. Ni bilo pločnikov in ne njemu znanih prehodov.

»Veš, danes obnavljajo cestišče in prehode za pešce. Pov-sod so luknje na cesti,« sem mu povedala.

»Kaj danes sije sonce?« je bil radoveden.

Tiho sem pomislila, kaj tudi tega ne zaznava? Če je tako, tudi ne ve, kdaj je dan in kdaj je noč.

»Jutro je in sonce že vzhaja. Prav zdaj ga vidim na obzor-ju,« sem mu pojasnila.

»Kakšno pa je sonce?« je bil radoveden.

»Veliko in svetlo,« sem mu ponosno odvrnila.

To jutro sem krenila proti šoli, njemu pa sem svetovala, naj ubere pot proti domu, ker je mnogo ovir na cesti. Imel je polpriprte oči in izpod vek so kukali le delci oči.

»O, morda je imel nekoč modre oči. Take, ki so mi še po-sebno všeč,« sem tiho razmišljala in zbegano stopila v učilnico.

39

Manca Cesar, 1. r., OŠ Antona Aškerca Velenje; mentorica: Stanka Jeraj

Žana Benedičič, 3. l., Srednja šola Jesenice; mentorica: Marisa Monti

40

Na sprehodu, Neja Dover, 5. r., II. OŠ Slovenska Bistrica mentorica: Ivana Frešer

41

Žan Pogač8. r., OŠ Ribnica na Pohorju; mentorica: Nevenka Kutin

Delo invalid težko dobi, zato srce ga močno boli.Če službo končno najde, se v njej dobro znajde.

INVALIDI IN PROSTI ČAS

Biti invalid ni lahko. Invalid si lahko že mlad, na primer pri petnajstih letih. Če postaneš invalid tako mlad, je še huje. Ko si starejši, se težko zaposliš, težje se premikaš, ne mo-reš živeti sam, si ustvariti družine.

Invalidi se radi družijo, se šalijo in zelo radi komunicirajo. Vendar imajo za to pogosto premalo priložnosti. Radi or-ganizirajo izlete in imajo od časa do časa skupna kosila. Zelo radi se odzovejo na kakršnokoli povabilo in kljub te-mu, da sami ne zmorejo vsega, radi pomagajo svojim vr-stnikom oz. drugim invalidom. Presenetilo me je, ko sem šel s člani Društva invalidov Ribnica - Josipdol na izlet po Avstrijski Koroški. Videl sem, da se tako zelo radi šalijo, sploh po kakšnem šilcu slivovke. Zelo radi govorijo o tem, kako je bilo, ko so bili otroci, so zelo radodarni in se včasih skušajo pomladiti. Živ primer za to je bila vožnja po jezeru z gliserjem.

Izlet mi je bil zelo všeč. Prav z užitkom sem gledal invalide, polne energije, ki so se šalili, uživali v druženju in občudo-vanju narave.

Nina Pušnik5. r. OŠ Radlje ob Dravi, POŠ Remšnik; mentorica: Valerija Tertinek

INVALIDI IN PROSTI ČAS

Zakaj usoda se je poigrala z ljudmi,da postali so invalidi?

Nasmeh, ki ti ga poklonijo iz srca, seže prav do neba.Biti z njimi je lepo,

saj to je pravo prijateljstvo.Prijazni so in veselega srca,

naj sije sonce ali pada dež z neba.

V športu nekateri dobri so, saj skrbijo za svojo kondicijo.

Tudi rišejo zelo lepo, saj to jih veseli in

med risanjem pozabijo na vse skrbi.

Dragi invalidni ljudje!Z vami je vedno lepo,

želim vam, da v življenju vedno hodite z dvignjeno glavo!

42

Tim Verstovšek3. a, Gimnazija Brežice; mentorica: Judita Marolt

ZGODBE VZTRAJAJOČIH

I.

Rekla si, da ne bi bil sposoben ljubiti,

da moja usoda ne pusti mi do tebe nekaj čutiti.

Rekla si, da nisem dovolj dober za tvoje srce,

da ker nimam nog, nisem junak,

ki v pesku na obali risal bi tvoje ime.

Odšla si z njim, ki naj bi bil popoln človek zate,

jaz naj te ne bi osrečil, naj ne bi znal ljubiti

in tvoje lepote vekomaj častiti.

Res je, kolesa mi kot noge služijo,

ne tečem in ne hodim, pač, športniki z mano se ne družijo.

Res je,ne morem te rešiti pred nepridipravi.

Vendar vedi, da sposoben sem ljubiti;

noge ne dajo človeku čutiti, temveč srce,

samo srce mojo voljo bo ustavilo, ko bo nehalo biti.

V samoti obupan in pregnan ne bom te nehal ljubiti.

Na samoto obsojen in izgnan tvojo lepoto bom želel slaviti.

Julija Nabernik9. a, OŠ Neznanih talcev Dravograd; mentorica: Irena Kašman

INVALIDI IN PROSTI ČAS

Danes poznamo veliko društev, kamor so vključeni invali-di oz. ljudje s posebnimi potrebami. Sama dobro poznam društvo Sonček, saj imam tam brata s cerebralno parali-zo.

Moj brat je veliko časa preživel z mano in vso mojo druži-no. Veliko časa pa je preživel tudi v hiši, ki jo vodi društvo Sonček. Tam je spoznal veliko prijateljev. Imel je tudi svojo sobo. Ko sem ga obiskala, mi je vedno pokazal svoje ribi-ce ali papigo. Imel je veliko stvari. Tista mala sobica je bila kot veliko stanovanje.

Ker pa je moj brat vedno hotel biti samostojen, neodvisen od drugih, si je našel tudi službo. Služil je svoj denar, imel svoje »majhno stanovanje«, nekaj domačih živali … Živel je kot čisto običajen človek. Nanj nikoli nisem gledala kot na invalida, saj mi s svojim karakterjem in samostojnostjo nikoli ni deloval kot invalid.

Po moje si vsak invalid želi biti kot moj brat, a ga družina ali družba pri tem ne podpirata. To se mi zdi popolnoma napačno. Kot vsak normalen človek ima tudi vsak inva-lid pravico do normalnega življenja. Veliko preveč ljudi na invalide gleda zviška ali jih celo ponižuje. Takšnih ljudi ne maram, ker vem, da so si tudi invalidi sposobni ustvariti normalno življenje. Svojega brata in druge invalide bom vedno podpirala, saj so vsi prav posebni, zabavni in prija-zni ljudje, ne glede na njihove potrebe.

43

II.

Smejal si se mi in vihal nos nad mano …

S prstom kazal si na mojo rojstno rano.

Kdo bi si mislil, da boš kot jaz končal,

potem ko si se brez pameti na sivo cesto podal.

Jaz že od nekdaj takšen kolovratim naokoli, ti pa po nesreči si pristal v moji koži.

Vedno sem upal, da ne bom obupal, vedno sem ti pravil,

da moje volje ne boš pokvaril.

Zdaj ti ne bom govoril, zdaj to lahko vidiš sam, zdaj oba je bog obsodil,

tudi ti si na voziček prikovan.

Upam, da zdaj vidiš, da boljši nisi bil od mene,

upam, da zdaj vidiš, kakšno sem nosil breme.

Pa ne zamerim ti, zdaj si sam pokoro služiš,

zdaj se z mano družiš, ne zamerim ti.

Saj nisi mogel razumeti, kako je v trpljenju živeti.

Ne zamerim ti.

III.

Ni mi bilo usojeno videti narave

in nikoli ne bom videl lepote mi neznane.

Ne vidim barv in ne svetlobe, samo tema v oči me bode.

Moj svet je črnina, črna, samotna praznina.

Ne vem, kaj je drugim lepo, ne vem, kaj je drugim grdo,

vem samo to, kar slišim, vem, koga rad slišim.

In meni je vseeno, kako izgledaš ti poleg mene,

ker jaz vidim izgubljeno lepoto znotraj tebe.

Ljudje ne potrebujejo oči, da bi videli.

Oči vidijo, česar duša ne, oči vidijo zunanjost!

Duša pa vse!

In meni je vseeno, kaj zunanjost ponuja, ker vidim le črnino,

mi na človeku le dobro srce je nuja.

Zakaj oči vidijo zunanjost, zakaj ne tudi notranjosti?

Ne vem.

Vem samo, da moje črno je nebo,

moje slepo je oko, a sanje moje naprej gredo, tvoje srce skrivaj opazujejo.

44

Rok Teršek, 2. r., OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik; mentorica: Vojka Tušek

Lara Košnjek, Sabina Krek, Ana Repinc, Sandra Šunkar, Neža Gregorc, 4. l., Srednja šola Jesenice; mentorica: Metka Žnidar

Živ

ljenj

e in

valid

a, J

anja

Ska

rlov

nik,

7. r

., O

Š A

nton

a A

šker

ca V

elen

je; m

ento

rica:

Dan

ica

Arz

enše

k

ucˇ

encev in

dija

kov,

ki s

o s

odelo

vali v P

edagoški a

kci

ji Zveze d

elo

vnih

invalid

ov S

lovenije

za le

to 2

010

ZB

OR

NIK

PR

ISPEVKO

V

ZBOR

NIK

PR

ISPEVKO

Vucencev in

dija

kov,

ki s

o s

odelo

vali

v P

edagoški a

kci

jiZveze d

elo

vnih

invalid

ov S

lovenije

za le

to 2

010

Lju

blja

na, dece

mber

2010

Izdala: Zveza delovnih invalidov SlovenijeLjubljana; decem

ber 2010

Tisk in oblikovanje: Birografika Bori d. o. o., LjubljanaN

aklada: 30

0 kom

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

821.16

3.6

-93

-82

ZBOR

NIK prispevkov učencev in dijakov, ki so sodelovali v

Pedagoški akciji Zveze delovnih invalidov Slovenije za leto 2010

. -Ljubljana : Zveza delovnih invalidov Slovenije, 2

010

ISBN

978-9

61-910

60

-8-2

253

99

44

96

43

II.

Smejal si se m

i in vihal nos nad m

ano …S prstom

kazal si na m

ojo rojstno rano.

Kdo bi si mislil,

da boš kot jaz končal, potem

ko si se brez pameti

na sivo cesto podal.

Jaz že od nekdaj takšen kolovratim

naokoli, ti pa po nesreči si pristal v m

oji koži.

Vedno sem upal,

da ne bom obupal,

vedno sem ti pravil,

da moje volje ne boš pokvaril.

Zdaj ti ne bom govoril,

zdaj to lahko vidiš sam,

zdaj oba je bog obsodil, tudi ti si na voziček prikovan.

Upam

, da zdaj vidiš, da boljši nisi bil od m

ene, upam

, da zdaj vidiš, kakšno sem

nosil breme.

Pa ne zamerim

ti, zdaj si sam

pokoro služiš, zdaj se z m

ano družiš, ne zam

erim ti.

Saj nisi mogel razum

eti, kako je v trpljenju živeti.

Ne zam

erim ti.

III.

Ni m

i bilo usojeno videti narave

in nikoli ne bom videl

lepote mi neznane.

Ne vidim

barv in ne svetlobe, sam

o tema v oči m

e bode.M

oj svet je črnina, črna, sam

otna praznina.

Ne vem

, kaj je drugim lepo,

ne vem, kaj je drugim

grdo, vem

samo to, kar slišim

, vem

, koga rad slišim.

In meni je vseeno,

kako izgledaš ti poleg mene,

ker jaz vidim izgubljeno

lepoto znotraj tebe.

Ljudje ne potrebujejo oči, da bi videli.

Oči vidijo, česar duša ne, oči vidijo zunanjost!

Duša pa vse!

In meni je vseeno,

kaj zunanjost ponuja, ker vidim

le črnino, m

i na človeku le dobro srce je nuja.

Zakaj oči vidijo zunanjost, zakaj ne tudi notranjosti?

Ne vem

.

Vem sam

o, da m

oje črno je nebo, m

oje slepo je oko, a sanje m

oje naprej gredo, tvoje srce skrivaj opazujejo.

44

Rok

Terš

ek, 2

. r.,

OŠ

nar

odne

ga h

eroj

a R

ajka

Hra

stni

k; m

ento

rica:

Voj

ka T

ušek

Lara

Koš

njek

, Sab

ina

Krek

, Ana

Rep

inc,

San

dra

Šunk

ar, N

eža

Greg

orc,

4. l

., S

redn

ja š

ola

Jese

nice

; men

toric

a: M

etka

Žni

dar

52801-11 1 ABobr M1BlackYellowMagentaCyan 07C8-41D407C8-431007C8-444C07C8-4588--

Zbo

rnik

izbr

anih

lite

rarn

ih (p

esm

i, se

stav

ki o

ziro

ma

spis

i, in

terv

juji

oziro

ma

repo

rtaž

e) in

liko

vnih

del

(r

isbe

in s

like)

uče

ncev

in d

ijako

v, k

i so

sode

lova

li v

Peda

gošk

i akc

iji Z

veze

del

ovni

h in

valid

ov S

love

nije

za

leto

201

0 je

pris

peve

k k

info

rmat

ivni

in z

alož

nišk

i dej

avno

sti d

elov

anja

naj

večj

e re

prez

enta

tivne

in-

valid

ske

orga

niza

cije

v S

love

niji.

Pom

en p

edag

oške

akc

ije je

, da

mla

dina

spo

znav

a po

treb

e in

valid

nih

in n

emoč

nih

drža

vlja

nov,

da

ra-

zum

e pr

avic

e in

valid

ov p

ri nj

ihov

em e

nako

prav

nem

vkl

juče

vanj

u v

druž

beno

živ

ljenj

e, d

a de

la in

se

ob-

naša

var

no, k

ar n

aj b

i zm

anjš

alo

štev

ilo n

esre

č, d

a bo

man

j inv

alid

ov.

Vsak

inva

lid s

i žel

i ohr

aniti

svo

je d

osto

jans

tvo,

žel

i odl

očat

i o s

ebi,

o sv

ojem

pre

mož

enju

in im

eti s

vojo

za

sebn

ost.

Vse

pa in

valid

u po

gost

o ni

niti

dos

eglji

vo n

iti u

resn

ičlji

vo.

V S

love

niji

živi

več

kot

16

0.0

00

inva

lidov

in p

rav

peda

gošk

a ak

cija

je p

rilož

nost

, da

tudi

mla

di –

uče

n-ci

in d

ijaki

– s

kozi

pis

ano

bese

do in

liko

vno

ustv

arja

lnos

t vz

post

avijo

poz

itive

n od

nos

za k

akov

ostn

o so

žitje

z in

valid

i v s

voje

m p

rost

oru

in š

irši s

kupn

osti.

S s

vojim

i lite

rarn

imi i

n lik

ovni

mi p

rispe

vki i

n ob

nes

ebič

ni p

omoč

i men

torje

v so

uče

nci i

n di

jaki

na

svoj

-st

ven

nači

n pr

ikaz

ali r

azum

evan

je in

valid

nost

i ob

gesl

ih:

»OD

NO

S D

O IN

VALI

DO

V –

OG

LED

ALO

NA

ŠE

DR

UŽ

BE«

;

»DO

STO

JAN

STV

O IN

VALI

DO

V: P

RA

VIC

A A

LI P

RIV

ILEG

IJ?«

;

»IN

VALI

DI –

VEČ

KO

T N

AVA

DN

I LJU

DJE

«;

»IN

VALI

DI I

N P

RO

STI Č

AS

«.

Težk

o se

je b

ilo o

dloč

iti z

a tis

ta d

ela,

ki s

o ob

javl

jena

v t

em z

born

iku,

ker

so

vsa

dela

odl

ična

. Pre

jeli

smo

čez

250

avt

orsk

ih d

el.

Hva

la u

čenc

em in

dija

kom

, hva

la u

čite

ljem

men

torje

m, h

vala

vod

stvo

m š

ol, k

i so

sode

lova

le v

tem

pr

ojek

tu z

mla

dim

i, in

hva

la v

sem

priz

adev

nim

pre

dsta

vnik

om d

rušt

ev in

valid

ov, k

i ste

v le

tu 2

010

po

-m

agal

i ure

snič

iti ta

pro

jekt

.

Dra

go N

ovak

, pr

edse

dnik

Zve

ze d

elov

nih

inva

lidov

Slo

veni

je

»EVR

OPSKO

DR

ŽAVLJA

NSTVO:

MO

ŽN

OST K

VA

LIT

ETN

EG

A Ž

IVLJEN

JA

IN

VA

LID

OV«

(geslo

mednaro

dnega d

neva invalidov -

3. decem

ber

20

10)

6 ogromno pripom

očkov in naprav, ki invalidnim osebam

lajšajo življenje. Kako bi bilo, če ne bi bilo invalidskih vozič-kov in drugih priprav?

Invalidi še vedno trpijo zaradi diskriminacije. Še vedno si

zelo težko priskrbijo delo.

Pri človeku na invalidskem vozičku se hitro ustvarijo pred-

sodki, da ni dober delavec. Zato pogosto ne dobijo dela, četudi bi m

orda še bolj delali. Njihove potrebe so seveda

dražje. Ne znam

o si predstavljati, kje bi dobili denar za po-sebno hrano in drugo. Tudi m

i lahko pomagam

o in zbira-m

o zamaške. Srečo im

ajo, če imajo družino, ki jih podpira.

Težko bi kdo šel skozi takšne težave sam.

Tudi društva jim pom

agajo. Velikokrat so tudi osamljeni.

Moram

o se spoprijateljiti z njimi kot se z drugim

i. Ravno ta-ko kot m

i so lahko prijatelji. Človeka je treba soditi po notra-

njosti. Čeprav jih m

orda ne razumem

o, jih moram

o pod-pirati. Razna društva pom

agajo ustvarjati vezi med invali-

di. Tako postanejo prijatelji in si izmenjujejo nasvete. Veliko

bolj se razumejo. In se veliko družijo. M

ed starejšimi ni toli-

ko težav. Mladi pa pogosto invalidov ne sprejm

ejo v svojo družbo, saj im

ajo predsodke, da morda niso dobri prijatelji,

da se ne znajo zabavati … Gluhonem

e, gluhe ali slepe so-vrstnike m

ladi pogosto diskriminirajo sam

o zaradi njihove telesne hibe. Zato se invalidi m

orda počutijo manjvredno,

nepomem

bno in depresivno. Človeka ne sm

emo soditi po

zunanjosti, to ne velja samo za invalide. M

oramo se spopri-

jateljiti z njimi, jim

stati ob strani in jih podpirati. Vsi si zasluži-m

o prijatelje, da nam pom

agajo v stiski. Zamislim

o si, kaj bi naredili, če bi srečali invalida, ki je takšne starosti kot vi. A

li bi se vam

samo sm

ilil? Ali pa se m

u bi poskušali približati?

Invalidnost je problem, ki ga srečam

o na vsakem koraku.

Ne m

oremo ga ignorirati, zato si m

oramo pom

agati. Po-skušati m

oramo ustvariti enako okolje za nas in invalide.

Samo tako bodo odnosi boljši.

Tudi starejši invalidi imajo težave z osam

ljenostjo. Nekateri

si želijo iti ven na izlete, pa ne morejo iti sam

i. Prav je, da se tudi starejši invalidi družijo. Zagotovo so veseli, če im

ajo razne dejavnosti, ki jim

pomagajo, da se ne počutijo tako

zapostavljeno. Mladi bi se m

orali družiti tudi s starejšimi

invalidi. Lepo je, če gredo starejši na prireditve, kjer nasto-pajo tudi m

ladi.

Da bom

o lahko pomagali ljudem

, moram

o ugotoviti, skozi kaj m

orajo iti. Naj vedo, da niso sam

i, bodimo v podporo

invalidom ter njihovim

sorodnikom, saj tudi oni nosijo bre-

me, ko skrbijo za invalida. Skrbi, ki jih im

ajo, so ogromne.

V prim

erjavi z njihovimi so naše popolnom

a nepomem

- bne in m

ajhne. Nekateri ljudje to ugotovijo, ko se jim

zgo-di nesreča in ugotovijo, da bodo na invalidskem

vozičku do konca življenja. Tako m

orajo celotno življenje prilago-diti tem

u dejstvu: spremeniti m

orajo dom, kupiti voziček

… Sorodniki sami težko skrbijo zanje, zato včasih invali-

di dobijo občutek, da so nemočni in da jih nihče ne želi

imeti v bližini. D

ruštva invalidom pom

agajo odgnati ob-čutek osam

ljenosti, zapuščenosti ter nemoči, pom

agajo jim

ohranjati zdravje ter pomagajo razvijati ustvarjalnost

v duhovnem in fizičnem

smislu. Prostovoljci pogosto obi-

ščejo nemobilne invalide na dom

u. Imajo srečanja, kjer si

lahko izmenjujejo nasvete. D

ruštva podpirajo tudi športne aktivnosti, kot so šah, kegljanje, pikado … D

ruštva imajo za

invalide velik pomen.

Invalidi imajo čas, da razvijejo svoj um

etniški duh. Pozna-m

o veliko priznanih umetnikov. Starejši invalidi pogosto

izdelujejo unikatne izdelke. Potekajo razstave, kjer se lah-ko družijo in pokažejo svoj sm

isel za risanje in ustvarjanje drugih likovnih izdelkov. O

bčudovanja vredno je, da se lju-dje s telesno hibo oz. boleznijo vseeno ukvarjajo s špor-tom

in drugimi dejavnostm

i.

Sami se zgražam

o nad diskriminacijo in stereotipi, v resni-

ci pa morda podzavestno tudi sam

i počnemo isto. M

orda se tudi tebi zgodi kaj slabega, pa ne bo nikogar, da bi ti po-m

agal. Če bi se ljudje tega bolj zavedali, bi se lahko vsak

invalid počutil dobro. Skupaj nam gre lažje.

Vedno se pritožujemo, zagotovo pa bi vsak invalid za-

menjal z nam

i. V prim

erjavi z nekaterimi zdravim

i ljudmi

so zagotovo bolj delovni in potrpežljivi. Šele ko te doleti takšna nesreča, lahko ugotoviš, kako m

očan si v resnici. Lahko so nam

za vzor, s kakšno močjo se lotijo stvari.

Invalid je lahko bolj uspešen in srečen kot zdrav človek. M

orda invalidi nikoli ne bodo telesno zdravi, a prav za-gotovo dobijo priložnost, da v sebi zrastejo in se najde-jo. Z

ato jih moram

o občudovati in jim pom

agati. Invalidi pa se m

orajo zavedati, da invalidnost ne pomeni konec

življenja.

