GLASILO OBČINE ŠENTJERNEJ – Letnik XVII – Številka 102 – Marec 2016

02 : OBČINA OBVEŠČAVrtec prednostni projekt občine

15 : IZ DELA DRUŠTEVLovci opozarjajo: pazite na naravo!

10 : kULTURNE DROBTINIcE10 let ljudskegapoustvarjanja

23 : ŠPORTUspešne voznice KK Šentjernej

2 3

Glasilo občine Šentjernej, letnik XVII, številka 102, marec 2016

Odgovorna urednica: Vesna Lakner SofrićPomočnica odgovorne urednice: Anita Petrič

Članice uredniškega odbora: Renata Turk, Sabina Jordan, Andreja TopolovšekIzdajatelj: Občina Šentjernej

Grafično oblikovanje in prelom: Uroš DuhTisk: Tiskarna Jordan krško

Naklada: 2100 izvodovFotografija na naslovnici: Na Javorovici blizu spominskega hrama,

avtorica Anita Petrič

Šentjernejsko glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RSpod zaporedno številko 138.

Obvestilo uredniškega odbora: Prispevke lahko pošljete na elektronske naslove sentjernej@siol.net, ls.vesna@gmail.com ali anita.petric@sentjernej.si ter

na naslov Občina Šentjernej, Prvomajska cesta 3a, 8310 Šentjernej, s pripisom Za Šentjernejsko glasilo.

Uredništvo si pridržuje pravico do presoje o primernosti člankov glede nanovinarski kodeks in po dogovoru z avtorjem članka.

OBČINA OBVEŠČA

•

župan Radko LuzaR

BESEDA UREDNIŠTVA

Dragi bralci in bralke Šentjernejskega glasila! Poslavljamo se od zime, ki pa je letos nismo najbolj občutili. Želimo si, da bi nam pomladni meseci prinesli kaj zanimivega. Spet lahko pričakujemo zahtevno in bogato leto, a z dobro energijo in s sodelovanjem bomo, kot v preteklosti, skupnim izzivom zago-tovo kos. Lahko rečemo, da sta bila februar in marec preple-tena z različnimi kulturnimi dogodki. Razmišljanje o kulturi je nekaj, kar bi nas moralo spremljati na vsakem koraku. Kultura niso le vrhunski dosežki posameznih ustvarjalcev, umetnikov in mojstrov. Kultura ni tekmovanje v presežkih, kdo je boljši, bolj neponovljiv, prepoznaven ali cenjen. Kulturo najdemo tudi v ustvarjanju vsakega izmed nas. Zato moramo imeti zamisli, vizije, želje in hotenja. Torej ohranimo jezik, navade, svojo kulturo. Tudi vsem vam, dragi bralci, želimo, da bi našli nekaj zase in naj vas pomlad razveseljuje na vsakem koraku.

Ob prebiranju marčevske številke vam želimo prijetno branje.

V imenu uredniškega odbora Anita Petrič

02 : OBČINA OBVEŠČAObčina pred več naložbami

05 : OBČINA OBVEŠČARazpis za nagrade in priznanja

07 : GOSPODARSkI UTRIPSmernice v cvetličarstvu

08 : OBRAZI OBČINEV ospredju pohodi in druženja

10 : kULTURNE DROBTINIcELjudska glasba živi

12 : IZ DELA DRUŠTEVJajca kot simbol življenja

IZPOSTAVLJAMO

Z DOBRIMI PROJEKTI TUDI DO EVROPSKIH SREDSTEV

• Občina je pridobila gradbeno dovoljenje za prvo fazo izgradnje novega vrtca. Kako naprej? Kje boste iskali vire za financiranje naložbe?• Predvidena vrednost naložbe – gre za prvo fazo gradnje vrtca –zna-ša 2,4 milijona evrov. Rešitev za sofinanciranje občina vidi v javno-zasebnem partnerstvu, kar pomeni sklenitev pogodbe z zasebnim partnerjem na osnovi javnega razpisa, torej z nekom, ki bo zaintere-siran za vlaganje v javne projekte. Pogovori v tej smeri že potekajo. Potrebna bodo tudi lastna sredstva, ki naj bi jih pridobili na račun zmanjšanja stroškov, večje energetske učinkovitosti novega vrtca in donacij. Poleg teh bo občina skušala pridobiti finančne vire iz Eko sklada, ki namerava letos vključiti programe, na podlagi katerih bo objavila dodatni javni poziv za nepovratna sredstva (subvencije) za gradnjo novih, skoraj nič energijskih stavb v lasti lokalnih skupnos-ti. Spodbuda je do 400 evrov/m2, poleg tega je dodatna spodbuda za leseno zunanje stavbno pohištvo do 50 evrov/m2. Glede na to, da bo nov vrtec predvidoma ustrezal energetskim kriterijem, pomeni, da bi občina lahko pridobila do 450 evrov/m2 nepovratnih sredstev. Zagotovo bomo usmerili vse sile v to, da bomo uspešni na razpi-

Vesna Lakner Sofrić arhiv Občine Šentjernej

Pogovor z direktorjem Občinske uprave Občine Šentjernej Samom Hudoklinom

V korakali smo v pomladni čas, ko se v številnih občinah lotevajo različnih naložb in oživijo gradbišča. Kako je s projekti v Občini Šentjer-

nej, smo poiskali odgovore v občinski upravi. Veliko je bilo doslej že povedanega o mostu v Mršeči vasi. Kot pravi direktor občinske uprave Samo Hudoklin, ta čas še potekajo dogovori glede vrste novega mostu, za rušenje starega pa je že izbran izvajalec. Rušiti naj bi začel v drugi polovici aprila. Več o drugih aktualnih temah pa v nadaljevanju.

su. Če bomo pridobili ta sredstva in sklenili pogodbo javnega zasebnega partnerstva, bi bil vrtec lahko zgrajen že v letu in pol. Po izpeljavi prve faze bo sledila gradnja druge faze, ki vključuje rušitev starega vrtca in na obstoječem zemljišču gradnjo novega. Vrednost te naložbe je dodatna 1,2 milijo-na evrov. Občina še vedno zbira donacije za izgradnjo vrtca, in sicer na podračunu šte-vilka SI56 0131 9600 0000 544 (namen: OTHR - izgradnja vrtca; SKLIC 00 7300009 - pravne osebe, SKLIC 00 7301002 - fizične osebe). Vsem, ki ste že in še boste prispevali svoj delež, se najlepše zahvaljujem. Prav tako bi želel pohvaliti zaposlene v Vrtcu Čebelica kot dejavne člene naše lokalne skupnosti. Pred kratkim so v Kulturnem centru Primo-ža Trubarja pripravili prireditev Vrtec poje in pleše, na kateri so se predstavili otroci, nastopil je tudi zbor vzgojiteljic. Za vso pri-zadevnost se jim najlepše zahvaljujem, prav tako vsem donatorjem. S prireditvijo, ki so jo zaradi velikega zanimanja izvedli dvakrat, se je glas o tem razširil, zato upam, da se bo povečala možnost, da na računu zberemo čim več denarja. Prav tako se zahvaljujem Turističnemu društvu Šentjernej in vsem po-hodnikom prvega Pavletovega pohoda, ki so prispevali svoj delež.

• Kakšne načrte ima občina na podro-čju uporabe alternativnih virov ener-gije? Kaj pa energetske obnove stavb v občinski lasti?• V prihajajoči finančni perspektivi Evropske unije za obdobje 2014-2020 je predvidenih kar nekaj sredstev tudi za področje energe-tike. Glede na to, da je potreben zajeten de-lež pristaviti iz občinskega proračuna, svoje moči usmerjamo raje v iskanje sredstev za izgradnjo novega vrtca in mostu v Mršeči vasi. Na žalost Evropska unija predvideva precej nižji odstotek sofinanciranja, kot je bilo sprva pojasnjeno. Lahko bi razmišljali o energetski obnovi stavbe, v kateri se naha-jajo pošta, lekarna, policija in občinska upra-va, kjer pa bi bila potrebna skupen interes in pristop. Ta hip občina v tem ne vidi smisla, glede na to, da ni solastnik stavbe.

• Kako ste zadovoljni z delovanjem JP EDŠ? Kakšni so letošnji ključni načrti, cilji, pa tudi morebitne naložbe?

• Občinsko podjetje JP EDŠ d. o. o, Šentjernej je doživelo kar nekaj sprememb in počasi postaja uspešno podjetje, sposobno izvaja-ti naloge in dela, za katere so v preteklosti poskrbeli zunanji izvajalci. Naj poudarim, da je JP EDŠ neprofitno podjetje, z nalogo izvajati dela v korist naših občanov z nižjimi stroški, kot so na trgu, in s tem prispevati k varčevanju občine. Sam sem prepričan, da so fantje s svojim znanjem in z vnemo sposobni izvesti tudi večje projekte, kar se je pokaza-lo v dobrega pol leta, pa tudi občani so to lahko opazili. Delo podjetja ocenjujem kot dobro, vsekakor pa je to tudi dobra osnova oziroma popotnica, da podjetje postane še uspešnejše. Osnovne dejavnosti podjetja so čiščenje javnih površin, vzdrževanje lokalnih cest, javnih poti, ulic, trga, parkirišč, povr-šin za pešce in zelenih površin, vzdrževanje gozdnih cest, izvajanje sejemske dejavno-sti, zbiranje nenevarnih odpadkov v zbirno reciklažnem centru, urejanje in priprava prireditvenih prostorov, plakatiranje, izva-janje zimske službe, upravljanje kulturnega centra in obračun kanalizacije. Poleg teh del bo v letošnjem letu delo podjetja inten-zivno usmerjeno v izgradnjo kanalizacijskih priključkov in priključnih kanalov v sklopu dokončanja prve in druge faze izgradnje kanalizacije. Istočasno bo podjetje izvajalec projekta na Kotarjevi cesti v Šentjerneju, kjer bo zgradilo hodnik za pešce, križišče in javno razsvetljavo, hkrati bo izvajalo manjša rekonstrukcijska dela na občinskih cestah, predvsem ureditev odvodnjavanja in pripra-vo cest za asfaltiranje.

• Ali je kaj novega na področju sejem-ske dejavnosti?• Občina si želi, da bi sejem vnovič zaživel. JP EDŠ, ki bdi nad celotnim sejmom, je vse-skozi pripravljalo različne vsebine in skuša-lo pritegniti obiskovalce. Glede na to, da se podjetje ukvarja z več dejavnostmi, bi bilo dobro, da bi k projektu pristopili celostno in izbrali nekoga, ki bi se ukvarjal le s sejem-sko dejavnostjo. Menim, da je treba spre-meniti tudi miselnost ljudi, ki obiskujejo le večja trgovska središča in se tam zadržuje-jo tudi ob koncih tedna. Morda bi del tega časa namenili obisku sejma vsako drugo

in četrto soboto. Občina se bo prek CLLD v programskem obdobju 2014–2020 povezala v partnerskem projektu s sosednjimi občina-mi za pridobitev sredstev za njegovo oživi-tev in večjo prepoznavnost. Ta čas poteka-jo pogovori, da bi se občina še s sedmimi tujimi partnerji povezala in kandidirala za sredstva prek programa sodelovanja Inter-reg V-A Slovenija-Hrvaška. Vendar bi želel opozoriti, da sredstev v večini primerov ne bomo mogli črpati za večje infrastrukturne naložbe, temveč za mehkejše vsebine.

• Kako se občina pripravlja na nada-ljevanje gradnje kanalizacijskega sis-tema in v katerih vaseh bo v prihodnje zgrajena javna kanalizacija? Ali lahko občani računajo na subvencioniranje malih čistilnih naprav? • V prvem polletju 2016 bo občina novelirala operativni program skladno z novo uredbo, ki je stopila v veljavo s 1. 1. 2016. Operativ-ni program bo podrobno opredeljeval vrsto odvajanja in čiščenja odpadnih voda za po-samezno naselje. Sestavni del operativnega programa bo tudi pravilnik o subvencionira-nju malih čistilnih naprav.

• Kaj občina načrtuje na področju širokopasovnega omrežja?• V času od zadnjega srečanja skupine za pripravo projekta so bile izvedene naslednje dejavnosti:- za sedem občin predvidenega konzorcija so bili izdelani osnovni strateški dokumenti za razvoj širokopasovnih omrežij (Načrt razvoja OŠO).- 10. 3. 2016 je vlada sprejela strategiji DI-GITALNA SLOVENIJA 2020 – Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020 in Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, ki pomenita osnovo za nadaljnjo pripravo projekta.

Izdelani načrti razvoja OŠO bodo pred potrdi-tvijo v občinskih in mestnih svetih usklajeni z nacionalnimi strateškimi dokumenti in z

•

•

Nov šentjernejski vrtec bo podoben vrtcu vObčini Markovci.

Šentjernejsko glasilo – marec 2016 Šentjernejsko glasilo – marec 2016

Ta čas poteka urejanje priključkov.

Zgolj pestra sejemska vsebina očitno ni dovolj.

5

OBČINA OBVEŠČA

objavljenim seznamom belih lis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. To bo v prihodnjih treh mesecih preverilo tržno za-nimanje pri operaterjih in na osnovi izraže-nega interesa objavilo seznam belih lis, ki bo osnova za objavo javnega razpisa za so-financiranje gradnje širokopasovnih omrežij. Objavo javnega razpisa pričakujemo konec tega leta. Konzorcij občin bo na javni razpis ustrezno pripravljen. Razvojni center Novo mesto v aprilu načrtuje predstavitev osnov-nih značilnosti izvedbe projektov gradnje OŠO, predvsem sheme gradnje in načinov financiranja gradnje.

• Turizem kot pomembna panoga ima velike potenciale tudi v šentjernejski občini. Kako jih nameravate izkoristiti?• Tako kot na področju kmetijstva je tudi na področju turizma še v letošnjem letu pred-videna izdelava strategije. To bo s pomočjo občine in projektne skupine pripravil Razvoj-ni center Novo mesto. Strategija bo vključe-vala proučitev stanja na področju turizma, vključujoč ovire, predlagane ključne rešitve, strateške cilje, dejavnosti in strateške opre-

delitve na področju turizma ter operacijski načrt uresničevanja strategije. Dokument bo služil tudi kot priročnik pri uresničevanju usmeritev za programsko obdobje 2014-2020 in bo osnova za možnost črpanja različnih domačih in tujih razvojnih sredstev.

• Kako je z razvojem podjetništva in industrijske cone v občini? Kolikšno je zanimanje morebitnih vlagateljev?• Ministrstvo za gospodarski razvoj in teh-nologijo pripravlja javni razpis za sofinan-ciranje ekonomsko poslovne infrastruktu-re. Ta čas poteka identifikacija potreb po tovrstni infrastrukturi, ki bo ministrstvu v pomoč pri pripravi razpisa. Občina želi razširiti industrijsko cono za zagotavljanje podpornega okolja podjetnikom skupaj s pripadajočo dostopno infrastrukturo. Kar nekaj podjetnikov je izrazilo željo po širitvi, zato se bomo vključili v projekt. Poslovno-industrijsko območje je predvideno na 7,1 hektarih površin.

• Kateri ključni projekti so pred občino v prihodnjih dneh, tednih, mesecih?

• Med ključne naložbe letošnjega leta lah-ko štejemo obnovo ceste Šmarje – Pleter-je, ki vključuje tudi rešitev odvodnjavanja. Ta čas je projekt v fazi projektiranja za iz-vedbo. Kmalu se začenja gradnja hodnika za pešce, križišča in javne razsvetljave na Kotarjevi cesti, prav tako gradnja mostu na Dobravici in rušitev starega mostu v Mršeči vasi. V zvezi z novim vrtcem ta hip priprav-ljamo finančno konstrukcijo za izgradnjo, ki med drugim vključuje kandidiranje na raz-pis Eko sklada.

•

•

•

Dvanajst prejemnikov za različne zasluge, a vsem je skupna pripravljenost na področju zaščite in reševanja.

