6. redna seja obČinskega sveta obČine ljutomer · redne seje obČinskega sveta obČine ljutomer...

1

DNEVNI RED 7. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

Ugotovitev prisotnosti članice in članov Občinskega sveta Občine Ljutomer

Pregled in potrditev zapisnika 6. redne seje Občinskega sveta Občine Ljutomer

Pregled realiziranih sklepov 6. redne seje Občinskega sveta Občine Ljutomer

Pregled in potrditev DNEVNEGA REDA:

1. Odlok o oskrbi s toplotno energijo na območju občine Ljutomer - 2. obravnava 39

2. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti,

urejanju pokopališč ter pogrebnih svečanosti na območju občine Ljutomer – 2.

obravnava

48

3. Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo – 2.

obravnava

51

4. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in

padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer-skrajšani postopek

54

5. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih

zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine

Ljutomer-skrajšani postopek

60

6. Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji 63

7. Pravilnik o tarifnem sistemu javne kanalizacije 91

8. Sklep o predlogu Komisije za priznanja o podelitvi nagrade in priznanj Občine

Ljutomer za leto 2011

99

9. Sklep o dopolnitvi Sklepa št. 496 o cenah in olajšavah za programe vrtca -

povečanje olajšave za starše za primer daljše odsotnosti iz zdravstvenih razlogov

104

10. Sklep o spremembi Sklepa št. 335 o soglasju k ceni socialno varstvene storitve

Pomoč družini na domu v Občini Ljutomer

108

11. Soglasje k odstopu od projekta ŠRC 110

12. Soglasje o pristopu k projektu združevanja sredstev za obrambo pred točo z letali 113

13. Poslovni načrt za leto 2011 za oskrbo s pitno vodo in odvajanja in čiščenje

odpadnih voda

115

14. Poslovna poročila za leto 2010 za oskrbo s pitno vodo in odvajanja in čiščenje

odpadnih voda

117

15. Soglasje k cenam storitev vezanih na gospodarske javne službe 121

16. Zaključni račun javnega gospodarskega zavoda za turizem Lokalne turistične

organizacije Prlekija Ljutomer za leto 2010 in Poslovno poročilo

126

17. Poročilo o poslovanju posrednih proračunskih uporabnikov

Osnovne šole, Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer in Vrtec Ljutomer,

Splošna knjižnica Ljutomer

Javni zavod za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer,

Zdravstveni dom Ljutomer in

Center za socialno delo Ljutomer.

142

18. Premoženjsko pravne zadeve:

Dopolnitve Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem

Sklep o ukinitvi javnega dobra

163

163

166

19. Imenovanja:

Mnenje k imenovanju ravnateljice OŠ Stročja vas

Ugotovitev o prenehanju mandata članu Sveta ŠIM

Imenovanje nadomestnega člana Sveta ŠIM

Ugotovitev o prenehanju mandata članici NO

Imenovanje nadomestnega člana NO

162

20. Vprašanja in pobude članice in članov Občinskega sveta Občine Ljutomer 165

2

PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKA 6. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA

OBČINE LJUTOMER

Zapisnik 6. redne seje Občinskega sveta Občine Ljutomer, ki je potekala v sejni sobi

Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, v sredo, 1. junija 2011, s pričetkom ob 13. uri. Sejo je

vodila županja mag. Olga Karba.

Na seji so bili prisotni naslednja članica in člani Občinskega sveta Občine Ljutomer: Tihomir Babič, Damjan Bogdan, Ludvik Filipič, Jože Grantaša, Anton Heric, Jožef Heric,

Sara Karba, Janez Kardoš, Aleksander Kavčič, Jože Klemenčič, Dušan Kosi, Andrej Lah,

Aleš Lipovec, Jože Panič, Silvester Perko, Franc Rošker, Branko Smodiš, Robert Štefanec,

Janez Vencelj in Anton Vrbnjak.

Opravičeno odsoten: Marijan Rudolf.

Drugi prisotni: Ciril Magdič - predsednik Nadzornega odbora, Lilijana Grnjak – članica

Nadzornega odbora, Štefan Baler – Domus projekt d.o.o., Valentin Odar, TMP, mag.

Tomislav Nemec, Boris Sunko, Marjan Munda – predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v

cestnem prometu in Robert Pregrad - član Odbora za kmetijstvo.

Prisotni predstavniki s strani občinske uprave Občine Ljutomer: Darja Hrga, Ana

Žnidarič, Angelca Lukman, Janez Rožmarin, Karmen Lah, Jerneja Rajner, Andreja Torič,

Lilijana Koser, Aleš Vaupotič, Mitja Kolbl in Olga Lukman.

Predstavniki medijev: Miha Šoštarič – Večer, Bojan Rajk - Murski val in Urška Maučič –

Radio Prlek.

UGOTOVITEV PRISOTNOSTI ČLANICE IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA

OBČINE LJUTOMER:

Županja mag. Olga Karba je ugotovila, da je na začetku seje bilo prisotnih 20 članov

občinskega sveta. Občinski svet je bil sklepčen.

PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKOV:

5. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

Ker pripomb ni bilo je županja podala zapisnik 5. redne seje OS na glasovanje.

Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.

Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.

Zapisnik 5. redne seje OS je bil sprejet.

3. DOPISNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

Županja je podala zapisnik 3. dopisne seje OS na glasovanje.



Zapisnik 5. dopisne seje OS je bil sprejet.

3

PREGLED REALIZIRANIH SKLEPOV 5. REDNE SEJE IN 3. DOPISNE SEJE

OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

Članica in člani OS Občine Ljutomer so se s pregledom realiziranih sklepov seje seznanili.

Pregled in potrditev DNEVNEGA REDA:

4

1. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ljutomer - skrajšani postopek

2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Puchove

poslovne cone – v eni obravnavi

3. Odlok o ureditvi cestnega prometa na območju občine Ljutomer – 2.

obravnava

4. Odlok o izdajanju občinskega glasila «Prleški utrip« - 2. obravnava

5. Odlok o koncesiji obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva

okolja zbiranja komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na

območju občine Ljutomer - 2. obravnava

6. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni

dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebnih svečanostih na območju občine

Ljutomer - 1. obravnava

7. Odlok o oskrbi s toplotno energijo na območju občine Ljutomer - 1.

obravnava

8. Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo - 1.

obravnava.

9. Pravilnik za vrednotenje letnih programov v turistični dejavnosti v občini

Ljutomer

10. Tehnični pravilnik o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih

odpadkov na območju občine Ljutomer

11. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javnih služb zbiranje

komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na območju občine

Ljutomer

12. Pooblastilo Občinskega sveta Občine Ljutomer županji Občine Ljutomer za

potrditev investicijske dokumentacije za projekt Izgradnja komunalne

infrastrukture za stanovanjsko sosesko na Juršovki

13. Sklep o priznavanju stanovanjskega kredita kot olajšave staršem pri izračunu

višine plačila za programe v vrtcih

14. Sklep o določitvi cene nakupa žarne niše s spominsko ploščo na pokopališču

Ljutomer

15. Sklep o dopolnitvi Sklepa št. 237 (28.4.2008) in Sklepa št. 275 (9.7.2010)

16. Sklep o podelitvi kadrovske štipendije za študijsko leto 2011/2012 za potrebe

zaposlovanja javnih zavodov v občini Ljutomer

17. Sklep o potrditvi porabe plačila za koncesijo za izkoriščanje mineralne

surovine prod za leto 2010:

18. na pridobivalnem prostoru Babinci

19. na pridobivalnem prostoru Krapje

20. Soglasje za vnos nove dejavnosti v k.o. Ljutomer

21. Soglasje za odstopanje od pogojev oblikovanja in za gradnjo objekta Doma

starejših občanov Ljutomer enote za dementne oskrbovance v Stročji vasi

22. Organizacija in sistemizacija za področje predšolske vzgoje v občini Ljutomer

za šolsko leto 2011/2012

23. Organizacija in nadstandardni programi v osnovnih šolah in glasbeni šoli v

občini Ljutomer za šolsko leto 2011/2012

24. Imenovanja

25. Program dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine

Ljutomer za obdobje 2011 - 2014

26. Predstavitev projekta ENSVET in Energetsko svetovalne pisarne Ljutomer

27. Informacija o izgradnji daljnovoda Cirkovce-Pince

5

Županja mag. Olga Karba je povedala, da je prejela obvestilo s strani Sindikata zdravstva in

socialnega varstva Zdravstvenega doma Ljutomer, v katerem so jo obvestili o domnevni

neveljavnosti sklepa o imenovanju novega direktorja ZD Ljutomer, za razlog so navedli

nepravilna sestava sveta zavoda v času odločanja o kandidatih za novega direktorja. Poudarila

je, da gre za očitek, da dva člana sveta zavoda iz vrst predstavnikov občin nista imela

potrjenega mandata ter, da je eden izmed članov opravljal funkcijo v nasprotju z določili

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Županja je menila, da je ocenila, da je navedbe

potrebno preučiti in ugotoviti dejansko stanje preden se občinski svet odloča o potrditvi

sklepa sveta zavoda. V primeru, da kandidat za direktorja ni bil izbran v skladu s pravili in bi

bilo potrebno ponoviti postopek, bi naše prehitro odločanje dodatno zapletlo zadeve. Zato je

poudarila, da pričakuje, da se bo to ugotovilo v kratkem in da se bo lahko brez dvomov

opravila razprava o predlogu ter tudi o njem odločalo.

Tihomir Babič je povedal, da bo glasoval proti umiku točke, saj je bil celoten razpis izpeljan

zakonito in ta dopis je bil danes predloženi OS nekoliko pozno, saj sta 2 občini o tem že

odločali. Menil je še zakaj ni Sindikat zdravstva in socialnega varstva Zdravstvenega doma

Ljutomer opozoril prej OS o teh nepravilnostih, zakaj ravno sedaj ko se izbira direktor

zavoda. Legitimnost sedanjega sveta zavoda, predstavnika ustanovitelja sveta zavoda imenuje

OS dokler le-ta ne imenujejo novih članov, delo opravljajo dosedanji. V kolikor bi moral

kateri član sveta, glede na Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ter nerazdružljivosti

funkcij prekiniti svoje članstvo v svetu zavoda in to ne stori, v tem primeru zakon predvideva

sankcije zanj in za OS, po 27. 28. 29. 77. členu zakona, medtem ko ne ukinja nobene njegove

funkcije, zato je prva točka v dopisu sindikata brezpredmetna.

Janez Vencelj je povedal, da je najbolje, da se odpravi vsak dvom glede nepravilnosti, bil je

mnenja, da se prestavi točka na naslednjo sejo in zato bo glasoval za umik točke.

Andrej Lah je povedal, da OS ne odloča o zakonski pravilnosti, saj to odločitev sprejema

upravno sodišče, če je sindikat mnenil, da je protizakonito, se naj pritoži naj sodišče in le-to

bo razsodilo. Povedal je še, da se ne strinja z umikom točke in hkrati se je še vprašal, če bi

sindikat ravnal enako, če bi bil imenovan zdravnik.

Ludvik Filipič je povprašal kake bodo posledice, če se točka umakne ali da se obravnava.

Županja mag. Olga Karba je povedala, da je dolžna reagirati, če se jo opozori na

nepravilnosti, medtem ko je kontaktirala Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno

pilitiko, z gospod Voduškovo, katera je predlagala, da se naj predlaga umik točke, poudarila

je, da je bolje, da se nepravilnosti raziščejo in se nato ta točka obravava na naslednji seji, saj

je potrebno podati soglasje v 60 dneh od prejema predloga, rok je do 15. 7. 2011.

mag. Aleksander Kavčič je povedal, da so bili postopki izpeljani legitimno in zakonito,

podal je še mnenje glede 2. točke prejetega dopisa sindikata, kjer je navedeno, da člani zavoda

niso bili potrjeni s strani svojih občin, če jih OS niso na novo potrdili, jim tudi mandati niso

28. Vprašanja in pobude članice in članov Občinskega sveta Občine Ljutomer

6

potekli in so lahko veljavno glasovali, povedal je še, da je bilo glasovanje tajno. Poudaril je

še, da je proti umiku točke.

Županja mag. Olga Karba je povedala, da mora gospoda Kavčiča popraviti, če ima občina

določilo v poslovniku OS, da s potekom mandata OS, mora ponovno kadrovati člane svetov

zavodov, to pomeni, da se ponovno potrdi mandat istemu članu ali pa se imenuje nov, odvisno

je od poslovniških določil in prav te občine imajo taka določila.

Nato je županja podala predlog umika 22. točke dnevnega reda na glasovanje.


Rezultati glasovanja: ZA: 4, PROTI: 15.

Predlog umika 22. točke dnevnega reda ni bil sprejet.

Ker druge dopolnitve ali umika točk dnevnega reda ni bilo, je županja podala predlagan

dnevni red na glasovanje.


Rezultati glasovanja: SOGLASNO.

Predlog dnevnega reda je bil sprejet.

K 1. TOČKI DNEVNEGA REDA:

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE LJUTOMER - SKRAJŠANI

POSTOPEK

Uvodno predstavitev je podal Jože Grantaša, predsednik Statutarno pravne komisije,

kateri je povedal, da so predlagane spremembe prejeli v gradivu, podal je predlog, če se bo

glasovalo za celoten statut ali posamično po točkah.

Damjan Bogdan je povedal, da bo glasoval za posamično glasovanje predlaganih točk,

poudaril je še, da je presenečen, ker je bilo na zadnji obravnavi teh sprememb jasno

povedano, da se rabi 2/3 večina za potrditev, bil je še mnenja, da bi se širše konstruiralo z OS.

Županja mag. Olga Karba je povedala, da si želi čimbolj demokratičnega odločanja na OS,

želi si konstruktivnega sodelovanja z vsemi svetniki in ne vidi razloga, da bi morala svetnike

prepričevati kako mora kdo glasovati. Poudarila je, da kot predlagateljica gradiv predlaga

gradiva v odločanje članom občinskega sveta z vso odgovornostjo in predlaga rešitve, ki bi

bile dobre za naše občane, če pa člani OS ocenjujejo, da temu ni tako, je mnenja, da je čas, da

se začne tako glasovati, kot posameznik misli in ko poda svoj glas, ga da z vso svojo

odgovornostjo.

Ludvik Filipič je povedal, da nima zadržkov glede predlaganih sprememb, ampak, če se želi

posamično glasovati, se naj. Podal je predlog, da se za vse točke podajo kratke obrazložitve.

Ana Žnidarič je podala kratka pojasnila k posameznim točkam in sicer:

k 1. členu, kjer je spremeni naslov sedeža KS Stročja vas, saj so prej imeli sedež v

stari osnovni šoli, sedaj je sedež krajevne skupnosti v gasilskem domu,

k 2. členu, tukaj je bila zakonska sprememba po zadnji noveli Zakona o lokalni

samoupravi, kjer so se sprejele določbe glede prenehanja mandata, če župan sam

poda odstop, kako se ravna v tem primeru in je dobesedno povzeto besedilo zakona,

k 3. členu, v 33. členu se je dodala določba in je dopolnilo, da ima županja

pristojnost, da potrjuje investicijsko dokumentacijo za projekte, katerih investitor ali

7

soinvestitor je občina Ljutomer, saj v skladu z uredbo se do investicijske

dokumentacije opredeli investitor s pisnim sklepov, taki sklep se rabi v večini

primerov, ko se določene investicije prijavljajo na razpise in je v razpisu zelo kratek

rok, tako, da ni možno sklicati seje OS ali pa jo je potrebno zelo hitro sklicati, zato se

predlaga, da se poda to pooblastilo županji, da lahko izda tak sklep, saj bo županja

upoštevala določbe veljavnih občinskih predpisov ter OS o tem seznanjala.

k 4. členu, kjer se spremeni 132. člen, da bi odloke, pravilnike in druge objavljali v

Uradnem glasilu slovenskih občin, saj je to ugodnejša varianta od sedanje, saj je le-to

dostopno preko spleta in po naročilu, medtem ko občina prejme 20 izvodov

brezplačno, gre za racionalizacijo poslovanja in posodobitev.

k 5. členu, kjer bi moral prenehati veljati Odlok o ustanovitvi in izdajanju Uradnega

glasila Občine Ljutomer in

k 6. členu, kjer je navedeno, da te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati

15. dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Jože Klemenčič je v imenu skupine DESUS predlagal, da se glasuje o vsaki točki posebej, v

kolikor se nebo, bo glasovali proti.

Andrej Lah je povedal, da je statut najvišji akt, zato je želel, da bi se glasovalo po točkah, saj

je mogoče sporna le kaka točka statuta, poudaril je še, da ga moti skrajšani postopek, saj ni

nujna zadeva. Bil je še mnenja, da bi se o teh zadevah moralo več razpravljati, ker gre za

pomembne zadeve in ni primeren skrajšani postopek.

Ana Žnidarič je povedala, da je v tem primeru skrajšani postopek dopusten, saj gre za manj

zahtevne spremembe in uskladitve z zakonom, glede glasovanja po posameznih členih, pa ni

potrebno, tudi ni bil vložen amandma, medtem ko tudi statut in poslovnik tega ne zahtevata

pri skrajšanem postopku. Omenila je, da se lahko vse do konca obravnave vloži amandma.

Županja mag. Olga Karba je povedala, da še do sedaj ni bilo primera, da bi se glasovalo po

posameznem členu, predlagala je ali se glasuje o predlaganih spremembah ali se seja prekine

in se vloži amandma.

Ker nadaljnje razprave ni bilo in svetniki niso vložili amandmaja je županja podala

Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ljutomer - skrajšani postopek na glasovanje.



Predlog sklepa ni bil sprejet.


ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE

PUCHOVE POSLOVNE CONE – V ENI OBRAVNAVI

Uvodno predstavitev je podala Andreja Torič, lokacija Puchove poslovne cone je na

idustrijski poslovni coni za podjetjem Nograg-Lotmerk, to je območje namenjeno poslovni

dejavnosti, industrijskim objektom, storitvenim in obrtnim objektom, zajema vso komunalno

infrastrukturo, vso prometno infrastrukturo, zajema tudi dva premostitvena objekta. Območje

je razdeljeno v več karejov, katere je možno združevati, ni omejeno, da je točno določena

parcela, kjer je potrebno graditi, saj se lahko kareji združujejo glede na potrebe investitorja. V

večjem kareju je dopustno, da se uredi nova cesta, če se kupi tako velika površina, poudarila

je še, da so se pridobile vse smernice in vsa mnenja. S sprejetjem OPPN bo to podlaga za

8

izdelavo projektne dokumentacije ter vse drugo potrebnega za pridobitev gradbenega

dovoljenja in tudi za samo gradnjo objektov v industrijski coni.

Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da Odlok o

občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Puchove poslovne cone – v eni

obravnavi v pripravljeni obliki sprejme

Ker nadaljnje razprave ni bilo je podala županja predlagan Odlok o občinskem podrobnem

prostorskem načrtu za območje Puchove poslovne cone – v eni obravnavi na glasovanje.



Sprejet je naslednji S K L E P št. 71:

1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o občinskem podrobnem

prostorskem načrtu za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru.

2. Odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.


ODLOK O UREDITVI CESTNEGA PROMETA NA OBMOČJU OBČINE

LJUTOMER – 2. OBRAVNAVA

Uvodna pojasnila je podal Mitja Kolbl, kateri je povedal, da je bil odlok v javni razpravi in

13. 4. 2011 je bila organizirana predstavitev odloka v Domu kulture, podanih je bilo veliko

pripomb, spremembe odloka iz 1. branja so v tem, da sta v sedanjem predlogu izvzeti iz

območja modric con Postružnikova ulica in Volkmerjeva ulica, novosti so, da je pred

stanovanjskimi bloki na Užiški in Fulneški ulici sedaj omogočen najem parkirnim mest,

možnost obročnega plačevanja, medtem ko sta dve parkirni mesti, rezervirani za Območno

obrtno zbornico v Ljutomeru.

Andrej Lah je povedal, da bo podprl odlok, ker je boljši kot prej, predvsem za občane.

Branko Smodiš je povedal, da podpira odlok, medtem ko je postavil vprašanje, glede nato, da

so se nekatere modre cone ukinile, pa tudi pri drugih občinah, saj obstaja višek redarjev.

Olga Lukman je podala, da se res ukinja modra cona na tržnici, medtem ko se uvaja modra

cona pred dvorano ŠIC, naloge redarjev niso samo kontrola parkiranja na modrih conah,

ampak se vrši nadzor nad občinskimi in krajevnimi cestami, vrši se nadzor nad varstvom

okolja, kulturnimi, zgodovinskimi in drugimi spomeniki, medtem ko z 1. julijem 2011

prejmejo nova pooblastila po Zakonu o prometnih pravilih in po Zakonu o cestah, to sedaj

urejajo odloki npr. prepovedi, ki so navedeni v Odlokih o občinskih cestah, glede

onesnaževanja cest, odvajanje vode na cestah, vse to bo sedaj z 1. 7. urejal Zakon o cestah in

daje pristojnost redarstvu.

Županja mag. Olga Karba je povedala, da se je uvedla modra cona pred dvorano ŠIC, kjer

so parkirali zaposleni, pa tudi dijaki gimnazije, cilj je bil, da se zaposleni sprehodijo do

delovnih mest in da se da prednost tistim, kateri iščejo storitve v mestu. Medtem ko je veliko

parkirišče za dvorano ŠIC, kjer ni modre cone.

9

Jože Grantaša je povedal, da bi želel prejeti v gradivu prečiščeno besedilo odloka, saj je bilo

veliko sprememb.

Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Odlok o ureditvi cestnega prometa na

območju občine Ljutomer – 2. obravnava na glasovanje.




1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o ureditvi cestnega prometa na

območju občine Ljutomer.



ODLOK O IZDAJANJU OBČINSKEGA GLASILA «PRLEŠKI UTRIP« - 2.

OBRAVNAVA

Uvodna pojasnila je podala Ana Žnidarič, kjer je povedala, da v času javne razprave ni bilo

prejetih nobenih pripomb, medtem ko so pripombe dane pri 1. obravnavi odloka na OS v

obrazložitvi, poudarila je, da bila proračunska postavka zmanjšana, če bo odlok sprejet, bo

začel izhajati v drugi polovici leta, ker je potrebno glasilo registrirati pri pristojnem

ministrstvu. Glede uredniškega odbora je ostalo enako kot v 1. obravnavi, saj širši uredniški

odbor nebi bil fleksibilen in učinkovit, glede donatorskih in ostalih sredstev, kateri se zberejo

z objavami, se namenijo za izdajanje tega glasila.

Ker razprave ni bilo je županja podala Odlok o izdajanju občinskega glasila «Prleški utrip« -

2. obravnava na glasovanje.



Predlog odloka ni bil sprejet.


ODLOK O KONCESIJI OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH

SLUŽB VARSTVA OKOLJA ZBIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOV TER

PREVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER - 2.

OBRAVNAVA

Uvodno pojasnilo je podal Janez Rožmarin, kateri je povedal, da je bil odlok podan v 30

dnevno javno razpravo, kjer ni bilo podanih pripomb, dana je bila pobuda v 1. obravnavi s

strani člana OS mag. Aleksandra Kavčiča glede spremembe 2. odstavka, 44. člena odloka v

poglavju plačila koncesijske dajatve koncedentu, da se znesek plačuje od vrednosti

fakturiranih plačil in ne od vrednosti prejetih plačil, strokovne službe so se strinjale z

predlogom ter ga uvrstile v predlog odloka, druge spremembe so predvsem tiste vsebine, ki se

nanašajo na območje izdajanja, katero se je razširilo tudi na območje občine Križevci in

Razkrižje.

Ker nadaljnje razprave ni bilo je podala županja predlagan Odlok o koncesiji obveznih

občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja zbiranja komunalnih odpadkov ter prevoz

komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer - 2. obravnava na glasovanje.

10




1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o koncesiji obveznih občinskih

gospodarskih javnih služb varstva okolja zbiranja komunalnih odpadkov ter

prevoz komunalnih odpadkov na območju občin Ljutomer, Križevci in

Razkrižje.

2. Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


O ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POKOPALIŠKI IN

POGREBNI DEJAVNOSTI, UREJANJU POKOPALIŠČ TER POGREBNIH

SVEČANOSTIH NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER - 1. OBRAVNAVA

Uvodno pojasnilo je podala Andreja Torič, kjer je povedala, da se odlok nanaša na

investicijo, ki se je dogajala leta 2010 na pokopališču Ljutomer. 1. člen zajema uskladitev

izvedenih žarnih grobov, gre za enotno oblikovanje (enotne oblike, enotni materiali), da nebi

prihajalo do različnih izgledov pokopališča. 2. člen se nanaša na območje, kjer naj bi bil

izveden raztros pepela, da bi bile enotno oblikovane napisne table, podan je predlog, da si

lahko vsak sam postavi table okrog dreves, ki so tam zasajene, vendar po enotnem sistemu.3.

člen se na naša na spremembo velikosti žarnega grobova, osnovni odlok je določeval

drugačne dimenzije, kot so danes izvedeni žarni grobovi, zato je potrebno to uskladiti in 4.

člen se nanaša na najemnino, osnovni odlok je določeval da se najemnina plačuje enkrat na

leto, medtem ko pri raztrosu pepela tako ne moremo zaračunavati, ker gre za plačilo

enkratnega zneska, zato je potrebno to spremeniti.


spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč

ter pogrebnih svečanosti na območju občine Ljutomer - 1. obravnava v predlagani obliki

sprejme.

Ker razprave ni bilo je podala županja predlagan Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka

o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebnih svečanosti na

območju občine Ljutomer - 1. obravnava na glasovanje.




1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah

odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebnih

svečanostih na območju občine Ljutomer v prvi obravnavi.

2. Odlok se posreduje v 30. dnevno javno razpravo.


ODLOK O OSKRBI S TOPLOTNO ENERGIJO NA OBMOČJU OBČINE

LJUTOMER - 1. OBRAVNAVA

11

Uvodno pojasnilo je podal Janez Rožmarin, kjer je povedal, da 1. poglavje opisuje obseg

GJS ter določa način izvajanja službe, opredeljuje tudi območje izvajanja javne službe ter

določa uporabnike storitev te službe, podan je predlog, da se služba izvaja na podlagi

podeljene koncesije, drugo poglavje opredeljuje predmet kocesije ter pogoje, ki jih mora

izpolnjevati koncesionar, tretje poglavje opisuje način podelitve koncesije, koncesionarja se

izbere na podlagi javnega razpisa, sklep o podelitvi koncesije podpiše županja, koncesijsko

obdobje se je podaljšalo iz 7 let na 10 let, zaradi življenjske dobe kurilnih naprav, v 4.

poglavju so opredeljeni objekti in naprave, ki so predmet javne službe ter način vzdrževanja,

v 5. poglavju, so opredeljene pravice in obveznosti uporabnikov, medtem ko je v 6. poglavju

navedeno, da mora koncesionar z lastnimi viri zgraditi energetski objekt, zgraditi omrežje od

energetskega objekta do uporabnikov ter vršiti distribucijo toplotne energije do uporabnikov

na območjih, ki so zaključene celote, v 7. poglavju je določen nadzor nad izvajanjem

koncesije in financiranjem. Prenehanje koncesije je opredeljeno v 8. poglavju, kjer je

navedenih 8 načinov, v zadnjem 9. poglavju pa je določen rok veljavnosti odloka.


oskrbi s toplotno energijo na območju Občine Ljutomer - 1. obravnava v predlagani obliki

sprejme. Nadalje predlaga, da se v 1. odstavku 12.člena čas trajanja koncesije spremeni

iz 10 let na 15 let.

Odbor za kmetijstvo je predlagal občinskemu svetu, da Odlok o oskrbi s toplotno energijo

na območju Občine Ljutomer - 1. obravnava v predlagani obliki sprejme.

Odbor za gospodarstvo in turizem predlaga občinskemu svetu, da Odlok o oskrbi s toplotno

energijo na območju občine Ljutomer - prva obravnava, v pripravljeni obliki sprejme s

pripombo, da se 12. člen Odloka (začetek in čas trajanja koncesije) v prvi točki spremeni

tako, da čas trajanja koncesije traja namesto predvidenih 10 let, po predlogu odbora

traja 15 let.

Ludvik Filipič je povedal, da je razmišljal o trajanju koncesijske dobe, menil je, če zgradiš

tak objekt, nato pa ga imaš v koncesiji le 10 let, se postavi dilema, če se ti vložek v teh letih

povrne. Zato je bil mnenja, da se rok podaljša od 13 do 15 let.

Branko Smodiš je povedal, da ga veseli, da se gre v to območje, kjer je energija, saj bo le-ta

vsak dan dražja, podal je par vprašanj in sicer, če se da koncesija, pomeni, da mora imeti

vsaka hiša možnost priklopa, če koncesionar gradi če mora enako ravnati, če pa gradi občina

pa mora koncesionar plačati najemnino, če se da koncesija, mora po zakonu dati plinovodu

tudi soglasje, zanimalo ga je in povedal je še, da se strinja za podaljšanje na 15 let, ampak

nikjer niso mogli podati garancije, da bo to najcenejša toplotna energija.

Županja mag. Olga Karba je povedala glede zagotovitve energije vsem občanom, tukaj je

odvisno kako se koncesija razpiše, povedala je, da sta se na njo obrnili 2 podjetji, podala je še

pojasnilo, če občina želi dobiti najugodnejšo ponudbo s strani podjetnikov je najbolj

primerno, da se gre v razpis koncesije, medtem ko bo tudi v pogojih razpisa določeno kaj

mora koncesionar izpolnjevati, saj bo tudi občino zanimalo katere ugodnosti ji lahko ponudi,

omenila še je, da bo imenovana strokovna komisija, ki bo presojala te kriterije, če se bo

odločilo, da je potrebno zagotoviti toplotno energijo, jo bo tudi koncesionar moral zagotoviti.

Glede garancije za cenejšo energijo, se bo izhajalo iz tega, če nebo cenejši, potem nebo

odjema, saj je potem to neekonomski pristop, če se nebo pristopilo na tak način.

12

Z dodatnimi pojasnili je dopolnil Janez Rožmarin in sicer glede soglasja koncesionarja

zemeljskega plina na območju občine, kjer je povedal, da tako soglasje koncesionarja ni

potrebno, mora pa se v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje nosilca

urejanja prostora.

Branko Smodiš je še povedal, da želi, da ima vsak možnost prikopa, da nebo tako, kot je bilo

na KC Cven, da so Mestni plinovodi plinovod uredili le delno, drugi del pa je ostal brez, na to

je želel le opomniti.

Jože Grantaša je povedal, da upa, da ne bo potrebno občini zraven prispevati, povedal je še,

da se je pred 25 leti vozilo z malimi traktorji, pa je že bil problem, sedaj pa se vozijo z večjimi

tovornjaki, s katerimi so se ceste zelo uničili, nato pa jih mora občina popravljati, zato je dal

predlog, da se naj predpiše s koliko težkimi tovornjaki se lahko vozijo.

Janez Kardoš je povedal, da bo glasoval za predlagan odlok, podal je obrazložitev, da se

pogovarjajo o stvareh, ki niso predmet tega odloka. Poudaril je, da s tem odlokom ustvarjamo

pogoje, da se bo lahko pridobila toplotna energija v občino.

Andrej Lah je povprašal, če bo možno omogočiti to energijo vsem občanom mesta Ljutomer.

Dodatno pojasnilo je podal Janez Rožmarin, kjer je navedel, da koncesionar hkrati ne bo

pristopil z izgradnjo na območju celotne občine, ampak bo potrebno narediti prej analizo trga

in se bo videlo kje so potencialni porabniki (industrijski obrati, šole, vrtci, ustanove) in

gospodinjstva, na teh trasah se bodo imela možnost najprej priključitev na omrežje.

Jože Grantaša je povprašal, če bo stranski proizvod topla voda pri proizvodnji energije.

Janez Rožmarin je povedal, da je to stvar tehnologije, lahko gre za hkratno proizvodnjo

toplotne in električne energije, vendar bo izbran koncesionar k temu prisiljen, da bo oboje

hkrati proizvajal.

Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Odlok o oskrbi s toplotno energijo na

območju Občine Ljutomer - 1. obravnava na glasovanje.



Predlog je bil sprejet.

Županja je še podala na glasovanje odlok z predlogom odborov, za podaljšanje časa trajanja

koncesijske pogodbe iz 10 let na 15 let.


Rezultati glasovanja: ZA: 18.


1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o oskrbi s toplotno energijo na

območju občine Ljutomer v prvi obravnavi.


13


ODLOK O PORABI KONCESIJSKE DAJATVE ZA TRAJNOSTNO

GOSPODARJENJE Z DIVJADJO - 1. OBRAVNAVA

Uvodno pojasnilo je podal Aleš Vaupotič, kjer je povedal, da je Ministrstvo za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano sklenilo koncesijske pogodbe za trajnostno gospodarjenje z divjadjo,

tako so koncesionarji postale vse lovske družine, medtem ko zakon določa, da je 50 % te

koncesijske dajatve prihodek proračuna RS, 50 % pa proračuna občine. Posamezne občine

prejmejo sorazmerni dele pripadajoče koncesijske dajatve glede na lovno površino lovišča, ki

leži na njenem območju. Zakon določa, da se koncesijske dajatve plačujejo letno, ministrstvo

letno plačuje občini koncesijske dajatve, lovske družine so dolžne plačati sorazmerni del

koncesijske dajatve, omenil je, da je za leto 2010 bilo nakazanih 928 €. Nadalje zakon določa,

da so občini nakazana sredstva iz naslova koncesijske dajatve, proračun ga izkazuje kot

namenski prejemek in se porabljajo kot namenski izdatki za izvajanje ukrepov varstva in

vlaganje v naravne vire. Podrobnejše pogoje, namen in način porabe teh sredstev pa občina

uredi sama z odlokom, medtem ko predlagani odlok ne predstavlja dodatnih obremenitev

proračuna. Je podlaga, da se bo pripravil javni razpis na podlagi katerega bodo lovske družine

upravičene do sredstev.

Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da Odlok o porabi koncesijske dajatve za

trajnostno gospodarjenje z divjadjo - 1. obravnava v predlagani obliki sprejme.

Odbor za kmetijstvo je predlagal občinskemu svetu, da Odlok o porabi koncesijske dajatve

za trajnostno gospodarjenje z divjadjo - 1. obravnava v predlagani obliki sprejme.

Ludvik Filipič je povedal, da pozdravlja ta odlok, izrazil je tudi veselje, da se je pričelo na

tem področju delati, omenil 3. člen, 1. odstavek, izdelava in vzdrževanje vodnih habitatov

(kaluža, mlaka, mokrišče, vodni viri ipd.), povedal je, da kaluž, mlak ni, mokrišča smo

izsušili, vodni viri v suši vsahnejo, to se bo v praksi težko izvajalo. Omenil je še zaraščenost

ob potokih in manjših strugah, da je bilo zaklonišče za majhno pernato divjad, saj jim pomeni

veliko to kritje in še voda je v bližini. Omenil je še motoriste v gozdovih, kateri so

poškodovali poti, medtem ko preženejo tudi divjad. Izrazil je veselje, da se 50 % koncesije

vrača nazaj na lovsko družino, saj je potrebno vse vzdrževati.

Franc Rošker je omenil le 3. člen odloka, glede krmljenja divjadi, da tudi ljudje hranijo

divjadi, saj nam le-ta lahko naredili obilo škode in omenil je še, da bi se morali lovci več

udeleževati čistilnih akcij občine.

Ludvik Filipič je povedal, da lovci izvajajo veliko čistilnih akcij pač vsak v svojem kraju.

Andrej Lah je povedal, da se naj razpravlja o odloku in da se naj držijo teme točke.

Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Odlok o porabi koncesijske dajatve za

trajnostno gospodarjenje z divjadjo - 1. obravnava na glasovanje.




14

1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o porabi koncesijske dajatve za

trajnostno gospodarjenje z divjadjo v prvi obravnavi.



PRAVILNIK ZA VREDNOTENJE LETNIH PROGRAMOV V TURISTIČNI

DEJAVNOSTI V OBČINI LJUTOMER

Uvodno pojasnilo je podal Aleš Vaupotič, kateri je povedal, da je OS leta 1999 sprejel

Pravilnik za vrednotenje programov turističnih dejavnosti občine Ljutomer, naknadno so se k

temu sprejele dve spremembi, v letošnjem letu so se sestali na povabilo Občinske turistične

zveze (OTZ) z predstavniki turističnih društev, kjer se je odločilo, da je potrebno pripraviti

merila za ocenjevanje letnih programov dela turističnih društev. Vsa društva so se sestala na

OTZ, kjer so na merila podali pripombe, tako, da se je z njimi uskladilo.

Odbor za gospodarstvo in turizem je predlagal občinskemu svetu, da Pravilnik za

vrednotenje letnih programov v turistični dejavnosti v občini Ljutomer v predlagani obliki

sprejme, s sledečimi dopolnitvami točke III – Merila in kriteriji in sicer v 12. členu se

spremeni število točk za merila:

- delovanje turističnega podmladka – na mesto dosedanjih 5 točk je predlog

odbora 10 točk,

- sodelovanje na prireditvah, katerih je organizator občina Ljutomer,

- sodelovanje na prireditvi: na mesto dosedanjih 3 točk na prireditev je predlog

odbora 5 točk na prireditev,

- sodelovanje na prireditvah, katerih je organizator LTO Prlekija Ljutomer,

- sodelovanje na prireditvi: na mesto dosedanjih 3 točk na sodelovanje je predlog

odbora 5 točk na sodelovanje in

- sodelovanje na tržnici: na mesto dosedanje 1 točke na sodelovanje je predlog

odbora 2 točki na sodelovanje.

Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Pravilnik za vrednotenje letnih programov v

turistični dejavnosti v občini Ljutomer z dopolnitvijo Odbora za gospodarstvo in turizem

na glasovanje.




1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik za vrednotenje letnih

programov v turistični dejavnosti v občini Ljutomer.

2. Pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.


TEHNIČNI PRAVILNIK O ZBIRANJU KOMUNALNIH ODPADKOV TER PREVOZ

KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER

Uvodno pojasnilo je podal Janez Rožmarin, kateri je povedal, da je OS junija 2010 sprejel

Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na območju občine

Ljutomer, ta odlok povzema zakonodajo na področju varstva okolja in nalaga nekatere

aktivnosti in naloge deležnikom v okviru izvajanja javnih služb, ki so občina, izvajalci javnih

15

služb in uporabniki storitev. Naloga občine je priprava statuta, kateri se je sprejel, priprava

odloka o obliki organiziranosti javnih služb, Odlok o GJS, kateri je bil sprejel in se je tudi

dopolnjeval, Odlok o vrstah o načinu in obsegu izvajanju GJS, Odlok o organiziranju

inšpekcijskih in redarskih služb, vodenje katastra o infrastrukturi ter priprava ustreznih

pravilnikov tehničnega pravilnika in pravilnika o tarifnem sistemu. Tehnični pravilnik je zajet

v 4. in 38. členu Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov

na območju občine Ljutomer in sicer v 4. členu tega odloka je navedeno kaj mora tehnični

pravilnik obsegati in kdo ga pripravi, medtem ko je v 38. členu naveden rok do kdaj mora biti

tehnični pravilnik pripravljen in da ga sprejme OS. Cilj pravilnika je ureditev tehnične

izvedbe in uporabe javne infrastrukture teh dveh obveznih GJS in nima finančnih posledic za

proračun občine.

Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da Tehnični

pravilnik o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na območju

občine Ljutomer v pripravljeni obliki sprejme.

Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da Tehnični pravilnik o zbiranju

komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer v

pripravljeni obliki sprejme, z dopolnitvijo, da se v Tehničnem pravilniku o zbiranju

komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer

spremeni oziroma prilagodi delovni čas Zbirnega centra Ljutomer (7. člen, 4. odstavek).

Ludvik Filipič je pohvalil trud Janeza Rožmarina, povprašal je glede velikosti zabojnikov, ko

se je pričelo uvajati odvoz odpadkov na podeželju so aktivisti propagirali 120 l zabojnike, saj

je mnenja, da se lahko uporabljajo manjši zabojniki, opaža tudi, od kar so rumene vrečke, je v

zabojnikih manj smeti. Zanimalo ga je še glede kompostnikov, saj jih imajo doma gnojišče, če

je sedaj to enako ali še je potrebno imeti kaj zraven.

Dodatna pojasnila je podal Janez Rožmarin, kateri je odgovoril glede velikosti posode za

odpadke, da se bo z elektronskimi čitalci, z elektronskimi čipi ali z črtno kodo vpliv velikost

posode zanemaril, saj se bodo lahko uporabile vse posode, zelena za mešane odpadke, rjava

za biološko razgradljive, kuhinjske odpadke, če se bodo seveda uporabniki odločili, da jih

bodo predajali izvajalcu javne službe, rumene za plastiko in modre za papir in kartonsko

embalažo. Plačal se bo le tisti odpadek, kateri je bil skozi mesec predan, omenil je še, da so

sedanje posode last uporabnika, medtem ko se bo v razpisu navedlo, da lahko posode nabavi

koncesionar in nato bodo uporabniki skozi najemnino le-te poravnali pri izvajalcu javne

službe.

Branka Smodiša je zanimalo je zakaj nebo več rumenih vreč, saj so bile le-te brezplačne,

medtem ko nabava posode predstavlja dodaten strošek, glede odpiralnega časa zbirnega

centra, je bil mnenja, da bi se vsaj 2 dni v tednu pričeli z delom ob 10. uri in do 18. ure, da bi

lahko občani, ki delajo do 15. ali 16. ure peljali odpadke tja. Povprašal je še glede zelenja, če

bo še naprej to možno odpeljati na zbirni center in glede bioloških odpadkov je v tehničnem

pravilniku naveden odvoz 2 x na mesec, glede tega je bil mnenja, da je to iluzija. Povprašal je

še, če daš mesečno 2 x mešane odpadke in 2 x rumeno vrečko, če bo dal mesečno 1 x mešane

odpadke in 1 x rumeno vrečko, zanima ga če bo potem plačeval le polovično ceno odvoza.

Dodatna pojasnila je podal Janez Rožmarin, kateri je povedal glede dinamike odvoza, v

pravilniku je navedena minimalna ferkvenca odvoza odpadkov in v poletnih mesecih je za

biološke odpadke 1x tedensko, medtem ko v zimskem času pa vsak 2 teden, če bo potrebno

16

povečati ferkvenco se bo to storilo, vse to je predmet razpisne dokumentacije za podelitev

koncesije, medtem ko večja ferkvenca odvažanja odpadkov predstavlja tudi večji strošek

odvoza, omenil je tudi, da se lahko brezplačno te odpadke predaja na zbirnem centru. Glede

cen storitev izvajanja javne službe, cene so 1. marca 2011 za 6 mesecev nespremenjene, ta

ukrep je sprejela vlada, omenil je možnost podaljšanja nespremenjenih cen. Glede polovične

cene odvoza v primeru, če se le mesečno 1 x odvaža odpadke je povedal, da ne plačamo

stroškov odlaganja odpadkov, medtem ko pa stroški zbiranja odpadkov nastanejo, saj se

smetarsko vozilo mora pripeljati mimo uporabnika.

