zrcalo prostovoljstva - filantropija.org · pričajo o tem, da prostovoljske izkušnje gradijo...
TRANSCRIPT
ZRCALO PROSTOVOLJSTVA
IN VLOGA DRŽAVE PRI NJEGOVEM RAZVOJU
Naslov: Zrcalo prostovoljstva in vloga države pri njegovem razvoju
Urednica: Lenka Vojnovič
Avtorji prispevkov: Primož Jamšek, Tereza Novak, Andreja Bahovec, Barbara Kobal Tomc, Nevenka Alja Gerl
Oblikovanje: Darko Kuzma
Število natisnjenih izvodov: 200
Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva
Poljanska cesta 12, 1000 Ljubljana
T: 01 430 12 88
F: 01 430 12 89
www.filantropija.org
www.prostovoljstvo.org
Ljubljana, avgust 2015
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
005.966.2(035)
ZRCALO prostovoljstva in vloga države pri njegovem razvoju / [avtorji prispevkov Primož Jamšek ... [et al.] ; urednica Lenka Vojnovič]. - Ljubljana : Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, 2015
ISBN 978-961-91702-7-4 1. Jamšek, Primož 2. Vojnovič, Lenka 280923392
Publikacija je bila izdana v okviru projekta Slovenska mreža prostovoljskih organizacij, ki ga financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za javno upravo. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve: »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.«
UVODNIK
PROSTOVOLJSTVO KOT ZLATI PRAH – VEZIVO SKUPNOSTI
Slovenija je zgodovinsko prepletena s prostovoljstvom, pomoč med ljudmi je globoko zakoreninjena v naši deželi. V različnih sistemih dobiva prostovoljstvo nove preobleke, gre pa vedno za preprost in izjemno učinkovit izraz solidarnosti med ljudmi, vreden podpore in posebnega mesta v družbi.
Slovenska filantropija, ki v Slovenski mreži prostovoljskih organizacij povezuje skoraj 1300 raznovrstnih organizacij, se v svoji vlogi promotorja in zagovornika prostovoljstva srečuje s prostovoljskimi organizacijami, prostovoljci, uporabniki prostovoljskega dela in tudi z odločevalci. Prav slednji ste tisti, ki lahko naša prizadevanja za še večji doprinos prosto-voljstva v dobrobit družbe podprete na različne načine:
n s podporo noveli Zakona o prostovoljstvu;n s sprejetjem in uresničevanjem nacionalne strategije;n z oblikovanjem politik, ki upoštevajo določbe Zakona o prostovoljstvu;n s sprejemanjem ukrepov na nacionalni in lokalni ravni za podporo prostovoljstvu;n z zgledom in sodelovanjem na nacionalnih prostovoljskih akcijah, s čimer prispevate k
ugledu prostovoljstva v družbi.
Veseli smo, da nam kot sogovorniki vedno radi prisluhnete, kadar je tema prostovoljstvo. To že kaže na to, da prepoznavate vrednost človeškega kapitala, ki ga nosi prostovoljstvo. Sled-nje namreč ne predstavlja le brezplačne delovne sile, ki je pripravljena zaradi lastnih vrednot in prepričanj prispevati v skupnost, temveč nujno potrebuje dobro organiziranost, sposobne kadre in finančno podporo. Prostovoljstvo je vezivo skupnosti, predstavlja izjemen aktivaci-jski potencial in dobro organizirano, tudi kvalitetno, raznoliko in pestro dopolnitev javnim programom na vseh področjih. Prav zato svoje aktivnosti že vrsto let usmerjamo tudi na področje sistemske ureditve prostovoljstva.
Zaradi zelo pomembne vloge, ki jo imate pri usmerjanju in razvoju naše družbe, vas danes pozivamo, da knjižici posvetite nekaj svojega časa oziroma jo vzamete v roke ponovno takrat, ko boste odločali o zadevah, povezanih s prostovoljstvom. Delali smo jo z željo, da bi vam bila pri odločanju v pomoč.
V pričujoči knjižici vam predstavljamo oris stanja v Sloveniji, s posebnim poudarkom na sistemski ureditvi prostovoljstva in predlogih, ki naj jih upoštevata tako novela zakona o prostovoljstvu kot nacionalna strategija za prostovoljstvo. Ne spreglejte tudi konkretnih in enostavnih ukrepov, s katerimi lahko lokalne oblasti podprejo prostovoljske organizacije v svojih občinah. Preberite ugotovitve dveh strokovnjakinj, ki ugotavljata, kako lahko prostovoljstvo pomaga reševati sodobne tegobe ljudi. Andreja Bahovec, zdravnica splošne medicine, ugotavlja, da
mnoge bolezni izhajajo iz stisk in da je lahko rešitev v prostovoljski aktivaciji ljudi. Barbara Kobal se v vlogi direktorice Inštituta RS za socialno varstvo dnevno srečuje s socialnimi temami in spremlja blagodejen vpliv prostovoljstva na tem področju.
Z delom na terenu in v tesnih stikih z različnimi organizacijami po Sloveniji v Evropi in širše, spoznavamo dejstvo, da bomo bolj solidarno in pravičnejšo družbo gradili le s širjenjem vrednot, kot je solidarnost, temeljni gradnik prostovoljstva.
In zato je nujno prostovoljstvo na sistemski ravni vpeljati v šole. Številne dobre prakse pričajo o tem, da prostovoljske izkušnje gradijo dobro samopodobo otrok, usmerjajo nji-hovo energijo v dobra dela ter krepijo socialni čut. In tudi tukaj velja, kar se Janezek nauči, to Janez zna.
Prav tako raziskave kažejo, da skozi prostovoljstvo posamezniki pridobivajo nova znanja in izkušnje, ostajajo delovno aktivni in socialno vključeni tudi v primeru izgube službe, upokojitve ali drugih okoliščin, ki lahko nosijo negativne posledice v življenju ljudi in s tem negativne vplive na družbo. Skozi prostovoljstvo lahko vsakdo dobi mesto v družbi in s tem svojo družbeno vlogo, kar prinaša zadovoljstvo in pozitivni vpliv na fizično in psihično počutje posameznika, kar je pogoj za njegovo aktivnost.
Čeprav se osredotočamo predvsem na organizirano prostovoljstvo, ki poteka zlasti pod okriljem in mentorstvom nevladnih organizacij, močno spodbujamo tudi neformalno pros-tovoljstvo, ki je temelj medčloveške solidarnosti.
Postanite zagovornik in promotor prostovoljstva. Če vam knjižica ne ponudi vseh odgovo-rov, se z vprašanji vedno lahko obrnete na Slovensko filantropijo.
Tereza Novak izvršna direktorica Slovenske filantropije
KAZALO
»DOLŽAN NI SAMO, KAR VELEVA MU STAN, KAR MORE, TO MOŽ JE STORITI DOLŽAN!« .............................................................................. 6POMEN PROSTOVOLJSTVA V SOCIALNEM VARSTVU ............................................... 8ORIS STANJA PROSTOVOLJSTVA V SLOVENIJI ....................................................... 10Pogled na prostovoljstvo s strani iskalcev pomoči .............................................................. 10Prispevek prostovoljstva k rešitvam na lokalni in nacionalni ravni ...................................... 11Pomen aktiviranja za prostovoljce ......................................................................................11Vloga prostovoljstva v nevladnih organizacijah ..................................................................12Prostovoljstvo v javnih zavodih ......................................................................................... 13Prostovoljstvo v vzgoji in izobraževanju ............................................................................ 14Prostovoljstvo kot laična in visoko profesionalna dejavnost ............................................... 14Sodelovanje prinaša rešitve ............................................................................................... 15Sistemska ureditev prostovoljstva ..................................................................................... 16IMPLEMENTACIJA ZAKONA O PROSTOVOLJSTVU ................................................. 17Implementacija zakona glede na definicije ........................................................................ 17Implementacija zakona glede na načela organiziranja prostovoljstva ................................ 18Implementacija zakona glede sklepanja dogovorov s prostovoljci ..................................... 18Implementacija zakona glede zavarovanja ........................................................................ 18Implementacija zakona glede vzpostavljanja evidenčnih listov .......................................... 19Implementacija zakona glede vpisa v seznam prostovoljskih organizacij in oddaja poročil .............................................................................................. 19Implementacija zakona glede na posamezno spodbudo .................................................... 19Implementacija zakona skozi zagotavljanje pravic prostovoljcev ....................................... 20Implementacija nadzora zakona ........................................................................................ 20PROBLEMATIČNA ZAKONSKA DOLOČILA, KI JIH ZAKON O PROSTOVOLJSTVU NE UREJA .............................................................................. 21NACIONALNA STRATEGIJA ZA RAZVOJ PROSTOVOLJSTVA .................................. 21PROSTOVOLJSTVU PRIJAZNO MESTO – PRIPOROČILA SLOVENSKE FILANTROPIJE OBČINAM ....................................................................................... 231. Omogočanje infrastrukturnih pogojev za delovanje prostovoljskih organizacij ............232. Partnersko sodelovanje občine in lokalnih prostovoljskih organizacij .......................... 243. Prostovoljsko delo, ovrednoteno kot lastni delež organizacij pri obveznem sofinanciranju projektov/ programov .................................................... 244. Financiranje stroškov prostovoljcev ............................................................................ 245. Župan – prostovoljec oziroma županja - prostovoljka in občinska uprava aktivno podpirajo prostovoljstvo v skupnosti .......................................................................... 256. Zahvala prostovoljcem ............................................................................................... 257. Promocija prostovoljstva v lokalnem okolju ................................................................ 268. Vizija razvoja prostovoljstva v lokalni skupnosti .......................................................... 269. Posebne bonitete za prostovoljce ................................................................................2710. Podpora prostovoljskim organizacijam pri prijavi na nacionalne in evropske razpise ......................................................................................................27
6
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
»DOLŽAN NI SAMO, KAR VELEVA MU STAN, KAR MORE, TO MOŽ JE STORITI DOLŽAN!« (1)
Z zanimanjem sem v decembrski številki revije Isis prebrala članek dr. Anice Mikuš Kos o laični psihosocialni pomoči v Afganistanu. Razmere, ki so meni komaj predstavljive. Vojna, amputiranci, otroci na ulici. Po drugi strani pa ne gre za nič novega; mediji me dan za dnem seznanjajo s podobnimi novicami. Informacija, ki me pretrese, vendar ji že naslednji trenutek sledi druga. In na vse skupaj nimam niti najmanjšega vpliva.Vprašanje, mimo katerega nisem mirno zmogla, pa je bilo: Kaj pa bogate države? Še bolj natančno, kaj pa mi, kaj pa razmere pri nas?Zadnjih sedem let delam v ZD Šiška kot zdravnica družinske medicine. Ker sem pred tem delala veliko let v domu za ostarele, se je pred mano odprl dokaj nov svet. Odkrila sem, da so bloki v Šiški polni starejših ljudi (kar je glede na starost blokov tudi precej logično), ki živijo sami v svojih stanovanjih in se občasno srečujejo s svojimi odraslimi otroki, če jih imajo. V glavnem pa je njihov svet hudo omejen; če imajo srečo, se dobro razumejo s kakšnim sosedom. Kadar se vzpenjam po hodniku kakšnega velikega bloka se sprašujem, ali bi bilo mogoče kaj narediti, da bi se poživilo življenje v soseski, da se ljudje ne bi zaklepali drug pred drugim, da bi obstajal prostor varnega srečevanja? In še, ali si tega ljudje sploh želijo? Ko se pogovarjam z ljudmi, so ti velikokrat zelo zadržani do česarkoli, kar bi spremenilo njihovo rutino. Velikokrat ne želijo niti za karkoli prositi svojih otrok; ti imajo naporne službe in svoje družine in kopico svojih skrbi. In vedno večkrat so okradeni – bodisi na avtobusu ali doma.
