December 2015 brezplačno 04/2015

Štorski občan

Poštnin

a p

lačana p

ri

pošti 3220 Š

tore

SREČNOIN ZDRAVO

2016

Življenje je potovanje, za katerega nihče ne dobi zemljevida.Vsakdo potuje po svoje in si sproti riše svoj zemljevid.

Vsaka risba je nov smerokaz za vse, ki hodimo po poteh življenja.Naj leto 2016 začrta pot dobre volje, ljubezni in zdravja,

vsak korak na njej pa naj vam prinaša srečo, ki jo dobrosrčno delite z drugimi.

Srečno v prihajajočem letu vam želi

ODBOR ZA IZDAJO ČASOPISA

Vesele praznike in miru, sreče, zdravja ter medsebojnega razumevanja

polno leto 2016 vam želi

svet Krajevne skupnosti Svetina.

Kakor ni zime brez drobnih snežink,tako ni praznikov brez drobnih želja.Naj vam novo leto prinese spoznanje,

da je sreča v malih rečeh:v toplih dlaneh, v nežni snežinki, v iskrenih očeh,

sreča je v trenutkih, ki jih poklonimo drugim… (Tone Pavček)

Želimo vam, da bi takšno srečo delili za božič in celo naslednje leto 2016.

Občinska uprava in občinski svet občine Štore

Drage občanke, drage občani!V teh dneh, ko se vse blešči, žari in je osvetljeno, nas hočeš nočeš zaobjame praznično vzdušje. Bolj kot preostale dni v letu si vzamemo čas drug za drugega, za kakšen obisk ali topel sprejem.

Je pa to tudi čas, ko zaključujemo eno obdobje in načrtujemo drugo. Tudi na ravni občine z zaključkom koledarskega leta zaključujemo proračunsko leto. V tem letu so bili poleg veliko drugih stvari sanirani trije večji plazovi, rekonstruirana je bila cesta v Prožinski vasi - Moste, opravljena pa je bila tudi sanacija kanalizacije in javnega vodovoda s priključki na Lipi. Želja in načrtov za prihodnje je veliko, seveda pa je njihova izpolnitev odvisna od razpoložljivih sredstev. Trudili se bomo, da jih bomo čim več pridobili na raznih razpisih in s tem zmanjšali obremenitve občinskega proračuna.

Želim, da vam novo leto prinese čim več dobrega. Naj bo zdravje vaš vsakdanji spremljevalec, naj se dan prične in konča v veselju, naj vas vodijo medsebojno spoštovanje in razumevanje, naj bo sreča vedno na vaši strani.

Vesel božič in srečno 2016!Miran Jurkošek, župan občine Štore

K A Z A L O :

AKTUALNI DOGODKI ........................................................................................................4

ZGODILO SE JE ...................................................................................................................10

O DELU DRUŠTEV ...............................................................................................................16

ZNAN OBRAZ ....................................................................................................................24

ZANIMIVOSTI .....................................................................................................................25

ZELIŠČARSTVO ...................................................................................................................28

DOGAJANJE V DOMU LIPA ...............................................................................................30

DUHOVNE STRANI .............................................................................................................31

SREBRNE NITI .....................................................................................................................33

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA .............................................................................34

VABILA .............................................................................................................................44

Štorski občan izhaja v nakladi 1600 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 22 % davek na dodano vrednost.

OBČINA ŠTORECesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTOREe-mail: tajnistvo@store.siTel.: 03/780 38 40Fax: 03/780 38 50 http://www.store.si

Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: od 9.00 do 13.00

Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00 sreda: od 15.00 do 17.00

KRAJEVNA SKUPNOST SVETINASvetina 6, 3220 ŠTORETel.: 031/654 354

Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina: po predhodnem dogovoru na tel.: 031/654 354 (Andreja Videc)

Štorski občan

Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: tajnistvo@store.si Zaradi predvidenega izida naslednje številke v marcu 2016 pričakujemo vaše prispevke do 15. februarja 2016.

Odgovorna urednica: Mojca Rožman

Prispevke lektorirala: Mojca Rožman

Uredniški odbor: Karmen Gorjup Žgank, Rosvita Jager, Mojca Rožman, Ivanka Tofant, Dušan Volavšek.

Foto naslovnice: Rosvita Jager

Prispevke zbrala: Nena Kopinšek

Logotip: Unigrafika Štore

Oblikovanje, priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o. Lava 7b, Celje

DECEMBER 2015

AK

TU

AL

NI

DO

GO

DK

I Š T O R S K I O B Č A N

4

POVZETEK ZAPISNIKA6. redne seje občinskega sveta občine Štore,

ki je bila v torek, 16. septembra 2015, ob 17. uri v veliki sejni sobiObčine Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore.

1. Potrditevzapisnika5.rednesejeobčinskegasveta.2. Pravilnik o obračunavanju čiščenja industrijske odpadnevodenačistilnihnapravahnaobmočjuobčineŠtore.

3. Polletnoporočilooizvrševanjuproračunazaleto2015.4. PredlogOdlokaoprvemrebalansuproračunazaleto2015.5. Dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev na območjuobčineŠtore.

6. Pobudeinvprašanja.

Občinski svet je potrdil zapisnik 5. seje občinskega svetaobčineŠtore,kijebila19.5.2015.Občinski svet je sprejel Pravilnik o obračunavanju čiščenja

industrijske odpadne vode na čistilnih napravah na območjuobčineŠtore.

Občinski svet je sprejel tudi Polletno poročilo o izvrševanjuproračunazaleto2015inpredlogOdlokaoprvemrebalansuproračunazaleto2015.

Občinski svet je odločal o dopolnitvi prostorsko ureditvenihpogojev na območju občine Štore, na podlagi katerih bi vobčinske prostorske pravne akte vključili spremembe, ki senanašajo na možnost graditve objektov izven predpisanegaokviratlorisnihdimenzij.

Pomoč družini Jesenek iz Pečovja pri gradnji novega hlevaKrajani Laške vasi so se takoj po požaru hleva družine Jesenek odločili pomagati. S prostovoljnimi prispevki so vaščani Laške vasi zbrali 1500 EUR, ki so jih namenili družini. Za prostovoljne prispevke se v imenu družine Jesenek iskreno zahvaljujemo.

Emil Zupanc

POVZETEK ZAPISNIKA7. redne seje občinskega sveta občine Štore,

ki je bila v torek, 24. novembra 2015, ob 18.20 v veliki sejni sobiObčine Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore.

1. Potrditevzapisnika6.rednesejeobčinskegasveta.2. DelnopovračilostroškovzaorganizacijovolilnekampanjezavolitvevobčinskisvetinzavolitvežupanaobčineŠtorevletu2014.

3. PredlogOdlokaoproračunuobčineŠtorezaleto2016.4. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore zaleto2016.

5. Pobudeinvprašanja.

Občinskisvetjepotrdilzapisnik6.rednesejeobčinskegasvetaobčineŠtore,kijebila17.9.2015.

Občinski svet občine Štore je sprejel Sklep o delni povrnitvistroškovvolilnekampanjezalokalnevolitve2014.

ObčinskisvetjesprejeltudipredlogOdlokaoproračunuobčineŠtorezaleto2016.

OdločanjeoNačrtu ravnanjasstvarnimpremoženjemobčineŠtorezaleto2016jeobčinskisvetpreložilnanaslednjosejo.

Gradivozasejeobčinskegasvetajedostopnonaspletnistraniwww.store.sipodzavihkomOrganiobčine–Občinskisvet.

AK

TU

AL

NI

DO

GO

DK

IŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 5

Ureditev treh plazov na območju Vodruž – Kozarica – Slemene in Javornik – Svetli Dol – Kanjuce

Občina Štore je bila na podlagi Programa odprave posledic neposredne škode zaradi posledic poplav med 12. in 16. septembrom 2014, ki ga je

sprejela Vlada RS, upravičena do državnih sredstev iz proračunske rezerve za izvedbo obnovitvenih del treh plazov. Ministrstvo za okolje in prostor nam je sprva odobrilo sredstva, name-njena sofinanciranju izvedbe sanacijskih del za plaz Vodruž – Kozarica – Slemene, s katerim je Občina Štore podpisala pogodbo o sofinanciranju v višini 38.865,50 EUR. Kasneje pa so nam odobrili sredstva, namenjena sofinanciranju izvedbe sanacijskih del še za plazova Javornik – Svetli Dol – Kanjuce »Križišče« in Javornik – Svetli Dol – Kanjuce »pri Jelenc« v višini 52.846,25 EUR.

Za vse tri plazove je občina kot najugodnejšega izvajalca gradbenih del izbrala podjetje PGP – GRAD d.o.o. iz Štor. Za plaz Vodruž – Kozarica – Slemene je bila podpisana pogodba v začetku junija 2015, dela pa so bila uspešno zaključena v začetku septembra 2015. Pogodbena vrednost del znaša 47.415,91 EUR z DDV.Za plazova Javornik – Svetli Dol – Kanjuce »Križišče« in Javornik – Svetli dol – Kanjuce »pri Jelenc« pa so bili podpisani pogodbi v septembru 2015, dela pa so bila zaključena v začetku novembra 2015. Pogodbena vrednost del obeh plazov skupaj znaša 65.689,18 EUR z DDV.Izvedba sanacijskih del za vse tri plazove je bila nujna in izjemnega pome-na za prebivalce na tem območju.

Lucija Polak

Plaz na cesti Javornik-Svetli dol-Kanjuce - »Pri Jelenc« pred sanacijo Plaz na cesti Javornik-Svetli dol-Kanjuce - »Pri Jelenc« po sanaciji

Plaz na cesti Vodruž-Kozarica-Slemene - pred sanacijo Plaz na cesti Vodruž-Kozarica-Slemene - po sanaciji

Plaz na cesti Javornik-Svetli Dol-Kanjuce »Križišče« - pred sanacijo Plaz na cesti Javornik-Svetli Dol-Kanjuce »Križišče« - po sanaciji

DECEMBER 2015

AK

TU

AL

NI

DO

GO

DK

I Š T O R S K I O B Č A N

6

Dela na cesti Moste (odsek Buser–Bučar) zaključena

Krajani naselja Prožinska vas – Moste so se v tem jesenskem času razveselili novo urejene ceste skozi naselje.

Občina Štore je projekt »Ureditev ceste Moste, odsek Buser-Bučar« prijavila na podlagi povabila občinam k oddaji načrtov porabe po 23. členu Zakona o financiranju občin. Projekt je pregledalo in odobrilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, s katerim je občina tudi podpisala pogodbo o sofinanciranju.Občina je kot najugodnejšega izvajalca gradbenih del izbrala izva-jalca del Zemeljska dela Zvonko Kresnik s.p. iz Štor. Pogodba je bila podpisna v začetku oktobra 2015, dela pa so bila uspešno zaključena novembra 2015.

Pred investicijo je bila cesta izvedena v dotrajani asfaltni prevleki širi-ne 2,5 m. Kljub temu, da je bila cesta redno vzdrževana, je ob vsakem dežju z nje odnašalo material. Ker ni bilo urejenega odvodnjavanja, pa so nastajale luže in večje udarne jame. Tudi v zimskem času je bilo pluženje in vzdrževanje zelo težavno. Izvedba sanacije ceste je bila nujna in za prebivalce kraja izjemnega pomena. V okviru rekonstrukcije je bila cesta razširjena, uredilo se je odvodnjavanje padavinskih meteornih vod, izboljšale so se prome-tne in varnostne lastnosti ceste, izvedeno je bilo kabliranje električ-nega nizkonapetostnega omrežja in javne razsvetljave ter razširitev mostu. Hkrati pa so se izvedli nekateri protipoplavni ukrepi za zaščito štirih objektov pred poplavami.

Lucija Polak

AK

TU

AL

NI

DO

GO

DK

IŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 7

Organiziranost zimske službe za sezono 2015/2016

Zimska služba se bo izvajala pod enotnimi pogoji. Zimska služba prične s svojim delom na glavnih cestah (avtobusne proge), ko

zapade 10 cm snega, na vseh drugih pa takrat, ko zapade 15 cm snega.

PRIORITETNE ZIMSKE SLUŽBE ZA OBČINSKE CESTE PO BCP-JU1. prioriteta (pomembnejše lokalne ceste)Cesta je prevozna z ustrezno zimsko opremo, če na cesti NI VEČ KOT 10 CM SNEGA, aktivnosti pluženja in posipanja pa se sprožijo takoj, ko začne snežiti. Možna je začasna ustavitev prometa do dveh ur pri obilnem in trajnem sneženju, medtem ko je v času pluženja omogočeno odvijanje prometa z uporabo verig. (Prevoznost ceste od 5. do 22. ure.)

VELJA SAMO ZA:- ULICO CVETKE JERIN (ŠTORE);- KOMPOLE – OPOKA;- PROSENIŠKO - OGOREVC;- ZAGRAD – POLULE – ZVODNO - ZGORNJE PEČOVJE - ŠTORE.

2. prioriteta (ostale lokalne ceste)Aktivnosti pluženja in posipavanja se pričnejo takoj po usposobitvi cest 1. prioritete. Velja, da je cesta prevozna z ustrezno zimsko opremo, če na cesti NI VEČ KOT 15 CM SNEGA. Začasne zaustavitve prometa so možne MED 22. IN 5. URO TER OB DELA PROSTIH DNEH. Promet se ovija z uporabo verig.

VELJA ZA LOKALNE CESTE:- CESTA SKOZI ŽELEZARNO;- SVETINA – KANJUCE – SELO - ŠENTRUPERT;- ALMIN DOM;- LAŠKA VAS (OD KOZOLCA DO KAPELE ZAKELŠEK);- MOSTE – ZAGABER - MEJA Z OBČINO ŠENTJUR - HRUŠEVEC;- LIPA - ZDRAVSTVENI DOM - SKOZI ULICO KARLA VOVKA DO KRIŽIŠČA S CESTO NA PEČOVJE;- JAVORNIK – GLAŽUTA - SAMO DO DOMAČIJE ZAJC; - PROŽINSKA VAS – VRBNO - OGOREVC;- PEČOVJE.

3. prioriteta (javne poti, parkirišča)Posipavanje poledice se začne takoj, ko se zazna pojav. Ceste se plužijo, dokler je mogoče z običajnimi plužnimi sredstvi, po tem se le-te zaprejo. Zapore so možne do dva dni oziroma krajevnim razmeram ustrezno. Odvijanje prometa je možno z uporabo verig.

VELJA ZA CESTE:• KRESNIKE: – celotno območje,• OGOREVC:

- naselje Ogorevc,• DRAGA:

- Most – Draga - Križ, - Jazbec – Zagorc ter mimo večstanovanjskega objekta,

• ŠTORE: - Vrtna ulica, - Razgledna ulica, - Kovinarska ulica, - Udarniška ulica,

- Ulica XIV. divizije - spodnje Štore, - Železarska cesta,

• KOMPOLE: - Gorica, - mimo Špulcar - Gajšek, - mimo Renčlja, - Vrhovšek - križišče Furlani,

• PROŽINSKA VAS: - Straža - Žekovca, - Teržan – Oset, - Loke,

• ŠENTJANŽ: - odcep do domačije Mastnak, - odcep do domačije Zupanc - Novak, - odcep do domačije Štarkl, - odcep do domačije Tovornik - Anclin, - odcep Žarovišče, - odcep Vreča, - odcep ob Žekovskem potoku,

DECEMBER 2015

AK

TU

AL

NI

DO

GO

DK

I Š T O R S K I O B Č A N

8

Sanacija javnih cest

Odbor za okolje in prostor ter komunalo je na svoji seji 3. 12. 2015 določil prednostni vrtni red sanacije občinskih cest, in sicer:

1) pri ŠKIMC (140 m),2) Kovinarska ulica – prečna,3) Kompole - zgornja cesta,4) Tovornik Šentjanž in Žeraviše,5) Opoka–Gaji,6) Stolarna (v sklopu projekta državna kolesarska pot).

Ceste se bodo urejale glede na razpoložljiva finančna sredstva. V letu 2016 se bo na podlagi 21. člena ZFO sanirala javna cesta 412151 (Ko-

vinarska ulica - ŠKIMC).

Pri makadamskih cestah, ki so slepe ulice, je potrebno sofinanciranje občanov pri pripravi zgornjega ustroja cestišča.

Hkrati s sanacijo odsekov javnih cest pa je potrebno o načrtovanih sanacijskih delih obvestiti vse pristojne izvajalce z namenom, da se sočasno s sanacijo ceste uredi tudi druga komunalna infrastruk-tura.

V sklopu vzdrževanja lokalnih cest in javnih poti se bodo izvajale sa-nacije poškodovanih asfaltnih odsekov in urejale bankine.