Antona Vrbnjaka je zanimalo glede pranja predpisanih posod, če se bodo morale prati samo

posode bioloških odpadkov ali tudi ostale.

Janez Rožmarin je povedal, da uredba nalaga izvajalcu storitev pranje posod bioloških

odpadkov v okviru cene storitev javne službe, medtem če uporabnik želi, mora tudi izvajalec

prati posode za druge odpadke, vendar z doplačilom.

Andrej Lah je izrazil bojazen, da se s tem, da bi občani želeli privarčevati spet pričelo

odlagati odpadke v naravo.

Janez Rožmarin je povedal, da bodo z elektronsko opremo imeli detajlni vpogled kaj se

dogaja na področju ravnanja z odpadki in izvajalec bo moral pripraviti seznam uporabnikov

na celotnem območju občine. Med občino in njim bo online povezava, da se bo lahko izvajala

kontrola in se tudi z inšpekcijskimi službami sankcioniralo.

Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Tehnični pravilnik o zbiranju komunalnih

odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer in sicer z

dopolnitvijo predloga Odbora za finance, glede podaljšanja delovnega časa zbirnega

centra v Ljutomeru na glasovanje.




1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Tehnični pravilnik o zbiranju

komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov na območju občine

Ljutomer.

2. Tehnični pravilnik o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih

odpadkov na območju občine Ljutomer se objavi v Uradnem glasilu Občine

Ljutomer.


PRAVILNIK O TARIFNEM SISTEMU ZA OBRAČUN CENE STORITEV JAVNIH

SLUŽB ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV TER PREVOZ KOMUNALNIH

ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER

Uvodno pojasnilo je podal Janez Rožmarin, kateri je povedal, da je sprememba v 2.

odstavku 26. člena odloka, v katerem je določilo kdo ga pripravi in kaj mora vsebovati in v

39. členu odloka, kateri govori v katerem roku mora biti pripravljen in da ga sprejme OS.

Vsebina pravilnika je enaka kot vsebina tehničnega pravilnika.

17

Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun

cene storitev javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na

območju občine Ljutomer v pripravljeni obliki sprejme.

Odbor za gospodarstvo in turizem je predlagal občinskemu svetu, da Pravilnik o tarifnem

sistemu za obračun cene storitev javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz

komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer v pripravljeni obliki sprejme.

Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da Pravilnik o

tarifnem sistemu za obračun cene storitev javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov ter

prevoz komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer v pripravljeni obliki sprejme.

Ker razprave ni bilo je županja podala predlog Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cene

storitev javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na

območju občine Ljutomer na glasovanje




1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun

cene storitev javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih

odpadkov na območju občine Ljutomer.


komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na območju občine

Ljutomer se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.


POOBLASTILO OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER ŽUPANJI OBČINE

LJUTOMER ZA POTRDITEV INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE ZA PROJEKT

IZGRADNJA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE ZA STANOVANJSKO SOSESKO

NA JURŠOVKI

Uvodno pojasnilo je podala županja mag. Olga Karba, kjer je povedala, da imela občina

revizijo in pri komunalni ureditvi za novo stanovanjsko sosesko Juršovka je bilo potrebno v

skladu z ugotovitvami revizije najprej odpraviti nezakonito ravnanje, ker občina ni ravnala v

skladu z določili z 21. alineje, 2. člena Zakona o javnih naročil, saj je postopek javnega

naročja bil izveden v vrednoti, ki je presegala zagotovljen vir v proračunu leta 2010. Zakon

opredeljuje, da je tako ravnanje nezakonito, saj zakon določuje, da je nespremenljiva ponudba

tista katera ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali ponudba, katerih

cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. V prejšnji sestavi je bil

izdan sklep o oddaji javnega naročila najugodnejšega ponudnika, vrednost je bila cca. 100.000

€, v proračunu so bila zagotovljena sredstva v višini cca 50.000 € in v takem primeru je

občina dolžna postopek razveljaviti in ugotoviti, da so bile vse ponudbe nesprejemljive.

Poudarila je, da so bili vsi ponudniki obveščeni, zato se na novo pripravlja DIIP za Jurševko,

pripravljena je tudi že dokumentacija, tako, da se bo moral ponoviti javni razpis, kateri bo

izpolnjeval plan v skladu s sprejetim proračunom. Pripravlja se idejna študija za nadaljevanje

stanovanjske soseske proti Kamenščaku. Poudarila je, da so člani OS na mizo prejeli predlog

drugačnega sklepa, kot je bil v gradivu in predlaga, da se le-ta poda v razpravo in na

glasovanje. Povedala je še, da za vsako potrditev DIIP potrebuje pooblastilo OS, včasih so

18

roki zelo kratki in se ne uspe sklicati OS, takrat DIIP potrdi županja in OS na naslednji seji o

tem obvesti.

Ker razprave ni bilo je županja podala Pooblastilo občinskega sveta občine Ljutomer županji

občine Ljutomer za potrditev investicijske dokumentacije za projekt izgradnja komunalne

infrastrukture za stanovanjsko sosesko na Juršovki na glasovanje.




1. člen Občinski svet Občine Ljutomer pooblašča županjo Občine

Ljutomer za potrjevanje investicijske dokumentacije za projekte, katerih

investitor ali soinvestitor je občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240

Ljutomer.

2. člen Posamezno investicijsko dokumentacijo potrdi županja Občine

Ljutomer v skladu z določili Zakona o javnih financah (Ur.l. RS št. 79/99,

124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 127/ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08, 49/09,

38/10-ZUKN in 107/10), Uredbe o dokumentih razvojnega načrtovanja in

postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov

samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 54/10), Uredbe o

enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije

na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10) s pisnim

sklepom.


SKLEP O PRIZNAVANJU STANOVANJSKEGA KREDITA KOT OLAJŠAVE

STARŠEM PRI IZRAČUNU VIŠINE PLAČILA ZA PROGRAME V VRTCIH

Uvodna pojasnila je podala županja mag. Olga Karba, katera je povedala, da se je na njo

obrnilo veliko staršev, kateri so z najemom kredita reševali stanovanjski problem, s sprejetjem

sklepa se najem kredita priznava kot olajšava pri izračunu višine plačila za vrtce. Olajšava bi

se priznala v obliki mesečnega obroka stanovanjskega kredita in se odšteva od dohodka

družine.

Dodatna strokovna pojasnila je podala Karmen Lah, katera je navedla, da so pri izračunu

višine plačila vrtca starši razvrščeni v 8 plačilnih razredov, medtem ko so prejemniki socialne

pomoči plačila vrtca oproščeni, povedala je, da ta ukrep dopušča 7. člen Pravilniku o plačilu

staršev za programe v vrtcih, dopuščena je možnost, da občina sprejme občinski akt s katerim

razbremeni starše, za to razbremenitev mora iz proračuna nameniti nadomestna sredstva in v

gradivu je prikazano kake finančne posledice ocenjuje občina, da bi z uveljavitvijo olajšave

imela, poudarila je še, da še občina ne razpolaga z konkretnimi podatki.

Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da Sklep o priznavanju stanovanjskega

kredita kot olajšave staršem pri izračunu višine plačila za programe v vrtcih v pripravljeni

obliki sprejme.

Odbor za družbene dejavnosti je predlagal občinskemu svetu, da Sklep o priznavanju

stanovanjskega kredita kot olajšave staršem pri izračunu višine plačila za programe v vrtcih

19

v pripravljeni obliki sprejme, medtem ko predlaga, da se ustanovi komisija, ki bi

pregledala vloge enostarševskih družin in preverila resničnost navedb v vlogah.

Robert Štefanec je povedal, da sklep podpira, medtem ko je na Odboru za družbene

dejavnosti tekla razprava glede odsotnosti, ko so otroci odsotni več kot 15 dni doma zaradi

boleznine še kljub temu plačujemo 50 % vrtca, to je še vedno veliko, podal je pobudo, če

obstaja možnost, da se naj poskušajo tudi ti stroški zmanjšati.

Županja mag. Olga Karba je še povedala, da je predlog zakonodajalca, da obračuni

obveznosti za plačilo vrtca z decembrom 2011 preidejo na Center za socialno delo, ta

materija še ni dorečena, zato se bo za to obdobje ko se še obračunava na občini sprejeli ta

sklep.

Ker nadaljnje razprave ni bilo je podala županja Sklep o priznavanju stanovanjskega kredita

kot olajšave staršem pri izračunu višine plačila za programe v vrtcih z pobudo Roberta

Štefaneca na glasovanje.




1. Občina Ljutomer priznava vlagateljem Vloge za znižano plačilo vrtca

stanovanjski kredit za reševanje stanovanjskega problema na območju občine

Ljutomer kot olajšavo pri izračunu višine plačila za programe v vrtcih.

2. Olajšava se prizna v obliki mesečnega obroka stanovanjskega kredita, ki se

odšteva od dohodka družine.

3. Starši uveljavljajo olajšavo z dopolnitvijo Vloge za znižano plačilo vrtca oziroma

ob prvi podaji Vloge za znižano plačilo vrtca ob vključitvi otroka med letom.

4. Olajšavo lahko starši uveljavljajo za obdobje od 1. 6. do 31. 12. 2011 na obrazcu

OLAJŠAVA ZA VRTEC – STANOVANJSKI KREDIT, ki ga bodo dobili v

vrtcih v občini Ljutomer, v vložišču Občine Ljutomer in na spletni strani Občine

Ljutomer.

5. Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.


SKLEP O DOLOČITVI CENE NAKUPA ŽARNE NIŠE S SPOMINSKO PLOŠČO NA

POKOPALIŠČU LJUTOMER

Uvodna pojasnila je podala Andreja Torič, katera je povedala, da je cena določena na

podlagi končne situacije izvajalca del, ki je leta 2010 izgradil žarne zidove, gre za 4 žarne

zidove z 168 nišami, v ta strošek so zajeti vsi stroški od izgradnje, do projektne

dokumentacije in po končnem izračunu je ta cena znašala 250 € za odkup.

Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da se Sklep o določitvi cene nakupa žarne

niše s spominsko ploščo na pokopališču Ljutomer v pripravljeni obliki ne sprejme, odbor

predlaga, da se cena nakupa žarnih niš določi v primerljivi višini s cenami sosednjih

občin.

Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da se Sklep o

določitvi cene nakupa žarne niše s spominsko ploščo na pokopališču Ljutomer v pripravljeni

obliki sprejme.

20

Janez Rožmarin je povedal, da se je na Odboru za finance razvila razprava, da je cena

določena na osnovi čiste proizvodne cene, glede primerljivosti cen je povedal, da v Mariboru

za nakup žarne niše stane 2.866 € z DDV, v Murski Soboti 1.012 € z DDV in v Radovljici

209,80 € z DDV.

Janez Vencelj je povedal, da je mnenja, da je ta cena sprejemljiva za občane, ne želi

povečanja stroškov nakupa, zato je povedal, da bo glasoval za to predlagano ceno.

mag. Aleksander Kavčič je povedal, da zastopa stališče odbora, da je predlagana cena

prenizka in da so cene ponekod veliko višje, hkrati je še omenil, da bo pri naslednji točki

podan predlog za znižanje cene.

Branko Smodiš je povedal, da ga moti, da to ni prava ekonomska cena, ker je sorazmerni

strošek tudi za odtoke, za cesto in za parkirišče, nato bi dobili pravo ceno. Poudaril je, da se

bo pri naslednji točki predlagal nižja najemnina, medtem ko bi se naj tukaj cena malo

dvignila. Motilo ga še je, da so zbrana sredstva iz naslova nakupa žarnih niš s spominsko

ploščo prihodek proračuna občine, upal je, da bo poseben konto, da bo ta denar nazaj vložen v

pokopališče, opozoril je še, da je največ zbranih sredstev šlo iz 4 KS, ostale KS pa so si lahko

s tem denarjem naredile kaj drugega.

Jože Grantaša je povedal, da če bi se te 4 KS že prej odločile in uredile pokopališče, saj bi

sedaj že imele to urejeno, saj so si vsi morali sami financirati.

Ker nadaljnje razprave ni bilo je podala županja Sklep o določitvi cene nakupa žarne niše s

spominsko ploščo na pokopališču Ljutomer na glasovanje.




1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k ceniku nakupa žarne niše s

spominsko ploščo na pokopališču v Ljutomeru v višini 250,00 EUR (z DDV).

2. Zbrana sredstva iz naslova nakupa žarnih niš s spominsko ploščo so prihodek

proračuna Občine Ljutomer.



SKLEP O DOPOLNITVI SKLEPA ŠT. 237 (28.4.2008) IN SKLEPA ŠT. 275 (9.7.2010)

Uvodne obrazložitve je podala Andreja Torič, katera je povedala, da se je cena določila na

podlagi primerjave cen med žarnimi grobovi in žarno nišo na pokopališču v Murski Soboti,

uporabili so enako razmerje kot tam in so na podlagi izračuna prišli do predlagane cene 31,18

€ z DDV. Poudarila je, da je v Sloveniji malo žarnih zidov, tako, da je bilo težko primerjati.

Cene na pokopališču v Murski Soboti in Mariboru so zelo različne, letna najemnina v

Mariboru znašajo cene z DDV 45 €, medtem ko v M.Soboti 21,02 € in v Radovljici 20,98 €.

Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da se Sklep o dopolnitvi sklepa št. 237

(28.4.2008) in sklepa št. 275 (9.7.2010) v pripravljeni obliki ne sprejme, odbor predlaga

občinskemu svetu, da se določi primerljiva cena glede na druge občine (Mestna občina

Murska Sobota - cca 21,18 EUR).

21

Janez Rožmarin je za primerjavo povedal cene grobov z DDV iz leta 2006, družinski grob

21,04 €, enojni grob 17,53 €, otroški grob 14,02 €, žarni grob 15,02 € in obstoječa grobnica

21,04 €. Razprava na odboru je potekala v smeri zakaj je najemnina žarne niše toliko višja v

primerjavi z najemom preostalih grobov, kjer cene veljajo iz leta 2006 in če je to pravo

razmerje. V M.Soboti je strošek najema za žarno nišo bistveno višji.

mag. Aleksander Kavčič je povedal, da se naj poda predlog na glasovanje in hkrati je

predlagal 21 € za najem.

Županja je podala predlog občinskemu svetu o znižanju cene.



Predlog o znižanju cene je bil sprejet.

Nato je županja podala Sklep o dopolnitvi sklepa št. 237 (28.4.2008) in sklepa št. 275

(9.7.2010) z predlogom mag. Aleksandra Kavčiča, da bi znašal najem žarne niše v

žarnem grobu 21,00 z DDV na glasovanje.




1. Cenik pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanja pokopališča in pogrebnih

svečanosti na pokopališču v Ljutomeru se dopolni v I. točki Pogrebna dejavnost

tako, da se na koncu doda nova točka:

Pogrebna dejavnost Cena v EUR

STORITEV

Najem grobnega mesta za 1 leto

12. Žarna niša v žarnem zidu (z DDV) 21,00



SKLEP O PODELITVI KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJSKO LETO

2011/2012 ZA POTREBE ZAPOSLOVANJA JAVNIH ZAVODOV V OBČINI

LJUTOMER

Uvodne obrazložitve je podal mag. Aleksander Kavčič, predsednik Komisije za

štipendiranje, kateri je povedal, da je komisija na svoji seji ugotovila, da bi bilo potrebno

zagotoviti kader za Glasbeno šolo Slavka Osterca Ljutomer in zdravnike za Zdravstveni dom

Ljutomer, sami zavodi so za ostale potrebe navedli, da ne bo težav dobiti kadra na trgu dela.

Odbor za družbene dejavnosti je predlagal občinskemu svetu, da se Sklep o podelitvi

kadrovske štipendije za študijsko leto 2011/2012 za potrebe zaposlovanja javnih zavodov v

občini Ljutomer v pripravljeni obliki sprejme.

Ker razprave ni bilo je podala županja Sklep o podelitvi kadrovske štipendije za študijsko leto

2011/2012 za potrebe zaposlovanja javnih zavodov v občini Ljutomer na glasovanje.

22




1. Občina Ljutomer za študijsko leto 2011/2012 podeli kadrovsko štipendijo za

zdravnika splošne medicine za potrebe zaposlovanja v javnem zavodu

Zdravstveni dom Ljutomer z vključitvijo v enotno regijsko štipendijsko shemo.

2. V primeru, da ne bodo razpisana sredstva iz enotne regijske štipendijske sheme,

izvede Občina Ljutomer samostojni javni razpis v skladu s Pravilnikom o

kadrovskem štipendiranju, stimuliranju študentov in študijskih pomočeh v

občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer štev. 5/07 in 2/08).


SKLEP O POTRDITVI PORABE PLAČILA ZA KONCESIJO ZA IZKORIŠČANJE

MINERALNE SUROVINE PROD ZA LETO 2010:

NA PRIDOBIVALNEM PROSTORU BABINCI IN

NA PRIDOBIVALNEM PROSTORU KRAPJE

Uvodne obrazložitve je podala Andreja Torič, katera je povedala, da se sklepa nanašata na

Zakon o rudarstvu, kjer je izvajalec Segrap d.o.o., dolžen je plačevati rudarsko rento državi,

celotna rudarska renta se deli v razmerju 50 % državi in 50 % občini, nato občina od teh 50 %

odloča v skladu z temi sklepi. Prvi sklep se nanaša na gramoznico Babinci, tukaj je bila

podpisana notarska pogodba, kjer je izrecno navedeno, da se teh 50 % ki pripada občini

nameni 70 % naselju Babinci in 30 % se nameni občini Ljutomer, sprejet je bil sklep, da se

70 % sredstev nameni za izgradnjo komunalne infrastrukture na področju naselja Babinci, na

podlagi programa, ki ga je potrdil OS, tako da se s tem sklepom odloča le o 30 % ki pripada

občini, gre cca 2.100 € in ta sredstva se namenijo za ureditev krožišča z Babinsko cesto, kjer

je občina dolžna zagotoviti nekatera lastna sredstva. Pri gramoznici Krapje je bilo vedno

določeno enako razmerje 70 % prejme KS Cven in 30 % občina, KS Cven je obvestila, da se

bodo ta sredstva porabila za investicijsko vzdrževanje javnih cest in javne razsvetljave na

območju KS Cven, medtem ko so sredstva občine Ljutomer namenjena ureditev krožnega

križišča regionalne ceste R1-230 z Babinsko cesto v Ljutomeru (»K2«).

Odbor za gospodarstvo in turizem je predlagal občinskemu svetu, da se Sklep o potrditvi

porabe plačila za koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine prod za leto 2010, na

pridobivalnem prostoru Babinci in na pridobivalnem prostoru Krapje v pripravljeni obliki

sprejme.

Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da se Sklep o potrditvi porabe plačila za

koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine prod za leto 2010, na pridobivalnem prostoru

Babinci in na pridobivalnem prostoru Krapje v pripravljeni obliki sprejme.

Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da se Sklep o

potrditvi porabe plačila za koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine prod za leto 2010, na

pridobivalnem prostoru Babinci in na pridobivalnem prostoru Krapje v pripravljeni obliki

sprejme.

Ker razprave ni bilo je županja podala Sklep o potrditvi porabe plačila za koncesijo za

izkoriščanje mineralne surovine prod za leto 2010, na pridobivalnem prostoru Babinci na

glasovanje

23




Sredstva iz naslova plačila rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje mineralne

surovine prod na območju pridobivalnega prostora gramoznice Babinci, ki pripadajo

Občini Ljutomer za leto 2010 v višini 2.088,58 EUR se namenijo za ureditev krožnega

križišča regionalne ceste R1/230 z Babinsko cesto v Ljutomeru (»K2«).

Županja je še podala Sklep o potrditvi porabe plačila za koncesijo za izkoriščanje mineralne

surovine prod za leto 2010, na pridobivalnem prostoru Krapje na glasovanje.




1. Sredstva iz naslova plačila rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje

mineralne surovine - prod na območju pridobivalnega prostora gramoznice

Krapje, ki pripadajo Občini Ljutomer v višini 18.176,83 EUR, se za leto 2010

delijo v razmerju 70 % KS Cven in 30 % Občini Ljutomer.

2. Sredstva v višini 12.723,78 EUR, ki pripadajo KS Cven se namenijo za

investicijsko vzdrževanje javnih cest in javne razsvetljave na območju KS Cven.

3. Občina Ljutomer nameni sredstva iz 1. točke tega sklepa v višini 5.453,05 EUR za

ureditev krožnega križišča regionalne ceste R1-230 z Babinsko cesto v

Ljutomeru (»K2«).


SOGLASJE ZA VNOS NOVE DEJAVNOSTI V K.O. LJUTOMER

Uvodne obrazložitve je podala Andreja Torič, katera je povedala, da se navedeni sklep

nanaša na novo ureditev parkirišča za prodajo vozil na parceli 254/2, to je parcela v mestu

Ljutomer, na Ormoški cesti, kjer že ima podjetje Pevoton postavljeno ograjo, to območje

ureja Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih in je namenjeno čisti stanovanjski coni, Odlok o

PUP-ih pa določa na osnovi dejavnosti na podlagi predhodnega mnenja Odbora za varstvo

okolja in urejanja prostora ter soglasja županje. Gre samo za talno ureditev, ne gre za

izgradnjo, ampak le zanureditev parkirišča, investitor je že podal vlogo za gradbeno

dovoljenje, vendar se je postopek zaustavil, ker nima soglasje občine, pridobil si je tudi vsa

druga mnenja, tudi od Direkcije za ceste, saj bo uredil novi izvoz na Ormoško cesto.

Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da se Soglasje

za vnos nove dejavnosti v k.o. Ljutomer v pripravljeni obliki sprejme.

Ker razprave ni bilo je županja podala Soglasje za vnos nove dejavnosti v k.o. Ljutomer na

glasovanje.



24


Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje za ureditev parkirišča za prodajo vozil na

zemljišču parc. št. 2547/2, k.o. Ljutomer.


SOGLASJE ZA ODSTOPANJE OD POGOJEV OBLIKOVANJA IN ZA GRADNJO

OBJEKTA DOMA STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER ENOTE ZA DEMENTNE

OSKRBOVANCE V STROČJI VASI

Uvodno pojasnilo je podal Štefan Baler, predstavnik podjetja Domus projekt d.o.o., kateri

je povedal, da je dom postavljen v obliki črke U, tako, da izrablja nacionalno osončenje

parcele, s tem da so bivalni prostori locirani v osrednjem delu, medtem ko so na obeh krakih

predvidene bivalne sobe. Problem ki je nastal je, da območje spada v del, ki se predvideva

strešina minimalni naklon 35 stopinj, ker objekt kot dom, ki se nahaja v neposredni bližini

šole in vrtca dejansko za svojo funkcijo potraten, da bi se šlo v tak naklon, zato je bil podan

predlog za znižanje naklona strešine na 25 stopinj.

Boris Sunko, direktor DSO Ljutomer, kateri je seznanil z potekanjem aktivnostih, da so se

odločili za ustanovitev bivalne enote za stanovalce z demenco, ker v DSO Ljutomeru nimajo

ustreznih pogojev za bivanje te zahtevne skupine stanovalcev, zato se je k temu pristopilo, da

se pridobijo ustrezni prostori, hkrati jim je občina zagotovila parcelo ter oprostitev davka.

Ministrstvo je ta projekt sprejelo v finančne projekte ter hkrati zagotovilo pretežni del

sredstev za izgradnjo bivalne enote. Enota se gradi po sodobnih načelih bivanja domov za

starejše, saj funkcionira na družinskem principu bivanja.

Županja mag. Olga Karba je povedala, da je bila predstavitev opravljena tudi krajanom KS

Stročja vas.

Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da se Soglasje

za odstopanje od pogojev oblikovanja in za gradnjo objekta doma starejših občanov Ljutomer

enote za dementne oskrbovance v Stročji vasi v pripravljeni obliki sprejme.

Ker razprave ni bilo je županja podala Soglasje za odstopanje od pogojev oblikovanja in za

gradnjo objekta doma starejših občanov Ljutomer enote za dementne oskrbovance v Stročji

vasi na glasovanje.




Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje za odstopanje od pogojev oblikovanja in za

gradnjo enote za dementne oskrbovance Doma starejših občanov Ljutomer v Stročji

vasi na zemljišču s parc. št. 287/11 k.o. Stročja vas.


ORGANIZACIJA IN SISTEMIZACIJA ZA PODROČJE PREDŠOLSKE VZGOJE V

OBČINI LJUTOMER ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012

Uvodno pojasnilo je podala Karmen Lah, katera je povedala, da so vrtci posredovali

podatke o vpisu otrok v vrtce za naslednjo šolsko leto, kjer se je ugotovilo, da se nadaljuje

povečevanje vključitve otrok v vrtce, k temu so se še pričeli srečevati z prostorsko stisko ter

kako oddelke umestiti v obstoječe prostore, saj se vsako leto iščejo rešitve, da bi se del

25

šolskega prostora namenil za vrtec. Največje povečanje vpisa je v vrtcu Ljutomer,

Cezanjevcih in v Mali Nedelji. V Cezanjevcih se je našla rešitev, da se je 1 šolskemu oddelku

namenil prostor KS in s tem se bodo sprostili prostori v učilnici, katera se bo namenila za

izvajanje oddelka vrtca, v Mali Nedelji se je že v tem šolskem letu poiskal prostor in sicer v

poslovni zgradbi, problem je, ker se ne ve, kako se bodo zadeve tam odvijale. Pri oblikovanju

oddelkov so ujeti v zakonske normative, kateri določajo povečanje oddelka za največ 2 otroka

in v sklepu se predlaga, da se ta zakonska določba med letom uresničuje, v kolikor bo

potrebno. Upoštevati je potrebno minimalno talno površino po otroku, tukaj se ugotavlja da je

obstoječi prostor ponuja omejene možnosti in da bo potrebno za soglasje zaprositi na

ministrstvo. V vrtcu je vpisanih nekaj otrok ki presegajo zgornjo mejo za vključitev v vrtec

Ljutomer, z ravnateljico se je predlagalo, da bo poskušala s starši opraviti razgovore, da bi se

tiste otroke, kateri bi se vključili med letom vključilo v vrtce, kjer so mesta na razpolago, če

starši ne bodo pristali, bo potrebno vloge točkovati in ugotoviti prioritetni vrstni red.

Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da se Organizacija in sistemizacija za

področje predšolske vzgoje v občini Ljutomer za šolsko leto 2011/2012 v pripravljeni obliki

sprejme.

Odbor za družbene dejavnosti je predlagal občinskemu svetu, da se Organizacija in

sistemizacija za področje predšolske vzgoje v občini Ljutomer za šolsko leto 2011/201 v

pripravljeni obliki sprejme.

Ludvik Filipič je povedal, da pri Mali Nedelji je 1 oddelek vrtca v bivšem hotelu Amord, z

naslednjim vpisom bo spet za 1 oddelek otrok, problem je, da je hotel v stečaju, ni mu znano

kaj bo lastnik naredil in hkrati je izpostavil bojazen, da bo nekaj otrok ostalo brez varstva. Če

pa se bo otroke peljalo drugam v vrtec, potem še obstaja možnost, da še bodo tam pričeli

hoditi v osnovno šolo in s tem bo v OŠ Mali Nedelji izpad v šolskih klopeh. V OŠ sta 2

prostora zasipala z gramozom, saj bi lahko sedaj ta 2 prostora rešila problem.

Županja mag. Olga Karba je povedala, da je to resna tematika, o tem se je že pogovarjala z

ravnateljico, v tem trenutku se veliko ne more narediti, odvisno je od tega kaj bo uredil

stečajni upravitelj s katerim občina že vodi razgovore.

Jože Klemenčič je povedal kako je glede možnosti ustanovitve še enega oddelka v vrtcu

Ljutomer. Povedal je še, da je neprimerno voziti otroke v vrtec v drugi kraj.

Karmen Lah je povedala, da je ta pobuda zapisana, omenila je, da je 5 prostih mest na

Cvenu, 6 na Stari cesti in obstaja rešitev, da bi se jih lahko na ta prosta mesta premestili, glede

premestitve najvišje oddelka vrtca v OŠ, da bi se 1 oddelek sprostil, o tem pa odloča OS.

Aleš Lipovec je povprašal, da se v Cezanjevcih odpira 1 oddelek, zanimalo ga je kako se bo

rešilo z opremo, če je glede tega že kaj dogovorjeno.

Karmen Lah je povedala, da oprema ni vsebina tega sklepa, če pa bo potreba po nabavi nove

opreme, se bo morala ta problematika rešiti, omenila je, da v proračunu ni sredstev za ta

namen.

Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Organizacijo in sistemizacijo za področje

predšolske vzgoje v občini Ljutomer za šolsko leto 2011/2012 na glasovanje.

26




1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Obseg in organizacijo dela za predšolsko

vzgojo v vrtcih v občini Ljutomer za šolsko leto 2011/2012, ki je sestavni del tega

sklepa (priloga: tabela št. 2).

2. Oddelki se lahko med šolskim letom spremenijo po vsebini (homogeni,

heterogeni, kombinirani) v primeru dodatnih vpisov otrok, ki spremenijo

strukturo oddelka, s soglasjem županje. O dodatnih oddelkih odloča Občinski

svet Občine Ljutomer.

3. Zgornja meja oblikovanja oddelkov se lahko poveča za 2 otroka, kjer otrok ni

mogoče razporediti v obstoječe oddelke in bi bilo potrebno otroke odklanjati oz.

oblikovati dodatni oddelek.

4. Županjo Občine Ljutomer se pooblasti za izdajo soglasja k sistemizaciji in

kadrovski zasedbi delovnih mest, ki jo predložijo ravnatelji do 30. 9. 2011

(priloga: tabela št. 3).

5. Za dodatno strokovno pomoč za otroke s posebnimi potrebami z odločbami o

usmeritvi pokrije Občina Ljutomer mesečno dejansko število opravljenih ur, ki

pa ne more biti višje od obsega ur po odločbi o usmeritvi. Ura dodatne strokovne

pomoči se obračuna v višini 18,50 €.

6. Vrtcu Stročja vas se odobri zaposlitev stalnega spremljevalca za otroka s

posebnimi potrebami, ki je težko gibalno oviran.

Stroški se poravnavajo Vrtcu Stročja vas na podlagi mesečno izstavljenega

računa.

7. Vrtcu Cezanjevci se odobri zaposlitev stalnega spremljevalca za otroka s

posebnimi potrebami.

Stroški se poravnavajo vrtcu Cezanjevci na podlagi mesečno izstavljenega

računa.

8. V šolskem letu 2011/2012 se odobrijo naslednje nadstandardne zaposlitve:

- 0,5 tehničnega delavca Vrtcu Ljutomer za dislocirano enoto Gresovščak,

- 0,25 tehničnega delavca Vrtcu Cezanjevci za vrtec na Stari Cesti.

Vrtca mesečno izstavita račun za stroške nadstandardne zaposlitve.


ORGANIZACIJA IN NADSTANDARDNI PROGRAMI V OSNOVNIH ŠOLAH IN

GLASBENI ŠOLI V OBČINI LJUTOMER ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012

Uvodno pojasnilo je podala Karmen Lah, katera je povedala, da so se prikazali podatki o

vključenosti števila učencev oblikovanja oddelkov in prikazale potrebe, ki so jih predstavili

javni zavodi glede nadstandardnih programov. Pri predlogu, ki se je oblikoval kot sklep se je

izhajajo iz dosedanje prakse in ugotovitev potreb javnih zavodov in finančnih možnosti glede

na planirana sredstva za te programe. Novost je baletna plesna pripravnica glasbene šole,

predlog je bil podan, zaradi tega, ker ministrstvo v naslednjem letu ne želi več potrjevati

novih oddelkov. Finančni izkaz tega predloga prikazuje nekoliko povečanje finančnih

sredstev v primerjavi z letošnjim, s tem, da se je pri prejšnji obravnavi tega progama bistveno

le-ta skrčil, zato še bo vedno pod nivojem leta 2009.

Odbor za družbene dejavnosti je predlagal občinskemu svetu, da se Organizacija in

nadstandardni programi v osnovnih šolah in Glasbeni šoli v občini Ljutomer v pripravljeni

obliki sprejme.

27

Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da se Organizacija in nadstandardni

programi v osnovnih šolah in Glasbeni šoli v občini Ljutomer v pripravljeni obliki sprejme.

Ker razprave ni bilo je županja podala Organizacija in nadstandardni programi v osnovnih

šolah in Glasbeni šoli v občini Ljutomer na glasovanje.




I. Sprejme se Organizacija vzgojno-izobraževalnih programov v osnovnih šolah in

v glasbeni šoli v občini Ljutomer za šolsko leto 2011/2012.

II. V šolskem letu 2011/2012 se iz proračuna Občine Ljutomer sofinancirajo

naslednji nadstandardni programi:

1. V Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer se sistemizirajo naslednje

nadstandardne zaposlitve:

- 0,75 skrbnika E-šole, 20. plačni razred,

- 0,5 pomočnika kuharja, 12. plačni razred.

Šola mesečno izstavlja račun za nadstandardne zaposlitve.

2. Sofinancira se varstvo vozačev po dejanski mesečni realizaciji v višini 6,74 €

bruto na uro v naslednjem obsegu ur tedensko:

- Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer

- in podružnica Cven 20 ur

- Podružnica Cvetko Golar Ljutomer 7,5 ur

- Osnovna šola Mala Nedelja 5 ur

- Osnovna šola Stročja vas 5 ur

- Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci 7,5 ur

Sredstva se nakazujejo šolam na osnovi zahtevka s navedbo mesečne realizacije.

3. Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer se zagotovijo sredstva za pokritje

stroškov prostorskega nadstandarda v višini 11.465,00 €, od tega 9.138,00 € za

športno dvorano in 2.327,00 € za šolo.

Sredstva se nakazujejo po dvanajstinah.

4. Za pokritje materialnih stroškov izvajanja E-šole se nameni 1.400,00 €.

Sredstva se nakazujejo mesečno po dvanajstinah.

5. Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer se sofinancira program baletne

pripravnice v višini 870 € letno.

Sredstva se nakazujejo mesečno po desetinah v obdobju september 2011 do junij

2012.

6. Županjo Občine Ljutomer se pooblasti za izdajo soglasja k sistemizaciji delovnih

mest pod točko II/1 tega sklepa.


IMENOVANJA

SOGLASJE K IMENOVANJU MAG. TOMISLAVA NEMCA ZA DIREKTORJA

JAVNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVODA ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER

MNENJE K IMENOVANJU BORISA SUNKA ZA DIREKTORJA JAVNEGA

SOCIALNOVARSTVENEGA ZAVODA DOM STAREJŠIH OBČANOV

LJUTOMER

28

SOGLASJE K IMENOVANJU MAG. TOMISLAVA NEMCA ZA DIREKTORJA

JAVNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVODA ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER

Uvodno pojasnilo je podal Janez Vencelj, predsednik Komisija za mandatna vprašanja,

volitve in imenovanja, da je komisija podala soglasje k imenovanju mag. Tomislava Nemca.

Županja mag. Olga Karba je podala predlog na glasovanje, če se OS strinja, da se mag.

Tomislavu Nemcu in Borisu Sunku dovoli predstavitev pri tej točki.



Predlog je bil sprejet.

mag. Tomislav Nemec je predstavil svojo vizijo vodenja Zdravstvenega doma Ljutomer,

želel je prestaviti misel, katera je spremljala njegovo delovno pot in sicer, da je na položaju

zato, da brani in ščiti ter hkrati zagotavlja pravice občanov. V tem primeru je videl izziv, da se

vsi skupaj lotijo novega pogleda na samo ustanovo Zdravstvenega doma Ljutomer, poskušal

bo v delo vnesti ustvarjalni nemir, kateri bo prinesel vsem občanom dober občutek, da se

bodo v Zdravstveni dom prihajali z zaupanjem in iz njega odhajali zadovoljni in pomirjeni s

svojim zdravstvenim stanjem. Predstavil je usmeritve in sicer prva je ta, da se usmerijo k

pacientom, druga usmeritev je k zaposlenim, dejstvo je, da so zadovoljni zaposleni tisti, ki

imajo dobre delovne pogoje, brez tega ni dobrih rezultatov, tretja usmeritev je zavezanost k

kakovosti in četrta je usmerjenost v preventivo. Pomembno je, da je potrebno zdravstvo v

prihodnje organizirati tako, da bo zdravnik iskal pacienta in ne obratno.

Janez Vencelj je podal 3 vprašanja in sicer, če je gospod Nemec mnenja, da mu bo v

Zdravstvenem domu uspevalo, da bo lahko uredil ustvarjalno okolje med zaposlenimi, saj so

sindikat in večina zaposlenih v Zdravstvenemu domu proti njegovemu imenovanju. Drugo

vprašanje, kako bo prepričal zdravnike, da ostanejo, saj grozijo z odhodom v primeru

njegovega imenovanja. Tretje vprašanje je bilo v primeru imenovanja na mesto direktorja, če

bo opravljali le to dejavnost ali se bo mogoče angažiral tudi drugje.

mag. Tomislav Nemec je povedal, da bo povedal, da je veliko zaposlenih v Zdravstvenem

domu željnih sprememb in sindikat ni edini predstavnik zaposlenih, pomembno je, da

učinkovite spremembe niso nekaj kar narediš ljudem, ampak nekaj kar urediš skupaj z njimi.

Glede odhoda zdravnikov je povedal, da mu to ni znano, to govori predvsem o njihovem

odnosu do pacientov, kot pa o njegovi kandidaturi. Glede opravljanja drugih dejavnosti

zraven vodenja je povedal, da še bo naprej aktiven na marsikaterem področju.

Županja mag. Olga Karba je predstavila svoje stališče in sicer je Občina Ljutomer

soustanoviteljica javnega zavoda in kot taka tudi soodloča preko svojih predstavnikov v

organih upravljanja. Zato je želela poudariti, da osebno ni bila bila vključena v pripravo

stališča, ki bi ga naj zastopali predstavniki Občine Ljutomer oziroma jo je predstavnik občine

obvestil, da je to stališče že sprejeto in da ne bo spremenjeno. Poudarila je, da ne prevzema

odgovornost za ta predlog, ker se tudi sama z njim ne strinja, medtem ko se strinja s stališči

kolektiva ZD Ljutomer, ki je predlagal, da delo direktorja prevzame zdravnik, ki bi štiri ure

delal kot direktor, štiri pa kot zdravnik in tudi s tem, da se morebitne nepravilnosti raziščejo.

Poudarila je še, da ne bo pomote, to je seveda neodtujljiva pravica svetnikov, da se odločajo

po svoji volji, v katero se ne sme posegati. Vendar, če se nekdo odloči svoje stališče sprejeti

brez predhodnega usklajevanja v strokovnem smislu, potem je edino pošteno, da za svoja

stališča prevzema tudi vso odgovornost kot posameznik. Povedala je še, da je v času njene

29

kandidature za župansko funkcijo odločno odklanjala politična kupčkanja, med katerimi se je

pogosto pojavljala tudi želja po zasedbi direktorske funkcije Zdravstvenega doma Ljutomer.

Ni trdila, da je v tem primeru šlo za tovrstne dogovore, vendar način na katerega se je

odločitev usklajevala in podpirala vsekakor vsebuje slab priokus očitka, da je kaj na tem. Še

enkrat je poudarila, da ni in ne bo sodelovala v nobenih povezavah, saj ne želi, da prihaja do

tovrstnih nesporazumov. Ocenjevala je, da bo lahko na tak način boljše vključevala vse

svetnike v svoje delo in s tem krepila kakovost odločitev, ki jih bo sprejemala.

Silvester Perko je povedal, da so se v Listi za razvoj mesta in vasi o tem predlogu

posvetovali, imajo zadržke zaradi šibke podpore zaposlenih, medtem ko se bodo zaradi 8-

urnega delavnika direktorja povečali stroški.

Branko Smodiš je povedal, da bodo v stranki SD glasovali vsak po svoji vesti, zato bo

glasoval za imenovanje, ne bo ga podprl, ker je član SLS stranke, ampak ga bo podprl kot

osebnost in človeka, ker ga pozna in je z njim sodeloval. Ko je bil načelnik UE Ljutomer, je

bila le-ta iz njegove strani vzorno vodena. Podal je tudi pobudo, če se bo v tem mandatu podal

predlog spremembe statuta, kateri bi določal, da je direktor lahko le zdravnik, ga bo tudi

podprl.

Tihomir Babič je povedal, da so občine s tem, da so spremenile možnost, da je lahko direktor

ekonomist, pravnik ali zdravnik, sledile sodobnim trendom vodenja v javnih zavodih. Po

Sloveniji je polno zdravstvenih domov, kateri so manjši od ljutomerskega in jih zelo uspešno

vodijo ekonomisti, nimajo izgube in so racionalno organizirani ter se uspešno razvijajo.

Izrazil je tudi veliko razočaranje nad mediji, saj to delovno mesto ni lahko in pred sabo

imamo osebo, katera je pripravljena poprijeti za delo in se truditi.

Janez Vencelj je povedal svoje mnenje, da mora zdravstveni dom voditi oseba iz stroke,

medtem ko je sindikat proti gospodu Nemcu, medtem ko obstajajo opozorila odhodov

zdravnikov in tudi mnenja občanov so v večini ta, da bi ga moral voditi zdravnik. Poudaril je

tudi, da gre za politično imenovanje, eno potrditev mu je dal gospod Smodiš, ko je omenil

stranko SLS, zato je prepričan da bo težko vzpostavil ustvarjalno okolje. Zadnji argument

proti mu je podal dopis sindikata, saj je mnenja, da je potrebno izključiti vsakršni dvom o

nepravilnostih.

Branko Smodiš je povedal, da gospoda Nemca ne bo podprl kot člana SLS, ampak kot

človeka in osebnost.

Andrej Lah je povedal, da gospoda Nemca že dalj časa pozna, zato je proti očitkom, da ni

sposoben voditi Zdravstvenega doma Ljutomer, saj je pod njegovim vodstvo UE Ljutomer

bila prva v Sloveniji, ki je dobila priznanje zlata gazela, kot najbolje vodena upravna enota.

Tudi ni bil mnenja, da se bodo stroški povišali, saj je strošek zdravnika, ki dela 4 ure kot

zdravnik in 4 ure kot direktor veliko večji, prejšnji direktor je imel zaposlenega svetovalca za

pravne nasvete in imel je tudi strokovno pomoč. Glede zdravnikov pa je mnenja, če nočejo

delati, pač nočejo, saj se bodo zaposlili drugi zdravniki, saj se ti zdravniki nekulturno

obnašajo do svojih pacientov, kar ni sprejemljivo.