Zadnje čase se pojavlja tudi vedno več ljudi okoli 50. leta, ki so ostali brez službe in so težko zaposljivi. Velikokrat prestrašeni, da ne bi izgubili podpore, ne delajo nič (ali pa mi tega ne priznajo). Včasih rečejo, da je službo tako in tako brez zveze iskati, ker dobijo na Zavodu vsaj toliko denarja, kot če bi delali in je škoda izgubiti te ugodnosti. Medtem ko se ženske v krogu gospodinjskih opravil še nekako znajdejo, so moški brez dela velikokrat čisto izgubljeni. Vedno več jih tudi prihaja po opravičila, da se jim ni potrebno zaradi bolezni udeležiti tečajev na Zavodu za zaposlovanje in mnogi povedo, da je to, kar tam slišijo, čisto neuporabno, da so napisali že ne vem koliko prošenj brez vsakega uspeha in da tam samo zapravljajo čas.Naslednja skupina so mladi odrasli (navadno z nekoliko višjo izobrazbo), zelo zaskrbljeni zaradi svojega zdravja, prepričani, da so težave, ki jih imajo, povezane z resno boleznijo. Želijo vedeti točen in s preiskavami potrjen vzrok njihovih občutkov ali bolečin. Ko končno
Kadar se vzpenjam po hodniku kakšnega velikega bloka se sprašujem, ali bi bilo mogoče kaj narediti, da bi se poživilo življenje v soseski, da se ljudje ne bi zaklepali drug pred drugim, da bi obstajal prostor varnega srečevanja? In še, ali si tega ljudje sploh želijo?
1 Simon Gregorčič: Življenje ni praznik
7
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
pridemo do tega, da se težave pojavljajo zaradi anksioznosti, si zaželijo psihoterapije in strokovnjaka, da bi jim povedal, kaj je z njimi narobe, kot so to videli v ameriških filmih. Seveda so obravnave pri psihiatrih kratke (bodimo pošteni; večina jih psihiatra niti ne bi potrebovala). Razna psihološka svetovanja pa je v glavnem potrebno plačati in po navadi že po nekaj srečanjih zmanjka denarja in povedo, da si tega ne morejo privoščiti. Večina želi individualno svetovanje in se ne bi priključili skupini (občasno obstaja ta možnost Ljubljani v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo na Polikliniki). Ko se pogovarjam s svojimi kolegi, mlade v glavnem doživljamo kot najtežje paciente, ki v veliki zaskrbljenosti za svoje zdravje zahtevajo kup preiskav, za katere v glavnem ni nobene podlage. So pa v splošnem zelo slabo opremljeni za srečevanje s težavami.
Srečujem se tudi z delavci, ki prihajajo iz bivših jugoslovanskih republik, Bolgarije in Romunije in živijo velikokrat tukaj v zelo mizernih razmerah, delajo po dvanajst ur dnevno in skrbijo za svoje družine, ki so ostale doma.Potem je tu skupina mladih nezaposlenih, ki so kar doma ali se vrnejo domov in so breme sebi in tudi staršem, ki se morajo soočiti s skupnim življenjem s svojim že odraslim otrokom.In zgodi se mi, da nimam vsem tem ljudem česa ponuditi (no, lahko pozdravim angino in z zdravili uredim pritisk). Včasih pa razmišljam, da bi morda lahko zdravstveni dom bil še kaj več. In da bi mreža prostovoljskega dela lahko marsikomu vrnila dostojanstvo ali da bi kakšno srečanje komu polepšalo dan. Hkrati pa se zavedam, da sem po koncu dela v ambulanti utrujena in imam velikokrat vsega dovolj in da so enako utrujeni moji kolegi. Kdo bo torej spreminjal stvari?Zato se mi zdi razmišljanje dr. Mikuš Kos izjemno aktualno tudi za naše razmere. Samo s strani države vodene aktivnosti že zdavnaj ne zadoščajo več. Ker je denar omejen, tudi širjenje mreže s področja javnega in duševnega zdravja ni ravno realno. Že to, da so vsaj delno zaživele referenčne ambulante, je velik uspeh. Vsekakor je prizadevanje za humanizacijo življenja tako v velikih mestih kot tudi drugje nujno. Predvsem pri nas ni razvita zmogljivost konstruktivnega in nenasilnega upora zoper neugodna ekonomska in politična dogajanja, kot to avtorica odlično poimenuje. In verjetno vloga zdravnika danes ni samo v doseganju tarčnih vrednosti holesterola in pritiska (čeprav je tudi to zelo pomembno) ampak tudi v prizadevanju za čim bolj humane življenjske razmere. Ko avtorica govori o skupnostnem pristopu, o skupinah za samopomoč, o iskanju novih poti v Evropi mislim, da odpira izjemno aktualna področja delovanja, ki sicer pri nas niso čisto odsotna, prav zelo prisotna pa tudi ne. In strinjam se, da je čas, da se razmišlja o novih oblikah zaščite duševnega zdravja. Kajti ta bi se verjetno ugodno odražale tudi v višini krvnega pritiska, pogostosti sladkorne bolezni, depresiji …Če se ne bomo o tem pogovarjali, razmišljali, iskali, potem ne bomo poti niti začeli. In ni vsaka pot obsojena na neuspeh.
Andreja Bahovec, zdravnica splošne medicine
Včasih pa razmišljam, da bi morda lahko zdravstveni dom bil še kaj več. In da bi mreža prostovoljskega dela lahko marsikomu vrnila dostojanstvo ali da bi kakšno srečanje komu polepšalo dan.
8
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
POMEN PROSTOVOLJSTVA V SOCIALNEM VARSTVU
Ena izmed rednih nalog Inštituta RS za socialo varstvo (IRSSV) je spremljanje izvajanja programov socialnega varstva, v okviru katere vsako leto analiziramo letna poročila o izvajanju programov, ki jih sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Ažurno spremljanje programov socialnega varstva je pomembno zlasti z vidika preverjanja doseganja ciljev, zastavljenih v ključnih strateških dokumentih na tem področju, npr. v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 (Resolucija), ki določa mrežo javne službe na področju socialnovarstvenih programov. Z analizo tako vsako leto zajamemo le določen segment vseh socialnovarstvenih programov, ki se v posameznem letu izvajajo, ocenjujemo pa, da MDDSZ preko vsakoletnega razpisa finančno podpre pretežni del programov s tega področja. Analiza je torej za stroko zelo pomembna, saj kot taka služi pri pripravi smernic in nadaljnjega razvoja tega področja socialnega varstva. Programe izvajajo tako javni zavodi kakor tudi nevladne organizacije. Pomembne so povezave med njimi. Na IRSSV se v vsakoletni analizi programov, med drugim, osredotočamo tudi na kadrovske vire programov, in v tem okviru pregledamo, kdo so izvajalci programov in koliko ur v povprečju porabijo za svoje delo. Trenutno so zadnji razpoložljivi podatki tisti, ki smo jih pridobili iz poročil, ki so jih pripravili izvajalci socialnovarstvenih programov v letu 2014 in se nanašajo na leto 2013 (2). V tem letu smo v analizo vključili 141 programov, ki jih je MDDSZ sofinanciralo na podlagi več javnih razpisov (3), relevantnih za delovanje programov v letu 2014. Programi pokrivajo devet področij od desetih, ki jih določa Resolucija (4).V teh programih je bilo v letu 2013 zaposlenih 1.136 oseb. Poleg njih je v programih delo opravljalo še 672 drugih plačanih izvajalcev in kar 7.604 prostovoljci. Pri slednjih sicer
2 Smolej S., Žiberna V., Kovač N. (2014): Spremljanje izvajanja programov socialnega varstva - Poročilo o izvajanju programov v letu 2013. Ljubljana: IRSSV3 Javni razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva 2013: v okviru tega razpisa so bili financirani programi, ki jim je MDDSZ v tem letu namenilo znesek v višini nad 10.000 € (enoletno sofinanciranje: B programi) ali pa so s tem letom pridobili financiranje za obdobje 2013 – 2017 (»novi« C programi); javni razpisi za sofinanciranje programov socialnega varstva iz preteklih let: programi so na podlagi uspeha na preteklih razpisih vključeni v večletno sofinanciranje (»stari« C programi); javni razpisi za sofinanciranje programov v podporo družini 2012-2013: v analizo smo vključili le programe iz skupine terapevtskih programov, ki so vključeni v dvoletno sofinanciranje; Javni razpis za izbiro izvajalca za izvedbo projekta Oskrba žrtev trgovine z ljudmi - krizna namestitev v letu 2012 za obdobje od 1. 6. 2012 do 31. 12. 2012 in v letu 2013 (Uradni list RS, št. 29/2012): v analizo smo vključili izbran program, ki je vključen v dvoletno sofinanciranje.4 To so: programi za preprečevanje nasilja, obravnavo žrtev nasilja in programi za delo s povzročitelji nasilja; programi na področju preprečevanja zasvojenosti, ki so namenjeni uporabnikom prepovedanih drog, osebam, ki so se znašle v socialnih stiskah zaradi alkoholizma, osebam, ki imajo težave na področju motenj hranjenja ter drugih oblik zasvojenosti; programi na področju duševnega zdravja; programi za brezdomce; programi za otroke in mladostnike, prikrajšane za normalno družinsko življenje ter programi, namenjeni otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju; programi za starejše ljudi – osebe, ki so socialno izključene ali pa potrebujejo podporo in pomoč v vsakodnevnem življenju; programi za podporno bivanje invalidov in drugi specializirani programi za organizacijo in spodbujanje neodvisnega življenja invalidov; programi za preprečevanje socialne izključenosti Romov in drugi programi, ki so namenjeni odpravljanju socialnih stisk in socialno vključevanje ranljivih skupin prebivalstva.