• LAŠKA VAS: - odcep mimo domačije Brecelj,

• PEČOVJE: - odcep Jurkošek, - odcep vodohram Dobršek, - odcep Romih, - odcep Čanžek,

• SVETLI DOL: - odcep do domačije Kapel, - odcep Zalonka,

• KANJUCE: - odcep Lešje kapela - Klepej, - odcep Slatina, - odcep Veliki Vrh,

• JAVORNIK: - odcep Javoršek, - odcep Gradišnik, - odcep Mrzla Planina, - odcep Vodruž – Kozarica – Slemene - Javornik,

• SVETINA: - odcep Ravnine, - odcep mimo Frece.

4. prioritetaV zimskem času se ceste ne vzdržujejo in se z zapadlim snegom zaprejo za ves promet.

Zakonske podlage:- Odlok o občinskih cestah (Ur.list RS, št. 102/99 ) in - Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. list RS, št. 62/98, 110/02 ).

Prav tako se ne sme puščati na cesti ali metati na cesto snega ali kakršnihkoli predmetov, po cesti razsipati sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto.Zakonska podlaga:-12. točka 2. odstavka 44. člena Odloka o občinskih cestah (Ur. list RS, št. 102/99).

KOT JAVNE PARKIRNE POVRŠINE SE BODO ČISTILE:- parkirišče pri Osnovni šoli Štore;- parkirišče pri podružnični šoli Kompole;- parkirišče v spodnjih Štorah nasproti občinske stavbe. Zimska služba se bo izvajala kot v preteklih letih, vendar se za vse morebitne intervencije lahko obrnete na kontaktni osebi: BRANKO MLAKAR, tel.: 041/ 720 549 in VINKO HORJAK, tel.: 051 650 114.

OPOZARJAMO, da tudi pri klicih upoštevate prioritete, ki so objavljene zgoraj!Poudarjamo tudi, da se HIŠNI PRIKLJUČKI in odseki cest, kjer ni stanovalcev, NE PLUŽIJO!

Miran Jurkošek, župan občine Štore

AK

TU

AL

NI

DO

GO

DK

IŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 9

Nadaljevanje izgradnje kanalizacije v občini Štore

Obveščamo vas, da bo Občina Štore v tem in naslednjih letih priče-la s pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljen-

ja za izgradnjo kanalizacijskega sistema v naslednjih naseljih: Laška vas, Pečovje, Prožinska vas, Ogorevc, Spodnje Štore, Kresnike.

Izgradnja se bo odvijala v več sklopih, njena izvedba pa je seveda od-visna od razpoložljivih denarnih sredstev. Vsekakor pa jih bomo čim več skušali pridobiti iz različnih evropskih skladov.

V nadaljevanju vam podajamo seznam hišnih številk, ki se bodo po prvih idejnih zasnovah lahko priključile na javni kanalizacijski sistem. Posebej poudarjamo, da seznam ni dokončen in da se lahko zgodi, da kakšen objekt, ki je naveden v tem seznamu, ne bo možno priključiti oziroma nasprotno, da se bo lahko priključil kakšen objekt, ki ni na-veden na seznamu.

Glede na navedeno prosimo, da se prebivalci omenjenih naselij v prihodnje, preden boste investirali v individualno čistilno napravo, posvetujete na Občini Štore, kako daleč je z izgradnjo kanalizacije.

Seznam hišnih številk:

Lastniki hiš na območjih, kjer ni zgrajene javne kanalizacije in kjer ta tudi ni predvidena, si bodo morali po sedaj veljavni zakonodaji urediti lastno malo komunalno čistilno napravo, in sicer do 31. 12. 2017. V pripravi pa je nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, v kateri bi se naj ti roki podaljšali (l. 2021). Več o tem boste izvedeli takrat, ko bo uredba potrjena.

Občina Štore je v letu 2015 izvedla javni razpis za sofinanciranje ma-lih komunalnih čistilnih naprav, podoben razpis je predviden tudi v letu 2016.

Lidija Buser, Miran Jurkošek

Naselje Hišna številkaCesta XIV. divizije 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 30,

31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 47, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 55a, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 65, 67, 69

Cesta na Pečovje 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 7, 9, 11, 13Kovinarska ulica 15Cesta na Svetino 1, 1a, 2, 3, 4, 5, 6Pod gorico 1Razgledna ulica 1, 15, 17, 17a, 19, 21, 23, 25, 21aDraga 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23,23a, 24, 25, 26, 31, 32, 33,

34, 35Kresnike 1,1a, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9Nad streliščem 1, 2, 2a, 3, 4, 5Ogorevc 1, 2, 3, 4, 4a, 4b, 5, 6, 6a, 20, 21, 22, 23, 24 Prožinska vas 14, 15, 16, 16a, 17, 18, 19, 20, 22, 22a, 22b, 22c, 22d,

22e, 22f, 23a, 23b, 25, 26, 26a, 27, 27a, 28, 28a, 28b, 28c, 29, 30, 30a, 32a, 32b, 32c, 33, 34, 34a, 34b, 34c, 34d, 35, 35a, 36, 36a, 39, 40, 40a, 41, 42, 43, 44, 45, 45a, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 50, 51, 51b, 52, 52a, 52b, 53, 54, 55, 56, 56a, 57, 57a, 57b, 57c, 57č, 57d, 57e, 57f, 58, 58a, 58b, 59, 59a, 60, 60a, 60b, 60c, 61, 63, 63a, 64, 65, 66, 66a, 66b, 67, 67a, 68, 68a, 69, 69a, 69b, 69c, 69d, 70, 71

Kompole 1, 2, 3, 4, 5, 154, 155, 155a, 157,159, 160, 161, 162, 163, 185, 186, 187, 188, 189, 191, 192, 193, 194

Pečovje 1, 2, 3, 4, 4a, 4b, 5, 5a, 6, 6a, 7, 8, 9, 9a, 9b, 9c, 10, 10a, 11, 11a, 12, 12a, 12b, 12c,12d, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 14, 15, 15a, 15b, 16, 16a, 17, 19, 20, 21, 29, 29a, 29b, 29c, 30, 30a, 31, 31a, 31b, 31c, 31d, 31e, 31f, 32, 30b, 31g, 33, 34, 34a, 35, 36, 37, 37a 37b, 38, 38a

Laška vas 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 27a, 28, 29, 31, 32, 33, 33a, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 63, 64, 65, 66, 68, 70, 75, 75a, 76, 77, 78, 80, 76a, 81, 82

Obvestilo uporabnikom plinskega omrežja

Vse občane občine Štore, ki imajo lastni plinski priključek (zemelj-ski plin), obveščamo in seznanjamo, da je menjava dobavitelja zemeljskega plina za odjemalce preprosta, brezplačna in varna. Odjemalci zemeljskega plina lahko poljubno izbirate in menjujete dobavitelja zemeljskega plina, v kolikor niste za odjem zemeljske-ga plina z dobaviteljem pogodbeno vezani za določeno obdobje. V tem primeru lahko zamenjate dobavitelja šele ob izteku pogodbe. Ob želeni menjavi dobavitelja predlagamo, da pridobite čim več različnih ponudb različnih dobaviteljev zemeljskega plina oz. da od obstoječega dobavitelja zemeljskega plina takoj zahtevate novo, izboljšano ponudbo. S tem boste lahko prihranili tudi kakšen €. Naj vas en klic dobavitelja zemeljskega plina za boljšo ceno dobave zemeljskega plina ne odvrne od možne nižje cene in s tem prihran-ka pri ogrevanju.Več informacij o načinu zamenjave dobavitelja zemeljskega plina najdete in dobite pri vseh ponudnikih zemeljskega plina.

Dejan Skok

DECEMBER 2015

ZG

OD

ILO

SE

JE Š T O R S K I O B Č A N

10

Praznovanje 60-letnice Gasilske zveze Celje in Poklicne gasilske enote Celje

Leta 2015 v Sloveniji obeležujemo 60-let-nico obstoja velikega števila gasilskih

zvez, saj so bile v letu 1955 kot posledica sprejema Zakona o gasilstvu v letu 1948 in upravnih sprememb, ki so uvajale sistem ko-mun v Sloveniji, ustanovljene številne občin-ske gasilske zveze.Gasilstvo v Celju ima bogato zgodovino, saj je avgusta minilo 144 let od ustanovitve prve celjske požarne brambe, ki je v mestu posta-vila prve temelje zaščite pred požari in na-ravnimi nesrečami. V naslednjih letih so bile ustanovljene požarne brambe v neposredni bližini mesta: v Škofji vasi 1905, v Gaberjih 1912. Ustanovni občni zbor Občinske gasil-ske zveze Celje je potekal v okviru počastitve desete obletnice osvoboditve in v okviru gasilskega tedna 22. maja 1955. Ob njeni ustanovitvi je bilo v Občinsko gasilsko zvezo vključenih 22 prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev. 60 let od ustanovitve v letošnjem letu praznu-je tudi Poklicna gasilska enota Celje. Po drugi svetovni vojni je ob pospešenem industrij-skem razvoju nastala potreba po zanesljivejši požarni zaščiti, zato je Okrajni ljudski odbor

1. maja 1955 v okviru Prostovoljnega gasil-skega društva Celje-mesto oblikoval poklicni gasilski vod, ki je pričel s stalnim dežurstvom. Ob razpadu Gasilskega društva Celje-mesto v letu 1958 se je preimenoval v Poklicno gasil-sko četo, ki je v letu 1961 dobila nove prostore na Dečkovi cesti, kjer domuje še danes. V svoji zgodovini se je enota še večkrat preimenova-la, od leta 2005 pa nosi ime Poklicna gasilska

enota Celje. Danes za požarno varnost v Celju z okolico z roko v roki skrbijo Poklicna gasilska enota Celje in 14 prostovoljnih gasilskih druš-tev, povezanih v Gasilsko zvezo Celje, zato tudi ni slučaj, da sta se Gasilska zveza Celje in Poklicna gasilska enota Celje odločili 60. rojstni dan praznovati skupaj.Priprave na skupno praznovanje so bile skrb-no načrtovane in so se pričele že v lanskem letu, ko je Komisija za zgodovino pri Gasilski zvezi Celje pričela s pripravo monografije 60 let Gasilske zveze Celje, ki je bila izdana ob tej priložnosti. Poklicna gasilska enota pa je skupaj s Televizijo Celje poleti letos zasnovala in posnela predstavitveni film.Praznovanje je potekalo med 24. in 26. sep-tembrom in je obsegalo več dogodkov. V četrtek, 24. septembra, je v Osrednji knjižnici Celje potekala predstavitev monografije in filma. V petek, 25. Septembra, je bila v Ci-tycentru Celje otvoritev priložnostne filatelis-tične razstave, na kateri sta bili predstavljeni tudi priložnostni spominski znamki, ki sta ju ob praznovanju 60-letnice izdali Gasilska zveza Celje in Poklicna gasilska enota Celje.

ZG

OD

ILO

SE

JEŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 11

Sledil je najbolj svečan dogodek – svečana akademija, ki je ob neposrednem prenosu na Televiziji Celje potekala v dvorani Narodne-ga doma. Navzoče so nagovorili predsednik Gasilske zveze Celje, tovariš Vinko Sentoč-nik, direktor – poveljnik Poklicne gasilske enote Celje, gospod Janko Požežnik, župan Mestne občine Celje, gospod Bojan Šrot, in predsednik Gasilske zveze Slovenije, tovariš Jošt Jakša. Na prireditvi sta bili podeljeni tudi skupni spominski plaketi Gasilske zveze Celje in Poklicne gasilske enote Celje, ki sta jih pre-jela župan Mestne občine Celje, Bojan Šrot, in celjski škof, msgr. dr. Stanko Lipovšek. Pre-jemnik tretje skupne spominske plakete Dar-ko But, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, na prireditvi zaradi službenih obveznosti ni bil prisoten, zato mu bo plaketa podeljena naknadno. Ga-silski zvezi Celje in Poklicni gasilski enoti Celje

so bila podeljena tudi posebna priznanja krovnih organizacij: Gasilske zveze Slovenije, Skupnosti gasilsko reševalnih zavodov Slove-nije in Združenja slovenskih poklicnih gasil-cev. Ob tej priložnosti sta obe gostiteljici po-delili več priznanj najbolj zaslužnim gasilcem in gasilkam, drugim predstavnikom gasilskih organizacij in organizacijam, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja ter predstavni-kom lokalne skupnosti.V soboto, 26. septembra, je bila v dopoldan-skem času izvedena skupna gasilska vaja na objektu Mestne občine Celje z namenom pre-veriti operativno sposobnost gasilskih enot Gasilske zveze Celje in Poklicne gasilske enote Celje. Vaja je potekala ob predpostavki, da se je na objektu zaradi neznanega vzroka zrušil del strehe in stropa. Pri rušenju je kratek stik povzročil požar v 2. nadstropju zgradbe in v mansardi. V objektu, ki je skoraj prazen je

ostalo nekaj ujetih ljudi, ki se zaradi gostega dima niso mogli rešiti na prosto. V vaji je so-delovalo 12 vozil, med njimi tudi dve avtomo-bilski lestvi, in 55 gasilcev iz Poklicne gasilske enote Celje in prostovoljnih gasilskih društev GZ Celje ter reševalni pes. Gasilska vaja je bila izvedena na izjemno visokem nivoju ter dokazala dobro operativno pripravljenost in sodelovanje tako poklicnih kot prostovoljnih struktur, posebej pa nas veseli dejstvo, da je bila vaja izjemno dobro obiskana tudi s strani občank in občanov. Poleg vaje so na parkiriš-ču Spodnjega gradu potekale predstavitve gasilske tehnike prostovoljnih gasilskih druš-tev Gasilske zveze Celje in Poklicne gasilske enote Celje, policije in drugih organizacij, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja. Sklep-na prireditev 60-letnice je potekala 26. sep-tembra v Kulturnem domu Štore, kjer so bila podeljena spominska odlikovanja najbolj za-služnim prostovoljnim gasilkam in gasilcem ter poklicnim gasilcem. Tridnevno praznovanje je znova pokazalo in dokazalo, da znamo celjski prostovoljni in poklicni gasilci stopiti skupaj. Ne le ob inter-vencijah, kjer je dobro sodelovanje pogoj za uspešno delo, pač pa tudi ob takšnih svečanih dogodkih, ki prav tako krepijo medsebojno zaupanje in širijo prepoznavnost gasilske de-javnosti v javnosti.

Andreja Videc, Gasilska zveza Celje,

foto: Gregor Katič

DECEMBER 2015

ZG

OD

ILO

SE

JE Š T O R S K I O B Č A N

12

Nekaj besed o naši 55-letnici bivanja na Lipi 167

V nedeljo, 27. 9. 2015, smo se zbrali na Svetini v štorskem domu še živeči stanovalci, ki smo se 1. 1. 1960 vselili v nov blok – Lipa

167 ali sedanji Udarniška 5. Obujali smo spomine na lepe čase, ki smo jih skupaj preživljali, zelo skromno, vendar kot ena družina. Urejali smo zelenico, jo kosili s kosami, vsako delo pa zaključili s prijetnim druženjem. Ogromno smo poleg služb delali udarniško – igrišča, vo-dovod, kegljišče, železnico proti novi lekarni, vse z dobro voljo. Nihče ni spraševal po plačilu. Bili so težki časi v primerjavi z današnjimi, vendar čudoviti – nepozabni.V blok se je vselilo 16 mladih parov in 3 samska dekleta, ki smo živele v sobicah velikosti 3 m x 3,5 m. V glavnem sami intelektualci: 2 zdrav-nika, 4 učitelji, inženirji, itd, zato so blok imenovali elitni. Kasneje se jih je 5 odselilo v svoje hiše, 16 umrlo, 3 so v domu starejših, 4 pa še

živimo v bloku.Ponosni smo, da je še vedno naš prijatelj in se še vrača med nas dr. Aleksander Doplihar, ki smo mu čestitali za veliko priznanje, saj je bil pred 2 letoma odlikovan za svoje humano delo z nazivom »Slovenca leta«. Čestitamo! In želimo še naprej veliko uspehov.Leta hitijo, lepi spomini ostanejo. Radi se jih spominjamo, zato smo vsi izrazili željo, da se čim prej spet srečamo in nadaljujemo, kjer smo končali s spomini. Od živečih se 4 niso udeležili srečanja zaradi bolez-ni. Vračamo jim lepe pozdrave.