30

Županja mag. Olga Karba je povedala, da ni veliko zdravnikov v Sloveniji, saj jih

primanjkuje.

Silvester Perko je povedal, da pozna zdravstveni sistem, saj v njem dela že 35 let in da se

tolmači, da se z imenovanjem direktorja, ki ni zdravnik nebo stroški povečali, to je iluzija.

Ludvik Filipič je povedal, da je bil mnenja, da se naj gospodu Nemcu da priložnost. Glede

zdravnikov je povedal, če želijo oditi, naj odidejo drugam, ampak vsepovsod bodo morali

delati.

Županja mag. Olga Karba je povprašala občinske svetnike, če bodo glasovali v prisotnosti

gospoda Nemca ali ne, preden da sklep na glasovanje.

mag. Tomislav Nemec je povedal, da ne želi biti prisoten pri glasovanju, županji je še

povedal, da je mnenja, da je del rešitve in del problema zdravstvenega doma in glede na stanje

v zdravstvu, je prosil občinske svetnike, naj razmislijo ali je del problema ali del rešitve.

Županja mag. Olga Karba je še povedala, da si želi, da vsak posluša kaj govori, saj ni nikoli

povedala za koga je ali proti komu je, saj je le zastopala svoje stališče, ker v prejšnjem

mandatu ni bila svetnica v OS in ni imela pravice izraziti svojega stališča, zato je povedala le

svoje mnenje, kdo bi moral po biti po njenem osebnem mnenju direktor Zdravstvenega doma

Ljutomer. Ima tudi pravico, da o tem seznani OS in javnost, saj so se pojavljale špekulacije na

njen račun, katerih pa si nebo dovolila.

Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Soglasje k imenovanju mag. Tomislava

Nemca za direktorja javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer na glasovanje.




1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k imenovanju mag. Tomislava

NEMCA, Užiška ulica 24, 9240 Ljutomer, za direktorja javnega zdravstvenega

zavoda Zdravstveni dom Ljutomer.

2. Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer je direktorja imenoval s sklepom

štev. 101/6 z dne 16. 5. 2011.

MNENJE K IMENOVANJU BORISA SUNKA ZA DIREKTORJA JAVNEGA

SOCIALNOVARSTVENEGA ZAVODA DOM STAREJŠIH OBČANOV

LJUTOMER

Uvodno pojasnilo je podal Janez Vencelj, predsednik Komisija za mandatna vprašanja,

volitve in imenovanja, da je komisija podala mnenje k imenovanju za direktorja Borisa

Sunka.

Boris Sunko je predstavil razloge za prijavo, saj se mu je v 25. letih dela na področju sociale

nabralo nekaj znanj in izkušenj ter ker še ima dovolj energije, da nadaljuje delo v naslednjem

mandatu, drugi razlog je to, da do ožjega dela tima sodelavcev čuti odgovornost in

zavezanost, ki še ni povsem izpolnjena in zaključena, tretji razlog je, da ima v celotnem

31

kolektivu podporo, katera mu daje gotovost, da lahko motivira ljudi, četrti razlog je, da imajo

začetih kar nekaj projektov, pri katerih bi želel sodelovati pri izvedbi in zaključku.

Franc Rošker je povedal, da gospoda Sunka pozna že dalj časa, ne samo to, da ima podporo

kolektiva, ampak starejši ljudje, ki tam bivajo so z njim zadovoljni, saj si za njih vzame čas.

Branko Smodiš je postavil le vprašanje, če sta bila razpisa za direktorja DSO Ljutomer in za

direktorja Zdravstvenega doma Ljutomer objavljena v Uradnem listu, če je tako prav, saj se je

za direktorsko mesto za DSO Ljutomer prijavil le gospod Sunko, če mogoče drugi za razpis

niso vedeli.

Županja mag. Olga Karba je povedala, da svet zavoda odloča o tem kje se objavi razpis.

Tihomir Babič je povedal, da gospoda Sunka pozna in da mu je hvaležen, da imamo takega

človeka na takem mestu, zato pozdravlja njegovo kandidaturo in upa, da še bo po tem

mandatu nastopil še en mandat.

Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Mnenje k imenovanju Borisa Sunka za

direktorja javnega socialnovarstvenega zavoda Dom starejših občanov Ljutomer na

glasovanje.




Občinski svet Občine Ljutomer daje pozitivno mnenje k imenovanju Borisa SUNKA,

stanujočega Radomerje 14 L, Ljutomer, za direktorja javnega socialnovarstvenega

zavoda Dom starejših občanov Ljutomer.


PROGRAM DELA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM

PROMETU OBČINE LJUTOMER ZA OBDOBJE 2011 – 2014

Uvodno pojasnilo je podal Mitja Kolbl, kjer je podal pojasnila glede programa dela, kateri je

razdeljen na 3 področja, prvo področje je področje prometne vzgoje na osnovnih šolah, kjer se

bodo izvajale priprave na kolesarske izpite, izdelava načrtov varnih šolskih poti, skrb za varen

prevoz otrok v šolo, preventivni dnevi v septembru – prvi šolski dnevi, udeležba učencev na

tekmovanju Kaj veš o prometu in dnevi brez v avtomobila na osnovnih šolah in vrtcih. Drugo

področje so preventivne akcije, ki se bodo izvajale skupaj z PP Ljutomer in avto šolami, to so:

Akcija pohodi plin počasneje, Akcija z glavo na zabavo, Akcija nam se rola brez droge in

alkohola, skrb za prometno signalizacijo in prometno varnost in izobraževanje srednješolcev

in starejših občanov. Tretjo področje pa so ostale akcije, kjer se bo sodelovalo v akciji v

troje.si, izvedba promocije akcij Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine

Ljutomer na Prleškem sejmu v Ljutomeru.

Dodatna pojasnila je podal Marjan Munda, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v

cestnem prometu občine Ljutomer, kateri je povedal, da tako kot vsepovsod ugotavlja, da je

premalo denarja, zato bo težko sofinancirati talne označbe in varne poti v šolo, obnovili bodo

le najnujnejše zadeve, povedal je, da pogreša prometno signalizacijo otroci na cesti, saj v

občini ni niti enega znaka. Zahvalil se je županji, da jim je omogočila udeležbo na posvetu

32

Javne agencije za varnost v prometu RS, saj se jih je udeležilo 50 od 210 občin, le-tega so se

udeležile le večje občine. Izpostavljeno je bilo, da župani nimajo posluha za ta svet, medtem

ko je bil hvaležen županji, ker ima posluh. Sprejeto je bilo, da se je potrebno zavedati, da bi

naj bil Svet za preventivo posvetovalno telo županje v občini.

Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Program dela Sveta za preventivo in vzgojo v

cestnem prometu občine Ljutomer za obdobje 2011 – 2014 na glasovanje.




Občinski svet Občine Ljutomer potrdi Program dela Sveta za preventivo in vzgojo v

cestnem prometu Občine Ljutomer za obdobje 2011 - 2014.


PREDSTAVITEV PROJEKTA ENSVET IN ENERGETSKO SVETOVALNE

PISARNE LJUTOMER

Uvodno pojasnilo je podal Valentin Odar, TMP, kjer je predstavil postopek kako deluje

Energetsko svetovalna pisarna, projekt deluje tako, da je po Sloveniji razporejenih 30 pisarn,

svetovalcev je nekaj čez 50. Leta 2006 je bila otvoritev pisarne, povprečno letno opravi 200

posvetov, 80 % posvetov se tiče obnove starejših objektov, ostali so novogradnje. Povedal je,

da je oddaja na Radiu Maxi vsak torek, izvaja predavanja in piše strokovne članke.

Namenjena je, da se rešujejo energetski problemi, omogočajo prihranek denarja in pridobitev

nepovratnih sredstev. Energetska pisarna nudi strokovno brezplačno in neodvisno svetovanje,

velikokrat nastanejo dvomi glede brezplačnega svetovanja, da le-to ni strokovno ali

kvalitetno, je pa tudi neodvisno, saj se ne propagirajo kritine, kotli, ampak pomembno je

kakovost materiala, kakšen je in kako je vgrajen. Od leta 1992 je tudi razpis za nepovratna

sredstva, saj so zadnja 3 do 4 leta enaki pogoji, razlika pri razpisih prej in sedaj je v tem, da se

je prej ukrep na stavbi izvedel in si se nato prijavil za nepovratna sredstva, nato si jih prejel,

sedaj se je potrebno prej prijavit in nato prejmeš sredstva. Namen predstavitve je bilo, da bi

bila pisarna bolj prepoznavna in da bi lahko ljudje pridobili čim več nepovratnih sredstev.

Županja je povedala, da se je pri njej oglasila ravnateljica OŠ Stročja vas, predvidevajo, da

bo strošek energije za cca 10.000 € večji, naročili so termo snemanje, saj ne glede na to, da je

nov objekt prihaja do ogromnih izgub.


INFORMACIJA O IZGRADNJI DALJNOVODA CIRKOVCE-PINCE

Uvodno pojasnilo je podala županja mag. Olga Karba, kjer je seznanila občinski svet, da se

bo javna razprava glede Izgradnje daljnovoda Cirkovci-Pince vršila 6. junija 2011, ob 19 . uri

v Domu kulture, zato jih je povabila na razpravo.

Jože Grantaša je povedal, da je vedno bil proti izgradnji in sedaj je še istega mnenja, saj se

ne sme popustiti, potrebno se je zavzeti.

Ludvik Filipič je povedal, da nikjer ni navedeno koliko odškodnin se prejme, kar ga zelo

moti, da se bodo potem na naše lastnine vpisovali.

33

Jože Grantaša je povedal, da bodo posekali gozdove, pa še odškodnine ne bodo poravnali,

povedal je, da je daljnovod stran od hiše 25 metrov, poudaril je, da se niti ne zavedamo kako

močno sevanje je to.

Janez Kardoš je podal idejo, da so v občini Puconci dovolil izgradnjo daljnovoda pod

zemljo, če je to tehnično možno tudi pri nas.

mag. Aleksander Kavčič je povedal, da se bo priključil civilni iniciativi in noben ne bo

dovolil, da se bo to samo postavilo, primer je na v naselju Juršovka, kjer je potrebno izgraditi

komunalno infrastrukturo in prestaviti električne kable na lastne stroške, ker se je enkrat dalo

soglasje, da se ga je lahko tam postavili. Poudaril je, da ne smemo tega dovoliti, ker vpliva na

zdravje ljudi.

Jože Heric je povedal, da bo težko izvedljivo, da bi se izvedlo pod zemljo, možno je, vendar

je tehnično zelo zahtevno.

Janez Vencelj je povedal, da na to temo obstaja civilna iniciativa, katere član je tudi sam,

katere stališče je, da se jim strogo prepove izgradnja daljnovoda, saj je zelo škodljiva. Bil je

mnenja, da se proti državi nebo uspelo, bo pa potrebno zahtevati odškodnine in da bo

umaknjeno vstran od naselja.

Županja mag. Olga Karba je povedala, da bo sama javno podprla civilno iniciativo, zelo

močna je bila strokovna civilna iniciativa v občini Puconci, saj ko so prišli predstavljat načrta,

so jih prepričevali, da se ne more na to več vplivati, da je to dokončno, vendar se je civilna

iniciativa postavila na to, da se poskrbi za kabliranje ali pa za ustrezno odškodnino. Prosila je,

da se udeležijo predstavitve in da se tudi tam tako enotno nastopi, tako se bo nekaj doseglo.


VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANICE IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE

LJUTOMER

Člani OS so podali naslednje pobude in vprašanja:

Ludvik Filipič:

Prosil je za pisne odgovore.

1. Povedal je, da je bil povabljen na sejo sveta KS Radoslavci, kjer so ga prosili, da bi

zastopal njihove interese, ker sami nimajo člana OS iz KS Radoslavci.

Podal je pobudo, da bi se zaprosilo Ministrstvo za šolstvo in šport, da bi se jim dalo

soglasje, da bi lahko začasno za 1 leto ali 1,5 povečali število otrok v vrtcu.

2. Povprašal je, če bi se lahko na naslednjo sejo OS podal Odlok o javnem redu in miru,

da bi le-ta dopolnil, ker ga občani ne upoštevajo in ga ne spoštujejo.

3. Prosil je še, da se naj opozori podjetje KSP Ljutomer, da se naj ob prevozu zabojnika

le-ta pokrije z mrežo, da smeti nebo padale ven in s tem onesnaževale cesto ter

okolico.

4. Zanimalo ga je glede stare OŠ v Mali Nedelji, tudi glede odškodnin, ki jih je zahteval

novi lastnik se ne ve nič. Povedal je, da je opravil razgovor z predsednikom KS Mala

Nedelja, katera je pripravljena sofinancirati rušenje.

5. Glede starega državnega posestva v Bučkovcih (Bučkovski grad), kjer je lastnik Klas

Križevci in Ljutomer, če se kaj glede tega ukrepa.

6. Povedal je, da se je na njega obrnil lastnik lokala Krim d.o.o. v Mali Nedelji, bila je

urejena cesta z kanalizacijo, kjer so se našle napake, saj od kmetijskega poslopja

Slekovec teče meteorna voda, le-ta teče proti lokalu. Izvajalec del je dovolil, da se v to

34

kanalizacijo od sosednjih hiš spusti odtok iz greznic, sedaj v letnem času, ko ni veliko

dežja, da bi se to spralo povzroča veliko smradu. Prosi naj se le-to sanira.

7. Povedal je, da je prišel do informacije, da se Maribor ogreva za zeleno vodo, zanimalo

ga je kaj to pomeni, medtem ko je povedal, da jih nameščajo na obstoječe vodovode s

posebnimi števci, če so izpolnjeni pogoji iz katerih bi se naj zalivalo vrtove, ta voda

bi naj bila cenejša do 63 %, podal pobudo v razmislek.

8. V kratkem bo potekla garancija na lokalni cesti LC 223161 Radoslavci-Gajševci, saj

do sedaj zakrpane razpoke na LC niso bile kvalitetno izvedene (so višje od ostale

površine LC). Na odseku LC v Radoslavcih v ovinku se zdrsi zemlje s škarpe na

bankino in na cesto dogajajo vse od izvedbe modernizacije LC naprej in sicer zaradi

neurejenega odvodnjavanja. Ni prav, da zdrs zemlje na LC sanira Nograd-Lotmerk

d.o.o. iz naslova tekočega vzdrževanja, moral bi izvajalec del Asfalt Ptuj iz naslova

garancije.

9. Zanimalo ga še je, zakaj od izvedbe melioracije naprej do danes nihče ni čistil

melioracijskih jarkov in kanalov med kmetijskimi zemljišči v Radoslavcih, čeprav

lastniki zemljišč plačujejo za to. Poudaril je, da so nepokošeni, zarasli z grmovjem ter

drevjem in pretok vode v primeru dežja ni možen. Lastniki zemljišč sprašujejo, kdo je

dolžan čistiti te jarke in kanale?

10. Povedal je, da se na območju ob strugi in nove Turje pojavlja vse večja zaraščenost,

kjer se ne kosi redno in raste grmovje. Zanimalo ga je, kakšni so normativi za čiščenje

nabrežij potoka Turja.

Jože Klemenčič:

1. Je povedal, da je že na prejšnji seji prosil za pisne odgovore na vprašanja, vendar pa

jih ni prejel, zato sedaj zahteva, da se mu na vsa zastavljena vprašanja podajo pisni

odgovori.

2. Zanimalo ga še je, kdaj bo občina objavila javni razpis za obnovo Zadružnega doma

na Cvenu.

3. Občinski svet Občine Ljutomer je na prejšnji seji sprejel Pravilnik o upravljanju Doma

kulture v Ljutomeru in v Mali Nedelji, zanimalo ga je naslednje:

ali je bila opravljena primopredaja nepremičnin in posla,

ali je bil podpisan sporazum oziroma pogodba med JSKD in občino glede

sofinanciranje kadra ter drugih del in

ali je izbor za zasedbo delovnega mesta na podlagi razpisa sklada bil že

opravljen in kdo je bil izbran.

Tihomir Babič:

1. Prosil je, da se mu podajo odgovori na vprašanja, katere je postavil na prejšnji seji in

sicer je ponovno prosil občinske službe, da do naslednje občinske seje pripravijo

podatke in sicer od ustanovitve občine 1994 do danes, koliko se je vložilo sredstev iz

naslova Evropskih, državnih ter lastnih sredstev, po vseh 9 krajevnih skupnostih.

2. Podal je še naslednjo pobudo in sicer je povedal, da se v nobeni trgovini ne da dobiti

več kot 10 kg sladkorja, saj v Sloveniji akutno primanjkuje sladkorja, zato se je le-ta

podražil za 58 %, zato daje to pobudo na županjo, da se mogoče obrne na ministrstvo

zakaj je do tega prišlo in da se pristopi k aktivnostim za ponovno otvoritev Tovarne

sladkorja v Ormožu.

Branko Smodiš:

Zahvalil se je za oba prejeta odgovora, vendar z odgovorom glede nevarnosti mrliške vežice

ni bil zadovoljen. Zahvalil se je tudi Nadzornemu odboru za odgovor, upal je, da bo občinska

pravna služba podala odgovor, zato je prosil, da se mu podajo odgovori na zastavljeno

vprašanje.

Anton Vrbnjak:

35

Povedal je, da mu je bila za vzpodbudo 16. točka dnevnega reda glede podelitve kadrovske

štipendije za potrebe zaposlovanja javnih zavodov, v preteklosti je bil ustanovljen Kukovčev

sklad od Viktorja in Julijane Kukovec, kjer so podelili tudi občini premoženje in nekaj

denarja, katero se je dalo za potrebe šolanja zdravnikov v občini, povprašal je, če se mogoče

lahko poda informacija kako dolgo je ta sklad obstajal in koliko je bilo štipendij.

Županja je podala informacijo glede imenovanja podžupana in povedala sledeče: V

občini moramo doseči zagon, doseči vzdržne javne finance, pripraviti dolgoročni strateški

načrt razvoja, peljati ambiciozno politiko urejanja okolja in prostora ter reformirati občinsko

upravo v učinkovitejši in modernejši servis občanov. To so zaveze, ki jih želimo uresničiti.

Menila je, da je občina po 6 mesecih na dobri poti, saj so se končala poglavja analize stanja in

ugotavljanja prihodnosti. Povedala je, da so bili opravljeni prvi konkretni koraki, zato je še

potrebno več aktivnega sodelovanja vseh občinskih svetnikov, političnih strank,

strokovnjakov, uradnikov in zainteresirane javnosti. Verjame, da bo uspelo saj to pričakujejo

občani, prepričana je bila, da bodo ta prizadevanja dobila dodatni zagon na podlagi

kadrovskih sprememb v občinskih upravi, katere bo izpeljala v kratkem. Poudarila je, da bo

velika pomoč nov podžupan, zaenkrat je ocenila, da je prav imenovati enega, z možnostjo da

se še imenuje drugi podžupan, če bo to potrebno in smiselno. Zato je podala obvestilo, da je

za podžupana občine Ljutomer imenovala gospoda Janeza Venclja, kateremu želi veliko

uspeha v tej novi vlogi.

Podžupan Janez Vencelj se je zahvalil županji za zaupanje in podal obljubo, da bo deloval v

skladu z zakonodajo RS in seveda v korist občini Ljutomer ter občanov in občankam.

Seja je bila končana ob 18.50 uri.

Zapisala: mag. Olga Karba, univ. dipl. prav.

Monika Makoter ŽUPANJA

36

PREGLED REALIZIRANIH SKLEPOV 6. REDNE SEJE


1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem

načrtu za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru.


Sklep je bil realiziran.


1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o ureditvi cestnega prometa na

območju občine Ljutomer.




1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o koncesiji obveznih občinskih

gospodarskih javnih služb varstva okolja zbiranja komunalnih odpadkov ter prevoz

komunalnih odpadkov na območju občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje.

2. Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka

o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebnih svečanostih na



Sklep je v postopku realizacije.








trajnostno gospodarjenje z divjadjo v prvi obravnavi.




1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik za vrednotenje letnih programov

v turistični dejavnosti v občini Ljutomer.

2. Pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.



1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Tehnični pravilnik o zbiranju komunalnih

odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer.

37

2. Tehnični pravilnik o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih

odpadkov na območju občine Ljutomer se objavi v Uradnem glasilu Občine

Ljutomer.



1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cene

storitev javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov

na območju občine Ljutomer.


komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer

se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.



1. Občinski svet Občine Ljutomer pooblašča županjo Občine Ljutomer za potrjevanje

investicijske dokumentacije za projekte, katerih investitor ali soinvestitor je občina

Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer.

2. Posamezno investicijsko dokumentacijo potrdi županja Občine Ljutomer v skladu z

določili Zakona o javnih financah (Ur.l. RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-

ZJU, 127/ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10-ZUKN in 107/10), Uredbe o

dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega

proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 54/10),

Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na

področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10) s pisnim sklepom.



1. Občina Ljutomer priznava vlagateljem Vloge za znižano plačilo vrtca stanovanjski

kredit za reševanje stanovanjskega problema na območju občine Ljutomer kot

olajšavo pri izračunu višine plačila za programe v vrtcih.

2. Olajšava se prizna v obliki mesečnega obroka stanovanjskega kredita, ki se odšteva od

dohodka družine.

3. Starši uveljavljajo olajšavo z dopolnitvijo Vloge za znižano plačilo vrtca oziroma ob

prvi podaji Vloge za znižano plačilo vrtca ob vključitvi otroka med letom.

4. Olajšavo lahko starši uveljavljajo za obdobje od 1. 6. do 31. 12. 2011 na obrazcu

OLAJŠAVA ZA VRTEC – STANOVANJSKI KREDIT, ki ga bodo dobili v vrtcih v

občini Ljutomer, v vložišču Občine Ljutomer in na spletni strani Občine Ljutomer.




1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k ceniku nakupa žarne niše s

spominsko ploščo na pokopališču v Ljutomeru v višini 250,00 EUR (z DDV).

2. Zbrana sredstva iz naslova nakupa žarnih niš s spominsko ploščo so prihodek

proračuna Občine Ljutomer.



38


1. Cenik pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanja pokopališča in pogrebnih

svečanosti na pokopališču v Ljutomeru se dopolni v I. točki Pogrebna dejavnost

tako, da se na koncu doda nova točka:

Pogrebna dejavnost Cena v EUR

STORITEV

Najem grobnega mesta za 1 leto

12. Žarna niša v žarnem zidu (z DDV) 21,00



Sprejet je naslednji S K L E P št. 84: 1. Občina Ljutomer za študijsko leto 2011/2012 podeli kadrovsko štipendijo za zdravnika

splošne medicine za potrebe zaposlovanja v javnem zavodu Zdravstveni dom

Ljutomer z vključitvijo v enotno regijsko štipendijsko shemo.

2. V primeru, da ne bodo razpisana sredstva iz enotne regijske štipendijske sheme, izvede

Občina Ljutomer samostojni javni razpis v skladu s Pravilnikom o kadrovskem

štipendiranju, stimuliranju študentov in študijskih pomočeh v občini Ljutomer

(Uradno glasilo Občine Ljutomer štev. 5/07 in 2/08).


Sprejet je naslednji S K L E P št. 85: Sredstva iz naslova plačila rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine

prod na območju pridobivalnega prostora gramoznice Babinci, ki pripadajo Občini Ljutomer

za leto 2010 v višini 2.088,58 EUR se namenijo za ureditev krožnega križišča regionalne

ceste R1/230 z Babinsko cesto v Ljutomeru (»K2«).


Sprejet je naslednji S K L E P št. 86: 1. Sredstva iz naslova plačila rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje mineralne

surovine - prod na območju pridobivalnega prostora gramoznice Krapje, ki pripadajo

Občini Ljutomer v višini 18.176,83 EUR, se za leto 2010 delijo v razmerju 70 % KS

Cven in 30 % Občini Ljutomer.

2. Sredstva v višini 12.723,78 EUR, ki pripadajo KS Cven se namenijo za investicijsko

vzdrževanje javnih cest in javne razsvetljave na območju KS Cven.

3. Občina Ljutomer nameni sredstva iz 1. točke tega sklepa v višini 5.453,05 EUR za

ureditev krožnega križišča regionalne ceste R1-230 z Babinsko cesto v Ljutomeru

(»K2«).


Sprejet je naslednji S K L E P št. 87: Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje za ureditev parkirišča za prodajo vozil na

zemljišču parc. št. 2547/2, k.o. Ljutomer.


Sprejet je naslednji S K L E P št. 88: Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje za odstopanje od pogojev oblikovanja in za

gradnjo enote za dementne oskrbovance Doma starejših občanov Ljutomer v Stročji vasi na

zemljišču s parc. št. 287/11 k.o. Stročja vas.

39



1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Obseg in organizacijo dela za predšolsko

vzgojo v vrtcih v občini Ljutomer za šolsko leto 2011/2012, ki je sestavni del tega

sklepa (priloga: tabela št. 2).

2. Oddelki se lahko med šolskim letom spremenijo po vsebini (homogeni, heterogeni,

kombinirani) v primeru dodatnih vpisov otrok, ki spremenijo strukturo oddelka, s

soglasjem županje. O dodatnih oddelkih odloča Občinski svet Občine Ljutomer.

3. Zgornja meja oblikovanja oddelkov se lahko poveča za 2 otroka, kjer otrok ni mogoče

razporediti v obstoječe oddelke in bi bilo potrebno otroke odklanjati oz. oblikovati

dodatni oddelek.

4. Županjo Občine Ljutomer se pooblasti za izdajo soglasja k sistemizaciji in kadrovski

zasedbi delovnih mest, ki jo predložijo ravnatelji do 30. 9. 2011 (priloga: tabela št. 3).

5. Za dodatno strokovno pomoč za otroke s posebnimi potrebami z odločbami o

usmeritvi pokrije Občina Ljutomer mesečno dejansko število opravljenih ur, ki pa ne

more biti višje od obsega ur po odločbi o usmeritvi. Ura dodatne strokovne pomoči se

obračuna v višini 18,50 €.

6. Vrtcu Stročja vas se odobri zaposlitev stalnega spremljevalca za otroka s posebnimi

potrebami, ki je težko gibalno oviran.

Stroški se poravnavajo Vrtcu Stročja vas na podlagi mesečno izstavljenega računa.

7. Vrtcu Cezanjevci se odobri zaposlitev stalnega spremljevalca za otroka s posebnimi

potrebami.

Stroški se poravnavajo vrtcu Cezanjevci na podlagi mesečno izstavljenega računa.

8. V šolskem letu 2011/2012 se odobrijo naslednje nadstandardne zaposlitve:

a)0,5 tehničnega delavca Vrtcu Ljutomer za dislocirano enoto Gresovščak,

b)0,25 tehničnega delavca Vrtcu Cezanjevci za vrtec na Stari Cesti.

Vrtca mesečno izstavita račun za stroške nadstandardne zaposlitve.



III. Sprejme se Organizacija vzgojno-izobraževalnih programov v osnovnih šolah in v

glasbeni šoli v občini Ljutomer za šolsko leto 2011/2012.

IV. V šolskem letu 2011/2012 se iz proračuna Občine Ljutomer sofinancirajo naslednji

nadstandardni programi:

7. V Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer se sistemizirajo naslednje nadstandardne

zaposlitve:

- 0,75 skrbnika E-šole, 20. plačni razred,

- 0,5 pomočnika kuharja, 12. plačni razred.

Šola mesečno izstavlja račun za nadstandardne zaposlitve.

8. Sofinancira se varstvo vozačev po dejanski mesečni realizaciji v višini 6,74 € bruto na

uro v naslednjem obsegu ur tedensko:

- Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer

- in podružnica Cven 20 ur

- Podružnica Cvetko Golar Ljutomer 7,5 ur

- Osnovna šola Mala Nedelja 5 ur

- Osnovna šola Stročja vas 5 ur

- Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci 7,5 ur

Sredstva se nakazujejo šolam na osnovi zahtevka s navedbo mesečne realizacije.

40

9. Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer se zagotovijo sredstva za pokritje stroškov

prostorskega nadstandarda v višini 11.465,00 €, od tega 9.138,00 € za športno dvorano

in 2.327,00 € za šolo.

Sredstva se nakazujejo po dvanajstinah.

10. Za pokritje materialnih stroškov izvajanja E-šole se nameni 1.400,00 €.

Sredstva se nakazujejo mesečno po dvanajstinah.

11. Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer se sofinancira program baletne pripravnice v

višini 870 € letno.

Sredstva se nakazujejo mesečno po desetinah v obdobju september 2011 do junij

2012.

12. Županjo Občine Ljutomer se pooblasti za izdajo soglasja k sistemizaciji delovnih mest

pod točko II/1 tega sklepa.



1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k imenovanju mag. Tomislava NEMCA,

Užiška ulica 24, 9240 Ljutomer, za direktorja javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni

dom Ljutomer.

2. Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer je direktorja imenoval s sklepom štev.

101/6 z dne 16. 5. 2011.



Občinski svet Občine Ljutomer daje pozitivno mnenje k imenovanju Borisa SUNKA,

stanujočega Radomerje 14 L, Ljutomer, za direktorja javnega socialnovarstvenega zavoda

Dom starejših občanov Ljutomer.



Občinski svet Občine Ljutomer potrdi Program dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem

prometu Občine Ljutomer za obdobje 2011 - 2014.


41

1. TOČKA DNEVNEGA REDA

ODLOK O OSKRBI S TOPLOTNO ENERGIJO NA OBMOČJU OBČINE

LJUTOMER - 2. OBRAVNAVA

Na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 –

ZZLPPO, 127/06 – ZJPZ), Energetskega zakona ((EZ-UPB2, Uradni list RS, št. 27/2007),

70/08 – popravek), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 –

uradno prečiščeno besedilo in 21/06 – odl. US U-I-2/06-22, 14/07 – ZSPDPO) ter 18. člena

Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009) je Občinski svet

Občine Ljutomer na 7. seji, 13. 7. 2011 sprejel

S K L E P št.


območju občine Ljutomer sprejme..

2. Odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer

Številka: 354/2011-10-

Datum:

Občinski svet Občine Ljutomer

mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.

ŽUPANJA

Vročiti :

- Krajevnim skupnostim na območju občine Ljutomer

- izvajalcem gospodarskih javnih služb na območju občine Ljutomer

- Andreji Torič, višji svetovalki

- arhiv , tu

I. UVOD

1. NASLOV ODLOKA

Odlok o oskrbi s toplotno energijo na območju občine Ljutomer.

2. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ODLOKA

Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO,

127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUNK) je temeljni zakon, kateri v 3. členu določa, da so

gospodarske javne službe republiške (državne) ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne.

Nadalje je določeno, da se obvezne gospodarske javne službe določijo z zakonom, občinske

gospodarske javne službe pa lokalna skupnost določi z odlokom.

Energetski zakon (EZ-UPB2, Uradni list RS, št. 27/2007; v nadaljevanju EZ)) pod točko C

opisuje Oskrbo s toplotno energijo in drugimi energetskimi plini iz omrežja. V 33. členu EZ

je določeno, da se daljinsko ogrevanje in oskrba z energetskimi plini iz omrežja razen z

zemeljskim plinom izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba.

Odlok o gospodarskih javnih službah v občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št.

5/2008, 11/2009, 2/2010 in 3/2011, v nadaljevanju Odlok) v 4. členu določa obvezne lokalne

gospodarske javne službe, v 5. členu pa izbirne lokalne gospodarske javne službe.

Med izbirne lokalne gospodarske javne službe se zraven:

– pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč,

42

– dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,

– dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem,

– javne razsvetljave,

– javnih parkirišč,

– plakatiranja in oglaševanja

prišteva tudi

– oskrba s toplotno energijo.

Odlok v 7. členu tudi določa, da se način izvajanja lokalne gospodarske javne službe predpiše

z odlokom tako, da je zagotovljeno izvajanje v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih

oskrbovalnih sistemov.

Predlagani Odlok o oskrbi s toplotno energijo v občini Ljutomer je tako odlok, ki določa

način izvajanja te izbirne lokalne gospodarske javne službe.

3. CILJI IN NAČELA ODLOKA

S sprejetjem Odloka o oskrbi s toplotno energijo na območju občine Ljutomer bo Občina

Ljutomer lahko pristopila k razpisu koncesije in v mestu Ljutomer zagotovila oskrbo s

toplotno energijo.

4. FINANČNE IN DRUGE POSLEDICE

Sprejetje predlaganega odloka ne bo imelo finančnih posledic za proračun Občine Ljutomer.

5. PRAVNE PODLAGE

– Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06

– ZJPZ),

– Energetski zakon ((EZ-UPB2, Uradni list RS, št. 27/2007), 70/08 – popravek),

– 29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno

besedilo in 21/06 – odl. US U-I-2/06-22, 14/07 – ZSPDPO) ter

– 18. člen Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009)

II. BESEDILO ODLOKA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen (predmet urejanja)

(1) Ta odlok ureja način izvajanja občinske gospodarske javne službe oskrba s toplotno

energijo na območju občine Ljutomer tako, da določa:

− organizacijsko zasnovo izvajanja te izbirne gospodarske javne službe,

− pogoje za zagotavljanje storitev gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo ter

pravice in obveznosti izvajalcev te gospodarske javne službe,

− pravice in obveznosti uporabnikov,

− način financiranja gospodarske javne službe ter

− druge elemente, ki so pomembni za razvoj in opravljanje dejavnosti gospodarske javne

službe.

(2) Ta odlok je v delu, ki se nanaša na predmet in pogoje za opravljanje gospodarske

javne službe iz prvega odstavka tudi koncesijski akt.

2. člen (pojmi)

(1) Posamezni pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:

– toplovodno omrežje je omrežje za distribucijo toplotne energije in ga sestavljajo

primarno toplovodno omrežje, sekundarno toplovodno omrežje, priključni toplovodi

in toplotne postaje,

43

– primarno toplovodno omrežje je omrežje, ki poteka od proizvajalca toplotne energije

do posameznih delov naselja, na območju katerih se izvaja javna služba,

– sekundarno toplovodno omrežje so odcepi od primarnega toplovodnega omrežja do

posameznih stanovanjskih hiš in drugih priključnih mest uporabnikov oziroma

območij,

– priključni toplovodi so odcepi od sekundarnega omrežja do toplotnih postaj,

– toplotna postaja je naprava za razdelitev toplote za različne sisteme internih toplotnih

naprav in je sestavljena iz zapornih, regulacijskih, varnostnih in merilnih elementov,

– uporabniške naprave so vse naprave izven toplotne postaje, ki so v lasti ali posesti

uporabnika in s katerimi upravlja uporabnik ter so namenjene prenosu, razvodu,

regulaciji ali zapori dovoda toplotne energije v objektu uporabnika.

3. člen (obseg javne službe)

(1) Dejavnost oskrbe s toplotno energijo se skladno s tem odlokom v občini Ljutomer

opravlja kot javna služba in obsega:

− izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje toplovodnega omrežja,

− priključevanje uporabnikov na toplovodno omrežje in

− prenos toplotne energije po toplovodnem omrežju do uporabnikov.

(2) Naloge iz prve alineje prejšnjega odstavka obsegajo izgradnjo, upravljanje, razvoj in

vzdrževanje toplovodnega omrežja, razvoj oskrbe s toplotno energijo, odgovornost za varnost

in zanesljivost funkcioniranja toplovodnega omrežja, izvajanje potrebnih meritev ter

preizkusov delovanja toplovodnega omrežja ter vodenje katastra toplovodnega omrežja.

(3) Naloga iz druge alineje prvega odstavka tega člena obsega izgradnjo vseh elementov

toplovodnega omrežja, ki so potrebni za zagotavljanje prenosa toplotne energije do

uporabniških naprav.

(4) Naloga iz tretje alineje prvega odstavka tega člena obsega obratovanje in s tem

povezano zagotavljane in prodajo toplotne energije uporabnikom skladno s tarifnim

sistemom.

(5) Izvajalec javne službe mora poleg nalog prvega odstavka tega člena izvajati tudi vse

druge naloge in dejavnosti, ki so z javno službo neločljivo povezane.

4. člen(način izvajanja javne službe)

Gospodarska javna služba oskrba s toplotno energijo (v nadaljevanju: javna služba) se v

občini Ljutomer (v nadaljevanju: občina) izvaja na podlagi podelitve koncesije (v

nadaljevanju: koncesionar).

5. člen (območje izvajanja javne službe)

Javna služba se na podlagi tega odloka izvaja na posameznih območjih občine. Območja

izvajanja javne službe se glede na izražen interes potencialnih uporabnikov iz 6. člena tega

odloka določi z razpisom za podelitev koncesije.

6. člen (uporabniki storitev javne službe)

(1) Uporabniki storitev javne službe so pravne in fizične osebe, ki so lastniki ali

investitorji objektov na posameznih območjih, ki sklenejo s koncesionarjem ustrezno

pogodbo o priključitvi na toplovodno omrežje in oskrbi s toplotno energijo.

(2) Uporaba storitev javne službe v občini ni obvezna.

II. KONCESIJA

7. člen (predmet koncesije)

Predmet koncesije je javna služba, v obsegu, določenem v 3. členu tega odloka.

8. člen (pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)

44

(1) Koncesionar je lahko pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki

je predmet koncesije.

(2) Za koncesionarja je lahko izbrana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

− zagotovi dobavo toplote z lastnimi kapacitetami ali s pogodbo s proizvajalcem toplote,

− zadovoljuje zakonske pogoje za opravljanje energetske dejavnosti glede na velikost

toplotnega sistema, ki je predmet razpisa,

− predloži poslovni načrt toplotnega sistema in

− predloži predlog tarifnega sistema cen javne službe, skladen z zakonom in drugimi

podzakonskimi predpisi.

9. člen (javna pooblastila)

(1) Koncesionar ima javna pooblastila v skladu z 48. in 71. členom Energetskega zakona.

(2) Pristojnost iz prvega odstavka se nanaša na območja izvajanja javne službe.

10. člen (obveznost in splošni pogoji izvajanja javne službe)

(1) Javno službo mora koncesionar izvajati neprekinjeno in jo lahko začasno ali trajno

prekine le v primerih določenih z zakoni in predpisi občine.

(2) Splošne pogoje za dobavo in odjem toplote iz toplovodnega omrežja (v nadaljevanju:

splošni pogoji), ki sodijo v okvir izvajanja javne službe, pripravi koncesionar ob sodelovanju

strokovnih služb občinske uprave, potrdi pa jih Občinski svet Občine Ljutomer.

(3) Splošni pogoji urejajo odnose med koncedentom, koncesionarjem in uporabnikom ter

določajo pravice, obveznosti in odgovornosti koncesionarja in uporabnika toplote za:

1. koncesionarjeve toplotne naprave,

2. uporabnikove toplotne naprave,

3. priključitev na toplovodno omrežje,

4. sklepanje pogodb o dobavi toplote,

5. evidenco uporabnikov,

6. dobavo in kakovost toplote,

7. merilno mesto, merilne naprave in ugotavljanje dobavljenih količin toplote,

8. reklamacije dobave toplote,

9. neupravičen odjem toplote,

10. ustavitev dobave toplote,

11. koncesionarjeve obveznosti,

12. uporabnikove obveznosti ter

13. prehodne in končne določbe.

11. člen (vrsta in obseg monopola)

Koncesionar je edini izvajalec javne službe na območjih za katera mu je podeljena

koncesija v skladu s tem odlokom.

12. člen (začetek in čas trajanja koncesije)

(1) Začetek in čas trajanja koncesije se določita v koncesijski pogodbi, pri čemer čas

trajanja koncesije znaša 15 let. Koncesionar je dolžan pričeti z izvajanjem koncesije v roku,

določenem v koncesijski pogodbi.

(2) Po preteku časa trajanja koncesije se pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi in

zakonskimi določili, koncesija lahko podaljša.

(3) Koncesija se lahko po preteku časa trajanja na podlagi aneksa h koncesijski pogodbi

podaljša tudi do dokončne izbire novega koncesionarja.

(4) Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena najmanj 1 leto

pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, v veljavo pa stopi najprej

ob izteku tega roka.

45

III. IZBIRA KONCESIONARJA

13. člen (javni razpis in izbor koncesionarja)

(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 3. člena tega odloka izbere koncendent na

podlagi javnega razpisa. Javni razpis za podelitev koncesije se objavi v Uradnem listu

Republike Slovenije.

(2) Javni razpis mora vsebovati vsaj navedbe o:

– predmetu in območju koncesije,

– začetku in času trajanja koncesije,

– vir ogrevanja, ki ga predpiše koncedent,

– pogojih, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,

– obveznih sestavinah prijave na razpis,

– strokovnih referencah in drugih dokazilih, ki morajo biti predložena za ugotavljanje

usposobljenosti prijavitelja,

– merilih, ki bodo vplivala na izbor koncesionarja,

– roku in načinu predložitve prijav,

– roku za izbor koncesionarja,

– roku, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru koncesionarja,

– odgovornih osebah za dajanje pisnih ali ustnih informacij med razpisom.

14. člen (postopek javnega razpisa)

(1) Javni razpis se izvede v skladu z zakonskimi določili za podelitev koncesije.

(2) Koncedent po opravljenem ocenjevanju ponudb, na podlagi meril določenih v javnem

razpisu, izbere najugodnejšega ponudnika.

(3) Javni razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni na naslov ponudnika

prispela vsaj ena veljavna ponudba, v skladu z zakonodajo.

(4) Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.

(5) Koncedent si pridružuje pravico, da na javnem razpisu ne izbere nobenega

ponudnika.

15. člen (kriteriji za izbor koncesionarja)

Pri odločanju o izbiri koncesionarjev se kot merila upoštevajo predvsem naslednji kriteriji:

1. ponudbena cena toplotne energije in ostali stroški,

2. strokovna, organizacijska in finančna usposobljenost prijavitelja,

3. reference,

4. druge ugodnosti, ki jih nudi prijavitelj.

16. člen (komisija)

(1) Javni razpis za podelitev koncesije pripravi posebna komisija za izvedbo

posameznega razpisa, ki jo imenuje županja, v roku enega meseca po objavi tega odloka. Po

končanem postopku pripravi komisija predlog za izbor koncesionarja, ki ga da v potrditev

županji. Po potrditvi izda upravni organ občine upravno odločbo.

(2) Ponudnik, ki ni zadovoljen z izbiro, lahko na podlagi določil Zakona o splošnem

upravnem postopku v roku 15 dni po prejemu odločbe o izbiri vloži pritožbo na Občino

Ljutomer. O pritožbi odloči županja. Njena odločitev je dokončna.

17. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe)

Na podlagi dokončne odločbe o izbiri sklene županja z izbranim ponudnikom

koncesijsko pogodbo.