9
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
ne vemo, ali so delo opravljali v različnih organizacijah in gre torej za manjše število prostovoljcev (različnih oseb), pa vendar lahko ocenimo, da programe socialnega varstva izvaja 12 % zaposlenih, dobrih 7 % drugih plačanih izvajalcev in skoraj 81 % prostovoljcev. Prostovoljci so v letu 2013 opravili 1.241.569 ur dela. Njihovo delo smo analizirali po dveh kriterijih, in sicer po vsebini in po obsegu dela. Kot osnovo za klasifikacijo del smo vzeli vrste prostovoljskega dela, kot jih opredeljuje Zakon o prostovoljstvu , in sicer strokovno, organizacijsko in drugo delo. Poročevalci v letnih poročilih poročajo katero vrsto dela posamezni prostovoljec opravlja, pri čemer je nekatera dela težko enoznačno klasificirati v eno izmed treh omenjenih kategorij, zato lahko podamo le okvirne ocene. Ugotavljamo, da prostovoljci večinoma opravljajo t. m. druga dela, kjer gre za opravljanje prostovoljskega dela kot pomožnega dela ali dela za podporo prostovoljskemu programu ali projektu ali dela, za opravljanje katerega ni potrebno posebno usposabljanje (cca 65 %), temu sledi strokovno delo (cca 23 %), najmanj pa se prostovoljci ukvarjajo z organizacijskim delom (cca 12 %).Prostovoljci so v letu 2013 v največji meri opravili med 100 in 500 ur prostovoljnega dela (63 % prostovoljcev), 18 % jih je opravilo med 24 in 100 ur, 15 % do 24 ur in skoraj 4 % več kot 500 ur. Podatek o številu prostovoljcev, ki so opravili manj kot 24 ur prostovoljnega dela na leto je pomemben za primerjavo z določbo Zakona o prostovoljstvu, ki določa, da je organizirano prostovoljstvo prostovoljsko delo, ki ga posameznik izvaja redno in najmanj 24 ur letno.
Prostovoljci imajo različno pomembno vlogo pri različnih tipih socialnovarstvenih programov, pa vendar iz naših vsakoletnih analiz izhaja, da so za obstoj in razvoj teh programov ključni prostovoljci. Brez prostovoljcev torej ne bi bilo socialnovarstvenih programov, ki značilno vplivajo na kakovost življenja ranljivih skupin posameznikov v Sloveniji in so pomembni še zlasti v kriznih časih, ko so potrebe naših državljanov po socialnovarstvenih storitvah in programih še toliko večje. Zato je nujno, da se v Sloveniji bolj zavedamo pomena in potenciala naših prostovoljcev, ki delajo našo družbo preprosto rečeno – boljšo. Področje sicer ureja že prej omenjeni Zakon o prostovoljstvu, pomembno pa je, da si na tem področju kot država zastavimo tudi jasne cilje in zarišemo poti, kako bomo te cilje uresničili.
Barbara Kobal Tomc, Inštitut RS za socialno varstvo
V Ljubljani, 31.3.2015
Pri slednjih sicer ne vemo, ali so delo opravljali v različnih organizacijah in gre torej za manjše število prostovoljcev (različnih oseb), pa vendar lahko ocenimo, da programe socialnega varstva izvaja 12 % zaposlenih, dobrih 7 % drugih plačanih izvajalcev in skoraj 81 % prostovoljcev.
Brez prostovoljcev torej ne bi bilo socialnovarstvenih programov, ki značilno vplivajo na kakovost življenja ranljivih skupin posameznikov v Sloveniji in so pomembni še zlasti v kriznih časih, ko so potrebe naših državljanov po socialnovarstvenih storitvah in programih še toliko večje.
10
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
ORIS STANJA PROSTOVOLJSTVA V SLOVENIJI
Brez prostovoljstva, formalnega ali neformalnega, bi družba propadla. Prostovoljstvo za družbo pomeni živost, da skrbi za svoje posameznike in svoj razvoj. Prostovoljstvo je oblika socialnega kapitala in je korektor družbenih nepravilnosti, saj zagovarja interese ogroženih, prikrajšanih in izključenih posameznikov ter skupin, poleg tega pa izboljšuje kakovost življenja v družbi.
Oris stanja je nastal na podlagi opažanj in izkušenj Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva, ki je v stalnem stiku s prostovoljskimi organizacijami.
Pogled na prostovoljstvo s strani iskalcev pomoči
Srečujemo se s stiskami posameznikov in njihovih svojcev, ki pomoči za reševanje svojih stisk ne morejo najti v okviru družine, širše socialne mreže ali javnih zavodov, plačila storitev pa si ne morejo privoščiti. Zavedamo se, da prostovoljska pomoč ni prva, ki si jo posamezniki izberejo in da je stiska, ko pokličejo na pomoč, navadno že zelo velika in kompleksna. Vsak dan se srečujemo z zgodbami staršev, ki iščejo učno pomoč za svoje otroke, posameznikov, ki ob vrnitvi iz bolnišnice potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih, osamljenih in bolnih starejših ter drugih ljudi, ki so pristali na družbenem robu.
»Želim povedati, da včasih ti ljudje potrebujejo občutek, da jih nekdo posluša in tudi, da sploh ne vedo, da so računalniki in vse gradivo na CIPSU , namenjeni njim, da lahko pridejo čisto vsak dan in da smo vsi tam zato, da jim pomagamo.«
Eva Konjar, prostovoljka na Info točki za tujce
Na nekaterih področjih v Sloveniji so prostovoljci tako samoumevni in organizirani, da si brez njih ne znamo predstavljati delovanja naše družbe. Čez poletje na tisoče otrok odide na morje v okviru kolonij, udeležujejo se mednarodnih taborov, pridobivajo nove spretnosti in znanja kot taborniki in skavti ali v okviru drugih mladinskih organizacij. Preko taborov in letovanj pridobivajo dodatne spretnosti mladi in starejši z zdravstvenimi težavami, osebe
z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ali drugimi težavami. Prostovoljci organizirajo in vodijo skupine za samopomoč, krajšajo urice v socialno varstvenih ter zdravstvenih ustanovah, osmišljajo zaključek življenja tako umirajočim kot njihovim svojcem. Ne smemo
Vsak dan se srečujemo z zgodbami staršev, ki iščejo učno pomoč za svoje otroke, posameznikov, ki ob vrnitvi iz bolnišnice potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih, osamljenih in bolnih starejših ter drugih ljudi, ki so pristali na družbenem robu.
11
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
spregledati prispevka gasilcev in pripadnikov civilne zaščite, ki posameznikom priskočijo na pomoč v najtežjih situacijah in jim pomagajo pri reševanju življenja in/ali njihovega imetja.
Prispevek prostovoljstva k rešitvam na lokalni in nacionalni ravni
Pomemben je dialog z državo, a zelo pomembno je tudi, kaj se dogaja na lokalni ravni. Tam, kjer pravzaprav prostovoljstvo živi – torej med ljudmi. Skupnosti, ki podprejo prostovoljske organizacije, imajo več prostovoljstva, kar navsezadnje pomeni tudi večjo varnost in pomoč pomoči potrebnim ...
Mnogi problemi v lokalnem okolju in tudi v širši družbi se dotikajo širokega kroga ljudi. Prostovoljci verjamejo v boljšo družbo, vidijo rešitve in so pripravljeni storiti veliko, da bi bilo življenje v skupnosti lepše, varnejše, vključujoče, bolj pestro in trajnostno naravnano. Priprava kulturnih dogodkov, skrb za šport in rekreacijo, ozaveščanje o zdravem načinu življenja, spodbujanje samooskrbe in vrtnarjenja marsikje še vedno ostaja v domeni prostovoljcev.
Prostovoljci so pomembni pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine, prostovoljske organizacije pa so zaradi neposrednega stika z ljudmi na terenu bogat vir informacij, in zato lahko pri iskanju novih, smotrnejših rešitev kvalitetno pomagajo pripravljavcem zakonodaje in drugim odločevalcem. Prostovoljske aktivnosti so tiste, ki društvom in drugim organizacijam prinašajo tudi uradni status delovanja v javnem interesu. Pomemben je prispevek prostovoljcev pri ustvarjanju novih delovnih mest tako znotraj nevladnega sektorja kot tudi znotraj socialnih podjetij, saj so navadno ključni pri zagonu socialno-podjetniških idej.
