Predmet: Gospodarsko pravo (2011/2012) OSNUTEK

1

Pripravila: Andreja Bogdan Datum: 24.10.2011

ZLATA DELNICA

Glavni namen delnice je zaščita gospodarstva. Glede na ročnost lahko država izda

zlato delnico za določen ali nedoločen čas. Tiste izdane za določen čas imajo

funkcijo varovala v času prilagajanja na novo privatiziranega podjetja, ki se

postopoma uvaja v privatni sektor. Delnica izdana za nedoločen čas pa služi kot

varovalo pred sovražnimi prevzemi.

Področja uporabe ZLATIH DELNIC npr.:

- distribucija zemeljskega plina

- energetika

- telekomunikacije

- poštne storitve

Gre za podjetja, ki so se privatizirala, a so ostala v delni lasti države pod »pretvezo«

varovanja javnega interesa. Problem, ki se pri tem pojavlja je, da ima država prevelik

vpliv v teh družbah ter da je njen vpliv mnogokrat utemeljen le skozi zlato delnico, kar

pa preprečuje prosti pretok kapitala in odvrača potencialne nove vlagatelje.

Pristojnosti, ki jih prinašajo zlate delnice so različne glede na državo in podjetje. Največkrat

se pojavljajo naslednje:

- pravica veta pri odločitvah strateško pomembnih odločitvah

- nadzor nad družbo s tem, ko je družba dolžna obveščati državo o svojih ukrepih

- imenovanje predstavnikov uprave

- izdaja delnic družbe

- sprememba statuta in povečanje osnovnega kapitala;

- omejitev ali odprava prednostne pravice;

- odločitev o prenehanju ali likvidaciji podjetja

PROBLEM: Ali gre za varovanje nacionalnega interesa ali omejevanje delovanja

družbe? Je družba lahko zaradi zlate delnice oškodovana in prikrajšanja za

potencialne vlagatelje? Kje je meja pri vmešavanju države v privatizirano

gospodarstvo?

Predmet: Gospodarsko pravo (2011/2012) OSNUTEK

2

Primeri iz sodne prakse:

- Belgija (distribucija zemeljskega plina)

- Portugalska (telekomunikacije)

- Nizozemska (telekomunikacijske in poštne storitve)

- Italija (energetika)

- Nemčija (Volkswagen)

Tveganja v povezavi z uporabo zlate delnice1

Lahko vodi k manjši ceni podjetja pri privatizaciji.

Lahko odvrača tuje oz. privatne investitorje zaradi zaskrbljenosti pred

prevelikim nadzorom države – primer Malezije, kjer je spodletela združitev

podjetij: Proton in Volkswagen v letu 2006.

Druga zasebno podjetje lahko zazna, da sodelovanje države kot delničarja

izkrivlja konkurenco, posledica česa so dolgi pravni postopki ter negotovost

investitorjev.

Moralni hazard: podjetje in/ali delničarji lahko čutijo, da je država dolžna

pomagati podjetju v težavah.

Zmanjšana prilagodljivost podjetij v izkoriščanju ekonomije obsega s

konsolidacijo industriji, kjer uporaba zlate delnice preprečuje organom

izgradnjo kontrolnega vpliva v privatiziranih podjetjih.

Imajo negotovo prihodnost: uporaba zlatih delnic postaja vse bolj omejena v

državah EU. To je posledica različnih sodb Sodišča Evropskih skupnosti

(SES).

1 INTOSAI Privatisation Working Group (PWG): Technical case study Series 1 – Privatisation. 5. Protecting the

State’s interests following privatisation. Power Point predstavitev, S. 20