39

Manca Cesar, 1

. r., OŠ

Antona A

škerca Velenje; m

entorica: Stanka Jeraj

Žana Benedičič, 3. l., S

rednja šola Jesenice; mentorica: M

arisa Monti

42

Tim

Ver

stov

šek

3. a

, Gim

nazij

a Br

ežice

; men

toric

a: J

udita

Mar

olt

ZGOD

BE V

ZTRA

JAJO

ČIH

I.

Rekl

a si

, da

ne b

i bil

spos

oben

ljub

iti,

da m

oja

usod

a ne

pus

ti m

i do

tebe

nek

aj č

utiti

.

Rekl

a si

, da

nise

m

dovo

lj do

ber z

a tv

oje

srce

, da

ker

nim

am n

og,

nise

m ju

nak,

ki

v p

esku

na

obal

i ris

al b

i tvo

je im

e.

Odš

la s

i z n

jim,

ki n

aj b

i bil

popo

ln č

love

k za

te,

jaz

naj t

e ne

bi o

sreč

il, na

j ne

bi z

nal l

jubi

ti in

tvoj

e le

pote

vek

omaj

čas

titi.

Res

je,

kole

sa m

i kot

nog

e sl

užijo

, ne

teče

m in

ne

hodi

m,

pač,

špo

rtni

ki z

man

o se

ne

druž

ijo.

Res

je,

ne m

orem

te re

šiti

pred

nep

ridip

ravi

.

Vend

ar v

edi,

da s

poso

ben

sem

ljub

iti;

noge

ne

dajo

člo

veku

čut

iti,

tem

več

srce

, sa

mo

srce

moj

o vo

ljo b

o us

tavi

lo,

ko b

o ne

halo

biti

.

V s

amot

i obu

pan

in p

regn

an

ne b

om te

neh

al lj

ubiti

.N

a sa

mot

o ob

soje

n in

izgn

an

tvoj

o le

poto

bom

žel

el s

lavi

ti.

Julij

a Na

bern

ik9.

a, O

Š Ne

znan

ih ta

lcev

Drav

ogra

d; m

ento

rica:

Iren

a Ka

šman

INVA

LIDI

IN P

ROST

I ČAS

Dan

es p

ozna

mo

velik

o dr

ušte

v, k

amor

so

vklju

čeni

inva

li-di

oz.

ljud

je s

pos

ebni

mi p

otre

bam

i. Sa

ma

dobr

o po

znam

dr

uštv

o So

nček

, saj

imam

tam

bra

ta s

cer

ebra

lno

para

li-zo

.

Moj

bra

t je

velik

o ča

sa p

reži

vel z

man

o in

vso

moj

o dr

uži-

no. V

elik

o ča

sa p

a je

pre

žive

l tud

i v h

iši,

ki jo

vod

i dru

štvo

So

nček

. Tam

je s

pozn

al v

elik

o pr

ijate

ljev.

Imel

je tu

di s

vojo

so

bo. K

o se

m g

a ob

iska

la, m

i je

vedn

o po

kaza

l svo

je ri

bi-

ce a

li pap

igo.

Imel

je v

elik

o st

vari.

Tis

ta m

ala

sobi

ca je

bila

ko

t vel

iko

stan

ovan

je.

Ker p

a je

moj

bra

t ved

no h

otel

biti

sam

osto

jen,

neo

dvis

en

od d

rugi

h, s

i je

naše

l tud

i slu

žbo.

Slu

žil j

e sv

oj d

enar

, im

el

svoj

e »m

ajhn

o st

anov

anje

«, ne

kaj d

omač

ih ž

ival

i … Ž

ivel

je

kot

čis

to o

biča

jen

člov

ek. N

anj n

ikol

i nis

em g

leda

la k

ot

na in

valid

a, s

aj m

i s s

vojim

kar

akte

rjem

in s

amos

tojn

ostjo

ni

koli

ni d

elov

al k

ot in

valid

.

Po m

oje

si v

sak

inva

lid ž

eli b

iti k

ot m

oj b

rat,

a ga

dru

žina

al

i dru

žba

pri t

em n

e po

dpira

ta. T

o se

mi z

di p

opol

nom

a na

pačn

o. K

ot v

sak

norm

alen

člo

vek

ima

tudi

vsa

k in

va-

lid p

ravi

co d

o no

rmal

nega

živ

ljenj

a. V

elik

o pr

eveč

ljud

i na

inva

lide

gled

a zv

iška

ali

jih c

elo

poni

žuje

. Tak

šnih

ljud

i ne

mar

am, k

er v

em, d

a so

si t

udi i

nval

idi s

poso

bni u

stva

riti

norm

alno

živ

ljenj

e. S

voje

ga b

rata

in d

ruge

inva

lide

bom

ve

dno

podp

irala

, saj

so

vsi p

rav

pose

bni,

zaba

vni i

n pr

ija-

zni l

judj

e, n

e gl

ede

na n

jihov

e po

trebe

.

52801-11 2 A M1BlackYellowMagentaCyan 07C8-46C407C8-480007C8-493C07C8-4A78--

SEZNAM OBJAVLJENIH

LIKOVNI IZDELKIStranOVJanja Skarlovnik,7.r.,OŠAntonaAškercaVelenje5Kristina Vnučec,9.r.,IIOŠŽalec7Živa Kozole,7.r.,OŠnarodnegaherojaRajkaHrastnik,POŠDolpriHra-

stniku9Vita Sušec,2.r.,OŠAntonaAškerca,POŠPesje9 Sum

eja Kadrić,2.r.,OŠGorica,10 M

ojca Ladinek,2.r.,OŠRadljeobDravi12 M

aks Klinec,8.r.,OŠDornberk14 Valentina Teršek,7.r.,OŠnarodnegaherojaRajkaHrastnik,POŠDolpri

Hrastniku17 Lejla Hadžić,1.r.,OŠTrbovlje,POŠAlojzaHohkrauta17 Aneja Atelšek,1.r.,OŠAntonaAškerca18 Larisa Lorenci,2.r.,OŠRadljeobDravi22 Ana Carlevaris,5.r.,OŠM

ilojkeŠtrukeljNovaGorica23 Aljoša Sopotnik,2.r.,OŠnarodnegaherojaRajkaHrastnik23 M

aja Zobovnik,9.r.,OŠRibnicanaPohorju23 Tiara Križnik,2.r.,OŠŽalec,POŠGotovlje27 M

arina Pevec,7.r.,OŠŠmarjepriJelšah,POŠKristanvrh33 Zoja Pogorelc,2.r.,OŠRadljeobDravi33 Karolina Gajšek,5.r.,OŠM

ilojkeŠtrukeljNovaGorica35 M

eta Horvat,Ajda Janežič,Nika Bavdek,Tina Cvetek,4.l.,SrednjašolaJesenice

35 Andre Villalba,4.r.,OŠMilojkeŠtrukeljNovaGorica

39 Žana Benedičič,3.l.,SrednjašolaJesenice39 M

anca Cesar,1.r.,OŠAntonaAškerca40 Neja Dover,5.r.,II.OŠSlovenskaBistrica44 Rok Teršek,2.r.,OŠnarodnegaherojaRajkaHrastnik44 Lara Košnjek,Sabina Krek,Ana Repinc,Sandra Šunkar,Neža Gre-

gorc,4.l.,SrednjašolaJesenice

PESMI

8 Julija Marsel Ficko,7.r.,OŠRadljeobDravi

19 Matic Gorenšek,9. r.,OŠJurčkovegaDrejčkaRavnenaKoroškem(šola

sprilag.programom)25 Janja Kraker,9.r.,OŠRadlje,POŠRemšnik29 Rudi Breznik,7.r.,OŠM

uta31 Jožica Tacer,8.r.,OŠRadlje,POŠRemšnik41 Nina Pušnik,5.r.,OŠRadlje,POŠRemšnik42 Tim

Verstovšek,3.l.,GimnazijaBrežice

INTERVJUJI15Sanja Đukič,3.l.,SrednjašolaJesenice19Tara Ledinek,8.r.,OŠPrežihovegaVorancaRavnenaKoroškem

SPISI 5M

ilka Gruber,8.r.,OŠŠentjanžpriDravogradu8 M

atej Klančar,4.r.,OŠTonetaŠrajaAljošeNovavas8 Glorija Obrulj,Viktorija M

iklavc,Nina Mori,Neža Oder,M

artin Za-bovnik,Klem

en Kotnik,Alja Založnik,3.r.,OŠRibnicanaPohorju11 Tajda Flis,4.r.,OŠTrbovlje,POŠAlojzaHohkrauta11 Tjaša M

azej,6.r.,OŠŠoštanj11 Lavra Videčnik,6.r.,OŠŠoštanj13 Žan Brecelj,9.r.,OŠDornberk16 Vita Rem

ec,3.r.,OŠFrancetaBevkaTolmin16 Pia Faletič,3.r.,OŠFrancetaBevkaTolmin16 Urška Dretnik,4.r.,OŠFranjaGolobaPrevalje,POŠLeše16 Kaja,Vita,Urša,Pia Gerbec,IngridinPia Faletič,3.r.,OŠFranceta

BevkaTolmin

19 Neža Pušnik,9.r.,OŠNeznanihtalcevDravograd24 Ana Krajnc,9.r.,OŠFranjaGolobaPrevalje24 Žan Onuk,8.r.,OŠŠentjanžpriDravogradu26 Barbara Spital,8.r.,OŠŠoštanj29 M

aja Vodušek,9.r.,OŠŠmarjepriJelšah30 Janja Avsenik,3.l.,SrednjašolaJesenice30 Sergej Pečečnik,6.r.,OŠRadlje,POŠRemšnik34 Sandra Zavratnik,8.r.,OŠRadlje,POŠRemšnik34 Rok Zorm

an,7.r.,OŠN eznanihtalcevDravograd36 Kaja Senica,9.r.,OŠFranjaGolobaPrevalje37 Lena Senica,8.r.,OŠM

ežica37 Sara Kram

ar,2.l.,GimnazijaBrežice38 Kaja Strnad,5.r.,II.OŠSlovenskaBistrica41 Žan Pogač,8.r.,OŠRibnicanaPohorju42 Julija Nabernik,9.r.,OŠNeznanihtalcevDravograd

SEZNAM SODELUJOČIH ŠOL

•OsnovnašolaAntonaAškercaVelenje

•OsnovnašolaAntonaAškercaVelenje,POŠPesje

•II.OsnovnašolaŽalec

•OsnovnašolanarodnegaherojaRajkaHrastnik,POŠDolpriHrastniku

•OsnovnašolaGorica,Velenje

•OsnovnašolaRadljeobDravi

•OsnovnašolaDornberk

•OsnovnašolaTrbovlje

•OsnovnašolaTrbovlje,POŠAlojzaHohkrauta

•OsnovnašolaM

ilojkeŠtrukeljNovaGorica•

OsnovnašolaRibnicanaPohorju•

OsnovnašolaŽalec,POŠGotovlje•

OsnovnašolaŠmarjepriJelšah•

OsnovnašolaŠmarjepriJelšah,POŠKristanVrh•

OsnovnašolaRadljeobDravi•

II.OsnovnašolaSlovenskaBistrica•

OsnovnašolaJurčkovegaDrejčkaRavnenaKoroškem•

OsnovnašolaRadlje,POŠRemšnik•

OsnovnašolaMuta

•OsnovnašolaŠentjanžpriDravogradu

•OsnovnašolaTonetaŠrajaAljošeNovavas

•OsnovnašolaŠoštanj

•OsnovnašolaFrancetaBevkaTolmin

•OsnovnašolaFranjaGolobaPrevalje,POŠLeše

•OsnovnašolaNeznanihtalcevDravograd

•OsnovnašolaŠentjanžpriDravogradu

•OsnovnašolaFranjaGolobaPrevalje

•OsnovnašolaM

ežica•

OsnovnašolaGloboko•

OsnovnašolaZreče•

OsnovnašolaTonetaČufarjaJesenice•

OsnovnašolaPrežihovegaVorancaJesenice•

Osnovnašoladr.AlešBebler-PrimožHrvatini•

OsnovnašolaGradec,POŠVače,Litija•

OsnovnašolaČrnanaKoroškem•

OsnovnašolaPrežihovegaVoranca,RavnenaKoroškem•

OsnovnašolaGustavaŠiliha L aporje•

OsnovnašolaPartizanskabolnišnicaJesenTinje•

GimnazijaBrežice•

SrednjazdravstvenašolaMurskaSobota

•GimnazijainekonomskasrednjašolaTrbovlje

5

Milk

a Gr

uber

8. r.

, OŠ

Šent

janž

pri

Drav

ogra

du, m

ento

r: Je

rnej

Bobe

k

INVA

LIDI

– V

EČ K

OT N

AVAD

NI L

JUDJ

E

Mar

sikd

o se

zm

razi

, ko

sliš

i bes

edo

»inva

lidno

st«.

A v

en-

dar l

ahko

vsa

kega

dol

eti n

esre

ča in

lahk

o po

stan

e in

valid

. N

e zn

amo

si p

reds

tavl

jati,

kak

o bi

bilo

, če

ne b

i vid

eli, s

lišal

i al

i ne

bi m

ogli

hodi

ti. V

praš

ajm

o se

, kaj

bi s

toril

i, če

bi m

i po

stal

i inva

lidi. A

li bi o

bupa

li nad

živ

ljenj

em?

Kolik

o pr

ijate

-lje

v in

sor

odni

kov

nam

bi p

omag

alo?

Inva

lidi

so o

bčud

ovan

ja v

redn

i, sa

j sv

ojo

tele

sno

hibo

sp

rem

enijo

v n

ekaj

dob

rega

, nek

aj, k

ar ji

h na

redi

še

po-

sebe

j moč

ne. N

jihov

o ži

vlje

nje

je p

odob

no n

ašem

u s

to

razl

iko,

da

se m

oraj

o za

stv

ari,

ki s

o za

nas

sam

oum

evne

, še

kak

o po

trudi

ti. S

te k

daj p

omis

lili, z

a ka

j bi b

ili pr

ikra

jšan

i, če

bi b

ili in

valid

i? Ka

ko b

i pre

bral

i knj

igo

ali s

i ogl

edal

i film

, če

bi b

ili sl

epi?

Kako

bi s

e po

gova

rjali

s pr

ijate

lji, č

e bi

bili

gluh

i ali

gluh

onem

i? Ka

ko b

i se

ukva

rjali

s šp

orto

m, č

e ne

bi m

ogli

hodi

ti? In

valid

i se

mor

ajo

skoz

i vse

živ

ljenj

e tru

-di

ti za

vse

maj

hne

stva

ri in

še

težj

e jim

je, č

e m

oraj

o vs

e na

redi

ti sa

mi.

Zato

je p

omem

bno,

da

jim p

omag

amo.

Še

najm

anjš

a st

var j

im la

hko

olaj

ša ž

ivlje

nje.

K s

amos

tojn

osti

inva

lidom

še

pose

bej p

ripom

orej

o po

sebn

a pa

rkirn

a m

e-st

a, p

rimer

en ja

vni p

rom

et …

Tudi

šol

anje

je z

a in

valid

a ze

lo te

žko.

Mar

sikd

o za

radi

svo

-je

tele

sne

hibe

ne

bi m

ogel

nik

oli p

osta

ti to

, kar

si ž

eli.

Ne-

kate

ri zd

ravi

ljud

je n

očej

o br

ati,

ker

se ji

m k

njig

e ne

zdi

jo

zani

miv

e. K

aj p

a, č

e bi

bili

slep

i? Bi

bra

li po

sebn

e kn

jige?

Ka

ko b

i pot

ekal

pou

k, č

e ne

bi n

ič s

lišal

i? Ka

ko b

i se

pogo

-va

rjali?

Že

sam

o šo

lanj

e in

uče

nje

je te

žko,

kak

o te

žko

je

šele

nek

omu,

ki i

ma

takš

ne p

ogoj

e.

Tehn

olog

ija je

v m

edic

ini t

ako

napr

edov

ala,

da

obst

aja

Pom

agam

, da

lahk

o vs

i opa

zuje

mo

lepo

te n

arav

e, K

ristin

a Vn

učec

, 9. r

., II

OŠ

Žal

ec; m

ento

rica:

Ros

vita

Pla

skan

40

Na

spre

hodu

, Nej

a Do

ver,

5. r

., II.

OŠ

Slo

vens

ka B

istr

ica

men

toric

a: Iv

ana

Freš

er

41

Žan Pogač8. r., OŠ Ribnica na Pohorju; m

entorica: Nevenka Kutin

Delo invalid težko dobi,

zato srce ga močno boli.

Če službo končno najde,

se v njej dobro znajde.

INVALIDI IN PROSTI ČAS

Biti invalid ni lahko. Invalid si lahko že mlad, na prim

er pri petnajstih letih. Č

e postaneš invalid tako mlad, je še huje.

Ko si starejši, se težko zaposliš, težje se premikaš, ne m

o-reš živeti sam

, si ustvariti družine.

Invalidi se radi družijo, se šalijo in zelo radi komunicirajo.

Vendar imajo za to pogosto prem

alo priložnosti. Radi or-ganizirajo izlete in im

ajo od časa do časa skupna kosila. Zelo radi se odzovejo na kakršnokoli povabilo in kljub te-m

u, da sami ne zm

orejo vsega, radi pomagajo svojim

vr-stnikom

oz. drugim invalidom

. Presenetilo me je, ko sem

šel s člani D

ruštva invalidov Ribnica - Josipdol na izlet po A

vstrijski Koroški. Videl sem

, da se tako zelo radi šalijo, sploh po kakšnem

šilcu slivovke. Zelo radi govorijo o tem,

kako je bilo, ko so bili otroci, so zelo radodarni in se včasih skušajo pom

laditi. Živ primer za to je bila vožnja po jezeru

z gliserjem.

Izlet mi je bil zelo všeč. Prav z užitkom

sem gledal invalide,

polne energije, ki so se šalili, uživali v druženju in občudo-vanju narave.

Nina Pušnik5. r. OŠ Radlje, POŠ Rem

šnik; mentorica: Valerija Tertinek

INVALIDI IN PROSTI ČAS

Zakaj usoda se je poigrala z ljudmi,

da postali so invalidi?N

asmeh, ki ti ga poklonijo iz srca, seže prav do neba.Biti z njim

i je lepo, saj to je pravo prijateljstvo.Prijazni so in veselega srca,

naj sije sonce ali pada dež z neba.

V športu nekateri dobri so,

saj skrbijo za svojo kondicijo.Tudi rišejo zelo lepo,

saj to jih veseli in m

ed risanjem pozabijo na vse skrbi.

Dragi invalidni ljudje!

Z vami je vedno lepo,

želim vam

, da v življenju vedno hodite z dvignjeno glavo!

52801-11 2 B M1BlackYellowMagentaCyan 07C8-4BB407C8-4CF007C8-4E2C07C8-4F68--

7

Pom

oč in

valid

u, Ž

iva

Kozo

le, 7

. r.,

OŠ

nar

odne

ga h

eroj

a R

ajka

Hra

stni

k, P

OŠ

Dol

pri

Hra

stni

ku.;

men

toric

a: M

ira M

arin

ko

10 Mojca Ladinek, 2

. r., OŠ

Radlje ob D

ravi; mentorica: D

arinka Miklavc

35

Andre Villalba, 4. r., O

Š M

ilojke Štrukelj N

ova Gorica; m

entorica: Mirjam

Vuga

Meta Horvat, Ajda Janežič, Nika Bavdek, Tina Cvetek, 4

. l., Srednja šola Jesenice; m

entorica: Metka Ž

nidar

38

dite

poš

teni

in o

dgov

orite

z d

a. N

aj v

as n

e bo

sra

m, n

e im

ejte

sla

be v

esti.

To

je č

isto

nor

mal

no. D

ruga

čnos

t pač

pr

itegn

e čl

ovek

ov p

ogle

d, n

jego

vo ra

dove

dnos

t. Ve

čina

ob

tem

ne

mis

li ka

j sla

bega

, pra

v na

spro

tno.

V lj

udeh

se

preb

udi n

eko

čust

vo, n

eko

spoz

nanj

e, d

a st

a se

uso

da in

ži

vlje

nje

z ne

kom

kru

to p

oigr

ala

in d

a m

ogoč

e po

trebu

je

njih

ovo

pom

oč. P

a ne

v o

blik

i pom

ilova

nja,

dal

eč o

d te

-ga

. Inv

alid

i si ž

elijo

del

iti ž

ivlje

nje

in v

se, k

ar ji

h sp

rem

lja, z

zd

ravi

mi l

judm

i. Že

lijo s

i raz

umev

anja

, več

pra

vic

in v

eč

svob

ode.

Klju

b bo

lezn

i nis

o sl

abič

i, moč

nejš

i in u

porn

ejši

so

kot

mar

sika

teri

zdra

v čl

ovek

. To

njih

ovo

pozi

tivno

st in

vo

ljo s

em tu

di s

ama

spoz

nala

.

Rada

bi v

am p

reds

tavi

la o

sebo

, ki j

e kl

jub

svoj

i bol

ezni

za

men

e po

zitiv

na, v

edno

dob

re v

olje

, pol

na e

nerg

ije in

še

in š

e. K

o se

m Iv

ana

prvi

č vi

dela

, kak

o je

z b

ergl

ami i

n vr

ečko

v r

oki p

oska

kova

l po

cest

i, se

mi j

e za

smilil

. Pri-

stop

ila s

em k

nje

mu

in k

o se

m g

a ho

tela

vpr

ašat

i, če

rabi

po

moč

, me

je ž

e pr

ehite

l in

me

vpra

šal,

če m

i lah

ko n

e-se

torb

o. S

eved

a je

prič

akov

al m

ojo

nam

ero,

zat

o se

je

poša

lil. K

er g

a ta

krat

še

nise

m p

ozna

la, s

em b

ila n

ajpr

ej

zmed

ena.

Hitr

o m

i je

pom

agal

iz z

agat

e in

me

pova

bil k

se

bi d

omov

. Naj

prej

sem

okl

eval

a, n

ato

pa s

em p

rivol

ila.