Marija Lamut

Komemoracije ob spominu na mrtve v občini Štore

Časovni odmik zadnje svetovne vojne je vedno daljši. Spomini pa kljub vsemu ostajajo za vedno. Praznik spomina na mrtve je tudi

priložnost, da se s komemoracijami spominjamo tistih, ki so v vojnah izgubili svoja dragocena življenja. V naši občini imamo kar precej partizanskih grobov in spominskih obeležij iz obdobja druge svetovne vojne. Veteranske organizacije celo leto skrbimo, da jih po svojih močeh vzdržujemo in ob oblet-nicah posameznih dogodkov še posebej obiščemo in se poklonimo tam pokopanim. Letos je bila pred osnovno šolo komemoracija, ki jo je pripravila šola. V imenu veteranske organizacije se iskreno zahvaljujem ravnateljici Mojci Rožman, učiteljem in nastopajočim za izjemno sodelovanje in skrb, ki je ob takšnih priložnostih potrebna. Za otroke je zelo po-

membna sporočilna vrednost tega dogodka.V Kompolah pri Ocvirkovi domačiji je spominsko obeležje. Druga sve-tovna vojna jim je namreč vzela štiri družinske člane. Bolečina, ki bo domačim ostala za vedno. Na tej domačiji, kjer nas vedno izjemno prisrčno sprejmejo, se dvakrat na leto poklonimo pred spomenikom. Najprej 9. maja, ob dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom in ne-kdanjim državnim praznikom, ter ob dnevu spomina na mrtve.Potem se poklonimu pred spomenikom neznanemu vojaku ruske Rdeče armade, pred spomenikom ustanovitve prve partizanske celj-ske čete na Javorniku pri domačiji Ivana Pavliča. Neverjetno, kako

ZG

OD

ILO

SE

JEŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 13

prisrčne, iskrene in gostoljubne ljudi imamo na tem področju. Na-zadnje se poklonimo še tridesetim padlim partizanom in aktivistom na Svetini.Iz veleposlaništva Ruske Federacije v Ljubljani so se zahvalili naši ob-čini in veteranski organizaciji za skrb in vzdrževanje groba njihovega vojaka.Veseli smo tudi vsestranske podpore naše občine in župana, gospoda Mirana Jurkoška, za sodelovanje in pomoč pri izvedbi vseh teh aktiv-nostih. Naj ne bo nikoli pozabljeno.

Srečko Križanec

Medgeneracijsko srečanje sosedov

Kot že nekaj let smo tudi letos v blokovski soseski na Lipi pripravili kostanjev piknik z bogračem. Stane Štefanec je skuhal 50 litrov

bograča. Sestavine zanj je znova doniral naš upravnik, Storkom Što-re, kruh pa g. Jager, ki ga vsak dan prodaja v naselju. Za glasbo je po-skrbel g. Rudi Močnik s svojim prijateljem. Zaradi sanacije strehe smo piknik organizirali kasneje kot običajno, a je na druženje kljub temu prišlo 60 sosedov, s katerimi smo se poveselili in zaplesali. Obiskal nas je tudi naš župan s soprogo in njunega obiska smo se vsi razve-selili. Pečen kostanj smo zalili z moštom in vinom, sosede pa so mizo popestrile z domačim pecivom. Takšna srečanja zbližujejo ljudi, kar pa je bil tudi naš namen, da se imamo sosedje radi in da se družimo. Vsem, ki ste kakorkoli prispevali k druženju, se najlepše zahvaljujem. Dogovorili smo se, da sedaj že tradicionalni piknik ponovimo tudi pri-hodnje leto.

Stanislav Štefanec,foto Uroš Urlep

Srečanje starejših občanov občine Štore

Kot že kar nekaj let zapored je tudi letos Občina Štore organizirala srečanje starejših občanov. Letošnje srečanje je bilo v sredo, 4.

novembra 2015, v jedilnici Osnovne šole Štore, ki se ga je udeležilo kar lepo število starostnikov. Srečanje so s kulturnim programom po-pestrili učenci Osnovne šole Štore in gospod Srečko Pajk s harmoniko. Vse navzoče sta pozdravila in nagovorila župan Miran Jurkošek, rav-nateljica Osnovne Štore Mojca Rožman in predsednik Društva upoko-jencev, gospod Mirko Vešligaj. Po končanem kulturnem programu je sledilo okusno kosilo, ki so ga

pripravili kuharji in osebje Osnovne šole Štore in Vrtca Lipa. Ob dobri kapljici in zvokih harmonike je potekal sproščen klepet z županom, ki se je sprehodil od mize do mize in poklepetal z udeleženci srečanja. Ob okusni hrani je čas hitro minil, vsi navzoči pa so ob slovesu prejeli tudi priložnostno darilo.Besede zahvale, iskrice v očeh in lepe želje so bile zadostno potrdi-lo, da so starejši tega srečanja veseli in da jim ta dan veliko pomeni. Domov so odhajali s prijetnim občutkom v duši in z mislijo, da je še nekje nekdo, ki ima posluh za starejše.

Nena Kopinšek

DECEMBER 2015

ZG

OD

ILO

SE

JE Š T O R S K I O B Č A N

14

Martinovanje

V sredo, 11. novembra 2015, je pred trgovskim centrom Mercator na Lipi potekalo martinovanje. Tako tudi letos krajani občine

Štore niso pozabili na god sv. Martina, svetnika, ki po izročilu mošt spremeni v vino. Dogodek, ki je je bil v organizaciji Občine Štore, Dru-štva vinogradnikov in kletarjev Polič, Kmetije Kroflič in Športno-kul-turnega društva Rudar Pečovje, je bil dobro obiskan. Obiskovalci so

lahko poskusili odlično vino domačih pridelovalcev ter okusili ostale dobrote Društva vinogradnikov in kletarjev Polič ter Kmetije Kroflič. Manjkala pa ni tudi Martinova tržnica, ki pa je letos bila v manjšem obsegu kot lani, vendar s široko ponudbo okusnih domačih izdelkov Kmetije v Gaju. Celoten dogodek ob prazniku vina so popestrili god-beniki iz Štor.

Lucija Polak

Obnovljena streha na cerkvi sv. Križa na Svetini

Malo vasi na Slovenskem se lahko ponaša s kar dvema cerkvama. Najbrž vsakemu popotniku, ki se približa Svetini po glavni cesti

iz Štor, pogled najprej obstane na srednjeveški lepotici, gotski cerkvi Marije Snežne, kmalu nato pa zagleda še en, sicer bistveno nižji zvo-nik cerkve sv. Križa. Nad oltarjem te cerkve je srednjeveški leseni Križani, ki ga je zaradi njegove pomembne umetniške vrednosti najpomembnejši slovenski umetnostni zgodovinar, prof. dr. France Stele, vključil v svoje osredn-

je znanstveno delo Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Na ostan-kih starega ometa je tudi nekaj poznogotskih fresk.Notranjščina ‘tamale‘‘ cerkve, kot ji rečejo domačini, je bila pred dvema letoma z veliko požrtvovalnostjo domačinov in donatorjev temeljito obnovljena. V njej poteka v zimskem času redno nedeljsko bogoslužje, letošnjo zimo pa bo cerkev tudi ogrevana s centralno na-peljavo iz župnišča.Močno deževje je kmalu razkrilo neprijetno dejstvo, da streha nad

ZG

OD

ILO

SE

JEŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 15

ladjo na več mestih pušča. Mokrota je že začela uničevati komaj popravljeno notranjost, zato je bilo po pregledu strehe jasno, da je treba ostrešje okrepiti z lesom, streho izravnati, narediti zračni most in v celoti zamenjati kritino. V mesecu avgustu 2015 je nato g. Martin Lavbič ob podpori gospoda župnika, dr. Vinka Kraljiča, župana občine Štore, gospoda Mirana Jurkoška, in pomoči delavcev Občine Štore in KS Svetine, ključarjev, prostovoljcev in številnih darovalcev, opravil vsa načrtovana dela na strehi. Hvaležni in ponosni smo, da se tako ohranja sakralna kulturna dediščina nam in našim zanamcem.

Betka Vrbovšek

15. Barbarin pohod po Barbarini poti

Megleno sobotno jutro je naznanjalo lep sončen dan. In res, ob vzponu do Svetine so pohodniki pustili meglo za sabo in zako-

rakali v prečudovit sončen dan, ki jih je spremljal na poti.Po označeni Barbarini poti se je 387 pohodnikov podalo v sproščujoč 19 km dolg pohod. Tudi letos se je pohoda udeležilo veliko otrok; organizirano so prišli iz Osnovne šole Štore in Osnovne šole Frana Kranjca. Čas za pohod so si vzeli celo člani Planinskega društva Slavnik, ki so se pripeljali iz Primorske.Člani ŠKD Rudar Pečovje smo poskrbeli za obilico domače hrane in pijače s pomočjo naših zvestih donatorjev. Iskrena hvala za vsak po-darjen trenutek, za vsako podarjeno stvar... Obdarili smo vse pohod-

nike, ki so bili 10. na 15. Barbarinem pohodu, in tiste, ki niso zamudili nobenega pohoda, torej so bili 15. na 15. Barbarinem pohodu… pa tudi na Barbare nismo pozabili!!Pravila Barbarinega pohoda ostajajo enaka, zato si rezervirajte prvo soboto v mesecu decembru in pridite na vesel, sproščen in nepoza-ben pohod, do takrat pa:

Barbarina pot je označena vse dni v letu,zato vabi, da se ji pridružite in spoznate, kako bogat je naš kraj.

SREČNO! Leonida Cmok Kačičnik

Predsednica ŠKD Rudar Pečovje

DECEMBER 2015

O D

EL

U D

RU

ŠT

EV Š T O R S K I O B Č A N

16

Almini dnevi na Svetini 2015

Tudi letošnji oktober smo člani Turističnega društva Štore posvetili svetovni popotnici in pisateljici Almi Karlin. Naša tradicionalna

prireditev Almini dnevi na Svetini 2015 je bila po nekaj letih spet dvodnevna.

V soboto, 10. oktobra, smo v Domu na Svetini organizirali potopisno predavanje Nekaj korakov po poteh apostolov. Gospod Miha Herman nas je popeljal na potovanje v preteklost, v čas delovanja aposto-

lov, niti preteklosti in sedanjosti so se v njegovi pripovedi spretno prepletale, fotografije pa so nam odkrivale lepote pokrajin, rastlinja, cerkva… Preživeli smo prijeten večer in izvedeli in videli smo mar-sikaj novega.

O D

EL

U D

RU

ŠT

EVŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 17

V nedeljo, 11. oktobra, pa je bil na vrsti tekmovalni del Alminih dni. Letos nam jo je zagodlo vreme, a na srečo smo še pravi čas poskrbeli za velik šotor, ki je nudil zavetje kmečki tržnici in vsem ekipam, ki so kuhale golaž v kotličku. Za prijetno vzdušje so kot po navadi poskrbe-le ekipe kar same, Veseli jahači so zaigrali, LPZ Štore je zapel, Joškova banda pa je »pričarala« zvoke iz svojih nenavadnih glasbil.

Najpomembnejša gostja pa je seveda bila Alma Karlin. Turistično in kulturno društvo Celje je na prireditvi premierno predstavilo po-tovalno obleko Alme Karlin, lik Alme pa je upodobila gospa Karmen Mestrov. Alma nam je prebrala nekaj odlomkov iz svojih knjig, bila pa je tudi v komisiji, ki je ocenjevala delo tekmovalnih ekip.

Alma, Jure Zdolšek (ljubiteljski kuhar in učenec Bineta Volčiča) ter Damjan Šolman (mojster za jedi na žlico) so imeli res težko delo, saj so se ekipe zelo potrudile – imeli so lepo urejene mize, polne dobrot, vsi so skuhali zelo dober golaž, vzdušje pa je tako bilo prečudovito. Zmagala je ekipa iz Osnovne šole Štore pod imenom “N’kol` boljše”, drugi so bili “kuharji in kuharice” ŠKD Rudar Pečovje in tretje pred-stavnice Vrtca Lipa.

Tradicionalna prireditev Almini dnevi na Svetini postaja vse bolj pri-ljubljena. Že zdavnaj je presegla okvirje domače občine, tokrat je tudi slabo vreme ni moglo pregnati. Šotor na Svetini je pokal po šivih in prav je tako!

Mojca Korošec

Foto: Rosvita Jager

Foto: Rosvita Jager

Foto: Rosvita Jager

DECEMBER 2015

O D

EL

U D

RU

ŠT

EV Š T O R S K I O B Č A N

18

Ponovno odprtje Doma na Svetini

S ponovnim odprtjem Doma na Svetini smo planinci iz Štor ter bli-žnje in daljne okolice znova pridobili postojanko, na kateri se lah-

ko odpočijemo, popijemo pijačo in kaj okusnega pojemo. Prav tako pa nas vedno navduši prelep pogled na spodaj ležečo vas in čudovito okolico, ki se bohoti v prelepih barvah v vseh letnih časih.V domu je tudi planinski žig, ki ga marsikdo rad odtisne v svoj poho-dniški dnevnik, še posebno mladi planinci.

Od letošnjega leta je Dom na Svetini postal tudi del na novo marki-rane in označene planinske poti XIV. divizije z žigom in je posledično pričakovati še več pohodnikov.Planinci in pohodniki na svojih poteh radi obiščemo koče, zato upa-mo in si želimo, da nam bo tudi Dom na Svetini še dolgo gostoljubno odpiral svoja vrata.

Valter Jelen,foto: Rosvita Jager

1.

Pregled dela Planinskega društva Železar Štore v letu 2015

1.

V našem društvu deluje več skupin. Vse pa imajo iste cilje. To je skrb za zdravo ži-

vljenje, saj z aktivnostmi – organizacijskimi, umskimi in pohodniškimi – krepimo svoje zdravje.Izleti, pohodi in ture v nas vnašajo mir, spro-ščenost, zadovoljstvo in nam dajejo energijo za vsakodnevne izzive.Ker se leto bliža h koncu, lahko povem, da smo v tem letu naš plan izpolnili v celoti. Kakšna načrtovana aktivnost je odpadla zaradi vremenskih razmer, nekaj jih je bilo preloženih na drug termin, ostale pa še ča-

kajo na realizacijo. Najmlajši CICI planinci so spoznavali naravo in se srečevali s premago-vanjem manj zahtevnih vzpetin na naših bli-žnjih gričih, medtem ko so se osnovnošolski planinci spoznavali že z bolj zahtevnimi in časovno daljšimi tereni.Žal v tem letu v našem programu nismo imeli načrtovanih aktivnosti za skupino Pohodniki. Ker je v našem društvu premalo registriranih vodnikov za vodenja po zelo zahtevnih turah, si po predpisih Vodniške komisije tega niti ne smemo dovoliti.Naše društvo redno skrbi za vzdrževanje pla-

ninskih poti v naši pristojnosti. Pri tem delu odlično sodelujemo s sosednjima planinski-ma društvoma, Grmado in Šentjurjem. Tako so vse planinske poti na teh naših koncih po-snete in vnesene v državni register planinskih poti.V sklopu ureditve planinskih poti in pri vzdr-ževanju ter obujanju zgodovine smo v tem letu na novo obudili in označili planinsko pot XIV. divizije. Člani P. D. Grmada so začeli z označevanjem in s postavitvijo stebrov ter smernih tabel od Vrha nad Laškim do Sveti-ne, naše društvo je poskrbelo za nadaljevanje

O D

EL

U D

RU

ŠT

EVŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 19

označitve poti do Opoke, P. D. Šentjur pa na-daljuje z označitvijo poti od Opoke do počiva-lišča Zima.V regiji zelo dobro sodelujemo z ostalimi dru-štvi, z vrtcem Lipa in Osnovno šolo Štore.Vsi, ki smo aktivno vpeti v delo društva, de-lujemo na bazi prostovoljstva in za svoje delo ne prejemamo nikakršnih finančnih nagrad ali nadomestil. Izključno delujemo v dobro družbe in krajanov.Članarina:Predpisana članarina s strani PZS za leto 2016

je enaka kot letos. Za polnoletne osebe do 65. leta starosti znaša 25,00 €, za osebe, starejše od 65. leta starosti, znaša 18,50 €, za osnov-nošolce pa 7,00 €. Najmlajšim CICI planincem za spodbudo članarino krije naše društvo. Delitveno razmerje članarine med PZS in dru-štvom ostaja enako: 55% članarine pripada PZS, 45% članarine pa našem društvu.Družine imajo pri včlanitvi v društvo dodaten popust.

Vsakoletno članstvo traja od dneva včlanitve

do 31. 1. naslednjega leta. Član poravna čla-narino praviloma do 31. 1. za tekoče leto.Vsi, ki bi radi zaživeli drzneje in se imeli ne-vsakdanje, pridružite se nam. Potreben bo napor, ki bo v vas prebudil nekaj novega in vas napolnil s čudovitim notranjim zadovolj-stvom.V letu 2016 pa vsem želim varen korak, obilo zdravja in pozitivnega mišljenja.