V februarski številki Šentjernejskega glasila smo v članku z naslovom 130 let konjskih dirk v Šentjerneju na stra-ni 10 kot avtorico fotografij pomotoma navedli katarino kovačič. Podpisati bi morali MEGAfoto Marijan Hočevar s. p. Avtorju se za napako iskreno opraviču-jemo. /// Uredniški odbor

P O P R A V E K

Šentjernejsko glasilo – marec 2016 Šentjernejsko glasilo – marec 2016OBČINA OBVEŠČA

Občina Šentjernej objavlja na podlagi 4. člena Odloka o prizna-njih in nagradah Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 19/96)

RAZPISZA VLOŽITEV PREDLOGOV ZA

PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ OBČINE ŠENTJERNEJ

V LETU 20161. V skladu z odlokom občina podeljuje naslednja priznanja in nagrade:− NAZIV ČASTNEGA OBČANA OBČINE ŠENTJERNEJ− NAGRADA OBČINE ŠENTJERNEJ− SPOMINSKA PLAKETA ŠENTJERNEJA− PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE ŠENTJERNEJ

2. Priznanje in nagrade so enkratne. Denarne nagrade se dajejo zgolj fizičnim osebam. Sredstva za priznanja in nagrade se zago-tovijo v občinskem proračunu.

3. Predloge za podelitev priznanj in nagrad lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, društva, delovna telesa občinskega sve-ta in politične stranke.

4. Predloge za priznanja in nagrade Občine Šentjernej obravnava petčlanska komisija, ki jo imenuje občinski svet. Komisija izdela končni predlog za vsa priznanja in nagrade, razen za priznanje župana Občine Šentjernej. Komisija posreduje končni predlog v odločanje občinskemu svetu.

5. Priznanja in nagrade podeljuje župan.

NAZIV ČASTNEGA OBČANA OBČINE ŠENTJERNEJ pridobi, kdor do-seže pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in hu-manitarnem področju ter s tem predstavlja občino doma in v svetu.

Naziv častnega občana lahko dobi tudi tujec. Častnemu občanu se ob imenovanju podeli posebna listina.

NAGRADA OBČINE ŠENTJERNEJ se podeljuje občanom Občine Šentjernej, ki dosežejo pomembnejše trajne uspehe na gospo-darskem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in hu-manitarnem področju.

Nagrada Občine Šentjernej obsega priznanje in denarno nagra-do. Višino denarne nagrade za vsako leto določi občinski svet ob sprejemanju proračuna.

SPOMINSKA PLAKETA ŠENTJERNEJA se podeljuje organizacijam in občanom ob njihovih pomembnejših jubilejih.Spominska plaketa je patiniran kovinski odlitek grba.

PRIZNANJE ŽUPANAŽupan lahko za posamezne enkratne dosežke in uspehe posame-znikov, podjetij, zavodov, krajevnih skupnosti in društev podeli pisno priznanje. Priznanje župana se podeljuje ob praznovanju kulturnega praznika, občinskega praznika ter ob koncu starega leta (športniki itn.) in ob praznovanju raznih jubilejev (društva).

Predloge z obrazložitvijo pošljite na naslov: OBČINA ŠENTJERNEJ, Prvomajska cesta 3a, 8310 Šentjernej, s pripisom »predlog za pri-znanje ali/in nagrado Občine Šentjernej«, do vključno 18. 5. 2016.

ŽUPANRadko LUZAR, l. r.

Občina Šentjernej se najlepše zahvaljuje MONIKI MEDVED iz Volčkove vasi, ki je vzpostavila FB profil Šentjernej, kjer se nahajajo zanimive objave, predvsem vabi-la za različne prireditve, ki se navezujejo na našo občino.

Družino Tomažin iz Zameškega so v janu-arju obiskali nepridipravi in ji izpraznili polno zamrzovalno skrinjo, ki so jo člani družine napolnili z mesom od celoletnega hranjenja dveh pujsov, nekaj zaloge pa je ostalo še od minulih kolin. kako grozen je občutek, ko opaziš, da si ostal brez vsega, za kar si se trudil skozi vse leto! TOMAŽI-NOVI se iskreno zahvaljujejo za pomoč družinam Jordan, Simončič in Bregar iz Šentjerneja, prav tako družinam Mesoje-dec, Franko in Vidic z Dobravice ter župa-nu Radku Luzarju.

Z A H V A L I

Šentjernej

VABILONA TRŽNICO

Vabljeni v kostanjevico na krki na

mestno tržnico “V tretje gre rado”, ki

bo potekala 16. aprila pod naslovom

„kaj je bilo prej, JAJcE ali kOkOŠ?“ v

prostorih mestne tržnice, kambičev

trg 5, kostanjevica na krki. Tržnica bo

odprta med 9. in 13. uro. Predstavili

se bodo šentjernejski ponudniki,

zakikirikal bo šentjernejski petelin,

na ogled pa bo tudi razstava otroških

del Vrtca Čebelica. Prisrčno vabljeni!

Vsi, ki bi želeli na tržnici sodelovati,

se lahko prijavite na Občini Šentjer-

nej na tel. št. 07-393-35-71.

Š tab Civilne zaščite Občine Šentjernej je 14. marca že tradicionalno, v počastitev svetovnega dne CZ, ki ga praznujemo 1.

marca, na prireditvi v Kulturnem centru Primo-ža Trubarja svečano podelil priznanja. Letos je bilo dvanajst prejemnikov, in sicer: Vojašnica Franca Uršiča Novo mesto, Zavarovalnica Tilia d. d., Gasilska zveza Šentjernej, PGD Gorenje Vrhpolje, Aleš Muren, Jure Hodnik, Marjan

Cerinšek, Benjamin Borse, Rok Godina, Rok Bregar, Janez Gregorič ml. in Gregor Mesoje-dec. Dobitnikom priznanj so čestitali in zbra-ne nagovorili podžupan Janez Selak, poveljnik CZ Občine Šentjernej Joško Jakše ter Klemen Gorše iz novomeške izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje. Dogodek, ki ga je pove-zovala Elizabeta Kušljan Gegič, so popestrile mlade glasbenice Glasbene šole Muskontar iz Šentjerneja. Vsem nagrajencem se zahva-ljujemo za njihovo delo in jim čestitamo.

PRIZNANJA ZASLUŽNIM V CIVILNI ZAŠČITI

Z a članico Občinskega sveta Občine Šentjernej je bila na lokalnih volitvah 2014 izvoljena prvič. Za delovanje v po-

litiki se je nekdanja ravnateljica OŠ Šentjernej in zdajšnja učiteljica v tej šoli odločila, ker pod izrazom »politika« razume način vodenja,

V vsaki številki glasila preds-tavimo enega od svetnikov oziroma svetnic, ki sedijo v

svetniških klopeh. Za tokratno števil-ko smo se pogovarjali z Viktorijo rangus iz Slovenske demokratske stranke (SDS).

osebni arhiv Viktorije Rangus

Vesna Lakner Sofrić

upravljanja in urejanja lokalne skupnosti. Iz-volitev v občinski svet ji pomeni odgovornost in zavezo do občank in občanov, ki so ji ob kandidaturi namenili svoj glas. Zaveda se, da delo občinskega svetnika niso le prihod na seje občinskega sveta, nekajurno sedenje in »neaktivno« poslušanje. Prinaša številne ob-veznosti, pravice in dolžnosti, predvsem pa daje svetniku možnost, da jasno pove svoja stališča, hkrati je glasnik ljudi, ki se obrnejo nanj, da korak za korakom poskušamo izbolj-šati življenjsko okolje, v katerem živimo. S svojimi izkušnjami in znanjem – pravi – lahko največ prispeva na področju družbenih de-javnosti in sociale. Prepričana je, da vsi člani občinskega sveta želijo naši občini in našim občanom dobro. »Občasno se naše poti in vi-denja razlikujejo in imamo različna mnenja

glede poti za do-sego cilja. Po-litika in delo obč inskega sveta pome-nita umetnost sodelovanja, v katerem so nasprotujoča si mnenja stal-nica, vendar mo-rajo vedno voditi k rešitvi in ne k razdvajanju«, poudarja svetnica SDS.

Kdo sprejema odločitve v OBčINSKEM SVETU?

Tanja Jakše Gazvoda in Darja Will

Anita Petrič

6 7

Predstavljamo VrtnarstVo in CVEtLiČarno MikLaVČiČ

GOSPODARSkI UTRIP

• Kdaj ste začeli vašo dejavnost?• Z vrtnarijo smo začeli pred 23. leti, s cvet-ličarno pa pred osmimi.

• Kaj vas je navdihnilo za tovrstno dejavnost?• Za vrtnarijo izguba službe, za cvetličarno veselje do cvetja in izobrazba v tej smeri.

• Po čem je vaša cvetličarna najbolj poznana?• Tako cvetličarna kot vrtnarija po kakovosti sadik zelenjave in cvetja.

• Je biti cvetličar danes težje kot pred leti, ko ste začeli dejavnost?• Ja, saj stranke kupujejo sadike, cvetje in zelenjavo v vseh trgovskih verigah, kjer pa trgovci sploh ne vedo, kaj prodajajo.

• Ali rezano cvetje in sadike okrasnih rastlin pridelujete tudi sami?• Ja, pridelujemo sadike zelenjave in bal-konskega cvetja, ob 1. novembru pa imamo tudi svoje krizanteme.

• Del vaše dejavnosti se navezuje tudi na vzgojo sadik zelenjave. Katere vrste vzgajate?• Vzgajamo vse od prve solate, jagode, zelja,

cvetače do drugih kupusnic v marcu, plodovk od paprike, paradižnika, kumar, lubenic, … do zimske solate v oktobru in novembru.

• Tudi v cvetličarstvu obstajajo smer-nice (barva, oblika cveta/šopka), kaj je ta čas v modi? • V barvi še vedno prevladuje rdeča v obli-ki bidermajer, čeprav se stranke vedno več obračajo k barvnim odtenkom lile, roza in rumene.

• Kako se prilagajate trgu in zadovolji-te še tako zahtevnega potrošnika, glede na to, da je konkurenca močna?• S stalno in z novo ponudbo ter s kako-vostjo in konkurenčno ceno.

• Kakšen okus imamo Slovenci, smo pripravljeni zapravljati za cvetje?• V zadnjih letih je upadla prodaja cvetja, se je pa povečala prodaja sadik zelenjave in dišavnic, po katerih povprašujejo predvsem mlade družine.

• Kakšno cvetje je ta čas priljubljeno pri nas in kakšne zasaditve bodo letos

prevladovale v balkonskih zasaditvah? • Še vedno prevladujejo zasaditve bršlink in pelargonij, vendar v zadnjih letih naraš-ča prodaja struktur (zmajeva krila, bonfajer, bakoba, milijon zvončkov, surfinije, trave, moljevke, ...).

• Na katera pravila ne smemo pozabi-ti, ko podarimo cvetje? Namreč, ravno marec je čas, ko podarimo največ šopkov. • Sama pravila niso več tako pomembna, bolj se prilagajamo strankam, ki nam opiše-jo obdarovanca.

• Včasih je veljalo, da ne smemo izbrati parnega števila cvetov. Sodobne smerni-ce to še narekujejo?• Tega pravila ni več, čeprav se ga starejše stranke strogo držijo; mladim je pomemb-nejša vizualna oblika.

• Morda za konec še nasvet, kako lahko sami povečamo obstojnost cvetja, ki ga prejmemo v dar.• Cvetje vedno spodrezujemo in menjamo vodo ter poskrbimo, da ni v pretoplem pro-storu.

S očni žarki in toplejše vreme kličejo po urejanju okolice hiše, vrtov in balkonov. Možnosti,

kako poskrbeti za to, so številne, pri tem pa lahko pomagajo tudi strokov-njaki v cvetličarnah in vrtnih centrih, kjer imajo te dni že gnečo. Spoznajmo dejavnost Vrtnarstva in cvetličarne Miklavčič z Gorenje Brezovice.

arhiv podjetja

Anita Petrič

"STAVIMO NAKAKOVOSTNE SADIKE"

Čeprav prodaja cvetja upada, pa ljudje vse bolj posegajo po lokalno vzgojenih sadikah.

Šentjernejsko glasilo – marec 2016 Šentjernejsko glasilo – marec 2016

PODJETNIŠKI PROGRAMIRAZVOJNEGA CENTRA NOVO MESTO

• VSTOPNA TOČKA VEM

M orebitnim podjetnikom, podje-tjem, samostojnim podjetnikom, mladim, študentom in drugim za-

interesiranim na enem mestu nudimo:• osnovno svetovanje pri razvoju poslovne zamisli, pripravi poslovnega načrta, postop-kih pridobitve dovoljenj, v zvezi z davki in prispevki, zaposlovanjem, …• pomoč pri iskanju virov financiranja poslo-vanja,• izvedbo postopkov prek portala e-VEM: registracijo ali zapiranje dejavnosti, vpis sprememb v poslovni/sodni register, oddajo M obrazcev (prijave, odjave ali spremembe podatkov o nosilcih dejavnosti in zaposlenih v socialna zavarovanja), pooblaščanje, … • obveščanje o spremembah zakonodaje, aktualnih razpisih, drugih oblikah podpore, ki jo podjetnikom in podjetjem nudimo Ra-zvojni center Novo mesto in druge podporne ustanove na področju podjetništva. Z naroči-lom na e-bilten Moj spletni priročnik lahko aktualne podjetniške novice z dodanimi in-formacijami o dogodkih iz lokalnega in regi-onalnega okolja enkrat tedensko prejemate na svoj elektronski naslov.Storitve vstopne točke VEM so brezplačne in so na voljo od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro oz. v drugih terminih po dogovoru.

kontaktni osebi: Darja Smiljić, (07) 33 72 986, darja.smiljic@rc-nm.si, Maja Smerdu (07) 33 72 988, maja.smerdu@rc-nm.si.

• GARANCIJE ZA DOLGOROČNA PO-SOJILA IN POSOJILA IZ REGIJSKIH GARANCIJSKIH SHEMRazvojni center Novo mesto bo v sodelova-nju z občinami iz regije predvidoma aprila že 18. leto zapored objavil razpis ugodnih posojil in garancij iz sredstev Garancijske sheme za Dolenjsko. V letos prenovljeni

shemi bodo razpisane tri linije - za naložbe (do 100.000 evrov), za obratna sredstva in za zaposlovanje – z različno ročnostjo in višino garancije. Upravičenci bodo mikro in male gospodarske družbe ter samostojni podje-tniki posamezniki, zadruge, zavodi, fizične osebe z registrirano dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, društva in socialna podjetja.Lani smo v sodelovanju s Slovenskim regi-onalno razvojnim skladom Ribnica objavili javni razpis kreditov in garancij za mikro, mala in srednje velika podjetja v sklopu Re-gijske garancijske sheme v regiji JV Slove-nija. Upravičenci po tem razpisu so mikro, male in srednje velike gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge in socialna podjetja. Razpis, ki omogoča pridobitev do 150.000 evrov kredita za naložbe, 20 odstot-kov za obratna sredstva v povezavi z naložbo in 50 odstotkov garancije, je odprt do aprila 2018.

Obe shemi sta priglašeni kot državna pomoč po »de minimis«.

kontaktna oseba: Miljana Balaban, (07) 33 72 987, miljana.balaban@rc-nm.si.

• PODJETNIŠKI INKUBATOR PODBREZNIK (PIP)Vsak začetek je težak, še posebej težak, če gre za podjetniški začetek … V urejenem poslovnem okolju je podjetjem na voljo 3.650 m2 sodobno opremljenih pi-sarniških površin v velikosti od 40 do 200 m2, s pripadajočimi parkirnimi mesti, katerih cene najema so tudi do 70 odstotkov nižje od tržnih vrednosti. Infrastruktura inkuba-torja je podprta s podjetniškimi programi in dogodki, ki so namenjeni različnim cilj-nim skupinam. Morebitnim podjetnikom so tako na voljo posamična svetovanja, startup vikendi, mentorski programi, mladim podje-tjem izobraževanja, mreženja, predstavitev dobrih praks, ... Vsa podjetja pa so ažurno obveščena tudi o vseh aktualnih razpisih in poslovnih priložnostih.