Dom

a m

i je

pred

stav

il že

no A

nico

, ki j

e pr

av t

ako

inva

-lid

ka. I

van

mi j

e za

upal

, da

pozn

a m

ojo

sest

ro E

vo in

da

je b

ila ž

e ve

likok

rat

pri n

jih. N

jun

sin

Pete

r in

moj

a se

-st

ra E

va s

ta m

enda

dob

ra p

rijat

elja

. (Sa

mo

da v

am n

a-m

igne

m, d

a je

to

»dob

ro p

rijat

eljs

tvo«

že

rodi

lo s

inčk

a Ti

ma,

moj

ega

neča

ka.)

Da

nada

ljuje

m z

godb

o …

Ko s

em

spoz

nala

Ivan

a, k

ako

je s

pret

en in

hite

r, ka

r nis

em m

ogla

ve

rjeti

svoj

im o

čem

. Zan

j nob

ena

stva

r ni

ned

oseg

ljiva,

no

beno

dej

anje

neu

resn

ičljiv

o. S

svo

jo t

rmo

in m

očno

vo

ljo p

rem

aguj

e vs

e ov

ire. V

vse

m n

ajde

nek

aj p

oziti

v-ne

ga, v

edno

je n

asm

ejan

in d

obre

vol

je. N

jego

vo n

ajve

-čj

e ve

selje

je v

nuk

Tim

, nje

gov

»mal

i sen

dvič

ek«,

tako

m

u na

mre

č pr

avi.

Z nj

im s

e ig

ra, v

časi

h pa

mu

poka

že

tudi

kak

o lu

mpa

rijo.

In p

otem

se

vsi s

mej

imo.

Tud

i men

i je

že

nešt

etok

rat

kate

ro u

špič

il. V

časi

h m

i skr

ije č

evlje

, m

i žep

e ja

kne

napo

lni z

bon

boni

… Iv

an p

ač. Z

elo

dobr

o tu

di k

uha,

riš

e, p

opra

vlja

ure

… L

ahko

bi š

e na

štev

ala,

ka

jti Iv

an je

res

nek

aj p

oseb

nega

. Vsi

ga

imam

o ra

di in

už

ivam

o v

njeg

ovi d

ružb

i. Ze

lo s

em v

esel

a, d

a se

m g

a sp

ozna

la in

da

je m

oj p

rijat

elj.

Biti

dru

gače

n ne

pom

eni,

da m

oraš

živ

eti d

ruga

čno

ži-

vlje

nje.

Ne

pom

eni,

da m

oraš

biti

v s

voje

m s

vetu

. Vsi

lju-

dje,

taki

ali

drug

ačni

, sm

o de

l ves

olja

, ki n

as o

bdaj

a. D

el

nesk

ončn

osti,

ki s

e bo

nek

oč k

onča

la. B

odim

o ko

t eno

, bo

dim

o si

ena

ki in

živ

ljenj

e bo

lepš

e!

Kaja

Strn

ad5.

b, I

I. OŠ

Slo

vens

ka B

istri

ca; m

ento

rica:

Ivan

a Fr

ešer

SREČ

ANJE

NA

ULIC

I

Vsak

o ju

tro h

odim

v š

olo

po is

ti po

ti in

vsa

ko ju

tro s

e za

str-

mim

v p

osta

vo z

bel

o pa

lico

v ro

ki, k

ako

opot

ekaj

oče

lovi

ra

vnot

ežje

na

ploč

niku

. Ust

avim

se

in o

pazu

jem

fant

a dv

aj-

setih

let.

S pa

lico

tipa

po p

ločn

iku

in p

osku

ša n

ajti

prav

o po

t. Za

misl

im s

e na

d us

odo

tega

kor

ajžn

ega

fant

a, k

i išč

e po

t vsa

ko ju

tro v

bliž

njo

trgov

ino.

Opa

zuje

m g

a ve

likok

rat,

a ni

koli n

ič n

e st

orim

, ker

misl

im, d

a bo

moj

o po

moč

odk

loni

l.

Nek

ega

jutra

sem

bila

žal

ostn

a, k

o se

m o

dhaj

ala

od d

o-m

a. N

enad

oma

pa b

um s

em tr

ešči

la n

a ul

ici v

fant

a z

belo

pa

lico

v ro

kah.

»Oh

opro

sti, »

sem

se

zače

la o

prav

ičev

ati. B

ilo m

e je

sra

m,

da s

em b

ila ta

ko n

erod

na.

»Saj

ni n

ič n

arob

e,«

je re

kel in

se

za tr

enut

ek u

stav

il v s

me-

ri, o

d ko

der j

e pr

ihaj

al g

las.

»Kdo

si?«

je s

traho

ma

vpra

šal.

»J-ja

z? J

az s

em K

aja,

uče

nka

te š

ole,

pre

d ka

tero

sto

jiva.

«

»Lep

o im

e im

aš. J

az s

em M

arko

,« je

pol

glas

no p

oved

al

svoj

e im

e.

Kar n

aenk

rat j

e ob

rnil

glav

o pr

oti m

eni:

»Pov

ej m

i pro

sim

, je

dane

s le

p da

n?«

je b

il ra

dove

den.

Pogl

edal

a se

m o

koli s

ebe.

Na

cest

i in p

ločn

ikih

so

bili s

troji

in d

elav

ci o

koli n

jih. T

a hr

up s

troje

v ga

je m

orda

zm

otil,

da

se je

dan

es u

stav

il pr

ed m

enoj

. Vsa

ko ju

tro je

hitr

o st

opal

po

plo

čnik

u, k

ot d

a ga

nič

ne

ovira

. Nje

gova

pot

je b

ila

vsak

o ju

tro p

opol

nom

a en

ako

začr

tana

in k

ar je

to ju

tro

iska

l s p

alic

o, t

ega

dane

s ni

bilo

. Ni b

ilo p

ločn

ikov

in n

e nj

emu

znan

ih p

reho

dov.

»Veš

, dan

es o

bnav

ljajo

ces

tišče

in p

reho

de z

a pe

šce.

Pov

-so

d so

lukn

je n

a ce

sti,«

sem

mu

pove

dala

.

»Kaj

dan

es s

ije s

once

?« je

bil

rado

vede

n.

Tiho

sem

pom

islila

, kaj

tudi

tega

ne

zazn

ava?

Če

je ta

ko,

tudi

ne

ve, k

daj j

e da

n in

kda

j je

noč.

»Jut

ro je

in s

once

že

vzha

ja. P

rav

zdaj

ga

vidi

m n

a ob

zor-

ju,«

sem

mu

poja

snila

.

»Kak

šno

pa je

son

ce?«

je b

il ra

dove

den.

»Vel

iko

in s

vetlo

,« se

m m

u po

nosn

o od

vrni

la.

To ju

tro s

em k

reni

la p

roti

šoli,

njem

u pa

sem

sve

tova

la, n

aj

uber

e po

t pro

ti do

mu,

ker

je m

nogo

ovi

r na

cest

i. Im

el je

po

lprip

rte

oči i

n izp

od v

ek s

o ku

kali

le d

elci

oči

.

»O, m

orda

je im

el n

ekoč

mod

re o

či. T

ake,

ki s

o m

i še

po-

sebn

o vš

eč,«

sem

tih

o ra

zmiš

ljala

in z

bega

no s

topi

la v

uč

ilnic

o.

52801-11 3 A M1BlackYellowMagentaCyan 07C8-50A407C8-51E007C8-531C07C8-5458--

8 Julija Marsel Ficko

7. c, OŠ Radlje ob Dravi; mentorica: Cvetka Vidm

ar

INVALIDI

Vsi poznamo invalide,

lepe, majhne in velike.

Večina na vozičkih je,za vse življenje in še dlje.

Bolniki oni so postali,m

ed vožnjo ali v vojni,sam

i ali z nami.

Življenje svoje zdaj imajo,

dobro, slabo, staro ali mlado;

nikoli več ne bodo takšni,kot sm

o jih poznali,m

nogi bodo brez radosti in nasmeha ostali.

Te ljudi vsak rad ima,

saj prijazni so iz srca.Še večjo željo po življenju im

ajo,ker veliko grozot poznajo.

Naklonim

o jim nasm

eh, naklonim

o jim sanje,

ne vemo, kaj vse to predstavlja zanje!

Matej Klančar

4. r., OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas; mentorica: Jerneja Kovšca

SPIS O INVALIDIH

Invalidi so tisti, ki se poškodujejo, so gluhi, slepi … Invalidi se na življenje navadijo in poleg tega, da so poškodovani, delajo veliko raznih stvari kot vsi ostali. M

islim, da invalidi

ne želijo, da se nam sm

ilijo. Želijo živeti življenje kot ostali.

Tudi jaz poznam invalida. Pravzaprav sem

prebral njego-vo knjigo. Pisatelju je im

e Luj Šprohar in je slep. Zbolel je za rakom

in postopoma izgubil vid. Pisatelj je končal dok-

torat. Zanimivo pa je, da knjigo napiše tako, da govori v

diktafon, potem pa to drugi prenesejo na papir. N

apisal je knjigo z naslovom

Tudi jaz vidim. Knjiga opisuje slepega

fanta. Kljub temu, da je bil slep, je končal fakulteto in igral

v svojem ansam

blu. Pisatelj je poročen in ima dva otroka.

Hčerka je bila sošolka m

oje sestre.

Tudi če si invalid, imaš lahko lepo življenje in dober poklic.

Glorija Obrulj, Viktorija Miklavc, Nina M

ori, Neža Oder, M

artin Zabovnik, Klemen Kotnik, Alja Založnik

3. r., OŠ Ribnica na Pohorju; mentorica: Nevenka Kutin

TRETJEŠOLCI RAZMIŠLJAM

O O POLOŽAJU INVALIDOV V DRUŽBI

Glorija Obrulj

Če si invalid, ti ne sm

e nikoli zmanjkati pogum

a.

Ko je noč, sanjaš, da hodiš. Ko se jutro zbudi, pa vidiš, da ne m

oreš.

Zato ne smeš biti žalosten. Vesel in srečen m

oraš biti, da si živ.

Viktorija Miklavc

Invalidi so prijazni. Srček jim lepo bije. Sonce jim

dela druž-bo. Veselje je njihovo zdravje.

Mi vsi sm

o njihovi prijatelji za vedno in za vse dni.

Nina Mori

Videla sem

invalida. Imel je protezo, ker je bil brez noge.

Zdel se mi je ponosen in zelo pogum

en. Najbrž si želi, da bi

lahko hodil. Nihče se ni delal norca iz njega.

Neža Oder

Moja sestra je invalid. N

e more hoditi. Vozim

o jo na vozičku. M

eni se zelo smili. D

omov pride sam

o čez vikend. V Sonč-

ku so jo naučili voziti avto. Naša družina je tega zelo vesela.

Martin Zabovnik

Menda so invalidi bolj pogum

ni kot zdravi ljudje. Zelo hudo je biti invalid, če ne m

oreš hoditi, če si slep ali gluh.

Meni je lepo, ker nisem

invalid in lahko vse delam.

Klemen Kotnik

Ko ptički zjutraj zapojejo, invalidi vstajajo in so zelo srečni. N

ikoli ne pravijo, da so predebeli ali presuhi, preveliki ali pre-m

ajhni. Ljudje, ki so zdravi, pa s sabo niso nikoli zadovoljni. Invalidi so bolj pogum

ni kot pa zdravi ljudje.

Alja Založnik

Videla sem

invalida. Pomagala sem

mu vstati. Razveselil

se je in mi dal bonbon.

Želim si, da bi im

ela čarobno palico in bi začarala, da bi bili vsi invalidi zdravi.

9

Nav

ijam

o za

inva

lidno

ose

bo –

prij

atel

jico,

Vita

Suš

ec, 2

. r.,

OŠ

Ant

ona

Ašk

erca

Vel

enje

, PO

Š Pe

sje;

men

toric

a: V

esna

Hud

ej

Odn

os d

o in

valid

ov, S

umej

a Ka

drić

, 2. r

., O

Š G

oric

a, V

elen

je; m

ento

rica:

Šte

fka

Štu

kovn

ik

36

Znaš

el s

em s

e v

popo

lnom

a dr

ugač

nem

sve

tu. L

ahke

st

vari

so p

osta

le t

ežke

. Pre

j sem

dom

a ve

liko

dela

l, sa

j sm

o ži

veli

na k

met

iji, k

jer j

e bi

lo p

et o

trok,

a s

em b

il ed

ini

fant

. Ko

pa je

um

rl m

oj o

če, s

e je

vse

obr

nilo

na

glav

o.

Nih

če d

rug

ni m

ogel

opr

avlja

ti te

žkih

del

, ki s

va ji

h pr

ej

opra

vlja

la z

oče

tom

. Mam

a je

pro

dala

km

etijo

in ž

ivin

o,

nam

a pa

kup

ila v

elik

o hi

šo v

nas

elju

.

V ti

stem

nas

elju

je b

ilo v

elik

o le

pih

punc

. Ker

pa

sem

bil i

n-va

lid, s

e ni

nob

ena

zmen

ila z

ame,

saj

nis

em m

ogel

hod

iti

na z

abav

e in

v d

isko

teke

kot

ost

ali f

antje

moj

e st

aros

ti. P

o-ču

til s

em s

e ze

lo o

sam

ljene

ga in

zač

el s

em s

e uk

varja

ti z

velik

o de

javn

ostm

i za

inva

lide.

Tam

pa

so b

ile tu

di p

rost

o-vo

ljke,

ki s

o na

m p

omag

ale

pri r

azlič

nih

zade

vah.

Zal

jubi

l se

m s

e v

skor

aj n

ajle

pšo

punc

o na

gim

nazi

ji, za

to n

isem

im

el v

elik

o up

anja

. Nek

ega

dne

pa je

pris

topi

la d

o m

ene

in m

e po

vabi

la n

a ka

vo v

bliž

nji b

ar. T

ako

sva

se z

ačel

a sp

ozna

vati

in p

osta

la s

va p

ar. Č

ez š

est l

et s

va s

e po

roči

la

in d

obila

dva

izje

mna

otro

ka, k

i sva

ju im

ela

zelo

, zel

o ra

-da

. Pre

d tre

mi l

eti p

a je

žen

a um

rla in

so

me

dali

v do

m

za o

star

ele,

kje

r ze

lo le

po s

krbi

jo z

ame.

Vsi

so

prija

zni i

n m

i pom

agaj

o, im

amo

velik

o de

javn

osti

za in

valid

e, s

aj n

e m

orem

o po

četi

vseg

a.

Živl

jenj

e in

valid

ov je

vel

iko

težj

e ko

t no

rmal

no ž

ivlje

nje.

Pr

ej m

i je

bilo

to, d

a se

m ig

ral n

ogom

et in

se

ukva

rjal z

os

talim

i špo

rti,

čist

o no

rmal

no in

da

vzam

eš k

njig

o s

po-

lice

je v

sake

mu

vsak

odne

vno.

Am

pak

inva

lidom

ni l

ah-

ko, c

elo

hišo

mor

aš p

rilag

oditi

, vse

mor

aš p

osta

viti

na

nižj

o vi

šino

, skr

atka

, je

zelo

zah

tevn

o.«

S te

m o

bisk

om p

rade

da in

vpr

ašan

jem

, kak

o je

pos

tal

inva

lid, s

em s

pozn

ala,

da

so in

valid

i več

kot

nav

adni

lju-

dje.

Od

teda

j nap

rej j

ih v

elik

o bo

lj sp

oštu

jem

in ji

h ze

lo

obču

duje

m, k

ako

zmor

ejo

vse

to.

Kaja

Sen

ica

9. a

, OŠ

Fran

ja G

olob

a Pr

eval

je; m

ento

rica:

Mar

ija E

rem

ut

INVA

LIDI

– V

EČ K

OT N

AVAD

NI L

JUDJ

E

Pred

leti,

ko

sem

bila

še

maj

hna,

je v

dom

u za

ost

arel

e ži

vel m

oj p

rade

d, k

i je

bil i

nval

id. V

elik

okra

t sva

mu

šli z

ba

bico

na

obis

k. E

nkra

t pa

sem

ga

vpra

šala

, kak

o je

po-

stal

inva

lid. I

n za

čel m

i je

prip

oved

ovat

i:

»Ko

sem

bil

še m

lad,

sem

imel

vel

iko

ener

gije

, zat

o se

m

se u

kvar

jal z

vel

iko

špor

ti. T

o po

četje

mi j

e bi

lo v

ves

e-lje

. Bil

sem

v v

sem

ogoč

ih li

gah.

Še

dane

s im

am v

elik

o m

edal

j.

Nek

ega

dne

pa s

mo

se z

nog

omet

no e

kipo

pel

jali

na

tekm

o, m

islim

da

v A

vstr

ijo. T

am n

aj b

i bili

en te

den,

saj

je

bilo

sve

tovn

o pr

vens

tvo

v no

gom

etu.

Imel

i sm

o tr

i tek

-m

e, v

pon

edel

jek,

sre

do in

sob

oto,

zat

o ni

smo

hodi

li na

-za

j v S

love

nijo

, am

pak

smo

pres

pali

kar v

Avs

triji.

Zju

traj

smo

imel

i tre

ning

e, p

opol

dne

pa s

mo

imel

i pro

sto.

Mi,

fant

je, s

mo

hodi

li po

nočn

ih k

lubi

h in

se

zaba

vali,

popi

va-

li in

vel

iko

ples

ali.

Zjut

raj s

mo

zam

ujal

i na

treni

nge

in v

se

tekm

e izg

ubili.

Tre

ner

je b

il ze

lo je

zen

na n

as. Š

e da

nes

se s

pom

inja

m, k

ako

je k

ričal

in n

as z

mer

jal,

kajti

tak

rat

je b

ilo to

dov

olje

no, d

a so

tren

erji

krič

ali i

n na

s zm

erja

li.

Ko p

a je

bilo

kon

ec te

kem

, sm

o se

odp

ravi

li v

najv

ečji

lo-

kal v

Avs

triji.

Ker

pa

smo

bili

že p

olno

letn

i, sm

o se

voz

ili sa

mi.

Takr

at, s

e sp

omin

jam

, sem

se

pelja

l dom

ov s

kupa

j z

najb

oljš

im p

rijat

elje

m, k

i je

bil t

udi m

oj s

osed

. Dom

ov

sva

se v

ozila

poč

asi o

ziro

ma

norm

alno

po

pred

pisi

h. N

a-en

krat

pa

vidi

m p

red

sabo

dvo

je ru

men

ih lu

či, n

apre

j pa

se n

e sp

omin

jam

. Zbu

dil s

em s

e v

boln

išni

ci, k

jer s

o m

i po

veda

li, da

je m

oj n

ajbo

ljši p

rijat

elj u

mrl.

Nat

o se

m h

o-te

l vst

ati,

da b

i ga

šel p

ogle

dat,

ampa

k ni

sem

mog

el.

Nat

o se

m z

ačel

krič

ati,

priš

li so

zdr

avni

ki, i

n m

e za

čeli

preg

ledo

vati.

Nis

em č

util

nog.

Bol

j ko

sem

se

trud

il, m

anj

sem

čut

il. D

omov

so

me

prip

elja

li na

voz

ičku

.

37

Sara Kramar

2. b, Gimnazija Brežice; m

entorica: Marjana M

ilekić

INVALIDI – VEČ KOT NAVADNI LJUDJE

Stopam po sprehajalni poti v bližnjem

parku. Listi že poča-si rum

enijo, saj prihaja jesen. Opazim

tudi nekaj odtenkov rdeče in oranžne. Zaradi m

uk pomladi in poletja zadnje

dni odpadajo in se pri tem v zraku poigravajo z vetrom

. N

isem edina, ki takole preživlja enega izm

ed zadnjih sonč-nih dnevov. M

imo m

ene priteče zagret tekač, ki v zavidlji-vem

tempu stopnjuje svoj korak, dokler ne izgine iz m

o-jega vidnega polja. D

rugi, predvsem starejši, se sprehaja-

jo po polžje in se nasmihajo m

imoidočim

. Njihov ritem

je počasnejši, saj so utrujeni od preteklih let. Kaj pa jaz? M

oj korak je m

iren in sproščen. V nem

je začutiti breme obve-

znosti, vendar obenem tudi veliko količino energije, ki jo

premorem

. Mlada sem

, pred mano je še vrsta let in m

isel na to m

i požene kri po žilah.

Sprehajalna pot se konča z ozkim gozdičkom

, vrnem se v

resničnost. Proti meni se že odpira pogled na m

esto, kjer je m

oč opaziti mestni vrvež. H

rup in megla m

i zameglita

pogled, vendar v daljavi opazim desetletnega fanta, ki živi

v istem bloku kot jaz. Č

eprav sva sostanovalca, njegovega im

ena ne poznam. V

moje m

isli je ujet predvsem zaradi

svoje mane –

priklenjen je na invalidski voziček. Ne ob-

sojam ga, vendar v m

eni vzbuja neprijetne občutke, zato se m

u nikoli ne približam. M

islim, da je om

enjena fobija v naravi človeka: bojim

o se drugačnosti, kljub temu da je

ravno ona razlog, zakaj je svet tako lep in zanimiv.

Bližam se m

u in v njegovih očeh opazim iskrice življe-

nja. Srečen je, mogoče celo bolj kot jaz, ki se vsak dan

zgražam nad nepom

embnim

i stvarmi in tarnam

, kaj vse bi sprem

enila na sebi ali sebi v prid. Tek, ki meni preveč-

krat predstavlja fizični napor, je zanj nekaj nedosegljivega. M

noge običajne stvari so zanj privilegij in prijateljstvo ima

zanj še večji pomen.

Od kod m

u vsa ta moč in energija? O

bčudujem ga. D

ej-stvo, da živi v svetu, ki je obseden z lepotnim

i ideali, je težko že za popolnom

a zdrave ljudi, kaj šele zanj. Mislim

, da je v nem

skrita dodatna energija, ki pride na dan takrat, ko m

u je najtežje. Uporabi jo v trenutkih, ko je prikrajšan

za dodatno izkušnjo in ko ga okolica ne sprejme. Č

eprav si vsi tega ne priznavam

o, zlahka trdim, da se m

nogi raje izognem

o invalidov. Ne gre za sovraštvo, am

pak strah in v m

nogih primerih tudi nevednost. N

e želim biti strahope-

tna, neumna in nehum

ana. Pozdravim ga, on pa m

i vese-lo odzdravi. Sklenem

, da je pozdrav šele začetek. Bolje ga bom

spoznala, navsezadnje živiva pod isto streho, čeprav nekaj nadstropij narazen.