Predsednik P. D. Železar Štore Valter Jelen

Regijsko strelsko tekmovanje

Tako kot vsako je tudi letošnje leto strel-sko društvo organiziralo regijsko strelsko

tekmovanje z zračno puško serijske izdelave. Tekmovanje je bilo v soboto, 21. 11. 2015, ob 53. obletnici otvoritve strelišča za zračno puško.Na tem tekmovanju sodelujejo izkušeni strel-ci zrelih let. Primanjkuje nam osnovnošolcev in mladincev, da bi lahko vzgojili bodočo ge-neracijo strelcev . Poskušamo jih pridobiti. V poletnih počitnicah pridejo 3-4 osnovnošolci največ trikrat, saj ugotovijo, da je strelstvo miren šport, ki zahteva veliko mero umirje-nosti in koncentracije. Po moji oceni imajo otroci raje eksplozivne športe, polne gibanja, saj so navajeni računalniških iger z urjenjem borilnih veščin.Tekmovanje je potekalo vzorno, saj ga je vodila izkušena ekipa. Vodja tekmovanja je bil Vlado Bogdanović in dva mednarodna strelska sodnika, Vili Dečman in Jože Jeram. Tekmovalo se je po pravilniku Strelske zveze Slovenije, v skladu s katerim je bil čas ene tekmovalne serije 45 minut za 20 strelov za rezultat in neomejeno poskusnih strelov.Prvo mesto je osvojila ekipa Kisovec I z zade-timi 529 krogi od možnih 600.

Drugo mesto je osvojila ekipa Kisovec II z za-detimi 488 krogi.Tretje mesto je osvojila ekipa Bratov Dobro-tinškov iz Vojnika z zadetimi 487 krogi.Posamično so osvojili kolajne naslednji strel-ci:- prvi je bil Zvone Prograjc (Kisovec I) z za-

detimi 182 krogi,- drugi je bil Lado Kovač (Kisovec I) z zade-

timi 179 krogi,- tretji je bil Vlado Bogdanović (Kovinar

Štore) z zadetimi 174 krogi.

Za prva tri mesta smo podelili pokale. Prvi trije posamično so dobili medalje, do petega mesta pa praktične nagrade.Po podelitvi je sledilo prijetno druženje. Za postrežbo sta poskrbeli naši članici, Branka Godicelj in Metka Bobnič. Za zabavni pro-gram je poskrbel naš članski ansambel Vrbi-ca.Prijetno druženje se je zavleklo v pozne ve-černe ure.Zahvala velja vsem donatorjem nagrad.

Vlado Bogdanović

DECEMBER 2015

O D

EL

U D

RU

ŠT

EV Š T O R S K I O B Č A N

20

31. oktober je tudi naš dan, dan čarovnic. Čarovnice in vsi zaba-ve željni smo se zbrali v telovadnici na Lipi, kjer smo člani

Turističnega društva Štore organizirali »noč čarovnic«.Kot se za rajanje čarovnic spodobi, je bila temačna telovadnica okra-šena z duhci, pajki, netopirji, postavljeno je bilo čisto pravo pokopali-šče, manjkale pa niso niti izrezljane buče.Otroci so v ustvarjalnih delavnicah izdelovali mumije in okostnja-ke, risali in barvali, skupaj s teto čarovnico so zvarili čarobni napoj, sladkosnedi so uživali v »grozljivih« sladkarijah, ki smo jih čarovnice same spekle. Zvezda večera je bil čarodej Andrej, ki nas je razveseljeval z svojimi čarovnijami - kdo ve, morda pa je prav on začaral našo veliko kera-mično bučo, ki je izginila kdo ve kam?Letos smo čarovnice pripravile » sobo groze« in le najpogumnejši so si upali pokukati vanjo. A kaj je bilo v njej? Ne povem, pridite pogle-dat naslednje leto!

Noč čarovnic v Štorah

O D

EL

U D

RU

ŠT

EVŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 21

Mojca Korošec

DECEMBER 2015

O D

EL

U D

RU

ŠT

EV Š T O R S K I O B Č A N

22

Športno društvo Kovinar Štore in organizirana športna vadba za otroke

Ker ne želimo, da bi otroci preživeli veči-no svojega prostega časa ob televiziji in

računalniku, ker je gibanje zdravo, želimo pa imeti zdrave in vesele otroke, smo se v društvu odločili, da otrokom poleg že obsto-ječega programa ponudimo še organizirano splošno športno vadbo in z njo obogatimo otrokove gibalne aktivnosti. Po objavljenem razpisu za vpis otrok smo v mesecu novembru pričeli s športno vadbo za predšolske in šolske otroke. Trenutno vadba poteka vsako sredo od 15.30 do 16.30 v te-lovadnici OŠ Štore. K vadbi želimo pritegniti čim več otrok od 5. do 9. leta starosti in jih na zabaven način razgibati. Vabljene so pred-

vsem deklice, saj opažamo, da v občini ni na voljo nobene podobne splošne športne aktivnosti zanje. Seveda pa so dobrodošli tudi fantje. Sedaj je vpisanih otrok dovolj za eno skupino, v primeru povečanja števila pa

Društvo upokojencev Štore

Društvo upokojencev Štore, ki v raznih dejavnostih združuje okrog 720 članov, je največje društvo v občini. V dejavnostih, kot so raz-

lične športne panoge, pohodništvo in izletništvo, naši člani delujejo brezplačno. Vsak mesec izdajamo svoj časopis, v katerem obvešča-mo člane o dejavnostih v društvu. S takim načinom obveščanja smo eno redkih, če ne celo edino društvo v Sloveniji. Naš vir financiranja je pretežno članarina, donacija občine in nekaj donacij od podjetij v občini. Med prvimi društvi v Sloveniji smo pristopili k »Programu starejši za starejše za boljšo kakovost življenja«. Poleg vseh društvenih dejavnosti vsako leto organiziramo srečanje naših članov. Tudi v letošnjem letu smo organizirali takšno srečanje, in sicer v Kulturnem domu v Štorah. Zbralo se nas je toliko, da je bila

dvorana kulturnega doma skoraj premajhna. Ob zvokih priznanega ansambla smo se vrteli do poznih večernih ur, popestritev večera pa so bile orientalske plesalke Irry dance, ki so s svojim nastopom nav-dušile ne samo moški, temveč tudi ženski spol. Ob tej priložnosti bi rad pripomnil, da zelo dobro sodelujemo z Občino Štore, Osnovno šolo Štore in nekaterimi društvi v občini, za kar se prisrčno zahvalju-jem, z željo, da bi tako ostalo tudi v prihodnje.Vse upokojence, ki še niste člani našega društva, vabim, da se nam pridružite, ker, kot poudarjajo v Zvezi društev upokojencev Slovenije, »več kot nas bo, bolj bomo močni pri doseganju svojih ciljev v tej zdraharski politiki«.

Mirko Vešligaj

bomo organizirali dodatne termine za vadbo. Do konca leta bo vadba za vse vpisane otroke brezplačna, v naslednjem letu pa bo potreb-no poravnati članarino. Vabljeni!

Karmen Žgank, Monika Kaluža

O D

EL

U D

RU

ŠT

EVŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 23

LPZ Štore: Novim izzivom naproti

Kako hitro mineva čas. Ko narava odvrže prekrasno pisano odejo s sebe, ko začne dišati po pecivu, poticah in kuhanem vinu, takrat

začutimo, da obračamo nov list, takrat se zavemo, da je zopet leto dni naokrog. Narava, odeta v belo odejo, gre k počitku.

Tako kot vsi, tudi pevci Ljubiteljskega pevskega zbora Štore, ne po-čivamo. V novo leto stopamo polni načrtov, polni novih idej, polni želja. Za nami je veliko nastopov, za nami so druženja, ki nas po-vezujejo. Ponosni smo, da lahko zapojemo tistim, ki jesen svojega življenja preživljajo v Domu Lipa, veseli smo, ko nas medse povabi gospod župnik Miha Herman in lahko naša pesem zadoni v krasni cerkvi Sv. Martina na Teharjah. Lepo je prepevati v domačem kraju na različnih prireditvah, ki jih organizira Občina Štore. Radi se odzo-vemo povabilom drugih društev, saj takšna druženja povezujejo kraj in ljudi v njem med seboj.

V letu 2015 smo tudi letni koncert pripravljali s posebnim veseljem. Petnajst let delovanja ni kar tako. V tem času se je v zboru menjalo kar nekaj pevcev, ki je vsak s svojim glasom in delom prinesel veliko k obstoju zbora. Pevci, ki nas petje v tem zboru združuje danes, smo za konec leta ponosni zapeli v katedrali sv. Salvadorja v Pragi. To je bilo za nas veliko doživetje. Ob zborih iz drugih evropskih mest smo prepevali slovenske pesmi, ponesli smo jih tudi na praške ulice. Pra-ga namreč vsako leto prireja predstavitev pevskih zborov evropskih držav »PRAGUE ADVENT CHORAL MEETING«. Ta petek in soboto, 4. in 5. decembra, se nas je predstavilo skupaj 37 zborov iz cele Evrope. Po podelitvi diplom za sodelovanje smo vsi zbori skupaj zapeli pet pesmi, kar je bilo še posebej veličastno.

Takšna nepozabna doživetja dajejo veselje do dela in ob podpori vas vseh, ki nas pridete poslušat ali nas na naši poti podpirate kako drugače, ni težko. Še naprej se bomo trudili, zase in za vas. Naj nam vsem novo leto prinese veliko dobrega petja, dobre volje in druženja.

Marija Sirk

DECEMBER 2015

ZN

AN

OB

RA

Z Š T O R S K I O B Č A N

24

Zgodba o uspehu Dolores Ponoš

»Nikoli ti ne bo uspelo, da bi lahko s tem služila kruh….v likovni umetnosti ni

prihodnosti, s tem ne boš obogatela«. Tako so jo svarili, ko je vso svojo strast do risanja, ves prosti čas in čas med urami pouka posvetila risanju. To so bili še srednješolski časi.

Vseskozi med poukom je risala, vsi zvezki so bili zapolnjeni z njenimi risbami. Izdelke so občudovali tudi njeni sošolci, medtem ko nje-nim domačim to ni bilo všeč, saj je začela po-puščati v šoli. Dokler ne bi popravila ocen, so ji poskušali prepovedati risanje, vendar jo je to le še dodatno spodbudilo in s tem je vedno bolj spoznavala, da je risanje del nje. Uspešno je dokončala srednjo šolo za računalništvo, med poukom narisala mnogo risbic, številke v njenih zvezkih pa so se združevale v razne obraze, slike… Ker ni bilo možnosti, da

bi nadaljevala šolo na Likovni akademiji v Ljubljani, je doštudirala management. Da bi imela denar za dodatno likovno izobraževa-nje in risarske pripomočke, je opravljala štu-dentska priložnostna dela. Dopoldan je bila na faksu, popoldne je delala, ob večerih pa risala. Pri tem je doživela veliko negativnih izkušenj, vendar je s svojo pozitivnostjo in že-ljo po samostojnosti tudi te premagala.

Dolores priznava, da je včasih vseeno dvomila o pravilnosti svoje odločitve, da se posveti ri-sanju. Vendar je študij managementa pripo-mogel na poti k uresničevanju cilja. Dolores je samouk. Z risanjem, ki jo sedaj označuje kot umetnico, je začela v svoji majhni sobici. To je sedaj njena služba, njeno veselje, hobi in življenje. V tem poslu je ogro-mno inovativnosti. Specializirala se je za portrete in v tem želi biti najboljša. Medtem si je ustvarila tudi svojo spletno stran www.portret.si. Njena tehnika risanja obsega tehniko sketch, barve (pastel), kuli, svinčnik in bel pastel, karika-ture, ki so lahko digitalne in navadne. V za-dnjem obdobju pa se s svojim timom podaja na pot ilustracije. Vseskozi se izobražuje v Sloveniji, pa tudi preko skypa z Darrel Tan-kom. Sodeluje z drugimi državami: Švedsko, Nemčijo, Madžarsko, Avstrijo, svoje izdelke ji je uspelo prodati tudi v Virginio. V Sloveniji ima podporo s strani trgovin Leonardo, Faber

Castella, kjer ji omogočajo, da njeni izdelki nastajajo z najkvalitetnejšim materialom. Ponosna pove, da ima vedno več naročil por-tretov. ''Vse več je tudi zanimanja za takšno darilo, saj je takšno darilo unikatno, osebno in trajno. V največje veselje, kot spodbuda za moje nadaljnje delo in ustvarjanje pa je prav to, ko mi kupec pove, da je portret njihovega obdarjenca ganil do solz!« Tisti, ki so kdajkoli kupili njene izdelke, se vedno znova vračajo k njej. Narisala je tudi mnogo znanih Sloven-cev in tujih znanih oseb. Pred kratkim sta s partnerjem, vokalistom Maticem Nareksom, odprla v Celju lasten studio, ki združuje sliko in glasbo. Studio sta poimenovala kar DO-MA in prav gotovo sta tukaj umetnost in ustvar-jalnost domači. Dolores je od nekdaj imela željo ustvariti lastno podjetje, ki bi delovalo kot družinsko domačno podjetje, kjer deluje skupina umetnikov. Želje se ji postopoma uresničujejo, počasi si ustvarja svoj delovni tim, ki jo podpira pri vse večjem obsegu dela in naročil umetnin. Lahko bi rekli, da je to zgodba o uspehu. V bistvu je dejansko iz nič nastal odličen posel in osebno zadovoljstvo. To pa lahko dosežeš s trudom, voljo, pozitivnim mišljenjem in seve-da s talentom. Tega pa zagotovo naši krajan-ki, umetnici Dolores, ne manjka.

Rosvita Jager

Foto: Rosvita Jager

ZA

NIM

IVO

ST

IŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 25

Ob petletnici delovanja društva so kompol-ski gledališčniki nastopili v Narodnem domu v Celju z narodno igro Revček Andrejček. Kot igralci so nastopali Gregor Ocvirk, Franc Plank, Neža Ocvirk, Helena Plank, Anton Štor, Franc Tofant, Tone Jager, Franc Štarlekar, Ivan

Gajšek, Jakob Gajšek in Guzejeva. Prav tako so nastopili na sokolskem odru v Štorah. Petletnico delovanja in kulturnega udejstvo-

Prosvetno društvo Sveti Lovrenc pod Prožinom

Prvo kulturno in prosvetno društvo v Kom-polah z imenom »Prosvetno društvo Sv.

Lovrenc pod Prožinom« je nastalo v zimskih mesecih 1932/1933. Društvo je zaznamovalo kulturno dogajanje in spodbujalo krajane h kulturnem udejstvovanju v kraju med obe-ma vojnama.Pobudnik ustanovitve društva in predsednik društva je bil šolski upravitelj Vojteh Jerin, ki je prišel na kompolsko osnovno šolo leta 1923. Kot društveni odbornik je bil zastopan tudi v Sokolskem društvu v Štorah. Prebivalce Sv. Lovrenca je spodbudil, da so začeli prireja-ti odrske nastope in se ukvarjati z igralstvom. Ni spodbudil samo šolske mladine, ampak tudi starejšo generacijo. Ustanovni občni zbor društva je bil januarja 1933. Na njem je sodeloval in pomagal tudi znan slovenski li-terat in pesnik Matej Bor – s pravim imenom Vladimir Pavšič. Za predsednika društva je bil izbran Vojteh Jerin. Leta 1938 je društvo dobilo novo vodstvo, saj je od starega vod-stva umrla dolgoletna članica Greta Ivanšek, Ljudmila Kojnik je odstopila, nekaj mladih fantov pa je odšlo k vojakom. Predsednik je postal Albert Jerin, sin Vojteha Jerina, pod-predsednik Franc Tofant, tajnik Ivan Gajšek, namestnica tajnika K. Medvedova, blagajnik Tone Jager in gospodar Franc Plank. Nad-zornici in preglednici računov sta bili Marija Novak in Pepca Ocvirk. Člani razsodišča so bili Avgust Dobrajc, Ladislav Jager, Jakob Gajšek, vodje prosvetnega odra pa Helena Dobrajc, Marjan Jerin in Nejc Trebovc. Člani društva so bili domačini, posestniki in tovarniški delavci

s svojimi družinskimi člani. Društvo je delova-lo do nemške okupacije leta 1941.