Za zgolj 30 evrov na mesec je za tiste, ki potrebujejo zgolj osnovno pisarniško opre-mo in so si pripravljeni pisarno deliti, na voljo Co-working Podbreznik. V PIP sta po ugodnih cenah dostopni tudi multimedijsko podprti sejni sobi, primerni za različne semi-narje, delavnice, tečaje, sestanke, razgovore ... Vsem obiskovalcem dogodkov je na voljo brezplačno parkiranje. Podjetniški inkubator Podbreznik nudi kakovostno podporo pod-jetjem v prvih letih poslovanja in je pravo mesto za nova, inovativna podjetja.

kontaktna oseba: Simon Jeraj, (07) 33 72 991, simon.jeraj@rc-nm.si

• IZOBRAŽEVANJA ZAPODJETJA IN PODJETNIKEOmogočamo dostop do znanja in posredo-vanje novosti na področjih, ki so pomembna zlasti za poslovanje mikro in majhnih pod-jetij, podjetnikov začetnikov oz. morebitnih podjetnikov. V sklopu programa pripravlja-mo predavanja, seminarje, delavnice in dru-ge interaktivne dogodke, na katerih se lote-vamo aktualnih tem s področja podjetništva. V sklopu razpisa, objavljenega v marcu, pa bomo omogočili sofinanciranje strokovnih in računalniških izobraževanj.

kontaktna oseba: Aleksandra Pavlič, (07) 33 72 982, aleksandra.pavlic@rc-nm.si

• SPODBUJANJE INOVATIVNOSTIMikro in majhne gospodarske družbe ter samostojne podjetnike spodbujamo k raz-vijanju novih proizvodov, uvajanju novih procesov in storitev, inovativnemu načinu odzivanja na zahteve trgov, pri čemer je po-udarek na komercializaciji inoviranih izdel-kov, storitev in procesov. S podeljevanjem pomoči skušamo doseči povečanje deleža inovativnih podjetij v regiji. V sklopu progra-ma bo predvidoma junija objavljeno skupno javno povabilo dolenjskih in belokranjskih občin za spodbujanje inovativne dejavnosti.

kontaktna oseba: Darja Smiljić, (07) 33 72 986, darja.smiljic@rc-nm.si

• OSTALI PROGRAMIZgoraj navedene programe za podporo pod-jetništvu izvajamo ob podpori Občine Šen-tjernej in drugih občin regije. Poleg tega se vključujemo v izvajanje podjetniških pro-gramov, ki jih v državi izvajajo Nacionalna agencija za spodbujanje podjetništva SPIRIT Slovenija in druge podporne ustanove. Za ak-tualne informacije o teh smo dosegljivi v na-ših poslovnih prostorih oz. na tem naslovu:

RAZVOJNI CENTER NOVO MESTOSvetovanje in razvoj, d. o. o.

Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mestotel.: + 386 (7) 33 72 980, fax: +386 (7) 33 72 981

e-pošta: razvojni.center.nm@siol.net,www.rc-nm.si

GOSPODARSkI UTRIP

Darja Smiljić, Razvojni center Novo mesto

8 9

Milena Cekuta je rojena v januarju, je tipična kozoroginja in lahko bi rekli, da je predana vsemu in vsem. Njena želja je spodbujati čla-nice in člane k dejavnemu življenju in delo-vanju ter spoznavanju naravnih in kulturnih lepot in znamenitosti, pa tudi k športno – re-

Krajinskega parka Kolpa. Milena Cekuta nam je pokazala tudi zvezke (na fotografiji), v ka-tere si redno zapisuje vse pohode, vključno z udeležbo, smerjo pohoda, kod so hodili in kje so počivali, kakšno je bilo vreme in opis po-sebno zanimivih dogodivščin. Skupaj je zabe-ležila že tri velike 100-listne zvezke čudovitih spominov. Zaupala nam je, da jih velikokrat prelista in jih prinese na skupna praznova-nja, kjer obujajo prijetne spomine. Ponosni so, da so lani v sklopu občinskega praznika Jernejevo izvedli številčno dobro obiskan 11. pohod za babice, dedke in vnuke. Prav tako so se kot Društvo upokojencev Šentjernej priključili pohodom, ki jih enkrat mesečno pripravijo društva upokojencev Dolenjske. Člani rekreativne sekcije pri DU Šentjernej so vključeni tudi v krožek »Potepanja po …« in se s člani Univerze za starejše z novomeške-ga območja udeležujejo pohodov po zanimi-vih poteh Dolenjske. Pohodi potekajo dvakrat mesečno od oktobra do junija. Več članov pa se izobražuje tudi v raznih krožkih, tečajih in delavnicah v Razvojno izobraževalnem cen-tru Novo mesto. Izvedeli smo tudi, da RIC-ove pohodnice rade povedo, da ni pravega poho-da brez Šentjernejčank.

Z a tokratno številko glasila smo se pogovarjali z Mile-no Cekuta v njeni prijetni

kuhinji s čudovitim pogledom na Špilerjevo špico, kamor rada pog-leduje. Na začetku sva se spomnili njenega otroštva, mladosti in let, ki jih je preživela v Beli krajini, od koder tudi izhaja, ter let, ko je še poučevala kot učiteljica razrednega pouka na Suhorju, v Birčni vasi, na Lazah in seveda v Šentjerneju. Poučevati je začela rosno mlada in se z veseljem vživela v ta poklic, ki ga nikoli ni končala. Zdaj že 20 let vodi rekreacijsko sekcijo pri Društvu upokojencev Šentjernej. 20 let je bila tudi mentorica taborniškega odreda Samotni hrast v Šentjerneju. Upoko-jila se je leta 1994 in odtlej je še bolj dejavna ter svojo energijo prenaša na druge udeleženke rekreacije in pohodnike.

V pogovoru je z veseljem povedala, da se čla-ni in članice vsakoletno srečajo pred novim letom na praznovanju s posebnim progra-mom. Dejala je, da ne gre le za ples, temveč za program, sestavljen iz pesmi slovenskih pesnikov, primernih zgodb, lepih misli in hu-morja; rade tudi pojejo ob spremljavi harmo-nike njihove prijateljice Anice Korasa iz Gabr-ja. Izmenjajo si knjige s posvetili. Redno so se srečevali (12 let) v Majzljevi zidanici, zdaj pa so se ustalili v Jernejevem hramu v Šentjer-neju. Tudi ob osmem marcu poklepetajo ob kavici s priložnostim sporedom. Letos sta jih nagovorili prijateljici iz Novega mesta. Nežka je na humoren način predstavila Prešernovo poezijo, Rezka pa je prebrala zanimivo dogo-divščino iz svojega življenja in anekdote iz Doma starejših občanov Novo mesto, kjer je vrsto let delala kot prostovoljka. Srečanje je popestrila Dragica iz Velenja z igranjem na kitaro, zbrane zdajšnje in udeleženke iz mi-nulih let pa so zraven zapele. Ivanka Jordan je navzoče ob prazniku nagovorila z lepimi mislimi in jim čestitala za praznik.

Ob koncu telovadbe imajo vsako leto piknik s pohodom na Javorovici. To je čas za spo-znavanje zdravilnih rastlin in občudovanje narave, je še povedala naša sogovornica. Dotaknila se je tudi predavanj v povezavi z Univerzo za starejše v sklopu Razvojno izo-braževalnega centra Novo mesto. Ta so nek-daj potekala vsakih 14 dni, a so jih zaradi pomanjkanja sredstev ukinili, to so bila t. i. ponedeljkova srečanja. Vsa so bila dobro oblikovana, zanimiva in poučna. Milena Ce-kuta je bila tista, ki je s pomočjo članic nada-ljevala tradicijo predavanj pod imenom Orto klub, ki potekajo ob petkih v domači knjižni-ci. Predavanja so različna: Pesnik se predsta-vi, delavnica servirne tehnike, predavanje o demenci, potopisno predavanje Maroko, Moje oko okno v svet, Z novo energijo v novo leto, Zdrava prehrana, miklavževanje itn. Vsa so brezplačna.

Ob koncu najinega pogovora se je sogovor-nica zahvalila Vrtcu Čebelica za prostore, ki jih je nudil dolga leta za telovadbo, župniku Antonu Trpinu za prostor v župnišču, kjer zdaj poteka telovadba, in Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto za prostore, kjer potekajo delavnice in predavanja. Zahvaljuje se tudi vsem starejšim, ki vztrajajo pri dejavnostih, in jim želi še veliko prijetnih dni skupnega druženja. Prijetno ji je v njihovi družbi. Ome-nila je tudi skupino Kristal, skupino starih za samopomoč v Šentjerneju, v kateri kot so-voditeljica deluje že 17 let. Deset let je tudi prostovoljka v projektu Starejši za starejše.

Gospo smo povprašali, katere knjige ta hip bere. Odgovorila je: Marubi, knjiga o okostjih, avtorja Baubacarja Borisa Diopa; Čas za modrost, avtorice Mance Košir ter pesmi njenega najljubšega pesnika Toneta

Pavčka, Domu in rodu. Na koncu je bilo naše vprašanje, katere so njene najljubše stvari v življenju. V smehu je dejala pohodi, pohodi in še enkrat pohodi. Potem pa je odgovorila bolj resno, da so na prvem mestu druženje z enako mislečimi, pohodi, ljubezen do narave in zdravilnih zelišč, urejanje vrta, branje (6 let je vključena v Bralno značko za odrasle) in še marsikaj drugega.

Ta pogovor lahko sklenemo s Pavčkovimi verzi:

Sreča ni v glavi in ne v daljavi,ne v žepu ali pod palcem zaklad.Sreča je, če se delo dobro opraviin če imaš nekoga rad.

In nič drugače ne bi končala Milena Cekuta, ki ji želimo še mnogo ustvarjalnih let.

Milena Cekuta, upokojena učiteljica in prizadevna občanka

osebni arhiv Milene cekuta

Anita Petrič

20 LETDEJAVNEGAUPOKOJENSKEGA ŽIVLJENJA

kreativni ter kulturno – umetniški dejavnosti. V župnišču izvajajo enkrat tedensko telovad-bo, ki jo pridno obiskuje 35 članic upokojenk. Zaupala nam je, da si je pridobila veliko zna-nja za vodenje telovadbe na urah joge, pila-tesa, aerobne telovadbe, vadbe po metodi Feldenkrais. Povedala je, da so vaje v skupini bolj pravilno izvedene in učinkovite, kot če jih izvajamo sami doma. Članice so stare med 55 in 86 let in redno obiskujejo telovadbo, saj je namenjena gibljivosti celotnega telesa. V po-govoru nam je zaupala, da ji je ena od članic dejala, da to ni le običajna telovadba, ampak telovadba za telo in dušo. Na koncu vsake vadbe sledita sproščanje in umirjanje, na začetku pa ogrevanje in raztezanje. V sekciji pripravljajo tedensko skozi vse leto tudi po-hode. Milena Cekuta je bila vodja teh poho-dov do leta 2015, zdaj pa je to vlogo prevzela Fani Gošte. Pohodnike krajše in daljše poti vodijo po Dolenjski in Beli krajini. Včasih se odpravijo tudi v Ljubljano, čez Rožnik, na lju-bljanski grad in v botanični vrt, pa tudi v Čr-nomelj, Metliko, na Mirno goro, Šmarno goro ter Klek, kar je bilo zanje posebno doživetje. Šli so tudi že po naši najjužnejši pešpoti ob Kolpi od Radenc do Damlja. Gre za območje •

•

Lep spomin na rafting na Krki, 13. 6. 2001. Zimski pohod na Špilerjevo špico, 2003. Dobro obiskan 11. pohod za babice, dedke in vnuke.

Šentjernejsko glasilo – marec 2016 Šentjernejsko glasilo – marec 2016OBRAZI OBČINE OBRAZI OBČINE

Tradicionalno prednovoletno srečanje skupine Kristal v zidanici pri Majzlju, 14. 12. 2009.

Pohodniki na Vinjem Vrhu.

Po Gradiški učni poti, 26. 8. 2014.Potepanja ... Grad Šumberk, 13. 5. 2008.

10 11

»Še nikdar mi ni bilo žal, da sem bosih nog na odru stal. Enkrat s časom sem se zlil in tam ostal, da kot včasih bi plesati in peti znal …« (Neža Cerinšek)

S to pesmijo, ki je postala himna Šen-tlore, in jo je uglasbila pomočnica ravnateljice Osnovne šole Šentjernej

Nina Šalamon, izvedla pa odlična šolska glasbena skupina Planet 9, se je začel prvi samostojni koncert otroške folklorne sku-pine Osnovne šole Šentjernej Šentlora. Ta deluje že 10 let in svojo dejavnost izvaja v sklopu interesnih dejavnosti pod mentor-stom učiteljice Maje Miklavž Sintič. Svoj prvi okrogli jubilej je 77 mladih folklorni-kov proslavilo 10. marca pred polno dvora-no v domačem hramu kulture. Prikazali so pester spored in svojo uspešno prehojeno pot. Vrhunec prireditve je zaznamovala po-delitev bronastih Maroltovih značk, ki jih je podelila predstavnica JSKD OI Novo mesto Klavdija Kotar, in 22 prejemnikom čestitala za uspešno petletno delovanje na folklor-nem področju ter mentorici izročila jubilej-no priznanje. Vodji skupine, scenaristki in režiserki prireditve Maji Miklavž Sintič pa se je za desetletno vodenje folklorne skupine

in njen prispevek k ugledu šole poleg njenih folklornikov zahvalila tudi ravnateljica šole Renata Zupanc Grom. V avli kulturnega cen-

10 LET LJUDSKEGA POUSTVARJANJAkULTURNE DROBTINIcE

Janez Eržen

Maja Miklavž Sintič

SVOJE ZNANJE URILI V PRAKSI

P ihalni orkester Občine Šentjernej je bil od 11. do 13. marca gostitelj dirigent-ske šole, ki poteka pod okriljem Jav-

nega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zveze slovenskih godb. Tako je v Šentjernej v petek prispelo 18 dirigentov iz vse Slovenije in takoj začelo vaje, ki jih je pripravil naš dirigent Miro Saje. Proti večeru

smo se jim pridružili godbeniki, da so lahko z našo pomočjo svoje znanje urili tudi v praksi. Tako petkova kot nedeljska vaja sta minili hitro, v pozitivnem vzdušju in z ogromnim napredkom dirigentov. Gostujoči dirigenti so bili vnovič več kot zadovoljni, saj smo se godbeniki spet izkazali kot dobri gostitelji. Po petkovi vaji smo se ob »sladkem« klepe-tu okrepčali z dobrotami, ki smo jih prinesli, za kar se zahvaljujemo vsem materam, ki •

kULTURNE DROBTINIcE

in scensko podobo je poskrbel akademski slikar Simon Kajtna, odrska scena je bila delo Mojce Kodelič, pevski del sporeda pa je popestrila plesalka Dušanka Požgaj. Slav-nostni govornik dr. Bojan Knific, ki je vsa leta spremljal delo otroške folklorne skupi-ne Osnovne šole Šentflora, je javnosti izra-zil željo, da bi se folklora v Šentjerneju še naprej uspešno razvijala in dal pobudo, da bi v kratkem začela delovati tudi skupina odraslih folklornikov. Poudaril je pestro ko-stumsko podobo skupine, saj to, da so bili na prireditvi vsi otroci kostumirani, pome-ni tudi velik finančni zalogaj. Zahvala gre v prvi vrsti šoli, šolskemu skladu ter vsem do-natorjem, ki so prispevali sredstva za nove

tra so si obiskovalci lahko ogledali razstavo fotografij Šentlore, ki jo je pripravila Darja Kovačič. Za oblikovanje spremnega lista

kostume, in nenazadnje vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je koncert uspel v takšni podobi, kot jo je bilo občutiti in videti.