Invalide srečujemo vsak dan, bodisi v m

estu ali v krogu družine. Tudi m

oj dedek je invalid, saj ima oba kolka um

e-tna. Kljub tem

u, da izredno težko hodi, na srečo ni priko-van na invalidski voziček. Tega se bojim

, saj je malce okro-

gel, prekomerna teža pa kolke še dodatno uničuje. Č

e-prav je za njim

težko življenje, je izredno pozitivna oseba, ki rada užije vsak trenutek. Rad spije kakšen kozarček in obožuje dobro hrano. V

zadnjem sva si izredno podob-

na. Poleti, v času počitnic, preživiva veliko časa v vinogra-du, katerega tudi obdelujeva. Jutranje ure so m

nogokrat neljubi del vsega, vendar po končanem

delu v njegovih očeh opazim

iskrice zadovoljstva, ki mi povedo, kako ve-

sel in ponosen je name. Takrat vem

, da me im

a rad, mo-

goče celo bolj kot običajni dedki. V običajnih dedkih na-

mreč ne tli dvojna energija, ki je po m

ojem m

nenju tako značilna za invalide.

Mnogokrat nejevoljna pom

islim na težave oseb okoli m

e-ne. Počutim

se bolje, saj dobim nov zagon in m

oč. Vendar slednjih ne m

orem prim

erjati z energijo dečka, ki me je oča-

ral pred nekaj leti. Danes sem

študentka medicine, fant pa

je moj dober prijatelj in dijak gim

nazije. Je izjemno pam

e-ten in nadarjen, vendar kot pove velikokrat, izobčen zaradi družbe. Č

eprav trdi, da je srečen, mu želim

pomagati, želim

najti zdravilo in m

u omogočiti življenje, podobno m

ojemu.

Bojim pa se, da bodo ob tem

izginile njegove karakteristike in energija, ki jo prem

ore. Le-ta ga dela posebnega in nepo-novljivega. Vsak dan se počuti odlično, m

edtem ko sem

jaz m

nogokrat utrujena. Občudujem

ga z vsakim dnem

bolj. Č

eprav se zaveda svoje mane, živi z njo in je hvaležen za ži-

vljenje. Z mislijo, da je m

nogim še težje, m

e tolaži in mi nudi

podporo v težkih časih. Čeprav ironično, je ravno on tisti, ki

je bolj zadovoljen z življenjem. O

n izkoristi vsako sekundo in le on im

a energijo, da me spravi pokonci ob dveh zjutraj.

Lena Senica8. b, OŠ M

ežica; mentorica: M

irjam Lapanja

INVALIDI – VEČ KOT NAVADNI LJUDJE

Ali se je že kdorkoli od vas vprašal, kaj pom

eni biti dru-gačen? A

li ste se že obrnili za nekom, ki je hodil z bergla-

mi, z belo palico in tem

nimi očali, z grbo na hrbtu? B

o-

52801-11 3 B M1BlackYellowMagentaCyan 07C8-559407C8-56D007C8-580C07C8-5948--

11

Tajd

a Fl

is4.

r., O

Š Tr

bovl

je, P

OŠ A

lojza

Hoh

krau

ta; m

ento

rica:

Mar

jeta

Če

kada

INVA

LIDI

Inva

lidi i

maj

o zn

ake

(nal

epke

) na

avt

omob

ilih. I

nval

idi s

o lju

dje,

ki n

ared

ijo v

elik

o st

vari

sam

i. Po

skuš

ajo

žive

ti ko

t dr

ugi l

judj

e. H

odijo

na

izlet

e. V

idel

a se

m ž

e ve

liko

inva

li-do

v, a

jih n

isem

gle

dala

. V T

rbov

ljah

je p

rijaz

no z

a in

valid

e.

Nar

ejen

imaj

o po

dhod

. Im

ajo

tudi

pos

ebna

par

kiriš

ča. P

o-tre

buje

jo tu

di p

oseb

no n

ego.

Tjaš

a M

azej

6. e

, OŠ

Šošt

anj;

men

toric

a: S

onja

Bric

SAND

IJEV

A ZG

ODBA

Sand

ijeva

mam

a je

rodi

la.

Otro

k je

bil

prek

rase

n in

nje

gova

mam

a ga

je im

ela

ra-

da. R

ad s

e je

igra

l s p

rstk

i, a

ni s

e od

ziva

l, ko

ga

je m

ama

klic

ala.

Ni v

edel

a, z

akaj

je n

e sl

iši,

zato

ga

je o

dpel

jala

k

zdra

vnik

u. T

am s

o ga

pre

gled

ali i

n ug

otov

ili, d

a im

a po

-šk

odov

an c

ente

r za

slu

h. S

andi

je b

il do

ma

še n

ekaj

dni

. M

ed te

mi d

nevi

je m

ama

razm

išlja

la, k

aj b

o s

Sand

ijem

, ko

bo

odra

sel.

Klic

ala

ga je

k s

ebi,

a Sa

ndi n

i pog

leda

l k n

jej,

saj n

i ved

el,

da g

a kl

iče.

Zat

o ga

je m

ama

dala

v s

irotiš

nico

, saj

ni ž

elel

a im

eti o

troka

, ki n

i sliš

al.

Kmal

u so

ga

posv

ojili

dobr

i lju

dje,

ki j

ih n

i mot

ila n

jego

va

hiba

. Odr

ašča

l je v

njih

ovem

dom

u, z

dru

go m

amo

in o

če-

tom

. Ni v

edel

, da

je p

osvo

jen,

saj

so

ga p

osvo

jili, k

o je

bil

še d

ojen

ček.

Z le

ti se

mu

je s

luh

neko

liko

izbol

jšal

. Ko

je b

il st

ar 1

7 le

t, st

a se

nje

gova

sta

rša

odlo

čila

, da

mu

bost

a po

veda

la re

-sn

ico.

San

di je

ob

novi

ci p

lani

l v jo

k, o

dhite

l v s

vojo

sob

o in

vze

l nah

rbtn

ik. V

anj j

e vr

gel n

ekaj

den

arja

. Od

dom

a je

še

l v tr

govi

no, k

jer

si je

kup

il ci

gare

te in

vži

galn

ik. Z

atem

je

šel

k p

litki

reki

, kam

or je

tudi

sic

er z

ahaj

al ta

krat

, ko

mu

je b

ilo te

žko.

Iz to

rbe

je v

zel c

igar

eto

in jo

pok

adil.

Ni s

e za

veda

l, ka

j vse

se

mu

lahk

o pr

ipet

i, za

to je

sko

čil v

reko

na

gla

vo …

Seda

j je

na in

valid

skem

voz

ičku

… z

a vs

e ži

vlje

nje.

Lavr

a Vi

dečn

ik6.

e, O

Š Šo

štan

j; m

ento

rica:

Son

ja B

ric

SREČ

ANJE

Z IN

VALI

DOM

Na

leto

šnje

m P

ikin

em fe

stiv

alu

sem

se

sreč

ala

z en

im o

d in

valid

ov, k

i nim

a en

e no

ge. B

il je

na

inva

lidsk

em v

ozič

ku.

Ko s

em g

a vp

raša

la, k

ako

je p

rišlo

do

tega

, da

je iz

gubi

l sv

ojo

nogo

, mi j

e z

žalo

stni

m g

laso

m d

ejal

, da

je im

el h

u-do

pro

met

no n

esre

čo z

mot

orje

m. V

tej n

esre

či s

ta d

va

udel

ežen

ca iz

gubi

la ž

ivlje

nje,

on

pa ja

bil

v ne

zave

sti c

e-le

tri

tedn

e. K

o se

je k

ončn

o pr

ebud

il, se

je z

aved

el, d

a je

v b

olni

šnic

i. Pr

iklo

plje

n je

bil

na r

azlič

ne a

para

ture

. Po

dolg

em o

krev

anju

je b

il od

pušč

en iz

bol

nišn

ice,

a m

oral

je

tak

oj v

Soč

o, r

ehab

ilitac

ijski

cen

ter,

kjer

se

je u

čil v

se

na n

ovo:

bra

ti, p

isat

i, go

vorit

i in

vse

osta

lo, k

ar č

love

k po

-tre

buje

za

živl

jenj

e. P

o en

em le

tu re

habi

litac

ije s

e je

vrn

il do

mov

, a n

e ta

kšen

, kot

je b

il pr

ed n

esre

čo. P

otre

bova

l je

velik

o m

oči i

n vo

lje, d

a je

zaž

ivel

nov

o ži

vlje

nje.

Nam

mla

-di

m je

prip

oved

oval

, da

mor

amo

biti

prev

idni

na

cest

i, ne

sm

emo

biti

»her

oji«

na in

v v

ozilih

.

Za

zakl

juče

k je

pov

edal

, da

je b

iti in

valid

tež

ko. V

sepo

-vs

od im

aš o

mej

itve

in o

vire

. Bol

je p

riti n

a ci

lj bo

lj po

zno,

ko

t pa

niko

li. N

i prij

etno

biti

inva

lid a

li pa

kriv

ec v

nes

re-

či. O

b na

šem

slo

vesu

pa

je š

e do

dal:

»Mla

di, z

gla

vo n

a za

bavo

!«

Seda

j ni v

eč n

avad

en n

ajst

nik.

Seda

j im

a Sa

ndi ž

ivlje

nje

obrn

jeno

na

glav

o. S

edaj

mu

je

zelo

žal

za

to, k

ar je

nar

edil.

Seda

j je

prep

ozno

.

Seda

j pot

rebu

je o

b se

bi s

prem

ljeva

lca,

čep

rav

bi b

il vel

iko

raje

sam

osto

jen.

Z ve

selje

m b

i zav

rtel

čas

naz

aj, č

e bi

mog

el, v

enda

r ne

gr

e. S

andi

bi m

oral

pre

j pre

mis

liti,

kaj v

se s

e la

hko

zgod

i.

Ljud

em s

e ve

likok

rat

nare

di k

aj h

udeg

a in

si

želij

o um

reti.

Tak

šni r

adi p

očne

jo b

edar

ije, s

aj s

e ne

zav

e-da

jo, k

aj v

se s

e jim

lahk

o pr

ipet

i. V

elik

o lju

di, k

i so

in-

valid

i, je

za

to k

rivih

sm

i. D

anes

to v

edo.

San

di je

imel

is

to z

godb

o in

se

šele

sed

aj, k

o je

na

inva

lidsk

em v

o-

zičk

u, z

aved

a, d

a če

ne

bi n

ared

il tis

te n

eum

nost

i, bi

bi

l nav

aden

naj

stni

k.

14 Invalid na vrhu stopnic, Valentina Teršek, 7. r., OŠ

Narodnega heroja R

ajka Hrastnik, P

OŠ

Dol pri H

rastniku; mentorica: M

ira M

arinko

31

sva se, sestavljala lego kocke, se smejala. »Veš, jaz treni-

ram nogom

et,« sem se pohvalil. »N

ogomet,« je dejal. O

či so se m

u kar zasvetile. Kmalu pa je njegov pogled postal

žalosten in prazen. Ko sem opazil njegovo žalost, sem

se m

u opravičil zaradi svoje nepremišljenosti. Fant pa m

i je povedal, da se je tega že navadil, pa čeprav ga to vedno znova prizadene.

Odprla so se vrata. V

sobo je stopil neki moški, ki je v ro-

kah držal kuverto. Fantu je povedal, da je zmagal na likov-

nem natečaju in da so ga povabili v tujino. O

dpeljal ga je skozi vrata. Ko sta se vrnila, je M

ateja, tako je bilo fantu im

e, položil v posteljo, sam pa odšel. M

atej mi je povedal,

da je bil to njegov oče in da je sam sodeloval na likovnem

tekm

ovanju in da bo čez nekaj dni odpotoval po nagrado. M

ateju sem čestital. Bil sem

vesel za njegov uspeh. Prišle so sestre, ugasnile luči, zaželele lahko noč in zaprle vrata.

Vse dokler nisem zaspal, sem

razmišljal, le kako je to

uspelo fantu, ki je prikovan na voziček. Pozno v noč sem

prišel do zaključka, da ima vsak človek v sebi nekaj, kar

mu daje m

oč za življenje, za kar mora živeti in za kar se

mora truditi.

Jožica Tacer8. r., OŠ Radlje, POŠ Rem

šnik; mentorica: Valerija Tertinek

INVALIDI – VEČ KOT NAVADNI LJUDJE

Ko vprašala sem invalida,

kako je biti tak, kot je,dobila sem

odgovor,ki m

e presenetil je.

Rekel je, da mu je čisto lahko,

saj počasi se privadiš.Č

eprav na začetku zelo je hudo, čez leta na vse, kar je bilo, pozabiš.

»Ko postal sem invalid, sem

mislil,

da je življenja konec.A

kmalu sem

spoznal, da ne sm

eš metati vsega v isti lonec.

Sprejel usodo sem življenja,

v njej videl nisem več trpljenja.

Invalidnost zame ni več poraz,

zdaj nasmeh krasi obraz.

Čeprav ujet v invalidno sem

telo, mi vsi govorijo:

'Iz tebe še nekaj bo'.Saj veselo na harm

oniko igram,

z glasbo žalost poteptam.

Z invalidnostjo odkril nesluten sem dar,

ki meni veliko je m

ar. Zato sem

sprejel to kot velik izziv, ki do konca življenja m

i bo dneve krasil.«

34Sa

ndra

Zav

ratn

ik8.

r., O

Š Ra

dlje

, POŠ

Rem

šnik

; men

toric

a: V

aler

ija Te

rtin

ek

ODNO

S DO

INVA

LIDO

V

Nek

ega

dne,

ko

se je

dan

pre

vesi

l v v

ečer

, sem

se

odlo

-či

la, d

a gr

em n

a da

ljši s

preh

od, d

a si

zbi

strim

svo

je m

isli

in o

dmis

lim n

apor

en d

an, k

i je

bil z

a m

ano.

Obč

udov

ala

sem

lepo

to n

arav

e, v

enda

r je

moj

e ob

čudo

vanj

e ne

neh-

no p

reki

njal

vrv

ež a

vtom

obilo

v, k

i so

z ve

liko

hitro

stjo

švi

-ga

li m

imo

men

e.

Nae

nkra

t je

hrup

no ž

ivlje

nje

na c

esti

utih

nilo

. Sliš

al s

e je

sa

mo

silo

vit p

ok in

pog

led

se m

i je u

stav

il na

člov

eku,

ki je

ob

leža

l na

cest

i. Zm

razi

lo m

e je

. Krik

nila

sem

od

stra

hu, k

o se

m z

agle

dala

nje

govo

krv

aveč

o no

go. O

d si

lnih

bol

ečin

m

u je

sto

pil p

ot n

a če

lo. Z

med

ena,

s s

olza

mi v

oče

h, s

em

pris

topi

la. N

eka

notra

nja,

hum

ana

podz

aves

t mi je

neh

ote

nare

kova

la in

priš

epet

aval

a, n

aj p

omag

am. P

oklic

ala

sem

re

ševa

lce.

Ti s

o se

tako

j odz

vali

na k

lic. Z

a nj

imi s

o se

pri-

pelja

li tu

di p

olic

isti.

Ugo

tovi

li so

, da

je p

ones

reče

nca

zbilo

vo

zilo

in d

a je

pov

zroč

itelj n

esre

če p

obeg

nil. Z

groz

ila s

em

se. T

akra

t je

člov

eška

hum

anos

t, s

kate

ro s

e ta

ko ra

di p

o-na

šam

o, z

ataj

ila. Z

ataj

ila v

nep

rave

m t

renu

tku.

V t

iste

m

trenu

tku

sem

zgu

bila

ver

o in

zau

panj

e v

solju

di. I

z gl

obo-

kega

raz

miš

ljanj

a m

e je

pre

dram

il zv

ok s

irene

. Pon

esre

-če

nca

so o

dpel

jali v

bliž

njo

boln

išni

co. P

omah

ala

sem

mu

v sl

ovo

in č

utila

sem

, da

je v

moj

e ži

vlje

nje

stop

ila š

e en

a os

eba,

za

kate

ro m

i bo

vedn

o m

ar, n

a ka

tero

bom

več

krat

po

mis

lila in

z n

jo o

hran

ila s

tike.

Obč

utki

so

post

ali r

esni

čnos

t. Pr

eživ

el je

ope

raci

jo. Ž

al p

a m

u ta

kojš

nja

pom

oč n

i reš

ila n

oge.

Več

mes

ecev

je p

reži

-ve

l v re

habi

litac

ijske

m c

entru

za

inva

lide.

Tam

se

je n

auči

l sp

reje

ti no

v na

čin

živl

jenj

a in

gib

anja

. Na

žalo

st je

ost

al

inva

lid, p

rikle

njen

na

inva

lidsk

i voz

iček

. Opu

stiti

je m

oral

sv

oj p

oklic

ter s

e up

okoj

iti. S

lutil

a se

m, d

a se

bov

a še

sre

-ča

la. I

n re

s. O

dloč

ila s

em s

e, d

a ga

nek

ega

dne

obiš

čem

. M

ed n

ama

se je

stk

ala

trdna

prij

atel

jska

vez

. Na

cent

ru s

o m

u po

nudi

li so

delo

vanj

e v

inva

lidsk

i koš

arka

ški e

kipi

. Vlo

-ži

l je

velik

o tru

da v

to, a

dan

es je

usp

ešen

koš

arka

r na

in-

valid

skem

voz

ičku

. Spo

dbuj

ala

sem

ga,

ga

tola

žila

v te

žkih

tre

nutk

ih in

dan

es je

sre

čen.

Živl

jenj

e se

stav

ljajo

vzp

oni in

pad

ci in

vel

ičin

a ži

vlje

nja

ni v

te

m, d

a ni

koli

ne p

adeš

, tem

več

da s

e po

pad

cu p

ober

eš

in g

reš

pogu

mno

nap

rej.

Rok

Zorm

an7.

c, O

Š Ne

znan

ih ta

lcev

Drav

ogra

d; m

ento

rica:

Iren

a Ka

šman

INVA

LIDI

IN P

ROST

I ČAS

Nek

oč s

e je

rodi

l deč

ek, k

i ni im

el n

og. S

kora

j cel

o ži

vlje

nje

je p

reži

vel n

a in

valid

skem

voz

ičku

. Nje

gova

vel

ika

želja

je

bila

, da

bi la

hko

hodi

l. Že

lel s

i je

post

ati š

port

nik.

Bil

je z

e-lo

žal

oste

n, s

aj je

lahk

o po

čel l

e m

alo

stva

ri. B

il je

odl

ičen

uč

enec

, v p

rost

em č

asu

pa je

dos

ti gl

edal

tele

vizi

jo in

de-

lal n

a ra

čuna

lnik

u. Z

vel

ikim

ves

elje

m je

gle

dal p

osne

tke

z ol

impi

jski

h ig

er.

Ko je

bil ž

e od

rase

l, si je

izde

lal u

met

ne n

oge,

kot

je to

vid

el

na in

tern

etu.

Izde

lova

l jih

je n

ekaj

let.

Nek

ega

dne

pa s

e je

od

loči

l, da

jih

bo k

ončn

o la

hko

prei

zkus

il. N

ajpr

ej je

vel

iko-

krat

pad

el in

se

s te

žavo

pob

ral.

Am

pak

je im

el z

elo

velik

o že

ljo, d

a bi

sho

dil,

in je

poi

zkuš

al t

ako

dolg

o, d

okle

r se

ni

nauč

il hod

iti. K

er je

lahk

o ho

dil, j

e bi

l zel

o sr

ečen

. Vsa

k da

n je

šel

na

spre

hod

v pa

rk. N

ekeg

a dn

e pa

si je

zaž

elel

, da

bi

se la

hko

zače

l ukv

arja

ti s

špor

tom

. Zač

el je

teka

ti. B

il je

zelo

od

loče

n in

je z

ato

post

al ze

lo h

iter t

ekač

. Po

tele

vizij

i je s

lišal

, da

obs

taja

jo tu

di o

limpi

jske

igre

za

inva

lide.

Nas

topa

na

njih

si

je že

od

nekd

aj že

lel. Z

ačel

je s

tren

ingi

. Vsa

k da

n je

pre

te-

kel v

eč k

ilom

etro

v. In

nas

ledn

je le

to je

odš

el n

a te

kmov

anje

v

teku

. To

tekm

ovan

je je

bilo

v n

jego

vem

dom

ačem

kra

ju.

Zmag

al je

. Prij

avili

so g

a na

par

aolim

pijsk

e ig

re. T

udi t

am

je d

oseg

el o

dlič

ne re

zulta

te, z

mag

al je

. Dve

leti

zapo

red

je

bil z

mag

oval

ec. O

rgan

izato

rji s

o ga

čez

nek

aj le

t prij

avili

na

prav

e ol

impi

jske

igre

, saj

je n

a tis

tih z

a in

valid

e ve

dno

zma-

gal, k

er je

dos

egal

sko

raj b

oljše

rezu

ltate

kak

or lju

dje,

ki n

iso

inva

lidi.

Prip

ravl

jal s

e je

na

to te

kmov

anje

. Nek

ega

dne

se

mu

je m

ed tr

enin

gom

zlo

mila

um

etna

nog

a. T

o, d

a bi

na-

stop

il na

olim

pijsk

ih ig

rah,

je b

ila n

jego

va v

elik

a že

lja, k

er p

a je

dob

il pr

iložn

ost,

da s

e m

u sa

nje

ures

niči

jo, s

e je

odl

očil,

da s

i bo

izdel

al n

ovo

nogo

, s k

ater

o bo

lažje

teke

l. Tis

to le

to

ni m

ogel

nas

topi

ti, s

aj je

mor

al iz

dela

ti no

vo n

ogo.

Zat

o pa

je

nas

topi

l štir

i let

a ka

snej

e. V

si lju

dje

so g

a že

pre

d te

kmo

obču

dova

li, ke

r je

bil z

elo

pogu

men

in o

dloč

en. P

o nj

ego-

vem

dos

ežen

em p

rvem

mes

tu p

a so

vsi

umol

knili,

ker

niso

pr

ičak

oval

i, da

lahk

o do

seže

tako

dob

er re

zulta

t v te

ku. P

re-

jel je

zelo

vel

iko n

agra

do. S

to n

agra

do s

i je k

upil n

ove

noge

.