Leta 1936 je imelo društvo 26 članov, ki so plačali članarino. Člani društva so bili na-slednji: predsednik in učitelj Vojteh Jerin, Jožica Baumgartner, Avgust Dobrajc, Feliks Ivanšek, Greta Ivanšek, Hajni Ivanšek, Anton Jager, Ladislav Jager, Franc Kojnik, Ljudmila Kojnik, Franc Tofant, Ivan Tofant, Ivan Gajšek, Jaka Gajšek, Gregor Ocvirk, Neža Ocvirk, Mici Novak, Franc Plank, Helena Plank, Ivan Sc-hlathan, Alojz Seme, Franc Štrlekar, Martin Štor, Jernej Trbovc, Matija Zavšek in podporni član Anton Paulič.

Društvo se je financiralo iz mesečne članarine članov društva, donacij podpornih članov in dohodkov pri uprizarjanju gledaliških iger in predstav, ki so prinašali tudi največ denarja. Izdatke društva so predstavljali nabava gle-daliških kostumov in rekvizitov, les in drug gradbeni material za sestavo in popravilo gledališkega odra, plačevanje avtorskih pra-vic za gledališke igre in spremljavo godbe pri uprizoritvah odrskih nastopov. Manjše izdat-ke so predstavljali tudi knjižnica, plačevanje raznih taks in dovoljenj za gledališke nasto-pe, povrnitev potnih stroškov, poštnin in dru-gih stroškov društvenega delovanja.Glavna dejavnost društva so bili odrski nasto-pi in gledališke predstave. Člani Prosvetnega društva niso nastopali samo na domačem odru, ampak so gostovali tudi v sosednjih krajih, predvsem v Štorah, na Teharjah, v Ce-lju in Šentjurju. Prvo igro, ki so jo člani društva uprizorili, je bila Rodoljub iz Amerike. Iz bla-gajniškega zapisa je razvidno, da jim je igra prinesla 698,50 dinarjev, ponovljena pred-stava pa 386,50 dinarjev. Društvo je kmalu prišlo na »dober glas«, zaslovelo in bilo je prvovrstno predvsem za kmečke in narodne igre. Gledališke igralce je vodil France Kojnik, igre pa je večinoma režiral Marjan Jerin. Žig Prosvetnega društva Sv. Lovrenc

(Pokrajinski arhiv Maribor)

Seznam članov društva leta 1936(Pokrajinski arhiv Maribor)

Blagajniški zapis Prosvetnega društva Sv. Lovrenc(Pokrajinski arhiv Maribor)

DECEMBER 2015

ZA

NIM

IVO

ST

I Š T O R S K I O B Č A N

26

Irry dance v Štorah

vanja so praznovali tudi v domači Gajškovi gostilni »Pri Špulcar« 4. junija 1939, ki ga je popestrila tudi Sokolska godba Štore.

Društvo je prirejalo tudi društvene izlete. Največkrat so se peljali z vlakom na okoliške hribovske vrhove, kot sta Boč in Kum. Leta 1938 je društvo osnovalo tudi pevski odsek s 17 člani.Eden zadnjih predvojnih gledaliških nasto-

Orientalska plesna skupina Irry dance je v mesecu oktobru ponovno očarala člane

Društva upokojencev Štore. Na letnem sre-čanju upokojencev so napravile velik žur. Za-peljivi kostumi in plesni gibi telesa so prava paša za oči. Ana, Brigita, Mojca, Blanka, Maja, Darja in voditeljica Irena Majcen izhajajo iz Šmarja pri Jelšah in okolice Celja in kot skupina ple-šejo že kar nekaj let. Orientalski ples je zapeljiv ženstveni ples z nežnim valovanjem telesa in energičnimi gibi bokov. Čar teh plesov je tudi v druženju nežnega spola, ženske postanejo bolj samo-zavestne, se sproščajo in krepijo svoje telo. Voditeljica Irena pravi, da za ta ples niso po-membna leta, ampak veliko volje in ljubezen do plesa.Vse, ki rade plešete, pridružite se jim in uži-vale boste v ritmih Orienta, v ritmih can-cana

in country plesa. Plesni tečaji potekajo vsak ponedeljek v Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah, začetni tečaj pa vsako sredo v Kulturnem domu v Štorah ob 18.15.

pov Prosvetnega društva je bil 19. januarja 1941, ko so nastopili v Sokolskem domu Štore z Golarjevo komedijo Vdova Rošlinka. Z nemško okupacijo slovenskega ozemlja aprila 1941, priključitvijo ozemlja Štajerske nacistični Nemčiji in prepovedjo rabe sloven-skega jezika je Ukinitveni komisar za društva in organizacije na Spodnjem Štajerskem med drugim razpustil tudi slovensko Prosvetno društvo Sv. Lovrenc pod Prožinom.

Viri in literatura:Blagajniška knjiga Prosvetnega društva Sv. Lovrenc. Po-krajinski arhiv Maribor/PAM/0122/03120.Delovanje šentlovrenskega prosvetnega društva. Nova doba, 11.3. 1938, št. 11, str. 3.Štore. Ob petletnici šentlovrenskega odra. Nova doba, 18.2. 1938, št. 8, str. 4.Štore. Nova doba, 19.5. 1939, št. 21, str. 4.Štore. Šentlovrenski oder. Nova doba, 7.1. 1941, št. 3, str. 3.

Matej Ocvirk

Irry dance plešejo na raznih kulturnih priredi-tvah, obletnicah, rojstnih dnevih itd…Ljubiteljice plesa, zaplešite z njimi.

Ivanka Tofant

ZA

NIM

IVO

ST

IŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 27

121. obletnica rojstva Franja Malgaja

Na 121. obletnico njegovega rojstva, 10. 11. 1894, smo se vetera-ni osamosvojitvene vojne za Slovenijo in častniške organizacije

občine Štore ter člani društva generala Maistra iz Štor na šentjurskem pokopališču poklonili v spomin borcu za severno mejo, nadporočni-ku Franju Malgaju. Zbrali smo se namreč na mestu, kjer spomenik v čast Franju Malgaju ponosno priča o človeku, ki je v bojih za severno slovensko mejo v času po prvi svetovni vojni dal življenje za najvišje vrednote, za svojo domovino. Njegova veličina je bila poleg ostalih vrednot domoljubja nedvomno v njegovi mirnosti, pridnosti, hra-brosti, resnosti, izjemni poštenosti, tovarištvu in zanesljivosti, kar je za častnika še poseben dar. Pisal je pesmi in jih objavljal v dijaškem glasilu Savinja. Pisal je zanimive članke iz sosednje okolice. Zelo zanimiv je njegov članek z naslovom »Svetina nad Celjem in njena okolica«. Takole je napisal: »Če hočeš občudovati panoramo ali pa se nadihati svežega zraka, potem se moraš povzpeti na v znano gorsko vasico Svetino, tudi Svetje imenovano, ki leži na 683 metrih nadmor-ske višine. Kraj je lep, zanimiv pa je zaradi svoje počrnele cerkve, ki kraljuje na tej višini, kakor tudi zaradi drugih in starih spominov tod okoli«.Zgodovina je naša največja učiteljica. Domoljubje pa vrednota, ki jo

je prav veliki Slovenec in domoljub Franjo Malgaj poosebljal. Padel je na Koroškem, 6. maja 1919. Pozneje, 26. oktobra 1919, je bil poko-pan v rojstnem Šentjurju. Na njegovem veličastnem pogrebu je bil prisoten general Rudolf Maister. Prislužil si je tudi visoka odlikovanja: zlato medaljo za pogum, Karlov bojni križec, posmrtno pa je bil odli-kovan še s Karadžordževo zvezdo z meči 4. stopnje.

Srečko Križanec

Zlata jesen na Svetini

Bogata, lahko ji pravimo tudi »zlata« jesen, nas je letos očarala s toliko lepimi in sončnimi dnevi, da se ji lahko za vsak dan posebej

zahvalimo. Skrajšala nam je že za dobro polovico turobnih novembrskih dni, ki smo jih bili iz preteklih let že navajeni. Z veseljem smo pobirali plodove našega celoletnega dela in se veselili vsakega novega dne. Počasi in brez hitenja smo lahko pospravili odpadajoče listje z dreves in si pripravili drva za hladne zimske dni.Tudi pri nas na Svetini smo se kar skupaj lotili vseh jesenskih opravil: najprej kožuhanja koruze, grabljenja listja, ki ga je bilo povsod re-snično na pretek, in še drugih del.Večkrat je prišel na pomoč pri vseh teh jesenskih opravilih tudi naš dobri in priden znanec Zdravko iz Štor, seveda najprej k »njima«, nato pa se je lotil tudi drugih del, za kar smo mu vsi zelo hvaležni. Večkrat se je pridružil »njima« in tako pokazal, da se pri nas na Svetini dobro počuti. Za »njiju« je skrbel tudi vnuk Erik, ki ju je večkrat vprašal, če sta kaj lačna, in jima ponudil dobri jogurt.Družbo so »jima« delali tudi mimoidoči pohodniki, se z njima fotografirali in nasmejali. Vse to pa dokazuje, da nam na Svetini ni nikoli dolgčas.

Pridite in prepričajte se!Danica Maček

DECEMBER 2015

ZE

LIŠ

ČA

RS

TV

O Š T O R S K I O B Č A N

28

Žajbelj

V srednjem veku je žajbelj poleg vinske ru-tice, čistca in trpotca užival velik ugled.

Veljal je kot sredstvo za podaljševanje življe-nja in preganjanje demonov. Žajbelj je naj-verjetneje v 6. stoletju potoval v prtljagi be-nediktinskih menihov, in sicer iz Sredozemlja prek Alp v srednjo Evropo. Danes ga vzgajajo po vsej Evropi in v Severni Ameriki.

»Zakaj sploh umre človek, ki mu na vrtu raste žajbelj? Žajbelj odpravlja zlo, žajbelj je nasvet narave!« je vzkliknil menih zeliščar in se s tem zapisal v legendo. Zdravilka in vizionarka Hildegard iz Bingna (1098–1179) je žajbelj opisala s toplo in suho naravo in »raste bolj zaradi sončne toplote kot zaradi vlažne ze-mlje. Koristen je proti bolezenskim sokovom, ker je suh. Surov in kuhan je dober za tiste, ki jih mučijo slabi sokovi. Vzemi žajbelj in ga zdrobi v prašek ter ga jej s kruhom; zmanjšal bo odvečne slabe sokove v tebi.« Že v 16. sto-letju so žajbljeve liste uporabljali kot zobno ščetko, kar sploh ni bilo neumno, kajti danes je medicinsko dognano, da žajbelj deluje pro-tivnetno in protibakterijsko.Učinkovite sestavine so predvsem eterično olje (tujon, cineol, kafra), čreslovine (ustni-časte čreslovine) in flavonoidi. Eterično olje deluje protimikrobno, ursolna kislina zavira razvoj vnetij, čreslovine pa krčijo rane. Žajbelj, ki sodi v družino ustnatic, raste kot polgrm, in sicer do 80 centimetrov visoko. Cveti od zgodnje pomladi do poletja v svetlo modrih, svetlo vijoličastih, rožnatih in be-lih barvah, cvetovi pa se pnejo v navidezen klas. Za zdravilne namene cvetovi niso tako pomembni, nabirajo se v glavnem listi, in sicer od junija do avgusta, predvsem pa ob sončnih dneh. Na moč in sestavo eteričnega olja vplivajo predvsem sestava tal, toplota in sončna svetloba. Pomečkajte dlakave listke med prsti in razvil se bo kafrast, balzamast in dišaven vonj. Če list prežvečimo, ima trpek, grenek okus.Za rast žajblja so idealna suha, kamnita tla v Istri, zato ne čudi, da je najbolj razširjen ob

jadranski obali in na otokih, drugod pa ga v glavnem gojijo v vrtovih in zato včasih tudi podivja.

Nasvet: omislite si spomladanski izlet na otok Cres, ki je v tem času še posebej globoko pre-pojen z zeliščnimi dišavami, in si natrgajte svežega žajblja. Rastlino nabirajte tako, da režete poganjke blizu zemlje, jih nato pove-žete v snope in obrnjene sušite. Ko listi posta-nejo prhki, jih odlomite s pecljev in shranite v nepredušnih posodah ter v hladnem, suhem in v temnem prostoru. Plastične posode niso primerne, ker žajbelj vsebuje eterična olja.Če vrtnarite in žajblja še nimate na svojem vrtu, je najbolje, da v vrtnariji kupite že raz-vito rastlino in jo posadite v vrsto od 60 do 90 centimetrov narazen. Če boste zemljo pokrili z zastirko iz ovsene slame, bodo ustvarjene še boljše razmere za žajbljevo rast. Ko rastlina zraste, potrebuje le malo pozornosti. Nevarna ji je le zmrzal.

Zdravilna moč rastlineŽajbelj je zdravilen, ker preprečuje močno potenje, zato ga predpisujejo ljudem po hudi vročini. Učinkovit je tudi pri začetkih gripe. Močen učinek ima na hormone, pospešuje tudi menstruacijo, zato ga priporočajo dekle-tom v puberteti in ženskam v menopavzi (za-vira potenje, medtem ko ima na primer lipa ravno nasprotni učinek). Žajbelj je koristen tudi pri astmi, katarjih bronhijev, sladkorni bolezni, slabostih srca in pri glavobolu. Sploh je široko koristen pri vseh boleznih dihal, ustne votline, žrela in grla, pri kašlju in ustni gnilobi.Žajbelj lahko uporabljamo zunanje ali notra-nje. Pri zunanji uporabi zavira vnetja, razku-žuje in ustavlja krvavenja. Deluje predvsem na sluznico. Na stare, slabo celeče rane lahko položimo obkladke iz žajblja in pomagalo bo. S čajem ali z razredčeno tinkturo se lahko tudi umivamo ali pa v tako pripravljeni zdra-vilni tekočini namakamo potne noge. Kopel si pripravite tako, da v vodo vsujete nekaj vejic žajblja: spodbuja, krepi in celo vzdraži, zato je takšna kopel najboljša zjutraj. Žajbljeva kopel ima enake lastnosti in učinke kot rožmarino-va. Za grgranje ali umivanje si pripravimo popa-rek iz ene čajne žličke zeli. Lahko si privoščite

tudi inhalacijsko terapijo. Če boste pravo-časni, lahko povsem ustavite napredovanje prehlada. V liter vroče vode vsujte žlico ka-miličnih cvetov, žlico listov žajblja in nekaj kapljic (do deset) eteričnega olja evkaliptu-sovih listov. Pokrijte se z rjuho in deset minut vdihavajte paro, izmenično skozi usta in nos. Po inhalaciji še nekaj časa ostanite v toplem prostoru.

Če verjamete ali ne, naj bi žajbelj pomagal tudi proti plešavosti; če nič drugega je vsaj odličen tonik za lase. Pripravite si ga tako, da skupaj v enakih razmerjih zamešate peteršilj, žajbelj, rožmarin in timijan ter prelijete z al-koholom, razredčenim z vodo (v razmerju 30 odstotkov alkohola in 70 odstotkov vode).Če se pojavijo prebavne motnje, vetrovi, vne-tja črevesne in želodčne sluznice, driska, je čas za notranjo uporabo, kajti žajbelj močno vpliva na prekrvavitev trebušnih organov. Navaden čaj iz žajblja si pripravimo tako, da pol žličke žajblja prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati pet minut. Precedimo in po-pijemo, najbolje pol ure pred jedjo. Če vas obliva pot, je učinkovita naslednja zeliščna mešanica: žajbelj (80 g), njivska preslica (10 g) in korenina baldrijana (10 g). Dve žlički čajne mešanice pripravimo kot poparek, ki ga nato še enkrat zavremo. Pijemo dve skodelici čaja dnevno. Sladkornim bolnikom priporo-čajo mešanico čaja iz enakih delov žajblja in rmana.

Poznamo tudi žajbljevo vino, ki ga pijemo z zdravilnimi nameni, torej kozarček vina po kosilu. 100 gramov žajbljevih listov nama-kajte v litru belega vina. Pijača bo delovala krepčilno in spodbujevalno na vašo prebavo. Toda pozor! Z žajbljem velja ravnati previdno! Nosečnice in doječe matere naj bi se mu izo-gibale, kajti žajbelj med drugim zavira tvorbo mleka. Za otroke je žajbelj priporočljiv samo za zunanjo uporabo. Pri pravilni uporabi se lahko povsem izognemo neželenim učinkom, to pa pomeni, da se točno držimo predpisa-nih količin (6 g zeli, 0,1–0,3 g eteričnega olja, 2,5 –7,5 g tinkture). Če smo pri navodilih za pripravo čajev navedli pol kavne žličke, to po-meni ravno toliko in nič več.Žajbelj ima pekoč okus, na zahodu pa ga v glavnem uporabljajo kot začimbo, na primer

ZE

LIŠ

ČA

RS

TV

OŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 29

pri pripravi nadevane perutnine in različnih omak. Nemci ga uporabljajo za začinjanje klobas. Drugače lahko žajbelj uporabljamo tudi v prilogah iz divjega ali rjavega riža, ječmena in leče, z njim pa odlično poživimo tudi omake in mineštre.