46

IV. IZGRADNJA IN VZDRŽEVANJE TOPLOVODNEGA OMREŽJA

18. člen (objekti in naprave za izvajanje javne službe)

(1) Koncesionar je dolžan v roku določenem z razpisom zgraditi ustrezen toplotni sistem

na območjih, za katera je dodeljena koncesija za izvajanje javne službe. Obseg toplotnega

sistema in način financiranja izgradnje objektov in naprav se določi v koncesijski pogodbi.

(2) Objekti in naprave iz prejšnjega odstavka, ki jih izgradi koncesionar, so v lasti

koncesionarja.

(3) Koncedent in koncesionar se v koncesijski pogodbi dogovorita za način

obračunavanja amortizacije toplotnega sistema.

(4) Pri načrtovanju, vzdrževanju in gradnji toplovodnega omrežja je koncesionar dolžan

ravnati po načelu najboljše dosegljive tehnologije, predvsem pri izbiri rešitev, ki naj v največji

možni meri prispevajo k varovanju okolja ter zagotavljajo varnost in zanesljivost delovanja

toplovodnega omrežja. Pri izbiri tehnologije upošteva koncesionar tudi sorazmernost med

tehnično izpopolnjenostjo določenega elementa ter stroški njegove uporabe.

(5) Dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev dovoljenj za izgradnjo toplovodnega

omrežja, pripravi koncesionar in jo predloži koncedentu v potrditev.

(6) V postopku pridobivanja dovoljenj iz prejšnjega odstavka je koncesionar dolžan

sodelovati s koncedentom v okviru zakonskih omejitev in zmogljivosti svojih strokovnih

služb.

(7) Koncedent lahko koncesionarju s koncesijsko pogodbo preda morebitno projektno

dokumentacijo za izgradnjo toplotnega sistema z že pridobljenimi dovoljenji vred.

19. člen (vzdrževanje in preskušanje toplotnega sistema toplovodnega omrežja)

(1) Koncesionar je dolžan investicijsko in tekoče skrbeti za vzdrževanje toplotnega

sistema in z njim povezane infrastrukture tako, da je zagotovljeno nemoteno ter varno

izvajanje javne službe.

(2) Koncesionar mora v najkrajšem možnem času poskrbeti za odpravo okvar,

nepravilnosti in drugih pomanjkljivosti, ki se pojavijo na toplotnem sistemu. V ta namen mora

koncesionar zagotoviti sam ali na podlagi pogodbe z drugim subjektom dežurno službo, ki

razpolaga z ustreznim številom usposobljenih ljudi in potrebno opremo.

(3) Uporabnik je dolžan koncesionarja nemudoma obvestiti o vseh okvarah ali

nepravilnostih na toplotnem sistemu in na napeljavi ter napravah znotraj objektov, ki bi lahko

vplivali na varnost ali nemoteno izvajanje javne službe.

V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV

20. člen (pravice in obveznosti uporabnikov)

Uporabniki na območjih občine, na katerih se izvaja javna služba, imajo pravico do

priključitve na toplovodno omrežje in uporabo storitev javne službe pod enakimi pogoji brez

diskriminacije.

21. člen (priključitev na toplovodno omrežje)

(1) Za priključitev na toplovodno omrežje mora uporabnik pridobiti soglasje za

priključitev, skladno z določbo drugega odstavka tega člena.

(2) Soglasje uporabniku, ki izpolnjuje zahteve, določene v splošnih pogojih in če je

priključitev ekonomsko sprejemljiva ter tehnično izvedljiva, izda v upravnem postopku

koncesionar.

(3) V primeru kršitve pravice uporabnika iz drugega odstavka tega člena, lahko

uporabnik vloži pritožbo županji, ki odloči o njegovi pravici in koncesionarju naloži ustrezno

ravnanje.

47

22. člen (uporaba storitev javne službe)

(1) Z uporabnikom, ki je pridobil ustrezno soglasje za priključitev na toplovodno omrežje

je koncesionar dolžan skleniti ustrezno pogodbo o dobavi toplote.

(2) V primeru kršitve obveznosti koncesionarja iz prejšnjega odstavka lahko uporabnik

zahteva, da pristojni organ občine z upravno odločbo odloči o njegovi pravici in naloži

koncesionarju ustrezno ravnanje.

(3) Podrobnejša vprašanja v zvezi s pogodbo o dobavi toplote urejajo splošni pogoji.

23. člen (prekinitev uporabe storitev javne službe)

(1) Koncesionar lahko trajno ali začasno prekine izvajanje javne službe uporabniku v

primerih določenih z zakonom in splošnimi pogoji na podlagi izdane upravne odločbe.

(2) O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka odloča županja.

VI. POSLOVANJE IN FINANCIRANJE

24. člen (poslovanje koncesionarja)

Koncesionar mora pri svojem poslovanju za izvajanje javne službe, za katero je

podeljena koncesija občine, zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje od ostalih dejavnosti

koncesionarja.

VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE

25. člen (nadzor nad izvajanjem koncesij)

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja pristojna služba koncedenta (v

nadaljevanju: služba). Koncesionar mora v primeru zahteve pristojni službi kadarkoli

posredovati informacije o poslovanju in omogočiti delavcem službe vpogled v poslovne

knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.

(2) Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen. Nadzor mora potekati tako, da ne

ovira rednega izvajanja koncesije, izvajati pa se mora praviloma le v poslovnem času

koncesionarjev. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi

zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta.

(3) Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati

kot poslovno tajnost.

(4) Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije pooblasti tudi druge

pristojne organe in službe.

26. člen(financiranje)

Izvajanje koncesije se opravlja na podlagi lastnih prihodkov koncesionarja ter sredstev

koncedenta, ki jih ta pridobi za namen izvajanja javne službe iz državnega proračuna ali

mednarodnih finančnih virov.

27. člen (tarifni sistem)

(1) Dobavljena toplotna energija se obračunava na podlagi tarifnega sistema, ki ga

sprejme koncesoinar s soglasjem Občinskega sveta Občine Ljutomer.

(2) Pri oblikovanju tarifnega sistema iz prejšnjega odstavka mora koncesionar upoštevati

določbe Energetskega zakona ter drugih predpisov.

(3) Višino tarifnih postavk za opravljanje storitev javne službe v okviru tarifnega sistema

določi koncesionar s soglasjem Občinskega sveta Občine Ljutomer.

VIII. PRENEHANJE KONCESIJE

28. člen (prenehanje koncesijskega razmerja in koncesijske pogodbe)

(1) Koncesijsko razmerje med koncesionarjem in koncedentom preneha s prenehanjem

koncesijske pogodbe.

(2) Koncesijska pogodba preneha:

48

– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,

– s sporazumno razvezo,

– z razdrtjem,

– z odkupom koncesije,

– odvzemom koncesije,

– s sporazumnim prenosom koncesije

– s prevzemom koncesije v režijo,

– v primeru stečaja koncesionarja.

29. člen (odvzem koncesije)

(1) Koncedent lahko odvzame koncesijo:

– če koncesionar ne prične z opravljanjem koncesije v rokih, določenih s koncesijsko

pogodbo,

– če koncesionar neupravičeno prekine izvajanje javne službe za več kot 2 dni, oziroma

za več kot 5 dni skupaj v koledarskem letu,

– če koncesionar večkrat huje krši določbe zakonov, predpisov, koncesijske pogodbe ali

dovoljenj, izdanih na podlagi zakona,

– zaradi ponovljenih in dokumentiranih primerov neučinkovitih storitev, ogrožanja

varnosti ljudi in premoženja ali nepravilnega vzdrževanja toplotnega sistema po

izključni krivdi koncesionarja,

– če koncesionar ne vodi svojega poslovanja skladno s prvim odstavkom 24. člena,

– če koncesionar ne spoštuje tarifnega sistema in tarifnih postavk,

– če koncesionar več ne izpolnjuje pogojev za podelitev koncesije,

– če je v javnem interesu, da se dejavnost oskrbe s toploto preneha izvajati kot

koncesionirana gospodarska javna služba.

(2) V primerih iz druge, tretje, četrte in šeste alinee prejšnjega odstavka lahko koncedent

odvzame koncesijo šele, če koncesionar po pisnem opozorilu ponovi kršitev.

(3) V primerih iz prvega odstavka lahko koncedent prevzame izvajanje javne službe v

režijo ali pa zanjo predvidi drug način izvajanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske

javne službe.

30. člen (odkup koncesije)

(1) Koncesijsko razmerje lahko preneha tudi na podlagi odkupa koncesije.

(2) V primeru prenehanja koncesijskega razmerja preide toplotni sistem v upravljanje

koncedenta, z vso opremo in dokumentacijo, na ravni, ki omogoča obvladovanje sistema.

(3) Koncesionar je v primeru prenosa toplotnega sistema v last koncedenta upravičen do

neamortiziranega dela vloženih sredstev.

(4) Podrobnejša vprašanja prevzema toplotnega sistema iz prejšnjega odstavka se uredijo

s koncesijsko pogodbo.

IX. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

31. člen (začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Številka : 354/2011-10-

Datum :



ŽUPANJA

49

O b r a z l o ž i t e v:

Občinski svet Občine Ljutomer je Odlok o oskrbi s toplotno energijo obravnaval na 6. redni

seji 1. 6. 2011 ter ga sprejel v 1. obravnavi s pripombo, da se v 1. odstavku 12. člena čas

trajanja koncesije podaljša iz 10 na 15 let.

Občinska služba se s predlagano pripombo strinja, zato se je v 1. odstavku 12. člena odloka

spremenil čas trajanja na 15 let.

V času javne razprav, ki je trajala od 1. 6. 2011 do 1. 7. 2011, drugih pripomb ni bilo.

Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da Odlok o oskrbi s toplotno energijo na

območju občine Ljutomer sprejme.

V skladu z določili 24. člena poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo

Občine Ljutomer, št. 2/2010) bo poročevalec k tej točki dnevnega reda Janez Rožmarin.

Pripravila:

Andreja TORIČ, višja svetovalka mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.

ŽUPANJA

50

2. TOČKA DNEVNEGA REDA:

ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POKOPALIŠKI IN

POGREBNI DEJAVNOSTI, UREJANJU POKOPALIŠČ TER POGREBNIH

SVEČANOSTIH NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER – 2. OBRAVNAVA

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 -Uradno

prečiščeno besedilo UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10), Zakona o pokopališki in pogrebni

dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/ (Uradni list SRS, št. 34/84, 5/90 in Uradni

list RS, št. 26/90, 10/91, 13/93, 66/93 in 2/04), Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št.

3/2007-ZP-1-UPB4, 17/2008, 21/2008, 108/2009, 9/2011), 3., 7. in 35. člena Zakona o

gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/2006-

ZJZP, 28/2010-ZUNK), 5. in 8. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini

Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/2008, 11/2009, 2/2010, 3/2011) in 18. člena

Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09) je Občinski svet Občine

Ljutomer na 7. redni seji 13. 7. 2011 sprejel naslednji

S K L E P št. 74


odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebnih

svečanostih na območju občine Ljutomer sprejme.


Številka: 354/2011-10-

Datum:



ŽUPANJA

Vročiti :

- vsem krajevnim skupnostim na območju občine Ljutomer

- Andreji Torič, višji svetovalki

- Dušanu Bratuši s.p., Vogričevci 18/a, 9240 Ljutomer

- arhiv, tu

___________________________________________________________________________

I. UVOD

1. NASLOV ODLOKA

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju

pokopališč ter pogrebne svečanosti na območju občine Ljutomer.

2. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ODLOKA

V letu 2004 je Občinski svet Občine Ljutomer sprejel Odlok o pokopališki in pogrebni

dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebne svečanosti na območju Občine Ljutomer (Uradno

glasilo Občine Ljutomer, št. 3/2004). V letu 2009 je bila sprejeta še sprememba in dopolnitev

odloka (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 10/2009).

V pripravi je predlog novega Zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči,

kateri bo prinesel kar nekaj novosti na tem področju. Po sprejetju zakona bodo morale vse

51

lokalne skupnosti sprejeti nove odloke na podlagi predlaganega zakona, zato priprava novega

odloka v tem trenutki še ni smiselna.

Sprememba odloka se nanaša na določitev najemnine za grobne prostore.

Veljavni odlok v 43. določa, da se najemnina za grobne prostore plačujejo letno. V letu 2010,

ko je Občina Ljutomer pristopila k izvedbi investicije zunanje ureditve pokopališča Ljutomer

se je uredil tudi prostor za razstros pepela. Praksa v Sloveniji je, da se letna najemnina za

raztros pepela ne zaračunava, ampak se raztros pepela plača v enkratnem znesku. Iz

navedenega je potrebno spremeniti določilo 43. člena Odloka.

Prav tako je bila naročena brošura o žarnih grobovih na pokopališču Ljutomer, katera določa

enotne dimenzije in oblikovanje žarnih grobov. Veljavne dimenzije žarnih grobov, določene v

37. členu Odloka niso v skladu z izvedenimi žarnimi grobovi. Ureditev prostora za žarne

grobove narekuje, da se le-ti urejajo po enotnih kriterijih. Vodilo projektanta pri oblikovanju

žarnih grobov je bila preprostost in umirjenost pokopališča.

Iz navedenega je smiselno, da se določila odloka dopolnijo z obliko in materiali žarnih

grobov.


S sprejetjem sprememb in dopolnitev odloka bo Občina Ljutomer lahko pristopila k pripravi

cene za raztros pepela.

4.FINANČNE IN DRUGE POSLEDICE

Sprejetje predlaganega Odloka ne bo imelo finančnih posledic za proračun Občine Ljutomer.

5. PRAVNE PODLAGE

– 21. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 - Uradno prečiščeno

besedilo UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10),

– Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/ (Uradni

list SRS, št. 34/84, 5/90 in Uradni list RS, št. 26/90, 10/91, 13/93, 66/93 in 2/04),

– Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 3/2007-ZP-1-UPB4, 17/2008, 21/2008,

108/2009, 9/2011),

– 3., 7. in 35. člen Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93,

30/98-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 28/2010-ZUNK),

– 8. člen Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine

Ljutomer, št. 5/2008, 11/2009, 2/2010, 3/2011) ter

– 18. člen Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09).

II. BESEDILO ODLOKA

1. člen

V Odloku o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebne svečanosti

na območju občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 3/2004, 10/2009) se na

koncu 34. člena doda novi odstavek, ki se glasi:

»Nagrobna plošča pri žarnem grobu na pokopališču Ljutomer je pravokotno ali polkrožno

zaključena v zgornjem delu. Grob je lahko prekrit s kamnito ploščo ali zasajen z rastlinjem.

Žarni grob se lahko izvede iz materialov granita nero impala M, pohorskega tonalita,

viscount white, paradiso ali verde savana. Vse v peskani ali polirani izvedbi.

Napisi na grobni plošči so lahko v izvedbi bron ali classic. Priporočen tip je Romano,

velikosti črk 4 cm in številk 2,5 cm.

52

Skupna višina nagrobne plošče je 77 cm za kvadratni spomenik oziroma 85 cm za polkrožno

zaključeno spominsko ploščo.«

2. člen

Spremeni se zadnji stavek 36. člena, ki se na novo glasi:

»Na območju za raztros pepela so imena umrlih napisana na spominskih tablah velikosti

21cm x 15cm.

Tabla je iz bakrene plošče debeline 10mm z vgraviranim imenom.

Podstavek za table je velik 10cm x 10cm višine 11 cm, zgoraj rezan pod kotom 15 stopinj.

Material podstavka je temno siv ali črni žagan granit.

Table se razporedijo na poljubnem mestu v določenem rastru okrog dreves.«

3. člen

V 2. odstavku 37. člena odloka se na koncu doda novi stavek, ki se glasi:

»Velikost žarnega groba na pokopališču Ljutomer skupaj s 15 cm široko polico za sveče je

80cm x 100cm.«

4. člen

Spremeni se 1. odstavek 43. člena, ki se na novo glasi:

»Najemnina za grobni prostor razen za raztros pepela se plačuje letno.

Stroški raztrosa pepela se plačajo v enkratnem znesku.«

5. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Številka: 354/2011-10-

Datum:



ŽUPANJA


Občinski svet Občine Ljutomer je Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pokopališki

in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebne svečanosti na območju Občine

Ljutomer obravnaval na 6. redni seji 1. 6. 2011 ter ga sprejel v 1. obravnavi brez pripomb.

V času javne razprav, ki je trajala od 1. 6. 2011 do 1. 7. 2011 ni bilo pripomb.

Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da Odlok o spremembah in dopolnitvah

odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebne svečanosti na

območju Občine Ljutomer sprejme.

V skladu s 24. členom poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine

Ljutomer, št. 2/2010) bo poročevalka k tej točki dnevnega reda Andreja Torič.

Pripravila:


ŽUPANJA

53

3. TOČKA DNEVNEGA REDA

ODLOK O PORABI KONCESIJSKE DAJATVE ZA TRAJNOSTNO

GOSPODARJENJE Z DIVJADJO – 2. OBRAVNAVA

Na podlagi 6. odstavka 29. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04,

120/06-odl. US in 17/08), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, UPB-2 št.

94/07, 76/08, 100/08 in 79/09) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine

Ljutomer, št. 11/2009) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji 13. 7. 2011sprejel

naslednji

S K L E P št.


trajnostno gospodarjenje z divjadjo.


Številka: 320/2011-10

Datum: 13. 7. 2011



ŽUPANJA

Vročiti:

- Alešu Vaupotiču, svetovalcu

___________________________________________________________________________

I. UVOD

NASLOV ODLOKA

Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo.

RAZLOGI ZA SPREJEM ODLOKA

Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-odl. US in 17/08) v 29. členu

določa, da je 50 odstotkov koncesijske dajatve prihodek proračuna Republike Slovenije, 50

odstotkov pa prihodek proračuna občine. Sredstva se porabljajo kot namenski izdatek za

izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire. Podrobnejše pogoje, namen in način

porabe teh sredstev mora občina urediti z odlokom.

CILJI IN NAČELA ODLOKA

S predlogom odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo

želimo izpolniti zakonsko obveznost ter vsebinsko določiti namensko porabo sredstev.

OCENA FINANČNIH IN DRUGIH POSLEDIC

Predlog odloka ne predstavlja dodatnih obremenitev proračuna občine Ljutomer. Sredstva iz

naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo se bo v proračunu občine

izkazoval kot namenski prihodek in namenski izdatek.

54

PRAVNE PODLAGE

- 6. odstavek 29. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-odl. US

in 17/08) in

- 18. člen Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009).

II. BESEDILO

O D L O K O PORABI KONCESIJSKE DAJATVE

ZA TRAJNOSTJO GODPODARJENJE Z DIVJADJO

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok določa porabo denarnih sredstev, ki jih občina prejme kot del koncesijske dajatve za

trajnostno gospodarjenje z divjadjo na podlagi predpisov, ki urejajo področje divjadi in

lovstva.

2. člen

Trajnostno upravljanje z divjadjo lahko Republika Slovenija prenese na usposobljeno pravno

osebo.

II. NAMENSKA PORABA SREDSTEV

3. člen

Sredstva se namensko porabijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v narave vire v občini

Ljutomer. Ti ukrepi so:

(1) Biomeliorativni ukrepi:

- ohranjanje in vzdrževanje gozdnih jas, grmišč, logov,

- izdelava in vzdrževanje vodnih habitatov (kaluža, mlaka, mokrišče, vodni viri, ipd.),

- vzdrževanje gozdnih robov, pasišč in remiz,

- nakup in sadnja ter zaščita avtohtonih in rastišču primernih plodonosnih grmovnih in

drevesnih vrst,

- krmljenje divjadi, vzdrževanje krmnih in pridelovalnih njiv;

(2) Biotehnični ukrepi:

- izdelava, postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, solnic, umetnih dupel in prež;

(3) Ostali ukrepi:

- čistilne akcije občine,

- čiščenje divjih odlagališč,

- izobraževanja in obveščanja prebivalcev/šolarjev o stanju in odnosu do gozdnih

živali/divjadi in o gozdnem bontonu.

3. člen

Sredstva se lahko porabijo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje javnega

naročanja na podlagi letnega programa porabe sredstev, ki je vključen v proračun Občine

Ljutomer.

5. člen

Upravičenci do navedenega blaga in materiala navedenega v 3. členu tega odloka so lovske

družine – koncesionarji, ki imajo podpisano koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje

z divjadjo v Republiki Sloveniji za lovišča, ki ležijo na območju občine.

55

6. člen

Merila ter pogoji za dodelitev sredstev oziroma izbiro najugodnejšega ponudnika, se določijo

v javnem razpisu oziroma v povabilu k oddaji ponudb.

III. NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV

7. člen

Namensko porabo sredstev sproti spremlja in preverja organ, pristojen za kmetijstvo na

Občini Ljutomer ali od njega pooblaščena druga inštitucija.

IV. KONČNA DOLOČBA

8. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Številka: 320/2011-10

Datum: 13. 7. 2011



ŽUPANJA

O b r a z l o ž i t e v

Občinski svet Občine Ljutomer je na 6. redni seji 1. 6. 2011 obravnaval predlog Odlok o

porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo ter ga je v prvi obravnavi

sprejel in posredoval v 15. dnevno javno razpravo.

V času javne razprave ni bilo podanih pripomb.

Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da Odlok o porabi koncesijske dajatve za

trajnostno gospodarjenje z divjadjo v drugi obravnavi sprejme.

V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine

Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalec pri tej točki dnevnega reda Aleš Vaupotič.

Pripravil:

Aleš VAUPOTIČ, svetovalec mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.

ŽUPANJA

56


ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ODVAJANJU IN

ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE NA OBMOČJU

OBČINE LJUTOMER-SKRAJŠANI POSTOPEK

Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 -Uradno

prečiščeno besedilo UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih

javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 28/2010-

ZUNK), 143. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06),

Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe odvajanja in

čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 107/07 in 33/08), 7. člena

Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer,

št. 5/2008, 11/2009, 2/2010, 3/2011) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo

Občine Ljutomer, št. 11/2009) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. seji 13. 7. 2011 sprejel

naslednji

S K L E P št.

1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka

o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine

Ljutomer po skrajšanem postopku.


Številka: 354/2011-10

Datum: 13. 7. 2011



ŽUPANJA

V vednost:

- vsem krajevnim skupnostim na območju občine Ljutomer

- Javnemu podjetju Prlekija d.o.o., Ormoška cesta 3, 9240 Ljutomer

- Janezu ROŽMARINU, podsekretarju

- Andreji TORIČ, višji svetovalki

I. UVOD

1. Naslov odloka

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in

padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer.

2. Razlogi za sprejem odloka

Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine

Ljutomer je Občinski svet Občine Ljutomer sprejel na 24. seji 1. 2. 2010.

Po enoletni uporabi Odloka, se je v nekaterih določilih ugotovila potreba po manjših

spremembah.

57

Predvsem gre za definiranje pojmov, kaj zajema priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,

kaj je predpogoj za priključitev obstoječe stavbe oz. novogradnje na javno kanalizacijsko

omrežje. Nadalje se v določila Odloka vnašajo pogoji, ki jih določa Uredba o emisiji snovi pri

odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/2007 in

30/2010) glede malih KČN.

Osnovni Odlok je določal, da industrijski uporabnik in izvajalec javne službe skleneta

pogodbo o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode v kateri je določena tudi cena

čiščenja. Glede na spremembe cene bi potem bilo potrebno za vsaka novo ceno skleniti novo

pogodbo, katero morata podpisati obe pogodbeni stranki. S predvideno spremembo odloka se

to določilo spreminja tako, da izvajalec javne službe in industrijski porabnik skleneta

pogodbo, v kateri opredelita pogoje, način in roke izvajanja, cena pa se določi na podlagi

odločbe. Na novo je uvedeno tudi poročanje o obratovalnega monitoringu. Do sedaj je bilo v

veljavnem odloku določeno, da industrijski uporabnik enkrat letno poroča o obratovalnem

monitoringu, po novem pa lahko poroča polletno ali kvartalno.

Ker gre za manjše tehnične popravke, predstavlja Odlok o spremembi odloka o odvajanju in

čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer manj

zahtevno spremembo, zato se Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlaga, da odlok sprejme

po skrajšanem postopku

3. Cilji odloka

S sprejetjem Odloka o spremembi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske

odpadne vode na območju občine Ljutomer se na novo definirajo nekateri pojmi ter uredijo

oz. odpravijo stvari, ki so se v praksi pokazale kot pomanjkljive.

4. Ocena finančnih in drugih posledic

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in

padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer ne prinaša dodatnih finančnih

obveznosti za proračun Občine Ljutomer.

5. Pravne podlage

Pravne podlage so v:

– 21. in 29. členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 - Uradno

prečiščeno besedilo UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10),

– 3., 7. in 35. členu Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93,

30/98-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 28/2010-ZUNK),

– 143. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06),

– 7. členu Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine

Ljutomer, št. 5/2008, 11/2009, 2/2010, 3/2011) ter

– 18. členu Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009).

II. BESEDILO ODLOKA

1. člen

V Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju občine

Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010) se spremeni 18. člen tako,

da se na novo glasi:

» (1) Stroški izvedbe kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika stavbe. Izvedbo

kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik stavbe. Ustreznost navezave hišnega priključka,

ki zajema montažna dela in izdelavo vtoka v revizijski jašek z vsem potrebnim materialom

(cev, tesnilo, ipd) v dolžini 1,0 m pa lastnik stavbe naroči pri strokovno usposobljenemu

58

izvajalcu. Ustreznost izvedbe kanalizacijskega priključka pred priključitvijo na javno

kanalizacijo preveri strokovno usposobljen predstavnik izvajalca javne službe.

(2) V primeru obstoječega objekta je plačilo odmerjenega komunalnega prispevka pogoj

za izvedbo kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo. Bodoči uporabnik slednje

dokazuje z dokazilom o plačilu, v primeru novogradnje pa s pravnomočnim gradbenim

dovoljenjem.«

2.člen

V 36. členu se na koncu dodata 9. in 10 točka, ki se glasita:

»9. Lastnik male KČN mora v skladu z določbami Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju

odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav pred pričetkom obratovanja oz. uporabe

male komunalne čistilne naprave pridobiti potrdilo izvajalca javne službe iz katerega je

razvidno, da je urejeno glede odvajanja odpadnih voda v skladu z zahtevami iz navedene

Uredbe oz. da se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici v skladu s predpisi, ki

urejajo občinsko gospodarsko javno službo. Navedeno potrdilo je obvezna priloga pri vlogi

za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ceno izdelave potrdila sprejme Občinski svet Občine

Ljutomer, v skladu z merili iz predpisov, ki urejajo oblikovanje cen obveznih občinskih

gospodarskih javnih služb varstva okolja.

10. V roku treh mesecev od pričetka obratovanja male KČN mora lastnik le-te:

– opraviti prve meritve in obratovalni monitoring, kar kot storitev javne službe zagotavlja

izvajalec javne službe ne glede na to, ali malo KČN upravlja izvajalec javne služba ali jo

upravlja druga oseba, kadar lastnik male KČN ne more dokazati skladnosti naprave z

določili omenjene Uredbe ali je mala KČN večja ali enaka od 50 PE . Ceno izvedbe prvih

meritev in obratovalnega monitoringa kot storitev javne službe sprejme Občinski svet

Občine Ljutomer v skladu z merili iz predpisov, ki urejajo oblikovanje cen obveznih

občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ter

– pridobiti oceno obratovanja male KČN, če je mala KČN zmogljivosti do 50 PE, ki jo

izdela izvajalec javne službe.«

3. člen

Spremeni se 4. odstavek 58. člena tako, da se na novo glasi:

» Izvajalec javne službe in industrijski uporabnik uredita medsebojna razmerja v zvezi z

izvajanjem storitev čiščenja industrijske odpadne vode s pogodbo, s katero opredelita pogoje,

način in roke izvajanja pogodbenih aktivnosti in obveznosti. Ceno čiščenja industrijske

odpadne vode določi izvajalec javne službe na podlagi veljavnih predpisov z odločbo.«

4. člen

V 1. odstavku 60. člena se na koncu doda novi stavek, ki se glasi:

»Izvajalec javne službe in industrijski uporabnik se lahko v pogodbi iz 4. odstavka 58. člena

dogovorita tudi za polletno ali kvartalno poročanje o obratovalnem monitoringu.«

5. člen

Spremeni se 67. člen tako, da se na novo glasi:

» (1) Izvajalec javne službe pripravi do 30. junija tekočega leta industrijskemu

uporabniku, na podlagi podatkov prejetega obratovalnega monitoringa oz. rezultatov

predpisanih meritev ter določil Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne

službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine

Ljutomer odločbo, določeno v 58. členu. Z odločbo se določi cena čiščenja industrijske

odpadne vode za obdobje od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.

(2) Če rezultati izrednih meritev iz 60. člena tega odloka pokažejo presežek

obremenjenosti odpadnih voda industrijskega uporabnika, mora izvajalec javne službe

pripraviti novo odločbo z novo izračunano ceno čiščenja odpadne vode. Industrijski

59

uporabnik je dolžan doplačati strošek čiščenja odpadne vode glede na novo izračunano ceno

za vso količino očiščene vode v obdobju od izdane zadnje odločbe do datuma izvedbe

meritev, kar se posebej opredeli v pogodbi iz 58. člena tega odloka.

(3) V primeru, da po sklenjeni pogodbi industrijski uporabnik izvaja polletno ali kvartalno

poročanje, se cena uveljavi po preteku treh oz. šestih mesecih in velja za naslednje tromesečje

oz. polletje. V primeru, da industrijski uporabnik ne upošteva določb pogodbe glede načina

poročanja o posameznih izvedenih obratovalnih monitoringih (polletno, kvartalno), se mu

cena oblikuje na osnovi letnega poročila o obratovalnem monitoringu za preteklo leto.«

6. člen

Ta sprememba odloka začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine

Ljutomer.

Številka: 354/2011-10

Datum: 13. 7. 2011



ŽUPANJA


S predlaganim odlokom se spreminjajo oz. dopolnjujejo naslednji členi:

18. člen

Osnovni odlok določa:

(1) Stroški izvedbe kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika stavbe. Izvedbo

kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik stavbe pri strokovno usposobljenemu izvajalcu.

Ustreznost izvedbe kanalizacijskega priključka pred priključitvijo na javno kanalizacijo

preveri strokovno usposobljen predstavnik izvajalca javne službe, kateremu je lastnik stavbe

dolžan predložiti projekt kanalizacijskega priključka in potrdilo o plačilu komunalnega

prispevka.

Člen se zaradi definiranja pojma kanalizacijskega priključka ter določitve pogojev za

priključitev na javno kanalizacijo spremeni tako, da se po novem glasi:

» (1) Stroški izvedbe kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika stavbe. Izvedbo

kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik stavbe. Ustreznost navezave hišnega priključka,

ki zajema montažna dela in izdelavo vtoka v revizijski jašek z vsem potrebnim materialom

(cev, tesnilo, ipd) v dolžini 1,0 m pa lastnik stavbe naroči pri strokovno usposobljenemu

izvajalcu. Ustreznost izvedbe kanalizacijskega priključka pred priključitvijo na javno

kanalizacijo preveri strokovno usposobljen predstavnik izvajalca javne službe.

(2) V primeru obstoječega objekta je plačilo odmerjenega komunalnega prispevka pogoj

za izvedbo kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo. Bodoči uporabnik slednje

dokazuje z dokazilom o plačilu, v primeru novogradnje pa s pravnomočnim gradbenim

dovoljenjem.«

36. člen

na novo se dodata 9. in 10. točka, ki izhajata iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne

vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/2007 in 30/2010).

60

»9. Lastnik male KČN mora v skladu z določbami Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju

odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav pred pričetkom obratovanja oz. uporabe

male komunalne čistilne naprave pridobiti potrdilo izvajalca javne službe iz katerega je

razvidno, da je urejeno glede odvajanja odpadnih voda v skladu z zahtevami iz navedene

Uredbe oz. da se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici v skladu s predpisi, ki

urejajo občinsko gospodarsko javno službo. Navedeno potrdilo je obvezna priloga pri vlogi

za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ceno izdelave potrdila sprejme Občinski svet Občine

Ljutomer, v skladu z merili iz predpisov, ki urejajo oblikovanje cen obveznih občinskih

gospodarskih javnih služb varstva okolja.

11. V roku treh mesecev od pričetka obratovanja male KČN mora lastnik le-te:

– opraviti prve meritve in obratovalni monitoring, kar kot storitev javne službe zagotavlja

izvajalec javne službe ne glede na to, ali malo KČN upravlja izvajalec javne služba ali jo

upravlja druga oseba, kadar lastnik male KČN ne more dokazati skladnosti naprave z

določili omenjene Uredbe ali je mala KČN večja ali enaka od 50 PE . Ceno izvedbe prvih

meritev in obratovalnega monitoringa kot storitev javne službe sprejme Občinski svet

Občine Ljutomer v skladu z merili iz predpisov, ki urejajo oblikovanje cen obveznih

občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ter

– pridobiti oceno obratovanja male KČN, če je mala KČN zmogljivosti do 50 PE, ki jo

izdela izvajalec javne službe.«

4. odstavek 58. člena

osnovni odlok določa:

(4) Industrijski uporabnik mora z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o odvajanju in

čiščenju industrijske odpadne vode.

Ker je cena čiščenja industrijske odpadne vode odvisna od parametrov, ki izhajajo iz

obratovalnega monitoringa, ki ga je industrijski uporabnik dolžan letno (odvisno glede na

dogovor v pogodbi: polletno ali kvartalno) posredovati izvajalcu javne službe, se le-ta lahko

spreminja. Posledično bi bilo potrebno ob vsaki spremembi poročila o obratovalnem

monitoringu skleniti nov aneks k osnovni pogodbi. V skladu s predlogom spremembe se

tako za spremembo cene izda odločba.

Na novo se odstavek tako glasi:

» Izvajalec javne službe in industrijski uporabnik uredita medsebojna razmerja v zvezi z

izvajanjem storitev čiščenja industrijske odpadne vode s pogodbo, s katero opredelita pogoje,

način in roke izvajanja pogodbenih aktivnosti in obveznosti. Ceno čiščenja industrijske

odpadne vode določi izvajalec javne službe na podlagi veljavnih predpisov z odločbo.«

1. odstavek 60. člena:

na koncu se doda novi stavek, ki se glasi:

»Izvajalec javne službe in industrijski uporabnik se lahko v pogodbi iz 4. odstavka 58. člena

dogovorita tudi za polletno ali kvartalno poročanje o obratovalnem monitoringu.«

S tem stavkom se na novo opredeli, da je obratovalni monitoring možno posredovati tudi

polletno ali kvartalno.

67. člen

v osnovnem odloku je določeno:

(1) Izvajalec javne službe pripravi do 30. junija tekočega leta industrijskemu uporabniku,

na podlagi podatkov prejetega obratovalnega monitoringa oziroma rezultatov predpisanih

61

meritev, aneks k pogodbi iz 58. člena tega odloka, v katerem je določena cena čiščenja

odpadne vode, za obdobje od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.



pripraviti nov aneks k pogodbi iz 58. člena tega odloka z novo izračunano ceno čiščenja

odpadne vode. Industrijski uporabnik je dolžan doplačati strošek čiščenja odpadne vode po

novo izračunani ceni za vso količino očiščene vode v obdobju od podpisa zadnjega aneksa k

pogodbi iz 58. člena tega odloka do datuma izvedbe izrednih meritev, kar se posebej opredeli

v pogodbi iz 58. člena tega odloka.

(3) Če industrijski uporabnik pripravljenemu aneksu k pogodbi iz 58. člena tega odloka ne

ugovarja v roku 15 dni od njegove vročitve, se šteje, da se z aneksom strinja. Ugovor aneksu

ne zadrži obveznosti plačil računov, izdanih na podlagi tega aneksa.

Sprememba člena je potrebna zaradi načina oddajanja obratovalnega monitoringa (letno,

polletno, kvartalno), kar je povezano tudi z na novo določeno izdajo odločbe in ne aneksa k

osnovni pogodbi.

Na novo se člen glasi:

» (1) Izvajalec javne službe pripravi do 30. junija tekočega leta industrijskemu

uporabniku, na podlagi podatkov prejetega obratovalnega monitoringa oz. rezultatov

predpisanih meritev ter določil Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne


Ljutomer odločbo, določeno v 58. členu. Z odločbo se določi cena čiščenja industrijske

odpadne vode za obdobje od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.



pripraviti novo odločbo z novo izračunano ceno čiščenja odpadne vode. Industrijski

uporabnik je dolžan doplačati strošek čiščenja odpadne vode glede na novo izračunano ceno

za vso količino očiščene vode v obdobju od izdane zadnje odločbe do datuma izvedbe

meritev, kar se posebej opredeli v pogodbi iz 58. člena tega odloka.

(3) V primeru, da po sklenjeni pogodbi industrijski uporabnik izvaja polletno ali kvartalno

poročanje, se cena uveljavi po preteku treh oz. šestih mesecih in velja za naslednje tromesečje

oz. polletje. V primeru, da industrijski uporabnik ne upošteva določb pogodbe glede načina

poročanja o posameznih izvedenih obratovalnih monitoringih (polletno, kvartalno), se mu

cena oblikuje na osnovi letnega poročila o obratovalnem monitoringu za preteklo leto.«

Ker gre za manjše tehnične popravke, predstavlja Odlok o spremembi Odloka o odvajanju in

čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer manj

zahtevno spremembo, zato se Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlaga, da odlok sprejme

po skrajšanem postopku.


Ljutomer, št. 2/2010) bosta poročevalca k tej točki dnevnega reda Janez Rožmarin in Andreja

Torič.

Pripravila


ŽUPANJA

62


ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROGRAMU

OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN MERILIH ZA ODMERO

KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBMOČJE OBČINE LJUTOMER-SKRAJŠANI

POSTOPEK

Na podlagi 3. odstavka 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07,

108/09 ZPNačrt-A), Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list

RS, št. 80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št.

95/07) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009) je

Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji 13. 7. 2011 sprejel

SKLEP št.


Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero

komunalnega prispevka za območje občine Ljutomer - skrajšani postopek.


Številka: 3506/2011-10

Datum: 13. 7. 2011



ŽUPANJA

Vročiti:


I. UVOD

1. NASLOV ODLOKA

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za

odmero komunalnega prispevka za območje občine Ljutomer.

2. RAZLOGI ZA SPREJEM ODLOKA

Občinski svet Občine Ljutomer je na 5. redni seji sprejel sklep št. 63 s katerim je soglašal, da se

krajanom naselja Stročja vas prizna delež vloženih sredstev zbranih na podlagi krajevnega

samoprispevka za izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja, ter sklenjenih pogodb pri odmeri

komunalnega prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.

Prav tako se je pri pripravi Odloka upoštevala dejanska računovodska vrednost javnega vodovodnega

in kanalizacijskega omrežja (stanje na dan 31. 12. 2010), povzeta iz pogodbe o poslovnem najemu

javne infrastrukture, sklenjene med Občino Ljutomer in izvajalcem javne službe.

89. člen Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer določa, da lahko Občinski svet v primeru, da

gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi

odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku. Ker predlog dopolnitev in

sprememb odloka predstavlja manj zahtevno spremembo, se Občinskemu svetu Občine Ljutomer

predlaga, da odlok sprejme po skrajšanem postopku.


Sprejetje odloka bo zakonska podlaga za izdajo odločb o komunalnem prispevku.

63

4. FINANČNE IN DRUGE POSLEDICE

Sprejetje predmetnega odloka ima finančne posledice za občinski proračun, saj se sprememba

nanaša na višino odmere komunalnega prispevka.

5. PRAVNE PODLAGE

- 3. odstavek 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09

ZPNačrt-A),

- Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07),

- Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) in

- 18. člen Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009).

BESEDILO ODLOKA

1. člen (predmet odloka)

S tem odlokom se spreminja Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega

prispevka za območje občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/2010).

2. člen(skupni in obračunski stroški)

V 7. členu se v tabeli »Preglednica 2: Prikaz skupnih in obračunskih stroškov« izbrišeta vrstici »1.

Vodovodno omrežje« in »2. Kanalizacijsko omrežje« in nadomestita z naslednjo vsebino:

Preglednica 2: Prikaz skupnih in obračunskih stroškov

Komunalna oprema

Obračunsko

območje

Skupni stroški

v EUR

Obračunski stroški

v EUR

1. Vodovodno omrežje VOD 5.453.644,33 5.059.891,21

2a. Kanalizacijsko omrežje

Ljutomer KA1 5.389.581,48 3.999.069,46

2b. Kanalizacijsko omrežje Stročja

vas KA2 595.000,00 165.042,43

3. člen (obračunski stroški opremljanja m2 parcele (Cp) in neto tlorisne površine objekta (Ct) s

posamezno komunalno opremo)

V 8. členu se v tabeli »Preglednica 3: Določitev Cp in Ct za posamezno komunalno opremo« izbrišeta

vrstici »1. Vodovodno omrežje« in »2. Kanalizacija« in nadomestita z naslednjo vsebino:

Postavka

Obračunsko

območje

Cp

(v EUR)

Ct

(v EUR)

1. Vodovodno omrežje VOD 0,566 9,702

2a. Kanalizacijsko omrežje

Ljutomer KA1 1,104 12,614

2b. Kanalizacijsko omrežje Stročja

vas KA2 0,391 9,694

4. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Številka: 3506/2011-10

Datum: 13. 7. 2011


mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.

ŽUPANJA


Občinski svet Občine Ljutomer na. 5 redni seji, 6. 4. 2011 sprejel SKLEP št. 63 s katerim soglaša, da

se krajanom naselja Stročja vas prizna delež vloženih sredstev zbranih na podlagi krajevnega

64

samoprispevka za izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja ter sklenjenih pogodb pri odmeri

komunalnega prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.

Na podlagi navedenega sklepa so potrebne spremembe in dopolnitve veljavnega Odloka o programu

opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine

Ljutomer.

S spremembo odloga se spreminjata 7. in 8. člen veljavnega odloka.

V veljavnem odloku je v 7. in 8. členu določeno eno obračunsko območje za kanalizacijsko omrežje. S

spremembo odloka se določata dve obračunski območje in sicer:

- Kanalizacijsko omrežje Ljutomer

in

- Kanalizacijsko omrežje Stročja vas.

S spremembo odloka se določi obračunsko območje za priključitev na kanalizacijsko območje za

naselje Stročja vas. S spremembo se bodo pri odmeri komunalnega prispevka za priključitev na

kanalizacijsko omrežje upoštevala vložena sredstva v izgradnjo kanalizacijskega omrežje na območju

naselja Stročja vas.

Pri odmeri komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje bo pri 120 m² neto

tlorisne površine stanovanjske stavbe in 600 m² veliki parceli znašala odmera na območju naselja

Stročja vas 578,22 EUR, na ostalih območjih občine pa 878,19 EUR.

Glede na sedaj veljaven odlok se višina komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijsko

omrežje znižuje tudi zaradi nižje vrednosti javnega kanalizacijskega omrežja.