Post

al je

zel

o sl

aven

člo

vek.

Lju

dem

je k

asne

je p

ripov

edo-

val o

pog

umu,

vzt

rajn

osti

in te

m, k

ako

je v

nes

reči

naš

el

smis

el s

voje

ga ž

ivlje

nja.

52801-11 4 A M1BlackYellowMagentaCyan 07C8-5A8407C8-5BC007C8-5CFC07C8-5E38--

12 Novoletno veselje, M

aks Klinec, 8. r., O

Š D

ornberk; mentorici: P

etra Gabriel, Ksenija Leban Z

ega

13

Žan

Brec

elj

9. a

, OŠ

Dorn

berk

; men

toric

i: Ks

enija

Leba

n Ze

ga, P

etra

Gab

riel

JAZ

IN M

OJA

BOLE

ZEN

(Živ

ljenj

ska

izpov

ed)

Tole

bes

edilo

je

nast

alo

na p

odla

gi i

zpov

edi

men

i ze

lo lj

ube

oseb

e. V

se z

aslu

ge z

a ta

nas

tali

spis

gre

-do

nje

j, ki

si j

e vz

ela

čas

in m

i s p

otrp

ljenj

em p

osku

-ša

la o

pis

ati l

astn

o ži

vlje

nje,

odk

ar je

zah

rbtn

a bo

le-

zen

ukle

ščila

nje

no t

elo

in n

jeno

duš

o. M

oja

roka

in

moj

e p

isal

o st

a sa

mo

poda

ljšek

nje

nih

mis

li. T

eta,

hv

ala

ti za

pom

oč p

ri na

stan

ku te

nal

oge.

Kako

je to

mog

oče?

Saj

sem

še

prem

lada

? Sa

j mi j

e še

-le

dva

jset l

et. Z

akaj

sem

tako

utru

jena

? Ka

m s

o po

šle v

se

moj

e m

oči?

Zjut

raj n

e m

orem

iz p

oste

lje. T

am le

žim, z

rem

v

stro

p in

se

spra

šuje

m, z

akaj

me

moj

e no

ge n

e ub

oga-

jo. P

očut

im s

e izč

rpan

o. T

udi d

esna

roka

je m

rtva

. Od

vče-

raj p

a m

i tud

i lev

o ok

o na

gaja

. Nan

j bis

tven

o sla

bše

vidi

m.

Opo

gum

im s

e, z

bere

m z

adnj

e dr

obce

moč

i, ki

so

še s

kriti

v

moj

ih m

išica

h in

vst

anem

iz p

oste

lje. D

esne

nog

e sk

o-ra

j ne

mor

em p

rem

akni

ti. V

leče

m m

rtvo

telo

za

sebo

j. Ko

st

opim

pre

d og

leda

lo, z

azre

m o

bled

elo

podo

be s

ama

se-

be. T

o ni

sem

jaz.

Ta, k

i sto

ji pr

ed m

ano,

je p

rehi

tro o

star

ela

mla

da ž

ensk

a. J

očem

in s

i priz

nam

, da

tako

ne

gre

več.

Po-

trebu

jem

pom

oč. P

otre

buje

m n

ekog

a, k

i bi m

i pov

edal

, kaj

se

dog

aja

z m

ojim

tele

som

. Zas

krbl

jena

sta

rša

me

pelje

ta

k ne

vrol

ogu,

ki o

prav

i vse

pot

rebn

e ru

tinsk

e pr

eisk

ave.

Ko

stoj

im p

red

njim

, me

v du

ši pe

če s

pozn

anje

, da

neka

j ni v

re

du. Z

drav

niku

se

sred

i obr

vi p

rikaž

e gu

ba z

askr

blje

nost

i in

pre

dlag

a še

zad

nji t

est.

Pred

laga

pun

kcijo

. No,

on

jo ta

-ko

imen

uje,

jaz

ji še

dan

es p

ravi

m v

bod

v čl

oveš

ko d

ušo.

Z

dolg

o ig

lo m

i pro

drej

o do

hrb

teni

ce in

izse

sajo

teko

čino

. O

d pa

rajo

če b

oleč

ine

skor

aj o

med

lim. K

o pr

ispej

o izv

idi, m

i ne

vrol

og k

arse

da r

azum

evaj

oče

poda

dia

gnoz

o. M

ultip

la

skle

roza

. Te

bese

de m

e za

dene

jo k

ot m

očna

pes

t v

tre-

buh.

Ne

mor

em d

o be

sede

, ne

mor

em d

o zr

aka.

Bol

ečin

a m

e du

ši. M

oje

prej

mrt

vo te

lo s

e se

daj z

vije

v k

rču

žalo

sti.

Zate

m d

olge

tedn

e pr

elež

im v

bol

nišn

ici i

n sk

ušam

zbr

ati

misl

i. Po

skuš

am s

i pre

dsta

vlja

ti la

stno

prih

odno

st, a

je n

e vi

dim

. Ta

prek

leti

inva

lidsk

i voz

iček

mi n

eneh

no v

dira

v m

o-žg

ane.

Moj

ega

stra

hu in

pot

rtost

i se

nale

zejo

še

vsi m

oji b

li-žn

ji. Te

ga p

a no

čem

. Noč

em, d

a trp

ijo o

ni in

noč

em tr

peti

jaz.

Mor

am s

e sp

rijaz

niti,

da

se je

moj

e živ

ljenj

e sp

rem

enilo

. Ko

nčno

se

pred

ram

im iz

oto

pelo

sti i

n pr

idem

do

spoz

na-

nja,

da

imam

dve

mož

ni iz

biri.

Lah

ko s

e še

nap

rej s

milim

sa

ma

sebi

in č

akam

na

najsl

abše

ali p

a se

sku

šam

pob

rati.

O

dloč

im s

e za

to d

rugo

mož

nost

. Ne

bom

dov

olila

, da

mi

bole

zen

ukra

de č

love

ško

dost

ojan

stvo

. Živ

ljenj

a ni

kon

ec,

sam

o m

alo

ga m

oram

pril

agod

iti.

Po o

dpus

tu i

z bo

lniš

nice

sem

uve

dla

dolo

čene

spr

e-m

embe

v s

voje

m v

sako

dnev

nem

biv

anju

. Odp

oved

ala

sem

se

pret

irane

mu

sonč

enju

, vis

okim

pet

am, p

reza

h-te

vni s

lužb

i in

stra

hope

tnem

u fa

ntu,

ki s

e je

inva

lidno

sti

bolj

bal,

kot s

em s

e je

jaz

sam

a.

Dan

es s

em s

e s

svoj

o bo

lezn

ijo s

prija

znila

in la

hko

re-

čem

, da

imav

a z

mul

tiplo

skl

eroz

o sk

lenj

en ti

h do

govo

r. Ja

z se

za

njo

ne m

enim

pre

več,

ona

pa

mi v

zam

eno

ne

poka

že s

voje

naj

slab

še in

naj

bolj

agre

sivn

e pl

ati.

Mot

i pa

me

to, d

a se

dru

žba,

v k

ater

i živ

im, n

i spr

ijazn

ila z

moj

o dr

ugač

nost

jo in

s te

m, d

a ži

vijo

v n

aši d

ružb

i tud

i lju

dje,

ki

imaj

o po

sebn

e po

trebe

. Pris

tojn

i org

ani p

repr

osto

po-

zabi

jo n

a na

s. M

nogo

krat

sm

o kv

alifi

cira

ni k

ot d

ržav

ljani

dr

ugeg

a ra

zred

a, k

i sm

o dr

užbi

bol

j v b

rem

e ko

t pa

v ko

-ris

t. D

a o

urba

ni u

redi

tvi n

aših

mes

t spl

oh n

e go

vorim

o.

Te m

arsi

kje

niso

prim

erne

za

giba

nje

man

j okr

etni

h lju

di.

In č

e že

nek

je ra

zum

em s

ploš

no d

ružb

eno

brez

briž

nost

, pa

ne

mor

em in

noč

em ra

zum

eti n

eved

nost

i in

pleh

ko-

sti p

osam

ezni

h lju

di. L

e ka

kšen

člo

vek

je t

isti

člov

ek, k

i na

me

kaže

s p

rsto

m, k

er s

labš

e ho

dim

? Ka

kšen

člo

vek

je ti

sti,

ki z

ased

e pa

rkiri

šče

za in

valid

e in

ko

ga n

a to

opo

-m

nim

, mi v

obr

az z

abru

si, n

aj s

e sp

elje

m in

naj

neh

am

nerg

ati?

In k

akše

n čl

ovek

je ti

sti č

love

k, k

i me

z za

bavn

e pr

iredi

tve

odže

ne d

omov

, češ

da

tam

nim

am k

aj is

kati?

Le

kdo

so

ti os

ebki

, ki s

i vza

mej

o pr

avic

o, d

a m

e ob

so-

jajo

zar

adi m

oje

tele

sne

hibe

? Kd

o jim

je d

odel

il pr

avic

o,

da m

e ža

lijo k

ot o

sebo

? D

anes

sem

dor

asla

tem

u in

me

neku

ltura

in n

eskr

b dr

ugih

ne

mot

ita v

eč. S

pozn

ala

sem

, da

nis

o pr

oble

m m

oji n

esta

lni g

ibi,

ampa

k so

pro

blem

nj

ihov

e pr

azne

gla

ve in

nev

edno

st, k

i jim

zas

tira

pogl

ed

na le

poto

člo

vešk

e ra

znol

ikos

ti. K

ar s

e pa

men

e tič

e, ja

z gr

em tr

mas

to s

vojo

pot

nap

rej.

Zad

ala

sem

si c

ilje, k

i jih

kl

jub

svoj

i inv

alid

nost

i usp

ešno

osv

ajam

ene

ga z

a dr

u-gi

m. Ž

e re

s, d

a m

e je

uso

da p

rikra

jšal

a za

zdr

avo

telo

, m

i je

pa v

zam

eno

nam

enila

vel

iko

sreč

o na

čus

tven

em

podr

očju

. Dan

es s

toji

ob m

eni i

ntel

igen

ten

in ra

zgle

dan

moš

ki, k

i ga

moj

a bo

leze

n ni

odv

rnila

od

tega

, da

bi m

e lju

bil t

áko,

kot

sem

. Zan

j sem

pop

olna

žen

ska,

za

našo

hč

erki

co p

a se

m p

opol

na m

ama.

Pa

četu

di n

e zm

orem

br

cniti

žog

e.

Vse

m ti

stim

, ki s

e zn

ajde

jo v

moj

i situ

aciji

in s

e bo

rijo

z is

-to

bol

ezni

jo a

li kat

ero

koli d

rugo

, sve

tuje

m, n

aj n

e ob

upa-

jo. M

ultip

la s

kler

oza

nam

ne

vzam

e ži

vlje

nja,

nam

ga

pa

spre

men

i. O

d na

s sa

mih

je o

dvis

no, a

li bo

mo

dopu

stili,

da

nas

bol

ezen

izni

či k

ot o

sebe

, ali

pa b

omo

žive

li na

prej

po

pra

vilih

, ki j

ih p

osta

vlja

mo

sam

i. Ja

z se

m t

rmas

ta in

ne

dam

svo

jega

živ

ljenj

a ka

r ta

ko iz

rok.

Tak

rat k

o bo

le-

zen

zada

ne š

e en

ugr

iz v

moj

e te

lo, s

e ja

z po

bere

m in

od

kora

kam

nap

rej.

In tu

di, č

e so

moj

i kor

aki v

tem

sve

tu

nego

tovi

in m

ajav

i, so

vse

eno

kora

ki n

apre

j.

32Tiar

a Kr

ižnik

, 2. r

., O

Š Ž

alec

, PO

Š G

otov

lje; m

ento

rica:

Zde

nka

Vira

nt

33

Karolina Gajšek, 5. r., O

Š M

ilojke Štrukelj N

ova Gorica; m

entorica: Ada V

elikonja

Zoja Pogorelc, 2. r., O

Š R

adlje ob Dravi; m

entorica: Monika R

avnjak

52801-11 4 B M1BlackYellowMagentaCyan 07C8-5F7407C8-60B007C8-61EC07C8-6328--

15

Sanj

a Đu

kič

Sred

nja

šola

Jes

enice

3. A

V; m

ento

rica:

Ren

ata

Star

e

INTE

RVJU

Z A

NJO

PETE

RNEL

J

Dan

es je

z n

ami d

ijaki

nja

Sre

dnje

šol

e Je

seni

ce, A

nja

Pete

rnel

j. O

bisk

uje

1. le

tnik

in n

am b

o od

govo

rila

na

neka

j naš

ih v

praš

anj.

Anj

a je

že

kot

maj

hna

punč

ka

osta

l bre

z ro

ke.

Ali n

am la

hko

pove

š, k

ako

se je

to zg

odilo

?

Ko s

em b

ila s

tara

3 le

ta, s

mo

še d

oma

mle

li kr

avje

mes

o in

pot

em s

em le

vo r

oko

prev

eč p

ribliž

ala

mes

orez

nici

in

mi j

o je

pot

egni

lo n

oter

.

Si le

viča

rka?

Ne,

des

niča

rka.

Ali j

e bo

lelo

, si s

e ze

lo u

stra

šila?

Ja, b

olel

o je

kar

pre

cej, s

icer

se

te b

oleč

ine

ne s

pom

inja

m,

ampa

k je

bol

elo.

Pre

stra

šila

pa

sem

se

tako

zel

o, d

a se

od

takr

at n

apre

j ne

prib

ližuj

em n

oben

i tak

šni n

apra

vi v

eč.

Kakš

na je

bila

reak

cija

tvoj

ih st

arše

v, ko

se je

to zg

odilo

?

Bili s

o v

šoku

, saj

nis

o ve

deli,

kako

bo

seda

j pot

ekal

o na

še

živl

jenj

e. V

enda

r sm

o sk

upaj

pre

bili

led

in s

e sk

upaj

vzp

e-nj

ali p

o st

opni

cah

živl

jenj

a. D

anes

nam

gre

kar

dob

ro.

Na z

ačet

ku s

i got

ovo

potr

ebov

ala

kar n

ekaj

čas

a, d

a si

se

na-

vadi

la d

elat

i vse

z en

o ro

ko. K

ako

je to

pot

ekal

o, s

i im

ela

velik

o te

žav?

Ja, p

otre

bova

la s

em k

ar n

ekaj

čas

a, v

enda

r se

m s

e hi

tro

nauč

ila in

zna

šla, t

ako

da m

i ni p

ovzr

očal

o pr

evel

ikih

teža

v.

So ti

mor

ali p

ri ka

kšni

h op

ravi

lih p

omag

ati (

npr.

zave

zati

čevl

je

ali k

aj p

odob

nega

)?

Na

zače

tku

so m

i dom

a do

sti p

omag

ali, t

udi p

ri za

vezo

va-

nju

čevl

jev,

ven

dar s

em to

km

alu

sam

a os

vojila

in jih

sed

aj

brez

teža

v za

veže

m z

des

no ro

ko, p

ri te

m p

a si

pom

agam

tu

di z

levo

.

Kako

sod

eluj

eš p

ri ak

tivno

stih

, pri

kate

rih s

i pom

agam

o z

ro-

kam

i?

Nek

ater

ih š

port

ov s

eved

a ne

mor

em ig

rati

(odb

ojka

, ple

-za

nje,

sto

ja),

vend

ar p

a vs

e os

tale

akt

ivno

sti p

oveč

ini l

ah-

ko o

prav

ljam

.

Je la

žje, č

e up

orab

ljaš u

met

no ro

ko a

li če

si b

rez n

je?

Če

sem

bre

z. Č

e im

am n

a ro

ki u

met

no ro

ko, s

e m

i zdi

, kot

da

mi j

e v

napo

to. S

em b

olj s

pret

na b

rez

nje.

Kako

so

reag

irali

tvoj

i soš

olci

, so

te s

prej

eli a

li te

je k

do o

d nj

ih

zani

čeva

l?

Sošo

lci s

o m

e sp

reje

li ko

t obi

čajn

o de

klic

o, v

enda

r so

bili

na z

ačet

ku m

alo

v st

rahu

, pre

dvse

m v

1. r

azre

du. V

enda

r so

se

nava

dili

in m

e sp

reje

maj

o ko

t vse

ost

ale.

Zan

ičev

a-na

pa

sem

tudi

bila

, sam

o ne

s s

trani

soš

olce

v.

Kako

ljud

je n

a ul

ici r

eagi

rajo

, ko

te vi

dijo

?

To p

a je

odv

isno

od

vsak

ega

posa

mez

nika

. Nek

ater

i ne

opaz

ijo, d

rugi

pog

leda

jo in

gre

do n

apre

j. N

ekaj

je ta

kih,

ki

še s

prs

tom

kaž

ejo

nam

e in

se

ozira

jo z

a m

ano.

Dož

ivel

a se

m tu

di, d

a st

a dv

e st

arej

ši ž

eni z

ačel

i jok

ati,

ko s

ta m

e vi

deli.

Velik

o ta

kšni

h in

dru

gačn

ih p

ogle

dov

sem

dož

ive-

la, v

enda

r sem

se

nauč

ila, d

a si

tega

ne

jem

ljem

k s

rcu

in

grem

dal

je, k

ot d

a ni

nič

.

Najle

pša

hval

a, d

a si

si vz

ela

čas i

n na

m o

dgov

orila

na

teh

neka

j vp

raša

nj. U

pam

, da

boš

v živ

ljenj

u še

ved

no ta

ko v

esel

a in

razi-

gran

a, k

ot si

bila

dos

lej.

18 Larisa Lorenci, 2. r., O

Š R

adlje ob Dravi; m

entorica: Darinka M

iklavc

27

Marina Pevec, 7. r., O

Š Š

marje pri Jelšah, P

OŠ

Kristan V

rh; mentor: Jože B

ožiček

30Janj

a Av

seni

k3.

AV,

Sre

dnja

šola

Jes

enice

; men

toric

a: R

enat

a St

are

INVA

LIDI

– V

EČ K

OT N

AVAD

NI L

JUDJ

E

Inva

lidi s

o po

sebn

i ljud

je, k

i jim

láhk

o živ

ljenj

e ni

bilo

pod

ar-

jeno

. Dru

gi ji

h ne

jem

ljejo

res

no in

jih

imaj

o za

ned

oras

le

otro

ke. T

o pa

še

zdal

eč n

e dr

ži. In

valid

i so

lahk

o du

ševn

o v

popo

lnom

a no

rmal

nem

razv

oju

in d

ojem

ajo

okol

ico

enak

o ko

t vs

i ost

ali l

judj

e, p

rizad

eti s

o le

tele

sno.

In n

jihov

vid

ez

spro

ži pr

i dru

gih

drug

ačno

miš

ljenj

e. J

ih n

arob

e us

mer

i. S

tem

člo

veka

zap

ečat

ijo g

lede

na

njih

ovo

zuna

njos

t, ki

se

lahk

o bi

stve

no lo

čuje

od

njeg

ovih

čus

tev.

Še v

edno

pre

več

ocen

juje

mo

vide

z in

pre

mal

o no

tranj

ost č

love

ka.

Inva

lidi s

o lju

dje,

ki s

lej k

o pr

ej s

prej

mej

o sv

ojo

drug

ačno

st

in z

njo

zaž

ivijo

. Mno

gi s

i žel

ijo ž

ivet

i kot

nav

adni

ljud

je. B

o-rij

o se

z v

ečjo

trm

o in

vne

mo.

Sod

eluj

ejo

pri r

azni

h de

jav-

nost

ih, n

amen

jeni

h in

valid

om. R

aste

jo č

ustv

eno

in g

ibal

no.

Svoj

e sp

osob

nost

i ra

zisko

valn

o st

opnj

ujej

o. I

ščej

o sv

oje

mej

e. L

e re

dki s

e sm

ilijo

sam

i seb

i in

preh

itro

obup

ajo

nad

sebo

j in s

vojo

dru

gačn

ostjo

. Ne

pust

ijo s

e m

otiti

in s

podb

u-ja

ti. V

dajo

se

v ne

sreč

no u

sodo

.

Inva

lidno

st je

lahk

o po

sledi

ca n

epre

miš

ljeni

h, n

esre

čnih

tre-

nutk

ov. D

ana

ti je

in je

ne

mor

eš z

avrn

iti a

li ne

spre

jeti,

jo z

a-m

enja

ti. Č

e si

že o

d ro

jstv

a br

ez m

ožno

sti in

pre

dan

take

mu

življe

nju,

ti je

lažje

, ker

ne

pozn

aš »

popo

lneg

a živ

ljenj

a«, k

er

tega

niko

li nisi

izku

sil. T

ežko

si p

reds

tavl

jaš,

česa

r še

nisi

po-

izkus

il, živ

el. Z

ato

so n

orm

alno

roje

ni lju

dje

in k

asne

je n

asta

li in

valid

i v te

žji s

ituac

iji, k

er s

e m

oraj

o iz

svoj

ega

norm

alne

ga

življe

nja

in v

sakd

ana

prila

gaja

ti in

se

nava

diti

na n

ovo

nast

a-le

spr

emem

be. T

rplje

nje

oz. n

emoč

je b

istv

eno

večj

a, s

aj s

o že

izku

sili m

oč v

ečje

gib

ljivos

ti br

ez p

oman

jkljiv

osti.

Tež

je s

e bo

do p

rivad

ili na

om

ejitv

e. T

eh im

ajo

neka

teri

več,

eni

pa

man

j. Nek

ater

e se

jim v

idijo

, dru

ge n

e.

Veči

na d

ružb

e na

inva

lide

gled

a ko

t na

neen

akop

ravn

e so

-lju

di, v

enda

r to

ni re

s. Vs

i sm

o dr

ugač

ni in

vsi

enak

opra

vni.

Ni v

ažno

, kol

iko s

i sta

r, si

mla

d al

i zgu

ba, v

elik

ali

maj

hen,

bo

gat a

li rev

en, s

uh a

li deb

el …

Vsi

smo

le lju

dje,

zat

o je

po-

moč

soč

love

ku š

e ka

ko p

omem

bna,

iska

na, s

pošt

ovan

a in

ce

njen

a. V

si im

amo

enak

e pr

avic

e, in

valid

i še

več.