Če je le mogoče, izberimo svežo rastlino, saj ima izrazitejši okus od posušenega žajblja. Sveže žajbljeve liste shranjujemo tako, da jih previdno zavijemo v vlažno papirnato brisačo in položimo v plastično vrečko. Žajbelj hrani-mo v hladilniku, kjer se bo ohranil nekaj dni. Posušene žajbljeve liste pa shranjujemo v te-sno zaprtem kozarcu v hladnem, temnem in suhem prostoru in tako shranjen žajbelj naj bi se ohranil približno šest mesecev. Sicer je žajbelj dober vir vitamina K, vsebuje pa tudi številne zdravju koristne rastlinske snovi, vključno s fenoli in flavonoidi.

Žajbelj se resnično ponaša s številnimi, zdrav-ju koristnimi lastnostmi. Deluje kot stimu-lans, blago odvajalo, deluje protivnetno, pro-timikrobno, poleg tega pa tudi spodbuja tek. Prav žajbljev čaj je odličen vir antioksidantov (apigenina, diosmetina in luteolina). Žajbelj naj bi pomagal tudi bolnikom s sladkorno bo-leznijo in za pomoč pri Alzheimerjevi bolezni.

Žajbljev obkladek za oči250 ml vode zavrite, z njo prelijte 1 žlico žaj-blja in pustite stati 10 minut. Nato skrbno precedite. V poparek namočite dva kosma vate ali zloženca iz gaze in ju položite na za-prte oči. Tak obkladek mimogrede preprečuje tudi nastajanje gubic!

Odpravljanje bolečine v grluProti vnetjem uporabljajmo eterična olja in grenčine. Nekaj kapljic 2,5% žajbljevega olja iz lekarne raztopite v malo tople vode in s tem po umivanju zob vsaj dve minuti izpiraj-te usta.

Kopel za stopala z žajbljem in ognjičemTa zelišča delujejo antibakterijsko in mirijo zdraženo kožo ožuljenih stopal. Vzemite 30 g žajblja, 30 g ognjiča, 30 g repika, dve žlici jabolčnega kisa, vodo po potrebi. Vodo zavri-te, dodajte zelišča in jabolčni kis. Počakajte, da se ohladi in v poparku okopajte stopala. Potem jih zdrgnite z brisačo in namažite z ognjičevo kremo.

Parna kopel za obrazVlažna toplota parne kopeli odpira pore, olajša izločanje loja in tako prispeva k čišče-nju kože. Vzamete pet litrov vode, dva do tri prgišča posušenih listov žajblja ali poprove

mete. Vodo zavrite in z njo prelijte zelišča. Z obrazom se sklonite nad lonec, iz katerega se dviga para, pri tem se pokrijte z brisačo, da para ne uhaja. Po 15 minutah z mehko krpo otrite pot in obraz oplaknite s hladno vodo.

Žajbljeva ustna vodaŽajbelj pomaga proti krvavenju dlesni, zdra-vi in utrjuje načete dlesni. Za ustno vodo potrebujete šest listov žajblja, 500 ml vode in ščepec soli. Žajbelj drobno nasekljajte, zavrite soljeno vodo in z njo prelijte žajbelj, počakajte, da se ohladi, precedite in natočite v stekleničko. Poparek po umivanju zob upo-rabite za grgranje.

Začinjen potpuri za prijeten vonj po stanova-njuZa to potrebujete: 100 g cimetove skorje, 30 g suhega pehtrana, 30 g nageljnovih žbic, 30 g lovorovih listov, 100 g suhih listov poprove mete, 30 g suhega žajblja, 60 g cvetov kami-lice, 60 g cvetov muškata, 60 g hmelja. Cimet strite v možnarju, dodajte vse ostale začimbe, dobro premešajte in vsebino nasujte na lep dekorativni krožnik, ki ga postavite na polič-ko v prostoru, kjer bo mešanica poskrbela za prijetno odišavljenje. Rosvita Jager

DECEMBER 201530

DO

GA

JA

NJ

E V

DO

MU

LIP

A Š T O R S K I O B Č A N

Na lepo torkovo jesensko popoldne so v Domu Lipa Štore oživeli stare ljudske pesmi pevci Jesensko cvetje iz Šentjurja.

Ljudski pevci Jesensko cvetje so stanovalcem Doma pripravili bogat koncert. Prepevali so stare, lepe ljudske pesmi, ki so že skoraj poza-bljene. Ga. Ana je dejala: «Bil je lep koncert. Se ne spomnim, kdaj

Jesensko cvetje

sem nazadnje slišala te pesmi. Pa še tako lep glas imajo, tega ne zmore vsak.«V zahvalo smo pevcem podarili naš izdelek in upamo, da nam bodo resnično še kdaj popestrili dan in obudili spomine.

Snežana Batljan

Nastop Ljubiteljskega pevskega zbora Štore

V začetku meseca novembra so v Domu Lipa Štore nastopili člani Ljubiteljskega pevskega zbora Štore. Ljubiteljski pevski zbor Što-

re, ki deluje že šestnajsto leto, vodi ga. Maja Sakeljšek. Stanovalce so navdušili s svojim nastopom. Prepevali so vesele in znane slovenske pesmi, med drugimi: Kako lepo je biti muzikant, Sveti Jurij, Nocoj je

ena luštna noč. Večglasno petje je zelo pritegnilo poslušalce, saj so želeli slišati še kakšno pesem več, kot jih je bilo na programu. Ljubi-teljski pevci so jim z veseljem ustregli in na koncu smo bili vsi zado-voljni ter srečni.

Snežana Batljan

DU

HO

VN

E S

TR

AN

IŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 31

»In pohiteli so, prišli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, v jasli položeno« (Lk 2, 16).

Adventni dnevi se približujejo svojemu vrhuncu. Štiri prižgane sveče na adventnem vencu že oznanjajo polnost pričakovanja:

zdaj želimo priti od pričakovanja k dogodku, od adventnega venca k jaslicam in zvezdi repatici, od naših drobnih človeških luči vsakda-njega upanja k veliki luči, ki naj razsvetli temo duha in srca na ravni človeka in človeštva.

Če nas sveče in lučke nagovarjajo v nekem globalnem, še neoprede-ljenem hrepenenju po miru in polnosti, nas jaslice nagovorijo veliko bolj konkretno. Pred nas postavijo podobo svete družine, pastirjev in čred, angelskih pesmi in sporočila: »Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod. To vam bo znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli«(Lk 2, 11-12). Vsako leto beremo to sporočilo pri polnočni sveti maši. In potem tudi mi v duhu sledimo pastirjem: »Pohiteli so, prišli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, v jasli položeno« (Lk 2, 16). Našli so družino, sveto družino. V njej so prepoznali uresničitev tisočletnih obljub, polnost božje na-klonjenosti in model polne ljubezni: božje ljubezni, ki se sklanja k vsakemu, še zlasti ubogemu in osamljenemu, ter človeške ljubezni v podobi družine. » In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno« (Lk 2, 20).

Ob božičnem praznovanju me ta beseda me nagovori s posebno močjo. Povabi me v skrivnost svete družine, kjer se nam je razodela božja »ljudomilost« in človekoljubnost v polni meri (prim. Tit 3,4-7 ). Daleč od idealnega sveta, sredi tolikih stisk in ovir, se v mladi družini rodi božji Sin. Oznanilo me pretrese. Najgloblje skrivnosti človeštva se torej uresničujejo prav v družini. Celo Bog prihaja med nas po dru-žini, ki je zato božjepravna ustanova in jo moramo po njegovi volji ohranjati in varovati.

To me navdaja z velikim spoštovanjem do očetovstva in materinstva, do vsakega otroka, ki je sad tega skrivnostnega dogajanja. Spomni me, da je v neki meri sveta vsaka družina, saj se v njej dogajajo najve-čje skrivnosti ljubezni, spočetja, nosečnosti, rojstva, vzgoje in zorenja. Poučuje me, da po zakramentu svetega zakona vstopa Bog v intimni prostor največjih skrivnosti, da navdihuje in spremlja dogajanje lju-bezni, življenja, dela in trpljenja. Tako lahko še globlje razumem, da je božič praznik vsake družine, praznik velikih trenutkov za posame-znika in skupnost, ki ga ne morejo nadomestiti druga praznovanja

in druge skupnosti. Vsa ostala, bodisi v cerkvi, v družbi ali na zabavi lahko nekaj dodajo, a ne morejo zamenjati intimne skupnosti očeta, matere in otrok, ne v nastajanju življenja in ne v čutenju.

Zadnje mesece so nam pogosto pred očmi prizori popotnikov, mi-grantov, ubežnikov. Mnogi bežijo pred vojno, da ohranijo življenje sebi in otrokom, drugi zapuščajo dom, da bi zase in za družino prislu-žili več, kot so imeli do sedaj. Nihče ne ve, kaj jim bo prineslo novo leto.

Letošnji božič bo za mnoge drugačen kot prejšnja leta. Sto tisoči be-guncev ga bodo doživljali daleč od doma, večinoma odtrganih od svoje družine in sorodnikov. Drugi ga bodo sicer preživeli doma, a mnogi prestrašeni pred valom terorizma, za katerega nikoli ne vedo, ali bo opazil tudi njihovo deželo ali mesto. Kot siva jesenska megla je v srca premnogih zlezel strah pred prihodnostjo.

Božično oznanilo pa prinaša besedo upanja in življenja, ki ga je angel v sveti noči prinesel za tisti in za sedanji čas, za domačine in prise-ljence, za mlade in stare, za bogate in reveže…. »Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod... Slava Bogu na višavah in na Zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji« (Lk 2, 11.14).

Četudi je noč temna in stiske prepogost spremljevalec naših dni in noči, je vendar nekaj res: angelsko oznanilo o miru na Zemlji ni bilo sporočeno le za tisto noč, ampak za vse čase. Le odprto srce je po-trebno imeti – za Boga in za bližnjega. Potrebno je biti blage volje, dobrohoten, človeški in usmiljen v besedi in dejanju. Papež Frančišek nas na različne načine k temu spodbuja. Zato je razglasil leto usmi-ljenja in z geslom »usmiljeni kakor Oče« vabi vse kristjane k dobroho-tnosti, usmiljenju in miru.

Drage bralke in bralci Štorskega občana! Vam in vaši družinam vo-ščim blagoslovljene božične praznike, v letu 2016 pa veliko zdravja, vere, upanja in miru ter notranje moči za izzive, ki so pred nami.

Miha Herman, župnik na Teharjah in pri sv. Lovrencu v Kompolah

DECEMBER 2015

DU

HO

VN

E S

TR

AN

I Š T O R S K I O B Č A N

32

Zakonska skupina v Župniji Teharje

Verjetno mnogim bralcem Štorskega ob-čana ni znano, da v župniji Teharje poleg

drugih oblik sodelovanja obstaja tudi zakon-ska skupina, ki deluje že tretje leto. V njenem okviru se mesečno srečuje sedem parov iz žu-pnij Teharje in Sv. Lovrenc različnih poklicev in starosti. Tako bo najstarejši par naslednje leto obhajal zlato poroko, najmlajši pa še nima deset let zakonskega staža.

Osnovni namen zakonske skupine je, da gra-dimo odnose s sozakoncem in znotraj skupi-ne. Dobivamo se enkrat mesečno in naša sre-čanja potekajo v sproščeni izmenjavi mnenj o različnih temah. Pred vsakim srečanjem se dogovorimo za temo naslednjega, vsakič drug par pa je zadolžen, da pripravi izhodi-šče za pogovor in vodi srečanje. Teme so zelo različne, od bolj lahkotnih, kot na primer razprava o praznovanjih v družinskem krogu, pa do zelo zahtevnih, kot je npr. vprašanje evtanazije. Naša različnost zelo bogati naše razprave in rečeva lahko, da nama je sode-lovanje v zakonski skupini razširilo obzorje in nama pomaga, da lahko gledava na obravna-vane teme tudi s povsem druge plati, kot bi jih sicer.

Pomemben del razgovora v okviru skupine pa je tudi komentar posameznih poglavij Svete-ga pisma. Za vsako srečanje si izberemo od-lomek, ga preberemo in poskušamo iz njega izluščiti napotila za vsakdanje življenje. Zani-mivo je, da nam ta »knjiga vseh knjig« vedno znova pove nekaj novega. V istem tekstu po-samezniki ali pari najdemo povsem različne stvari, ki nas nagovarjajo in nam dajejo smer-nice za življenje.

Dodaten učinek zakonske skupine se kaže tudi v tem, da se zakonca v pripravi na sre-čanje in tudi v komentarjih po njem POGO-VARJATA. Vsi, ki smo poročeni že nekaj let,

vemo, da to ni vedno enostavno. Včasih ni teme, drugič ni volje, pa še kaj tretjega lahko pride vmes. Tu pa obstaja neka »obveznost«, obstaja tema za pogovor in ta bistveno lažje steče. Lahko rečeva, da prav to ocenjujeva kot največjo dodano vrednost sodelovanja v za-konski skupini. Pogovarjati se z možem/ženo in slišati drug drugega!

V začetku pa ni bilo prav lahko. Prva srečanja so bila manj sproščena, med sabo se še nismo poznali in pogovor ni tako gladko stekel. Pri naših začetkih nam je bilo v veliko pomoč duhovno in organizacijsko vodenje našega župnika. g. Mihe Hermana, posebej pa naših mentorjev, zakoncev Razboršek iz Velenja. Na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj pri vodenju zakonske skupine (že 23 let vodita zakonsko skupino v svoji župniji) sta nam na nevsiljiv način znala pokazati, za kaj pri vsem skupaj pravzaprav gre in naprej je šlo lažje. Seveda vodenje in usmerjanje še vedno po-trebujemo, vendar manj kot na začetku.

Kljub nenehnemu pomanjkanju časa lahko v imenu celotne skupine zapiševa, da je čas, ki ga enkrat mesečno preživimo na srečanju (dobri dve uri), zelo dobro izkoriščen. Tega se še bolj zavedamo, ko razumemo, da je vsak odnos, še posebno odnos med možem in ženo, nekaj živega in je potreben nenehne nege, ljubezni in pozornosti. Pokazalo se je, da je zakonska skupina primerno okolje za nego najinih in naših medsebojnih odnosov.

Člani zakonske skupine na srečanju in tudi potem, ko je srečanja konec in ko o novih spoznanjih premišljujemo, delamo več stvari hkrati:

• vedno znova ugotavljamo, da je zakonska zveza vrednota, za katero se je potrebno boriti, jo graditi in negovati,

• z novimi spoznanji negujemo in krepimo odnose: najprej odnos mož – žena, ki je temeljni odnos v družini, in posledično vse druge odnose v svoji družini,

• za svoje otroke na ta način ustvarjamo čudovito dediščino ljubezni – otroci so sad ljubezni očeta in matere in se počutijo varne in ljubljene, kadar rastejo in živijo v ozračju te ljubezni,

• razvijamo in ostrimo svoj občutek za to, kar je sveto, vredno in za življenje po-membno (ustvarjamo lestvico vrednot in prioritet),

• gradimo nova prijateljstva s podobno mi-slečimi,

• v krogu prijateljev preživljamo trenutke veselja in sproščenosti, kar nas notranje krepi in usposablja za premagovanje ovir, ki jih pred nas postavlja življenje,

• skupaj s sozakoncem prebiramo in pre-učujemo večna načela, ki so zapisana v »knjigi vseh knjig«,

• nenehno oblikujemo svoj značaj,

• z besedo, zgledom in s svojimi izkušnjami drugim v skupini pomagamo in jih boga-timo.

Zakon kot povezanost med možem in ženo nama predstavlja veliko vrednoto in nama je bil izpopolnjen z rojstvom najinih treh otrok. Sodelovanje v zakonski skupini nama veliko pomeni, ker nama v teh časih, ki družini niso najbolj naklonjeni, pomaga pri premago-vanju vsakdanjih ovir na poti družinskega življenja.

Ivan in Darinka Jurkošek

SR

EB

RN

E N

ITIŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 33

Marija Zupanc praznovala okroglo obletnico

Starejši kot smo, bolj nam bežijo leta. Osta-nejo nam spomini, ki so včasih lepi, včasih

pa se vmes prikrade tudi kaj takšnega, kar bi

STAREJŠI ZA STAREJŠEProstovoljci programa Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Štore se obračamo na vas, dragi občani, da v teh zimskih časih poma-gate starejšim ljudem, ki živijo sami, ko ne bodo mogli do trgovine ali zdravnika. Lahko se obrnete tudi na nas in nam sporočite, kje lahko pomagamo. Posebno hvaležni vam bomo, če boste v teh prazničnih dneh obiskali vaše sosede in jim z lepo besedo in stiskom rok zaželeli prijetne praznike oziroma srečno in zdravo naslednje leto.Bodimo drug drugemu dober sosed.