Tina Lahne so nam s svojo peko priskočile na pomoč. Delo z različnimi dirigenti je bilo za orkester poučno in zanimivo. Prepustiti se različnim načinom vodenja je bilo za orkestraše izziv, hkrati smo spet spoznali, da je naš Miro Saje dirigent, ki mu daleč naokoli ni para. V pihal-nem orkestru stremimo k raznolikemu pro-gramu, povezovanju s krajem in z njegovimi prebivalci. Letošnje leto smo že na začetku januarja začeli s štirimi predstavami zelo

odmevnega muzikala Ljubezen vse premaga. Sledita predvidena velikonočna procesija v Šentjerneju in Novem mestu ter prvomajska budnica. Veseli smo, da z orkestrom nave-zujemo prijateljske vezi tudi zunaj naše dr-žave, in sicer z godbeniki orkestra z Mrzlega Polja, ki smo jih gostili lani med Jernejevim. Tako kot leto prej smo dobili povabilo, da jih v letošnjem letu obiščemo v njihovem kraju, kjer bomo pripravili skupni koncert, nato pa preostanek konca tedna namenili druženju. V Pragi, svetovni prestolnici kulture, se bo odvijala svetovna konferenca pihalnih orke-strov (WASBE). Med redkimi izbranimi se bo na njej predstavil tudi Pihalni orkester Obči-ne Šentjernej, ki bo z veseljem in ponosom predstavljal naš kraj in državo. Ob tem ve-lja izpostaviti, da bo orkester na konferenci prvič izvedel skladbo Balada v Šentjerneju, ki jo posebej za naš orkester piše priznani slovenski skladatelj Tomaž Habe. Jernejev koncert bo že tretje leto zapored obarvan z narodno zabavno glasbo, in sicer smo v gos-te povabili ansambel Nemir in Šentjernejski oktet. Ker se zavedamo, da so otroci naša prihodnost, bomo Jernejev koncert izpeljali z dobrodelno noto, izkupiček od prodanih

vstopnic bomo namreč namenili za izgra-dnjo novega vrtca v Šentjerneju. Po poletnih počitnicah bomo spočiti, s polno paro vsto-pili v jesenski čas. Že prej omenjeni muzikal Ljubezen vse premaga bomo ponovili za sre-dnje šole Novega mesta in Posavja. V okto-bru bomo v Kulturnem centru Primoža Tru-barja izpeljali revijo Zveze godb Dolenjske in Bele Krajine, kar pomeni, da bomo v goste sprejeli približno deset pihalnih orkestrov. Zaradi izrednega zanimanja in odmevov smo se odločili, da ob koncu leta v podobnem konceptu kot lani vnovič pripravimo muzikal,

tokrat svetovno znano predstavo »Les Mise-rable«. Ko pomislim, kaj vse smo naredili v minulem letu in kaj načrtujemo v prihodnje, sem vesela, da sem del zgodbe, ki jo pišemo z orkestrom. Upam, da Šentjernejčani vidite, da je Pihalni orkester Občine Šentjernej dru-štvo, ki dela dobro, bogato in diha s krajem. Vsi koncerti, ki jih pripravljamo za vas, so bo-gati in raznoliki, zato smo prepričani, da se v šopku dogodkov zagotovo za vsakega najde nekaj. »Kjer je volja, tam je pot«. Naj bo volja tako močna, da bo pot Pihalnega orkestra Občine Šentjernej neskončna!

•

Šentjernejsko glasilo – marec 2016 Šentjernejsko glasilo – marec 2016

IZ DELA DRUŠTEVVIŠJA KAKOVOST JAJC ŠENTJERNEJSKE PASME?

D ruštvo Gallus Bartholomaeus od lan-ske pomladi v sodelovanju s strokov-njaki Biotehniške fakultete, Oddelka

za zootehniko (dr. Dušan Terčič) , Kemijske-ga inštituta (dr. Mitja Križman), Centra bi-otehnike in turizma - Kmetijske šole Novo mesto (prof. Urška Trobec) in z rejci izvaja znanstveno raziskovalni projekt »Ugotavlja-nje kakovosti jajc na slovenskem trgu«. Pri izvedbi raziskave nam pomaga tudi nutricio-nistka in strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak. V sklopu projekta želimo v društvu potrditi pričakovanja o višji vseb-

nosti holina v jajcih šentjernejske kokoši od jajc, ki so na voljo potrošnikom na sloven-skem trgu. Preliminarne teste – analizo jajc glede vsebnosti holina – bodo opravili na Kemijskem inštitutu, ocena stanja na podro-čju kakovosti jajc pa bo lahko del diplomske naloge študentov Oddelka za zootehniko, Biotehniške fakultete ali Višje strokovne šole Grm Novo mesto. Z uživanjem jajc šen-tjernejske pasme z višjo vsebnostjo holina bomo preprečevali in blažili znake demence po petdesetem letu, …. Med rejci smo izbrali štiri referenčne matične jate, ki so izpolnje-vale pogoje reje in spremljanja posameznih proizvodnih lastnosti. Ob potrditvi naših pri-

čakovanj bosta vrednost in cena certificira-nega jajca šentjernejske kokoši večkratnik običajne tržne cene.

Stane Bregar

Formula: C5H14NOMolska masa: 104,1708 g/molTopilo: Voda

Holin je leta 1864 odkril Andreas Strecker. Je sestavni del celice, posebej celičnih membran, in ga štejemo med vitamine skupine B. Sodi med vodotopna esencial-na hranila. V organizmu se nahaja v ce-ličnih membranah, pomemben pa je tudi

Kaj je HOLIN? kot izhodna spojina za biosintezo živčnega prenašalca acetilholina. Skrbi za normalno delovanje celic v telesu, za presnovo ma-ščob, znižuje krvni tlak, sodeluje pri preno-su živčnih signalov in preprečuje nabiranje maščob v krvi. Učinkuje, kadar nas tarejo bolečine v mišicah in izčrpanost, ob psihič-ni stiski, vnetju kože, ob zmanjšanju spo-sobnosti pomnjenja in ob nezdravih spre-membah na koži in laseh. Ob pomakanju holina se zmanjša dejavnost naših možga-nov in posledično pride do pešanja spomi-na, bruhanja, vrtoglavice in izpadanja las.

Pa še zanimivost: holin povzroča izrazito intenzivne in dolge sanje.Viri: knjiga Temelji biokemije, wikipedija (holin): http://sl.wikipedia.org/wiki/Holin, spletna stran Krke

18 dirigentov pokazalo svoje veščine.

Folklorniki bodo ob pomoči občanov in sponzorjev zaplesali v novih kostumih.

12 13

O ddaja DOBRO JUTRO je jutranja od-daja Televizije Slovenija, ki navdu-šuje gledalce s svojimi zdravstve-

nimi, z izobraževalnimi in informativnimi vsebinami. Tisti, ki oddajo spremljate, za-gotovo poznate petkova javljanja iz različ-nih krajev po Sloveniji z nutricistko Mari-jo Merljak. V petek, 1. aprila dopoldne, se bodo ustvarjalci oddaje s svojo ekipo javlja-li iz Šentjerneja. Gledalcem bomo predsta-vili občino in lokalne ponudnike. Več o

ŠENTJERNEJ SE PREDSTAVI NA TV SLOVENIJA

dogodku, lokaciji in drugih podrobnostih boste nekaj dni pred dogodkom lahko iz-vedeli na spletni strani občine www.sen-tjernej.si. Prav tako vas vabimo k ogledu te jutranje oddaje.

•

•

Šentjernejsko glasilo – marec 2016 Šentjernejsko glasilo – marec 2016IZ DELA DRUŠTEV

Letos so se že izvalili prvi piščančki – bartholomejčki 19. generacije. Enodnevne piščančke pasme »Šentjernejski petelin« lahko naročite na tel. št. 041 490 866. Zara-di omejene količine pohitite s prijavo!

Naročilo piščančkov ŠENTJERNEJSKE PASME

Šentjernejski petelin dejaven na GregorjevoPetelin Jernej Bellus II. in maskota petelin Jernej sta bila na Gregorjevo v intenzivni pro-mocijski akciji za popularizacijo pasme Šen-

tjernejskega petelina in predstavitev občine Šentjernej. Gregorjeva sejma v Novem mes-tu in BTC-ju v Ljubljani sta bila »živa«.

Petelin Jernej z Marijo in Mojco Merljak.Suhadolčev petelin Jernej Bellus II. - pleme-njak matične jate.

IZ DELA DRUŠTEV

JAJCA SO SIMBOL ŽIVLJENJA

P red veliko nočjo vsi hitro pozabimo na – danes vemo – neupravičena opo-zorila o domnevni škodljivosti jajc in

jih veliko skuhamo ter pobarvamo v pirhe ali celo okrasimo kot pisanice in podobno. Prav je tako! Seveda pa ni prav, če potem pretiravamo in se jajc najemo do onemog-losti. Vsako pretiravanje škodi, pa čeprav je živilo še tako zdravo in zdravilno, saj vrže-mo telo iz ravnovesja. Jajca so zdrava hra-na. V njih je vse popolno, imajo vse razen vitamina C in vlaknin. Če se pošalim, res bi zaman iskali dlako v jajcu. Popolnost jajc je nujnost, saj iz njih nastane novo živ-ljenje, so torej zasnova zanj; iz oplojenega jajca se razvije nov popoln organizem, spo-soben samostojnega življenja. Za človeka je jajce simbol življenja. Prav bi bilo, da bi se tega zavedali, ko jih bomo uživali. Že pračlovek je stikal za njimi in se krepčal z vsebino. Kmalu je človek tudi spoznal pred-nost udomačene reje kokoši, ki so prinašale več jajc, kot so jih petelini oplodili. Jajca so

postala vsakdanja hrana, pomemben vir be-ljakovin, vitaminov in mineralov. To nalogo imajo še danes. Jajca so tako domača, da se mnogi niti ne vprašajo, kako so pridobljena oziroma, kaj so kokoši, gosi, race, prepelice ali noji uživali. Vsi že vemo, da so za dober pršut nujne dobre surovine. Ni vseeno, kako in s čim je bil prašič krmljen, se je gibal ali ne. Toda ista načela veljajo za kokoši in dru-ge ptice nesnice. Ni namreč vseeno, ali se kokoši prosto gibljejo in pasejo po dvorišču ali ogradi, ali v siljeni intenzivni prireji ne vidijo ne neba ne zemlje …

• PRAVILNO PRIDOBLJENA JAJCA KOKOŠI SO MERILO IZKORISTKA BELJAKOVIN.Imajo indeks 100, kar pomeni, da so povsem izkoristljiva. Kot celota iz beljaka in rume-njaka je jajce kokoši, ki se je pasla, popoln izdelek narave. Zaradi bogate aminokislin-ske sestave tudi popoln vir visokovrednih beljakovin. Jajca vsebujejo več vitaminov, med njimi vitamin A, D, E, B12, B2, B9, B7, B3 ter obilico mineralov, med drugimi žele-zo, cink in fosfor. Poudariti moramo holin ali vitamin B7, ki je ključen za tvorbo povezav med možganskimi celicami. Jajce je res bo-gato s holesterolom, vendar holin poskrbi za topnost holesterola in ga spreminja v nene-varno obliko. Holesterol je v telesu tudi ko-risten, na primer za nastajanje spolnih hor-monov. Poleg njega je v jajcu precej lecitina, ki veže slab holesterol LDL. Najnovejše raz-iskave kažejo, da jajca celo varujejo srce in ožilje ter zavirajo kronične vnetne procese. V 100 gramih jajc ali v dveh jajcih kategorije ''s'' je okrog 230 miligramov holesterola. Na dan ga lahko brez škode zaužijemo okrog 300 mi-ligramov. Če upoštevamo, da ga dobimo še

Marija Merljak z drugo hrano, potem eno jajce na dan ni-kakor ne more škoditi. Če ob jajcih uživamo še vlaknine, je vsaka bojazen odveč. Jajca so nasitna in zdrava, zato jih radi vključu-jejo v diete za zniževanje telesne teže. V povprečju ima eno jajce le nekaj več kot 70 kilokalorij. Vendar si zapomnimo: vedno jej-mo jajce kot celoto, nikdar ne zgolj beljaka ali rumenjaka! Holin ali vitamin B7 sodelu-je tudi pri emulgiranju maščob, da so lažje prebavljive. Dobro desetino mase jajca od-pade na maščobe v rumenjaku. Med njimi je tri četrt enkrat ali večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Tu sta dve frakciji esen-cialnih maščobnih kislin omega 3, in sicer DHA in arahidonska kislina. Ker holin sode-luje pri sintezi fosfolipidov, krepi presnovo. Pomanjkanje holina pa vodi v razdražljivost, pozabljivost, nespečnost in glavobole. Jajca imajo tudi vitamin D, vendar le, če so se ko-koši pasle! V rumenjaku so antioksidativni karotenoidi za dober imunski sistem in va-rovanje pred prostimi radikali. Poudariti je treba zlasti lutein in zeaksantin, ki skrbita za dober vid in preprečujeta nastanek sive mrene. V jajcih pa ni ogljikovih hidratov, balastnih snovi, rastlinskih vlaknin in vita-mina C. Na policah trgovin je danes veliko jajc, razvrščenih po velikosti in načinu reje. Vendar izberite sveža jajca proste reje, pri kateri so se kokoši pasle. No, ne le kokoši, saj danes lahko kupimo tudi prepeličja, ra-čja, gosja, puranja in nojeva jajca.

• PREPELIČJA JAJCAČeprav so majhna, so vendar v podrobnostih različna po velikosti, obliki, barvi in sestavi. Tudi vzorci na lupini so različni: od temno rjavih do modrih, belih, s črnimi ali modri-mi pegami. V primerjavi s kokošjimi imajo

prepeličja jajca komaj šestino mase, od 10 do 12 gramov, vendar je v rumenjaku prepe-ličjih jajc približno enako razmerje maščob in beljakovin kot pri kokošjih jajcih. Z izje-mo vitamina A in riboflavina sta tudi vseb-nost drugih vitaminov, rudnin in energijska vrednost podobni kokošjemu jajcu. Lipidi v rumenjakih prepeličjih jajc so iz okrog 2/3 nevtralnih lipidov in 1/3 fosfolipidov. Podob-ni deleži veljajo za kokošja, račja in puranja jajca. Holesterola je v jajcih prepelic nekaj manj kot v kokošjih. Pomnimo: zaradi debe-lejših jajčnih membran je možno prepeličja jajca dlje skladiščiti kot kokošja.

• PURANJA JAJCATa so večja od kokošjih in z rdečkastim vzor-cem na lupini. Po okusu in vsebnosti niso bi-stveno drugačna od kokošjih. Puranovo jajce vsebuje veliko beljakovin, železa, vitamine A, B, B6, B12, riboflavin, pantotensko kislino, fosfor, magnezij, kalij in cink ter veliko sele-na, ki pomaga v boju z boleznimi.

• RAČJA JAJCARačja jajca so enako velika kot kokošja, a vsebujejo nekaj več beljakovin, kalcija, že-leza, kalija in drugih rudnin. So odličen vir vitamina B12 in vsebujejo večinoma nenasi-čene maščobe. Okus imajo podoben ali enak kokošjim in jih lahko tudi v receptih prepros-to zamenjamo s kokošjimi.

• GOSJA JAJCAVečja je razlika med kokošjimi in gosjimi jajci. Gosja so do trikrat večja in po okusu intenzivnejša. V splošnem velja, da razmer-je med količinami posameznih sestavin ne odstopa veliko ali izrazito glede na kokoš-ja. Z enim gosjim jajcem dobimo velik delež dnevno priporočenih količin rudnin, zlasti železa in selena, ter zaščitnih karotenoidnih snovi.

• NOJEVA JAJCAIzstopajo po svoji velikosti in z njimi lahko nahranimo okrog deset ljudi. Po volumnu in masi ustrezajo kar okrog dvajsetim kokošjim jajcem. Tudi za nojeva jajca velja, da imajo podobno sestavo kot jajce kokoši in druge perutnine. Zlasti več je vitaminov E, A in K, kalcija, fosforja, pantotenske kisline proti stresu in nekaj folne kisline ter malo man-gana. Le brez slabe vesti!

Ko boste jutri sedali k obloženi velikonočni mizi, le brez slabe vesti sezite po pisanih pirhih in jih zaužijte z mislijo na popolnost narave, ki je uspela v navidez zelo prepros-tem jajcu združiti vse, kar je za življenje pot-rebno.

Pa še recept, pisaninadevi v kuhani skledici

jajčnega beljaka:

Skuhamo jajca in jih prerežemo na pol. Rumenjake uporabimo za nadev, beljake kot skledice.› prvi nadev: rumenjak zmešamo s polnomastno skuto, z zmletimi orehi in s sesekljanimi zelišči (peteršilj, drobnjak, majaron, bazilika), dodamo nekaj kapljic mleka in ščepec soli.› drugi nadev: rumenjak, nariban sir in korenček, zmleti lešniki, sol in poper.› tretji nadev: rumenjak, pol-nomastna skuta, sesekljana rdeča sladka paprika in česen, pretlačen avokado, limonin sok, malce mleka in ščepec soli.› četrti nadev: rumenjak, pretlačena tunina, sardela ali prekajeni losos, malce skute, sol, poper ali druge začimbe po želji.

Prepeličja jajca

Puranja jajca

Račja jajca

Gosja jajca

Nojevo jajce

Anita Petrič

»Jejmo jajca brez slabe vesti«, pravi Merljakova.