Ti p

ose-

bni lj

udje

so

nam

kot

son

čni ž

arek

. Daj

ejo

nam

upa

nje,

opt

i-m

izem

in v

ero

»ob

naših

težk

ih tr

enut

kih«

. Raz

svet

lijo la

hko

notra

njos

t in

dušo

člo

veka

. Mar

sičes

a se

lahk

o na

učim

o od

nj

ih; p

ridob

imo

spoz

nanj

a o

čust

veni

inte

ligen

ci, k

i jih

ne d

a no

bena

šol

a, fa

kulte

ta …

Inva

lidi n

as o

boga

tijo

s po

zitiv

nim

i in

kor

istn

imi i

zkuš

njam

i, ki

ti la

hko

spre

men

ijo ra

zmiš

ljanj

e,

pogl

ed n

a sv

et te

r vrs

tni r

ed tv

ojih

vre

dnot

. Zat

o izk

ušnj

e,

trenu

tke,

ki ji

h do

živiš

z dr

ugač

nim

i ljud

mi, n

e sp

regl

ej, a

m-

pak

jih s

prej

mi k

ot d

iplo

mo,

ki t

i je

odpr

la š

e ve

č m

ožno

sti,

še v

eč v

rat v

živ

ljenj

u.

Inva

lidi n

ikoli n

iso s

ami. Z

a nj

imi s

toji d

ružin

a, p

rijat

elji a

li pa

razn

e or

gani

zaci

je p

o dr

žavi

, sve

tu, k

i pod

pira

jo »d

ruga

čne«

lju

di, lj

udi s

teža

vam

i, pro

blem

i, skr

bmi, v

stis

ki, z

razn

imi b

o-le

znim

i itd.

Dan

dane

s je

pop

ular

na d

obro

deln

ost.

In v

edno

bo

lj se

rekl

amira

Če

se le

da,

si p

omag

ajm

o, s

aj b

oš le

ob

vese

lju d

rugi

h la

hko

tudi

sam

iskr

eno

in p

ošte

no p

rišel

do

svoj

e la

stne

sre

če. B

odim

o pr

ijate

lji dr

ug d

ruge

mu.

Niko

li ne

veš

, kda

j boš

sam

rabi

l pom

oč in

prij

atel

ja. L

ahko

sam

o ne

koga

, da

se b

oš z

njim

pog

ovor

il ali d

a ti

bo s

tal o

b st

rani

.

Nek

ater

i gl

edaj

o na

inv

alid

e za

ničl

jivo

in p

osm

ehljiv

o,

vend

ar je

to n

izko

tno

deja

nje.

Nik

dar n

isi p

ovse

m v

aren

in

niti

sam

a m

ožno

st, d

a in

valid

pos

tane

š sa

m, t

i ni o

d-vz

eta.

Svo

je ž

ivlje

nje

bi m

oral

i vsa

k tre

nute

k va

rova

ti ko

t na

jveč

ji in

naj

boga

tejš

i zak

lad,

ki s

mo

ga b

rezp

ogoj

no

prej

eli.

Dok

ler

neče

sa n

e izg

ubiš

, se

splo

h ne

zav

edaš

, da

si t

o im

el. Š

ele

ko o

stan

eš b

rez

tega

, opa

ziš

njeg

ovo

pom

embn

ost i

n fu

nkci

jo.

Serg

ej P

ečeč

nik

6. r.

, OŠ

Radl

je, P

OŠ R

emšn

ik; m

ento

rica:

Val

erija

Tert

inek

INVA

LIDI

– V

EČ K

OT N

AVAD

NI L

JUDJ

E

»Ost

ati m

ora

v bo

lniš

nici

,« je

reke

l zdr

avni

k. O

blek

li so

me

v m

odro

črt

asto

piž

amo

in m

e od

pelja

li v

sobo

, kje

r je

že

leža

l nek

i fan

t. Po

licu

so m

i tek

le v

elik

e so

lze in

v g

rlu s

em

imel

vel

ik c

mok

. Fan

t je

opa

zil m

ojo

tesn

obo,

zat

o se

je

zače

l pog

ovar

jati

z m

ano.

Ko s

va s

e ta

ko n

ekaj

čas

a po

gova

rjala

, sem

mu

pred

la-

gal,

da s

e us

edev

a za

mizo

in s

e ta

m k

aj ig

rava

. Fan

t se

je n

ehal

sm

ejat

i in

me

žalo

stno

pog

leda

l ter

pov

edal

, da

ne m

ore

vsta

ti. Z

ačud

il se

m s

e in

mu

post

avlja

l neu

mna

vp

raša

nja.

Pov

edal

mi j

e, d

a ne

mor

e ho

diti,

ker

je h

rom

od

pas

u na

vzdo

l. »H

rom

,« se

m k

rikni

l. Po

vse

m te

lesu

me

je z

mra

zilo

. Mis

lil se

m s

i: »J

az jo

čem

zar

adi p

reis

kav,

fant

v

tej p

oste

lji pa

ne

mor

e ni

ti vs

tati.

Pro

sil m

e je

, če

mu

pom

agam

, da

se u

sede

na

vozi

ček.

Tod

a ja

z se

nis

em

mog

el p

rem

akni

ti. S

edel

sem

na

post

elji

kako

r oka

men

el.

Fant

je p

ritis

nil n

a zv

onec

in k

mal

u je

v s

obo

priš

la s

estra

, ki

mu

je p

omag

ala.

Fan

t se

je z

apel

jal k

mizi

, se

nasm

eh-

nil i

n m

e po

vabi

l k s

ebi.

»No,

pa

se ig

rajv

a,«

je d

ejal

. Igr

ala

52801-11 5 A M1BlackYellowMagentaCyan 07C8-646407C8-65A007C8-66DC07C8-6818--

16

Pia Faletič3. b, OŠ Franceta Bevka Tolm

in; mentorica: Zalka Uršič

BILI SMO INVALIDI

Najprej sm

o bili slepi. Sošolka me je vodila na drug konec

telovadnice. Mižala sem

. Ko sem bila slepa, sem

se poču-tila varno, saj m

e je sošolka dobro vodila. Potem sva se

zamenjali. N

ato smo bili gluhi. To m

i ni bilo všeč, ker me

sošolka ni poslušala in ni me gledala v oči, ker se je delala,

da je gluha. Spet sva se zamenjali. Potem

smo igrali m

ed dvem

a ognjema. Vstati in pokrčiti noge nism

o smeli. Bilo

je težje, kot da bi igrali stoje.

Urška Dretnik4. r., OŠ Franja Goloba Prevalje, POŠ Leše; m

entorica: Mateja

Glušič

INVALIDI IN PROSTI ČAS

Tudi invalidi imajo prosti čas, ki ga preživljajo na različne

načine. Nekateri se ukvarjajo z glasbo, športom

, branjem,

pisanjem ali risanjem

. Uspešni športniki lahko nastopijo

na paraolimpijskih igrah. N

ekateri so lahko odlični pesni-ki ali pisatelji. N

ekateri se v prostem času sprostijo tudi v

naravi. Paraolimpijske igre invalidom

pomenijo zelo veliko.

Tam uspešni dobijo m

edalije. Gluhi ljudje im

ajo posebne znake za sporazum

evanje. Tako se lahko v prostem času

pogovarjajo. Slepi ljudje imajo pse, s katerim

i lahko gredo v naravo ali po opravkih.

Kaja, Vita, Urša, Pia Gerbec, Ingrid in Pia Faletič3. b, OŠ Franceta Bevka Tolm

in; mentorica: Zalka Uršič

NA OBISKU PRI UČENCIH S POSEBNIM

I POTREBAMI

Pred odmorom

smo šli na obisk v našo bivšo učilnico. N

i-sm

o je več prepoznali. V njej je bilo drugačno pohištvo. Po-

čutili smo se prijetno. V

ideli smo tri otroke s posebnim

i po-trebam

i. Jan ne more hoditi. Zna pa se plaziti po vseh štirih.

Njegova fizioterapevtka nam

je pokazala, kako hodi s hodu-ljo in kako stoji s pom

očjo hojice. Videli sm

o gugalnico ali dvigalo. N

aša sošolka Nina se je poskusila gugati. Zelo ji je

bilo všeč. Radi bi vsi poskusili, a ni bilo časa. Njihova učitelji-

ca Zvonka nam je povedala, da ne znajo pisati, brati in raču-

nati. Znajo pa natikati obroče, delati stolpe, slikajo s prstni-m

i barvami in izdelujejo m

ečkanke pa tudi trganke. Videli

smo Vesno, ki je listala po slikanici o Pikiju. Ko se potrudi,

za nagrado dobi nalepke. Enega učenca pa so ravno takrat odpeljali z invalidskim

vozičkom na stranišče. Tam

mu je

pomagala učiteljica.

Bilo nam je všeč, ker so bili otroci nasm

ejani. Zelo zanimi-

vo nam je bilo, ker je bila učilnica zelo drugačna in lepša,

kot so naše. Za otroke skrbijo zelo lepo in počutijo se do-bro. Č

e so otroci vznemirjeni, jih odpeljejo na dolg spre-

hod po svežem zraku. Po m

alici smo pri likovni vzgoji nari-

sali in naslikali vse, kar smo videli in doživeli.

Vita Remec

3. b, OŠ Franceta Bevka Tolmin; m

entorica: Zalka Uršič

BILI SMO INVALIDI

V telovadnici sm

o poskusili, kako se počutijo invalidi. Naj-

prej smo se držali po dva za roke, eden je m

ižal, drugi pa ga je vodil. Počutila sem

se varna. Potem sm

o se delali, da je en v paru gluh, drugi pa m

u je govoril razne stvari. Tam

mi ni bilo najbolj všeč, ker tisti, ki je bil gluh, m

e ni niti poslušal niti gledal.

Po telovadnici smo se m

orali premikati brez nog. Bilo je

čudno, saj smo noge vlekli za sabo in sm

o bili zelo po-časni. Igrali sm

o se med dvem

a ognjema in nism

o smeli

vstati. Tam sm

o se veliko smejali. Bilo je zelo lepo.

17

Lejla

Had

žić, 1

. r.,

OŠ

Trb

ovlje

, PO

Š A

lojz

a H

ohkr

auta

; men

toric

i: Š

pela

Češ

nova

r, B

reda

Peč

nik

Anej

a At

elše

k, 1

. r.,

OŠ

Ant

ona

Ašk

erca

, Vel

enje

; men

toric

a: S

tank

a Je

raj

28»Pa

kaj jo

je z

agra

bilo

?! O

na n

i tak

šna.

«

»Raz

umet

i mor

ate,

da

je v

pro

blem

atič

nih

letih

in d

a se

ta-

krat

lahk

o zg

odi m

arsik

aj.«

»Am

pak

zaka

j rav

no o

na?

Zaka

j ne

kdo

drug

? Za

kaj s

e je

nj

ej u

niči

lo ž

ivlje

nje?

Priz

nati

mor

am, d

a bi

raj

ši vi

dela

, da

umre

, kot

da

je p

aral

izira

na.«

Kdo

je p

aral

izira

n? Č

akaj

, kaj

pa

je ž

e to

? Noo

o, m

ožga

ni, k

aj

pa v

am je

, zak

aj s

e ne

mor

ete

spom

niti,

kaj

je to

.

»Gos

pa K

umer

, misl

im, d

a se

pre

buja

.«

Gos

pa K

umer

? Je

to m

ogoč

e m

oja

mam

a?

»Nee

e, k

ako

ji naj

poj

asni

m?«

Pa k

aj z

a vr

aga

se d

ogaj

a? S

teža

vo s

em o

dprla

oči

in p

oleg

se

be z

agle

dala

zdr

avni

ka in

mam

o. S

em m

orda

v …

Čak

aj,

kje

sem

že?

Kak

o se

tem

u re

če?

Nap

enja

la s

em m

ožga

ne,

pa s

e ni

sem

mog

la s

pom

niti.

Od

jeze

sem

zak

ričal

a, ta

ko

da s

e je

mam

a ka

r zdr

znila

.

»Lju

bica

, kaj

pa

je?«

»Kje

sem

? Za

kaj s

em tu

?« s

em p

anič

arila

.

Mam

a je

pog

leda

la z

drav

nika

, vzd

ihni

la in

zač

ela

prip

ove-

dova

ti.

»V b

olni

šnic

i si,

Mon

ika.

Kaj

del

aš tu

kaj?

To je

tvoj

a kr

ivda

, m

oral

a bi

se

obna

šati

bolj z

relo

. Men

da s

i se

napi

la in

nat

o sk

očila

s p

omol

a …

v pl

itvo

vodo

. Tvo

ji pr

ijate

lji so

krič

ali z

a ta

bo, d

a ne

ska

či, p

a jih

men

da n

isi p

oslu

šala

. Čak

ali s

o, d

a se

prik

ažeš

iz v

ode,

a te

ni b

ilo. N

ato

te je

nek

do š

el is

kat i

n na

šel j

e tv

oje

negi

bno

telo

. Vsi

so m

islili,

da

si m

rtva

, zat

o so

bed

aki p

oklic

ali p

ogre

bno

služb

o na

mes

to z

drav

nika

…

in č

e bi

ga

pokl

ical

i pra

vi č

as, b

i še

mog

oče

…, b

i še

mog

o-če

hod

ila …

«

Gle

dala

sem

mam

o in

v ti

stem

tren

utku

se

mi je

v g

lavi

od-

vilo

vse

. Do

skok

a. H

krat

i sem

se

spom

nila

tudi

, kaj

pom

e-ni

bes

eda

para

lizira

n. Z

akrič

ala

sem

še

moč

neje

kot

pre

j in

hot

ela

tolč

i po

post

elji

z vs

emi u

di, a

nog

nise

m m

ogla

pr

emak

niti

niti

za m

ilimet

er. T

akra

t sem

zač

utila

stra

h, o

gro-

mno

pra

znin

o, k

i je z

eval

a v

moj

i … a

aaa

…

»Zak

aj s

e ne

mor

em s

pom

niti

bese

d, z

akaa

aaj?«

sem

ne-

mo

spra

ševa

la z

očm

i vse

oko

li seb

e.

Zdra

vnik

je p

oklic

al s

estre

in e

na o

d nj

ih m

e je

moč

no p

ri-je

la te

r me

z ne

čim

pič

ila v

kož

o. P

osta

la s

em z

aspa

na, t

ako

zelo

zas

pana

, da

sem

mal

o za

drem

ala.

Odp

rla s

em o

či. V

se je

bilo

tiho

. Raz

gled

ala

sem

se

naok

oli

in n

a zo

fah

v bo

lnišk

i sob

i so

spal

i mam

a, a

ti in

…

»Živ

jo!«

se je

nas

mej

ala

Teja

.

»Kaj

se

doga

ja z

man

o?«

sem

kar

bre

z po

zdra

va v

praš

ala.

»Sic

er ti

ne

bi s

mel

a po

veda

ti, a

mpa

k m

oram

, ker

ne

zdr-

žim v

eč.«

Glo

boko

me

je p

ogle

dala

v o

či in

zač

ela.

»Par

alizi

rana

si i

n …

imaš

teža

ve s

spo

min

om. M

enda

si s

e m

očno

uda

rila

v ne

ko s

kalo

v m

orju

in z

arad

i teg

a bo

š ve

č-kr

at im

ela

teža

ve, k

er s

e ne

boš

spo

mni

la d

oloč

enih

be-

sed.

«

Nise

m m

ogla

ver

jeti,

le s

trmel

a se

m v

anjo

.

Nem

ogoč

e, p

a sa

j se

vend

ar s

pom

nim

vse

h be

sed

… Pa

ka

j gov

orim

? N

ima

smisl

a, d

a se

sle

pim

. Uni

čila

sem

si ž

i-vl

jenj

e in

tega

sem

jaz k

riva.

Jaz

, jaz i

n še

enk

rat j

az. V

tist

em

trenu

tku

sta

se z

budi

la s

tarš

a. P

ogle

dala

sta

Tej

o, o

na p

a jim

a je

pok

imal

a. Z

ačel

a se

m:

»Gro

zen

otro

k se

m. S

ploh

ne

vem

, kaj

še

počn

em n

a te

m

svet

u. S

ploh

si n

e za

služim

živ

eti!«

»Ne

govo

ri ne

umno

sti.

Ti s

i nek

aj n

ajle

pšeg

a v

najin

em ž

i-vl

jenj

u in

zao

blju

bila

sva

se,

da

svoj

emu

otro

ku o

mog

očiv

a či

m b

olj n

orm

alno

živ

ljenj

e, k

ar s

e da

. In te

ga s

e bo

va d

rža-

la. G

lavo

gor

in p

ogum

no s

topa

j nap

rej v

svo

je ž

ivlje

nje.

«

»Ja,

misl

iš: p

ogum

no v

ozi n

apre

j v s

voje

živ

ljenj

e?«

»Daj

no

daj, v

ozič

ek n

i nik

akrš

na o

vira

.«

Čez

nek

aj m

esec

ev s

em n

a la

stni

kož

i obč

utila

, da

je t

o og

rom

na o

vira

… S

kora

j nik

amor

ne

mor

em, s

aj v

naš

em

mes

tecu

ni n

ič u

reje

no z

a in

valid

e. In

kaj

lahk

o po

čnem

? Se

dim

lahk

o do

ma

v te

m t

rapa

stem

voz

ičku

in g

leda

m

pred

se. T

ega,

kak

šne

stva

ri so

se

doga

jale

, ko

sem

zap

u-šč

ala

boln

išnic

o, in

vse

ga d

ruge

ga n

očem

prip

oved

ovat

i, ke

r je

zam

e pr

eveč

bol

eče.

Ne,

nise

m s

e sp

rijaz

nila

. Nik

akor

ne

. Vsa

k da

n va

se p

otoč

im n

a m

ilijon

e so

lz. V

si ok

oli m

ene

me

bodr

ijo, a

to d

elaj

o sa

mo

zato

, ker

se

jim s

milim

. In

jaz

tega

noč

em! Ž

elim

naz

aj s

voje

nor

mal

no ž

ivlje

nje.

Živ

lje-

nje,

ko

sem

lahk

o sk

akal

a ok

oli,

ko s

em la

hko

bila

sre

čna,

ko

sem

vsa

ko ju

tro z

ves

elje

m p

ozdr

avila

. Ne

pa z

daj,

ko

dan

za d

nem

pos

luša

m le

bod

rilne

bes

ede,

ki m

i le š

e bo

lj za

mor

ijo d

an. R

es je

, na

svoj

e živ

ljenj

e zd

aj g

leda

m d

ruga

-če

. Iz d

ruge

ga zo

rneg

a ko

ta, iz

dru

ge p

ersp

ektiv

e. S

pozn

ala

sem

, kak

o kr

uto

je ž

ivlje

nje

do n

as, i

nval

idov

, ki s

i le

želim

o no

rmal

no ž

ivlje

nje,

ki h

očem

o, d

a bi

kaj

lahk

o st

orili

sam

i. Bl

agor

vse

m ti

stim

, ki s

o kl

jub

inva

lidno

sti d

ovol

j moč

ni, d

a la

hko

v sv

ojem

živ

ljenj

u vi

dijo

nek

o lu

č, k

i jim

sve

ti. J

az te

ga

ne m

orem

. Moj

e živ

ljenj

e se

je z

moj

o ne

sreč

o za

klju

čilo

.

Kdo

ve, m

ogoč

e bo

m p

a ne

koč

še la

hko

ljubi

la k

akše

n tre

-nu

tek

življe

nja.

A m

islim

, da

nim

am d

ovol

j moč

i, niti

se

no-

čem

pot

rudi

ti za

svo

j bol

jši j

utri.

Upa

m p

a, d

a bo

m n

ekoč

na

šla n

ekog

a, k

i me

bo s

pošt

oval

in m

e bo

dril z

dej

anji,

ne

le s

spo

dbud

nim

i bes

edam

i.

29

Maja Vodušek

9. r., OŠ Šmarje pri Jelšah; m

entorica: Darinka Seničar

VČASIH JE HUDO

Če bi m

e vprašali, kako sem, bi najbrž odgovorila: »G

ro-zno, nihče m

e ne razume!« N

asmehnili bi se in rekli: »Te-

žavna najstnica, starši se mi prav sm

ilijo.« Vem, da se sliši

neumno, am

pak mladi m

nogokrat mislim

o, da smo na

svetu sami, da im

amo največje problem

e, da nas nihče ne razum

e. Joj, moja sim

patija me niti ne pogleda, gro-

zno, s fantom sva se razšla, nihče m

e ne opazi … Takšni problem

i nam v teh časih predstavljajo grozljive m

uke. Seveda so tako veliki, da se nam

včasih zdi čudno, da nas nihče ne opazi, ko klonem

o pod njihovo težo. Pritiskajo nas ob tla. Seveda nikom

ur ne dopustimo, da bi nam

po-m

agal. Sami jih poglabljam

o in se smilim

o sami sebi.

V resnici pa to sploh ni tako hudo. Č

e so mladost preživeli

odrasli, jo bomo tudi m

i. Tisti, ki imajo pravico tarnati nad

življenjem, so invalidi!

Strašno bi bilo, če bi si poškodovala hrbtenico. Ne znam

si predstavljati, kako bi živela, če bi postala invalidna. Sem

pripravljena na tak scenarij? O

dgovor je NE. Po m

oje nih-če ni pripravljen na to in si tega tudi ne želi. Invalidnost te doleti kot strela z jasnega. Že padec je lahko usoden. O

krevanje in navajanje na invalidski voziček sta lahko ze-lo m

učna. Hudo je, da ne m

oreš hoditi, ampak se m

oraš okrog prevažati. D

oživljaš šok za šokom, presenečenje

za presenečenjem, čeprav na koncu najbrž ugotoviš, da

življenje ni tako grozno. S te strašne avanture se vračaš m

očnejši, lahko pa tudi šibkejši, sirota za življenje, ki bi naj bogatilo. G

re za poseben izziv življenja, ki ga je treba prem

agati. Če si m

ed prvimi in zaživiš na novo, še neka-

ko gre, če te pa usoda pahne v obup, se ti svet potemni,

misel zastane in prej svetlo in prostrano okolje se zoži na

najmanjšo m

ožno mero.