Ivanka Tofant

bilo bolje pozabiti. Pa nič zato, saj mora biti vsakega nekaj in vse tisto, kar je lepo, nam še posebej ostaja v spominu.

Marija Zupanc je letos praznovala okroglo obletnico, ne bom napisala, katero, saj go-spa Marija izžareva energijo, kot da se je leta sploh niso dotaknila. Pravi, da se rada spo-minja trenutkov ustvarjanja in življenja ob celotni družini.

Lepo je živeti v družbi dobrih sosedov, ki so ti pripravljeni pomagati ali pa te včasih razve-seliti. Tudi tokrat je bilo tako. Jože Romih je eden izmed sosedov, ki je bil organizator ve-likega slavja ob njenem rojstnem dnevu. Za piko na »i« pa je poskrbel še naš župan Miran Jurkošek in z obiskom pokazal, da spoštuje tudi starejšo generacijo.

Gospo Marijo so neizmerno presenetili in osrečili, za kar je vsem zelo hvaležna.

Ivanka Tofant

Sibahe tudi v Štorah

Občina Štore je omogočila SIBAHE BANKI HRANE skladišče v dveh prostorih ŠKIMC-a. V mesecu novembru sta se prostora s prostovoljnim delom pripravila za skladiščenje hrane. Z veseljem ugotavljamo, da se prve donacije podjetij že vozijo v skladišče, tako da bo kmalu mo-

žna že delitev prostovoljcem iz Društva upokojencev tudi iz sosednjih krajev.Prostovoljci programa Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Štore bodo tako kot doslej delili prehrambene izdelke tistim, ki živijo v pomanjkanju.

Ivanka Tofant

DECEMBER 2015

UT

RIN

KI

IZ O

SN

OV

NE

ŠO

LE

IN

VR

TC

A Š T O R S K I O B Č A N

34

Tetka jesen letos v dopoldanskem času

Letos smo tradicionalno jesensko prireditev praznovali malo druga-če, saj nas je mati narava presenetila z zelo deževnim vremenom.

Ker popoldanska prireditev ni bila mogoča, smo z veliko domišljije in predvsem dobre volje »tetko Jesen« praznovali kar v dopoldanskem času. Na vseh vhodih vrtca Lipa in tudi enote Kompole smo si uredili ustvarjalne delavnice in se vživeli v čudovito jesen.

Skupaj smo ustvarjali kronice iz listja, ježke iz hrušk, ličkali koruzo, trli orehe, izdelovali ropotulje, … in še marsikaj, zato da se je za vsake-ga otroka nekaj našlo. Za konec smo se na stojnicah jesenske tržnice posladkali s sadjem (jabolki, hruškami in grozdjem) ter s slastnim pečenim kostanjem, ki sta nam ga spekla g. Zvone in g. Vinko.

Kristina Ludvik Lošdorfer in Mihaela Jelenc

UT

RIN

KI

IZ O

SN

OV

NE

ŠO

LE

IN

VR

TC

AŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 35

Otroci Vrtca Lipa Štore na obisku kmetije »Pri starem mlinu« v Šentjanžu nad Štorami

Dogajati se je začelo že v igralnici, pravzaprav v vseh njenih kotičkih. Že ob pogledu na

police v igralnici je bilo videti, da so mali nado-budneži zavrteli čas v preteklost: v čas dedkov, babic, morda še malce dlje nazaj. Razvijala in odvijala se je namreč tema »Ljudsko izročilo v pesmi, pravljici in igri«. V sklopu te teme so otroci spoznavali, ugotavljali razlike med življe-njem nekoč in danes ter spoznavali bogato slo-vensko dediščino skozi ljudske pravljice, pesem in rajalne igre. In tako jih je pot odpeljala tudi na kmetijo »Pri starem mlinu« v Šentjanžu nad Štorami. Za otroke je bila to posebna in svoje-vrstna izkušnja, saj so videli veliko zanimivosti, najbolj pa se je otrokom vtisnil v spomin sam mlin, ki ga je poganjala voda, ki priteče iz srca gozda. Kot v ljudskih pravljicah, ki smo jih brali v vrtcu. Otroci so si tako lahko ogledali, kako so včasih ob pomoči naravnih dobrin, zajezitve voda, ipd. mleli moko, ogledali so is domače živali, ki so se pasle na strmini, kjer je že skoraj vse pripravlje-no za žive jaslice, pomagali so pri hranjenju in v enem trenutku pristali v času še pred odkritjem elektrike. Gospod Janež Čretnik, lastnik podjetja Mediacor in idejni vodja ter pobudnik zdravega načina življenja in kakovosti človekovega biva-nja, ki ga ponujajo različne aktivnosti na kme-tiji »Pri starem mlinu«, nam je namreč prikazal mletje žita na mlin ob vpregi konja, po domače mletje žita »na gepl«. Otroci so tako dobili vpo-gled v to, kakšno je bilo nekoč življenje, hkrati pa jim je bila omogočena tudi ježa kobile Rubi, ki ima na kmetiji »Pri starem mlinu« posebno mesto. Nedvomno je »Kmetija pri starem mlinu« odlič-na priložnost za vse, ki bi želeli čas zavrteti nazaj in uživati v darovih narave. Naši otroci so tam uživali in vrtec Lipa pozdravlja tovrstne po-nudbe, saj z obiskom le-teh bogatimo otroštvo naših najmlajših in prispevamo k spoštljivem in odgovornem odnosu do naše dediščine.

Katja Anderlič in Ditka Rednak

DECEMBER 2015

UT

RIN

KI

IZ O

SN

OV

NE

ŠO

LE

IN

VR

TC

A Š T O R S K I O B Č A N

36

Teden otroka v Vrtcu Lipa

Letos smo se v vrtcu Lipa in enoti Kompole v tednu otroka, od 5.10. do 11.10.2015, povezali s temo Zveze prijateljev mladine »Nekaj

ti moram povedati«. S temo smo skušali poudariti pomembnost in nujnost kakovostne medosebne komunikacije, tako otroci med seboj kot tudi z nami, odraslimi, saj naj bi bilo kakovostno sporazumevanje dvosmeren odnos. Vse prevečkrat se v primeru otrok zgodi, da je sporazumevanje eno-smeren proces, saj otroci le sprejemajo razlage, zapovedi, ukaze, opozorila, prošnje in prepovedi. V ta namen sva vzgojiteljici pripravili

dejavnosti, igre, ki smo jih izvajale v skupinah in otrokom omogočale izraziti svoje potrebe, želje, zamisli, interese, pričakovanja, upanja, strahove ter veselje, srečo in zadovoljstvo.Otroci so si vsako jutro od ponedeljka do srede ogledali lutkovno predstavo vzgojiteljic z naslovom Razbita buča, se odpravili na naše prve jesenske izlete v gozd, se igrali igre komunikacije: pletli pajkovo mrežo, se igrali pantomimo, se igrali igro ogledala, igro Stol na moji desni je prazen, … skratka pletli in poglabljali prijateljske vezi in se urili v odprti medsebojni komunikaciji.

Kristina Ludvik Lošdorfer in Mihaela Jelenc

NA VENERI

Na Veneri se dogajajo res čudne stvari.

Ovca pastirja lovi,žoga brcne nogometaša,postelja skače po otroku,hiša zida zidarja,učenci ocenjujejo učitelja, zvezek piše po učencu,in nikomur se nič čudnega ne zdizato prišel je čas, da poči konec in pravljice je lonec.

Rožle Mulej, 5. a

NA MARSU

Na Marsu so res čudne stvari.Žoga brca nogometaša,zemlja raste iz drevesa,žoga ubrani golmana,stena je na uri,Muri na slovenski kuri,Bongo pa z njim,saj sta zelo dober tim!

Nik Gobec, 5. a

NAROBE SVET

Svet je prava zmeda, sestavljen iz nereda, hodimo z rokami, pišemo z nogami.Pikica na č-ju, kljukica na t-ju,abeceda se igra, levo, desno, sem ter tja.

Pozimi rože zacvetijo, jabolka in hruške dozorijo,poleti gre narava spat, pred tem ne obuje si copat.Reka teče gor v hrib, vsa polna morskih rib, izliva se na vrh Triglava, kjer po jezeru čolnič plava.

In ko zjutraj se zbudim, vsa začudena ugotovim,da je vse kot mora biti, jaz pa v šolo moram iti.

Taja Lipošek, 5. a

UT

RIN

KI

IZ O

SN

OV

NE

ŠO

LE

IN

VR

TC

AŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 37

Navijali smo za Leno!

9. novembra smo se učenke 8. in 9. razredov odpravile v Podčetr-tek na ogled tekme v sedeči odbojki.

Letos je Slovenija organizirala Evropsko prvenstvo v tej paraolimpijski disciplini.

Članica slovenske reprezentance je tudi bivša učenka naše šole, Lena Gabršček, ki je trenutno tudi kapetanka ekipe.Slovenke so se najprej pomerile z Nemkami in tudi zmagale. Vzdušje na tekmi me je presenetilo, saj si nisem predstavljala, da sedeča od-bojka sploh obstaja. Tekmovalke so dobile ogromno podpore iz ob-činstva. Tekmo so spremljale tudi druge reprezentance. Zame je bila to zanimiva izkušnja in z veseljem bi jo ponovila.

Živa Kumperger, 9.a

Poklicna tržnica – tehniški dan Osnovne šole Štore

Cilj celotnega izobraževanja od osnovne šole do fakultete je pri-dobivanje znanja, ki ga bo lahko posameznik uporabil pri ustvar-

janju kariere v poklicnem svetu. Karierna orientacija je širši pojem od poklicne orientacije, saj se svet poklicev nenehno dopolnjuje, vsebinsko spreminja in terja od posameznika nova znanja in iskanje zaposlitvenih možnosti, ki niso v celoti vezane na pridobljeno poklic-no izobrazbo.

Mlad človek, ki v procesu šolanja odkrije svoje interese, ugotovi, za katera področja dela je sposoben, zgradi zaupanje vase ter je za dose-go ciljev pripravljen vložiti ustrezen trud, je na pravi poti, da bo uspel v poklicnem svetu.V osnovni šoli otroci in mladostniki v učno vzgojnem programu od-

DECEMBER 2015

UT

RIN

KI

IZ O

SN

OV

NE

ŠO

LE

IN

VR

TC

A Š T O R S K I O B Č A N

38

vstvena šola Celje, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolski center Rogaška Slatina in Šolski center Šentjur.Drugi sodelavci pa so bili: Železarna Štore Steel, Prehrana TULI, Obči-na Štore, učiteljica kemije ter očka naše učenke, g. Harambašić, ki je prikazal poklic reševalca. Učenci od prvega do tretjega razreda so se v šoli seznanjali s poklici: zdravstveni tehnik, voznik reševalnega vozila in reševalec, frizer in modni oblikovalec, avtoserviser in avtokaroserist ter kemik.Učenci 4. razreda so obiskali Občino Štore, kjer so se seznanili s poklici pravnik, ekonomist, ekonomski tehnik, gradbeni inženir ipd., ter Pre-hrano TULI, kjer so spoznali delo v veliki kuhinji in poklice s področja kuharstva.

krivajo svoje interese, preizkušajo svoje sposobnosti, odkrivajo moč-na in šibka področja, pridobivajo učne navade, se izoblikujejo kot osebnosti in spoznavajo svet poklicev in možnosti šolanja v srednjih šolah. V pomoč lažji karierni orientaciji učencev Osnovne šole Štore smo 10. novembra 2015 organizirali za učence od 1. do 9. razreda tehniški dan Poklicna tržnica. K sodelovanju smo povabili vse srednje šole v celjski regiji in bližnja podjetja ter Občino Štore.Z nami so sodelovale srednje šole: Šolski center Celje: Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Srednja šola za strojništvo, me-hatroniko in medije, Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in raču-nalništvo, Gimnazija Lava, Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko; Ekonomska šola Celje, I. gimnazija v Celju, Gimnazija Celje – Center, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, Srednja zdra-

UT

RIN

KI

IZ O

SN

OV

NE

ŠO

LE

IN

VR

TC

AŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 39

in kremne rezine.Fantje smo se najprej napotili v mehanično delavnico, kjer so nam predstavili različna kmetijska orodja in pripomočke. Ne boste verjeli, a vsak izmed nas se je lahko preizkusil v vožnji s kosilnico, povzpeli pa smo se tudi na moderni traktor. Ogledali smo si še vrtove, kjer gojijo različno zelenjavo in pripravljajo podtaknjence. Čakala nas je še pekovska de-lavnica. V njej smo oblikovali rogljičke, kro-glice v lešnikovem zdrobu in različno slano pecivo.Na koncu smo se posladkali s pecivom, ki smo ga sami naredili. Sledil je skupinski posnetek in dan se je zaključil. Vsem nam je bilo zelo všeč, zelo dobro smo spoznali nekatere pokli-ce in verjetno nam bo to precej koristilo, ko se bomo sami odločali za poklic.

Hana Resnik in Marcel Kroflič, 5. b

Petošolci so se na Šolskem centru Šentjur seznanili z izobraževalnimi programi s področja kmetijstva, naravovarstva in živilstva. Okusili in pripravljali so pekovske dobrote in se posladkali s slaščičarskimi izdelki. Fante je še posebej pritegnila predstavitev dela mehanika kmetijskih in delovnih strojev. Občudovali so velike sodobne traktor-je.Obisk Železarne Štore Steel je bil za šestošolce posebno doživetje. Pr-vič so videli, kako poteka proizvodnja jekla in občutili delovni utrip v veliki tovarni.Učenci 7., 8. in 9. razreda so imeli možnost na kratkih skupnih pred-

stavitvah spoznati 13 srednjih šol in še najmanj trikrat toliko izobra-ževalnih programov, ki jih izvajajo. Profesorji in dijaki (med njimi je bilo veliko bivših učencev OŠ Štore) so v dopoldnevu izvedli 20 raz-ličnih delavnic, kjer so učencem preko aktivnosti približali poklice, za katere (se) izobražujejo. Učenci so imeli možnost izbrati tri različne vsebine.Pozitivni odzivi učencev in učiteljev so potrdili, da je poklicna tržnica zelo dobro uspela in je bila doprinos h karierni orientaciji učencev Osnovne šole Štore.

Zdenka Grafenauer Konšak

Tehniški dan – poklicna tržnica

V torek, 11.11.2015, smo imeli na šoli teh-niški dan za vse razrede in že sam naslov

Poklicna tržnica je obetal zanimivo in poučno dopoldne. Petošolci smo ta dan preživeli na Šolskem centru Šentjur.Ko smo prispeli, smo se razdelili v več skupin. Dekleta iz našega razreda smo najprej odšle v učilnico, kjer smo spoznale poklic naravo-varstvenika. Na zadnjih klopeh učilnice je bila urejena razstava jabolk. Večinoma so bile stare sorte, nekaj pa je bilo tudi novih. Vredno si jih je bilo zapomniti, saj smo nato preverili naše znanje oziroma v tistem trenutku spo-min. Nato smo prepoznavali različna zelišča. Še posebno mi je bil všeč vonj sivke.Nato smo odšli v kuharske delavnice. Poma-gale smo pri izdelavi slastnih slaščic. Obliko-

vale smo miške, snežake in ježke iz marcipa-na, izdelovale slastne breskve, drobno pecivo

DECEMBER 2015

UT

RIN

KI

IZ O

SN

OV

NE

ŠO

LE

IN

VR

TC

A Š T O R S K I O B Č A N

40

(Po)skrbimo za svoje zdravje

Mesec november smo v skupini Rdeči palček vrtca Lipa Štore namenili skrbi za svoje zdravje. Otrokom privzgajamo navade

zdravega življenja. Že v predšolskem obdobju se otroci začnejo zave-dati svojega telesa, rasti, razlik med dečki in deklicami ter bolezni in zdravja. V zavedanju, da so pridobljene navade v otroštvu popotnica za življenje, je na nas odraslih odgovornost, da pri otrocih spodbuja-mo zdravo prehrano, gibanje in osebno higieno.

nesreče. Na dojenčku iz našega kotička je demonstriral operacijo s šivanjem rane. Otroci so bili navdušeni nad gostoma, cel teden so doživeto zdravili, s povoji povijali drug drugega, si pisali recepte za zdravila in veliko jih je izrazilo željo, da bodo tudi sami nekoč zdrav-niki.