Po sedaj veljavnem odloku znaša komunalni prispevek za priključitev na kanalizacijsko omrežje pri

120 m² neto tlorisne površine stanovanjske stavbe in 600 m² veliki parceli 1.119,56 EUR.

Prav tako je v spremembi odloka določena nižja vrednost javnega vodovodnega omrežja. Le ta je

povzeta iz pogodbe o poslovnem najemu javne infrastrukture, sklenjene med Občino Ljutomer in

izvajalcem javne službe.

Pri izračunu komunalnega prispevka za priključitev na vodovodno omrežje pri 120 m² neto tlorisne

površine stanovanjske stavbe in 600 m² veliki parceli znaša 790,14 EUR.

Po spremembi odloka bo pri 120 m² neto tlorisne površine stanovanjske stavbe in 600 m² veliki parceli

znaša komunalni prispevek za priključitev na vodovodno omrežje 672,35 EUR.

Sprememba odloka predstavlja znižanje plačila komunalnega prispevka za priključitev na

kanalizacijsko omrežje in vodovodno omrežje obenem pa upošteva vložena sredstva krajanov naselja

Stročja vas v izgradnjo kanalizacijskega omrežja.

Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da o Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o

programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje

občine Ljutomer - skrajšani postopek razpravlja in ga sprejme.


Ljutomer, št. 2/2010) bosta poročevalca pri tej točki dnevnega reda Aleš Vaupotič in Janez Rožmarin.

Pripravil:

Aleš VAUPOTIČ, svetovalec mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav., županja

65


TEHNIČNI PRAVILNIK O JAVNI KANALIZACIJI

Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/, (Uradni list RS, št.

94/07, 76/08, 79/09 in 51/10), 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine

Ljutomer, št. 11/09) ter 5. in 80. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in

padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št.

1/2010 in 4/2010) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji 13. 7. 2011 sprejel

naslednji

SKLEP št.

3. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji


4. Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji na območju občine Ljutomer se objavi v

Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Številka: 354/2011-10

Datum: 13. 7. 2011



ŽUPANJA

Vročiti:




III. UVOD

6. Naslov pravilnika

Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji na območju občine Ljutomer (v nadaljevanju:

»Tehnični pravilnik«).

7. Razlogi za sprejem Tehničnega pravilnika

Deležniki pri izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne

vode so:

- občina,

- izvajalec javne službe

in

- uporabniki storitev javne službe.

Naloge občine v povezavi z izvajanjem javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in

padavinske odpadne vode so zlasti priprava:

- Statuta občine (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009),

66

- odloka o obliki izvajanja javnih služb – Odlok o gospodarskih javnih službah v občini

Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/2008, 11/2009, 2/2010 in 3/2011),

- odloka o vrsti, obsegu in načinu izvajanja javne službe – Odloka o odvajanju in

čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer

(Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010),

- odloka o organiziranju redarskih oz. inšpekcijskih služb – Odlok o ustanovitvi organa

skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« (Uradni list RS, št.

104/2009)

ter

- vodenje katastra komunalne infrastrukture,

- priprava Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne službe odvajanja

in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer

in

- priprava Tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji na območju občine Ljutomer, ki je

predmet te vsebine.

8. Cilji Tehničnega pravilnika

Cilj Tehničnega pravilnika je ureditev tehnične izvedbe in uporabe javnega kanalizacijskega

omrežja, objektov in naprav na območju občine Ljutomer.

Določila Tehničnega pravilnika se morajo upoštevati tudi pri upravnih postopkih,

prostorskem planiranju, projektiranju, gradnji, upravljanju in uporabi drugih komunalnih

vodov, ki neposredno vplivajo na javno kanalizacijsko omrežje.

9. Ocena finančnih in drugih posledic

Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji na območju občine Ljutomer nima finančnih posledic

za proračun Občine Ljutomer.

10. Pravne podlage


- 61. in 62. členu Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/, (Uradni list RS, št. 94/07,

76/08, 79/09 in 51/10),

- 18. členu Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09),

ter v

- 5. in 80. členu Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne

vode na območju občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 1/2010 in

4/2010).

II. BESEDILO TEHNIČNEGA PRAVILNIKA

I. SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen

(1) S Tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji na območju občine Ljutomer (v

nadaljevanju: »Tehnični pravilnik«) se podrobneje urejajo tehnični normativi in postopki pri

odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer.

(2) S Tehničnim pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnega

kanalizacijskega omrežja ter objektov in naprav za čiščenje komunalne in padavinske

odpadne vode na območju občine Ljutomer, ki so izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja

komunalne in padavinske odpadne vode dana v poslovni najem.

(3) Določila Tehničnega pravilnika se morajo upoštevati tudi pri upravnih postopkih,

prostorskem planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji), upravljanju in uporabi drugih

67

komunalnih vodov, ki s svojim obstojem, delovanjem ali s predvideno gradnjo neposredno

vplivajo na javno kanalizacijsko omrežje in objekte za čiščenje odpadne vode.

2. člen

Tehnični pravilnik so dolžni upoštevati sodelujoči pri projektiranju, gradnji,

komunalnem opremljanju in v upravnem postopku. Upoštevati ga je dolžan izvajalec javne

službe in uporabniki storitev javne službe.

3. člen

(1) Javna kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi

povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno, primarno ali magistralno

kanalizacijsko omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne

odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih, tlakovanih ali z drugim

materialom prekritih javnih površin.

(2) Objekti in naprave javne kanalizacije so občinska gospodarska javna

infrastruktura.

(3) Priključki stavb na javno kanalizacijo, pretočne in nepretočne greznice ter male

čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.

(4) Naprave in objekti javne kanalizacije so:

- kanalizacijsko omrežje z revizijskimi jaški,

- razbremenilniki visoke vode,

- zadrževalni bazeni padavinske vode,

- črpališča odpadnih vod,

- čistilne naprave za čiščenje odpadne vode ter

- drugi objekti in naprave, ki so namenjeni za pravilno in nemoteno odvajanje in

čiščenje odpadne vode.

4. člen

(1) Interna kanalizacija so naprave in objekti, namenjeni za odvajanje in čiščenje

odpadne vode enega uporabnika. Priključena je na javno kanalizacijo.

(2) Za interno kanalizacijo se štejejo:

- vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu,

- naprave za akumulacijo, prečrpavanje in nevtralizacijo odpadne vode,

- priključek stavbe,

- kontrolni jašek na priključku stavbe ter

- čistilna naprava za pred čiščenje.

5. člen

(1) Interna kanalizacija je praviloma priključena na javno kanalizacijo po priključnem

kanalu v najbližji revizijski jašek.

(2) V predelih, kjer je zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje za zbiranje komunalne

in padavinske odpadne vode, mora biti interna kanalizacija zgrajena tako, da se padavinske

vode odvajajo po ločenem priključnem kanalu.

6. člen

(1) Glede na vrsto komunalne rabe se delijo kanalizacijski sistemi na:

- javne kanalizacijske sisteme ali

- interne kanalizacijske sisteme.

(2) Glede na namen odvajanja odpadne vode je lahko javni kanalizacijski sistem:

- mešan, če po kanalizacijskem sistemu odvajamo komunalno in padavinsko

odpadno vodo skupaj (načeloma se morajo strešne vode ponikati oziroma se

odvajajo direktno v vodotok, kjer je to le mogoče) ali

68

- ločen, če v en kanalizacijski sistem odvajamo padavinsko vodo, v drugega pa

komunalno odpadno vodo.

7. člen

(1) Kanalizacijsko omrežje in naprave se po svojem namenu in funkciji delijo na

sekundarne, primarne in magistralne.

(2) Sekundarno omrežje in naprave so:

- kanalizacija mešanega ali ločenega omrežja za neposredno priključevanje

uporabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem,

turističnem in na območjih manjših naselij),

- črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode na

sekundarnem omrežju,

- naprave za čiščenje odpadne vode na posameznem območju (stanovanjskem,

industrijskem, turističnem ali na območjih manjših naselij).

(3) Primarno omrežje in naprave so:

- kanalski cevovodi za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz

dveh ali več stanovanjskih območij in drugih območjih v ureditvenem območju

naselja,

- črpališča za prečrpavanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda iz dveh ali

več stanovanjskih območij in drugih območij v ureditvenem območju naselja,

- naprave za čiščenje odpadnih voda iz dveh ali več stanovanjskih območij in

drugih območij v ureditvenem območju naselja.

(4) Magistralno omrežje in naprave zajemajo omrežje in naprave, ki so regijskega ali

med regijskega pomena, in sicer:

- kanalski cevovodi za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode,

- črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode na

magistralnem omrežju,

- čistilne naprave, s katerimi se zaključuje magistralno omrežje.

8. člen

Drugi izrazi v Tehničnem pravilniku imajo naslednji pomen:

- Kanal je cevovod za odvajanje odpadne vode, položen v zemljo in deluje po

gravitacijskem (težnostnem) načelu.

- Priključek stavbe na javno kanalizacijo je kanalski vod, ki je del interne

kanalizacije. Je v lasti uporabnika, poteka od mesta priključitve na javno

kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali zunanje stene stavbe, če

revizijskega jaška ni možno postaviti.

- Kontrolni jašek je jašek na priključnem kanalu za meritve in odvzem vzorcev.

- Revizijski jašek je jašek na interni ali javni kanalizaciji za opravljanje nadzora

vzdrževalnih del.

- Podslapje je vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev višinske

razlike v kanalu ali priključku.

- Kaskada je prelivna stopnica v kanalu.

- Zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo padavinske vode.

- Razbremenilnik visokih voda je jašek za regulacijo vtoka padavinske vode v

javno kanalizacijo.

- Peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadne vode.

- Črpališče je objekt za prečrpavanje odpadne vode.

69

- Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez

ozračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s

standardoma SIST DIN 4261 - del 1 in SIST EN 752-1: 1995.

- Nepretočna greznica je nepropusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz

katerega se vsa komunalna odpadna voda in izločeno blato odvaža v čiščenje

oz. obdelavo na komunalno čistilno napravo.

- Čistilna naprava je objekt za primarno, sekundarno in terciarno čiščenje

odpadne vode.

- Čistilna naprava za pred čiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z

namenom, da se iz odpadnih voda popolnoma ali delno izločijo tiste škodljive

snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji. Nameščena

je praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo.

II. II. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA

9. člen

(1) Kanalizacijsko omrežje mora biti projektirano in zgrajeno tako, da zagotavlja

optimalen odvod komunalne in padavinske odpadne vode ob minimalnih stroških izgradnje,

vzdrževanja in obratovanja.

(2) Cilji projektiranja, gradnje in rekonstrukcije so:

- zaščita odvodnika in čistilne naprave pred hidravlično preobremenitvijo in

negativnimi okoljevarstvenimi učinki,

- zaščita podtalnice,

- skrb za lokalno varovanje vodonosnikov,

- zagotovitev primerne zmogljivosti kanala,

- skrb za varne delovne pogoje,

- skrb za trajnost sistema,

- zadovoljivo delovanje in vzdrževanje,

- dostopno in varno kontroliranje, čiščenje in vzdrževanje kanalov, objektov in

naprav s strojno opremo brez povzročitve škode,

- statična in dinamična nosilnost kanala,

- sprememba hidravličnih lastnosti (prevodnosti),

- obratovanje brez zamašitev,

- omejitev pogostosti preplavitve na predpisano vrednost,

- varovanje javnega zdravja in življenj,

- da preobremenitve ne bi prekoračevale predpisanih vrednosti,

- varovanje zdravja in življenj obratovalnega osebja,

- varovanje vodotokov pred onesnaževanjem v okviru predpisanih omejitev,

- da kanalizacija ne ogroža obstoječih objektov, ki mejijo na oskrbovalne

naprave,

- doseganje zahtevane življenjske dobe in ohranitev funkcionalnega stanja

naprav,

- vodotesnost kanalizacije za odpadno vodo, ustrezno zahtevam preizkušanja ter

- preprečitev nastajanja smradu in strupenih snovi.

(3) Izbira vrste sistema za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode je v

pretežni meri odvisna od:

- vrste sistema, ki že obstaja,

- kapacitete in kvalitete odvodnika,

- vrste dotokov v sistem,

- potrebe po čiščenju,

70

- topografije,

- obstoječih čistilnih naprav ter

- drugih lokalnih pogojev.

(4) Vplivi sistemov za odvod odpadne vode v vodotoke morajo izpolnjevati zahteve

predpisov iz varstva okolja.

(5) Pozornost je treba posvetiti topografskim značilnostim terena in geološki sestavi

tal. Kjer so geološke karte pomanjkljive, je treba izvesti raziskave. Z geotehničnimi

raziskavami je treba pridobiti natančne podatke o:

- obtežbah kanalov in objektov na njih,

- nevarnosti drsin,

- posedanju,

- gibanju finih delcev (izpiranju),

- nabrekanju v glinenih slojih,

- toku in gladini podtalnice,

- možnostih napajanja vodonosnika,

- obremenitvah bližnjih objektov in cest,

- poprejšnji uporabi zemljišča (vključujoč rudarstvo),

- možnosti gradnje z alternativnimi vrstami gradnje,

- možnostih uporabe vrste cevi,

- možnostih uporabe posteljice cevi,

- agresivni zemljini ali podtalnici.

(6) Pri presoji, ali so zahteve sistema za odvod odpadne vode izpolnjene, je treba

upoštevati vse razpoložljive podatke o:

- poplavah,

- zamašitvah,

- porušitvah kanalov,

- boleznih, poškodbah, smrtnih primerih vzdrževalnega osebja,

- boleznih, poškodbah, smrtnih primerih drugih oseb,

- poškodbah kanalov,

- upoštevanju pogojev na vtokih in izpustih v sistem za odvod odpadne vode in

iz njega,

- pregledih kanalov s TV kamero,

- pritožbah o širjenju smradu,

- hidravličnih preverbah,

- delovanju mehanskih in električnih naprav,

- rezultatih tlačnih preizkusov,

- preobremenitvah in

- delovanju in stanju regulacijskih naprav.

(7) Če postavljene zahteve iz tega člena niso izpolnjene, je potrebno izvesti ukrepe za

izboljšanje stanja.

(8) Načrti in karte katastra kanalizacijskega sistema so osnova za projektiranje,

tehnično izvedbo in uporabo kanalizacijskega sistema.

1. Standardizacija ob projektiranju in gradnji

10. člen

(1) Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila Tehničnega

pravilnika in smernice, ki jih opredeljuje izvajalec javne službe, državni standardi SIST in

Evropski standardi EN 1610.

71

(2) Pri projektiranju in izgradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšne rešitve, da

je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in

vzdrževanja javne kanalizacije in kanalizacijskih naprav.

2. Materiali in vrste cevi za gradnjo

11. člen

(1) Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednje vrste cevi:

- za gravitacijski odvod komunalne odpadne vode in mešano kanalizacijo:

armirani poliester, duktilna litina, keramika, betonske cevi, PVC, polietilen ali

jeklo,

- za gravitacijski odvod padavinske vode: poleg navedenih je možno

uporabiti tudi betonske cevi, PVC ali polietilen,

- za tlačno kanalizacijo: PEHD, armirani poliester, duktilna litina in jeklo.

(2) Material mora zagotavljati vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim

in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov).

(3) Materiali, iz katerih so izdelani elementi kanala, vključno s tesnili, ki pridejo v stik

z vodo, ne smejo spreminjati kakovosti vode glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških

lastnosti.

(4) Materiali, iz katerih so izdelane cevi, naj se izberejo glede na namen, obtežbo,

hidravlične zahteve in pričakovano življenjsko dobo kanala, ki naj znaša minimalno 33 let.

(5) V primeru, da se kanal betonira na mestu ali montira iz elementov, morajo biti

stene kanala zglajene do čistega sijaja.

3. Dimenzije in dovoljeni notranji profili

12. člen

(1) Najmanjši dovoljeni notranji profil kanala javne kanalizacije je 200 mm.

(2) Najmanjši dovoljeni notranji profil priključka je 150 mm.

4. Dovoljeni nakloni – padci kanalov

13. člen

(1) Najmanjši dovoljeni naklon – padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da

hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s.

14. člen

(1) Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico debeline

10 cm. Kadar je naklon kanala do 0,5%, se cevi za kanale javne kanalizacije polaga na

betonsko podlago.

5. Zasip kanalskih cevi po gradnji

15. člen

(1) Cevi za kanale javne kanalizacije ali spojni kanal se morajo zasipati z nevezanim

materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in

zmrzovanjem.

(2) V primeru, da cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z

betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna.

6. Revizijski jaški in vozlišča

16. člen

(1) Revizijski jaški se vgradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon ali prečni

profil kanala ter na mestih združitve dveh ali več kanalov.

(2) Maksimalne razdalje med revizijskimi jaški so načeloma:

72

Dimenzija kanala Razdalja med revizijskimi jaški

za kanale od DN 150 do DN 250 40,0 m



za kanale nad DN 800 100,0 m

17. člen

(1) V primeru, ko je višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega kanala večja od

1 m, je treba predvideti podslapje. Podslapje se zgradi na zunanji ali notranji strani

revizijskega jaška s T -kosom, vertikalno cevjo in iztočnim lokom 90°.

(2) Jašek z vgrajenim podslapjem naj bo premera minimalno 1000 mm. Izvede se iz

enakega materiala ali materiala z boljšimi lastnostmi, kot je osnovni kanal.

(3) V primeru, ko so hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na vertikalnih lomih

treba izvesti umirjevalne elemente. Z umirjevalnimi elementi se zmanjša energija toka

odpadne vode na stene revizijskega jaška.

18. člen

(1) Revizijski jaški morajo biti dostopni za potrebe kontrole, čiščenja in vzdrževanja s

stroji.

(2) Revizijski jaški naj bodo premera:

- do globine 3 m, minimalno DN 800 mm in

- pri globini večji od 3 m, minimalno DN 1000 mm.

(3) V revizijske jaške, globine večje od 5 m je treba vgraditi vstopne lestve iz

nerjavečega jekla.

(4) Pri združevanju kanalov s premerom nad DN 400 mm morata kanala na vtočni

strani oklepati kot, ki je enak ali manjši 45°, pri kanalih manjšega premera pa je izvedena

priključitev pod kotom v loku v koritnici.

19. člen

(1) Jašek mora biti pokrit z litoželeznim pokrovom kvadratne dimenzije 60x60 cm ali

krožne dimenzije premera 60 cm. Nosilnost pokrova na jaških, zgrajenih na voznih površinah,

mora biti najmanj 15 ton, na ostalih površinah pa najmanj 5 ton. Na pokrovu mora biti napis

KANALIZACIJA s črkami, velikosti min. 5 cm.

(2) Pokrov na jašku, ki je zgrajen na poplavnem terenu, ne sme biti perforiran.

7. Projektiranje peskolovov za odvod padavinskih voda

20. člen

(1) Na priključku za odvod padavinskih voda z utrjenih površin v javno kanalizacijo

mora biti zgrajen peskolov. Dimenzioniran mora biti tako, da je največja hitrost pretoka skozi

peskolov 0,2 m/s.

8. Projektiranje lovilca olj oziroma maščob

21. člen

(1) Kjer obstaja nevarnost onesnaženja odpadnih voda z olji ali maščobami (garaže,

delavnice, pralne ploščadi, kuhinje itd.), mora biti pred priključkom na javno kanalizacijo

zgrajen lovilec olj oziroma maščob.

9. Zadrževalnik na interni kanalizaciji

22. člen

73

Kjer obstaja nevarnost, da bi zaradi okvar ali drugih vzrokov lahko odtekla v javno

kanalizacijo taka odpadna voda, ki bi lahko povzročila okvaro javne kanalizacije ali porušila

režim na čistilni napravi, mora biti interna kanalizacija zgrajena tako, da je možno odvod v

javno kanalizacijo prekiniti oziroma zadržati.

10. Vodotesnost novozgrajene kanalizacije

23. člen

Vsak novozgrajeni kanal mora biti preizkušen na vodotesnost z zrakom oziroma z

vodo od jaška do jaška. Vsak jašek se preizkuša na vodotesnost posebej. Preizkus

vodotesnosti opravljajo pooblaščene pravne in fizične osebe, ki o preizkusu napravijo

zapisnik v skladu z veljavnimi normativi.

11. Križanje in približevanje javne kanalizacije z drugimi

podzemnimi napeljavami, napravami in objekti

1. člen Vertikalni odmiki

24. člen

(1) Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi

podzemnimi instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in drugih

kanalov) ne morejo biti manjši od odmikov pogojevanih v tem členu.

(2) V primerih križanja, ko je:

vodovod pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,

– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije

najmanj 3 m na vsako stran,

– v izjemnih primerih je vodovod lahko zaščiten po dogovoru z izvajalcem javne

službe tudi drugače (PVC folija, glinen naboj) ter

– vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do temelja kanala) je najmanj 0,3 m.

kanalizacija pod toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

– kanalizacija mora biti vgrajena v zaščitni cevi,

– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi toplovoda


vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do spodnjega dela telesa toplovodne

napeljave) mora znašati najmanj 0,3 m.

kanalizacija pod plinovodom, PTT kabli ali elektrokabli, morajo biti izpolnjene

naslednje zahteve:

– plinovod, PTT kabli in elektrokabli morajo biti vgrajeni v zaščitni cevi,

– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije


– vertikalni odmik mora znašati najmanj 0,5 m, s soglasjem upravljavca pa

lahko 0,3 m.

vodovod nad kanalizacijo na območju vodo prepustnega zemljišča, morajo biti

izpolnjene naslednje zahteve:

– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,

– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije


– vertikalni odmik mora znašati najmanj 0,3 m.

vodovod nad kanalizacijo na območju vodo nepropustnega zemljišča, morajo biti

izpolnjene naslednje zahteve:

– v tem primeru vodovoda ni potrebno obvezno vgraditi v zaščitno cev,

– vertikalni odmik mora znašati najmanj 0,6 m,

74

– v primeru, da je odmik manjši od 0,6 m, mora biti vodovod vgrajen v zaščitno cev.

kanalizacija nad toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

– toplovod mora biti toplotno izoliran, debelina izolacije mora zadostiti zahtevam,

navedenim v drugih poglavjih tega pravilnika,

– vertikalni odmik mora znašati najmanj 0,4 m.

kanalizacija nad plinovodom, PTT kabli ali elektro kabli, mora biti izpolnjena

naslednja zahteva:

– vertikalni odmik je najmanj 0,5 m, s soglasjem upravljavca lahko 0,3 m.

Horizontalni odmiki

25. člen

(1) Horizontalni (svetli) najmanjši odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali

podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti

pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa s

hipotenuzo, ki se konča na robu temelja ali objekta kot 35°.

Minimalni odmik odmik

od dreves 2,0 m

od okrasnega grmičevja 1,0 m

2. člen 3. člen 4. člen Odmiki napeljav (svetli), ki potekajo vzporedno z kanalizacijo

Komunalni vod Globina komunalnega voda

glede na kanal

odmik

Vodovod (komunalni in mešani kanal) večja ali enaka 3,0 m

Vodovod (padavinska kanalizacija), večja ali enaka 1,5 m

Plinovodi, elektro kabli, kabli javne razsvetljave

ali TK kabli

večja ali enaka 1,0 m

75

Toplovod večja ali enaka 0,8 m

Vodovod (sanitarni in mešani kanal) manjša 1,5 m

Vodovod (padavinska kanalizacija) manjša 1,0 m

Plinovodi, elektrokabli, kabli javne razsvetljave ali

TK napeljave

manjša

1,0 m

Toplovod manjša 0,5 m

(2) Horizontalni odmiki so v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci posameznih

komunalnih vodov lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot jih določa standard SIST EN

805 v točki 9.3.1, in sicer:

- horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo

manjši od 0,4 m,

- horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo

manjši od 0,4 m ter

- v izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo

biti manjši od 0,2 m.

(3) Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih naprav

in podzemnih napeljav.

12. Nadzemno prečkanje

26. člen

(1) Nadzemno prečkanje se lahko izvede:

- s pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev in

statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega pravilnika,

- s pomočjo cestne mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v

drugih točkah tega pravilnika.

(2) Kanal je lahko vidno obešen na mostno konstrukcijo, lahko pa je vgrajen v kineti.

(3) V obeh primerih je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala ter

temu primerno izbrati način pritrditve kanala in kompenzacijo dilatacij.

13. Podzemno prečkanje vodotoka

27. člen

(1) Pri podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke v

dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje kanala in zasip so odvisni od vrste vodotoka (širina,

globina, pretok itd.) ter od oblike in vrste terena brežin (strm, položen, raščen, plazovit teren

itd.).

(2) Vsako podzemno prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je treba

upoštevati navodila soglasodajalcev, proizvajalcev cevi in izkušnje podjetij, ki ta dela

opravljajo.

14. Podzemno prečkanje železnice

28. člen

(1) Pri podzemnem prečkanju železnice je potrebno poleg pogojev, določenih v

prejšnjih točkah izpolniti še naslednje zahteve:

- prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi,

- ustji zaščitne cevi morata biti izven gradbenega telesa železniškega tira,

- na obeh koncih zaščitne cevi morata biti izdelan revizijski jašek.

76

15. Podzemno prečkanje cest

29. člen

Podzemno prečkanje cest se praviloma izvaja brez uporabe zaščitnih cevi, če je kanal

vgrajen v globini, ki jo predpisuje proizvajalec cevi. Podzemno prečkanje avtocest se izvaja

enako kot podzemno prečkanje železnic.

16. Razbremenilniki

30. člen

(1) Razbremenilniki so objekti na kanalski mreži, ki služijo za odvod padavinske vode.

Grajeni so z namenom, da v času močnejših padavin del padavinske vode odvajajo

neposredno v odvodnik in s tem znižajo maksimalne pretoke v odvodnih kanalih.

(2) Pri dimenzioniranju razbremenilnikov, ki so znotraj sistema kanalizacije, je treba

upoštevati:

- pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi močno

onesnaženi val, je treba zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo,

- predvideti je treba iztok padavinske vode v odvodnik na razbremenilnih

objektih,

- poleg izgradnje zadrževalnih bazenov je treba izkoristiti tudi zadrževalno

kapaciteto obstoječe kanalske mreže.

31. člen

(1) Razbremenilniki so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot:

- dotočni kanal,

- razbremenilna komora s prelivno steno,

- dušilna komora z vgrajeno dušilko (dušilna zapornica, težnostna dušilka ipd.),

- iztočni kanal iz dušilne komore,

- iztočni kanal za odvod prelite vode iz razbremenilne komore v odvodnik.

(2) V razbremenilne objekte se po potrebi vgrajuje naslednja oprema:

- dušilke, zapornice, regulacijske prelivne stene ipd.,

- elektro in strojne inštalacije ter

- merilno regulacijska oprema z prenosom podatkov v nadzorni center.

(3) V primeru vgradnje določenih tipov navedene opreme je treba objekt

razbremenilnika oskrbeti z nizkonapetostnim električnim priključkom z možnostjo priklopa

rezervnega napajanja iz mobilnega agregata.

17. Črpališča

32. člen

(1) Črpališča gradimo povsod tam, kjer vode ni mogoče odvajati gravitacijsko

(težnostno) in je potrebno prečrpavanje za dvig vode na višji nivo.

(2) Potrebno je upoštevati naslednje pogoje:

- akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi

pri minimalnem in maksimalnem dotoku, čas akumuliranja med vklopoma

črpalke je maksimalno 2 uri oziroma pri izračunu minimalne črpalne

prostornine akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno

število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk,

- premer tlačnega voda mora biti minimalno DN 80, v primeru uporabe

sekalne črpalke lahko tudi manjši,

- minimalne potrebne hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni kapaciteti črpalke:

vertikalni vodi 1 m/s

horizontalni vodi 0,7 m/s

77

- maksimalna hitrost v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk paralelno maksimalno

2 m/s

- grablje ali sito je treba nameščati pri črpališčih z dotokom, večjim od 30 l/s,

- zmogljivost črpalk se določa na podlagi maksimalnega dotoka v akumulacijski bazen,

- črpališče mora biti opremljeno z črpalkami s stoodstotno rezervo in krmiljeno tako, da

se rezervne črpalke ciklično izmenjujejo z aktivnimi,

- rotor črpalke brez predhodnega čiščenja oz. sekanja večjih delcev mora omogočati

prehod delcev velikosti minimalno 100 mm,

- oprema za krmiljenje, nadzor in prenos podatkov mora vključevati števec obratovalnih

ur (ali števec števila vklopov) za vsako črpalko oz. napravo pri črpališčih.

(3) Črpališče naj bo praviloma klasične vodnjaške oblike (okroglo), ustreznega

premera in mora biti dostopno s specialnim vozilom za čiščenje kanalizacije. Gradnja

nadzemnega objekta je potrebna pri črpališčih z grabljami, sicer pa naj bo le pokrito z

nerjavečim pokrovom. Predvideno naj bo, da se pokrov zaklepa. Objekt naj bi bil zaščiten z

ograjo.

(4) Elektro omarica z inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja

objekta naj bo locirana v neposredni bližini črpalnega bazena (maksimalna oddaljenost 15 m),

postavljena na betonski podstavek, izveden po predpisih oziroma zahtevah distributerja

električne energije.

18. Krmiljenje in prenos podatkov v nadzorni sistem

33. člen

(1) Predvidena morata biti lokalni krmilnik za avtonomno delovanje naprav v objektu

in oprema za telemetrijo za prenos podatkov v nadzorni center in za daljinsko upravljanje

naprav. Oprema za krmiljenje in prenos podatkov mora ustrezati internim standardom

izvajalca javne službe in že vzpostavljenemu sistemu. Lokalni krmilnik je tipa Telcom,

nadzorni sistem je opremljen z nadzornim programom RS View. Kot komunikacijski protokol

se uporablja tip protokola: IEC60870-5-101 preko mobilnega GSM omrežja.

(2) Tehnične zahteve komunikacije preko mobilnega GSM omrežja:

Modbus RTU, DF1. TELCOM ima vgrajena dva serijska porta RS-232 in RS-485 za

komunikacijo z lokalnimi napravami (PLC, frekvenčni regulator, itd.)

DETS (Data Excange with Time Stamp)

(3) Protokol za izmenjavo podatkov med TELCOM postajami in centralno TELCOM

postajo ima naslednje lastnosti:

- delovanje preko GSM podatkovnega klica (Data Call)

- peer-to-peer komunikacija. Vse postaje so v pripravljenosti (Slave mode). Po

potrebi se postaja spremeni v Master Mode.

- Event Driven Protocol. Ob dogodku (npr. Vlom v objekt), postaja sama odda

sporočilo centralnemu TELCOMu in pošlje alarmni SMS

- 18 komand za delo s terena s pomočjo SMS sporočil (stanje, komande,

parametri, alarmna lista)

- pošiljanje pomnilnika podatkov, opremljenih s časovno značko (Time Stamp)

(4) IEC 60870-5-101 Protokol za izmenjavo podatkov med centralno TELCOM

postajo in nadzornim programom z uporabo OPC gonilnika ima naslednje lastnosti:

- Event Driven Protocol

- Time Stamp – podatki so lahko označeni s časovno značko

- periodično klicanje – za vsako postajo lahko določimo periodo osveževanja

- tekočih podatkov in periodo osveževanja shranjenih podatkov

- klicanje na zahtevo – operater lahko podatke osveži na zahtevo

78

SPREJEMANJE IN ODDAJA SMS SPOROČIL

TELCOM izkorišča GSM storitev – sprejem in oddaja SMS sporočil.

Pri pošiljanju SMS sporočil v TELCOMu ločimo dva nivoja:

- pošiljanje brez prijave. V tem primeru iz TELCOMa le beremo in ne moremo vplivati

na njegovo delovanje.

- pošiljanje s prijavo. V tem primeru vpisujemo v TELCOMa in lahko vplivamo na

njegovo delovanje. Zato se moramo obvezno prijaviti, sicer TELCOM sporočilo

zavrne.

Vrste SMS sporočil:

- poizvedovanje stanja TELCOMa, oziroma priključenega PLC-ja

- stanje napajalne napetosti (posebej primerno, ko je TELCOM napajan preko

akumulatorja)

- spisek stanja ukazov

- spisek stanja parametrov

- oddaja ukaza

- oddaja novega stanja parametra

- TELCOM avtomatsko generira SMS v primeru alarmnega stanja (sprememba

digitalnega vhoda ali prehod meritve izven določenih mej)

19. Nadzorni center

34. člen

(1) Sistemska rešitev bazira na naslednji strojni in programski opremi:

- MASTER TELCOM. Nič se ne razlikuje od običajnega TELCOMa, le po

konfiguraciji.

- OPC I/O driver za podporo protokola IEC 60870-5-101. To je eden redkih protokolov,

ki podpirajo podatke, opremljene s časovno značko.

(2) Predvideti je treba možnost postavitve antene na drog ali kak drug element za

pritrditev oziroma kabelsko povezavo na mesto daljinskega prenosa podatkov v center

upravljanja. Elektronapajanje, upravljanje in kontrola delovanja naprav so izvedeni v

prostostoječi ali stenski elektroomarici, locirani v nadzemnem delu ali na betonskem

podstavku ob črpališču (zaščita IP 55). Zagotoviti je treba ukrepe, ki preprečujejo kondenz in

zmrzovanje.

20. Tlačni vod

35. člen

(1) Izvedbo tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in dejanske

možnosti izvedbe. V primeru izvedbe tlačnega voda daljšega od 150 m je treba na dostopnem

mestu na polovici trase predvideti jašek s čistilnim kosom ali K- kosom za nujne primere

čiščenja v obe smeri tlačnega voda.

(2) Globina vkopa tlačne cevi naj bo minimalno 0,8 m.

(3) Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom

ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod, daljši od 50 m, in predviden način varovanja tlačnega

voda pred vodnim udarom.

21. Zadrževalni bazeni

36. člen

(1) Zadrževalni bazeni so objekti na kanalski mreži za odvod padavinske vode.

Grajeni so z namenom, da del padavinskega odtoka začasno zadržijo. Z izgradnjo

zadrževalnih bazenov se praviloma doseže:

79

- zmanjšanje maksimalnega padavinskega odtoka in zato potrebne manjše profile

dovodnih kanalov,

- zadržanje in delno čiščenje prvega vala močno onesnažene padavinske vode.

(2) Pri dimenzioniranju zadrževalnih bazenov je potrebno:

- pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem pa prvi močno

onesnaženi val, zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo,

- predvideti iztok padavinske vode v odvodnik na razbremenilnih objektih,

- poleg izgradnje zadrževalnih bazenov izkoristiti tudi zadrževalno kapaciteto obstoječe

kanalske mreže.

(3) Pri projektiranju bazena je potrebno upoštevati parametre (količina zadržane vode,

višina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih določi izvajalec javne službe.

(4) Pri dimenzioniranju zadrževalnih bazenov na lokalnih kanalskih sistemih je

potrebno navedena določila smiselno upoštevati, bazene pa dimenzionirati na podlagi

ustreznih tujih predpisov (predvsem ATV 128).

(5) Zadrževalni bazeni so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot:

- enote na dotoku v bazen (dotočni kanal, dotočna komora),

- akumulacija (pokrita/nepokrita, peskolov, korito za sušni pretok, akumulacijski

prostor, prelivna stena, potopljene stene in drugo),

- enote na iztoku iz bazena (iztočni kanal, kanal za prelito vodo z iztokom v odvodnik in

drugo).

(6) V bazene je po potrebi treba vgraditi naslednjo opremo:

- čistilni elementi (avtomatske grablje, naprava za kompaktiranje odpadkov s

kontejnerjem, prekucniki za izpiranje dna akumulacije, črpalke in mešala za usedline

ter drugo),

- regulacijski elementi (senzorji za merjenje pretoka in nivoja, dušilke, zapornice in

drugo),

- kontrola delovanja naprav – brezžični sistem s prenosom podatkov v nadzorni center

vzdrževalne službe (postavitev antene na lokaciji objektov, v prostoru upravljanja pa

potrebna oprema, vgrajena v elektroomari).

(7) Vgraditi je potrebno tudi nekatere inštalacije:

- tlačni sistem za izpiranje sten bazena, vodovodni priključek iz javnega vodovoda ali

drug ustrezni sistem,

- nizkonapetostni elektro priključek iz omrežja z možnostjo rezervnega napajanja iz

mobilnega agregata,

- pri pokritih akumulacijah sistem za prisilno prezračevanje s čiščenjem zraka

akumulacijskega prostora.

22. Jašek s prekucnikom - samo-izpiranje

37. člen

(1) Če se kanalska mreža sama po sebi ne izpira dovolj (hitrosti pri srednjem dnevnem

pretoku so manjše od 0,4 m/s), je na neprehodnih kanalih potrebno izvesti dodatne ukrepe za

samo-izpiranje – jašek s prekucnikom. Delovanje prekucnika mora omogočiti, da v kanalu

pride večkrat na dan do kratkotrajnih čistilnih pretokov s hitrostjo višjo od 0,7 m/s.

(2) Objekt, v katerega je postavljen prekucnik, je praviloma zgrajen iz armiranega

betona oziroma iz drugega ustreznega materiala. Prenesti mora vse predvidene obtežbe

(zemeljski pritisk, prometna obtežba, hidrostatični pritisk in drugo) in mora biti vodotesen.

Imeti mora vstopno odprtino, pokrito s primernim pokrovom. Tla v objektu morajo biti

nagnjena proti vtoku v kanal, ki se izpira.

(3) V objekt se namesti posoda-prekucnik. Velikost in geometrijske karakteristike

prekucnika, ki mora akumulirati ustrezno količino vode, pogojujejo dimenzije objekta.

80

(4) Prekucnik je posoda iz nerjaveče debelejše pločevine, ki se permanentno polni in

prazni. Predvidoma se polni z vodo iz vodovoda, kjer to ni mogoče, pa z odpadno vodo.

Princip delovanja je zasnovan na spremembi težišča polne posode glede na težišče prazne. Pri

polni posodi se skupno težišče posode in akumulirane vode postavi v točko, v kateri je

omogočena prevrnitev posode. Močan vodni tok izplakne usedline v kanalu. Tečaji

prekucnika morajo biti iz primernega materiala, ki v odpadni vodi ne oksidira.

23. Peskolovi

38. člen

(1) Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba

preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni morajo biti tudi

na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na mešanem

ali padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji z izločevalniki

lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro usedljive snovi pri

največjem dovoljenem pretoku. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti

predviden način odstranjevanja usedlin. Peskolovi, ki se vgrajujejo kot pred fabricirani

izdelki, morajo imeti ustrezen certifikat.

(2) Lovilci lahkih tekočin se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje

povsod tam, kjer je potrebno iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s specifično težo, manjšo

od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v kanalizacijo in v padavinsko

kanalizacijsko omrežje pred izpustom v vodonosnik, če se odvaja padavinska voda s površin,

kjer obstaja možnost razlitja lahkih tekočin. Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu s

standardom SIST EN 858. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden

način odstranjevanja izločenih lahkih tekočin. Če so vgrajeni v interno kanalizacijo in jih

vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki

ga izvaja izvajalec javne službe. Lovilci lahkih tekočin, ki se vgrajujejo kot pred fabricirani

izdelki, morajo imeti ustrezen certifikat.

24. Lovilec olj

39. člen

(1) Vgradnja lovilcev olj je obvezna:

- na varstvenih pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih območjih

vodarn, v primeru, ko se padavinska voda odvaja v ponikovalnico,

- v garažah in na pralnih ploščadih,

- na parkiriščih za tovorna vozila in avtobuse.

(2) Lovilci maščob se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod

tam, kjer je potrebno iz odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni dovoljeno

izpustiti v kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo biti po veljavnih standardih. Biti

morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih

maščob. Vzdrževanje ter skrb za odstranjevanje izločenih maščob ima uporabnik. Omogočen

mora biti nadzor, ki ga izvaja izvajalec javne službe. Lovilci maščob, ki se vgrajujejo kot pred

fabricirani izdelki, morajo imeti spričevalo o ustreznosti. Vgradnja lovilcev maščob je

obvezna v gostinskih lokalih.

(3) Izvedba merilnega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja

meritev morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo.

25. Merjenje pretokov odpadnih vod

40. člen

(1) V kanalizacijskih sistemih in na čistilnih napravah uporabljamo naslednje osnovne

načine merjenja pretoka odpadne vode:

81

- odprt sistem, kjer voda odteka gravitacijsko, pretok je funkcija globine vode, nagiba

ter omočenega preseka v merilnem kanalu: Q=f (h, s, A) ter

- zaprt sitem, kjer odpadno vodo črpamo po ceveh, pretok je funkcija hitrosti vodnega

toka in preseka cevi Q = f (v, A).

(2) Merjenje odtoka se lahko izvaja s sledili.

(3) Pretok izračunamo iz znane množine dodanega sledila. Za meritev s sledili mora

uporabnik pripraviti poseben načrt izvajanja meritve. Merjenje pretoka s sledili se izvaja le v

posebnih primerih (kalibracija merilnih korit, meritev dotoka na čistilne naprave).

(4) Merjenja pretoka odpadne vode se morajo izvajati v skladu s standardi in

tehničnimi predpisi.

26. Čistilna naprava

41. člen

(1) Čistilna naprava (v nadaljnjem besedilu: ČN) za prečiščevanje odpadne vode mora

zadostiti naslednjim zahtevam:

- upoštevani morajo biti veljavni predpisi in standardi za to področje,

- ne sme biti preobremenjena,

- ne sme predstavljati nevarnosti za zdravje in življenje ljudi,

- naprava ne sme povzročati prekomernenega smradu, hrupa in emisij,

- nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti zmanjšane na najmanjšo

možno mero,

- projektirana uporabna doba objektov in naprav je 30 let za gradbene objekte in 10 let

za elektrostrojno opremo,

- dosežena mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov,

- načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje,

- možno mora biti povečanje oziroma spreminjanje procesov na objektih in napravah,

- dosežena mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost slabega

delovanja mora biti zmanjšana na minimum,

- poraba energije mora biti zmanjšana na najmanjšo možno mero.

(2) V projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje zgoščin,

trdnih odpadkov in odvečnega blata.

(3) Pri zasnovi ČN se mora upoštevati naslednje podatke:

- podatke o sestavi odpadne vode, iz katerih je razvidna tudi prisotnost agresivnih in

korozivnih snovi,

- podatke o klimatskih razmerah in značilnostih lokacije, kot so temperatura, vlažnost,

vetrovi ipd.,

- zahteve, ki se nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije, elektromagnetna sevanja

ipd.,

- posebne zahteve, ki se nanašajo na zasnovo ČN in so praviloma določene v razpisni

dokumentaciji oziroma v projektni nalogi za objekte in naprave na ČN,

- posebne zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje.