Kot prostovoljka v domu ostarelih v Šm

arju pri Jelšah vam

povem, da jim

na začetku ni lahko. Gospa, s katero

preživljam torkove popoldneve, je na invalidskem

vozič-ku. Zaradi bunkice na nogi, ki se ji je hitro širila, so ji m

o-rali am

putirati nogo. Ko sem jo vprašala, kaj se ji je zgodi-

lo, mi je potrpežljivo in s solzam

i v očeh povedala svojo zgodbo. Težko ji je bilo in vem

, da si je olajšala dušo, ko je poklepetala z m

enoj. Vem pa tudi, da se je to njeno bre-

me naselilo vam

e in želim, da bi tudi jaz našla m

oč v sebi in se bila zm

ožna soočiti s težavami, ki so na m

ojo srečo nič v prim

erjavi z njenimi.

Ljudje, ki se že rodijo kot invalidi, so lahko tudi geniji na določenih področjih. N

ekateri znajo risati z usti, drugi so izjem

no požrtvovalni. Neki am

eriški znanstvenik invalid je napisal več knjig o nastanku našega planeta in značilno-stih le-tega. Ker njegovi m

ožgani ne potrebujejo prostora za predel gibanja, je ostalo v njih dovolj življenja in nam

kažejo pot prostora za znanje. Ker so m

alo drugačni od nas, so nekaj posebnega. D

ajejo nam voljo, da še v tako

nemogočih pogojih ostanem

o in smo. Č

eprav smo raz-

lični, smo si hkrati tudi podobni. Vsi sm

o ljudje s pravica-m

i in dolžnostmi. Spoštujm

o to in (p)ostanimo prijatelji.

Rudi Breznik7. a, OŠ M

uta; mentorica: Franja Razdevšek

PESEM INVALIDA

Ne pustite m

i trpeti,pustite m

i živeti.Res da sem

drugačen,za nekatere celo popačen.

Nisem

sam izbiral usode,

usoda je izbrala mene.

Ne obsojajte m

e.N

e pustite mi trpeti,

pustite mi živeti.

52801-11 5 B M1BlackYellowMagentaCyan 07C8-695407C8-6A9007C8-6BCC07C8-6D08--

19

Neža

Puš

nik

9. b

, OŠ

Nezn

anih

talce

v Dr

avog

rad.

; men

toric

a: Ir

ena

Kašm

an

INVA

LIDI

– V

EČ K

OT N

AVAD

NI L

JUDJ

E

Star

a se

m 1

4 le

t in

dosle

j je

najv

ečji

peča

t v m

ojem

živ

lje-

nju

pust

ila J

ana,

žen

ska,

ki j

e um

rla n

a sv

oj 9

0. r

ojst

ni d

an.

Rodi

la s

e je

leta

192

0 in

imel

a no

rmal

no o

trošt

vo, s

sta

rši,

ki jih

je im

ela

rada

, in b

abic

o, k

i ji je

bilo

, pra

v ta

ko k

ot m

eni,

ime

Než

a. K

o je

odr

asla

, je p

ri nj

enih

21-

ih le

tih za

čela

div

jati

drug

a sv

etov

na v

ojna

. Na

skriv

oma

je v

neto

pom

agal

a pa

r-tiz

anom

in jih

osk

rbov

ala

s hr

ano

ter j

im k

daj p

a kd

aj n

udila

pr

enoč

išče

. A n

a ža

lost

jo je

nek

do o

vadi

l nem

škim

obl

a-st

em in

odp

elja

li so

jo v

stra

šno

tabo

rišče

Aus

chw

itz. T

am

je p

reživ

ela

stra

šne

čase

, a tu

di s

klen

ila v

ečna

prij

atel

jstv

a z

ljudm

i, ki s

o trp

eli p

oleg

nje

. Že

od n

ekda

j je s

labo

vid

ela,

vi

d pa

se

ji je

v A

usch

witz

u iz

dnev

a v

dan

slabš

al. K

o so

jo

prib

ližno

čez

dve

leti

rešil

i iz

tabo

rišča

, se

ja k

ončn

o la

hko

odpr

avila

naz

aj d

omov

in š

ele

takr

at z

ares

zaž

ivel

a. B

ila je

po

gum

na ž

ensk

a, k

ajti

imel

a je

nez

akon

skeg

a sin

a. V

tist

ih

časih

pa

to n

i bilo

spr

ejem

ljivo.

Vid

se

ji je

iz d

neva

v d

an

slabš

al in

nih

če ji

ni z

nal p

omag

ati,

dokl

er n

i pop

olno

ma

osle

pela

.

A v

enda

r ni

obu

pala

. Rek

la m

i je,

da

je z

ačel

a vi

deti

svet

ta

k, k

ot je

, šel

e, k

o je

osle

pela

. Rek

la je

: »Bi

le s

o vo

jne,

sam

a se

m e

no d

ala

skoz

i, a

življe

nje

je š

e ve

dno

najb

oljš

a st

var

na s

vetu

.« N

jen

čut z

a vo

nj s

e je

razv

il in

sliša

la je

vsa

ko, š

e na

jman

jšo p

odro

bnos

t, tu

di š

epet

anje

. Nje

na o

pora

v č

asu,

ko

je iz

gubi

la v

id, j

e bi

l nje

n sin

ter p

alic

a, s

kat

ero

je ti

pala

pr

ed s

abo,

ko

je h

odila

. Bila

je »s

uper

žens

ka«,

slepa

, a lju

bila

Mat

ic G

oren

šek

9. r.

, OŠ

Jurč

kove

ga D

rejčk

a Ra

vne

na K

oroš

kem

; men

toric

a:

Olga

Ver

čkov

nik

OČI

Slep

je o

dšel

v s

vet,

tam

pa

prom

et z

a zn

oret

!O

či s

o na

še o

kno

v sv

et,

a za

to je

treb

a zd

rave

'met

.N

ekat

eri t

e sr

eče

nim

ajo,

a sl

ike

svet

a jih

zan

imaj

o.N

e po

znaj

o ru

men

e, z

elen

e, n

e rd

eče,

vedo

le, d

a ta

ko s

e jim

reče

.Vs

eeno

radi

živ

ijo, s

e ve

selijo

,ko

dob

rega

nek

aj d

obijo

ali

nare

dijo

.

Tara

Led

inek

8. a

, OŠ

Prež

ihov

ega

Vora

nca

Ravn

e na

Koro

škem

; men

toric

a:

Vanj

a Be

nko

INVA

LIDI

– V

EČ K

OT N

AVAD

NI L

JUDJ

E

Živ

ljenj

e je

nep

redv

idlji

vo. V

časi

h se

vse

zač

ne ž

e na

za

četk

u tv

oje

poti,

lahk

o pa

se

ti vs

a ži

vlje

njsk

a sv

etlo

-ba

v tr

enut

ku o

brne

na

glav

o in

ti z

a ve

dno

spre

men

i na

črte

, žel

je, p

oti.

Ko g

ovor

imo

o in

valid

nost

i, po

mis

limo

na lj

udi,

ki n

e m

orej

o ho

diti,

ker

so

se z

okv

aro

že ro

dili

ali s

o do

žive

li ne

sreč

o. P

ri te

m p

ozab

ljam

o na

ljud

i, ki

imaj

o te

žave

z

vido

m, s

o sl

abov

idni

ali

slep

i. Tu

di o

ni s

o in

valid

i in

so

zam

e ve

č ko

t na

vadn

i lju

dje.

Njih

ove

teža

ve s

o še

ka-

ko p

rimer

ljive

z d

rugi

mi i

nval

idni

mi o

seba

mi.

Njih

ovo

živl

jenj

e ja

pra

v ta

ko p

rilag

ojen

o in

pol

no o

dsto

panj

.

Uso

da iz

bira

, nae

nkra

t iz

bere

. Tis

ti, k

i je

izbr

an, i

ma

drug

ačno

živ

ljenj

e od

več

ine.

Izbr

ala

je tu

di š

esto

šol-

ko n

aše

šole

, prij

azno

dek

lico,

ki m

i je

dovo

lila,

da

kaj

več

pove

m o

nje

nem

živ

ljenj

u.

Tanj

a, k

akšn

e so

tvoj

e te

žave

, im

aš p

riroj

ene

že o

d ro

jstv

a in

ka

ko s

te/s

o ug

otov

ili, d

a je

nek

aj n

arob

e s

tvoj

im v

idom

?

Že o

b ro

jstv

u se

m b

ila p

opol

nom

a sl

epa.

Imel

a se

m p

ri-ro

jeno

siv

o m

reno

. Kol

ikor

se

spom

nim

, je te

žave

z m

ojim

vi

dom

prv

a op

azila

bab

ica.

Kako

ste

oz.

so s

e tv

oji s

tarš

i odz

vali

na n

ovic

o o

tvoj

i bo

lezn

i, ka

j so

stor

ili?

Tako

j, ko

so

opaz

ili, d

a je

nek

aj n

arob

e, s

o m

e pe

ljali

k os

ebne

mu

zdra

vnik

u, k

i me

je n

apot

il k

okul

istu

. Pre

gled

je ž

ivlje

nje.

Vse

je d

elal

a ko

t dru

gi lj

udje

in č

e ne

bi v

edno

st

rmel

a ne

kam

v p

razn

o, s

ploh

ne

bi o

pazil

i, da

je s

lepa

. N

jena

naj

ljubš

a pe

sem

je b

ila p

esem

»pa

riške

ga s

lavč

ka«

Edith

Pia

f »N

on re

gret

« oz

irom

a »N

e ob

žalu

jem

nič

esar

« in

ko

sem

jo d

va m

esec

a pr

ed n

jeno

sm

rtjo

vide

la, j

e re

kla:

»R

es n

e ob

žalu

jem

nič

esar

, veš

. Živ

ela

sem

, oh

kako

živ

e-la

!« Sr

ce s

e m

i je tr

galo

, ko

je re

kla,

da

hoče

še

živet

i in d

a ji

mod

erna

med

icin

a la

hko

pom

aga.

Žal

, ji n

i.

Bila

je s

lepa

, a je

živ

ela

kot v

si n

avad

ni lju

dje.

Bila

je v

eč k

ot

le e

na iz

med

nav

adni

h lju

di, b

ila je

sle

pa ž

ensk

a z

živl

jenj

-sk

o m

odro

stjo

: »Ži

vlje

nje

je tr

eba

žive

ti, s

lep

ali n

e!«

22

Invalidi – več kot navadni ljudje, Ana Carlevaris, 5. r., O

Š M

ilojke Štrukelj N

ova Gorica; m

entorica: Jana Filej Brem

ec

23

Invalidi so z nami, Aljoša Sopotnik, 2

. r., OŠ

narodnega heroja Rajka H

rastnik; mentorica: V

ojka Tušek

Maja Zobovnik, 9

. r., OŠ

Ribnica na Pohorju; m

entorica: Nevenka Kutin

26Barb

ara

Spita

l8.

r., O

Š Šo

štan

j; men

toric

a: So

nja B

ric

BOLE

ČINA

, KI N

E M

INE

»Oh,

ne

bom

mog

la, z

elo

se m

i že

mud

i s s

emin

arsk

o, je

pa

še n

iti z

ačel

a ni

sem

prip

ravl

jati!

« se

m o

dgov

orila

na

Tejin

o vp

raša

nje,

če

grem

jutri

z nj

o na

pla

žo. T

eja

je m

oja

najb

oljša

pr

ijate

ljica,

sku

paj s

va ž

e od

sam

ega

zače

tka.

Obč

utek

ima-

va, k

ot d

a sv

a se

rodi

li sk

upaj

. Jaz

pa

sem

Mon

ika.

Sku

paj

sva

obič

ajni

naj

stni

ci, k

i hre

peni

ta p

o le

pih,

ravn

o pr

av z

a-ob

ljeni

h te

lesih

in z

apel

jivih

tipč

kih.

Pa

saj n

e da

sva

deb

eli,

kakš

en k

ilogr

amče

k bi

pa

vsak

a še

rada

izgu

bila

. No,

dov

olj

o te

m. V

gla

vnem

, tist

i tre

nute

k se

m v

edel

a sa

mo

to, d

a m

e bo

moj

a uč

iteljic

a za

fizik

o »u

bila

«, če

ne

nare

dim

sem

inar

-sk

e, s

aj s

em z

amuj

ala

po m

oje

že k

akše

n m

esec

. Do

zdaj

se

je v

erje

tno

zadr

ževa

la s

svo

jimi f

ilozo

fski

mi g

ovor

i, sa

j je

vede

la, d

a m

i vel

iko č

asa

vzam

e gl

asbe

na š

ola,

am

pak

ne

bo s

e do

lgo.

Čep

rav

sem

si ž

e vs

e pr

ipra

vila

, da

bi z

ačel

a s

sem

inar

sko,

mi je

zad

išala

pla

ža in

sla

no m

orje

. Hm

mm

!

»Hal

o, T

eja?

Mon

ika

tuka

j, za

na

plaž

o sv

a zm

enje

ni, j

utri

ob e

nih!

«

»Hah

aha,

se

mi je

zde

lo, d

a te

ga n

e bo

š ka

r tak

o izp

ustil

a.«

Ko s

va k

onča

li pog

ovor

, sem

le p

oisk

ala

neka

j pod

atko

v za

se

min

arsk

o, a

mpa

k re

s sa

mo

neka

j, in

se o

dpra

vila

spa

t, sa

j je

bila

ura

že

krep

ko č

ez p

olno

č.

Brrrr

rrrrr

… Jo

j, ta

prek

lem

ansk

a bu

dilka

, kaj

bi d

ala,

da

ne b

i ob

staj

ala

… Ka

j bi d

ala,

da

šola

ne

bi o

bsta

jala

. Am

pak

kar j

e,

je. Č

ez k

akšn

ih d

eset

min

ut s

em v

stal

a in

se

odpr

avila

v k

o-pa

lnic

o, k

jer p

režd

im v

sako

jutro

naj

man

j dva

jset m

inut

. In ko

se

m v

sa n

alič

ena

in n

adiša

vlje

na p

rišla

ven

, sem

ugo

tovi

la,

da s

e je

avt

obus

že

odpe

ljal iz

pred

moj

e hi

še. S

tekl

a se

m v

ku

hinj

o in

mam

o »n

a ko

leni

h« p

rosil

a, d

a m

e od

pelje

v š

olo.

»Si s

pet z

amud

ila b

us?«

je p

rihite

la k

men

i Tej

a.

Stal

i sva

sre

di a

vle

in v

si s

o se

pre

rival

i mim

o na

ju. N

isem

bi

la ra

vno

navd

ušen

a, k

o je

vsa

k dr

ugi f

ant p

ozdr

avil

Tejo

, m

ene

pa s

kora

j nob

eden

. Če

pa ž

e, s

o bi

li to

sam

i tak

šni

z oč

ali i

n pu

love

rčki

. In

zaka

j je

tem

u ta

ko?

Teja

je b

rez-

skrb

na š

port

nica

, zab

avna

in b

labl

abla

…, j

az p

a zn

am b

iti

zelo

zat

ežen

člo

vek.

Rav

no k

o se

m ji

hot

ela

pritr

diti

v en

i od

nje

nih

trdite

v, je

zaz

voni

l zvo

nec

in h

itro

sva

odšl

i pro

ti uč

ilnic

i za

tehn

iko,

kje

r naj

bi i

mel

i dve

uri

pouk

a, n

ato

pa

cel d

an p

rost

o.

Konč

no k

onec

! Ti d

ve u

ri st

a se

pa

res

vlek

li. S

Tejo

sva

se

odpr

avili

na p

lažo

. Jas

no, d

a sv

a si

obe

nade

li naj

bolj d

rzne

ko

palke

, ki v

eč p

okaž

ejo

kot

skrij

ejo,

in č

e bi

priz

nali,

sva

imel

i tud

i kar

nek

aj p

okaz

ati. O

dšli s

va n

a po

mol

ter s

e ta

m

nast

avili

sonč

nim

žar

kom

. Tej

a je

kar

nae

nkra

t spr

egov

orila

:

»Mon

ika,

pog

lej,

fant

je n

a vi

diku

, bre

z ka

kršn

ekol

i pun

ce!

Daj

va jih

obk

oliti

!«

In re

s je

prih

ajal

a k

nam

a sk

upin

a ze

lo č

edni

h fa

ntov

. Kar

bre

z sr

amu

sva

stop

ili do

njih

. Bilo

so

zelo

dru

žabn

i in

hitro

sm

o se

»zaš

teka

li«. N

i bilo

pot

rebn

o ve

liko

časa

, da

smo

se z

ačel

i ze

looo

zab

avat

i, sk

akat

i v v

odo,

se

pota

plja

ti in

tako

nap

rej.

Čez

kak

e tri

ure

so

fant

je p

rired

ili ne

kakš

no te

kmov

anje

. Vsi

na p

omol

u so

se

zbra

li okr

og n

as in

fant

je s

o da

jali n

avod

ila.

»Ko

skoč

iš s

pom

ola,

nar

ediš

najb

olj n

oro

akro

baci

jo in

po-

tem

čim

bolj e

lega

ntno

pris

tane

š v

vodi

.«

Jooo

j, kak

o je

bilo

zab

avno

! In

kako

so

bili v

si sp

retn

i! Nae

n-kr

at p

a k

men

i pris

topi

nek

do iz

sku

pine

. Ime

mu

je b

ilo N

ik.

»Kaj

ti n

e bo

š sk

očila

?«

»Am

, ne,

rajši

ne,

nise

m ta

ko s

pret

na!«

»Pa

saj z

a to

ti p

a re

s ni t

reba

biti

spre

ten,

sam

o sk

očiš

in h

itro

prem

akne

š en

del

tele

sa in

že

zgle

da fe

nom

enal

no. P

ogle

j!«

Pogn

al s

e je

in re

s dv

igni

l sam

o de

sno

roko

in le

vo n

ogo

ter

izgin

il v v

odi. K

o je

priš

el v

en, je

pož

el b

učen

apl

avz.

Pris

topi

l je

spe

t k m

eni, m

e m

alo

za š

alo

pošk

ropi

l in re

kel:

»Daj

no,

če

skoč

iš, te

pov

abim

na

pija

čo!«

Ob

tem

se

je n

agaj

ivo

nasm

ehni

l. Bil j

e ta

ko o

čarlj

iv, d

a m

e je

kar

odn

eslo

pro

ti ko

ncu

pom

ola.

In s

kok

in p

otem

nek

a-kš

en g

ib in

pot

em o

koli

men

e vo

da. O

dpla

vala

sem

nav

-zg

or, k

jer s

em u

pala

na

zrak

. In

res!

Zaj

ela

sem

ga

z vs

emi

plju

či, o

b te

m p

a se

m s

lišal

a ap

lavz

. Čez

nek

aj č

asa

sem

ug

otov

ila, d

a je

bil

nam

enje

n m

eni.

Ko s

em s

pet p

rišla

na

pom

ol, je

Nik

prih

itel k

men

i in re

kel:

»Saj

bi t

e vs

eeno

pov

abil,

tudi

če

ne b

i sko

čila

.«

Jaz

pa v

zad

regi

: »Vr

edno

je b

ilo p

osku

siti!

«

Prije

l me

je z

a ro

ko in

odp

elja

l h g

ruči

ljudi

. Isk

ala

sem

Tej

o,

a je

nise

m n

ašla

. Ver

jetn

o je

odš

la k

am s

kat

erim

od

fan-

tov.

Takr

at p

a so

vsi

zavp

ili. O

d ne

znan

o ko

d so

se

znaš

le

na p

omol

u al

koho

lne

pija

če. V

si so

odh

iteli

k tis

tem

u m

e-st

u, v

klju

čno

z m

ano.

Priz

nati

mor

am, d

a ra

da p

ijem

. In ta

ko

smo

pili,

pili

in p

ili, d

a sm

o bi

li km

alu

že v

si v

rožic

ah. I

n ta

-kr

at m

e je

zag

rabi

lo …

»Žur

kaaa

aaa!

«

Zasli

šala

sem

svo

j gla

s. Po

gnal

a se

m s

e, s

koči

la, s

e ob

rnila

na

gla

vo …

Bole

čina

, nat

o te

ma.

52801-11 6 A M1BlackYellowMagentaCyan 07C8-6E4407C8-6F8007C8-70BC07C8-71F8--

20 je pokazal mojo povečano slabovidnost, zato sem

že kot štirim

esečni dojenček začela nositi očala. Z operacijo so m

i sivo mreno odstranili, a so se žal pojavile kom

plikacije, katerih posledica je povišan očesni pritisk, s katerim

se bom

morala boriti vse življenje.

Koliko lahko sploh vidiš, kakšna je tvoja dioptrija?

S svojo dioptrijo se ne ukvarjam, to prepuščam

staršem. Je

pa res, da na eno oko čisto nič ne vidim. A

ne od rojstva, tem

več se mi je to pojavilo pred približno trem

i leti. Druga-

če pa slabo vidim na daleč. Z očali je sicer bolje, a precej

slabo, da tudi sama vem

, da moja dioptrija ni ravno m

ajhna.

Ali obstajajo kakšne možnosti, da se ti vid izboljša, da se uredi

z operacijo ali drugače? Se ti vid z leti boljša ali slabša?

Vid je z leti vedno slabši. Kot sem

že omenila, sem

pred trem

i leti na eno oko čisto oslepela, a s tem se ne obrem

e-njujem

. Glede m

ožnosti za izboljšanje vida pa nisem rav-

no prepričana, a mislim

, da so možnosti m

inimalne.

Verjetno tvoja slabovidnost zahteva veliko posvečanja in po-zornosti. Kakšne prilagoditve so potrebne?

Vsekakor potrebujem več pozornosti. N

ikoli ne grem sa-

ma iz šole, am

pak me pride iskat dedek, pri učenju pa

mi pom

aga mam

a. V šoli im

am poseben računalnik, na

katerega pišem. Tudi sošolke m

i pomagajo pri različnih

obveznostih. Lahko pa grem sam

a okoli hiše ali do starih staršev, ki živijo pod nam

i.

Bi mi lahko opisala, kako poteka tvoj delovni dan?

Zjutraj vstanem in se pripravim

za šolo. Po koncu pouka pride dedek pom

e in me odpelje dom

ov. Dom

a po kosilu naredim

domačo nalogo, pri kateri m

i pomaga oče. N

ato

pride mam

a in se skupaj učiva. Ko imam

opravljeno vse za šolo, se igram

na računalniku ali gledam televizijo.

Kaj pa v šoli, imaš kaj težav? Kako so te sprejeli sošolci in ali

se ti učitelji bolj posvečajo? Imaš zaradi slabovidnosti težave

tudi z učenjem?