POSKRBIMO ZA čEBELJE PAŠE IN SADIMO MEDOVITE RASTLINE

ODGOVORNO INSKRBNO DO NARAVE• ZAGOTAVLJANJE ČEBELJIH PAŠ

P ovečevanje števila prebivalstva in po-sledično vse večja poraba hrane posta-jata vse večji svetovni problem. Pride-

lovalci hrane se na to odzivajo s pospešenim kmetijstvom in večjo pridelavo hrane na ena-ki površini. Posledica tega je, da izgubljamo travnike, gozdove in druga območja, ki so bila nekdaj vir hrane za opraševalce in druge živalske vrste. Pri nas je to opaziti na poljih, ki so posejana z monokulturami, in na trav-nikih, ki so redno pokošeni, tako da na njih ni več cvetja. Prav tako je to posledica intenziv-ne zaščite kultur z najrazličnejšimi škropivi, gojenja novih, neznanih in nepreizkušenih sort rastlin, tudi gensko spremenjenih ali vsaj ozko selekcioniranih, ter zmanjševanja površin, na katerih čebele najdejo hrano. Posledica tega je, da so čebele vse bolj ogro-žene, saj jim narava, ki smo jo spremenili, ne zagotavlja več hrane vse leto.

• KAKO LAHKO VSI SKUPAJPOMAGAMO?Čebelam je treba pomagati s sajenjem me-dovitih rastlin, predvsem avtohtonih. K temu lahko pripomore vsak od nas in tako čebe-lam pomaga preživeti. Na svoj cvetlični in ze-lenjavni vrt, na balkone in v cvetlične lončke posadimo medovite rastline, lokalne oblasti pa jih lahko sadijo na javnih površinah. Te rastline dajejo čebelam medičino in cvetni prah, nas pa bodo razveseljevale s cvetjem in svojo lepoto. Treba je le izbrati prave sorte, tako da bomo prijetno združili s koristnim, da bo torej lepo za naše oko in koristno za čebele.

• KATERE MEDOVITE RASTLINE, KI PRIVABLJAJO ČEBELE, LAHKO POSADIMO NA DOMAČEM VRTU IN NA JAVNIH POVRŠINAH?Pomembnejše rastline za čebele so: leska, zvončki, trobentice, žafrani, vrbe, telohi, rese, divja češnja, vse začimbnice in dišavni-ce, vse sadno drevje, oljna ogrščica, akacija, lipa, javor, kostanj, sončnica, ajda, facelija in druge. Precej je tudi rastlin, ki jih gojimo kot okrasne in so prav tako koristne za čebele. S sajenjem avtohtonih in okrasnih cvetočih rastlin lahko precej pripomoremo k ohranit-vi čebel. Na svoje vrtove sadimo medovite trajnice, kot so: skalni grobeljnik, avbrecija, zvončnica, nageljčki, plamenka, grenik, te-loh, jesenska astra, rudbekija, orlica, srčki, potonika, plahtica, ivanjščica, lilija, masle-nica, ostrožnik, ameriški slamnik, rman, je-tičnik, jesenska anemona, kamnokreč, šmar-

nica, krvomočnica, hosta, hermelika. S primerno zasa-ditvijo bo naš vrt zažarel v prelepih barvnih odtenkih, čebele pa bodo na njem pridno nabirale medičino in cvetni prah. Poleg okrasnih rastlin so zelo medovite vse začimbnice in dišavnice, ki jih je prav tako koristno imeti na vrtu. To so predvsem žajbelj, origano, bazilika, vse vrste met, hermelika, timijan, pelin, melisa in šte-vilne druge. Če imamo na vrtu veliko prosto-ra, lahko zasadimo večje medovito grmičev-je in drevesa, ki nam ne bodo le popestrila okolice doma, ampak bodo privlačna tudi za čebele. Od grmov lahko sadimo dišeče vrtni-ce, lešnike, ribez in kosmulje, vse vrste vrb oziroma mačic, liguster, hibiskus, vse vrste drenov in kovačnikov ter druge. Od dreves pa lipo, divjo češnjo, pravi in divji kostanj, evo-dijo, japonsko soforo, cigarovec, tulipanovec, amorfo, gledičijo ter seveda številne druge. Z avtohtonimi rastlinami je možno urediti vrt, ki bo prijazen do čebel, saj bodo v njem vedno našle nekaj paše, hkrati pa nam bo v lep okras in ponos.

• KATERE MEDOVITE RASTLINE LAHKO POSADIMO NA VEČJIH KME-TIJSKIH POVRŠINAH, DENIMO NA NJIVAH? Na večjih površinah je še precej neizrablje-nih možnosti. Rastlin, ki jih lahko zasadimo na njih, je precej, vse pa so poleg tega, da čebelam omogočajo pašo, koristne za tla, saj izboljšujejo rodovitnost. Navadno je v po-letnem obdobju precej njiv praznih, vendar jih lahko zasejemo. Tako lahko kadar koli v letu sejemo facelijo, katere cvetovi so modre barve, saj je njena vegetacijska doba kratka. Čebelam ponuja veliko medičine in cvetnega prahu. Po cvetenju rastlino preprosto podor-jemo in s tem obogatimo tla s humusom.

arhiv Čebelarske zveze Slovenije

Jure Justinek, Čebelarska zveza Slovenije Prav tako lah-ko sejemo vse vrste detelj, ki so zelo medo-

vite rastline. Tudi te lahko po cvetenju podorjemo in na ta način

obogatimo prst predvsem z dušikom, lahko pa jih pokosimo in uporabimo za

krmo živalim. Zelo koristne so buče, ki dajejo veliko cvetnega prahu zlasti jeseni, ko ga če-bele najbolj potrebujejo. Semena buč lahko pozneje uporabimo za izdelavo olja. Koristne so tudi sončnice, saj čebelam ponujajo cvetni prah in nektar, po cvetenju pa precej izboljša-jo strukturo tal in jih obogatijo s humusom. Sejemo lahko še oljno ogrščico ali mak, kajti obe rastlini dajeta čebelam hrano. Največje možnosti vsekakor ponuja ajda, ki smo jo v zadnjem obdobju kar nekoliko zapostavili, vendar se v zadnjih letih to spreminja. Ajdo sejemo poleti, in ko zacveti, čebele na njej nabirajo nektar in cvetni prah. Ko dozori, jo lahko požanjemo in zmeljemo v moko. Njive morajo biti vedno zelene, saj za vse letne čase obstajajo rastline, ki so koristne za tla, čebelo in nenazadnje tudi za kmeta.

• KAJ PA LAHKO NAREDIJO TISTI, KI IMAJO ZGOLJ KAKO CVETLIČNO KORITO?V cvetlična korita in lončke lahko sadimo vse vrste začimbnic in dišavnic ter najrazličnej-še cvetje. Naj jih navedemo le nekaj: nizka sončnica, limonski ožep, poletna astra, ok-rasna facelija, ameriški slamnik, dišeči grah, kapucinka, limonska monarda, mehiška cini-ja, boreč, zlati šeboj, dalija, kana, verbena, ognjič, kozmeja in seveda številne druge.

• PO MNENJU ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE JE NUJNO RAZGLASITI ČEBELO ZA OGROŽENO ŽIVALSKO VRSTO IN SPREJETI VSE POTREBNE UKREPE ZA NJENO ZAŠČITO. Glede na to je treba sprejeti zakonodajo, ki bo spod-bujala sajenje avtohtonih medovitih rastlin, saj bodo te čebelam omogočale pašo, hkrati bomo tako ohranjali avtohtono rastlinje in s tem biotsko pestrost. Nenazadnje se mo-ramo vsi zavedati vsestranskega pomena čebel, še posebej njihove vloge pri opraševa-nju, saj brez čebel ne bo hrane, pa tudi vloge čebeljih pridelkov kot zdrave in varne hrane. Podrobnejši seznam medovitih rastlin je na voljo na ČZS. Zakoni, ki veljajo v čebelji dru-žini, so lahko zgled za vse nas. Spoštovanje, pripadnost, odgovornost do svojih in skupnih nalog so temelji za njihovo preživetje, pa tudi temelji za preživetje narave. Prej ko bomo to spoznali tudi ljudje, večja je možnost, da re-šimo naš svet.

• PAZIMO NA NARAVO

D olenjska in z njo tudi naša občina se ponašata s čudovito naravo, za katero sta značilni velika biotska ra-

znovrstnost in krajinska pestrost. Bogat ra-stlinski in živalski svet je gotovo nekaj, kar bi morali obravnavati kot dediščino vseh nas, kot zaklad, ki ga lahko predamo svo-jim potomcem. Zato je pomembno, da smo do narave odgovorni in skrbni. Tudi lovci smo eni izmed mnogih, ki smo neumorni v svojih prizadevanjih za varstvo narave. To je naše poslanstvo in hkrati eden izmed glav-nih ciljev. Ker si želimo delati v dobro narave in vlagamo veliko ur prostovoljnega dela v ohranjanje narave in njene pestrosti, želimo ravno v spomladanskem času spomniti na nekaj pomembnih dejavnikov, ki prav gotovo zelo moteče vplivajo na naravo in živali, ki bivajo v njej:

• KLATEŠKI IN POTEPUŠKI PSIKlateški ali potepuški psi pravimo psom, ki se v naravnem okolju podijo brez nadzora la-stnikov in povzročajo poleg drugih motečih dejavnikov v naravi velike izgube tudi med divjimi živalmi. Želeli bi spomniti lastnike teh psov, da po zakonu o divjadi in lovstvu ter zakonu o varstvu živali psov ni dovolje-no brez nadzora spuščati v prosto naravo. Lastniki psov smo odgovorni za škodo, ki jo pes povzroči na divjadi. Ker klateški psi pre-ganjajo divjad, pogosto prihaja do avtomo-bilskih nesreč, kjer ob večjih gmotnih ško-dah na vozilih največkrat najhujše posledice nosijo ravno divje živali. V skupni želji po varovanju divjadi in v izogib morebitnim nevšečnostim pozivamo vse lastnike psov, naj svojim štirinožnim prijateljem onemo-gočijo nenadzorovano zahajanje iz doma-čega dvorišča v naravo.

• MOTORNA VOZILA V NARAVISpomladi, v času prebujanja narave, se v ve-liki meri prebudijo tudi ljubitelji vožnje z mo-torji. V javnosti je dobro znano dejstvo, da je poseben izziv vožnja z motorji in terenskimi vozili v naravnem okolju. Da je bencinska ob-lika rekreacije ušla nadzoru, ugotavljamo vsi: lovci, pohodniki, planinci in mnogi drugi, ki

nam je mar ohranjanje narave! Upamo, da bo za vzpostavitev reda na tem področju v veli-ko pomoč sprejetje novega zakona o varova-nju narave. Milozvočna enduro rekreacija v naravi bo po sprejetju tega motoriste krep-ko udarila po žepu, pri hujših kršitvah lahko celo ostanejo brez motorja ali štirikolesnika.

Ravno tako so strožji ukrepi predvideni za lastnike terenskih vozil, ki se brezdušno vozijo po košenicah in gozdnih brezpotjih. Vožnja z motornimi vozili v naravnem oko-lju povzroča v ekosistemu veliko negativnih vplivov, kot so onesnaževanje zraka, hrup, erozije tal in podob-no. Zelo močno pa vpliva tudi na obnašanje živali. Te spremenijo svoje navade, npr. označevanje teritorija, razmnoževanje, prehra-njevanje. Zaradi ponavljajočih se motenj živali ne uporabljajo več svo-jega primarnega prostora. Posebej kritično je obdobje razmnoževanja; dokazano je, da se reprodukcija zaradi takih vplivov zmanjša. V Sloveniji je v naravnem okolju prepovedana kakršna koli vožnja z vozili, ki omogočajo hitrost, večjo od hitrosti pešca, za naravno okolje pa se štejejo vsa območja zunaj ureditve-nih območij mest, vasi in drugih naselij.

• POMLAD JE ČAS POLEGANJAMLADIČEV SRNJADIV maju in juniju bo obdobje poleganja mladičev srnjadi. Če v travi ali pod-rasti najdete malega pikastega mladiča, ki se vam zdi nebog-ljen, vas prosimo, da se ga

ne dotikate ali ga kakor koli premikate. Srnin mladič je v tem času brez vonja in tako precej varen pred plenilci. Pred ne-varnostjo mladiče varujeta tudi varovalna obarvanost in močan nagon pritajitve. Zelo je pomembno, da se mladičev ne dotikamo. Z dotikom na mladiča prenesemo svoj vonj in s tem zmanjšamo možnost vrnitve v nara-vo. Srne svoje mladiče v večini dneva puš-čajo same na travniku in se jim približajo le med hranjenjem. Ravno tako je pomlad čas prvih košenj. Kljub veliki skrbnosti kmetov, ki v večini primerov pred začetkom košnje pregledajo travnike, še vedno veliko mladi-čev srnjadi postane žrtev kosilnic. Na večjih površinah bomo lovci z veseljem pregledali travnike pred samo košnjo in tako s kmeti pripomogli k ohranjanju življenja v naravi.

V delovanju vsakogar izmed nas so dejanja, s katerimi si želimo naravo prikrojiti in jo izkoristiti za potrebe nas samih ali družbe kot celote. Potruditi se moramo, da bodo ta dejanja v čim večji možni meri v korist nara-ve, kajti le tako jo bomo lahko ohranili v vsej njeni čudovitosti.Lovski zdravo!

Lovski družini Orehovica in Šentjernej

14 15

IZ DELA DRUŠTEV IZ DELA DRUŠTEVŠentjernejsko glasilo – marec 2016

16 17

•

•

arhiv ekipe Roosters

Miha Gorenc

ROOSTERSI SPET V FINALU

V Radljah ob Dravi na Koroškem se je 5. marca odvil že peti finale FIRST Lego League (www.fll.si) v Sloveniji.

Že od vsega začetka v projektu sodeluje tudi OŠ Šentjernej s svojo ekipo Roosters. Letos so jo sestavljali šestošolec Juš Močivnik, Jakob Krštinc, Timotej Cvelbar in Žiga Pavlič iz sedmega razreda, Gašper Gorišek in Tilen Lebeničnik iz devetega razreda ter mentor Miha Gorenc. Tema letošnjega festivala je bila POTI SMETI, zato so mladi raziskovalci raziskali teorijo in prakso upravljanja s smet-mi. Ugotavljali so, da številni ljudje slabo ločujejo odpadke, zato so se odločili nekaj narediti na tem področju. Prišli so do zami-sli, da bi bila na vsakem izdelku ali embalaži oznaka, enaka kot na košu za ločevanje od-

IZ ŠOLSkIH kLOPI

•

Šentjernejsko glasilo – marec 2016 Šentjernejsko glasilo – marec 2016 IZ DELA DRUŠTEV

SPOMINSKI POHOD PO PAVLETOVI POTI

V soboto, 5. marca, smo se pohodniki zbrali v Pleterjah. Kljub ne najboljši napovedi je kazalo, da se bo vsee-

no naredil lep dan. In je bil – lep, čustven, dostojanstven, prežet s spomini na našega Pavleta. Prek 80 pohodnikov se je odpravi-lo proti Javorovici in naprej proti Špilerje-vi špici – v pravem zimskem vremenu. Gaz skozi pol metra visoko snežno odejo je uti-

Melita Podobnik

Vida Trenz ral vodnik Vinko, za njim pa drugi pohodni-ki. Gamaše so prišle prav, pa tudi vetrovka in šal, saj je na nekaterih čistinah pošteno potegnila burja. Vendar smo bili zadovoljni, da nam je uspelo. Nazaj je šlo hitreje – po uhojeni gazi v isti snežni odeji in ob pogle-du na šentjernejsko dolino, kjer se že napo-veduje pomlad – smo bili, kot bi trenil, pri lovski koči. Zadišalo je po kavi, čaju in topli obari, veliko dobrot pa je zaokrožilo tudi iz nahrbtnikov. Okrepčali smo se, nato pa se v besedi in mislih še enkrat poklonili spo-

IZ DELA DRUŠTEV

minu na Pavleta – prijatelja, očeta, učitelja, ravnatelja, dobrotnika. Verjamemo, da bi mu bilo všeč, da hodimo po njegovih poteh, se družimo in ob tem naredimo še kaj dobrega. Prostovoljne prispevke pohodnikov bomo namenili v sklad za izgradnjo otroškega vrt-ca v Šentjerneju. Ob vrnitvi v Pleterje smo si lahko brezplačno ogledali muzej na prostem pod vodstvom Simona Udvanca.Hvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je prvi spominski pohod uspel. Vidimo se čez leto dni.