Klavdija Berglez

V ta namen smo v goste povabili starša deklice iz našega oddelka, farmacevtko Lidijo Vrbovšek in zdravnika Gregorja Vrbovška. Mamica farmacevtka nam je pripravila obsežno predstavitev svojega poklica, v katero je spretno in zanimivo vključila tudi svoje poslušalce. Otroci so radovedno spraševali in si ogledovali, kaj vse ima pripravljeno za njih. Ob koncu predstavitve so se otroci tudi sami preizkusili v vlo-gi farmacevta in po navodilih pripravili hranilno kremo z olivnim oljem. Ati zdravnik pa je svoj obisk popestril s pravo »malo opera-cijo«. Zdravnik–specialist Gregor Vrbovšek je namreč zaposlen na travmatološkem oddelku bolnišnice Celje in se vsakodnevno ukvarja z zdravljenjem ter oskrbo poškodb in ran, ki nastanejo kot posledica

UT

RIN

KI

IZ O

SN

OV

NE

ŠO

LE

IN

VR

TC

AŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 41

Ljudsko izročilo v pesmi, pravljici in igri ob tradicionalnem slovenskem zajtrku(izvedbeni projekt v Vrtcu Lipa Štore)

V skupini Svetlo zeleni palček vrtca Lipa Štore, kjer so otroci stari 4 – 5 let, so čas

zavrteli nazaj, čisto zares! Niso odkrili časov-nega stroja, ne, a kljub temu so se z različnimi aktivnostmi in raziskovanjem, kakšno je bilo življenje nekoč, vrnili kakšnih sto let v prete-klost. V Igralnici, ki so jo v sklopu teme krasili različni predmeti iz časa babic in dedkov, so otroci ob zvokih citer spoznavali slovensko ljudsko glasbo, se nekaj slovenskih ljudskih pesmi naučili, raziskovali čudovite melodije naših skladateljev narodno-zabavne glasbe, bratov Avsenik in Lojzeta Slaka, preizkušali osnovne korake plesov polke in valčka, na plesišče povabili katero izmed deklic ali vzgo-jiteljico, jo zavrteli in se zraven naučili tudi vriskati. Največji poudarek pa je bil seveda na samem ugotavljanju in raziskovanju, kakšno je bilo življenje nekoč in iskanju razlik med življenjem nekoč in danes. Otroci so kmalu ugotovili, da je bilo tudi otroštvo včasih zelo

drugačno od današnjega, zato smo se posku-sili vživeti v takratni čas z različnimi družab-no–rajalnimi igrami, ki so vključevale izšte-vanke, se igrali z različnim nestrukturiranim materialom in si, kot so si nekoč otroci, sami iz odpadnega materiala (les, blago idr.) izde-lali igračo in glasbilo, ki je kasneje zazvenelo ob petju ljudske pesmi. Da bi otroci čimbolj doživeto raziskovali in spoznavali življenje nekoč, smo si ogledali tudi kmetijo »Pri sta-rem mlinu« v Šentjanžu nad Štorami, kjer so si otroci ogledali mlin na vodo in pridelavo moke, okusili pa so tudi čisto pravi zajtrk »po domače« z žganci in mlekom, pripravljenim v glinenih posodicah in z lesenimi žlicami. Vrtec Lipa je vključen tudi v vseslovenski pro-jekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki smo ga izvedli 20. novembra. Otroci so imeli bogat zajtrk z domačim kruhom, domačim maslom in medom, z domačim mlekom. Cilj projekta je spodbujati razvoj lokalnega kmetijstva in

osveščati otroke o njegovem pomenu.V sklopu projekta Ljudsko izročilo nismo po-zabili niti na ljudske pravljice, ki so jih poslu-šali ob počitku: Mojca Pokrajculja, Hvaležni medved, Janček ježek in druge. Za piko na i pa nas je ob koncu teme obiskal mladi nadar-jeni harmonikaš Peter Podkoritnik, ki nam je na svojo »frajtonarco« zaigral venček sloven-skih pesmi, na katere sta se zavrtela plesalca celjske folklorne skupine, g. Slavko Dokler in ga. Marija Kožuh. V času materializma in trgovin, ki so v pred-božičnem času polne raznovrstnih igrač, po katerih hrepenijo otroške oči, se nam zdi po-membno, da otrok izkusi skromnost življenja nekoč, ki je ob svoji skromnosti ponujal več medsebojne pozornosti v nematerialni obliki kot jo doživljajo otroci danes. Katja Anderlič in Ditka

Rednak

DECEMBER 2015

UT

RIN

KI

IZ O

SN

OV

NE

ŠO

LE

IN

VR

TC

A Š T O R S K I O B Č A N

42

Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet

Čebele in ostali opraševalci so za življe-nje ljudi zelo pomembni. Od opraše-

vanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vse-mi opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševanjem opraševalci omogočajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki pomembno prispevajo še k izboljšanju kvalitete prehrane za ljudi.

Čebele imajo preko opraševanja pozitivne učinke na celoten ekosistem in z njim pove-zanim ohranjanjem biotske raznovrstnosti v naravi. Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje naravnega okolja. Med drugim nam zagotavlja hrano, kisik, čisti vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje ter pomaga pri sposobnosti pri-lagajanja na spremembe. Čebele so poleg tega tudi dober bioindikator razmer v okolju. Preko opazovanja njihovega razvoja in zdra-vstvenega stanja lahko ocenjujemo, kdaj se v določenem okolju nekaj dogaja in kdaj je potrebno ukrepati. Če na opozorila ne reagi-ramo pravočasno, so lahko kasnejše posledice še večje. V zadnjem obdobju so, predvsem na obmo-čjih z intenzivnim kmetijstvom, čebele in ostali opraševalci vse bolj ogroženi. Njihov ži-vljenjski prostor se spreminja in krči, s tem pa so razmere za njihovo življenje in razvoj vse slabše. Medovitih območij je zaradi vse večjih površin monokultur in spremenjene ter in-tenzivnejše tehnologije pridelave travinja vse manj in še te nudijo čebelam potrebno hrano le v krajših obdobjih in zmanjšani pestrosti kot nekoč.V okviru prizadevanj za zaščito čebel ima po-membno vlogo ozaveščanje javnosti o pome-nu čebel in čebeljih pridelkov. Zato bo Repu-blika Slovenija na pobudo Čebelarske zveze

Slovenije Organizaciji združenih narodov predlagala, da 20. maj razglasi za SVETOVNI DAN ČEBEL. 20. maj smo predlagali, ker je to dan, ko se je rodil Anton Janša (1734-1773), poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev če-bel. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva

na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegovo delo in življenje je opisano v mnogih čebelarskih knjigah, med drugim tudi v knjigi Svetovna zgodovina čebelarjenja, ki je bila izdana v letu 1999.

Čebelnjaki so posebnost slovenskega čebelarstva. S svojim izgledom bogatijo kultur-no krajino.

UT

RIN

KI

IZ O

SN

OV

NE

ŠO

LE

IN

VR

TC

AŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 43

Do sedaj so pobudo podprle že številne or-ganizacije in posamezniki. Med drugim je pobudo v okviru 44. čebelarskega kongresa APIMONDIA 2015 v Južni Koreji podprla tudi največja svetovna čebelarska organizacija Apimondia. Pobuda združuje različne organi-zacije, posameznike in tudi različne politične stranke, saj pobudo z veseljem podprejo sko-raj vsi, ki se z njo seznanijo.

Ker želimo, da pobudo podprejo in se z njo še bolje seznanijo tudi slovenski če-belarji in ostala zainteresirana javnost, bo v mesecih od decembra 2015 do mar-ca 2016 predsednik ČZS g. Boštjan Noč z zaposlenimi s prepoznavnim vozilom obiskal vsa čebelarska društva v Slo-veniji in o pobudi informirali prisotne. Na dogodke bodo povabljeni župani, znane osebnosti in še kdo z določenega

območja, ki bodo želeli v okviru dogod-ka pobudo podpreti. O terminu obiska bodo čebelarska društva obveščena, z njimi bo dogovorjena lokacija obiska in morebiten program. Informacije bodo posredovane tudi lokalnim medijem, da bodo lahko informirali krajane, ki se bodo lahko srečanj udeležili in na ta na-čin podprli prizadevanja ČZS.

dr. Peter KozmusČebelarska zveza Slovenije

Zastava Svetovni dan čebel z logotipom pobude v sredini ter logotipoma mednarodne čebelarske organizacije APIMONDIA in lo-kalne čebelarske zveze, v tem primeru ČZS.

DECEMBER 2015

UT

RIN

KI

IZ O

SN

OV

NE

ŠO

LE

IN

VR

TC

A Š T O R S K I O B Č A N

44

UT

RIN

KI

IZ O

SN

OV

NE

ŠO

LE

IN

VR

TC

AŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 45

DECEMBER 2015

UT

RIN

KI

IZ O

SN

OV

NE

ŠO

LE

IN

VR

TC

A Š T O R S K I O B Č A N

46

ŠTAJERSKIH SEDEM in

UROŠ PERIĆ VABIJO

na tradicionalni

BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT,

ki bo v TOREK, 29. 12. 2015, ob 18.00 v Kulturnem domu Štore.

Vstopnice v predprodaji: 10,00 EUR

Za otroke (do 12 let) je vstop brezplačen!

Vstopnice so v predprodaji na Občini Štore, Bife OPOKA, Bife CENC, Pizzerija CAFE DEL MORO in uro pred koncertom – 12 EUR

VLJUDNO VABLJENI!

UT

RIN

KI

IZ O

SN

OV

NE

ŠO

LE

IN

VR

TC

AŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 47

VABILO Vabimo vas na 4. dobrodelni koncert

» ŠE IMAMO UPANJE«, ki ga prireja Krajevna organizacija Rdečega križa Štore.

PRIREDITEV BO V PETEK, 12. FEBRUARJA 2016, OB 18. URI

V KULTURNEM DOMU ŠTORE.

Izkupiček je namenjen socialno šibkim krajanom Štor.

Spoštovani

Prijeten je občutek, če lahko nekomu, ki je v stiski, podariš, kar zmoreš. Veseli bomo, če se boste našega koncerta udeležili in nam s tem omogočili, da pomagamo ljudem, ki so

potisnjeni na rob družbe. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki nesebično polnite voziček za prehrano in

kontejner za oblačila v Mercatorju na Lipi, ki je namenjen interventnim primerom, ki se znajdejo v stiski.

KORK Štore

DECEMBER 2015

UT

RIN

KI

IZ O

SN

OV

NE

ŠO

LE

IN

VR

TC

A Š T O R S K I O B Č A N

48

VABILO

Vokalna skupina Lipa bo organizirala prireditev, na kateri se bodo predstavile družine.

Prireditev se bo imenovala Družine pojejo in se bo zgodila

11. marca 2016 ob 18. uri v Kulturnem domu Štore.

Kontaktni osebi za prijavo sta

Lucija Polak na tel. številki 031 367 889 ali e - naslovu kultura@store.si in Stane Gorjup na tel. številki 051 616539.

Do 26. 2. 2015 sporočite število nastopajočih, ime skupine, priimek družine in pesem, ki jo boste zapeli.

Lepo vabljeni!

UT

RIN

KI

IZ O

SN

OV

NE

ŠO

LE

IN

VR

TC

AŠ T O R S K I O B Č A N

DECEMBER 2015 49

Koledar dogodkov društev obč ine Š tore 2015

Organizator

prireditveDogodek Kdaj Kje Kontakt

OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN TD ŠTORE

OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« božična predstava »BOŽIČNA SIMFONIJA« z obiskom Božička

PETEK 18. 12. 2015

ob 17. uriKULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 43

kultura@store.si

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE ZAKLJUČEK LETA SOBOTA

19. 12. 2015 MERCATOR LIPA Valter Jelen 040 515 099 Slavko

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE, ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO »OSTI JAREJ« IN KUD FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE

BOŽIČNI DOGODEK V LAŠKI VASISREDA

23. 12. 2015 ob 18. uri

LAŠKA VASturisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414

ŽUPNIJA SVETINA IN DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA POLNOČNICA

ČETRTEK 24. 12. 2015

ob 24. uriSVETINA Ivan Ulaga 040 746 780

KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE ŽEGNANJE KONJ SOBOTA 26. 12. 2015 TEHARJE konjeniskodrustvostore@gmail.com

Cvetka 031 264 664

DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTNEDELJA

27. 12. 2015 ob 12. uri

DVORANA KRAJEVNE SKUPNOSTI SVETINA Ivan Ulaga 040 746 780

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE

ŽEGNANJE VIN V ŠENTJANŽU, SVETA MAŠA

NEDELJA 27. 12. 2015 CERKEV SV. JANEZA Stane Ferenčak 041 903 567

PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV

TRADICIONALNI KONCERT Z GOSTI (Uroš Perić in Štajerskih 7)

TOREK 29. 12. 2015

ob 18. uriKULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 43

kultura@store.si

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE SILVESTRSKI POHOD NA SREBOTNIK

ČETRTEK 31. 12. 2015

opoldan

ZBOR V PROSTORIH TD, UDARNIŠKA 10

turisti@vstorah.si Emil 070 899 152Mojca 051 605 414

OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN TD ŠTORE

OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« PIKA IN CENE V PRAVLJICI

PETEK 22. 1. 2016 ob 17. uri

KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 43 kultura@store.si

OSNOVNA ŠOLA ŠTORE PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU

PETEK 5. 2. 2016 KULTURNI DOM ŠTORE Mojca Rožman 031 874 736

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE PUSTOVANJE TOREK 9. 2. 2016 TELOVADNICA NA LIPI

turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414

KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA ŠTORE 4. DOBRODELNI KONCERT

PETEK 12. 2. 2016 ob 18. uri

KULTURNI DOM ŠTORE Stanislav Štefanec 031 802 709

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE REZ TRTE POTOMKE MAREC 2016 KOMPOLE Stane Ferenčak 041 903 567

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE

PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROT MAREC 2016 KULTURNI DOM ŠTORE Stane Ferenčak 041 903 567

OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN TD ŠTORE

OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« VELIKI STRAH MALEGA TIGRA

PETEK 4. 3. 2016 ob 17. uri

KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 43 tajnistvo@store.si

GLASBENA ŠOLA CELJENASTOP UČENCEV DISLOCIRANEGA ODDELKA GLASBENE ŠOLE V CELJU

ČETRTEK 7. 4. 2016 ob 17. uri

KULTURNI DOM ŠTORE Damjana Sevčnikar 041 358 707

OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN TD ŠTORE

OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« ČISTO PRAVA PREDSTAVA

PETEK 8. 4. 2016 ob 17. uri

KULTURNI DOM ŠTOREObčina Štore 03/780 38 43 tajnistvo@store.si

LPZ ŠTORE LETNI KONCERT SOBOTA 23. 4. 2016 KULTURNI DOM ŠTORE Damjana Vrtovec

DRUŠTVO MALEGA

NOGOMETA ŠTORE

DRUŠTVO PIHALNA GODBA

SVETINA

DRUŠTVO UPOKOJENCEV

ŠTORE

DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE -

PROJEKT STAREJŠI ZA STAREJŠE

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV

IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE

KARATEKLUB

ŠTORE

KD PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH

ŽELEZARJEV

KD ŠTORE - VOKALNA SKUPINA

LIPA

KD ŠTORE 2000 -

LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR

ŠTORE

KONJENIŠKO DRUŠTVO

ŠTORE

KORK ŠTORE

KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO

FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE

LOVSKA DRUŽINA

BOJANSKO ŠTORE

MALO NOGOMETNO

DRUŠTVO SOKOLI

OBČINSKO ZDRUŽENJE

SLOVENSKIH ČASTNIKOV

ŠTORE OBMOČNO ZDRUŽENJE

VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO

OBČINE ŠTORE

SREČNO V LETU 2016 VAM ŽELIJO:

OSNOVNA ŠOLA

ŠTORE

PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR

ŠTORE

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO

PROŽINSKA VAS

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SVETINA

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO

ŠTORERIBIŠKA DRUŽINA

VOGLAJNA

STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR

ŠTORE

ŠKD RUDAR

PEČOVJE

ŠKD STRAŽA

ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLE

ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR

ŠTORE

ŠPORTNO DRUŠTVO

LAŠKA VAS 78

ŠPORTNO DRUŠTVO RANIVOK

2007

ŠTORSKO PEVSKO

DRUŠTVO”OSTI JAREJ”

TURISTIČNO DRUŠTVO

ŠTORE

VRTEC LIPA

ŠTORE

DECEMBER 2015

Š T O R S K I O B Č A N