Pomen aktiviranja za prostovoljce
Pomen prostovoljstva ni samo v pomoči drugim, ampak tudi v izjemnem vplivu na posameznika, prostovoljca. V času, ko so stiske posameznikov vse večje, se srečujemo z vse večjim interesom posameznikov, ki želijo pomagati drugim oziroma narediti nekaj dobrega
Prostovoljci so pomembni pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine, prostovoljske organizacije pa so zaradi neposrednega stika z ljudmi na terenu bogat vir informacij, in zato lahko pri iskanju novih, smotrnejših rešitev kvalitetno pomagajo pripravljavcem zakonodaje in drugim odločevalcem.
Osmišljajo svoje bivanje, pridobivajo izjemne življenjske izkušnje, znanja in spretnosti, najdejo svoj poklic, mladi se naučijo odgovornosti in so aktivni. V tujini vlagajo veliko energije in sredstev v spodbujanje prostovoljskega dela med upokojenci, še posebej tistimi, ki imajo ogromno znanja in izkušenj in so pripravljeni le-te deliti naprej.
12
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
za skupnost. Prostovoljci so različnih generacij, med njimi so brezposelni, zaposleni, upokojenci, nekateri prostovoljci v svoje delo vključujejo tudi terapevtske živali. Prostovoljci se praviloma odločijo za delo na tistem področju, ki je povezano z njihovimi vrednotami, je zanje pomembno in želijo tam kaj spremeniti oziroma vanj prispevati.
»Veš, da smem sodelovati z vami, predvsem s teboj, mi je v veliko veselje in mi je veliko laže premagovati svoje težave. Če pomagam drugim, mi je lažje v duši in vem, da naredim vsaj kanček dobrega za ljudi, katerih stiske še predobro poznam.«
prostovoljka, bivša uporabnica humanitarnih programov
Če vprašate prostovoljce, kaj jih žene, da delajo brez pričakovanja materialnih koristi, vam bodo povedali, da dobijo ob tem, ko se aktivirajo na zanje pomembnem področju, dovolj. Osmišljajo svoje bivanje, pridobivajo izjemne življenjske izkušnje, znanja in spretnosti, najdejo svoj poklic, mladi se naučijo odgovornosti in so aktivni. V tujini vlagajo veliko energije in sredstev v spodbujanje prostovoljskega dela med upokojenci, še posebej tistimi, ki imajo ogromno znanja in izkušenj in so pripravljeni le-te deliti naprej. Njihovo vključevanje je pomembno zaradi občutka prispevanja v družbo, kar zmanjša občutek nekoristnosti in apatije.
Posamezniki tik po upokojitvi potrebujejo tudi nove izzive in najdejo jih lahko v prostovoljskem delu. Navsezadnje so to ljudje z veliko znanja in škoda bi bilo, da ga ne bi investirali še kam.
Vloga prostovoljstva v nevladnih organizacijah
V družbi se poraja veliko potreb po prostovoljski pomoči, hkrati pa je veliko posameznikov, ki so pripravljeni nekaj narediti. Za usklajeno in strokovno delovanje so potrebne organizacije, ki prostovoljsko delo organizirajo in usmerjajo proces prostovoljstva. Nevladnih organizacij v Sloveniji je veliko, kar predstavlja prednost, pa tudi kompleksnost raznoterih komunikacij.
V Sloveniji skorajda ni aktivne nevladne organizacije, ki bi delovala brez pomoči prostovoljcev. Analiza spremljanja izvajanja programov socialnega varstva za leto 2013, ki jih je sofinanciralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in jo je izvedel Inštitut RS za socialno varstvo, pokaže, da je bilo med izvajalci programov 83% prostovoljcev. Še vedno obstaja mnogo društev, katerih prihodke predstavlja samo članarina in morebiti lokalno sofinanciranje, zato vse njihove aktivnosti temeljijo izključno na prostovoljcih. Za dobro delovanje prostovoljcev v organizacijah je potreben mentor ali vsaj koordinator prostovoljskega dela, ki skrbi za kakovostno vodenje prostovoljcev. Zaradi finančne podhranjenosti nevladnega sektorja pa si organizacije tega sploh ne morejo privoščiti. Neredko so sodelavci v društvih zaposleni preko programa javnih del, zato so podvrženi
Za usklajeno in strokovno delovanje so potrebne organizacije, ki prostovoljsko delo organizirajo in usmerjajo proces prostovoljstva.
13
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
stalnim menjavam. Takšne spremembe vplivajo negativno tako na kontinuiteto izvajanja programov kot tudi na kakovostno vodenje prostovoljcev. Prostovoljske organizacije potrebujejo podporo na različnih področjih: pri pripravi prostovoljskih programov, iskanju novih prostovoljcev, pripravi usposabljanj za prostovoljce, vodenju in motiviranju prostovoljcev ter vrednotenju njihovih prostovoljskih izkušenj.
Na terenu opažamo, da imajo posamezniki potrebo in željo, da v različnih akcijah stopijo skupaj, hkrati pa zaznavamo, da manjka sodelovanja med društvi in javnimi zavodi.
Prostovoljstvo v javnih zavodih
Prostovoljstvo je pomembno tudi v javnih zavodih, kjer prinaša obogatitev javnih storitev, opredeljenih na podlagi standardov in normativov. Pomembno je, da prostovoljci v javnih zavodih ne delujejo na področju dela zaposlenih, hkrati pa tudi, da zaposleni svojih delovnih nalog ne prelagajo na prostovoljce. Prostovoljstvo lahko kakovostno dopolnjuje strokovno opravljanje javne službe v zavodih na različnih področjih.Odločitev javnih zavodov za vpeljavo prostovoljskega programa je prostovoljna. Tako je npr. prostovoljstvo trenutno prisotno v 11 od 25 slovenskih bolnišnic. V Sloveniji je bilo v letu 2014 v bolnišnicah skupno aktivnih 289 prostovoljcev, ki so opravili 9.629 delovnih ur in s tem ustvarili 96.290 € družbenega doprinosa. Prostovoljci v bolnišnicah prispevajo k boljšemu počutju pacientov in njihovih svojcev, blažijo stiske, pomagajo preganjati malodušje, krajšajo čas in opravljajo številne drobne usluge. Prostovoljci ne delajo del, ki jih opravlja zaposleno osebje, pa vendar s svojo prisotnostjo, ko je sistem utečen in ob pogoju, da so ustrezno vodeni, predstavljajo bistveno pomoč zaposlenim. Bolnišnice pogrešajo sistemsko podlago, ki bi jim olajšala odločitev za organiziranje prostovoljstva in jim pomagala pri razvoju optimalnih prostovoljskih programov.
V domovih upokojencev in drugih socialnovarstvenih zavodih je pomoč prostovoljcev marsikje že stalnica in prispeva k pestrejšemu dogajanju in preprečevanju osamljenosti uporabnikov, med katerimi so nekateri le redko deležni obiskov sorodnikov Nabor možnih prostovoljskih aktivnosti v teh zavodih narašča, ob tem pa tudi potrebe ostarelih ljudi, ki živijo sami in prejemajo oskrbo javnih zavodov na domu.
Za dobro delovanje prostovoljcev v organizacijah je potreben mentor ali vsaj koordinator prostovoljskega dela, ki skrbi za kakovostno vodenje prostovoljcev. Zaradi finančne podhranjenosti nevladnega sektorja pa si organizacije tega sploh ne morejo privoščiti.
Prostovoljstvo je pomembno tudi v javnih zavodih, kjer prinaša obogatitev javnih storitev, opredeljenih na podlagi standardov in normativov. Pomembno je, da prostovoljci v javnih zavodih ne delujejo na področju dela zaposlenih, hkrati pa tudi, da zaposleni svojih delovnih nalog ne prelagajo na prostovoljce.
14
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
Prostovoljski programi so vzpostavljeni tudi znotraj mladinskih in medgeneracijskih centrov.
Prostovoljstvo v vzgoji in izobraževanju
Ne le za posamezne vzgojno-izobraževalne zavode oziroma šole, ampak za socialni razvoj celotnih generacij otrok in mladih je prostovoljstvo nenadomestljivo. Prinaša namreč pozitivne učinke tako učencem, ki pomoč potrebujejo, kot tistim, ki jo nudijo oziroma opravljajo različne prostovoljske aktivnosti. Pomemben in pozitiven vpliv prostovoljstva na učence opažajo šole, kjer prihaja veliko učencev ali dijakov iz migrantskih družin, saj jim pomaga pri uspešni integraciji. Na številnih šolah je prostovoljstvo učinkovit pristop
k preprečevanju vrstniškega nasilja, saj krepi empatijo, solidarnost in medsebojno razumevanje. Pomeni tudi podlago različnih medgeneracijskih aktivnosti in prispeva k povezovanju šol z drugimi organizacijami v lokalnih skupnostih. Med prostovoljci v nevladnih organizacijah je veliko mladih, ki so se s prostovoljskim delom prvič srečali prav v šolah. Vzgoja za solidarnost in povezovanje mladih s prostovoljskim sektorjem je zelo pomembna, saj so šole velik prostor novih potencialnih prostovoljcev in aktivnih državljanov, ki jim ni vseeno za soljudi, naravo, živali. Prostovoljske aktivnosti pa ključno prispevajo tudi h gradnji zdravega občutka lastne vrednosti mladih, še posebej učno maj uspešnih. Za kakovostno izvajanje prostovoljskih programov v vzgoji in izobraževanju pa so potrebni učitelji - mentorji prostovoljstva, ki poznajo to področje in pravilno vodijo mlade. Da prostovoljstvo na enih šolah živi, na drugih stagnira, na tretjih pa ga je nemogoče izvajati, je odvisno predvsem od odnosa ravnateljev in motiviranosti pedagoških delavcev. Pogrešamo podporo ministrstva za izobraževanje, znanost in šport oziroma sistemsko podlago, ki bi prostovoljstvo umestila v redni način dela z vsemi otroki v osnovni šoli, ne le kot interesno ali izbirno dejavnost za majhno skupino učencev, ampak kot prosocialno izkustveno učenje vseh učencev za aktivno življenje v družbi.