Mislim

, da so me sošolci sprejeli norm

alno, kot sebi ena-ko. Im

am tudi veliko prijateljic. U

čitelji se mi zaradi slabo-

vidnosti res bolj posvečajo. Ko snov razložijo sošolcem,

pridejo vedno še posebej do mene in m

i pokažejo, kako naj to naredim

na računalnik. Vso snov si pišem nanj in jo

kasneje natisnem in prilepim

v zvezek. Z učenjem nim

am

težav. Učim

se skupaj z mam

o, tako da mi ona prebere,

jaz pa ponovim.

Se ukvarjaš s kakšnim športom

, kaj delaš v prostem

času, so ti te dejavnosti onemogočene ali težje

izvedljive?N

e ukvarjam se s kakšnim

športom. V

prostem času

igram računalnik ali gledam

televizijo. Ne m

orem igrati

odbojke, nogometa ali kakšnih podobnih športov, dru-

gače pa pri športni vzgoji lahko počnem večino stva-

ri kot ostali. Sem prava m

orska deklica. Rada namreč

plavam, skačem

v vodo, se vozim po vodnih toboganih.

Ker ne morem

početi kaj drugega, veliko hodim s svo-

jimi starši. B

ila sem že na U

ršlji gori, Lovrenških jezerih, Peci. Tudi del dopusta sm

o z družino aktivno preživeli na Rogli.

Kaj te veseli v življenju, čemu posvečaš pozornost in v čem

uživaš?

Nim

am kakšnih posebnih hobijev ali aktivnosti. Zelo rada

pa gledam televizijo (gledam

jo bolj od blizu) in tudi v pro-stem

času se ponavadi usedem pred njo.

21

Ali v

šol

i obi

skuj

eš k

akšn

e do

datn

e ak

tivno

sti,

krož

ke? K

ater

i pr

edm

et im

aš n

ajra

je in

zaka

j? P

a oc

ene?

Že k

ar n

ekaj

čas

a ob

iskuj

em fo

lklo

ro te

r pev

ske

vaje

, saj

rada

pl

ešem

in p

ojem

. Moj

naj

ljubš

i pre

dmet

je m

atem

atika

. Ne

vem

naj

bolje

, zak

aj, p

ač ra

da ra

čuna

m. M

oje

ocen

e pa

zar

a-di

moj

e sla

bovi

dnos

ti ni

so n

ič s

labš

e. L

ani s

em b

ila o

dlič

na.

Je k

aj ta

kega

, kar

bi r

ada

dela

la v

živl

jenj

u, a

ti je

to o

nem

ogo-

čeno

? Kak

šne

cilje

imaš

za p

rihod

nost

?

Ker s

labo

vid

im ž

e od

rojs

tva,

sem

na

to ž

e na

vaje

na. N

i-ko

li ni

sem

imel

a m

ožno

sti i

zkus

iti d

ruga

čneg

a ži

vlje

nja,

a

dela

m v

se, k

ar ra

da d

elam

. Po

konč

ani o

snov

ni š

oli ž

elim

iti

na

gim

nazi

jo n

a Ra

vnah

na

Koro

škem

, kas

neje

pa

kon-

čati

štud

ij m

atem

atik

e in

pos

tati

prof

esor

ica

mat

emat

ike.

Ra

da b

i im

ela

druž

ino

in n

orm

alno

živ

ljenj

e.

Kako

gle

daš

na lj

udi n

a vo

zičku

? M

eniš

, da

imaj

o te

žje in

bol

j ov

irano

živl

jenj

e ko

t ti?

Zak

aj ja

oz.

ne?

Takš

ni lju

dje

se m

i sm

ilijo.

Zdi

se

mi b

olje

, da

imam

teža

ve

z vi

dom

, kot

da

bi b

ila n

a vo

zičk

u. P

o m

ojem

mne

nju

ima-

jo te

žje

živl

jenj

e ko

t jaz

.

Kaj m

isliš

, kak

o na

te g

leda

jo d

rugi

ljud

je?

Spre

jem

ajo

me

takš

no, k

ot s

em.

O re

snič

nost

i nje

nega

zad

njeg

a od

govo

ra s

em s

e po

-za

nim

ala

pri n

jeni

h so

šolc

ih, k

i sem

jih

obis

kala

med

odm

orom

. Pog

ovor

ila s

em s

e z

njim

i in

dali

so m

i na-

sled

nje

odgo

vore

.

»S T

anjo

sva

že

od z

ačet

ka s

ošol

ki in

prij

atel

jici.

Zdi s

e m

i sup

er p

unca

in r

es n

e ve

m, z

akaj

bi m

oral

i zar

adi

njen

e sl

abov

idno

sti n

anjo

gle

dati

drug

ače.

«

»Tan

ja je

taka

kot

vse

ost

ale

punc

e. Z

ame

je O

. K.,

z nj

o se

ne

razu

mem

nič

sla

bše

kot z

ost

alim

i soš

olka

mi.«

»Tan

ja je

naj

ina

prija

telji

ca. K

o ka

m g

rem

o, ji

pom

aga-

va in

jo d

rživ

a za

roke

ter j

o sp

rem

ljava

sko

raj p

ovso

d.

Je z

elo

dobr

a pu

nca.

«

»S T

anjo

sed

iva

skup

aj. V

ečkr

at ji

kaj

pre

bere

m, v

ča-

sih

pa ji

tudi

pom

agam

kaj

nap

isat

i.«

Inva

lidno

st je

hud

a ži

vlje

njsk

a pr

eizk

ušnj

a. T

akšn

a al

i dr

ugač

na s

reča

nja

z in

valid

nim

i lju

dmi

člov

eka

po-

stav

ijo n

a re

alna

tla

. Opo

mni

jo t

e, d

a ži

vlje

nje

ni v

e-dn

o ro

žnat

o in

da

si la

hko

sreč

en, č

e si

zdr

av. P

reve

č-kr

at iz

maj

hnih

teža

v de

lam

o ve

like,

dos

tikra

t se

sm

i-lim

o sa

mi s

ebi.

Spl

oh p

omis

limo,

kak

o sr

ečni

sm

o,

da im

amo

čas

ozira

ti se

na

teža

vice

, da

nim

amo

ve-

čjih

? S

e za

veda

mo,

kak

šne

stis

ke d

oživ

ljajo

inva

lidni

lju

dje?

Kol

iko

odre

kanj

je p

otre

bnih

v n

jihov

em ž

ivlje

-nj

u, k

olik

o zd

ravl

jenj

mor

ajo

dati

skoz

i, da

bi s

e nj

iho

-vo

zdr

avje

izbo

ljšal

o? M

nogi

mor

ajo

žive

ti z

dejs

tvom

, da

ne

bo d

ruga

če. S

e za

veda

mo,

kak

o tr

dni m

oraj

o bi

ti? O

bčud

ujm

o jih

, saj

živ

ijo z

nam

i!

Kada

rkol

i vid

iš T

anjo

, je

nasm

ejan

a, v

edno

je

poln

a en

ergi

je.

Ko j

o po

gled

aš,

ugot

oviš

, da

je

mog

oče

klju

b in

valid

nost

i gl

edat

i na

nje

no ž

ivlje

nje

optim

i-st

ično

, da

se d

á po

brat

i in

žive

ti na

prej

. Tan

ja s

e je

sp

reje

la ta

kšna

, kot

je, i

n to

je p

rav.

Nav

adila

se

je n

a sl

abov

idno

st. Č

epra

v na

sve

t gle

da s

kozi

meg

lice,

ga

vidi

lepe

ga in

vre

dneg

a ok

usiti

ga.

24Ana

Kraj

nc9.

b, O

Š Fr

anja

Gol

oba

Prev

alje

; men

toric

a: M

aja

Kole

žnik

DOST

OJAN

STVO

INVA

LIDA

: PRA

VICA

AL

I PRI

VILE

GIJ?

Inva

lidi s

o, v

saj p

o na

šem

skr

omne

m p

repr

ičan

ju, v

eč k

ot

nava

dni l

judj

e. O

b te

m p

a se

mi p

oraj

a vp

raša

nje:

Zak

aj?

Sled

il bi

sev

eda

doka

j log

ičen

in p

repr

ost

odgo

vor:

Ker

so p

o zu

nanj

osti

drug

ačni

od

nas,

saj

nek

ater

i med

njim

i ne

mor

ejo

hodi

ti in

so

prik

lenj

eni n

a in

valid

ske

vozi

čke.

To

da, m

ar n

i dej

stvo

, da

bi ji

h ra

zlik

oval

i le

zato

, ker

ne

mor

ejo

hodi

ti, o

pred

elje

no k

ot n

eke

vrst

e di

skrim

inac

ija?

Člo

vek,

ki n

e m

ore

hodi

ti, p

otre

buje

soč

love

kovo

pom

oč,

da s

e la

hko

neom

ejen

o gi

blje

v k

ater

ikol

i ust

anov

i oz.

na

kate

rem

kol

i pod

ročj

u te

naš

e pr

elju

be d

ržav

ice.

Do

se-

daj s

o ur

ejen

a sa

mo

stra

nišč

a, d

viga

la v

nek

ater

ih u

sta-

nova

h in

par

kirn

i pro

stor

i, ki p

a so

vča

sih

zara

di g

neče

že

zase

deni

z »

naši

mi«

avto

mob

ili, s

aj lj

udje

ne

upoš

teva

jo

znak

a, k

i ozn

ačuj

e pr

osto

r za

inva

lide.

Ob

tem

se

spo-

mni

m n

eke

rekl

ame

s sl

ogan

om »

Prev

zel s

i moj

par

kirn

i pr

osto

r, bo

š pr

evze

l tud

i moj

o in

valid

nost

?«, k

i je

bila

kot

ka

men

spo

tike

za d

oloč

ene

ljudi

, ki n

očej

o al

i ne

mor

ejo

razu

met

i, da

vča

sih

inva

lidom

pre

pros

to J

E te

žko.

To

tudi

po

men

i, da

se

ne z

aved

amo

dovo

lj de

jstv

a, d

a jim

s te

m

onem

ogoč

amo

dost

op d

o ci

lja, k

i jim

je la

hko

že ta

ko te

ž-ko

dos

tope

n za

radi

takš

nih

ali d

ruga

čnih

vzr

okov

.

Dos

toja

nstv

o in

valid

ov s

e v

prvi

vrs

ti ka

že v

pra

vici

do

enak

opra

vne

služ

be. N

e bo

m is

kala

raz

logo

v, z

akaj

in-

valid

i tež

je d

obijo

slu

žbo

kot

»nav

adni

« lju

dje,

saj

se

mi

vsee

no z

di, d

a bi

lahk

o op

ravl

jali

skor

aj v

sa d

ela.

Sev

e-da

se

najd

ejo

tudi

del

a, k

i so

težj

a in

nei

zved

ljiva

v pr

i-m

eru

inva

lidno

sti,

a in

valid

i se

zanj

e ni

ti ne

pot

eguj

ejo

…,

klju

b te

mu,

da

bi m

arsi

kate

ro iz

med

teh

služ

b z

lahk

oto

opra

vili,

čera

vno

neko

liko

poča

snej

e in

oko

rnej

e …

Tudi

v

šola

h la

hko

opaz

imo

podo

bne

zgod

be. O

troci

se

pogo

-st

o us

traši

jo in

med

se n

e sp

rejm

ejo

inva

lidov

. Če

išče

m

vzro

ke, b

i spe

t om

enila

nee

nako

st –

men

ijo, d

a so

inva

-lid

i poč

asne

jši,

splo

h če

sed

ijo n

a in

valid

skih

voz

ički

h, d

a ni

so t

ako

pam

etni

in z

abav

ni …

Ob

tem

se

lahk

o sa

mo

nasm

ehne

m, s

aj m

i tov

rstn

o za

vrač

anje

ljud

i ni v

šeč

in

men

im, d

a je

pov

sem

nes

prej

emljiv

o za

dem

okra

tično

in

sodo

bno

druž

bo.

Vsi m

oji n

ašte

ti ra

zlog

i, ki

so

zgol

j dro

bec,

pa

vodi

jo d

o iz

loča

nja

ljudi

, ki s

o dr

ugač

ni, i

z dr

užbe

. Vsi

zgo

raj n

ašte

ti ra

zlog

i to

dejs

tvo

sam

o po

veču

jejo

. In

kakš

ne p

osle

dice

to

pus

ti na

inva

lidih

? Vs

e bo

lj se

zap

irajo

vas

e, u

pade

jim

sa

moz

aves

t in

ves

elje

do

živl

jenj

a, k

i jim

sic

er p

omag

a la

žje

preb

rodi

ti da

n in

prip

omor

e k

hitre

jšem

u ok

reva

nju.

Sa

ma

vsek

akor

men

im, d

a ga

ni č

ez D

IALO

G. Z

njim

i se

je p

otre

bno

pogo

varja

ti, ji

m s

veto

vati,

pom

agat

i in

v pr

vi

vrst

i tud

i pris

luhn

iti, k

o po

vedo

, kaj

si p

ravz

apra

v on

i sa-

mi ž

elijo

.

Saj v

si v

emo,

kaj

pra

vi s

love

nski

pre

govo

r, ki

vel

ikok

rat

najd

e m

esto

tudi

pri

vzro

kih

za in

valid

nost

: »N

esre

ča n

i-ko

li ne

poč

iva«

. Ne

znam

si z

amis

liti s

voje

ga s

veta

na

in-

valid

skem

voz

ičku

, čep

rav

sem

za

trenu

tek

ali d

va z

aprla

oč

i in

se s

kuša

la p

oist

ovet

iti. P

rva

mis

el, k

i je

posk

očila

v

moj

ih m

ožga

nih

je b

ila: N

e m

orem

, ne

znam

, noč

em …

In

še s

reča

, da

so in

valid

i lju

dje,

ki i

maj

o m

očno

žel

jo p

o ži

-vl

jenj

u, d

a jim

pra

v ta

pom

aga,

da

okre

vajo

in ž

ivijo

svo

je

sanj

e in

ure

snič

ujej

o ci

lje, k

i so

si ji

h za

dali

pred

ali

med

in

valid

nost

jo. Z

a to

vrst

ne o

dloč

itve

je p

otre

bna

tudi

vel

i-ka

sam

ozav

est,

ki n

am je

vse

m o

d ča

sa d

o ča

sa p

riman

j-ku

je, t

er p

oziti

vna

nara

vnan

ost.

Ne,

noč

ejo

biti

kot d

rugi

, ho

čejo

biti

sam

o sp

reje

ti.

Vsak

od

nas

bi s

e m

oral

zav

edat

i svo

je s

reče

, da

lahk

o ho

di, d

a la

hko

diha

, da

lahk

o pi

še, d

a la

hko

govo

ri, d

a la

hko

… M

islim

, da

ste

me

razu

mel

i, ka

j žel

im o

b te

m p

o-ve

dati.

Ne

norč

ujm

o se

iz lj

udi,

ki k

arko

li od

tega

ne

mo-

rejo

sto

riti,

ampa

k en

osta

vno

bodi

mo

LJU

DJE

in p

oma-

gajm

o in

valid

om, k

o po

trebu

jejo

naš

o po

moč

, da

bom

o la

hko

delo

vali k

ot s

kupn

ost d

ržav

ljano

v, k

i ima

enak

e pr

a-vi

ce in

tudi

dol

žnos

ti. N

a te

m s

vetu

nam

reč

ni o

sebe

, ki

bi la

hko

vede

la, k

ako

se p

očut

i inv

alid

, če

tega

ni s

ama

izku

sila

na

last

ni k

oži.

Enos

tavn

o …

BOD

IMO

LJU

DJE

!

Žan

Onuk

8. r.

, OŠ

Šent

janž

pri

Drav

ogra

du; m

ento

r: Je

rnej

Bob

ek

ODNO

S DO

INVA

LIDO

V –

OGLE

DALO

N

AŠE

DRUŽ

BE

Vsak

o le

to s

e ra

zves

elim

nat

ečaj

a na

tem

o in

valid

ov, k

o la

hko

razm

išlja

m o

njih

ovem

živ

ljenj

u in

vsa

ko le

to z

nova

se

m v

esel

, da

sam

nis

em in

valid

. To

ne p

omen

i, da

ne

bom

inva

lid ž

e ju

ti al

i kda

j v p

rihod

nje,

saj

nes

reča

nik

oli

ne p

očiv

a. Z

drav

i lju

dje

bi z

ato

mor

ali v

ečkr

at ra

zmiš

ljati

o ži

vlje

nju

inva

lidov

in n

jihov

ih te

žava

h, k

i bi j

ih la

hko

bilo

m

anj,

če b

i jim

zna

li pr

islu

hniti

.

25

Prisluhniti še znamo m

lajšim invalidom

, medtem

ko so starejši veliko bolj zapostavljeni. V

družini so jim pogo-

sto v napoto, zato morajo v različne zavode ali dom

ove za starejše občane. Tudi širša družba jim

ni naklonjena. Invalidi se zelo težko zaposlijo, saj delovnih m

est za in-valide skorajda ni. S težavam

i pa se srečujejo na vsakem

koraku, saj pogosto ne morejo brez težav preko pločni-

kov, v trgovine in druge ustanove, ne morejo na avtobus,

se zabavati na igriščih ali drugih zabaviščnih prostorih … N

ekateri imajo težave pri hoji, drugi ne slišijo ali ne vidijo,

morda ne m

orejo govoriti in skrbeti zase. Njihove spo-

sobnosti so zmanjšane, zato je njihovo življenje drugač-

no in ne morejo razvijati svojih interesov in sposobnosti

tako, kot bi jih lahko, če bi bili zdravi. Njihovo življenje je

pogosto za družbo nekoristno, saj nam le-ta sporoča, da

potrebuje zdrave in sposobne ljudi.

Največja ovira pa je za posam

ezne invalide njihova zuna-nja podoba, s katero se m

orajo soočati. Vsak najprej vi-di voziček, bergle, očala, sprem

enjeno zunanjost, ne vidi pa njega sam

ega. Težko se opazijo njihove sposobnosti, v ospredju je njihova »nesposobnost«. Resnico o njihovi dejanski sposobnosti težko razum

emo.

Nekega dne, ko sem

šel skupaj s starši in sestro Anjo

v Ljubljano, sem im

el tudi sam priložnost spoznati, kako

težko se znajdejo invalidi v družbi. V bližini ljubljanske tr-

žnice je Karitas, kamor hodijo ljudje po hrano in obleko.

Vrsta je bila kar dolga, ob koncu vrste pa je bil tudi go-

spod na invalidskem vozičku. Pred vhodom

v stavbo je bila visoka stopnica, preko katere ni bilo m

ogoče z vo-zičkom

. Nem

očno je opazoval oviro, ki mu je prepreči-

la vstop v prostore, in s pogledom prosil m

imoidoče za

pomoč. »Vam

lahko kako pomagam

o?« sem slišal m

a-m

o. »Lepo prosim, paket osnovnih živil bi rad dvignil,« je

poprosil. Mam

a je vstopila v prostore, mi pa sm

o malo

pokramljali z gospodom

. Potožil nam je, kako hudo je, če

si odvisen od pomoči drugih. V

kotičku oči se mu je za-

svetila solza. »Še to, kar bi lahko zmogel sam

, mi je one-

mogočeno,« je potarnal. »Še vedno je večina prostorov

nedostopna za invalidske vozičke. Sodobne in novozgra-jene stavbe im

ajo dostope, vendar v teh stavbah nimam

kaj iskati.« Pogledal sem

očeta, ki je lahko le nemo pritrdil.

Na pragu se je pokazala m

ama s paketom

in mu ga po-

ložila v naročje. Na njegovem

obrazu je zasijal nasmeh.

»Kam pa ste sedaj nam

enjeni? Boste zmogli pot do do-

ma?« je povprašal oče. »N

a koncu stare cukrarne živim v

pritlični sobici. Hvala, sedaj bo šlo.« Prijel je za kolesa svo-

jega vozička in jih pognal po pločniku.

V tišini sm

o nadaljevali pot, še vedno sem im

el pred očmi

gospoda na vozičku. »Zakaj m

u nihče ne pomaga? A

li

nima sorodnikov ali prijateljev?« sem

vprašal mam

o. »Ne

vemo, kaj vse se m

u je v življenju že zgodilo. Zagotovo pa ni invalidnost njegova edina težava,« m

i je odgovorila m

ama. »Č

e vidiš, da kdo potrebuje pomoč, m

u moraš

vedno pomagati, saj nikoli ne veš, kdaj jo boš potreboval

ti,« me je še podučila.

Ta stavek mi je dobro poznan, saj m

i tako govori tudi de-dek, ki je tudi invalid in m

u zato vedno pomagam

o, pred-vsem

pa skrbimo, da ni nikoli osam

ljen. Verjetno pa tako ne razm

išljajo vsi, saj je veliko invalidov v naši družbi osa-m

ljenih in zapostavljenih. Zanje nimam

o časa in se raje ukvarjam

o s svojimi težavam

i, ki so zagotovo manjše kot

njihove. Če bi znali upoštevati in spoštovati tudi njihove

želje, bi bilo tudi naše življenje lepše.

Odnos do invalidov je res ogledalo naše družbe, sam

o pogledati m

oramo vanj.

Janja Kraker9. r., OŠ Radlje, POŠ Rem

šnik; mentorica: Valerija Tertinek

INVALID – ODNOS DO INVALIDOV

Težko stopi čez stopnico,ali sploh čez njo ne m

ore,težko v avto se usede,ali pa se brez pom

očisploh ne m

ore.

To težave so vsakdanje,m

alenkost vsaka je ovira.V

srcu sijejo mu sanje,

oh, kaj vse dal bi zanje.Zato človek naj večkrat se zam

isli,da nekdo je v veliki stiski.

Roko mu zdaj podaj,

ne oziraj se nazaj.N

aj ne bo v usodi sam,

ki naložilo mu jo je življenje.

Naj čuti, da roko m

u rad podaš,da življenje ni sam

o trpljenje.Stisk roke tuje,

namreč čudežno deluje.

Saj že jutri lahko se ti zgodi, da usoda žalost na obraz nariše ti.

Takrat želel boš, da nekdo ti roko poda in srčno te rad im

a.

52801-11 6 B M1BlackYellowMagentaCyan 07C8-733407C8-747007C8-75AC07C8-76E8--