42. člen

Pri projektiranju ČN je treba upoštevati več osnovnih zahtev:

- vse ČN se načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo predpisane učinke glede

odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin, varno in ekonomično

odstranjevanje odvečnega blata in drugih odpadkov v skladu s predpisi,

- za ČN s kapaciteto nad 5000 PE je treba pravilnost dimenzioniranja dokazati z

računalniško simulacijo,

82

- vse naprave, ki se lahko pokvarijo, morajo biti instalirane tako, da je dosežena

zadostna varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo vedno z največjim

izkoristkom oziroma če je del vgrajenih naprav pokvarjen,

- kjer je možno in smiselno, je treba predvideti obtoke v primeru rekonstrukcije in

vzdrževanja,

- v primerih, ko je oskrba z energijo lahko pogosto motena, je treba predvideti ustrezno

rezervno napajanje elementov in naprav,

- proces na ČN mora biti zasnovan tako, da se po končani motnji vzpostavi normalno

operativno stanje v najkrajšem možnem času,

- ČN mora biti zasnovana tako, da je možno vzorčenje odpadne vode

na dotoku in na iztoku iz naprave oziroma iz kateregakoli elementa ČN na mestih, ki

so pomembna za kontrolo procesa in emisij,

- vse informacije o kvaliteti in kvantiteti snovi in elementov na ČN, ki so pomembne za

efektivno delovanje ČN, morajo biti dostopne (pretoki, nivoji, tlaki, temperature,

koncentracija snovi, pH vrednost),

- omogočeno mora biti varno in preprosto čiščenje, vzdrževanje in popravila objektov in

naprav na ČN.

43. člen

(1) Konstrukcijske zahteve za objekte so:

- konstrukcija objektov na ČN mora delovati skupaj z vgrajenimi napravami kot

funkcionalna celota,

- natančnost pri dimenzioniranju mora biti takšna, da omogoči pravilno inštalacijo in

operativnost vgrajenih naprav,

- dosežena mora biti zanesljivost za prenašanje obremenitev (npr. tlak, statične in

dinamične obtežbe) v času delovanja in servisiranja naprave,

- dosežena mora biti odpornost proti kemičnim in biološkim obremenitvam snovi iz

vode, blata, atmosfere, plinov ter proti temperaturi oziroma temperaturnim

spremembam,

- dosežena mora biti varnost proti vzgonu, ko so objekti prazni,

- dosežena mora biti vodotesnost.

(2) Posebne pozornosti morajo biti deležni elementi:

- prehodi med objekti in napravami,

- zveze med strojnimi in elektro elementi in napravami,

- dostopi k objektom in napravam,

- ventilacija in temperatura v objektih,

- oskrba z vodo,

- možnost za hitro praznjenje objektov,

- naprave za dvigovanje,

- skladišča za delovna sredstva in za nevarne snovi,

- bazeni,

- korozijska odpornost betonskih objektov.

(3) Pri zasnovi, delovanju, vzdrževanju in pri rekonstrukciji morajo biti posebno

pozorno rešeni naslednji elementi:

- podatki, ki so pomembni za statično in strojno dimenzioniranje elementov in naprav,

kot so npr. obtežba, nosilnost, torzija, uporabnost, staranje itd.,

- poti, stopnice in podesti,

- grablje in sito s kompaktorjem,

- pokrovi, montažne odprtine, odprtine za čiščenje,

- premikajoči deli (kolesa ipd.),

83

- črpalke in kanali,

- vpihovala in kompresorji,

- merilna in kontrolna oprema,

- elektrooprema,

- zaščita materialov proti koroziji,

- kakovosti varjenja.

(4) Pri zasnovi, gradnji in delovanju ČN je treba določiti in zasledovati:

- vplive na okolje,

- varnost objektov in naprav oziroma posameznih elementov,

- delovanje in vzdrževanje,

- rezervne dele in posebna orodja.

44. člen

(1) Zmogljivost sistemov za odvod vode je potrebno preizkušati in presojati med

gradnjo, pri rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posamezne gradbene faze, pa tudi med

celotnim obdobjem uporabe.

(2) Preskusi in presoje obsegajo:

- preizkus tesnosti z vodo po standardu SIST EN 1610,

- preizkus tesnosti z zrakom po standardu SIST EN 1610,

- preizkus infiltracije,

- preizkus s pregledom pohodnih kanalov,

- pregled s TV kamero,

- določitev sušnega odtoka,

- nadzor dotokov v sistem,

- nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v odvodnik,

- nadzor nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic plinov z zrakom) v

sistemu,

- nadzor nad dotokom na ČN.

(3) Izbira vrste preizkusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov ali že obstoječ

sistem za odvod vode.

(4) Po opravljenem preizkusu tesnosti se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta nadzorni

organ in vodja gradbišča. Zapisnik o uspešno opravljenem preizkusu tesnosti je sestavni del

investicijsko-tehnične dokumentacije.

45. člen

(1) Preizkus se mora izvajati po določilih poglavja 10 (Preizkušanje kanalov)

standarda SIST EN 1610 ali po DIN 4033.

(2) Pri tlačnem preizkusu po SIST EN 1610 z zrakom se uporablja preizkusni

postopek LC.

III. PREVZEM JAVNE KANALIZACIJE

46. člen

(1) Investitor gradnje kanalizacije, ki ima značaj javne kanalizacije, mora le-to predati

v lastništvo občini. Občina preda to kanalizacijo izvajalcu javne službe. Ob primopredaji, o

kateri se sestavi zapisnik, mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe

naslednjo dokumentacijo:

- projekt z gradbenim dovoljenjem,

- projekt izvedenih del, izdelan po določbah pravilnika o katastru kanalizacijskega

sistema, (vsebovati mora podatke, ki so vsebovani v katastru izvajalca javne službe),

- zapisnik o preizkusu vodotesnosti,

- uporabno dovoljenje,

84

- evidence, knjigovodske in blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke o terjatvah

in dolgovih in druge poslovne zadeve.

(2) Na podlagi zapisnika o prevzemu kanalizacije izvajalec javne službe le-to vnese v

kataster kanalizacijskega sistema, občina pa v svoja osnovna sredstva.

47. člen

V primeru, da gre za prevzem v poslovni najem javne kanalizacije, ki jo je do tedaj

upravljala krajevna skupnost, vaški odbor ali druge pravne ali fizične osebe, ki ni bil

organiziran po veljavnih predpisih v smislu ustrezne lokalne javne službe za odvajanje in

čiščenje odpadne in padavinske vode, so dovoljena odstopanja od zahtev. V tem primeru mora

imeti javna kanalizacija, ki se predaja, vsaj:

- izdelan grafični prikaz javne kanalizacije v merilu najmanj 1:5000,

- izdelano hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi

morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih vlaganj

(sanacijski program),

- izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju javne kanalizacije v smislu

zadovoljevanja zahtev odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske

odpadne vode ter drugih veljavnih standardov in normativov za kanalizacijska omrežja

za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,

- izdelano strokovno mnenje o vključevanju javne kanalizacije v kratkoročni koncept

odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,

- knjigovodske podatke za posamezne vrste objektov, če pa teh ni, je potrebno pridobiti

ustrezne vrednostne podatke s pomočjo pooblaščenega cenilca ter

- uporabno dovoljenje.

27. Izvedba priključitve na javno kanalizacijo in izvedba javnih pooblastil

48. člen

(1) Investitor objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijo, si mora k

lokaciji in gradnji objekta pridobiti soglasje izvajalca javne službe.

(2) Kadar na podlagi lokacijske informacije ni mogoče opredeliti vseh pogojev

priključitve objekta na javno kanalizacijo, se izda posebno soglasje k gradnji objekta oz.

priključka. S soglasjem se opredelijo pogoji za izgradnjo interne kanalizacije in priključitev

na javno kanalizacijo.

49. člen

(1) Investitor predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred

priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:

a) za soglasje k prostorskim izvedbenim aktom:

- situacijo z vrisanim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali

1:500,

- hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju odvajanja in

čiščenja,

- opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in

oceno kvalitete in tipa odpadne vode,

- izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale takih

snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,

85

- izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in

vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali

predvidenih vodnih virov;

b) za pridobitev projektnih pogojev je potrebno predložiti:

- lokacijsko informacijo pristojne občine za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih

del na zemljišču ali objektih,

- opis nameravanega posega,

- splošni opis,

- podatke o parcelah, na katerih se bo izvajal poseg,

- podloge za izdelavo idejne zasnove,

- prostorsko, plansko in izvedbeno dokumentacijo,

- opis nameravanih posegov,

- faznost realizacije.

c) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:

- splošni in urbanistični del projekta,

- tehnični del,

- načrt arhitekture,

- načrt gradbenih konstrukcij ter

- načrti strojnih instalacij;

d) za soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega

dovoljenja:

- pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje

(zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),

- katastrski načrt (mapna kopija),

- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,

- hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in

čiščenje,

- načrt strojne (kanalizacijske in vodovodne) napeljave,

- soglasje za prekop javnih površin,

- soglasja lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek

oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,






e) za soglasje za začasni priključek:

- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,

- hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in

čiščenje,

- odločbo upravnega organa o začasnem objektu,

- opis predvidene porabe vode,






f) za soglasje k vlogi za uporabno dovoljenje:

- situacijo izvedenega stanja kanalizacijskega priključka v merilu 1:1000 ali 1:500,

potrjeno od izvajalca in nadzornega gradnje,

86





predvidenih vodnih virov.

(2) Za pridobitev soglasja za obstoječe objekte se uporablja točka d) tega člena,

pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.

(3) Izvajalec javne službe lahko z namenom, da racionalizira postopke, po lastni

strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz točk a) do f)

tega člena.

(4) Strokovno institucijo, pooblaščeno za izdajo izjav o vplivu predvidene gradnje na

podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih

ali predvidenih vodnih virov, določajo veljavni predpisi o varovanju posameznih vodnih

virov.

50. člen

Izvajalec javne službe mora v soglasju opredeliti:

- možnosti in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo,

- koto priključitve in druge tehnične pogoje priključitve,

- zahteve o ureditvi prečiščenja in izgradnji kontrolnega jaška,

- pogoje glede posegov na obstoječo javno kanalizacijo,

- pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasja h gradnji, kadar je

pridobitev takega soglasja potrebna,

- pogoje, katerim mora ustrezati odpadna voda za izpust v javno kanalizacijo ter

- postopek za neposredno priključitev na javno kanalizacijo.

51. člen

Izvajalec javne službe je dolžan izdati ali odkloniti soglasje skladno s predpisi o

splošnem upravnem postopku.

III. IV. PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO

52. člen

K prijavi za priključek mora investitor priložiti naslednje dokumente:

- gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z

navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),

- načrt priključka oziroma izvršilni načrt,

- potrdilo o plačanem komunalnem prispevku in ostalih prispevkih.

53. člen

Ob priključitvi objekta na javno kanalizacijsko omrežje ali že aktivirano interno

kanalizacijo investitor ali nadalje uporabnik, podpiše izjavo o priključitvi na javno

kanalizacijsko omrežje z obveznostmi do izvajalca javne službe v smislu plačevanja stroškov

in tehničnih pogojev.

54. člen

(1) Na podlagi prijave za priključitev in predložene dokumentacije izvajalec javne

službe odobri neposredno priključitev na javno kanalizacijo s tem, da izvede priključitev ali

dopusti izvedbo pod neposredno kontrolo izvajalca javne službe.

87

(2) Smatra se, da je priključek izveden, ko izvajalec javne službe pregleda priključek

ter ugotovi ustreznost izvedbe. Svoje ugotovitve dokumentira v obrazcu prijave.

(3) V primeru, da priključek ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in določili tega

pravilnika, se priključitev odloži, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.

55. člen

(1) Priključitev na javno kanalizacijo se izvede v revizijskem jašku.

(2) Uporabnik javne kanalizacije, ki je po Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne

in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer dolžan na priključku zgraditi

kontrolni jašek, si mora pred projektiranjem interne kanalizacije pridobiti od izvajalca javne

službe smernice za izgradnjo kontrolnega jaška.

IV. V. VZDRŽEVANJE GREZNIC

56. člen

(1) Na območjih, kjer še ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode z javno

kanalizacijo, je obvezna uporaba malih čistilnih naprav ali greznic.

(2) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti:

a) prevzem blata iz pretočnih greznic,

b) prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,

c) prevzem in čiščenje odpadne vode iz nepretočnih greznic ter

d) evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak.

(3) Praznjenje greznic in prevzem blata iz MKČN se za obstoječe pretočne greznice in

MKČN izvaja najmanj enkrat na štiri leta, skladno s pogoji določenimi v Odloku o odvajanju

in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer ter na

podlagi plana praznjenja greznic, ki ga pripravi izvajalec javne službe. Izvajalec javne službe

uporabniku storitev o praznjenju greznice oz. o odvozu blata iz MKČN izda potrdilo.

(4) Stroške prevoza in predelave blata ter odplak krije uporabnik oziroma povzročitelj

onesnaženja.

57. člen

(1) Odpadno vodo in goščo iz greznic je prepovedano zlivati v javno kanalizacijo,

odvažati na javne ali kmetijske površine oziroma neposredno odvajati v površinsko ali

podzemno vodo.

(2) Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ določi izvedbo

sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi, teh ukrepov

ne izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljen

izvajalec.

V. V. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO

KANALIZACIJO

58. člen

(1) Male komunalne čistilne naprave (MKČN) so naprave za čiščenje komunalne

odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 PE, v katerih se komunalna odpadna

voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način:

• s prezračevanjem v naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s standardom SIST EN

12255-5,

• v bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN

12255-6,

• v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7,

• z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim

88

Tokom ter

• naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST

EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena

odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno

komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.

(2) Mejni vrednosti parametrov odpadne vode iz male komunalne ČN naprave sta

določeni za parameter KPK (150 mg O2/l) in parameter BPK5 (30 mg O2/l).

(3) Prve meritve in obratovalni monitoring kot storitev javne službe zagotavlja

izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za vsako

malo komunalno čistilno napravo na območju občine, kjer izvaja javno službo, ne glede na to,

ali malo komunalno čistilno napravo upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali

jo upravlja druga oseba.

(4) Za malo komunalno ČN z zmogljivostjo do 50 PE se lahko namesto meritev izdela

ocena obratovanja male komunalne ČN, iz katere mora biti razvidno, da je obratovanje male

komunalne ČN skladno z zakonodajo. Oceno obratovanja naprave izdela izvajalec javne

službe za vsako malo komunalno ČN na območju občine, kjer izvaja javno službo, ne glede

na to, ali malo komunalno ČN upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali jo

upravlja druga oseba.

(5) Lastnik oz. upravljavec male komunalne ČN mora omogočiti izvajalcu javne

službe redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o obratovanju male

komunalne ČN in mu na njegovo zahtevo predložiti vse podatke za izdelavo poročila o

izvajanju obratovalnega monitoringa.

(6) Upravljavec male komunalne ČN, katere zmogljivost je enaka ali večja od 50 PE,

mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi

in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

59. člen

(1) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, da ta ne

vpliva škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode in na njihovo delovanje.

Poleg tega morajo ustrezati zahtevam, določenim v Odloku o odvajanju in čiščenju

komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer in zahtevam tega

pravilnika.

(2) Za dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali

drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.

60. člen

(1) Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme vsebovati škodljive snovi v

mejnih koncentracijah, ki so navedene v 61. členu tega pravilnika.

(2) Mejne vrednosti parametrov industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno

kanalizacijo, so določene s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz

virov onesnaževanja oz. s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v

javno kanalizacijo.

61. člen

(1) Mejne vrednosti parametrov industrijske odpadne vode znašajo:

Naziv Enota Vrednost

Temeratura °C 40

pH - vrednost 6,5 – 9,5

Neraztopljive snovi mg/l 500

89

(2) Za parametre, ki niso navedeni, se uporabijo vrednosti, določene v veljavni uredbi

o emisiji snovi in toplote iz virov onesnaževanja oz. predpisi, ki urejajo normative za

posamezno dejavnost.

62. člen

(1) Odpadna voda iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov mora biti pred

odvodom v javno kanalizacijo dezinficirana.

VI. ANALIZE VZORCEV ODPADNE VODE

Usedljive snovi mg/l 20

Obarvanost pri 436 nm m-1

70

Aluminij mg/l 30

Arzen mg/l 0,1

Baker mg/l 0,5

Barij mg/l 5

Bor mg/l 10

Cink mg/l 2

Kadmij mg/l 0,1

Kobalt mg/l 1,0

Kositer mg/l 2

Celotni krom mg/l 0,5

Krom (VI) mg/l 0,1

Nikelj mg/l 0,5

Srebro mg/l 0,1

Svinec mg/l 0,5

Železo mg/l 20

Živo srebro mg/l 0,01

Vsota tenzidov mg/l 25

Klor - prosti mg/l 0,5

Celotni klor mg/l 1,0

Težkohlapne lipofilne snovi mg/l 150

Celotni dušik (kjeldahlovega, nitritnega,

nitratnega)

mg/l 40

Celotni fosfor mg/l 5

Adsorbirani organsko vezani halogeni (AOX) mg/l 0,5

Celotni ogljikovodiki (mineralna olja) mg/l 20

Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki - BTX mg/l 0,5

Adsorbljivi organski halogeni - AOX mg/l 0,5

Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki - LKCH mg/l 0,1

Fenoli mg/l 10

Celotni cianid mg/l 10

Cianid - prosti mg/l 0,1

Fluorid mg/l 20

Kobalt mg/l 1,0

Sulfat mg/l 300

Sulfid mg/l 1,0

Sulfit mg/l 20

90

63. člen

(1) Lastnosti odpadne vode se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev odpadne vode.

(2) Uporabnik mora v okviru obratovalnega monitoringa zagotavljati občasne ali trajne

meritve parametrov in količine odpadnih vod. Meritve se za industrijsko in komunalno

odpadno vodo izvajajo na način in v obsegu, določenim s Pravilnikom o prvih meritvah in

obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje.

64. člen

Odvzem in analiziranje vzorcev lahko opravlja samo pravna ali fizična oseba, ki ima

pooblastilo pristojnega ministrstva. Pooblaščena pravna ali fizična oseba mora vse rezultate

analize odpadne vode, ki se izvajajo pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno

kanalizacijo, ki je v poslovnem najemu pri izvajalcu javne službe, dostaviti izvajalcu javne

službe istočasno kot uporabniku.

65. člen

(1) Zaradi nadzora lastnosti odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se

opravljajo kontrolne analize odpadne vode.

(2) Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se praviloma vzame v prisotnosti

predstavnika uporabnika javne kanalizacije in predstavnika izvajalca javne službe. O

odvzemu vzorca se napravi zapisnik.

(3) Kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad

določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije takoj pristopiti k

sanaciji razmer in izvajalcu javne službe povrniti morebitno nastalo škodo na objektih javne

kanalizacije ter stroške kontrolne analize.

66. člen

Za ugotavljanje lastnosti odpadne vode je odločilna analiza reprezentativnega vzorca,

za ugotavljanje mejnih koncentracij škodljivih snovi pa meje, določene v 61. členu, oz.

normativi, določeni v predpisih o emisijah snovi in toplote.

67. člen

V primeru večjih okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije, ki bi

lahko povzročile izpust odpadne vode, ki ne ustreza predpisom v javno kanalizacijo, se

opravijo izredne analize odpadne vode na stroške uporabnika. V takih primerih se takoj

obvesti inšpektorat za varstvo okolja.

68. člen

Uporabnik mora izpuščati odpadno vodo v javno kanalizacijo tako, da urna

maksimalna obremenitev po posameznem parametru na presega onesnaženja povprečne

dnevne vrednosti, kot tudi tako, da ne prihaja do hidravlične preobremenitve javne

kanalizacije.

VII. ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA

JAVNE IN NOTRANJE KANALIZACIJE

69. člen

Izvajalec javne službe ima ob vsakem času pravico dostopa do vseh javnih

kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, meritev ali snemanj,

zaznamovanj in drugih dejavnosti ne glede na to, kdo je lastnik oziroma imetnik pravice

uporabe teh objektov oziroma naprave ali zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti ali

naprave.

70. člen

91

Vsakdo, ki povzroči materialno škodo na kanalizacijskem omrežju, objektih in

napravah oziroma povzroči škodo zaradi škodljivih odpadnih voda, je dolžan to škodo

povrniti.

71. člen

Izvajalec javne službe je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje ter

nadzor delovanja in uporabe javne kanalizacije. Nadzor uporabe javne kanalizacije obsega

tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja interne kanalizacije. O obratovanju, vzdrževanju in

nadzoru objektov javne kanalizacije se mora voditi posebna evidenca.

72. člen

(1) Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora izvajalec javne službe zagotavljati

predvsem:

- tekoči nadzor stanja na objektih javne in interne kanalizacije, ki obsega sistematične

preglede, kontrolo iztokov in priključkov,

- zasledovanje in analiziranje podatkov iz kontrolnih instrumentov ter zbiranje

predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije,

- sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije ter

- čiščenje in popravilo javne kanalizacije.

(2) Za redno obratovanje in vzdrževanje črpališč in ČN mora izvajalec javne službe

sprejeti poslovnik o obratovanju za posamezen objekt, za druge objekte pa letni plan

vzdrževanja.

VIII. ODPADKI IZ NAPRAV ZA ČIŠČENJE

73. člen

Odpadki iz naprav za čiščenje odpadne vode se morajo odstranjevati v skladu z

veljavnimi predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki.

IX. DERATIZACIJA

74. člen

Deratizacija se mora opravljati na objektih čistilnih naprav dvakrat letno, na

kanalizacijskem omrežju pa trikrat letno v skladu s predpisi o deratizaciji.

75. člen

O obratovanju, vzdrževanju, intervencijah in drugi problematiki v zvezi z odvajanjem

in čiščenjem odpadne vode se najmanj enkrat letno sestavi pisno poročilo, ki je na voljo

organom nadzora in kontrole. Rok hranjenja tega poročila je 5 let od datuma sestave poročila.

X. KATASTER JAVNE KANALIZACIJE

76. člen

Izvajalec javne službe vodi kataster javne kanalizacije v skladu s predpisi o katastru

kanalizacijskega sistema.

77. člen

(1) Za vsak objekt javne kanalizacije mora biti izdelan projekt izvedenih del v skladu s

predpisi.

(2) Vsebovati mora podatke, ki jih uporablja kataster izvajalca javne službe.

78. člen

Projekt izvedenih del mora investitor predati izvajalcu javne službe skupaj z ostalo v

Zakonu o graditvi objektov predpisano dokumentacijo ob predaji objekta v poslovni najem.

92

79. člen

Izvajalec javne službe mora voditi posebno evidenco priključkov na javno

kanalizacijo.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

80. člen

Uporabniki javne kanalizacije, ki morajo v skladu z Odlokom o odvajanju in čiščenju

komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer zgraditi naprave za

predčiščenje odpadne vode, lovilce olj in maščob ter kontrolne jaške, morajo to storiti

najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika.

81. člen

Lastniki pretočnih greznic morajo le-te preurediti v skladu s pravilniki in standardi v

nepropustne ali zgraditi malo čistilno napravo v rokih, navedenih v veljavnem Odloku o

odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer.

82. člen

Ta Pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Številka: 354/2011-10

Datum: 13. 7. 2011



ŽUPANJA


Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji na območju občine Ljutomer določa tehnično izvedbo

in uporabo javnega kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav na območju občine

Ljutomer.

Določila Tehničnega pravilnika se morajo upoštevati tudi pri upravnih postopkih,

prostorskem planiranju, projektiranju, gradnji, upravljanju in uporabi drugih komunalnih

vodov, ki neposredno vplivajo na javno kanalizacijsko omrežje.

Pravilnik je v skladu s 5. in 80. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in


1/2010 in 4/2010) pripravil izvajalec javne službe, Javno podjetje Prlekija d.o.o., strokovna

služba Občinske uprave Občine Ljutomer ga je pregledala ter v posameznih elementih

dopolnila oz. spremenila.

Glede na predlagano vsebino Pravilnika o javni kanalizaciji na območju občine Ljutomer se

Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlaga, da ga obravnava in sprejme.


Ljutomer, št. 2/2010) bo poročevalec pri tej točki dnevnega reda Janez Rožmarin.

Pripravil

Janez ROŽMARIN mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.

PODSEKRETAR ŽUPANJA

93


PRAVILNIK O TARIFNEM SISTEMU JAVNE KANALIZACIJE

Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/, (Uradni list RS, št.

94/07, 76/08, 79/09 in 51/10), 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine

Ljutomer, št. 11/09), 1. in 2. odstavka 41. člena ter 80. člena Odloka o odvajanju in čiščenju

komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine

Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji 13. 7. 2011

sprejel naslednji

SKLEP št.

1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun

cene storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode


2. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne službe odvajanja in

čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer se objavi

v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Številka: 354/2011-10

Datum: 13. 7. 2011



ŽUPANJA

Vročiti:




I. UVOD

Naslov pravilnika

Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne službe odvajanja in čiščenja

komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer (v nadaljevanju:

»Pravilnik«).

Razlogi za sprejem Pravilnika

Oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ureja

zakonodaja s področja varstva okolja, oblikovanja cen storitev obveznih občinskih

gospodarskih javnih služb varstva okolja ter drugi predpisi s področja gospodarskih družb,

javno – zasebnega partnerstva, prostorskega načrtovanja in javnih financ.

Deležniki pri oblikovanju cene so:

- občina,

- izvajalec javne službe

in

- uporabniki storitev javne službe.

94

Naloge občine v povezavi z oblikovanjem cene storitev javne službe so priprava:

- Statuta občine (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009),

- odloka o obliki izvajanja javnih služb – Odlok o gospodarskih javnih službah v občini

Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/2008, 11/2009, 2/2010 in 3/2011),

- odloka o vrsti, obsegu in načinu izvajanja javne službe – Odloka o odvajanju in

čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer

(Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010),

- odloka o organiziranju redarskih oz. inšpekcijskih služb – Odlok o ustanovitvi organa

skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« (Uradni list RS, št.

104/2009)

ter

- vodenje katastra komunalne infrastrukture,

- priprava Tehničnega pravilnika o izvajanju javnih služb

in

- Pravilnika o tarifnem sistemu, ki je predmet te vsebine.

Cilji Pravilnika

Cilj Pravilnika je določitev metodologije za oblikovanje cene storitev obvezne občinske

gospodarske javne službe varstva okolja odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske

odpadne vode ter druge ukrepe in normative, povezane z obračunom cene storitev javne

službe njihovim uporabnikom.

Ceno storitve javne službe v skladu s tem Pravilnikom mora oblikovati izvajalec javne službe,

ki izvaja storitve javne službe, za katero se oblikuje cena.

Ocena finančnih in drugih posledic


komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer nima finančnih

posledic za proračun Občine Ljutomer.

Pravne podlage


- 61. in 62. členu Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/, (Uradni list RS, št. 94/07,

76/08, 79/09 in 51/10),

- 18. členu Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09),

ter v

- 1. in 2. odstavku 41. člena ter 80. členu Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in

padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine

Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010)

BESEDILO PRAVILNIKA

SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen

S Pravilnikom o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne službe odvajanja in

čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer (v

95

nadaljevanju: »Pravilnik«) se določajo elementi za obračun omrežnine, stroškov odvajanja in

čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter stroškov okoljskih dajatev.

2. člen

V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se

izvajajo naslednje storitve javne službe:

- odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode in storitve, vezane na nepretočne

greznice,

- čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ter

- storitve, vezane na obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave (v

nadaljevanju: »MKČN«).

3. člen

Posamezne elemente obračuna cene storitev oblikuje izvajalec javne službe, ki izvaja

storitve javne službe, za katero se oblikuje cena. Vrednosti posameznih tarifnih postavk

sprejme Občinski svet Občine Ljutomer s sklepom.

II. DEFINICIJE

4. člen

Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne

vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in

čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter stroškov okoljske dajatve za

onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se pri

kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.

Omrežnina

5. člen

(1) Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je

namenjena odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine

Ljutomer. Uporabnikom se obračunava v dvanajstinah glede na zmogljivost vodovodnega

priključka, določenega s pretokom obračunskega vodomera, upoštevajoč faktorje iz veljavne

zakonodaje s področja oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb

varstva okolja.

(2) Stroški omrežnine vključujejo:

- stroške amortizacije infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in

padavinske odpadne vode ali stroške najemnine infrastrukture javne službe odvajanja in

čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,

- stroške storitev, povezanih z zavarovanjem infrastrukture javne službe odvajanja in

čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,

- stroške, povezane z odškodninami za infrastrukturo javne službe odvajanja in

čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter

- finančne odhodke (obresti), povezane s financiranjem izgradnje infrastrukture javne

službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

(3) Stroški omrežnine se pri kalkulaciji cene in na računu izkazujejo ločeno za stroške

javne infrastrukture, ki je namenjena odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode ter

ločeno za stroške javne infrastrukture, ki je namenjena čiščenju komunalne in padavinske

odpadne vode.

Stroški izvajanja storitev

6. člen

96

Stroški izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske

odpadne vode vključujejo proizvajalne stroške, splošne stroške izvajanja javne službe ter

donos na vložena sredstva izvajalca javne službe.

Stroški okoljskih dajatev

7. člen

Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske

odpadne vode so stroški okoljske dajatve v skladu s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za

onesnaževanje okolja.

IV. CENE IZVAJANJA STORITEV

Komunalna odpadna voda

8. člen

Cena storitve odvajanja komunalne odpadne vode, prevzema komunalne odpadne

vode iz nepretočnih greznic z odvozom na komunalno čistilno napravo ter odvajanja

padavinske odpadne vode z javnih površin zajema:

- stroške omrežnine, ki se obračunavajo glede na obračunski vodomer (strošek javne

infrastrukture, ki je namenjena odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode,

- druge stroške odvajanja komunalne odpadne vode, prevzema komunalne odpadne

vode iz nepretočnih greznic z odvozom na komunalno čistilno napravo ter odvajanja

padavinske odpadne vode z javnih površin, ki se obračunajo glede na dobavljeno količino

pitne vode (z upoštevanjem količine načrpane pitne vode iz lastnih virov, če se komunalna

odpadna voda odvaja v kanalizacijski sistem ali nepretočno greznico) ter

- stroške okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in

padavinske odpadne vode.

9. člen

Cena storitve odvajanja padavinske odpadne vode s streh zajema stroške omrežnine

(strošek javne infrastrukture, ki je namenjena odvajanju komunalne in padavinske odpadne

vode) in druge stroške odvajanja padavinske odpadne vode s streh, ki se obračunavajo glede

na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna

voda odvaja v javno kanalizacijo.

10. člen

Cena storitve čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin

zajema:

- stroške omrežnine, ki se obračunavajo glede na vodomer (strošek javne

infrastrukture, ki je namenjena čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode) ter

- druge stroške čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se obračunavajo

glede na dobavljeno količino pitne vode.

11. člen

Cena storitve čiščenja padavinske odpadne vode s streh zajema stroške omrežnine

(stroške javne infrastrukture, ki je namenjena čiščenju komunalne in padavinske odpadne

vode) ter druge stroške čiščenja padavinske odpadne vode s streh, ki se obračunavajo glede na

količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda

čisti na komunalni čistilni napravi.

12. člen

Cena storitve, vezana na obstoječe greznice in MKČN zajema:

- stroške omrežnine, ki se obračunavajo glede na obračunski vodomer (strošek javne

infrastrukture, ki je namenjena čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode),

- stroške prevzema blata iz obstoječih greznic ali MKČN pri uporabniku storitev, ki se

obračunajo glede na količino opravljene storitve,

97

- stroške obratovalnega monitoringa MKČN v skladu s predpisom, ki ureja emisijo

snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN,

- stroške ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MKČN, ki se obračunajo glede na

količino opravljene storitve ter

- stroške okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in

padavinske odpadne vode.

13. člen

V primeru, da se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se

storitve iz druge alineje 8. člena, 9. člena in druge alineje 10. člena Pravilnika obračuna na

podlagi števila stalno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode.

14. člen

Do izdelave evidence streh, s katerih se odpadna padavinska voda odvaja v javno

kanalizacijo, se cene za storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh ne

oblikuje in ne zaračunava.

Industrijska odpadna voda

15. člen

(1) Izvajalec javne službe lahko v soglasju z lastnikom javne infrastrukture izvaja

posebne storitve osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe ali z uporabo javne

infrastrukture izvaja posebne storitve, ki niso obvezne storitve javne službe.

(2) Kot posebna storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena se smatra

uporaba javne infrastrukture za odvajanje industrijskih odpadnih voda in njihovo čiščenje na

čistilni napravi osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe.

16. člen

(1) Uporabniku, ki odvaja industrijsko odpadno vodo se količina odvedene in očiščene

industrijske odpadne vode obračunava mesečno glede na podatke o količinah in

obremenjenosti odpadne vode.

(2) Količine odvedene vode v javno kanalizacijo na merilcih pretoka mesečno

evidentira izvajalec javne službe. Uporabnik je dolžan izvajalcu javne službe na podlagi

posameznih opravljenih meritev in analiz odpadne vode akreditiranega laboratorija

posredovati podatke o obremenjenosti odpadne vode vsaj enkrat letno v obliki Letnega

poročila o obratovalnem monitoringu za preteklo leto.

(4) Izvajalec javne službe in uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo se lahko

v pogodbi dogovorita za polletno ali kvartalno poročanje o obratovalnem monitoringu. V tem

primeru sta ga dolžna v dogovorjenih časovnih presekih izvajati ter v dogovorjenih časovnih

presekih tudi obračunavati.

(3) Na osnovi posameznih rezultatov obratovalnega monitoringa se izvede izračun

cene čiščenja industrijske odpadne vode, ki velja za obdobje do naslednjega obratovalnega

monitoringa.

17. člen

(1) Cena čiščenja industrijske odpadne vode se izračuna po naslednjem obrazcu:

C = Q ∙ F ∙S

C … cena čiščenja industrijske odpadne vode, [EUR/mesec],

Q … količina industrijske odpadne vode, [m3/mesec],

F … skupni faktor obremenitve odpadne vode (to je vsota faktorjev osnovne obremenitve,

98

presežne obremenitve in hidravlične obremenitve),

S … cena čiščenja 1 m3 komunalne in padavinske odpadne vode, [EUR/m

3].

(2) Skupni faktor obremenitve odpadne vode F se izračuna po naslednjem obrazcu:

F = Fo+Fp+Fh

Fo … faktor osnovne obremenitve (komunalnega onesnaženja), ki vključuje KPK, celotni

dušik in celotni fosfor,

Fp … faktor presežne obremenitve, ki se izračuna v primeru preseganja mejnih vrednosti za

izpust v kanalizacijo,

Fh … faktor hidravlične obremenitve.

(3) Faktor osnovne obremenitve industrijske odpadne vode je določen z vsebnostjo

usedljivih snovi U (10 ml/l), kemijskega onesnaženja KPK (600 mg O2/l izmerjeno po

dikromatni metodi), celotnega dušika Ntot (40 mg Ntot/l) in celotnega fosforja Ptot (5 mg Ptot/l).

Faktor osnovne obremenitve industrijske odpadne vode se izračuna po naslednjem obrazcu:

Fo = + 0,15 + 0,15 + 0,6

U … povprečna vrednost usedljivosti snovi po IMHOFF-u po 120 minutah, [ml/l],

Ntot… povprečna vrednost celotnega dušika, [mg Ntot/l],

Ptot… povprečna vrednost celotnega fosforja, [mg Ptot/l],

KPKd … povprečna vrednost kemijske porabe kisika, [mg O2/l], določena s pomočjo

dikromatne metode.

Povprečne vrednosti parametrov se povzame iz Letnega poročila o obratovalnem

monitoringu.V primeru, da je katerikoli kvocient ( ) manjši od 1, se

vrednost tega kvocienta zaokroži na vrednost 1,00.

(4) Če odpadna voda vsebuje tudi škodljive snovi, katerih vsebnost je omejena s

predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz določenih virov

onesnaževanja, se k faktorju osnovne obremenitve prišteje tudi faktor presežne obremenitve.

Osnova za izračun faktorja presežne obremenitve je koncentracija tistega parametra, ki

presega zakonsko dovoljeno vrednost. Faktor presežne obremenitve se izračuna po

naslednjem obrazcu:

Fp =

Fp… faktor presežne obremenitve,

Ci … vsebnost odpadne i-te snovi v industrijski odpadni vodi (povprečna vrednost),

Cmdki … maksimalno dopustna vsebnost i-te snovi v industrijski odpadni vodi po uredbah

glede na dejavnost oziroma po mejnih vrednostih parametrov v industrijski odpadni

vodi iz 18. člena tega Pravilnika. Za parametre se uporabljajo vrednosti določene v

Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno

kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07) oziroma v posebnem predpisu glede

na posamezen vir onesnaževanja. Za tiste parametre, katerih mejna vrednost ni

natančno definirana v Uredbi, se uporabljajo mejne vrednosti iz 18. člena tega

Pravilnika.

99

V primeru, ko pH vrednost industrijske odpadne vode presega zgornjo ali spodnjo s predpisi

dovoljeno vrednost, se faktor presežne obremenitve zaradi neustrezne pH vrednosti izračuna

po naslednji enačbi:

FpH = 0,01 ∙ ΔpH ∙ 10ΔpH

FpH… faktor dodatnega onesnaženja zaradi neustrezne pH vrednosti,

ΔpH = pH – pHz v primeru, ko je pH vrednost nad zgornjo dovoljeno vrednostjo,

ΔpH = pHs – pH v primeru, ko je pH vrednost pod spodnjo dovoljeno vrednostjo,

pH … povprečna izmerjena pH vrednost,

pHs… spodnja dovoljena vrednost,

pHz… zgornja dovoljena vrednost.

Za izračun faktorja presežne obremenitve se uporabljajo podatki iz obratovalnega

monitoringa. Za kontrolno analizo se lahko uporabi tudi trenutni vzorec, vendar se faktor

presežne obremenitve uporabi samo za mesec, v katerem je bil ta vzorec odvzet. Kadar se

faktor presežne obremenitve ugotovi iz obratovalnega monitoringa se tako izračunan faktor

presežne obremenitve uporablja do naslednjega rednega odvzema vzorca. Podatki iz kontrolne

analize se uporabijo samo, če so ugotovljene koncentracije višje kot pri analizi iz

obratovalnega monitoringa.

(5) Faktor hidravlične obremenitve Fh se določi glede na volumski pretok industrijske

odpadne vode v preteklem koledarskem letu tako, da znaša:

faktor

Fh

količina industrijske

odpadne vode

[m3/leto]

0,00 ≤ 4.000

0,10 > 4.000 ≤ 10.000

0,15 > 10.000 ≤ 20.000

0,18 > 20.000 ≤ 50.000

0,20 > 50.000 ≤ 200.000

0,22 > 200.000

18. člen

Mejne vrednosti parametrov industrijske odpadne vode znašajo:

Naziv Enota Vrednost

Temeratura °C 40

pH - vrednost 6,5 – 9,5

Neraztopljive snovi mg/l 500

Usedljive snovi mg/l 20

Obarvanost pri 436nm m-1

70

Aluminij mg/l 30

Arzen mg/l 0,1

Baker mg/l 0,5

Barij mg/l 5

Bor mg/l 10

Cink mg/l 2

Kadmij mg/l 0,1

100

19. člen

Pri določanju količin odpadne vode, mejnih vrednosti škodljivih snovi v industrijski

odpadni vodi ali potrebnih učinkov predčiščenja lahko izvajalec javne službe za določenega

uporabnika:

- predpiše namesto najvišjih dopustnih vrednosti škodljivih snovi najvišjo dovoljeno

dnevno količino onesnaženja ali

- določi izjemne pogoje za izpuščanje odpadnih voda v skladu s predpisi.

20. člen

Prihodki, ki jih izvajalec javne službe doseže s prodajo posebnih storitev osebam, ki

niso uporabniki storitev javne službe ali izvajanjem posebnih storitev z uporabo javne

infrastrukture, ki niso obvezne storitve javne službe se pri kalkulaciji lastne cene storitve

javne službe (v delu cene, ki se ne nanaša na uporabo javne infrastrukture) upošteva kot

odbitno postavko. V kalkulaciji prikazana cena mora biti z in brez odbitne postavke.

IV. KONČNE DOLOČBE

21. člen

Kobalt mg/l 1,0

Kositer mg/l 2

Celotni krom mg/l 0,5

Krom (VI) mg/l 0,1

Nikelj mg/l 0,5

Srebro mg/l 0,1

Svinec mg/l 0,5

Železo mg/l 20

Živo srebro mg/l 0,01

Vsota tenzidov mg/l 25

Klor - prosti mg/l 0,5

Celotni klor mg/l 1,0

Težkohlapnelipofilne snovi mg/l 150

Celotni dušik (kjeldahlovega, nitritnega,

nitratnega)

mg/l 40

Celotni fosfor mg/l 5

Adsorbirani organsko vezani halogeni (AOX) mg/l 0,5

Celotni ogljikovodiki (mineralna olja) mg/l 20

Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki - BTX mg/l 0,5

Adsorbljivi organski halogeni - AOX mg/l 0,5

Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki - LKCH mg/l 0,1

Fenoli mg/l 10

Celotni cianid mg/l 10

Cianid - prosti mg/l 0,1

Fluorid mg/l 20

Kobalt mg/l 1,0

Sulfat mg/l 300

Sulfid mg/l 1,0

Sulfit mg/l 20

101

Z uveljavitvijo tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o obračunavanju stroškov za

uporabo javne kanalizacije ter čiščenja odpadnih voda in grezničnih muljev na območju

občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 4/2006).

22. člen

Do uveljavitve cen storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in

padavinske odpadne vode v skladu s tem Pravilnikom se uporablja obstoječe veljavne cene.

23. člen

Ta Pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Številka: 354/2011-10

Datum: 13. 7. 2011



ŽUPANJA



komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer določa metodologijo za

oblikovanje cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja odvajanja

in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter druge ukrepe in normative, povezane

z obračunom cene storitve javne službe njihovim uporabnikom.

Ceno storitev javne službe v skladu s tem Pravilnikom oblikuje izvajalec javne službe, ki

izvaja storitve javne službe, za katero se oblikuje cena.

Pravilnik je v skladu z drugim odstavkom 41. Člena Odloka o odvajanju in čiščenju


Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010) pripravil izvajalec javne službe, Javno podjetje Prlekija d.o.o.,

strokovna služba Občinske uprave Občine Ljutomer ga je pregledala ter v posameznih

elementih dopolnila oz. spremenila.

Glede na predlagano vsebino Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne


Ljutomer se Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlaga, da ga obravnava in sprejme.