Prostovoljstvo kot laična in visoko profesionalna dejavnost
Prostovoljstvo je zelo razvejano in ponuja možnost najrazličnejših aktivnosti in del – od popolnoma enostavnih, ki jih lahko opravljajo že otroci, do zelo strokovnih del, za katera je potrebna primerna izobrazba in usposobljenost (npr. prostovoljci - zdravniki v Ambulante
Ne le za posamezne vzgojno-izobraževalne zavode oziroma šole, ampak za socialni razvoj celotnih generacij otrok in mladih je prostovoljstvo nenadomestljivo. Prinaša namreč pozitivne učinke tako učencem, ki pomoč potrebujejo, kot tistim, ki jo nudijo oziroma opravljajo različne prostovoljske aktivnosti.
Veliko prostovoljskih organizacij se srečuje s težavo kadrovske podhranjenosti, katere posledica se izraža tudi v slabše usposobljenih prostovoljcih ter pomanjkanju kakovostnega mentorstva in spremljanja prostovoljcev.
15
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
za osebe brez zdravstvenega zavarovanja). Tovrstna dela strokovnjakov pa so v primerjavi s tujino v Sloveniji še vedno redka. Največkrat, še posebej na področju socialnega varstva, izobraževanja in zdravstva, je prostovoljstvo laična dopolnitev strokovnih programov. V tem primeru od prostovoljcev ne pričakujemo določene izobrazbe in predhodnih strokovnih izkušenj, saj je njihova moč ravno v človeškem pristopu in neobremenjenosti. Ob tem pa se moramo zavedati, da tudi laični prostovoljec potrebuje znanja (s področja problematike, s katero se srečuje, komunikacije, etike …), ki jih morajo zagotoviti prostovoljske organizacije. Veliko prostovoljskih organizacij se srečuje s težavo kadrovske podhranjenosti, katere posledica se izraža tudi v slabše usposobljenih prostovoljcih ter pomanjkanju kakovostnega mentorstva in spremljanja prostovoljcev.
Sodelovanje prinaša rešitve
Slovenska filantropija je s koordiniranjem Slovenske mreže prostovoljskih organizacij s skoraj 1300 članicami postala skupna točka za strokovno svetovanje na področju prostovoljstva, za mreženje in izmenjavo izkušenj, pridobivanje prostovoljcev in podporo organizacijam pri vsakodnevnih izzivih prostovoljstva. S podporo prostovoljskim organizacijam in zavodom s prostovoljskimi programi, ki so prepoznali mrežo kot osrednje in strokovno stičišče prostovoljstva, smo prispevali k razvoju številnih prostovoljskih dejavnosti, ki potekajo kontinuirano in zagotavljajo pomoč številnim pomoči potrebnim posameznikom. Od leta 2009 do danes je Slovenska filantropija usposobila več kot 1300 mentorjev prostovoljstva v organizacijah. Mreža spodbuja tudi razvoj novih oblik prostovoljstva, ki so potrebne zaradi spreminjanja družbene situacije (medgeneracijsko prostovoljstvo, korporativno prostovoljstvo, prostovoljstvo na velikih dogodkih, enodnevne prostovoljske akcije, prostovoljstvo v šolah, prostovoljstvo v bolnišnicah, prostovoljstvo upokojenih strokovnih delavcev …).
Mreža je odigrala ključno vlogo pri sprejemu in uveljavljanju Zakona o prostovoljstvu. Slovenska filantropija skupaj s članicami mreže skrbi za kakovost prostovoljstva z uveljavljanjem Etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva, organiziranjem kongresov prostovoljstva in aktivnim ozaveščanjem širše javnosti tako z organiziranjem različnih dogodkov (Dan za spremembe, Festival prostovoljstva, Nacionalni teden prostovoljstva) kot tudi z objavami v medijih. Brez mreženja na lokalnem ali vsebinskem področju se organizacije težko hitro odzivajo na potrebe, ki zahtevajo široko sodelovanje posameznikov (prostovoljcev) in organizacij. Brez mrežnega sodelovanja ne bi uspeli največji prostovoljski akciji pri nas: Očistimo Slovenijo v enem dnevu in Dan za spremembe.
Slovenska filantropija je s koordiniranjem Slovenske mreže prostovoljskih organizacij s skoraj 1300 članicami postala skupna točka za strokovno svetovanje na področju prostovoljstva, za mreženje in izmenjavo izkušenj, pridobivanje prostovoljcev in podporo organizacijam pri vsakodnevnih izzivih prostovoljstva.
16
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
Mreženje na področju prostovoljstva se izvaja tudi v profitnem sektorju. V zadnjih letih spremljamo porast korporativnega prostovoljstva, ki predstavlja aktivnosti zaposlenih, ki v svojem delovnem času z odobritvijo delodajalca ali v imenu delodajalca na podlagi prostovoljne odločitve opravljajo dela za širšo družbeno korist ali prostovoljsko organizacijo. Pojavlja se predvsem znotraj tržnega sektorja, pa tudi v nekateri oddelkih državne ali javne uprave.
Širjenje korporativnega prostovoljstva ocenjujemo kot posledico aktivnosti Slovenske filantropije (promocija, hitra odzivnost in Teden korporativnega prostovoljstva) kot tudi trendov v poslovnem svetu (preusmerjanje družbene odgovornosti podjetij v korporativno prostovoljstvo); v letu 2014 smo sodelovali z 41 podjetji, ki so sektorju podarile vsaj 4100 ur. Trenutno je dovolj povpraševanja podjetij glede na potrebe društev, ki lahko ponudijo podjetjem ‘prijazne’ in po njihovi meri pripravljene prostovoljske akcije - torej take, ki imajo vonj po ‘team buildingu’, prinesejo ‘jaz sem dober občutek’ in viden rezultat (beljenje, renovacija in čiščenje).Še vedno obstaja velik razkorak med potrebami in zmožnostmi prostovoljskega sektorja ter željami podjetji, kar je posledica slabega medsebojnega poznavanja. Potrebe po mentorstvih, torej pomoči strokovnjakov z različnih področij, korporativne akcije v manjši meri zadovoljujejo, so pa veliko bolj nujne za delovanje in razvoj organizacij.Razmisleki in premiki so potrebni, da bodo dejansko zadovoljne vse vpletene strani.
Sistemska ureditev prostovoljstva
Definicija prostovoljstva: Prostovoljsko delo je delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno korist.
Najpomembnejši akt na tem področju je Zakon o prostovoljstvu, ki je bil sprejet leta 2011. Zakon opredeljuje prostovoljstvo kot družbeno koristno brezplačno delo. Novost, ki se je uvedla v pravni red na obravnavanem področju, je poenotenje in sistematično vodenje evidenc o prostovoljcih in opravljenem prostovoljskem delu. Slovenska filantropija je vsa leta aktivno predstavljala zakon prostovoljskim organizacijam, lokalnim skupnostim in ministrstvom, skrbela za njegovo uveljavljanje in spremljala izvajanje zakona v praksi. Zaradi tega in vseh pridobljenih informacij se je aktivno vključila v pripravo novele Zakona o prostovoljstvu in nacionalne strategije na področju prostovoljstva.
Z novelo Zakona o dohodnini so vsi stroški prostovoljcev in nagrada za izjemne dosežke postali neobdavčeni. Zakon o prostovoljstvu pa se ne dotika ureditve prispevkov v
Brez mreženja na lokalnem ali vsebinskem področju se organizacije težko hitro odzivajo na potrebe, ki zahtevajo široko sodelovanje posameznikov (prostovoljcev) in organizacij. Brez mrežnega sodelovanja ne bi uspeli največji prostovoljski akciji pri nas: Očistimo Slovenijo v enem dnevu in Dan za spremembe.
17
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
zdravstveno in pokojninsko blagajno. Kazni za neplačevanje prispevka so zelo visoke, pristojne institucije so bile o tem obveščene, vendar so nepripravljene na dialog. Trenutno te prispevke plačujejo redki javni zavodi ter tiste nevladne organizacije, ki izvajajo javna pooblastila na področju civilne zaščite in reševanja.
Ugotavljamo, da te zakonodaje prostovoljske organizacije ne poznajo, v njej ne vidijo smisla in tudi niso sposobne plačevati prispevkov. Ocenjujemo, da v kolikor bi prišlo do izreka kazni zaradi neplačevanja prispevkov, bi se iz bojazni pred kaznimi prostovoljske organizacije odzvale z zaprtjem ali z zmanjšanjem števila prostovoljcev.
Zasledili smo tudi nejasno razumevanje Zakona o varstvu pri delu glede prostovoljcev. Nekatere službe, ki izvajajo tečaje varstva pri delu in opravljajo celosten pregled organizacije glede varstva pri delu, so zahtevale opravljanje izpitov varstva pri delu in zdravniških pregledov tudi za prostovoljce.
IMPLEMENTACIJA ZAKONA O PROSTOVOLJSTVU
Zakon o prostovoljstvu je dal prostovoljskemu delu državno priznanje in pomeni začetek sistemske ureditve prostovoljstva. Sprejet je bil v Evropskem letu prostovoljstva, z razglasitvijo katerega je tudi Evropska unija izpostavila pomembnost prostovoljskega dela in izkazala intenzivnejšo skrb za njegov razvoj.Določil je prostovoljstvo in njegov pomen, temeljna načela prostovoljstva, pogoje opravljanja organiziranega prostovoljstva, pravice in obveznosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij ter vlogo države, samoupravnih lokalnih skupnosti, prostovoljskih in nepridobitnih organizacij, ki delujejo na področju prostovoljstva, pri spremljanju ter spodbujanju in razvoju organiziranega prostovoljstva.
Kako se izvaja zakon v praksi, poskušamo razložiti v naslednjem poglavju. Iz zapisanega je razvidno, katere stvari ne delujejo oziroma kaj bi bilo treba popraviti ali izboljšati.
Implementacija zakona glede na definicije
Zakon o prostovoljstvu je postavil definicijo organiziranega prostovoljstva, prostovoljskih organizacij, prostovoljske službe. www.prostovoljstvo.org Jasna opredelitev pojmov je zelo pomembna, saj se v zadnjem času pojavljajo težnje tržnega, pa tudi javnega sektorja za vključitev prostovoljcev na mesta, kjer je potrebno
Najpomembnejši akt na tem področju je Zakon o prostovoljstvu, ki je bil sprejet leta 2011.