Turizem je priložnost in izziv

V Turističnem društvu Šentjernej smo 10. marca pripravili občni zbor. Pred-sednica Vida Trenz je predstavila po-

ročilo o delovanju društva v minulem letu, v katerem so izstopali mnogi dogodki in tudi dosežki. Ker je letos volilno leto, smo potrdili novo delovno predsedstvo (Manca Kušljan, predsednica, Ema Bevc, podpredsednica,

Melita Podobnik

Manca kušljan Mateja Zalokar, blagajničarka), sestavili pa smo tudi upravni odbor, ki je sistematično izoblikoval načrt dela za prihodnje leto. Vanj smo umestili naslednje dejavnosti: promoci-ja turističnega društva in Šentjerneja, spod-bujanje pohodništva, kolesarstva in športne-ga turizma, snovanje turističnih produktov kot skupna ponudba v sodelovanju z drugimi društvi in gostinsko-turističnimi ponudniki na območju občine ter priprava dogodkov na občinski in medobčinski ravni. Turizem v šen-

tjernejski dolini je velika priložnost, a hkrati izziv. V prihodnjem letu se bomo trudili za čim bolj pestro dogajanje s prirejanjem raz-ličnih dogodkov, hkrati si bomo prizadevali za prepoznavnost kraja v širšem okolju.

Tradicionalno SREčANJE GASILK

V Prostovoljnem gasilskem društvu Šentjernej v marcu že vrsto let prirejamo srečanje članic, posve-

čeno dnevu žena in materinskem dnevu. Tudi letos je predsednica komisije za žene

Tanja Jakše Gazvoda Milena Rodič povabila članice v okrepče-valnico Pri upokojencih. Večer je minil v prijetnem klepetu in druženju, udeleženke srečanja pa so bile enotne, da so takšna druženja potrebna, zato se bodo, če prej ne, čez eno leto spet srečale in pozabile na vsakdanje skrbi.

Zimovanjetakega noviciata, da not' padeš

T rije noviciatovci z dvema vodite-ljema smo se prvi petek v marcu odpravili na zimovanje. Potem ko

smo nakupili vso potrebno hrano, smo se odpeljali na naš cilj, Orehovec, majhen kraj nad Kostanjevico. Spekli smo si super skavtske palačinke in preigrali nekaj par-tij taroka, nato pa še izbrali ime našega noviciata. Naslednji dan smo po zajtrku pomagali v bljižnem vinogradu in si kosilo pripravili kar na ognju. Po kratkem počitku smo vsak vzeli v roke svoje sveto pismo in razmišljali o odlomku, o katerem smo

Neja katič

se pozneje še pogovorili. Voditelja sta nam po malici zadala nov izziv. Morali smo postaviti bivak v primeru, da bi noč pre-nočili zunaj. Kljub hudemu vetru smo se neustrašno lotili dela. Postavili smo trden bivak, v katerem sicer nismo prespali, bi

pa (vsaj kakor zaupamo v svoje sposobnos-ti) zdržal čez noč, ne da bi nas zmočilo. Za večerjo smo si spekli krompir in piščanca ter nato preigrali še nekaj iger obveznega taroka. Ker se dan zjutraj lovi, smo vstali zelo zgodaj in odšli k maši v Kostanjevi-

co. Zatem smo se vrnili v Orehovec in se pogovarjali o naših načrtih za poletje. Na poletni tabor bi se namreč radi odpravili na romanje na Švedsko. Zimovanje smo sklenili z molitvijo in vsi z nasmejanimi obrazi odšli domov.

ZAP. ŠT. DAN DATUM URA VSEBINA PREDAVATELJ ŠT. UR

1. PON 11.04.2016 16:00 Pridelava grozdja JožeSIMONČIČ (KGZ NM) 4

2. TOR 12.04.2016 16:00 Sestavine vina in bistvene določitve dr. Dejan BAVČAR 3

3. ČET 14.04.2016 16:00 Spremljanje dozorevanja grozdja, trgatev in predelava Andrej BAJUK 4

4. PET 15.04.2016 16:00 Vinska zakonodaja Veronika PLUT 45. PON 18.04.2016 16:00 Klet in vinska posoda Jože SIMONČIČ 36. TOR 19.04.2016 16:00 Nega belega vina Ivanka BADOVINAC 37. SRE 20.04.2016 16:00 Nega rdečega vina Andrej BAJUK 38. ČET 21.04.2016 16:00 Strojna oprema Jože SIMONČIČ 49. PET 22.04.2016 16:00 Bolezni in napake vina Milena ROŽMAN 310. TOR 25.04.2016 16:00 Stekleničenje vina Samo HUDOKLIN 3

11. SRE 26.04.2016 16:00 Enološka sredstva in stabilizacija vina dr. Franc ČUŠ 4

12. ČET 28.04.2016 16:00 Degustacija in ocenjevanje vina Ivanka BADOVINAC 4

Seznam predavanj v sklopu tečaja iz Osnov vinarstva za donegovanje in ustekleničen-je vina DV Šentjernej

T ečaj bo potekal v prostorih kulturnega centra Primoža Trubarja v Šentjerneju.Vodja tečaja: Ivanka BADOVINAC, univ.

dipl. ing. agr.

STIKI: kmetijsko gozdarska zbornica Sloveni-je, kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Šmihelska cesta 14, 8000 Novo mestoTel.: (07) 373 05 70, Fax: (07) 373 05 90E-pošta: ivanka.badovinac@gov.siwww.kmetijskizavod-nm.si

»Našega Pavleta se bomo spomnili vsako leto«, pravijo njegovi prijatelji.

Zimovanje je obvezen del skavtskega življenja. Za skavte ni vremenskih ali drugih ovir.

Pomemben del tekmovanja FLL je tudi tekma robotov.

18 19

padkov. Tako bi lahko enostavno in poceni vsi ločevali vse odpadke, saj dileme, v kateri koš sodi, ne bi bilo več. Do uresničitve pa bo treba preseči še veliko birokratskih ovir. Ekipa je prav tako sestavila in sprogramirala avtonomnega Lego robota P'tjelna, ki se je v finalu odrezal dobro in zasedel 11. mesto v državi. Tekmovanje povezujejo FLL vrednote, ki poudarjajo prijateljsko sodelovanje med ekipami, zabavno učenje in raziskovanje, znanstvene metode dela ter poudarek na procesu dela, ne le na dosežkih in razvrsti-tvah. Učenci so se v številnih popoldnevih od septembra do marca naučili veliko teh-ničnih, raziskovalnih, podjetniških veščin in ekipnega dela ter, najpomembneje, postali pravi prijatelji.

•

TELEFON OBLAKI NA NEBU KAcA KLOPOTAcA

Vesna Lakner Sofrić

Ana Srpčič, ravnateljica

V rtec Čebelica se je 19. februarja v kulturnem centru predstavil s pri-reditvijo Vrtec poje in pleše. Ker se

je pokazalo, da je veliko prijateljev vrtca, ki bi si želeli ogledati predstavo, smo celot-no prireditev prvega marca ponovili. S ple-som, pesmijo in z besedo so se predstavili otroci, ki obiskujejo interesne delavnice, nastopil pa je tudi zbor vzgojiteljic. S to jav-no prireditvijo smo želeli uresničiti še dva posredna cilja. Prvič, želeli smo se zahvaliti vsem podpornikom vrtca. Nekateri se dejav-

no vključujejo v naš vzgojni proces, pridejo med otroke (policisti, gasilci, čebelarji, lo-kalna društva), nekateri se odzovejo na naše prošnje za donatorska sredstva v materialu ali denarju. Drugi, čim širši javnosti smo že-leli izpostaviti dejstvo, da si želimo novega vrtca. Želja je povsem upravičena, glede na to, da se iz leta v leto dogaja, da ne more-mo sprejeti vseh otrok, ki bi želeli vstopiti v našo ustanovo. Tudi sicer je obstoječi vrtec star, energetsko potraten, razpršene enote pa ne zagotavljajo optimalnih pogojev. Lo-kalna skupnost je pokazala veliko volje za gradnjo novega vrtca. Na občini je odprt podračun, na katerem se zbirajo namenska sredstva za izgradnjo novega vrtca, saj gre za velik finančni zalogaj. Nekaj donacij se je že zbralo. Z našo prireditvijo se bo glas o tem razširi in s tem se bo povečala možnost,

da se na računu zbere še več denarja. Obi-skovalci so lahko ob izhodu iz dvorane s sim-boličnim prostovoljnim prispevkom pokazali svojo osebno zavzetost. Na obeh predstavah so nam namenili 661 evrov prostovoljnih prispevkov, prišteti je treba še izkupiček od prodaje vstopnic na obeh predstavah; sku-paj je bilo prodanih 697 vstopnic po 2 evra. Skratka, s prireditvijo smo želeli vrtičkarji po svojih najboljših močeh dodati svoj pri-spevek k čimprejšnji izgradnji novega vrtca, se predstaviti, orisati življenje znotraj vrtca in pokazati, da smo dejaven člen te lokalne skupnosti.

Vsi, ki bi želeli v prihodnosti prispevati k čim prejšnji gradnji novega vrtca, lahko sredstva nakažejo na podračun Občine Šentjernej: SI56 0131 9600 0000 544, namen: OTHR – iz-

gradnja vrtca, sklic 00 73 00009 (pravne ose-be), sklic 00 73 01002 (fizične osebe).

ob tej priložnosti bi otroke in starše pozvali tudi k sodelovanju v nasled-nji akciji zbiranja starega papirja, ki bo 31. marca – če bo dež, jo bomo prestavili za dan ali dva. skratka, papir bomo zbirali v tednu po veliki noči. Številnim podjetjem in obrtni-kom smo prav tako poslali prek 40 prošenj za namensko donacijo – pla-ninski tabor otrok v kranjski gori – in bomo seveda zelo veseli njihovega odziva. tudi izkupiček od zbranega starega papirja bomo namenili za tabor, zato naj se ga zbere čim več!

•

•

•

Šentjernejsko glasilo – marec 2016 Šentjernejsko glasilo – marec 2016IZ ŠOLSkIH kLOPI

Tekla sem v avtoin gledala v telefon.Prestrašil me je konj,

ki je zarezgetal kot slon.Padel mi je v reko,

vijugasto kot raketo.Prihitela je mama

in bila je tečna kot lama.Ko ga je pobrala,

je iz njega gledala slama.In od telefona je ostala

samo še krama.

// • LUcIJA GOLOBIČ, 3. c

Jaz sem šla v gozd,tam je bila kača,

njena vrsta je klopotača,sem jo ujela, domov pa šla čez most.

Doma sem poskrbela,da dovolj hrane je imela,

sem jo v njeno kletko dalain prijateljem jo pokazala.

Sčasoma je kača žalostna postala,zato sem jo v živalski vrt oddala.

Tam si je prijatelja dobilaIn se v njega zaljubila.

// • ZOJA ŠPILAR, 3. c

Oblaki na nebuso kot pesem v naslovu.

Krožijo na nebu in opazujejo.Kaj vi veste?

Mogoče gledajo labode v jezeru aligradu na koncu vasi.

Iz njih pada dež in udarjajo strele.Ko sonce posije,oblak se skrije.

Oblak postane voda,ki se prelije v lužo.

V lužo skoči deček in pesmice je konec.

// • TJAŠA JUREČIČ, 3. c

VRTIČkARJI SPOROČAJOZDRUŽENI ZA NOV VRTEC

Sabina Jordan, Knjižnica Šentjernej S kNJIŽNIH POLIc

* MOJICEJA PODGORŠEK: Uh, ena kokošjaNekega jutra se je pri kokošnjaku ustavila zelo vljudna in prijazna kokoška. Vsi prebivalci kokošnjaka so jo nadvse lepo sprejeli. Toda njihovo navdušenje ni trajalo dolgo. Čez dan je postajalo vse manjše in bolj se je dan prevešal v večer, bolj jim je bila v napoto … Zgodbica je zelo primerna za tiste bralce, ki imajo težave pri branju, saj je opremljena s slikopisi.

* GIULIA ENDERS: Čarobno črevesjeKnjiga je napisana po lastnih izkušnjah avtorice. Je zelo berljiva, zanimiva in hkrati strokovna knjiga o črevesju, o kate-rem zagotovo vemo premalo. Z veliko količino novih, manj znanih informacij, avtorica dokazuje, kako zelo pomemben organ je to. Na različne načine je pojasnjeno, kako z ustrezno skrbjo posameznik pripomore k zvišanju kakovosti življe-nja na dolgi rok in odžene marsikatero bolezen.

* ANTONELA NAPOLI: Moje ime je MeriamSudanko Meriam Wani, 27-letno dekle krščanskih korenin, država obsodi na smrt, ker naj bi se odrekla islamski veri. S sudanskim kristjanom, s katerim sta poročena, a država njunega zakona ne priznava, imata dva otroka. Visoko nosečo z leto in pol starim sinčkom odpeljejo v zapor, kjer preživlja hudo psihično in fizično nasilje. Se bo Meriam uspelo rešiti in bo po dolgem času spet lahko svobodno zaživela s svojo družino?

VRTIČkARJI SPOROČAJO

Ekipa Roosters z mentorjem zadovoljna zdosežkom.

BESEDA OBČANOVNAREDIMO KORAK NAPREJ

T urizem smo ljudje – geslo, ki je večpo-mensko. Ne zgolj turistični delavci v ožjem smislu – turistični vodniki,

gostinci, prodajalci – vsi stopamo v takšen ali drugačen stik z drugimi ljudmi. Turisti niso le tujci, so tudi prebivalci Slovenije. Tudi naši gostje iz drugih krajev so na svoj način turisti. V naše kraje pridejo od drugod in kot dobri gostitelji jim razkažemo naše bi-vališče in ožjo okolico, potem pa »pride na vrsto« širša okolica. Saj vsakdo od nas vsaj v grobem pozna okoliške griče in hribe ter

sosednja naselja, vendar kaj v resnici vemo o njih? Kako naj svojim gostom dobro in pra-vilno predstavimo kraje z bogato zgodovino? Če jim pokažemo spletno stran Občine Šen-tjernej, je zgodovinski opis krajev končan pri začetnici D – od tam naprej »kraji ne obstaja-jo«. Tudi za kraje, ki so opisani na tej spletni strani, so podatki pomanjkljivi, natisniti si jih moramo na papir, da pa bi obiskovalec vedel, o čem bere, jih bomo morali prej še fotografirati. Če ne izhajaš ravno iz Apneni-ka ali kakšnega bližnjega naselja, ne moreš vedeti, kje ujeti v objektiv prazgodovinski gomili, ki sta opisani. Enako velja za Vajn-dol in nahajališča morskih sedimentov itn

Uroš Duh

Bogdan Avbar, Gorenja Brezovica

20 21

•

•

Šentjernejsko glasilo – marec 2016 Šentjernejsko glasilo – marec 2016 BESEDA OBČANOV

ŠENTJERNEJSKA BANKA

D olgo je že tega, ko se je pisalo leto 1895, ko je bila v Št. Jerneju ustanov-ljena deželna banka, ki jo je tedaj us-

tanovil pl. Janez Hodovernik. Ljudje so vsak privarčevan denar nosili v to banko in trdno upali, da je ta denar na varnem. Če je kmet prodal vola ali karkoli drugega, je denar v dobri veri odnesel na banko. To je storilo tudi mlado dekle iz bližnje vasi, v veri, da bi bil njen krajcer na varnem. Prišlo je drugo leto in njena soseda se je spomnila, da nih-če drugi ne bo boter, ko bo šla k birmi, kot sosedova Francka. Bilo je v navadi, da botra kupi »gvant, petenošter ter čevlje«. Tako se je bližal čas birme. Dekle se je odpravilo v Št. Jernej na banko, da dvigne nekaj svojih prihrankov. Na »federvagnu« sta se peljala z očetom po denar. Toda v »kancelariji« je gospod začudeno pogledal ter rekel: »Veš, punca, kar se enkrat da, se več ne vzame nazaj!« Tako je dekle moralo še parkrat it v banko in prosit, da je dobila toliko, da je kupila sosedi opravo za birmo. Za »gvant« in čevlje je poskrbel vaški šušter »za šmi-

rat«. Naše dekle pa je začelo premišljevati, zakaj je bilo tako neumno, da je tedaj denar odneslo na banko. Moralo bi ubogati svojo babico, denar bi spravilo v »štunf« in ga dalo v posteljo pod »pušter«. Bilo bi najvarneje. Vzelo bi ga, kadar bi ga »nucalo«. To je dekle vse skupaj zelo izučilo. Potlej je hranilo de-nar doma. Ko pa se je omožilo v vas blizu Št. Jerneja, je bila njena dota kar zajetna.