Pripravil



102


SKLEP O PREDLOGU KOMISIJE ZA PRIZNANJA O PODELITVI NAGRADE IN

PRIZNANJ OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2011

Na podlagi 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009)

ter 9. člena Odloka o priznanjih in nagradah Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine

Ljutomer št. 3/2007 in 2/2011) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji, 13. 7. 2011,

sprejel naslednji

S K L E P št.

I.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer prejme plaketo Občine Ljutomer z listino in

denarno nagrado za leto 2011

Prostovoljno gasilsko društvo Ljutomer

ob 140 – letnici delovanja

Višina nagrade znaša dve povprečni plači Republike Slovenije za preteklo leto.


Prostovoljno gasilsko društvo v Ljutomeru je bilo ustanovljeno 31. julija 1871, kot

Prostovoljna požarna bramba (Freiwilligen Feuerwehr in Luttenberg). Letos praznuje 140

letnico delovanja in je zapisano kot najstarejše društvo v Pomurju ter med najstarejšimi

gasilskimi društvi v Sloveniji. V skladu z Zakonom o gasilstvu društvo deluje kot

humanitarna organizacija v javnem interesu. Delo gasilcev prostovoljnega gasilskega društva

ima velik pomen v sistemu zaščite in reševanja, ki se odraža v skrbi za preventivno delovanje

občanov, za varstvo pred požari ter zaščito in reševanje v primeru naravnih ali drugih nesreč,

ki s svojim pojavom ogrožajo prebivalce Občine Ljutomer in njihove materialne dobrine.

Društvo je imelo ves čas svojega delovanja veliko vlogo, tako pri izobraževanju mladega

gasilskega kadra, kot tudi pri usposabljanju operativnega gasilskega članstva za posredovanje

v različnih nesrečah. Je nosilec požarnega varstva in vseh drugih ukrepov zaščite in reševanja

tako v Občini Ljutomer, kot tudi v Upravni enoti Ljutomer in širše v regiji, saj v skladu z

veljavnimi predpisi deluje kot gasilska enota širšega pomena.

V 140 letih delovanja društva je bilo vloženega veliko truda, opravljenega veliko

prostovoljnega dela na področju preventive, izvedene številne uspešne intervencije, ki so

neposredno zmanjševale škodo, ali kar je najpomembneje, reševala človeška življenja ne

glede na čas.

Za dolgoletno aktivno delovanje na področju zaščite in reševanja, varstva pred požari in

preventivnih akcij za dobrobit občanov, ter za prostovoljno udejstvovanje na

humanitarnem področju, se Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ljutomer podeli

PLAKETA OBČINE LJUTOMER Z LISTINO IN DENARNO NAGRADO ZA LETO

2011.

Predlagatelji:

Gasilska zveza Ljutomer, Ulica Rajh Nade 20, Ljutomer

Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Ljutomer, Kajuhova 2, Ljutomer

DESUS Demokratična stranka Slovenije, Občinski odbor Ljutomer, Ormoška 33, Ljutomer

Socialni demokrati, Občinski odbor Ljutomer, Ormoška 33, Ljutomer

Krajevna skupnost Ljutomer, Prešernova 8, Ljutomer

103

II.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer prejme pisno priznanje Občine Ljutomer za leto

2011

PLANINSKO DRUŠTVO LJUTOMER ob 60 – letnici delovanja


Planinstvo ima na območju Ljutomera izredno dolgo tradicijo, saj uradni začetki Planinskega

društva Ljutomer segajo v leto 1951, ko je iniciativni odbor pod vodstvom Avgusta Loparnika

zaprosil za uradno registracijo Planinskega društva Ljutomer. Sicer se je planinska dejavnost

v Ljutomeru odvijala že vsaj tri leta pred registracijo društva, v njej pa so nastali tudi zametki

nekaterih okoliških planinskih društev. Navdušenim planinskim zanesenjakom je uspelo, da

so v svoje vrste pritegnili večje število mladih, ki so v zrelejših letih postajali nosilci

planinske dejavnosti, iskrenega tovarištva in prostovoljnega dela. Prav s prostovoljnim delom

so člani društva zgradili planinsko postojanko na Jeruzalemu, kar jim je uspelo z obnovitvijo

stare preše. Društvo se lahko danes, ob svoji 60 – letnici delovanja, pohvali s številnim

članstvom, bogatim programom dela ter plodnim sodelovanjem z drugimi društvi in

organizacijami doma in izven meja Slovenije.

Za dolgoletno uspešno delovanje se Planinskemu društvu Ljutomer podeli PISNO

PRIZNANJE OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2011.

Predlagatelj: Športna zveza Ljutomer, Ormoška 22, Ljutomer

III.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer prejme pisno priznanje Občine Ljutomer za leto

2011

Gospa Marjana Sovič iz Cvena za aktivno delovanje pri razvoju kmetijske dejavnosti

in ohranjanju ljudskega izročila


Gospa Marjana Sovič je bila rojena 19. 5. 1961 v Murski Soboti, stanuje na Cvenu 82c,

zaposlena je pri Kmetijsko gozdarski zbornici Murska Sobota, izpostava Kmetijska

svetovalna služba Ljutomer.

Gospa Marjana je osnovno šolo in gimnazijo končala v Ljutomeru, študij pa dokončala na

Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru, kjer je diplomirala in si pridobila naziv

univ.dipl.inž.kmet.

S kmetijstvom se je seznanila že doma, saj izvira iz kmečke družine. Kot kmetijska

svetovalka je že v začetku svojega službovanja znala prisluhniti kmetom in njihovim težavam

ter težnjam. Na območju Pomurja, kjer je bilo na podlagi številnih razpisov narejenih in

realiziranih preko 200 kmetijskih projektov, se je pod njenim okriljem za območje naše

občine pridobilo veliko nepovratnih finančnih sredstev. Na njeno pobudo se je veliko kmetij

vključilo v pridelavo hrane na okolju sprejemljiv in naravi prijazen način. Njena uspešnost se

kaže tudi na področju prestrukturiranja kmetij, mladih prevzemnikov ter rent za prenosnike

kmetij. Dobre komunikacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja ter izobraževanje ciljnih

skupin so še danes njena glavna odlika.

Gospa Marjana povezuje v celoto tudi kulturno delovanje na podeželju. Že 31 let vodi

folklorno skupino pri Kulturnem društvu Cven in svoje bogate izkušnje prenaša na mladi rod.

104

In ker je v družini Makoter že od nekdaj donela pesem, je gospa Marjana tudi že vse od

ustanovitve mešanega pevskega zbora na Cvenu njegova zvesta članica.

Za aktivno delovanje pri razvoju kmetijske dejavnosti in ohranjanje ljudskega izročila v

Krajevni skupnosti Cven se gospe Marjani Sovič podeli PISNO PRIZNANJE OBČINE

LJUTOMER ZA LETO 2011.

Predlagatelj: Kulturno društvo Cven, Cven 11/a, Ljutomer, Svet KS Cven, Cven 3d,

Ljutomer

Številka: 032-1/2011-10

Datum: 6. 7. 2011



ŽUPANJA

Vročiti:

- Vsem nagrajencem

- Komisiji za priznanja, tu

O b r a z l o ž i t e v: Komisija za priznanja je 11. 5. 2011 na spletni strani Občine Ljutomer in na CATV Ljutomer

objavila javni razpis za podelitev priznanj in nagrade Občine Ljutomer za leto 2011. Razpis je

bil odprt 30 dni in sicer do 10. 6. 2011. Razpisana je bila podelitev Plakete Občine Ljutomer z

listino in denarno nagrado ter podelitev Pisnih priznanj Občinskega sveta Občine Ljutomer.

Komisija za priznanja je na svoji 3. seji, 15. 6. 2011 pregledala prispele predloge. Vsi

predlogi so bili pravočasno vloženi in pravilno označeni.

Pregled prispelih predlogov:

a) Plaketa Občine Ljutomer z listino in denarno nagrado

Zap.št. Predlagatelji Nominiranci

1. Gasilska zveza Ljutomer, Ulica Rajh Nade 20,

Ljutomer

Prostovoljno gasilsko društvo

Ljutomer

2. Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Ljutomer,

Kajuhova 2, Ljutomer


Ljutomer

3. DESUS Demokratična stranka Slovenije, Občinski

odbor Ljutomer, Ormoška 33, Ljutomer


Ljutomer

4. Socialni demokrati, Občinski odbor Ljutomer, Ormoška

33, Ljutomer


Ljutomer

5. Krajevna skupnost Ljutomer, Prešernova 8, Ljutomer Prostovoljno gasilsko društvo

Ljutomer

105

b) pisno priznanje Občinskega sveta Občine Ljutomer

Zap.št. Predlagatelji Nominiranci

1. Športna zveza Ljutomer, Ormoška 22, Ljutomer Planinsko društvo Ljutomer

2. Kulturno društvo Cven, Cven 11/a, Ljutomer Marjana Sovič

Svet Krajevne skupnosti Cven, Cven 3d, Ljutomer Marjana Sovič

a) Za podelitev plakete Občine Ljutomer z listino in denarno nagrado je Komisija potrdila

predlog vpisan pri tabeli a), pod zaporednimi številkami 1 do 5.

V skladu s 1. odstavkom 6. člena Odloka o priznanjih in nagradah Občine Ljutomer znaša

denarna nagrada dve povprečni plači Republike Slovenije za preteklo leto.

b) Za podelitev pisnega priznanja Občinskega sveta Občine Ljutomer je Komisija upoštevala

prispela predloga vpisana pri tabeli b) pod zaporednima številkama 1 in 2. Glede na prispele

predloge Komisija predlaga dva dobitnika pisnih priznanj Občinskega sveta Občine Ljutomer.

V skladu z Odlokom o priznanjih in nagradah Občine Ljutomer je Komisija za priznanja

pripravila predlog sklepa za podelitev priznanj Občine Ljutomer za leto 2011 za obravnavo in

sprejem na Občinskem svetu.

Pripravila:

Renata Zrinski, Komisija za priznanja:

svetovalka Anton Heric, predsednik

106


SKLEP O DOPOLNITVI SKLEPA ŠT. 496 O CENAH IN OLAJŠAVAH ZA

PROGRAME VRTCA - POVEČANJE OLAJŠAVE ZA STARŠE ZA PRIMER

DALJŠE ODSOTNOSTI IZ ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV

Na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS št. 100/05-UPB2 in 25/08),

Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo

(Ur. l. RS št. 97/03, 77/05 in 120/05), 8. in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo

Občine Ljutomer 11/09) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. seji _______ sprejel

naslednji

S K L E P št. ____

O SPREMEMBI SKLEPA ŠTEV. 496 Z DNE 7. 4. 2010

1. 5. točka Sklepa Občinskega sveta Občine Ljutomer štev. 496 z dne 7. 4. 2010 se

spremeni tako, da se po novem glasi:

» Za obdobje odsotnosti otroka zaradi bolezni, ki traja neprekinjeno najmanj 15 delovnih

dni, se staršem zaračuna rezervacija mesta v višini

a) 25 % z odločbo določenega plačila z odbitkom živil.

b) 20 % z odločbo določenega plačila z odbitkom živil.

c) 10 % z odločbo določenega plačila z odbitkom živil.

d) Za obdobje odsotnost otroka zaradi bolezni, ki traja neprekinjeno najmanj 15 delovnih

dni, so starši oproščeni plačila.

Starši lahko olajšavo uveljavljajo na osnovi vloge, ki ji priložijo zdravniško potrdilo.«.

2. Sklep se uporablja od 1. 8. 2011 dalje.


Številka: 602-10/2011

Datum: ____________


mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav

ŽUPANJA

Vročiti:

- Vrtcu Ljutomer, Fulneška ulica 5, Ljutomer,

- Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer, Cankarjeva cesta 10, Ljutomer,

- Osnovni šoli Stročja vas, Stročja vas 101, Ljutomer,

- Osnovni šoli Janka Ribiča Cezanjevci, Cezanjevci 39, Ljutomer,

- Osnovni šoli Mala Nedelja, Mala Nedelja 37, Mala Nedelja,

- Angelci Lukman, višji svetovalki,

- Karmen Lah, svetovalki.

107

Obrazložitev:

S sklepom Občinskega sveta Občine Ljutomer št. 496, ki je bil sprejet 7. 4. 2010, so bile z

veljavnostjo od 1. 5. 2010 določene cene programov v vrtcih v občini Ljutomer,

subvencionirane cene za starše s stalnim prebivališčem v občini Ljutomer in olajšave staršem.

Na podlagi pobude, ki je bila dana na zadnji seji Odbora za družbene dejavnosti in sprejeta na

6. seji Občinskega sveta Občine Ljutomer 1. junija 2011, smo pripravili gradivo o zmanjšanju

plačila staršev v času dolgotrajnejše bolniške odsotnosti otroka, ki traja neprekinjeno 15

delovnih dni ali več.

1. PRIKAZ VELJAVNIH OLAJŠAV

1.1.subvencija vsem staršem pri ceni programa

Tabela št. 1: Prikaz ekonomske cene in subvencionirane cene za starše s stalnim

prebivališčem v občini Ljutomer

Program

Cena programa

Ekonomska cena

programa po metodologiji

Subvencionirana cena za starše s stalnim

prebivališčem v občini Ljutomer

od 1 do 3 let

489,67 €

422,96 €

od 3 do 6 let

348,95 €

340,19 €

Kombinirani

oddelek

390,72 €

373,76 €

1.2. Za odsotnost otroka 3 delovne dni ali več se odbijajo le stroški živil in del materialnih

stroškov v višini 1,60 € (v nadaljevanju: strošek živil) dnevno v deležu plačila določenega z

odločbo. To so stroški, ki v času otrokove odsotnosti ne nastajajo, zato vrtcu ni potrebno

nadomestno zagotoviti sredstev zaradi izpada plačila staršev.

1.3. Bolniška odsotnost otroka, ki traja neprekinjeno najmanj 15 delovnih dni se staršem

obračunava kot rezervacija mesta v višini 50 % siceršnjega plačila z odbitkom stroška živil.

Strošek živil ne nastaja, ostali stroški pa se zaradi odsotnosti otroka v vrtcu ne zmanjšujejo

(stroški dela, ogrevanje, elektrika).

1.4. V času poletnih počitnic v juliju in avgustu lahko starši otroke začasno izpišejo in

plačujejo rezervacijo mesta v višini 25 % siceršnjega plačila z odbitkom stroška živil. Otroku

se praviloma rezervira mesto v oddelku, v katerega je bil vključen pred počitnicami.

1.5. Priznavanje stanovanjskih kreditov kot olajšave staršem pri ugotavljanju dohodka na

družinskega člana, ki je osnova za določitev plačilnega razreda.

Učinki tega ukrepa še niso zaznani, ker se zbirajo dopolnitve Vlog za znižano plačilo vrtca.

Ocenjena subvencija Občine Ljutomer znaša okrog 10.000 € letno.

Občina lahko določi olajšavo za svoje občane na podlagi 18. člena Pravilnika o metodologiji

za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur. l. RS št. 97/03, 77/05 in

120/05), hkrati pa mora zagotoviti tudi plačilo celotne razlike med plačilom staršev in ceno

programa.

106 106

Tabela št. 3: Višina plačila staršev po sedanji določbi in ob 25 %, 20 % in 10 % plačilu staršev

PROGRAM Oddelek od 1. - 3. leta;

cena programa: 394,46 € in višina plačila

staršev

Oddelek od 3. - 6. leta;

cena programa: 311,69 € in višina plačila

staršev

kombinirani oddelek,

cena programa: 345,26 € in višina

plačila staršev

RAZREDI 50% 25% 20% 10% 50% 25% 20% 10% 50% 25% 20% 10%

1. - 10 %

19,72 €

9,86 €

7,89 €

3,94 €

15,58 €

7,79 €

6,23 €

3,12 €

17,26 €

8,63 €

6,91 €

3,45 €

2. - 20 %

39,45 €

19,72 €

15,78 €

7,89 €

31,17 €

15,58 €

12,47 €

6,23 €

34,53 €

17,26 €

13,81 €

6,91 €

3. - 30 %

88,75 €

29,58 €

23,67 €

11,83 €

70,13 €

23,38 €

18,70 €

9,35 €

77,68 €

25,89 €

20,72 €

10,36 €

4. - 40 %

78,89 €

39,45 €

31,56 €

15,78 €

62,34 €

31,17 €

24,94 €

12,47 €

69,05 €

34,53 €

27,62 €

13,81 €

5. - 50 %

98,62 €

49,31 €

39,45 €

19,72 €

77,92 €

38,96 €

31,17 €

15,58 €

86,32 €

43,16 €

34,53 €

17,26 €

6. - 60 %

118,34 €

59,17 €

47,34 €

23,67 €

93,51 €

46,75 €

37,40 €

18,70 €

103,58 €

51,79 €

41,43 €

20,72 €

7. - 70 %

138,06 €

69,03 €

55,22 €

27,61 €

109,09 €

54,55 €

43,64 €

21,82 €

120,84 €

60,42 €

48,34 €

24,17 €

8. - 80 %

157,78 €

78,89 €

63,11 €

31,56 €

124,68 €

62,34 €

49,87 €

24,94 €

138,10 €

69,05 €

55,24 €

27,62 €

Povprečno

plačilo

25,4 %

50,10 €

25,05 €

20,04 €

10,02 €

39,58 €

19,79 €

15,83 €

7,92 €

43,85 €

21,92 €

17,54 €

8,77 €

* Starši v povprečju plačujejo 25,4 % cene programa. V izračun je vzeta celomesečna odsotnost otroka, veljavne cene programov in odbitek

stroškov živil v višini 28,5 €, kolikor v kalkulaciji cene programa znašajo stroški živil.

V času posamičnih odsotnosti otrok iz vrtca se večina stroškov ne zmanjšuje. V nezmanjšani višini

nastajajo stroški dela, kurjava, elektrika, čiščenje in še nekateri stroški. Zmanjšajo se le stroški

porabljenih živil in materialni stroški vezanih na otroka (poraba materiala, vode, prtičkov,

plenic….). Iz tega razloga je odbitek zaradi odsotnosti otroka zelo majhen.

Občina lahko sprejme odločitev, da za čas počitniške ali bolniške odsotnosti staršem zniža plačilo.

O višini znižanja odloči sama v skladu s finančnimi možnostmi, saj mora zagotoviti vrtcu izpad

dohodka s strani staršev.

V občini Ljutomer je že dalj časa v veljavi določba, da starši za čas dolgotrajnejše odsotnosti

plačajo 50 % siceršnjega zneska, ki jim je določen z odločbo o višini plačila za vrtec.

Zmanjšanje plačila staršev pomeni povečanje finančne obveznosti Občine Ljutomer. V tabeli št. 2 je

prikaz finančnih obveznosti staršev in občine za 1 mesec in 10 mesecev ob plačilu staršev v višini

50, 25, 20 in 10 % z odločbo določenega deleža cene programa znižanega za stroške živil.

Po dosedanjih ugotovitvah je 15 dni ali več odsotnih povprečno mesečno 15 otrok v obdobju od

septembra do junija. Pretežno so dalj časa bolniško odsotni otroci prvega starostnega obdobja.

V tabeli št. 1 je prikaz višine plačila po programih ob 50 %, 25 %, 20 % in 10 % plačilu staršev.

Tabela št. 2

višina plačila za 1 otroka mesečno plačilo za 15 otrok 10 mesecev

50% 25% 20% 10% 50% 25% 20% 10%

starši 50,10 € 25,05 € 20,04 € 10,02 € 7.514,46 € 3.757,23 € 3.005,79 € 1.502,89 €

Občina

Ljutomer 344,36 € 369,41 €

374,42

€

384,44

€

51.654,54

€

55.411,77

€

56.163,21

€

57.666,11

€

skupaj 394,46 € 394,46 €

394,46

€

394,46

€

59.169,00

€

59.169,00

€

59.169,00

€

59.169,00

€

cena

programa

brez živil 394,46 €

Iz tabele št. 2 je razvidno, da se obveznosti v 10 mesecih s sedanjih 51.654,54 € povečujejo na

ocenjenih 55.411,77 €, če bodo starši plačevali rezervacijo v višini 25 % njim določenega zneska,

tako kot v času počitnic. Če jim bo določeno plačilo v višini 20 %, bo Občina morala dodatno

zagotoviti 4.508,67 €. Če bo plačilo staršev v višini 10 % njim določenega plačila, bo v proračunu

potrebno zagotoviti dodatno 6.011,57 €. V kolikor bi bili starši oproščeni plačila v celoti, bi bilo

potrebno vrtcem zagotoviti 59.169 €, torej 7.757,46 € več kot po do sedaj veljavnem sklepu.


Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalka pri tej točki dnevnega reda _______________.

Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da o predlaganih variantah višine plačila staršev za

čas dolgotrajnejše odsotnosti otroka iz vrtca razpravlja in odloči.

Pripravila:

Karmen LAH mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.

SVETOVALKA ŽUPANJA

7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

108


SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA ŠT. 335 O SOGLASJU K CENI SOCIALNO

VARSTVENE STORITVE POMOČ DRUŽINI NA DOMU V OBČINI LJUTOMER

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009) je

Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji, 6. 7. 2011 sprejel naslednji

S K L E P št.: _____

o spremembi Sklepa št. 335 o soglasju k ceni socialno varstvene storitve

Pomoč družini na domu v Občini Ljutomer

1. Spremeni se 2. točka Sklepa št. 335 z dne 2. 2. 2009 o soglasju k ceni socialno varstvene

storitve Pomoč družini na domu v Občini Ljutomer tako, da se glasi:

Cena socialno varstvene storitve Pomoč družine na domu, zmanjšana za subvencijo občine

v višini 75,58% cene storitve oz. 12,69 EUR, znaša za uporabnike 4,10 EUR na efektivno

uro.

2. Sprememba sklepa prične veljati s 1. 7. 2011.

3. Vse ostale določbe osnovnega sklepa ostajajo nespremenjene.

Številka: 122/2011-10-

Datum: 6. 7. 2011



ŽUPANJA

Vročiti:

1. Centru za socialno delo Ljutomer, Prešernova 17/a, Ljutomer

2. Renati Zrinski, svetovalki


109

Obrazložitev:

S sklepom Občinskega sveta Občine Ljutomer št. 335 z dne 2. 2. 2009 o soglasju k ceni socialno

varstvene storitve Pomoč družini na domu v Občini Ljutomer, je bila sprejeta cena storitve javne

službe Pomoč družini na domu v Občini Ljutomer.

Po vsakoletnih obvestilih Centra za socialno delo Ljutomer, ki od 1. 9. 1998 na podlagi sklepa

Občinskega sveta Občine Ljutomer in sklenjene pogodbe, opravlja javno službo Pomoč družini na

domu, je cena storitve pomoči na domu od leta 2009 ostala nespremenjena. Podlaga za morebitno

uskladitev cen je vsakoletna objava Rasti elementov cen socialno varstvenih storitev v Uradnem

listu RS, vendar tudi letos ni prišlo do spremembe cen, ker v primerjavi s sprejetimi cenami ni

prišlo do bistvenega odstopanja.

Pri določanju cene standardne storitve pomoči družini na domu, ki se izvaja v javni službi, se

upoštevajo celotni stroški storitve tako, da se zmanjša za delež subvencije, ki jo zagotovi občina,

preostanek pa se zmanjša za višino subvencije s strani države. Cena se določi tako, da se vsi stroški,

zmanjšani za višino subvencije, preračunajo na efektivno uro.

Glede na sedaj potrjene cene znaša skupna cena storitve 16,79 EUR, ki se zmanjša za skupno višino

subvencije občine v višini 59,33%, to je 9,96 EUR in za subvencijo ZRSZZ v višini 2,73 EUR, tako

da znaša cena storitve za uporabnika 4,10 EUR na efektivno uro.

Center za socialno delo Ljutomer nas je z dopisom z dne 18. 5. 2011 obvestil, da Zavod RS za

zaposlovanje s 1. 7. 2011 ukinja subvencijo za zaposlitev treh socialnih oskrbovalk v višini 2,73

EUR na efektivno uro.

S tem ukrepom se sicer ne spreminja veljavna in sprejeta cena storitve pomoči na domu, ampak

razmerja v strukturi plačila, kar pomeni, da občina prevzema plačilo deleža v ceni storitve, ki ga je

do sedaj subvencionirala država. Občina na ta način ohranja obseg storitve in s tem postopno

približevanje normativom iz Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva, saj je po

Zakonu o socialnem varstvu dolžna organizirati in financirati javno službo pomoči na domu.

Na podlagi te spremembe se je pripravil nov izračun letne obveznosti neposredne socialne oskrbe za

Občino Ljutomer, ki kaže, da se k zagotovljenim sredstvom v proračunu za leto 2011 za namen

javne službe pomoči družini na domu morajo z rebalansom zagotoviti dodatna sredstva v višini

6.480 EUR.

Vse ostale določbe v osnovnem sklepu ostajajo nespremenjene.

Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da spremembo sklepa obravnava in sprejme.

Pripravila: mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.

Renata ZRINSKI ŽUPANJA

SVETOVALKA


110


SOGLASJE K ODSTOPU OD PROJEKTA ŠRC

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi – UPB2 (Ur.l. RS št. 94/07, 76/08, 79/09 in

51/10) ter 8. in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09), je

Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji dne 14. 7. 2011 sprejel naslednji

S K L E P št.

1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k odstopu Občine Ljutomer kot investitorke

od projekta Ureditev športno-rekreacijske in turistične infrastrukture v Športno-

rekreacijskem centru Ljutomer (ŠRC Ljutomer).

2. Sredstva za vračilo že prejetih sofinancerskih sredstev Ministrstva za šolstvo in šport

skupaj z zamudnimi obrestmi se zagotovijo v rebalansu proračuna Občine Ljutomer za

leto 2011.

Številka: 431-10/2011-

Datum: 14. 7. 2011



ŽUPANJA

Vročiti:

- Angeli Lukman, višji svetovalki

- Lilijani Koser, višji svetovalki

O B R A Z L O Ž I T E V :

Občina Ljutomer je v leta 2008 na javni razpis Ministrstva za šolstvo in šport prijavila projekt

Ureditev športno-rekreacijske in turistične infrastrukture v Športno-rekreacijskem centru Ljutomer

(ŠRC Ljutomer). Ocenjena celotna vrednost projekta je znašala 3.003.410 EUR, Ministrstvo za

šolstvo in šport sofinancira projekt v višini 1.000.000 EUR. Izvedba celotnega projekta je bila ob

prijavi predvidena najpozneje do 15. 9. 2011. Sofinancerska pogodba z Ministrstvom za šolstvo in

šport je bila podpisana 15. 4. 2009.

V letu 2009 je bila zgrajena komunalna infrastruktura proti Hipodromu v Ljutomeru in parkirišča

ob Športno-izobraževalnem centru Ljutomer. Urejen je bil Konjeniški muzej in dovozna cesta do

ŠIC Ljutomer. V letu 2009 se je pristopilo še k izdelavi spremembe Ureditvenega načrta za celotno

območje ŠRC Ljutomer. Stroški projekta v letu 2009 so znašali skupaj 844.347,76 EUR, od tega je

Ministrstvo za šolstvo in šport sofinanciralo 281.454,70 EUR.

V letu 2010 je bila naročena projektna dokumentacija za ureditev celotnega območja letnega

kopališča v Ljutomeru in območje nogometnih igrišč. Stroški projekta v letu 2010 so znašali skupaj

99.979,02 EUR, od tega bo prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport 33.084,94 EUR.

Občina Ljutomer je dne 12. 10. 2010 z Ministrstvom za šolstvo in šport podpisala aneks št. 3 k

osnovni pogodbi, kateri se nanaša na spremembo terminskega plana izvedbe projekta.

Tako je bila glede na določila aneksa v letu 2011 predvidena ureditev objektov na območju bazena

in sicer:

- izgradnja garderobno-stanitarnega objekta

- preureditev obstoječega objekta v prostor za tenisače

- izgradnja gostinskega objekta s teraso

- izgradnja tobogana z iztočnim bazenčkom


111

- ogrevanje otroškega bazena

- ureditev okolice bazena in ograja

- ureditev tenis igrišč

- obnovljena bodo igrišča za odbojko na mivki, mize za namizni tenis ter urejeno igrišče za

badminton in košarko

Ocenjena vrednost del je znašala 1.187.602,19 EUR.

V letu 2012 je bilo predvideno nadaljevanje projekta na območju nogometnih igrišč:

- sanirano bo glavno nogometno igrišče, vključno z avtomatskim namakanjem

- urejeni bosta dve pomožni nogometni igrišči in novo igrišče z umetno travo

- sanirani bodo ostali atletski objeti (atleska steza, met krogle, skok v daljino,...)

- zgrajene bodo nove tribune, garderobe, sanitariji in ostalo potrebno

- obstoječi objekt bo saniran

- predvidena je uredite tudi prostora za skejterje

Ocenjena vrednost del je znašala 871.890,01 EUR.

Ugotavlja se, da se je Občina Ljutomer ob podpisu pogodbe v letu 2009 zavezala, da bo v času od

15. 6. 2009 do 15. 9. 2011 uredila območje ŠRC Ljutomer in zanj prispevala 2 milijona EUR lastnih

sredstev, ob tem, da bo prejela »zgolj« 1 milijon evropskih sredstev. Ta oblika sofinanciranja ni

ugodna, saj je priznani delež MŠŠ pri tem projektu zelo nizek v primerjavi z drugimi oblikami

investicijskih pomoči in pomeni 39,95 % od vrednosti upravičenih stroškov projekta (od neto

vrednosti).

Omenjena lastna sredstva bi morala občina zagotoviti v letih 2009, 2010 in 2011. Na papirju je to

sicer prejšnje vodstvo storilo s tem, ko je »načrtovalo« oziroma »pričakovalo« visoke prihodke iz

raznih, precej nerealnih naslovov. Tako je občinski proračun na papirju deloval uravnovešen,

čeprav dodatnih prihodkov ni bilo, kot tudi ni prišlo do pogodbeno določene izgradnje ŠRC

Ljutomer.

Neizvedljivost tega načrta je bila jasna tudi prejšnjemu občinskemu vodstvu, ki mu ni uspelo

zagotoviti omenjenih 2 milijonov EUR v letih 2009, 2010 in 2011. Zato je dne 12. 10. 2010, po

prvem krogu volitev, Občina Ljutomer sklenila aneks k pogodbi o sofinanciranju in prestavila delno

zagotavljanje sredstev iz leta 2011 v leto 2012. Prenos pogodbenih obveznosti v leto 2011 in 2012

je prav gotovo posledica nerealnega načrtovanja in obenem sum negospodarnega ravnanja pri

načrtovanju investicije, kot je tudi ugotovila revizija poslovanja.

Vendar ta aneks ni pomagal, kajti v letu 2011 nismo načrtovali proračun na podlagi nerealnih

prihodkov. Občina Ljutomer v veljavnem proračunu Občine Ljutomer za leto 2011 nima

zagotovljenih sredstev za nadaljevanje projekta ŠRC Ljutomer, razen za nakup dveh zemljišč.

Znotraj prihodkov, ki so na razpolago, pa ni dodatnih razpoložljivih sredstev za investicijo v ŠRC.

V NRP so sredstva za dokončanje projekta predvidena v letu 2012 in sicer v skupni višini 1.833.250

EUR, od tega znašajo sredstva MŠŠ 684.518,00 EUR.

Glede na navedeno ugotavljamo, da gre za primer res slabega načrtovanja projekta oziroma

zavajanja javnosti z nerealnimi obljubami, ki pa nosijo velike finančne posledice. Pomembno

dejstvo, ki vpliva na samo izvedbo, pa je tudi prestavitev električnega kabla, ki predstavlja dodatne

obveznosti za občino, saj projekt ni bil dovolj kvalitetno pripravljen, da bi ta problem razrešil na

samem začetku.

Doslej je občina prejela skupaj 314.539,64 EUR evropskih sredstev, ki so bila porabljena za začetna

opravila na projektu v letu 2009 in 2010. V primeru odstopa od projekta bomo ta sredstva seveda

morali vrniti, saj končanja projekta ŠRC Ljutomer ni moč končati v treh mesecih oziroma

najpozneje do 15. 9. 2011. Zaradi slabega načrtovanja in precenjevanja lastnih zmožnosti, bo tako


112

občina morala že prejeta sofinancerska sredstva vrniti, seveda skupaj z zamudnimi obrestmi.

Trenutna vrednost zamudnih obresti po naših izračunih znaša okrog 47.000,00 EUR.

Obstajajo seveda alternativni scenariji, ki prav tako kažejo na nerealno načrtovanje. Gre za ideje

kako znižati vrednost investicije, da bi jo vseeno morda lahko plačali. Vendar zniževanje prav tako

vodi do kršitve pogodbe o sofinanciranju, saj je minimalni skupni znesek investicije vsaj okrog 2,8

mio EUR z DDV-jem, da se pridobijo sredstva v višini 1 mio EUR. V najbolj optimističnem

scenariju bi v letu 2011 in 2012 bilo potrebno zagotoviti okrog 1.200.000,00 EUR lastnih sredstev

za končanje projekta. Vendar zgolj optimizem ni dovolj, ko ni denarja in je potrebno poravnati stare

in druge račune.

Novemu vodstvu Občine Ljutomer se zdi nesprejemljivo, da se z nerealnimi obljubami pri ljudeh

vzbuja navdušenje nad novimi pridobitvami, kajti potem so razočaranja res velika. V tem primeru

to zadeva v prvi meri športnike, kot tudi druge občane. Razumemo njihovo jezo in ogorčenje nad

tistimi, ki so jih na ta način zavajali.

Sedaj je novo vodstvo Občine Ljutomer postavljeno pred dejstvo. Lahko se poskuša zavlačevati,

lahko si govorimo, da bomo že nekako in lahko zapravimo še več denarja, časa in energije, da

potem čez dobro leto, ali dve ugotovimo kako v resnici nimamo denarja za takšno investicijo in

bomo morali vrniti še več sredstev, ki bi bila porabljena zaman.

Lahko pa se sprijaznimo s tem, da smo zaradi nepremišljenosti izgubili 314.000,00 EUR denarja, se

potrudimo ta dolg čim prej sanirati ter usmeriti energijo v projekte, ki jih lahko izpeljemo in ki nas

srednjeročno lahko pripeljejo v finančni položaj, ki bo dopuščal investicije kot je to predlog ŠRC

Ljutomer ob pogoju večjega deleža sofinancerskih sredstev.

Čeprav obstaja velika pripravljenost po doseganju najbolj ugodne rešitve za nastalo situacijo tako s

strani ministra kot tudi občine, se je vseeno potrebno soočiti z neugodnimi dejstvi in prevzeti

odgovornost. Pogodba je bila sklenjena in je ni moč kar tako odpraviti.

Ocenjujemo, da bi prestavljanje skrajnega roka za zaključek projekta na leto 2012 (do 15. 9. 2012)

bila še ena v nizu nerealnih odločitev. Namreč glede na ostale prevzete obveznosti in dolgove

občine je zelo nerealno pričakovati, da bi v letu 2012 zagotovili cca 1,2 mio EUR lastnih sredstev,

saj v letu 2011 za ta nov projekt zaradi vsega navedenega ni zagotovljenih, ker je potrebno najprej

poravnati tekoče in zapadle obveznosti.

Pričel je čas, da se soočimo z dejstvi in odstopimo od tega projekta. To je odločitev, o kateri je

potrebno razpravljati in sprejeti stališče. Možno je seveda tudi, da se odpovemo 2 mio EUR iz

drugih projektov oziroma več ali manj vsem drugim investicijam. Vendar to prav tako ne bi bila

najboljša poteza.

Občinski svet Občine Ljutomer prosimo, da predlog sklepa o podaji soglasja k odstopu od projekta

ureditve ŠRC Ljutomer obravnavani za zavzame svoje stališče. O odstopu od projekta bomo potem

obvestili Ministrstvo za šolstvo in šport.


Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalka pri tej točki županja Občine Ljutomer.

Pripravila mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.

Lilijana Koser, višja svetovalka ŽUPANJA


113


SOGLASJE O PRISTOPU K PROJEKTU ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA

OBRAMBO PRED TOČO Z LETALI

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009) je

Občinski svet Občine Ljutomer na 7 redni seji 13. 7. 2011 sprejel naslednji

SKLEP št.

Občinski svet Občine Ljutomer soglaša s pristopom Občine Ljutomer k projektu

združevanja sredstev za obrambo pred točo z letali v letu 2011 na branjenem področju v

Republiki Sloveniji.

Občina Ljutomer pristopa s pogojem, da k združevanju sredstev s podpisom pogodbe o

združevanju sredstev za izvedbo obrambe pred točo z letali v letu 2011 pristopijo vse občine z

deleži, navedenimi v pregledni tabeli.

Občina Ljutomer zagotovi potrebna finančna sredstva z rebalansom proračuna Občine

Ljutomer za leto 2011.

Številka: 320/2011-10

Datum : 13. 7. 2011


mag. Olga KARBA, univ. dipl. prav.

ŽUPANJA

Vročiti:


- arhiv dokumentarnega gradiva


114


Letalski center Maribor je z dopisom št. 17/2011 obvestil občine glede poteka združevanja sredstev

za obrambo pred točo z letali v letu 2011 na branjenem področju v Republiki Sloveniji.

Projekt zajema poizkusne obrambe pred točo, kot je razvidno iz dopisa, kateri je priloga gradivu.

V kolikor Občina Ljutomer pristopi k projektu združevanja sredstev za obrambo pred točo z letali v

letu 2011 na branjenem področju v Republiki Sloveniji in podpiše pogodbo o združevanju sredstev

za izvedbo obrambe pred točo, mora na podlagi deležev, ki jih prispevajo občine zagotoviti

finančna sredstva v višini 4.120,83 EUR, kot je razvidno iz priložene tabele.

Glede na škodo, katera lahko nastane zaradi toče je smiselno pristopiti k projektu.

V preteklih letih je bilo kar nekaj pomislekov glede uspešnosti in upravičenosti obrambe pred točo

z letali, zato posledično vse občine, na katerih območjih se izvaja obramba pred točo z letali niso

pristopile k projektu. Glede na navedeno se predlaga pristop Občine Ljutomer pod pogojem, da k

združevanju sredstev s podpisom pogodbe o združevanju sredstev za izvedbo obrambe pred točo z

letali v letu 2011 pristopijo vse občine, ki so navedene v tabeli pregleda deležev.

Občina Ljutomer v proračunu za leto 2011 nima zagotovljenih finančnih sredstev za sofinanciranje

izvedbe obrambe pred točo z letali za leto 2011.

V kolikor pride do realizacije tega sklepa je potrebno finančna sredstva zagotoviti z rebalansom

proračuna Občine Ljutomer za leto 2011.

Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da predlagani sklep sprejme.


Ljutomer, št. 2/2010) bosta poročevalca pri tej točki dnevnega reda Aleš Vaupotič in Janez

Rožmarin.

Pripravil

Aleš Vaupotič mag. Olga KARBA, univ. dipl. prav.

SVETOVALEC ŽUPANJA


115


POSLOVNI NAČRT ZA LETO 2011 ZA OSKRBO S PITNO VODO IN ODVAJANJA

IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/, (Uradni list RS, št. 94/07,

76/08, 79/09 in 51/10), 1. odstavkom 11. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen

storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009)

ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09), je Občinski svet

Občine Ljutomer na 7. redni seji 13. 7. 2011 sprejel naslednji

SKLEP št.

1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k poslovnim načrtom o izvajanju javnih služb

oskrba s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju

občine Ljutomer za leto 2011.

1.1 Oskrba s pitno vodo za leto 2011

Daje se soglasje k poslovnim načrtom izvajanja javne službe oskrba s pitno vodo,

katera sta pripravila izvajalca javne službe Javno podjetje Prlekija d.o.o. in

Komunalno podjetje Ormož d.o.o..

1.2 Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2011

Daje se soglasje k poslovnemu načrtu izvajanja javne službe odvajanje in čiščenje

komunalne in padavinske odpadne vode, katerega je pripravil izvajalec javne službe

Javno podjetje Prlekija d.o.o..

Številka: 354/2011-10

Datum: 13. 7. 2011



ŽUPANJA

Vročiti:


- Komunalnemu podjetju Ormož d.o.o., Hardek 21c, 2270 Ormož

- Angelci LUKMAN, višji svetovalki




116


V skladu s prvim odstavkom 11. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev

obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009) mora

izvajalec javne službe najkasneje do 31. marca tekočega leta predložiti lokalni skupnosti v soglasje

poslovni načrt izvajanja posamezne javne službe, vključno s kalkulacijo cene.

Oba izvajalca javnih služb sta na Občino Ljutomer dostavila poslovna načrta o izvajanju

posamezne javne službe. Poslovna načrta o izvajanju javnih služb za leto 2011 sta prilogi sklepa.

Obvezna občinska gospodarska javna služba oskrba s pitno vodo

Na območju občine Ljutomer se javna služba oskrba s pitno vodo izvaja iz dveh vodovodnih

sistemov:

- ljutomerskega vodovodnega sistema, kjer je izvajalec javne službe Javno podjetje Prlekija

d.o.o. ter

- ormoškega vodovodnega sistema, kjer je izvajalec javne službe Komunalno podjetje Ormož

d.o.o..

Poslovni načrt za leto 2011 izvajalca javne službe Javno podjetje Prlekija d.o.o. je bil obravnavan

na seji Sveta ustanoviteljic javnega podjetja, in sicer 29. 6. 2011 ter v nadaljevanju seje 6. 7. 2011.

Obvezna občinska gospodarska javna služba odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske

odpadne vode

Na območju občine Ljutomer je izvajalec javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in

padavinske odpadne vode Javno podjetje Prlekija d.o.o..

Poslovni načrt za leto 2011 izvajalca javne službe Javno podjetje Prlekija d.o.o. je bil obravnavan

na seji Sveta ustanoviteljic javnega podjetja, in sicer 29. 6. 2011 ter v nadaljevanju seje 6. 7. 2011.

Glede na predlagano vsebino poslovnih načrtov o izvajanju javnih služb na območju občine

Ljutomer za leto 2011 se Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlaga, da jih obravnava in

sprejme.



Pripravil




117


POSLOVNA POROČILA ZA LETO 2010 ZA OSKRBO S PITNO VODO IN

ODVAJANJA IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/, (Uradni list RS, št. 94/07,

76/08, 79/09 in 51/10), 4. odstavka 11. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev

obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009) ter 18.

člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09), je Občinski svet

Občine Ljutomer na 7. redni seji 13. 7. 2011 sprejel naslednji

SKLEP št.