18
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
plačilo. Prej so lahko podjetja neplačane delavce predstavile kot prostovoljce, sedaj pa se lahko tako praksa preganja po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.Na nekaterih področjih, kjer ni urejenega strokovnega pripravništva, so v preteklosti vključevali pripravnike kot prostovoljce, kar pa jim zdaj Zakon o prostovoljstvu onemogoča. Posledično državna uprava ne vključuje več prostovoljcev, je pa razpisala več programov volonterskih pripravništev.
Implementacija zakona glede na načela organiziranja prostovoljstva
Načelo prepovedi diskriminacije (10. člen) je v prostovoljski sektor prinesel zavedanje, da mora biti prostovoljska organizacija odprta za širšo javnost.Načelo varstva uporabnikov prostovoljskega dela (11. člen) je zelo pomembno. V praksi smo ugotovili, da bi bilo potrebno v nekaterih primerih člen dopolniti. Rehabilitacijski programi zdravljenja bivših uživalcev drog v zadnjem obdobju spodbujajo posameznike k vključitvi v prostovoljsko delo, vendar so njihove možnosti zaradi tega določila majhne. Večini izmed bivših uživalcev je bil uveden kazenski postopek ali so bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje zoper premoženje. Spremenjena življenjska situacija predstavlja zanemarljivo tveganje ponovitve. Zakon o prostovoljstvu je na tem področju veliko bolj radikalen glede na opravljanje družbeno koristnega dela na podlagi sodne določbe, kjer te omejitve ne obstajajo.Načelo varstva otrok, mladoletnih oseb in oseb, ki jim je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost (13. člen) je pomembno, vendar slabo definirano. Mnoge organizacije so se spraševale o pravilnem razumevanju dikcije, da morajo prostovoljci delovati pod nadzorom mentorja. Predvsem šole pogosto niso upale organizirati prostovoljskih aktivnosti, ki ne bi potekale ob fizični prisotnosti učitelja, kar je pomenilo zmanjšanje števila priložnosti prostovoljstva za učence.
Implementacija zakona glede sklepanja dogovorov s prostovoljci
Zakon o prostovoljstvu je med mnogimi organizacijami povzročil veliko nejevolje zaradi določil o dogovoru s prostovoljcem. Pomembno je, da se lahko prostovoljec in organizacija (razen v izjemnih primerih) dogovorita o obliki dogovora. Prostovoljskim organizacijam so določila o zagotavljanju varnosti prostovoljcev, ki so bistvena sestavina dogovora, nejasna, zaradi tega bi bilo potrebno ali pridobiti natančnejša navodila ali pa alinejo 18. člena primerno reformulirati.
Implementacija zakona glede zavarovanja
Zakon o prostovoljstvu je uvedel obvezno nezgodno zavarovanje v primeru opravljanja nevarnega prostovoljskega dela, vendar so pogoji, ki pomenijo nevarnost za zdravje ali življenja prostovoljcev, nedefinirani in nejasni. Prostovoljske organizacije tako nimajo natančnih navodil, v katerih primerih morajo prostovoljca nezgodno zavarovati. Slovenski filantropiji se je na podlagi teh določil uspelo dogovoriti z zavarovalnico za ugodno ponudbo nezgodnega zavarovanja za prostovoljce, česar pred uvedbo Zakona ni uspela doseči.
19
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
Implementacija zakona glede vzpostavljanja evidenčnih listov
Večina prostovoljskih organizacij je člene zakona v zvezi z vzpostavljanjem evidenčnih listov doživela kot birokratizacijo prostovoljstva. Skoraj nobena organizacija predhodno ni vodila seznama prostovoljcev in prostovoljskih ur v obsegu, kot ga zahteva Zakon. Kljub prizadevanjem prostovoljskih organizacij te v praksi ne morejo imeti popolnega nadzora nad vsako opravljeno uro posameznega prostovoljca. Zakon je vseeno uspel doseči razmislek o pomembnosti evidentiranja prostovoljskih ur in uvedbo tega v mnoge organizacije.
Implementacija zakona glede vpisa v seznam prostovoljskih organizacij in oddaja poročil
Zakon o prostovoljstvu je vzpostavil seznam prostovoljskih organizacij. Vzpostavil se je sistem priglasitve pri AJPES-u, ki je enostaven, vendar še vedno ni v elektronski obliki, kot je načrtovalo pristojno ministrstvo. Zaskrbljujoče je število vpisanih v vpisnik prostovoljskih organizacij, ki je zelo majhno v primerjavi s številom vseh organizacij, ki organizirajo prostovoljstvo. V praksi še nismo zasledili delujoče nevladne organizacije, ki ne bi imela vsaj nekaj prostovoljcev. Tako bi moralo biti na seznamu prostovoljskih organizacij veliko več kot 744 organizacij, kot je bilo zabeleženo ob koncu leta 2014, če je registriranih nevladnih organizacij več kot 20.000. Mnoge organizacije vpisa ne opravijo, ker v tem ne vidijo nobene prednosti, vidijo pa obveznost oddaje letnega poročila o številu prostovoljcev in prostovoljskih ur. Vpis spodbujajo zunanji dejavniki: razpisi, ki upoštevajo stroške prostovoljstva in prostovoljsko delo kot lastni vložek samo pri prostovoljskih organizacijah ter od leta 2014 dalje implementacija Zakona o socialnovarstvenih prejemkih glede uveljavljanja prostovoljstva kot delovne aktivnosti. Problem manjšega števila vpisa v vpisnik prostovoljskih organizacij je tudi v posledično neprezentativnih Skupnih letnih poročil o prostovoljstvu v letih 2011 do 2014, kar pomeni tudi, da so vsi podatki, vključno z doprinosom prostovoljstva k blaginji družbe, nerealni.Oddajanje letnega poročila o prostovoljstvu skupaj z oddajo letnega finančnega poročila se je izkazala kot pozitivna odločitev, saj imajo tako organizacije dovolj časa za pripravo podatkov in jim ne predstavlja še dodatnega datuma, na katerega morajo biti pozorni. Že samo zbiranje podatkov je za mnoge organizacije zahtevno, zahteven pa je tudi obrazec oddaje letnega poročila o prostovoljstvu, saj mora posamezna organizacija narediti analizo glede na različne kriterije, zato je nujna poenostavitev.
Implementacija zakona glede na posamezno spodbudo
Trajnostni razvoj – vključitev prostovoljstva v vzgojno izobraževalni sistem:Zakon ni doprinesel k novim spodbudam.
Strategija razvoja prostovoljstva:Imenovan je bil Svet Vlade RS za spodbujanje prostovoljstva, ki pa ni v celoti zaživel. Priprave na pravočasen sprejem strategije bi morale že potekati v fazi usklajevanja s prostovoljskimi organizacijami, ni pa narejene še osnovne podrobne analize, zato lahko pričakujemo zamudo.
20
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
Državna nagrada in priznanjaImenovan je bil Odbor RS za podelitev državne nagrade in priznanj. Že v prvem letu po sprejemu je bil objavljen razpis in podeljena prva državna nagrada, pa tudi priznanja za prostovoljce. Nagrada in priznanja počasi a vztrajno pridobivajo na svojem ugledu znotraj sektorja, pa tudi širše, kar se izkazuje s čedalje večjim številom prijav kot tudi medijskem poročanju. Nagrada se v zadnjih dveh letih ni podelila ob 5. Decembru, kot je to predvideno v zakonu. Ravno tako se ni izkazalo kot potrebno in smotrno delovanje posebnih komisij, ki bi bile v podporo Odboru.
Upoštevanje prostovoljskega dela kot lastni materialni deležZaradi nepoznavanja Zakona so bili pripravljeni nekateri nacionalni razpisi, v katerih ni bilo predvidene možnosti sofinanciranja skozi prostovoljsko delo. Na Slovenski filantropiji smo o tem obvestili več razpisodajalcev, ki so kasneje Zakon upoštevali. Zasledili smo tudi pozitivno prakso, da sofinanciranje skozi prostovoljsko delo ni bilo omogočeno samo prostovoljskim organizacijam (po Zakonu), temveč vsem prijavljenim organizacijam (praksa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti). Zakon pa zelo slabo poznajo občinski uslužbenci, ki pripravljajo občinske razpise. Tako je npr. urad znotraj ene izmed mestnih občin prostovoljstvo kot lastni materialni delež upošteval, drugi urad pa ne. Ob informiranju občinskih delavcev smo opazili tudi nepoznavanje pravic prostovoljcev.
Implementacija zakona skozi zagotavljanje pravic prostovoljcev
Zakon o prostovoljstvu definira pravice prostovoljcev, vendar ne vzpostavlja mehanizma, da se te pravice lahko tudi uresničijo. Takšna pravica je npr. pravica do povrnitve potnih stroškov, ki je ne morejo izvajati vse organizacije, niti velike, v kolikor nimajo za to zagotovljenih posebnih namenskih sredstev. Tudi pravica do mentorstva je mnogokrat težko dosegljiva, saj se prostovoljske organizacije soočajo z veliko kadrovsko stisko in obremenitvijo. Zakon pa je prispeval k večji ozaveščenosti prostovoljskih in drugih organizacij, da je skrb za prostovoljce pomembna.Zakon o prostovoljstvu je določil tudi nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, vendar je novela Zakona o dohodnini postavila dodatne pogoje, ki so za marsikatero organizacijo preveliko breme, da bi se odločila za izplačilo teh stroškov.
Implementacija nadzora zakona
Izvajanje Zakona o prostovoljstvu še najbolj spremljamo na Slovenski filantropiji kot tudi resornem ministrstvu. Po naših podatkih je bila podana ena pritožba na Inšpektorat za javno upravo. Ravno tako smo zasledili namero, da je upoštevanje Zakona o prostovoljstvu ena izmed točk, ki jo preverjajo socialni inšpektorji v socialno-varstvenih zavodih.