R ad se spominjam svojih mladih dni. Morda je to res znamenje starosti ali pa je morda zrno resnice, da so

bili tudi nekdanji časi lepi in morda bolj odrešenjski. Še posebej ob praznovanju velike noči.

• PRIPRAVA NA VELIKO NOČPostni čas. Vsak petek se je kuhalo jedi brez mesa, na veliki petek ob strogem postu le nekaj preproste »juhe« (prežganke) in kruh. In bilo je dovolj. Zadovoljno smo delali in se pripravljali na praznik. Notranja želja in raz-položenje v družini sta nas ves čas nagovar-jala, da se približujejo prazniki. Čim bliže je bil praznik, tem bolj smo skrbeli za urejenost doma. Tega je bilo treba očistiti z vrha do tal. Vsak prostor je moral biti pospravljen, pometen in pod pomit (lesena tla poribana). Nič ni bilo težko. To delo je bilo samo po sebi umevno. Saj so vendar največji prazniki pred vrati. Na kmetih se je to še toliko bolj poznalo, ker smo otroci komaj čakali, da bo mama spekla dober kruh in potico. Na veliki četrtek smo se veselili, ker ni bilo treba iti na njivo – na oranje. Na veliki četrtek so rek-li, da zemlja počiva. Tudi, če je bila že pozna pomlad in prepozno za setev, se ta dan ni delalo na njivi. Ponekod pa v petek. Ta dan smo z veliko vnemo čistili dom.

• NEPOSREDNA PRIPRAVAV soboto zjutraj smo čakali, da je določe-na gospa (Hlebčarska Kristina) prinesla velikonočni ogenj. Od tega ognja je mama prižgala štedilnik in peč. Tudi če je gospa zamudila, se je čakalo na ta blagoslovljen ogenj tudi do pozne jutranje ure. In od tega ognja je bil prižgan prvi velikonočni ogenj v domu. Imel je velik pomen in spo-ročilo. Danes, ko se tega spominjam, vidim,

VELIKA NOČ – PRAZNIK MIRU, SREčE, LJUBEZNI IN DAROVANJA

kako smo določene vrednote lahkomisel-no zapravili in jih zavrgli kot nepotrebne in zastarele. Ko je ogenj zagorel v domači peči, smo majhen ogorek – ogenj skupaj z blagoslovljenim zelenjem (cvetne nedelje) ponesli na žitna polja kot prošnjo za dobro dozoritev. Kako močno je povezovalo vsak-danje življenje skupaj z bogoslužjem, župni-jo in družino. Vsega tega nam manjka. Te življenjske, praznične tradicije manjka da-nes, ko se soočamo »z nevarnostjo izgube lastne identitete«. Če bomo znali obdržati svojo narodno samobitnost, če se bomo za-vedali svojih korenin, če bomo to zalivali z

Anton Trpin

… Kaj lahko storimo? Predlagam, da nabor najzanimivejših kotičkov naše lepe občine pospremimo s kratko zgodbo, ki jo preve-demo v nekaj najpogostejših evropskih jezi-kov (angleški, nemški, francoski, italijanski) in to obeležimo z ustrezno napisno (in us-merjevalno) tablo. Takšen nabor naj Občina Šentjernej izda tudi v preprosti zloženki, da bo vsem nam (turističnim delavcem in dru-gim) olajšana predstavitev lepot naše obči-ne. Ni dovolj, da gostom predlagamo ogled samostana Pleterje, muzeja na prostem in pokušnjo cvička, še veliko, veliko drugega jim lahko pokažemo. Obstoječi publikaciji

sta sicer na razpolago v knjižnici, treba pa je zloženko v preprostejši obliki ponuditi v večini gostinskih in trgovskih lokalov, da jo gostje lahko kupijo za simbolično ceno. Lahko so zloženke tudi tematsko obdela-ne, da vsakdo najde kaj zase v preprostejši obliki. Izdajatelj takšnih publikacij ne more biti turistično društvo, temveč občina – saj je v skupnem interesu vseh, da se občina predstavi in da turisti (gostje) obiščejo čim večji del naše lepe doline (in hribčkov). Ne pozabimo pa, da poleg opisanega obisko-valec dobi pozitivni vtis predvsem zaradi urejene okolice in prijaznih ljudi. Nemarno

odvržene plastenke in plastične vrečke ter druge smeti ob cestiščih, blatne ceste za-radi neočiščenih traktorskih gum, številni pasji iztrebki ob pločnikih ipd. ne ustvarjajo slike kulturnega okolja, prej nasprotno. Naša naselja so dovolj dobro opremljena z zaboj-niki za odpadke, v trgovinah pa imajo dovolj veliko izbiro vrečk za »pasje odpadke«. Tudi obrobja gozdov ob naseljih niso uradna od-lagališča raznovrstnih odpadkov, še posebej takšnih, ki jih je možno enostavno odpeljati v Šmalčjo vas. Potrudimo se vsi skupaj, da bo naša okolica čistejša, tako redne in izredne čistilne akcije sploh ne bodo potrebne.

BESEDA OBČANOV

vero v odrešenika Jezusa Kristusa, potem se nam ni bati ničesar. Vse, kar bo prešlo, bomo sami prepustili. Ne Evropa ne begun-ci nam ničesar ne bodo vzeli, česar ne bi sami dali! Samo toliko doživljamo praznike, kolikor vlagamo svojega truda in samega sebe v celovito praznovanje velike noči. In potem je mama nesla »žegen« v župnijsko cerkev. Če je zmanjkalo, je prihranila za vsa-kega člana družine po eno klobaso. Te so se po navadi hranile kar v pšenici v kašči. Po »žegnu« je vedno dišalo po hiši in delalo ve-like skomine, da bi že poskusili to dobroto. Pa je nismo.

• PRAZNIKKolikšno veselje in hrepenenje smo otroci imeli v svojih dušah, ko smo se v soboto po-poldne pripravljali na vstajenje. Takrat je bila vstajenjska procesija v soboto popoldne. In če smo bili deležni nove obleke, novih čev-ljev ali vsaj novih nogavic, smo bili nadvse srečni. Male stvari so nas bogatile in osre-čevale. In vedno sta se obleka in obutev ku-povali za velike praznike (veliko noč, božič). Ti prazniki so bili najmočnejši v življenju in ravnanju tedanjega človeka. Vse je izviralo in navdihovalo življenje iz prazničnih dni.

• DANAŠNJI ČASPrav gotovo ni možno prenesti vsega tega v današnji stehnizirani, materializirani svet, ko so osebni in družinski odnosi po-polnoma elektronizirani. In ta človek pot-rebuje tudi odrešenje, Kristusa, ki je šel za nas na križ in vstal od mrtvih. Kljub temu so mu še bolj potrebne božja in človeška bližina, božja in človeška beseda. Ob veli-ki noči naj bi vsak kristjan in vsak človek dobre volje čutil, da nas ima Bog rad, čutil božjo ljubezen. To je praznik, ki presega vse človeške vidike praznovanja. Tudi so-

dobni človek naj bi se na veliko noč us-tavil in zaužil s posebnim spoštovanjem ali vero velikonočna jedila. Ta naj bi vnašala v nas večje spoštovanje svojega bližnjega, odpirala naj bi srca zakoncev za medsebojno zavezo, pletle naj bi se glob-lje družinske vezi, potrjevali sosedski od-nosi. To je čas, ko nas navdihuje posebno razpoloženje, posebno notranje vznemirje-nje. Vznemirjenje in želja po sreči, miru, popolni ljubezni, darovanju. To je praznik, ki je odrešenjski. Tega želim vsem ljudem dobre volje!

ČIST POSEBEN DANEn čist poseben dan,

mogoče sončen, a ni nujno.Je brez občutkov lastnega nelagodja

in napolnjen s sočutjem.Vzeti si je treba časza drobne stvari, ki

za nekatere so majhne, a za tistega, ki to rabi,je neizmerno veselje.

Ko imamo nekoga radi,ga sprejmemo odprtih rok.

Nekako tako, kotbi se zavedal, da brez

ljubezni je težko živeti,se nekomu odpreti,kaj šele mu verjeti.

To je trenutek, ki ti odpre oči,ki seže globoko v dušoin ti spremeni življenje.

Nikoli ni prezgodaj človekarad imeti, mu stisniti

toplo dlan in mu nežnobesedo dati ter ga spoznati.

Jožica Hudoklin

Emilija Lauševič

Konec dvoranske NOGOMETNE LIGE

V Šentjerneju se je 12. marca končala dvoranska članska nogometna liga, v kateri je nastopilo 13 ekip iz občin

Šentjernej, Škocjan in Novo mesto. Spremljali smo zanimivo ligo prav do zadnjega kola, ko je padla odločitev o razvrstitvi med najbolj-še. Prvo mesto so osvojili novinci v ligi, ŠD Lev iz Novega mesta, ki so prav tako osvojili tradicionalni županov turnir. Drugo mesto je pripadlo ekipi Mokro Polje, tretje Kozorogu, četrto mesto, ki je še prineslo pokal, pa si je priborilo Groblje. Najboljši strelec je pos-tal Miha Borse (Mokro Polje), najboljši vratar Mitja Škedelj (Kozorog), za najboljšega igral-

ca lige pa je bil razglašen Žan Kramar (ŠD Lev). Ob koncu lige je priznanja najboljšim nogometašem podelil podžupan Janez Selak. Vsem ekipam se TIM MNL ŠŠK zahvaljuje za

udeležbo v ligi, Občini Šentjernej pa za dobro medsebojno sodelovanje. Vse o ligi (rezultati, statistika, nastopajoči, ...) si lahko pogledate na spletni strani: http://www.mnl-ssk.si/

ŠPORT

TIM MNL ŠŠk

MALI NOGOMETAŠI ponosni lastniki KOLAJN

N ogometaši selekcije U8 so to zimo odločno igrali na domačih tleh in 5. marca sklenili zimsko ligo Dolenjske

in Posavja. Vsake tekme so se zelo veselili in pogumno preigravali svoje nasprotnike. Vsa sodelujoča moštva: NK Šentjernej, NK Ivanč-na Gorica, NK Kolpa, NK Krka, NK Šmarješke Toplice in NK Trebnje so prejela kolajne za udeležbo. Nanje so mali nogometaši zelo po-nosni. Trener Luka Vukosavljević nogometaše na treningih vestno uči spretnosti nogome-ta, zato zasluga za odlične rezultate pripada tudi njemu. Udeležili so se tudi turnirja selek-

cije U8 v Brežicah, ki je potekal 6. februarja v športni dvorani gimnazije, sistem 4v4 1x13 minut. Moštva so bila razdeljena v skupini A in B. Igrali so odlično in osvojili 3. mesto.

SKUPINA ANŠ KRŠKO MODRINK TREBNJE 1NK BREŽICE 1919ORANŽNIŠD BIZELJSKO

20. februarja pa smo vrnili "uslugo" NK Treb-nje in se udeležili njihovega turnirja v telo-vadnici osnovne šole. Vsi udeleženci so pre-jeli kolajne in pokal, ne glede na uvrstitev.

SKUPINA BNŠ ŠENTJERNEJNK TREBNJE 2NK BREŽICE 1919MODRINŠ KRŠKO ZELENI

č lani Športnega kluba Fight Šen-tjernej so 5. marca obiskali Varaž-din, kjer se je odvijalo Svetovno

WKU kickboks prvenstvo v organizaciji domačega Fight cluba Kovačić. Nastopi-lo je kar 84 borcev iz osmih držav, kar nedvomno priča o pomembnosti priredi-tve. Fight klub Šentjernej je prinesel do-mov srebrno ter bronasti medalji. V svo-jem debiju je Jaša Mahnič osvojil srebrno medaljo v »light contactu«. Prav tako je prvič nastopal Aljaž Macedoni in si pri-

USPEH ŠENTJERNEJSKIH BORCEV

služil bronasto kolajno v »light contactu«. Blaž Bregar je nastopal v disciplini K1r in osvojil bron. Športni klub Fight Šentjernej

se zahvaljuje vsem navijačem, sponzor-jem ter bratoma Smole za pomoč na do-godku.

č lani Karate kluba Krka iz sekcij Šentjer-nej, Novo mesto in Brusnice so se 12. marca udeležili tekmovanja „Lisičke

open 2016“ v počastitev 40-letnice karateja v Sevnici. Nastopili so pod vodstvom trener-

ja Franja Horna, vaditelja Mihaela Rukšeta, ki je na tekmovanju tudi sodil, in vaditeljice Karoline Horn. Tekmovanja se je udeležilo 11 klubov iz Slovenije. Številčna ekipa naših ka-rateistov je okrog vratu obesila kar 22 kolajn, od tega 10 zlatih, 5 srebrnih in 7 bronastih, in odlično zastopala naš klub in kraj. Za kar nekaj članov je bilo to prvo tekmovanje na

KRKINI KARATEISTI USPEŠNI V SEVNICIarhiv kk krka Šentjernej

karolina Horn njihovi športni poti, kar je še posebej pohval-no. Ni lahko premagati strah in nastopati pred vsemi očmi, ki strmijo vate. Že to, da se otrok odloči storiti ta korak, je velik us-peh in vsi si zaslužijo posebno čestitko. Bili smo prava ekipa in navijali drug za drugega, drug drugemu pomagali. Izjemno se veseli-mo naslednjega tekmovanja in izzivov v na-

daljevanju sezone. Tekmovanje je potekalo v katah posamezno in katah ekipno. Dobitniki kolajn so:KATE POSAMEZNO:ZLATE MEDALJE: Haris Bytyqi, Ester Horn, Swen Horn, Kristian Žan Štangelj, Djelzza Bytyqi, Michel Horn, Marcel Kovačič.SREBRNE MEDALJE: Eldar Kantarević, Ajda Rukše, Nik Penca.BRONASTE MEDALJE: Sara Gorišek, Hadis Bytyqi, Jan Rukše, Ana Mihelčič, Gea Bahč, Nik Kovačič, Lara Kovačič.Nastopali so še: kristina Gorišek, Aleš Žagar, Timotej Valenčak, Simon Tičar, Elma Hašić, Erik Smerdu in Danijel Dobaj.

KATE EKIPNO:dečki letnik 2009-2006 (Swen Horn, Kristian Žan Štangelj, Nik Penca) 1. MESTOdeklice letnik 2009-2006 (Sara Gorišek, Ester Horn, Kristina Gorišek) 1. MESTOdečki letnik 2005-2001 (Nik Kovačič, Michel Horn, Marcel Kovačič) 1. MESTOdeklice letnik 2009-2006 (Ana Mihelčič, Ajda Rukše, Elma Hašić) 2. MESTO

deklice letnik 2005-2001 (Gea Bahč, Lara Kovačič, Djellza Bytyqi) 2. MESTO

Kaj še reči? Najlepše je, ko otrok doseže us-peh, kakršen koli. In to je pohvalno, zanj, za starše, trenerja, klub, šolo, občino, ... To, da otrokom pomagamo do uspeha, do prave

poti v življenju, pa je naš največji cilj in us-peh vseh 15 let delovanja Karate kluba Krka Šentjernej. Za podporo pri delovanju kluba se zahvaljujemo generalni pokroviteljici Krki iz Novega mesta.

Iskrene čestitke vsem.