21
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
PROBLEMATIČNA ZAKONSKA DOLOČILA, KI JIH ZAKON O PROSTOVOLJSTVU NE UREJA
Za prostovoljstvo je pomembna podpora države, ki mora skrbeti, da skozi zakonodajo in predpise ne posega na področja, kjer se tkejo socialne mreže in vzgaja solidarnost.
Zakon o prostovoljstvu ni rešil, temveč še poglobil prepričanje o obveznosti plačil prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Določbe Zakona o zdravstvenem zavarovanju, da bi morali plačevati prispevek za več kot 4,5 € mesečno na prostovoljca, so zelo stare in v praksi niso nikoli zaživele. Ravno tako bi morali organizatorji za prostovoljce plačati prispevek na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju enkrat letno. Kazni za neplačevanje prispevka so zelo visoke, pristojne institucije so bile o tem obveščene, vendar niso pripravljene na dialog. Trenutno te prispevke plačujejo redki javni zavodi ter nevladne organizacije, ki izvajajo javna pooblastila na področju civilne zaščite in reševanja. Ugotavljamo, da te zakonodaje prostovoljske organizacije ne poznajo, v njej ne vidijo smisla in tudi niso sposobne plačevati prispevkov. Ocenjujemo, da v kolikor bi prišlo do izreka kazni zaradi neplačevanja prispevkov, bi se iz bojazni pred kaznimi, prostovoljske organizacije odzvale z zaprtjem ali z zmanjšanjem števila prostovoljcev.
Zasledili smo tudi nejasno razumevanje Zakona o varstvu pri delu glede prostovoljcev. Nekatere službe, ki izvajajo tečaje varstva pri delu in opravljajo celosten pregled organizacije glede varstva pri delu, so zahtevale opravljanje izpitov varstva pri delu in zdravniških pregledov tudi za prostovoljce.
NACIONALNA STRATEGIJA ZA RAZVOJ PROSTOVOLJSTVA
Prostovoljsko delo ima velik pomen za razvoj in za prihodnost. Prispeva k razvijanju obstoječih sistemov, k razvijanju vrednot solidarnosti, k socialnemu in drugemu napredku družbe, zato ga je potrebno negovati in ustrezno vrednotiti.
Zakon o prostovoljstvu narekuje sprejem nacionalne strategije v roku treh let po sprejemu, kar pomeni, da z njeno pripravo zamujamo. V letu 2015 so bili storjeni prvi koraki, a država še vedno nima osnutka tovrstnega dokumenta.
22
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
Menimo, da mora strategija vsebovati naslednja poglavja:
Promocija prostovoljstvaV tem poglavju je treba zapisati ukrepe za splošno promocijo prostovoljstva, pa tudi ukrepe za promocijo prostovoljstva po nekaterih ciljnih skupinah (mladi, starejši, brezposelni …). Poglavje naj vsebuje tudi ukrepe za sistemsko umestitev prostovoljstva v vzgojno-izobraževalne institucije, vlogo Zavoda RS za zaposlovanje, ukrepe za razvoj korporativnega prostovoljstva kot načina promocije prostovoljstva med zaposlenimi.Potrebujemo zaposlene ljudi, da bodo lahko generirali prostovoljce. Potrebujemo organizacije na lokalni in nacionalni ravni, da bodo informirale ljudi, pripravljale akcije, spodbujale ljudi. Vsaka prošnja ali konkretno povabilo vedno naleti na prostovoljca.
Ukrepi za dvig kakovosti prostovoljskega delaV tem poglavju je treba zapisati ukrepe, kot so usposabljanja prostovoljcev, promocija Etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva, promocija mentorstva. V tem poglavju in v poglavju Spremljanje razvoja prostovoljstva se zapiše tudi vloga Slovenske mreže prostovoljskih organizacij. Pomemben ukrep predstavlja določitev in uveljavitev minimalnih standardov za usposabljanja in sodelovanje s prostovoljci, ko delujejo na področjih s povečanim tveganjem (npr. letovanja).
Podpora prostovoljskim organizacijamV tem poglavju je treba zapisati ukrepe, ki bi prostovoljskim organizacijam omogočali lažje organiziranje prostovoljskih aktivnosti; zaposlitve odgovornih oseb – mentorjev), usposabljanja za mentorje in organizatorje prostovoljskega dela, pripravo splošnih in specifičnih priročnikov, brezplačne spletne aplikacije za vodenje evidenc prostovoljcev in prostovoljskih ur.
Spremljanje razvoja prostovoljstvaV tem poglavju je treba zapisati ukrepe za vzpostavitev spremljanja razvoja prostovoljstva tako splošno kot na posameznih področjih, in ki bi zajemali tako kvantitativne kot kvalitativne raziskave.
Sistemsko-zakonodajne spodbude za razvoj prostovoljstvaV tem poglavju je treba zapisati konkreten nabor zakonskih in drugih predpisov, katerih sprememba bi pozitivno vplivala na razvoj področja.
Razvoj prostovoljstva po posameznih področjihPredlagamo, da se uporabijo področja iz Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku. Na vsakem področju se zapišejo ukrepi, ki niso splošne narave, temveč se navezujejo predvsem na razvoj stanja na posameznem področju. Npr. na področju civilne zaščite strategija za sodelovanje prostovoljcev ob velikih naravnih nesrečah.
23
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
PROSTOVOLJSTVU PRIJAZNO MESTO: PRIPOROČILA SLOVENSKE FILANTROPIJE OBČINAM
Kaj bi za lokalne skupnosti pomenilo, če v posamezni občini ne bi delovali gasilci, upokojenska društva, mladinske organizacije, kulturna, športna, turistična ter številna druga društva, ki skrbijo za najrazličnejše skupine prebivalcev, naravo, živali idr.?
Slovenska filantropija je v letu 2014 podelila prve nazive Prostovoljstvu prijazno mesto. Namenjene so občinam, ki prepoznavajo vrednost prostovoljstva v svoji skupnosti in imajo že vzpostavljene osnovne mehanizme, s katerimi spodbujajo razvoj in širjenje prostovoljstva.
Prostovoljci se aktivirajo za višjo kakovost življenja v lokalnih skupnostih. Izvajajo humanitarne projekte, okoljevarstvene akcije, prirejajo najrazličnejše kulturne dogodke, organizirajo dejavnosti za otroke, aktivirajo mladostnike in starejše, skrbijo za razvoj turizma, omogočajo rekreacijo in skrbijo za zdravje, so prvi, ki se aktivirajo v naravnih nesrečah in še in še in še …
Ker se mnoge lokalne skupnosti obračajo na Slovensko filantropijo po nasvete, smo zbrali nekaj konkretnih priporočil, s katerimi lahko v občinski upravi pripomorete k boljšemu in lažjemu delovanju prostovoljskih organizacij v vaši občini.
1. Omogočanje infrastrukturnih pogojev za delovanje prostovoljskih organizacij
Prostovoljske organizacije (društva, zasebni zavodi…) so nastale kot odgovor na potrebe v skupnosti. V njih delujejo prebivalci vašega kraja, ki se aktivirajo, ker jim ni vseeno in jim izboljšanje stanjana področju delovanja pomeni visoko motivacijo za delo.
Način podpore: Občina zagotavlja brezplačne prostore aktivnim prostovoljskim organizacijam. Občina pokrije obratovalne stroške uporabe prostorov.
Predlagani kriteriji: n število aktivnih prostovoljcev, ki delujejo znotraj prostovoljskih organizacij, n število opravljenih prostovoljskih ur, n aktivnosti organizacije, n vpis prostovoljske organizacije v register (vpis predstavlja varovalko, saj mora
24
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
organizacija imeti urejene odnose s prostovoljci in o opravljenem delu poročati na AJPES).
2. Partnersko sodelovanje občine in lokalnih prostovoljskih organizacij
Prostovoljske organizacije sestavljajo občani, ki se aktivirajo za boljše življenje v skupnosti. Partnersko sodelovanje z organizacijami zagotavlja vpogled v potrebe prebivalstva in aktivira še večje število občanov. Prav tako partnersko sodelovanje, v katerem se povežejo lokalna skupnost, javni zavodi in prostovoljske organizacije, pripomore k celostnemu reševanju težav in oblikovanju novih, še pestrejših aktivnosti.
Načini podpore: n Župan in pristojne občinske službe se vsaj dvakrat letno sestanejo z organizacijami,
ki delujejo na posameznem področju (npr. humanitarne organizacije, mladinske, okoljevarstvene, športne, kulturne …) z namenom predstavitve potreb, ki jih v lokalni skupnosti zaznavajo v prostovoljskih organizacijah, in oblikovanja predlogov za ukrepanje.
n Sestanki lahko predstavljajo usmeritev za finančno in drugo podporo posameznim projektom/ programom. Primer tega so koordinacijske skupine humanitarnih organizacij, Centrov za socialno delo ter občin, kjer lahko skupaj rešujejo posamezne primere večjih socialnih stisk; koordinacijske skupine šol, mladinskih in drugih organizacij …
n Občina omogoča prostovoljskim organizacijam izvajanje dogodkov, ki promovirajo prostovoljske aktivnosti organizacij brezplačno, na občinskih površinah (trgi, parki, ulice), še bolje pa je, če zagotovi tudi brezplačno pomoč občinskih služb (priklop elektrike, dovoljenja za zaporo ulic, stojnice, odvoz odpadkov …). Občina pokrije stroške predvajanja glasbe na teh dogodkih (SAZAS, IMF) ali pa organizatorjem pomaga pri pokrivanju teh stroškov.
n Občina aktivnosti in dogodke promovira na svoji spletni strani ter v lokalnih glasilih.
3. Prostovoljsko delo, ovrednoteno kot lastni delež organizacij pri obveznem sofinanciranju projektov/ programov
Po podatkih raziskave Evropskega prostovoljskega centra (CEV) ovrednoteno prostovoljsko delo v Sloveniji predstavlja do 5 % BDP, koliko pa prispevajo prostovoljci v vaši občini?