VOZNICE KLUBA ZA KONJSKI ŠPORT NAVDUŠUJEJO

• PETRA RETELJMed prvimi vam predstavljamo Petro Retelj, ki se je leta 1998 na dirkah v Mariboru prvič srečala s kasaškim konjem: »Navdušili so me pa kar konji sami. Od daleč s tribune njihova bolj ali manj zanimiva imena, v dirkah njiho-va hitrost, manevri in napetost, od blizu pa njihova pojava, pogledi in ponos. Ja, v bistvu so me navdušili konji sami po sebi in me še danes.« Takrat pa je spoznala Voja Maletića, ki je pozneje postal tudi njen mentor. Prve zmage se spominja tako: »Po pravici poveda-no ne vem in se je tudi ne spomnim. Očitno so občutki zamešali zadeve tako zelo, da je

sezono 2016 pomaga pri treningu štirih konj. Njena želja je: »Da bodo konji in noge zdrave, da bodo dirke odprte in plačane, priti spet enkrat na konja in zmagati, organizirati tri uspešne in lepo obiskane dirke.«

v spominu luknja. Statistika pravi takole: Pi-not, Ljubljana Stožice, 12. 10. 2003, 1. mesto, 1609m, avtoštart. Lahko dodam le, da je bil brez dvoma krasen jesenski dan.« Njen prvi kasač, ki ga ima v lasti, je legendarni Sem, s katerim je leta 2006 zmagala na avstrijskem hipodromu Magna Racino v dirki pod sedlom in tako postala prva Slovenka z zmago v tu-jini. Glede na to, da sta v Sloveniji le dve dir-ki voznic, si želi, da bi bilo takih dirk več, in pravi: »Te dirke so posebne in lepe, zanimi-ve in zabavne, predvsem pa imajo karakter. Ja, to so definitivno dirke s karakterjem.« Za

arhiv Fight klub Šentjernej

Sašo Štefanič

Na sliki od leve proti desni: Aljaž Macedoni, Jaša Mahnič, Blaž Bregar in Sašo Štefanič.

Petra Retelj ...

22 23

Nk Šentjernej

Tanja Bošković

•

•

B ogata kasaška tradicija v obči-ni Šentjernej šteje že častitlji-vih 131 let. To tradicijo danes

uspešno nadaljujejo mladi, ki se v zadnjih sezonah redno uvrščajo na najvišja mesta. Klub ima v primerja-vi z drugimi klubi v Sloveniji največ voznic. Tokrat vam predstavljamo štiri voznice, ki so po nekaj letih uče-nja pod mentorstvom začele dosegati zavidljive rezultate.

osebni arhiv voznic in MEGAfoto Marijan Hočevar s. p.

Rok Hočevar in Lana Zrinjanin

•

… prejemnica priznanja za posebne tekmovalne dosežke.

Šentjernejsko glasilo – marec 2016 Šentjernejsko glasilo – marec 2016 ŠPORTŠPORT

Mladi žogobrci potrjujejo, da je v Šentjerneju doma nogomet.

22 kolajn mladim karateistom je dokaz, da v klubu dobro delajo.

• LANA ZRINJANINV letu 2015 se je klubu pridružila Lana Zrinja-nin. Njeno prvo srečanje s kasači je bilo med poletnimi počitnicami leta 1997 pri babici v Daruvarju na Hrvaškem: »Prijateljica Željka je v znanem hlevu Vladimirja Petranovića po-magala pri treningih in me je peljala s seboj na treninge in dirke. Takoj sem vedela, da bodo kasači vedno navzoči v mojem življe-nju.« Vladimir, znan hrvaški rejec in trener kasačev, je postal njen mentor. Z njim je še vedno v stiku in se pogovorita o vsakem nje-nem nastopu. 19. avgusta 2001 je na hipodro-mu v Daruvarju zabeležila prvi nastop na dir-kah s kasačem As Law-om. Prvi kasač, čigar rejka in solastnica je, je Gingersnap, s kate-rim od leta 2015 tudi sama nastopa na dirkah v Sloveniji. Osebno raje dirka v navadnih dir-kah kot v dirki voznic, sploh ko ji uspe prema-gati moško konkurenco. Lana na svojo prvo zmago še čaka: »Žal mi do sedaj še ni uspelo zmagati. S kobilo Ledo (Jersey Law – Lucy B) sva nekajkrat bili zelo blizu (zmanjkalo nama je za smrček ali kanček sreče). Vozniki se pa vedno veselimo dobrih uvrstitev, sploh če konj izboljša svoj rekord. Takrat si lahko le za-dovoljen in srečen, ne glede na uvrstitev.« V sezoni 2016 pričakuje nekaj dobrih dirk z Gin-gersnapom in Loving Lolo ob kančku sreče

in dobrem zdravju. Njene želje za naprej so: »Želim si izboljšati svoje vožnje, predvsem iz taktičnega vidika. Rada bi trenirala več konj, ampak mi zaenkrat služba tega ne dovoljuje. Upam, da bo tudi v Sloveniji kdaj možno de-lati v kasaštvu, se popolnoma posvetiti delu s konji in se s tem tudi preživljati.«

• ANJA MEDLEAnja Medle je spremljala kasače na raznih razstavah in konjenicah že od malih nog. Dolgo časa so bili to zanjo suhi in veliki konji, ki jih nikoli ne bi imela. Vendar, kot pravi rek »nikoli ne reci nikoli«. Leta 2007 je v zameno za vrnjeno žrebe dobila prvo kasaško kobilo Lino od Igorja Novaka. Igor jo je navdušil nad kasači in kasaškimi dirkami ter nato postal njen mentor. Prvi nastop je zabeležila juli-ja 2014 in tri mesece zatem zmagala: »Prva zmaga 5. 10. 2014 v Šentjerneju pred domačo publiko, najboljšimi in najglasnejšimi navija-či. Zmagala sem s Plutom L oziroma sva zma-gala kar 2, saj je bila mrtva dirka. S Plutom sva prišla na čelo, saj je bil izjemen štarter, tako je ostalo do cilja, pridružila se nama je le Salsa Vita. Občutki so bili fenomenalni, vsega skupaj sem se zavedala šele čez nekaj dni. Vendar zmagati v svoji krstni sezoni, ki je bila več kot odlična, je bila le še češnja na

vrhu torte.« Od slovenskih voznikov jo najbolj navdušuje Jože Sagaj mlajši, ki s svojo mir-nostjo in pravilnimi odločitvami prevladuje na slovenski kasaški sceni. Želi si več dirk voznic, saj so takšne dirke vedno poglav-je zase in posebna zanimivost za gledalce. Ta čas trenira dve kobili. O pričakovanjih za sezono 2016 težko govori, saj je pot do us-pešne kariere pogojena z več dejavniki. Prvi in najpomembnejši ji je nedvomno zdravje konj. Njena velika želja za naprej pa je: »Za-enkrat si želim le, da bodo konji zdravi, kar je prvi pogoj za uspešno tekmovalno kariero, ter da nam bo sreča malo bolj naklonjena. V prihodnje pa imam v načrtu izboljšanje reje in kakovosti ter zagotovitev lažjih in boljših pogojev za trening.«

• VESNA ŠUŠTARŠIČTudi Vesna Šuštaršič je ena od tistih, ki jo strast do konj preveva že od malih nog. S konji se je spoznala, ko jo je mama še kot majhno deklico vozila na kmetijo Judež, kjer so vedno imeli veliko konj. Takrat jih je le opazovala in občudovala njihovo lepoto. Kmalu pa so konji postali njeni učitelji, ko je sedla v sedlo in prvič odjezdila v naravo. Tako so se njene poti začele širiti in sčasoma je pridobivala znanja o kasačih. Seveda pa tu-kaj ne smemo pozabiti njenega mentorja in zdajšnjega partnerja Jožeta Judeža, ki jo je navdušil za kasače. Pri tem pove: »Bila sem mu v veliko pomoč pri skrbi in negi konj. Kmalu sem pridobila njegovo zaupanje, da sem sedla na konja in odpeljala prvi trening, vse do danes, ko sem v celoti prevzela vajeti v svoje roke in sama začela pripravljati konje za dirke.« Prvi nastop na dirkah je zabeležila leta 2004 v Lenartu, kjer je bila organizirana promocijska dirka kas pod sedlom. Tisti dan je tekmovala s kobilo Mirabello in osvojila tretje mesto. A Mirabella je bila tista, ki ji je 1. 7. 2007 na istem hipodromu prinesla zma-go. Svoje zmage se rada spominja in pove: »Vsak si želi dobro tekmovati in dosegati vrhunske rezultate. Tokrat nama je uspelo priti do zmage in postaviti najhitrejši čas slo-

venskega kasača pod sedlom (1.18,2). V tis-tem trenutku te preplavijo občutki sreče in zadovoljstva. Z zmago se poplačajo številne ure preživete na treningih in skrbno delo s konjem. Moji spomini na prvo zmago so vse-kakor zapisani v srcu.« Za sezono 2016 trenira

pet kasačev. Priprave so v polnem teku. Za vsakega si vzame čas in temeljito opravi vsak trening in vso oskrbo po treningu. Na prvem mestu si želi, da bi bili konji zdravi, pa tudi konkurenčnosti za visoke uvrstitve. Tudi ona ne skriva želja za v prihodnje: »Prav zagotovo

si želim, da bi bilo še več ženskih voznic in s tem več organiziranih dirk za ženske. Oh-raniti konje zdrave in v formi, nabrati veliko dirkalnih izkušenj, nadvse si želim nastopiti v tujini na kakšnih od dirk v kasu pod sedlom in organiziranih ženskih dirkah.«

KUHAJTE Z NAMI: VELIKONOČNI KRUHsestavine

120 ml mleka / ZA TESTO: 300 g moke (gladke), 20 g kvasa, 30 g sladkorja, 40 g masla, 3 rumenjaki, 2 g soli, muškatni orešček, 1 zavitek vanilijevega sladkorja / ZA POLNILO: 30 g rozin, 20 g kandirane pomarančne lupine, 20 g pistacij / ZA PREMAZ: 1 rumenjak, 1 žlica mleka

PripravaLana Zrinjanin

Anja Medle Vesna Šuštaršič

24 25

•

•

Šentjernejsko glasilo – marec 2016 Šentjernejsko glasilo – marec 2016

GEODETSKE MERITVEIvan Škedelj Močivnik, s. p.

Cesta oktobrskih žrtev 48c, 8310 ŠENTJERNEJCvelbarjeva ulica 3, 8000 NOVO MESTO

041 689 441ivan.mocivnik@siol.net

ŠPORTŠPORT

Za velikonočni kruh najprej pripravimo kvašeno testo. Segrejemo mleko. Mleko naj bo mlačno in ne prevroče, da previsoka tempera-tura ne bi uničila kvasovk. Moko stresemo v posodo in na sredini naredimo luknjo. Vanjo zdrobimo kvas in dodamo mlačno mleko. Kvas zmešamo z mlekom in moko, da nastane mehko testo in po-mokamo. Pokrijemo ter postavimo na toplo za nekaj časa, dokler ne vzhaja. Maslo segrejemo in dobro zmešamo s sladkorjem, rumenja-ki, vanilijevim sladkorjem, soljo, muškatnim oreščkom. Vzhajanemu testu dodamo zmes z maslom, sladkorjem, rumenjaki in začimbami ter dobro pregnetemo. Pokrito pustimo počivati na toplem približno 30 minut. Rozine, kandirano pomarančno lupino in pistacije zmeša-mo ter damo v testo, ko neha počivati. Testo oblikujemo v hlebček

in še enkrat pustimo počivati za 10 minut. Dobro zmešamo mleko in rumenjak. Velikonočni kruh položimo v pekač, obložen s papir-jem za peko, premažemo z mlekom in rumenjakom in pustimo malo, da se posuši. Še enkrat premažemo in z ostrim nožem zarežemo oblike rombov. Velikonočni kruh pečemo v že ogreti pečici na 180°C približno 35 minut.

V februarski številki je v rubriki Ali poznate svojo občino? (NA STARI FOTOGRAFIJI JE BIL GRA-CARJEV TURN V HRASTJU PRI ŠENTJERNEJU) poslala pravilen odgovor ŠTEFKA ŽUPAN iz Dol. Stare vasi. Prosimo, da se po nagrado obrne na Kulturni center Primoža Trubarja, kjer si bo izbrala predstavo v sklopu abonmajske sezone.

V tokratni številki glasila vas sprašujemo, KAJ JE NA FOTOGRAFIJI IN KJE SE NAHAJA. Vaše odgovore pričakujemo do 15. aprila na naslov: Občina Šentjernej, Prvomajska cesta 3 a, 8310 Šentjernej, s pripisom Ali poznate svojo občino, ali na e-naslov: sentjernej@siol.net. Izžre-bani nagrajenec bo prejel vstopnici za gledališki ali otroški abonma v KCPT.

ALI POZNATE SVOJO OBČINO?

26

Šentjernejsko glasilo – marec 2016

Ugani, kdo pride na obisk?

NLB Mobilni bančni svetovalci vam pomagajo pri odločitvah o vaših financah. Pridemo na dom, v pisarno ali kamor koli

drugam, kjer vam ustreza. Obisk in svetovanje sta brezplačna.

Takšno bančno svetovanje nudimo strankam z večjimi finančnimi potrebami, ki od banke pričakujete potrebam prilagojeno diskretno obravnavo ter strokoven in učinkovit nasvet. Mobilni bančni strokovnjaki svetujejo pri odločitvah glede varčevanja, zadolževanja, zavarovanja in naložb, pri tem pa seveda upoštevajo življenjske in finančne cilje, ki jih stranke želijo doseči. Na ta način naše stranke lahko prihranijo marsikatero pot v banko.

Kdo so NLB Mobilni finančni svetovalci?V ekipi mobilnih finančnih svetovalcev so visoko usposobljeni bančni strokovnjaki, ki bodo poskrbeli za vašo kvalitetno in diskretno obravnavo ter strokoven nasvet.

Zakaj je NLB uvedla to storitev?Zaradi vse hitrejšega življenjskega tempa in preobilice obveznosti, je vedno več strank izrazilo povpraševanje po tej storitvi. V NLB radi prisluhnemo željam in potrebam strank, zato odločitev ni bila težka.

Katere storitve nudite?Zahtevnejše svetovalne storitve, kjer je potrebna individualna obravnava stranke, kot npr. nakup stanovanja, varčevanje za pokojnino, varčevanje za prihodnost otrok, zavarovanja (življenjska in premoženjska), vlaganje v investicijske sklade, itd.

Kako stranke naročijo obisk mobilnega finančnega svetovalca?Pokličite nas na telefonsko številko 080 1002, pišite na elektronski naslov mobilni.svetovalci@nlb.si ali pa se prek spleta www.nlb.si/mobilni-svetovalci dogovorite za obisk mobilnega svetovalca.

Imate že prve odzive strank?Seveda! Skladno z našimi pričakovanji je interes po tovrstni storitvi vsak dan večji. Tisti, ki so storitev že preizkusili, so bili nad novo ponudbo navdušeni. Stranke se bolje počutijo v svojem okolju; naj bo to doma, v svoji pisarni… vzamejo si več časa, podajo nam več informacij in si s tem zagotovijo kvalitetnejše svetovanje.

www.nlb.si Oglasno sporočilo

Simona Krevs, Mobilna finančna svetovalka

kRIŽANkA

V prejšnji številki nagradne križanke je bila za pravilen odgovor izžreba-na NEŽA DREČNIK iz Šmarja. Nagrado, karton jabolk, lahko prevzame na Kmetiji Karlovček na Vrhu pri Šentjerneju. Kmetiji Karlovček se za nag-rado najlepše zahvaljujemo. Rešitev tokratne križanke pričakujemo do 15. aprila na naslov: Uredni-ški odbor Šentjernejskega glasila, Občina Šentjernej, Prvomajska cesta 3 a, 8310 Šentjernej.

PREMIK UREPrehod iz zimskega na poletni čas se letos zgodi v nedeljo, 27. marca. Na ta dan mo-ramo ob 2. uri zjutraj ure premakniti za eno uro naprej, torej na 3. uro, in bomo s tem prešli na poletni čas.

Pametna vodoodporna kamera Wi-Fi

K-30

169 €

Odlična vidljivost podnevi in

ponoči, nočna vidljivost do 30 m

36x IR LED

Opozorilo o zaznanem

gibanju prejmete na vaš telefon

Video v obliki HD 720p z

ločljivostjo 1 MP

Vstavljena spominska

kartica MicroSD s 64 GB spomina

za snemanje dogodkov

Kovinsko vodoodporno

ohišje za zunanjo uporabo

Brezžična kamera Wi-Fi

KOBRA Team d. o. o.Levičnikova cesta 2 | 8310 Šentjernej

041 600 700 www.kobra.si