Načini podpore:n V primeru zahtevanega sofinanciranja projektov/programov, ki jih finančno
podpira občina, se za prostovoljske organizacije upošteva možnost sofinanciranja z ovrednotenim delom prostovoljcev na projektu/programu. Podlaga za to je Zakon o prostovoljstvu, ki tako sofinanciranje zahteva za vse nacionalne razpise. Primer dobre prakse Mestne občine Ljubljana najdete na http://www.ljubljana. si/si/mol/mestna-uprava/oddelki/zdravje-socialno-varstvo/razpisi/84841/detail.html
n Ob letni bilanci občine ovrednotijo prispevek prostovoljcev, ki delujejo v lokalni skupnosti.
4. Financiranje stroškov prostovoljcev Organiziranega prostovoljstva ni mogoče dolgoročno voditi brez ustrezne
finančne podpore. Med prostovoljce se pogosto vključujejo mladi, starejši in brezposelni,
25
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
ki z veseljem dajo svoje znanje, energijo in čas, ne morejo pa prispevati svojih sredstev. Za kakovostno vodenje prostovoljcev je potreben tudi usposobljen mentor, ki jim nudi zadostno podporo.
Načini podpore:n Občinam priporočamo, da za kakovostno prostovoljsko delo v skupnosti, prostovoljskim
organizacijam priznajo in namenijo: n Sredstva za pokritje stroškov, ki jih imajo ob svojem delu prostovoljci. To so stroški
malice in prevoza ter nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, kakor določa Zakon o prostovoljstvu.
n Stroške usposabljanja, ki ga zahteva prostovoljsko delo. n Stroške dela mentorja. Naše priporočilo, ki temelji na dobrih praksah doma in v tujini,
je en mentor za 30 do 50 redno (vsaj 24 ur na leto) vključenih prostovoljcev. n V primeru nevarnih prostovoljskih del, stroške nezgodnega zavarovanja prostovoljcev. n V primeru izvajanja taborov in letovanj, stroške zavarovanja odgovornosti
prostovoljcev.
5. Župan – prostovoljec oziroma županja - prostovoljka in občinska uprava aktivno podpirajo prostovoljstvo v skupnosti
Kaj v resnici pomeni prostovoljsko delo, spoznajo tisti, ki imajo lastno izkušnjo. Ne gre samo za delo. Povezuje ljudi in ponudi veliko, tako tistim, ki prejmejo pomoč, kot tudi samim prostovoljcem! Vzgaja mlade v solidarnost, ohranja vitalnost starejših, ohranja aktivnost in občutek koristnosti za brezposelne in povezuje skupnost.
Načini podpore: n Župan/županja in zaposleni v občinski upravi so tudi sami prostovoljci. Na ta način
konkretno spoznavajo potrebe v skupnosti in se aktivirajo za njihovo reševanje in predvsem predstavljajo zgled drugim občanom.
n Župan in zaposleni v občinski upravi sodelujejo v večjih lokalnih/nacionalnih prostovoljskih akcijah (čistilne akcije, Dan za spremembe, Festival prostovoljstva …).
n Župan in zaposleni v občinski upravi se udeležijo dogodkov, ki jih organizirajo prostovoljske organizacije, saj verjamemo, da je njihova aktivna vključenost pot do prijazne in za ljudi dostopne občinske uprave. Poznavanje organizacij in sodelovanje pri skupnih dogodkih daje občinskim delavcem širši uvid v delo prostovoljskih organizacij in potreb prebivalcev v njihovi skupnosti. S poznavanjem dela prostovoljskih organizacij se tudi poveča možnost objektivnega ocenjevanja prispelih vlog za financiranje na občinske razpise.
6. Zahvala prostovoljcem Le redki so tisti prostovoljci, ki delajo za družbeno priznanje, a to, da je njihovo
delo videno in cenjeno, jim daje dodaten zagon. Pohvala prostovoljcem, ki prispevajo k razvoju občine, je investicija v za sodelovanje pripravljene prebivalce, ki so sposobni hitro in učinkovito priskočiti na pomoč, kadar je to potrebno.
Načini podpore: n Občina organizira poseben dogodek, kjer se zberejo prostovoljci iz različnih organizacij.
Prostovoljce nagovori župan/ja in poudari pomen njihovega delovanja za lokalno
26
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
skupnost. Pomembno je, da so na dogodek povabljeni prostovoljci in ne le društveni funkcionarji. Lahko se jim podeli tudi občinsko priznanje. Eden od možnih terminov je 5. december, mednarodni dan prostovoljstva.
n Župan/ja priredi vsaj enkrat letno dogodek, ki je namenjen izključno prostovoljcem lokalne skupnosti. Naš predlog je, da župan pogosti prostovoljce, jih počasti s povabilom na kulturni dogodek ali jim nameni slavnostno večerjo, kjer je tudi sam prisoten s svojimi ožjimi sodelavci. Odličen primer: v Velenju tradicionalno župan skupaj s prostovoljci prižge praznične luči. http://www. velenje.si/667?newsId=8574
7. Promocija prostovoljstva v lokalnem okolju Ali veste, da prostovoljsko delo pozitivno vpliva na prostovoljca tako, da zvišuje
življenjsko dobo, preprečuje socialno izključenost, osamljenost ter je priložnost za pridobivanje številnih znanj in izkušenj? Z gojenjem kulture prostovoljstva v lokalni skupnosti se tudi ljudje, ki ostanejo brez zaposlitve, laže odločajo za prostovoljstvo, s tem pa ohranjajo socialne mreže in ostajajo delovno aktivni, kar je izjemno pomembno pri iskanju nove zaposlitve.
Načini podpore: n Župan se v občinskem glasilu in na spletni strani občine ob 5. decembru, mednarodnem
dnevu prostovoljcev, zahvali prostovoljcem, predstavi podatek, kolikšen delež občinskega proračuna predstavlja ovrednoteno prostovoljsko delo, in tudi vsebinsko ovrednoti delo prostovoljcev. Predlagamo stalno rubriko v lokalnem mesečnem glasilu, namenjeno novicam lokalnih prostovoljskih organizacij.
n Občina na spletni strani objavlja aktualna prostovoljska dela na svojem območju in seznam prostovoljskih organizacij (povezava s spletno stranjo Slovenske filantropije www.prostovoljstvo.org).
n Pozornost namenite tudi: n številu prostovoljskih organizacij,n področjem, ki jih organizacije pokrivajo, in njihovemu doprinosu k skupnosti,n številu vseh prostovoljcev v občini in opravljenih prostovoljskih ur.
n Večje mestne občine omogočijo delovanje prostovoljske pisarne, prostora, kjer zainteresirani prostovoljci, predstavniki organizacij in ljudje, ki potrebujejo pomoč, dobijo vse potrebne informacije. Slovenska filantropija vodi takšne pisarne v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti.
8. Vizija razvoja prostovoljstva v lokalni skupnosti Kakšne občane želite?
A: Takšne, ki se bodo ves čas pritoževali in vam govorili, kaj vse morate spremeniti, ali B: takšne, ki bodo prišli k vam s predlogom za izboljšanje življenja v skupnosti, bili
pripravljeni sodelovati in se bodo hitro odzvali, ko bo v vaši skupnosti potrebna pomoč.
Načini podpore: n Skupaj s prostovoljskimi organizacijami oblikujte vizijo razvoja prostovoljstva v občini in
načine priznavanja doprinosa prostovoljskega dela. n S prostovoljstvom, Zakonom o prostovoljstvu in vizijo razvijanja prostovoljstva v vaši
občini seznanite vse občinske urade in delujte usklajeno.
27
ZR
CA
LO
PR
OST
OV
OL
JST
VA
IN
VLO
GA
DR
ŽAV
E P
RI N
JEG
OV
EM
RA
ZVO
JU
9. Posebne bonitete za prostovoljce Kako se zahvaliti ljudem, ki za svoje delo ne pričakujejo plačila, a bistveno prispevajo
h kakovosti življenja v vašem kraju?
Načini podpore: n Prostovoljci, ki delujejo v organizacijah v javnem interesu, prispevajo k dobrobiti
skupnosti in v znak zahvale jim lahko ponudite posebne ugodnosti, kot so na primer: n subvencionirani ali brezplačni prevozi z lokalnim javnim prevozom, n vstopnice za kulturne prireditve, bazene in druge javne ustanove, n oprostitev članarine v občinski knjižnici, n povabila na občinske proslave ...
n Predlagamo, da se enako obravnava tudi prostovoljce, ki prihajajo v Slovenijo iz tujine. Občina jim lahko dodeli subvencioniran javni prevoz in podobne bonitete kot lokalnim prostovoljcem.
10. Podpora prostovoljskim organizacijam pri prijavi na nacionalne in evropske razpise
Prostovoljske organizacije so praviloma strokovno usposobljene na področju svojega delovanja. Združujejo teorijo s prakso, delajo na terenu in poznajo primere dobrih praks iz tujine. So v resnici zaklad znanja in priložnosti za pridobivanje tako nacionalnih kot evropskih sredstev. Pogosto pa je pogoj na teh razpisih podpora in sofinanciranje s strani lokalne skupnosti. A če je projekt odobren, občina za nizek vložek pridobi projekt z zanimivo vsebino, pa tudi razpisna sredstva, ki omogočajo tako zaposlitve kot prepoznavnost kraja in razvoj dejavnosti. Koliko sredstev iz nacionalnih in evropskih virov za prostovoljske projekte pripeljete v vaš kraj?
Načini podpore: n Omogočite sofinanciranje prostovoljskim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu in
imajo možnost prijave na razpise ministrstev. n Razvijte projektno sodelovanje in možnosti finančne podpore pri prijavi na evropske
razpise. n Prostovoljstvo spodbuja aktivno državljanstvo in je primerno za najrazličnejša
mednarodna sodelovanja. n Na občinski upravi se seznanite z možnostjo prijave prostovoljskih projektov
na razpise Erasmus+, EU AID VOLUNTEERS, EUROPE FOR CITIZENS in druge projekte medregijskega in meddržavnega sodelovanja ter ponudite pomoč lokalnim prostovoljskim organizacijam pri pripravi projektov.