1. Občinski svet Občine Ljutomer se je seznanil s poročili o izvajanju javnih služb oskrbe s

pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju

občine Ljutomer za leto 2010 kot sledi:

1.1 Oskrba s pitno vodo za leto 2010

1.1.1 Javna služba oskrba s pitno vodo na območju občine Ljutomer izkazuje:

- negativni poslovni izid na dejavnosti oskrbe s pitno vodo v obdobju od 1. 1. 2010

do 31. 3. 2010 v višini 71,00 EUR (izvajalec javne službe KSP LJUTOMER

d.o.o.),

- negativni poslovni izid na dejavnosti oskrbe s pitno vodo v obdobju od 1. 4. 2010

do 31. 12. 2010 v višini 3.189,00 EUR (izvajalec javne službe Javno podjetje

Prlekija d.o.o.) ter

- negativni poslovni izid na dejavnosti oskrbe s pitno vodo, ki se izvaja na območju

občine Ljutomer, katero se oskrbuje iz ormoškega vodovodnega sistema v višini

3.293,28 EUR.

1.1.2 Finančna sredstva za pokrivanje negativnega poslovnega izida na dejavnosti oskrbe

s pitno vodo na območju občine Ljutomer v letu 2010 v skupni višini 6.553,28

EUR se zagotovi z rebalansom proračuna Občine Ljutomer za leto 2010.

1.2 Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2010

1.2.1 Javna služba odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na

območju občine Ljutomer izkazuje:

- pozitivni poslovni izid na dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalne in

padavinske odpadne vode v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 3. 2010 v višini

20.545,00 EUR (izvajalec javne službe KSP Ljutomer d.o.o.) ter

- negativni poslovni izid na dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalne in

padavinske odpadne vode v obdobju od 1. 4. 2010 do 31. 12. 2010 v višini

23.151,00 EUR (izvajalec javne službe Javno podjetje Prlekija d.o.o.).

1.2.1 Finančna sredstva za pokrivanje negativnega poslovnega izida na dejavnosti

odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine

Ljutomer v letu 2010 v višini 23.151,00 EUR se zagotovi z rebalansom proračuna

Občine Ljutomer za leto 2010.


118

Številka: 354/2011-10

Datum: 13. 7. 2011



ŽUPANJA

Vročiti:


- Komunalno – stanovanjskemu podjetju Ljutomer d.o.o., Ulica Rada Pušenjaka 9, 9240

Ljutomer

- Komunalnemu podjetju Ormož d.o.o., Hardek 21c, 2270 Ormož

- Angelci LUKMAN, višji svetovalki




119


V skladu s četrtim odstavkom 11. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev

obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009) mora

izvajalec javne službe najkasneje do 31. marca tekočega leta predložiti lokalni skupnosti poročilo o

izvajanju javne službe za preteklo leto.

Vsi izvajalci javnih služb so na Občino Ljutomer dostavili poročila o izvajanju javnih služb za

preteklo leto, upoštevajoč čas izvajanja javne službe. Poročila o izvajanju javnih služb za preteklo

leto so priloga sklepa.

Obvezna občinska gospodarska javna služba oskrba s pitno vodo

Na območju občine Ljutomer se javna služba oskrba s pitno vodo izvaja iz dveh vodovodnih

sistemov:

- ljutomerskega vodovodnega sistema, kjer je bil od 1. 1. 2010 do 31. 3. 2010 izvajalec javne

službe KSP Ljutomer d.o.o., od 1. 4. 2010 do 31. 12. 2010 pa Javno podjetje Prlekija d.o.o.

ter

- ormoškega vodovodnega sistema, kjer je izvajalec javne službe Komunalno podjetje Ormož

d.o.o..

Poslovno poročilo za leto 2010 izvajalca javne službe Javno podjetje Prlekija d.o.o. je bilo

obravnavano na seji Sveta ustanoviteljic javnega podjetja, in sicer 29. 6. 2011 ter v nadaljevanju

seje 6. 7. 2011, kjer je bilo izglasovano, da se Poslovno poročilo za leto 2010 v predlagani obliki

sprejme. Občina Ljutomer je glasovala proti (delež Občine Ljutomer znaša 30,77%) sprejetemu

sklepu iz naslednjih razlogov:

1. Negativni poslovni izid se izkazuje na obeh javnih službah, oskrbi s pitno vodo ter odvajanju

in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (oz. na treh dejavnostih: oskrba s pitno

vodo ter odvajanju – kanalščini in čiščenju odpadne vode).

2. Negativni poslovni izid se izkazuje tudi na obvezni občinski javni službi oskrba s pitno

vodo, za katero je predlog cene pripravil izvajalec javne službe in se je ta cena uporabnikom

storitev v preteklem letu tudi (6 mesecev) zaračunavala.

3. Pri analizi Poslovnega poročila za leto 2010 je bil s strani izvajalca javnih služb ugotovljen

porast stroškov dela napram preteklim letom (na obeh javnih službah, zlasti pa na dejavnosti

čiščenja odpadnih voda).

4. Prihaja do negativnega poslovnega izida na dejavnosti, pri kateri v preteklosti to ni prihajalo,

saj se je v preteklosti na njih ustvarjal dobiček (čiščenje odpadne vode).

5. Nedorečena se nam zdijo nekatera sodila – kriteriji za delitev skupnih stroškov posameznih

dejavnosti med občine, kar ima v določenem delu neposredni vpliv na poslovni rezultat.

Poslovno poročilo izvajalca javne službe Komunalno podjetje Ormož d.o.o. so Občine Ormož,

Središče ob Dravi in Sveti Tomaž že sprejele. Letno poročilo izkazuje negativni poslovni izid na

dejavnosti oskrbe s pitno vodo v skupni višini 36.349,64 EUR. Upoštevajoč ključ delitve

negativnega poslovnega izida – število hišnih priključkov znaša znesek negativnega poslovnega

izida na tej dejavnosti za Občino Ljutomer 3.293,28 EUR.

Obvezna občinska gospodarska javna služba odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske

odpadne vode

Na območju občine Ljutomer je bil izvajalec javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in

padavinske odpadne vode v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 3. 2010 KSP Ljutomer d.o.o., v obdobju

od 1. 4. 2010 do 31. 12. 2010 pa Javno podjetje Prlekija d.o.o..

Poslovno poročilo izvajalca javne službe KSP Ljutomer d.o.o. je bilo obravnavano na XVIII.

skupščini družbe, 17. 6. 2011. Sprejet je bil Sklep št. 7/2011, s katerim se pozitivni poslovni izid na


120

dejavnosti odvajanja odpadne vode v višini 1.686,00 EUR nameni deloma, v višini 947,00 EUR, za

pokrivanje negativnega poslovnega izida na dejavnosti zbiranja ter prevoza komunalnih odpadkov,

preostanek, 739,00 EUR pa za nadaljnje poslovanje družbe KSP Ljutomer d.o.o.. Zraven

navedenega je bil na navedeni skupščini sprejet še Sklep št. 6/2011 s katerim se pozitivni poslovni

izid na dejavnosti čiščenja odpadne vode v višini 18.859,00 EUR nameni za pokrivanje negativnega

poslovnega izida na dejavnosti zbiranja ter prevoza komunalnih odpadkov v letu 2010 in sicer v

višini 17.400,00 EUR. Preostanek sredstev pozitivnega poslovnega izida, to je 1.459,00 EUR pa se

je namenil za nadaljnje poslovanje družbe KSP Ljutomer d.o.o..

Poslovno poročilo za leto 2010 izvajalca javne službe Javno podjetje Prlekija d.o.o. je bilo

obravnavano na seji Sveta ustanoviteljic javnega podjetja, in sicer 29. 6. 2011 ter v nadaljevanju

seje 6. 7. 2011. Občina Ljutomer je glasovala proti (delež Občine Ljutomer znaša 30,77%)

sprejetemu sklepu iz zgoraj navedenih razlogov.

Glede na predlagano vsebino poročil o izvajanju javnih služb na območju občine Ljutomer za

preteklo leto se Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlaga, da jih obravnava in sprejme.



Pripravil




121


SOGLASJE K CENAM ZA STORITVE VEZANE NA GJS

Na podlagi 21. Člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 -Uradno prečiščeno

besedilo UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10), 14. in 15. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v

Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/2008, 11/2009, 2/2010, 3/2011) ter 18.

člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009) je Občinski svet

Občine Ljutomer na 7. seji 13. 7. 2011 sprejel naslednji

SKLEP št.

VARINATA I

I.

Občinski svet Občine Ljutomer soglaša z cenami Javnega podjetja Prlekija Ljutomer za storitve,

vezane na gospodarske javne službe, ki nimajo vira v ceni storitev gospodarskih javnih služb (brez

DDV) :

Opis storitve EM Količina Cena v

EUR

Vodenje katastra objektov naprav javne infrastrukture

– skupaj za vse občine

mesec 1 2.288,73

Storitve izvajanja javnih pooblastil

Izdelava in izdaja smernic in mnenja kom 1 13,36

Izdelava in izdaja projektnih pogojev k projektni

dokumentaciji

kom 1 34,21

Izdelava in izdaja soglasja k projektnim rešitvam kom 1 8,12

Izdelava in izdaja soglasja za priključite v obstoječih stavb

ali novogradenj

kom 1 22,79

Izdelava in izdaja soglasja za začasni priključek za določen

čas

kom 1 32,35

Izdelava in izdaja soglasja za ukinitev priključka kom 1 6,03

Druge storitve po naročilu

Spremljanje analiz pitne vode za posamezni sistem v

upravljanju občine

kom 1 6,08

Izdelava pisnih ukrepov za odpravo neskladnosti pitne vode

za posamezni vodovodni sistem v upravljanju občine

kom 1 8,27

Izdelava dokumentacije za obveščanje uporabnikov o

kvaliteti pitne vode za posamezni vodovodni sistem v

upravljanju občine

kom 1 22,45

Izdelava letnega poročila o kvaliteti pitne vode za

posamezni vodovodni sistem v upravljanju občine

kom 1 44,38

Storitve zbiranja okoljske dajatve % 3,00

ali


122

VARINATA II

Občinski svet Občine Ljutomer soglaša, da Javno podjetje Prlekija Ljutomer za storitve, vezane

na gospodarske javne službe, ki nimajo vira v ceni storitev gospodarskih javnih služb (brez DDV)

občini Ljutomer zaračunava naslednje cene:


EUR



mesec 1 2.288,73



upravljanju občine

kom 1 6,08



kom 1 8,27



upravljanju občine

kom 1 22,45



kom 1 44,38


II.

Županjo Občine Ljutomer se pooblašča za podpis pogodbe za opravljanje storitev vezane na

gospodarske javne službe, ki nimajo vira v ceni storitev gospodarskih javnih služb z JPP Prlekija

Ljutomer.

III.

Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer in se začne uporabljati s 1. 1. 2011.

Številka: 354/2011-10

Datum: 13. 7. 2011



ŽUPANJA

V vednost:





123

Obrazložitev:

Na podlagi Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o. (Uradni list RS, št. 24/2009),

Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št.

5/2008, 11/2009 in 2/2010), Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ljutomer (Uradno

glasilo Občine Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010) ter Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in


1/2010 in 4/2010) sta Občina Ljutomer in JP Prlekija d.o.o. 6. 10. 2010 podpisale Pogodbo o

izvajanju dejavnosti obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno

vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine

Ljutomer, št. 354-430/2010-1557. V 2.členu navedene pogodbe je določeno, da lahko občina

pooblasti izvajalca tudi za opravljanje drugih storitev povezanih z izvajanjem obveznih občinskih

gospodarskih javnih služb, ki nimajo vira v ceni storitev v skladu s pravilnikom o metodologiji za

oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list

RS, št. 63/2009 in sicer za :

– vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov priključenih nanj vključujoč dobavo

vode v hidrantno omrežje, vse v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari

ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,

– vodenja katastra javne infrastrukture,

– posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javne infrastrukture in javne kanalizacije v zbirni

kataster gospodarske javne infrastrukture.

– zaračunavanje okoljskih in drugih dajatev ter

– izvajanje javnih pooblastil ter drugih storitev po naročilu občine.

Nadalje je v členu določeno, da stranki za navedene storitve skleneta posebno pogodbo ali dodatek

k tej pogodbi, kjer se vsako leto posebej dogovorita o načinu, obsegu in ceni ter zagotavljanju

sredstev za te storitve.

JP Prlekija d.o.o. je cenik za storitve, ki niso zajete v ceni storitev javnih služb posredovalo občini

Ljutomer v predlogu variante I in sicer:


EUR



mesec 1 2.288,73

Storitve izvajanja javnih pooblastil

Izdelava in izdaja smernic in mnenja kom 1 13,36

Izdelava in izdaja projektnih pogojev k projektni

dokumentaciji

kom 1 34,21

Izdelava in izdaja soglasja k projektnim rešitvam kom 1 8,12

Izdelava in izdaja soglasja za priključite v obstoječih stavb

ali novogradenj

kom 1 22,79

Izdelava in izdaja soglasja za začasni priključek za določen

čas

kom 1 32,35

Izdelava in izdaja soglasja za ukinitev priključka kom 1 6,03



upravljanju občine

kom 1 6,08



kom 1 8,27



upravljanju občine

kom 1 22,45


124



kom 1 44,38


Prikaz stroškov oz. obrazložitev za posamezno ceno je prikazan v prilog 2, prilogi 3, prilogi 4 in

prilogi 5. Pri vodenju katastra, kjer znaša cena na mesec 2.288,73 EUR (brez DDV) je cena

določena za vse občine ustanoviteljice JP Prlekija d.o.o., na Občino Ljutomer pa odpade mesečni

stroške 1.377,39 EUR (brez DDV), kar je razvidno iz priloge 2.

S cenikom, ki ga je predlagalo JP Prlekija d.o.o. se Občina Ljutomer ne strinja, zato je v predlogu

sklepa pod varianto II pripravljen predlog cen, ki jih je pripravljena pokrivati JPP Občina

Ljutomer.


EUR



mesec 1 2.288,73



upravljanju občine

kom 1 6,08



kom 1 8,27



upravljanju občine

kom 1 22,45



kom 1 44,38


V ceniku, ki ga je predlagala Občina Ljutomer niso zajete postavke pod Storitve izvajanja javnih

pooblastil. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) v 51. členu jasno določa, da soglasodajalci za

pripravo in izdajo projektnih pogojev in soglasij ter soglasja za priključitev niso upravičeni do

plačila taks, povračila stroškov in drugih plačil. V obrazložitvi tega člena je navedeno, da je novela

ZGO-1 vprašanje stroškov, taks in drugi plačil v zvezi z odločitvijo projektnih pogojev oziroma

odločanjem o soglasjih uredila za vse soglasodajalce enako, ne glede na njihovo

pravnoorganizacijsko obliko. Iz navedenega pristojna občinska služba meni, da izvajalec, kateremu

so bila dana javna pooblastila z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ljutomer

(Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010) ter Odlokom o odvajanju in čiščenju


Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010) ni upravičen do plačila storitev izvajanja javnih pooblastil.

Nadalje je pristojna občinska služba mnenja, da je višina za storitev zbiranja okoljske dajatve

previsoka in predlaga višino provizije 2 % iz razloga, saj je po pregledu veljavne zakonodaje, ki

ureja to področje (Uredba o okojski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih

voda (Uradni list RS, št. 104/2009, 14/2010) ugotovljeno, da pravne podlage za izplačilo provizije

ni. Po pridobljenih informacijah je to stvar dveh pogodbenih strank, izvajalca javne službe in

občine. Stroška pri obračunavanju okoljske dajatve na javnem vodovodu, s katerim opravlja JP

Prlekija d.o.o. ni, saj je strošek plačila okoljske dajatve izkazan na položnici za porabo vode,

kanalščine in čiščenja. Strošek nastane pri obračunavanju okoljske dajatve za vaške vodnjake, s

katerimi upravlja Občina Ljutomer in katerim porabnikom JP Prlekija d.o.o. posebej pošilja

položnice. Strošek za vaške vodnjake zajema materialne stroške, stroške dela in poštne stroške. Iz

navedenega predlagamo provizijo v višini 2% od vrednosti zaračunanih okoljskih dajatev


125

uporabnikom s celotnega območja občine, kar znaša cca 3.400 EUR o upoštevanju planirane višine

takse za leto 2011 v višini 170.000 EUR. Mnenja smo, da se s sredstvi v višini 3.400 EUR pokrijejo

vsi stroški, ki jih ima podjetje s pošiljanjem položnic za plačilo okoljske dajatve za vaške vodnjake.

Prav tako pa predlagamo, da se položnice za plačilo okoljske dajatve pošiljajo kvartalno in ne

mesečno, saj se s tem prihrani pri materialnih stroških, delu in poštnih stroških.

Za storitve po naročilu občine in vodenje katastra objektov in naprav javne infrastrukture se

pristojna občinska služba strinja s predlagano ceno. Predvsem se bo cena za vodenja katastra letno

spreminjala, saj je le-ta odvisna od dolžine vodovodnega in kanalizacijskega sistema v posamezni

občini. Glede na predlog strokovne službe znaša letna obremenitev proračuna Občine Ljutomer za

leto 2011 za storitve okoljske dajatve 3.400 EUR in vodenja katastra 16.528,68 EUR (vse brez

DDV). Glede na sprejeti proračun Občine Ljutomer za leto 2011 bo potrebno v rebalansu občine

sprejeto dodatna sredstva. V proračunu občine za leto 2011 je na postavki 020204 Stroški

pobiranja okoljskih dajatve – ekološke takse planirano 2.400 EUR, na postavki 040308

Vzdrževanje katastra gospodarske javne infrastrukture pa 6.100 EUR.

Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da odloča o ceniku in ga sprejme.


Ljutomer, št. 2/2010) bosta poročevalca k tej točki dnevnega reda Janez Rožmarin in Andreja Torič.

Pripravila


ŽUPANJA


126

16. TOČKA

ZAKLJUČNI RAČUN JAVNEGA GOSPODARSKEGA ZAVODA ZA TURIZEM LTO

PRLEKIJA LJUTOMER ZA LETO 2010 IN POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2010

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno gasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009) in 23.

člena Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem Ljutomer (Uradno gasilo

Občine Ljutomer, št. 12/2009) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji 13. 7. 2011 sprejel

naslednji

SKLEP št.

1. Občinski svet Občine Ljutomer potrdi Zaključni račun javnega gospodarskega zavoda za

turizem Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer za leto 2010 in Poslovno poročilo

za leto 2010.

2. Ugotovljen presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2010 v višini

59,00 EUR se nameni za opravljanje in razvoj dejavnosti javnega gospodarskega zavoda za

turizem Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer v letu 2011.

Številka: 320/2011-10

Datum: 13. 7. 2011



ŽUPANJA

Vročiti:

- Lokalni turistični organizaciji Prlekija Ljutomer, Jureša Cirila 4, Ljutomer


- arhiv dokumentarnega gradiva


127

POSLOVNO POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH LOKALNE

TURISTIČNE ORGANIZACIJE PRLEKIJA LJUTOMER

ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2010 DO 31. 12. 2010

I. FINANČNO POROČILO

Realizacija finančnega načrta Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer za obdobje od 1. 1.

2010 do 31.12. 2010 je v skladu s finančnim načrtom za leto 2010.

Javni zavod za turizem Ljutomer Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer se je financiral v

skladu z Odlokom o proračunu Občine Ljutomer.

Skupni prihodki LTO Prlekija Ljutomer so bili iz naslednjih virov:

proračunska sredstva Občine Ljutomer za tekoče funkcioniranje zavoda, sredstva za

promocijo občine in sejemsko predstavitev gospodarstva (programski del),

sredstva prodaje agencijskih storitev

organizacije sejmov,

sredstva prodaje blaga in materiala,

sredstva najemnin,

sredstva najemnin za vinske bokse,

sponzorstvo,

sredstva storitev (posredovanja),

sredstva vodenje skupin in posameznikov,

sredstva oglaševanja in prodaja monografij

izredni prihodki

in obresti.

Prihodki:

Višina skupnih prihodkov Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer je bila v poslovnem

letu 2010 349.138 €, od tega od turističnih programov in vodenja skupin 51.602 € od prodaje

blaga in materiala 65.771 € , od najemnin za sejme 6.325 € in bokse 2.775 €, najemnina za

stojnice-turistična tržnica 1.254 € prodaje monografije 1.825 €, oglaševanja 10.377 €, sredstva,

pridobljen na razpisih 9.600€ posredovanje nočitev 272€ in od obresti 4 €, prihodki iz prejšnih

obračunskih obdobij 403€ nenamenske dotacije 86€, prejete kazni 254€ izredni prihodki 75 € ter od

transfernih prihodkov 198.515 €.

Odhodki:

Vsi odhodki skupaj za poslovno leto 2010 so bili v višini 349.067 €.

Odhodki zavoda po planu so za programe, sprejete v programu dela. Tekoči odhodki so bili za plače

in druge izdatke štirih zaposlenih ter prispevki delodajalcev po merilih, kot to velja za ostale

proračunske uporabnike. Med tekočimi odhodki so bili izdatki za blago in storitve za poslovanje

zavoda, programski stroški so za izvajanje promocijske aktivnosti in sejemskih prireditev ter

prireditev občinskega pomena.

Na podlagi mesečnih zahtevkov je Občina Ljutomer LTO Prlekija Ljutomer v letu 2010 nakazala iz

občinskega proračuna skupaj 136.273 € za naslednje namene: sredstva za plače in druge izdatke

zaposlenih, sredstva za prispevke delodajalcev po merilih, kot to velja za ostale proračunske

uporabnike, sredstva za premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, sredstva za

izdatke za blago in storitve za poslovanje zavoda in sredstva za izvajanje promocijske aktivnosti in

sejemskih predstavitev ter sredstva za izvedbo prireditve Martinovanje in Silvestrovanje na prostem

kot tudi razliko za javna dela.

V letu 2010 smo imeli v Zavodu na praktičnem usposabljanju 1 učenko Srednje šole za gostinstvo

in turizem Radenci, ki je opravila 72 ur praktičnega dela. Imeli smo tudi 7 študentov in študent

turističnih fakultet, ki so opravili 380 ur prakse – vsak. V zavodu smo v skladu s pogodbo o delovni

praksi zagotovili sredstva za prehrano, prevoz in nagrado.

Kadrovska zasedba:


128

V zavodu so bili v letu 2010 štirje redno zaposleni: direktor, višji strokovni sodelavec in strokovni

delavec ter koordinator IV.

Zavod v letu 2010 ni imel investicijskih vlaganj.

Sredstva so bila namensko porabljena.

Tržni prihodek Zavoda je bil v letu 2010 v višini 40 %.

Zavod za turizem Ljutomer Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer je poslovno leto 2010

zaključila s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 59 €.

II. PROGRAMSKO POROČILO

PROGRAMSKI CILJI IN REZULTATI:

Programski cilji za poslovno leto 2010 so bili izvedeni v skladu s programom dela za leto 2010,

vendar zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo možno izpeljati vseh načrtovanih aktivnosti.

Program dela za leto 2010 je bil uresničen v naslednjih segmentih:

1. PROMOCIJA

A. Promocija zaokroženega turističnega območja Prlekija Ljutomer na turističnih borzah in

sejmih:

a) Promocija na primarnih trgih v tujini, kot so Avstrija, Nemčija in Slovenija. Udeležba na

naslednjih borzah in sejmih: Gradec - Ferien , Dunaj - Ferien , Linz -Ferien, Celovec –

Freizeit, Salzburg – Ferien, München FREE, TIP Ljubljana (vsi partnerski nastopi)

b) Promocija na sekundarnih trgih: Beograd- Srbija, sejem turizma ITF

SEJEM: FERIENMESSE 2010

DRŽAVA/MESTO: AVSTRIJA, GRADEC

DATUM: 9. – 10. 01. 2010

Velikost stojnice: 30 m2

Predstavili smo se na 30 m2. Pomemben sejem za celotno avstrijsko Štajersko.

Obiskovalci sejma so hvalili naše vino, ki so jim ga ponujali podrazstavljalci in okusili kulinariko

Prlekije ter bili navdušeni nad ponudbo. Avstrijske Štajerce je zanimala enogastronomija, Jeruzalem

in terme. Jeruzalem jim je poznan in ga radi obiščejo. Spraševali so po kolesarjenju, s čimer smo

jim tudi lahko ustregli.

Kot partnerji so bili na sejmu Izletniška kmetija Hlebec, Turistična kmetija Puklavec, Bioterme

Mala Nedelja, P&F Jeruzalem Ljutomer, Stacionarni turizem na podeželju Pihlarjeva domačija,

Vinovita Samo Simonič, IGD Holermuos, TIC Moravske Toplice.

SEJEM: FERIENMESSE WIEN 2010

DRŽAVA/MESTO: AVSTRIJA, DUNAJ

DATUM: 14. – 17. 01. 2010

Animacija na stojnici STO-ja

Sejem velja za največji avstrijski turistični sejem.

Obiskovalci so se zanimali za wellnes, terme in vinske ceste. Partnerji na sejmu so bili Izletniška

kmetija Hlebec, Turistična kmetija Puklavec, Bioterme Mala Nedelja, IGD Holermuos, Hotel

aMord. Turistične kmetije in vinogradniki so obiskovalcem ponujali vino ter domače pogače. Sejem

je bil dobro obiskan, obiskovalci so spraševali ciljno.


129

SEJEM: TURIZEM IN PROSTI ČAS 2010

DRŽAVA/MESTO: SLOVENIJA / LJUBLJANA

DATUM: 21. 01 – 24. 01. 2010

Velikost stojnice: 30m2

Podrazstavljalci so bili Bioterme Mala Nedelja, Turistična kmetija Hlebec, Tk Stari hrast, Hotel

Ormož, Hotel Diana in TIC Moravske Toplice ter Hotel aMord,. Partnerji so izvajali

enogastronomsko animacijo. Obiskovalci stojnice so spraševali po kolesarjenju in termah. Obisk je

bil zadovoljiv.

SEJEM: FERIENMESSE 2010

DRŽAVA/MESTO: AVSTRIJA, LINZ

DATUM: 29. 1. – 31. 01. 2010

Velikost stojnice: 25m2

Prebivalci Linza in celotne zvezne dežele Zgornja Avstrija so znani kot dobri popotniki.

Obiskovalci so se zanimali za enogastronomijo in terme.

Podrazstavljalci so bili Turistična kmetija Hlebec, TK Püklavec in TIC Moravske Toplice, Hotel

Diana ter Hotel aMord, ki so s svojimi dobrotami animirali obiskovalce naše stojnice.

SEJEM: FREE 2010

DRŽAVA/MESTO: NEMČIJA /MÜNCHEN

DATUM: 18. 02 – 22. 02. 2010


LTO Prlekija Ljutomer se je drugič predstavila na Bavarskem. Gre za največji turistični sejem v tej

zvezni deželi. Podrazstavljavci so bili Turistična kmetija Hlebec, Bioterme Mala Nedelja in P&F

Jeruzalem Ormož. Enogastronomska animacija je bila dobrodošla pri obiskovalcih naše stojnice.

Mnoge je presenetilo, kaj dela Jeruzalem v Sloveniji, vendar smo jim ob enogastronomski animaciji

vse lepo razložili. Zdelo se jim je zanimivo in obiska vredno, saj Bvarci poznajo Steiermark in jo

tudi obiskujejo. Prlekija je samo podaljšek tega. Podrazstavlalci so bili: TK Hlebec, P&F Jeruzalem

Ormož, Bioterme Mala Nedelja.

SEJEM: ITF BEOGRAD 2010

DRŽAVA/MESTO: SRBIJA/BEOGRAD

DATUM: 24. 02 – 28. 02. 2010


LTO Prlekija Ljutomer se je prvič predstavila na srbskem trgu, ki velja za perspektivni trg

slovenskega turizma. Podrazstavljavci so bili: Bioterme Mala Nedelja, Moravske Toplice, IGD

Holermuos. Določeni obiskovalci so poznali regijo Jeruzalema in smo jim preko enogastronomije

ponovno približali pokrajino goric in toplic.

SEJEM: FERIEN 2010

DRŽAVA/MESTO: AVSTRIJA, SALZBURG

DATUM: 26. – 28. 02. 2010


V Salzburgu smo se na turističnem sejmu, ki je vseboval tudi lovsko in wellness tematiko, tokrat

predstavili že četrtič.

Sejem je bil dobro obiskan, kar lahko trdim tudi o obisku naše stojnice. Zanimanje za našo

ponudbo, predvsem za Jeruzalem, je bilo veliko, kar dokazuje obisk Jeruzalema obiskovalcev

sejma.

Kot podrazstavljalca sta bili prisotni Turistična kmetija Hlebec in P&F Jeruzalem Ormož, katerih

vino in domače dobrote so obiskovalce še posebej pritegnili.

SEJEM: FREIZEIT 2010

DRŽAVA/MESTO: AVSTRIJA / CELOVEC


130

DATUM: 15. – 18. 04. 2010


Največji turistični sejem na avstrijskem Koroškem, na katerem smo se predstavili četrtič.

Podrazstavljalci: TK Hlebec, TK Püklavec, IDG Holermuos in Hotel Diana. Obiskovalci poznajo

Slovenijo in Prlekijo, vendar jih je zanimalo, kaj imamo novega. Ponudili smo jim

enogastronomijo, terme in turistične kmetije ter aktiven dopust. Podrazstavljalci so obiskovalcem

ponudila dobrote kmetij in vino. Sejem je bil zmerno obiskan.

B. Promocija turističnega območja Prlekija Ljutomer in turističnih produktov na samostojnih

ali partnerskih predstavitvah:

LOKACIJA: MERCATOR CENTER KRANJ

DATUM: 08.05.2010, sobota, 8.00 – 18.00

VELIKOST STOJNIC: 3 PIKNIK – MIZE

OPREMA: PANO PARK JERUZALEM, PANO BIOTERME, PANO HOTEL

JERUZALEM

V Mercator centru v Kranju smo se predstavljali prvič.

Mimoidočih je bilo veliko, vendar se niso ustavljali na stojnici, tako da sva se odločili, da jih

začneva nevsiljivo ustavljati in nagovarjati kar pred stojnicami in jim nuditi promocijski material in

informacije o Prlekiji oziroma o določeni ponudbi, za katero so izrazili zanimanje (najprej kje se

sploh nahaja Prlekija, kakšne turistične kmetije imamo, kaj nudi Jeruzalem, kaj se da pri nas videti,

doživeti; zelo zanimiva tema za večino: ponudba nepoznanih jim Bioterm, ……).

Imeli smo veliko različnega promocijskega materiala, vendar se je izkazalo, da bi bilo od tega kar

imamo, najprimernejše in dovolj ponujati katalog Park Jeruzalem, zloženko Bioterm in ponudbo

izletov za Prlekijo, ki so nama zmanjkali že po približno 3 urah. Kupi majhnih zloženk ljudi

odvračajo.

Precej povpraševanja je bilo za pohodniške in kolesarske poti.

V sklopu predstavitve celotne turistične ponudbe ožje Prlekije se je individualno poleg nas

predstavljala tudi TK STARI HRAST iz Radomerja. Ponujali so koščke postržjače, domačega

kruha in klobas ter v pokušino nudili in prodajali svoje vino.

LOKACIJA: MERCATOR CENTER ŠKOFJA LOKA

DATUM: 08.05.2010, sobota, 14.00 – 18.00

VELIKOST STOJNIC: 2 MERCATORJEVI STOJNICI

OPREMA: PANO PARK JERUZALEM

V Mercator centru v Škofji Loki smo se predstavljali prvič.

Kupcev v trgovini je bilo bore malo, še ti so bili večinoma nezainteresirani še preden smo jim sploh

lahko povedali, kaj bi radi. Najverjetneje je temu v veliki meri botrovala pozna popoldanska ura, pa

tudi kraj je manjši in ljudje drugačni.

Tudi tukaj je bil z nami predstavnik TK STARI HRAST iz Radomerja s svojo ponudbo

LOKACIJA: MERCATOR CENTER NOVO MESTO

DATUM: 27. MAJ 2010

VELIKOST STOJNICE: 2M2

OPREMA: PANO PARK JERUZALEM

Predstavitev je potekala v sklopu promocije v trgovinskih centrih Mercator po Sloveniji.

Ta predstavitev je bila 3 po vrsti, saj sta že prej potekali v Kranju in Škofji Loki.

Sam obisk stojnic ni bil množičen, je pa bilo nekaj interesentov, ki so se zanimali za našo

destinacijo, namestitve in podobno. Na sami stojnici smo »ponujali« katalog Park Jeruzalem ter

posamezne ponudnike.

Promocijsko ponudbo sta še zraven LTO-jo ponujala TK Vrbrnjak in TK Stari Hrast, katera sta

pripravila tudi nekaj kulinaričnih dobrot ter vino, kar so lahko obiskovalci tudi poskusili.


131

Iz pogovorov smo razbrali, da ljudje poznajo naše kraje, saj so bili na izletih (Jeruzalem, terme in

podobno).

PREDSTAVITEV V NAKUPOVALNEM CENTRU SUPERNOVA RUDNIK

KRAJ: LJUBLJANA

DATUM: 27.-29.5.2010

V nakupovalnem centru Supernova smo se predstavili prvič. Predstavili smo se s katalogom Park

Jeruzalem in prospektnim materialom posameznih ponudnikov iz Prlekije. (četrtek in petek). Ta dva

dneva je bila stojnica bolj slabo obiskana, ustavljali pa so se predvsem obiskovalci, ki so Prlekijo že

obiskali. V soboto smo se tudi predstavili na odru s prleškim harmonikašem, obenem pa smo

podrobno predstavili Prlekijo in našo ponudbo. V soboto je bila stojnica zelo dobro obiskana in tudi

povpraševanje je bilo večje kot v četrtek in petek. Povpraševali so predvsem po nastanitvenih

kapacitetah ter dopolnilnih turističnih dejavnostih in Biotermah.

Gradec: 4. in 5. 12. 2010 (Gradec) smo turistično predstavitev Prlekije obeležili na hišnem sejmu

ene izmed največjih turističnih agencij na avstrijskem Štajerskem GEGG Reisen. Prireditev je

obiskalo 5000 obiskovalcev, ki so iskali nove produkte v svoji bližini. Mnogi so poznali Prlekijo in

se spomnili, da bi jo bilo potrebno spet obiskati. Hišni sejmi so kot delavnice in so bolj prodajne

narave, zato smo prodali 5 močnih programov. Najem stojnice je bil brezplačen.

2. INFORMACIJE in LOKALNA TURISTIČNA VODENJA

A. Informiranje obiskovalcev je potekalo v štirih TIC-ih, Ljutomer, Jeruzalem, Bioterme Mala

Nedelja in Cven. TIC Ljutomer je bil odprt od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro in ob sobotah od 8. do 12. ure.

TIC Jeruzalem je bil odprt vsak dan od novembra do marca od 10. in 16. ure, ostale mesece vsak

dan med 9. in 19. uro.

TIC v Biotermah Mala Nedelja je bil odprt vsak dan med 9. in 18. Uro v poletnih mesecih. V

zimskih med 9. In 16. Uro.

TIC Cven je bil odprt v soboto in nedeljo od 11. do 18. ure med majem in septembrom.

B. Vodenje registra lokalnih turističnih vodnikov. V registru imamo vpisanih 33 lokalnih turističnih vodičev, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Odloku o lokalnem turističnem vodenju v Občini Ljutomer oziroma na zaokroženem turističnem območju Prlekija Ljutomer.

3. E-POSLOVANJE IN INTERNET

Smo skrbniki portala Slovenske turistične organizacije na področju ožje Prlekije ter skrbniki

centralnega rezervacijskega sistema STO-ja za področje Prlekije (nočitve).

Spletne strani LTO Prlekija Ljutomer smo celo leto dopolnjevali.

4. TISKANI MEDIJI

Tisk promocijskega gradiva v slovenskem in tujih jezikih:.

Natisnili smo prodajni katalog za leto 2010 Park Jeruzalem Slovenija v osmih jezikih v nakladi

30.000 izvodov.

Natisnili smo programe izletov v 9 jezikih.

Natisnili smo turistične znamenitosti v 9 jezikih.

5. PROJEKTI

Sodelovali smo pri projektih: Vino Cool (posredovanje gradiva), City cooperation (izvedba

predstavitve in posredovanje gradiva za brošure), Hiking and biking (trasiranje pohodnih poti),

Mura Drava bike.

Posneli smo turistični film o ožji Prlekiji.

6. PRIREDITVE


132

Vsako soboto v mesecu od marca do decembra smo organizirali turistično tržnico na Glavnem trgu

v Ljutomeru.

Organizacija Pustovanja na Glavnem trgu Ljutomer za šole.

Organizirali smo sejem Lotmerk v cvetoči pomladi.

Organizirali smo Tour de Mur total – kolesarjenje ob Muri. Gre za čezmejni projekt A-SLO-HR.

Organizirali smo Postavljanje klopotca na Glavnem trgu Ljutomer.

Vsako soboto v decembru smo organizirali Božični bazar.

Organizirali smo 8. Štefanov pohod z baklami na Jeruzalem, 26. 12. 2009, ki se ga je udeležilo cca.

150 ljudi.

Soorganizirali smo Martinovanje na Glavnem trgu z ansamblom Mambo kings.

Dobro obiskano Silvestrovanje je potekalo na prostem z ansamblom Vzpon.

PRIREDITVE 2010

KAJ KDAJ

Pustno rajanje 2010 februar (organizator)

Turistična tržnica vso leto (organizator)

Prvi prleški cug marec (soorganizator)

2. Sejem cvet in med – Lotmerk v cvetoči

pomladi

maj (organizator)

TVU- teden vseživljenjskega učenja maj (organizator)

Tuor de Mur Total junij (soorganizator)

Prleški sejem 2010 avgust (pomoč pri logistiki)

Postavljanje klopotca avgust (organizator)

Martinovanje 2010 november (soorganizator)

Božični bazar 2010 december (organizator)

Juhu veseli december je tu december (organizator)

Štefanov pohod na Jeruzalem december (organizator)

Silvestrovanje 2010 december (soorganizator)

Poročilo PUST 2010

16.02. 2010

Letošnjemu pustnemu rajanju je vsaj delno prizaneslo vreme, da ni snežilo oz. deževalo, je pa bilo

dokaj mrzlo.

Otroci so se pričele zbirati na Glavnem trgu med 9.30 in 10.15. Takrat je pričela svoj nastop tudi

glasbena animatorka Andreja Zupančič, katera je dodobra ogrela otroke in vse zbrane, s svojim

programom.

Sledil je nastop otrok iz vrtca in posameznih šol, nato nas je pozdravil podžupan Občine Ljutomer.

Po pozdravu je sledila razglasitev zmagovalnih skupinskih mask (individualnih nismo podelili,

nagrade smo združili v skupinske). Tako so vse šole in vrtec dobile nagrado.


133

Po končani podelitvi nagrad, nas je Andreja spet zavrtela v vrtinec otroških pesmi ter plesov.

Kot pika na i še je na koncu sledilo prosto pustno rajanje.

Ob vsem tem še je za popestritev dneva poskrbela Pustna tržnica, kjer so ponudniki ponujali krofe,

jabolka, sok in podobno.

PRISOTNE ŠOLE, VRTCI:

OŠ Cven

OŠ Cezanjevci

OŠ Ljutomer

OŠ Cvetko Golar

Vrtec Ljutomer

VDC

KAJ STROŠKI

ODER in OZVOČENJE 324,00 € bruto

SAZAS 72,02 € bruto

ANDREJA ZUPANČIČ (animacija) 60

minut

300 € neto

REKLAMA 250 € bruto

SKUPAJ 946,02 €

Donatorji - sponzorji

PRVI PRLEŠKI CUG V KOPER

Marec 2010

Etnološko kulturno društvo KÜNŠTNI PRLEKI so nas povabili k njihovemu projektu. Prevzeli smo

logistiko razstavljalcev oz. ponudnikov, ki so v Kopru ponujali prleške kulinarične dobrote, vino,

domačo obrt, propagandni material in podobno. Logistiko namestitve, spanja in podobo je prevzela

LTO Prlekija Ljutomer. Tako smo se s ponudniki odpravili v Koper že v petek zjutraj, tako, da smo

že v petek ves dan promovirali Prlekijo ter Prleške dobrote. Odziv obiskovalcev je bil neverjeten,

saj so z zanimanje pogledali vsako stojnico in nenazadnje tudi kaj kupili.

Še večje zanimanje je sledilo v soboto, ko je bilo še več obiskovalcev kot prejšnji dan. Ob prihodu

Prlekov je sledil kulturni program in pogostitev.

KDO KAJ

TK DERVARIČ SOK (5l)

TK DERVARIČ NAREZEK

TK STARI HRAST KOSILO (1)



SEGRAP KOPANJE (skupinsko)

SEGRAP KOPANJE (skupinsko)

SEGRAP KOPANJE (2 osebi)

TK PRI ALENKI KOSILO (6)

LTO DARILNI PAKET

OBČINA DARILNI PAKET

JAKOB KOKICE

MARJAN UPLAZNIK-sadjarstvo JABOLKA in SOK

GOSTILNA PAVLIČIČ 3 PIZZA

KS LJUTOMER Čiščenje trga


134

Ponudniki oz. razstavljalci smo s »tržnico« končali popoldan, saj nam je že začelo primanjkovati

dobrot.

LOTMERK V CVETOČI POMLADI

08. 05. 2010

Letos smo sam sejem Cvet in med dogradili še z dvema projektoma. Tako je sama prireditev

potekala 2 dni. Projekt smo izpeljali OI JSKD Ljutomer, Klub prleških babic in LTO Prlekija

Ljutomer.

Prvi dan, 07. 05. 2010, je potekalo REGIJSKO LINHARTOVO SREČANJE-festival gledaliških

skupin Pomurja. Tako smo si lahko ogledali predstavo za otroke in odrasle. Hkrati je potekala tudi

delavnica-PEKA POGAČ, katero so izvajale članice Kluba prleških babic. Obiskovalci delavnic so

se lahko preizkusili v gnetenju in peki pogač.

V soboto, 08. 05. 2010 je v dopoldanskem času potekal sejem Cvet in med, na katerem so se

predstavili cvetličarji, vrtnarji, čebelarji, spominkarji, medičarji ter člani Kluba prleških babic. Na

stojnicah so lahko obiskovalci izbirali med vrtninami, zelenjavo, lončnicami, medom, medico,

svečami iz voska, spominki iz lesa, medenjaki, lectarijo, degustacijami domačih dobrot ter stojnico

LTO-ja.

V nadaljevanju se je predstavila godba Društva upokojencev Ljutomer, folklorna skupina Alojza

Grnjaka, ki je praznovala 40 letnico delovanja, folklorna skupina DU Ljutomer, folklorna skupina

Leščeček iz Veržeja, folklorna skupina iz Cvena in folklorna skupina iz Madžarske. Razen gostov iz

Madžarske so svoj program pripravili tudi pevci iz Avstrije (Koroške) ter tamburaška skupina iz

Hrvaške. V samem programu so se prebirale tudi zgodbe pisateljice iz Ljutomera ga. Zelkove.

Višek prireditve pa je bil nastop ansambla Alojza Grnjaka, kjer so zaigrali svoje znane skladbe.

Ves dan so potekale tudi ustvarjalne delavnice, kjer so ustvarjali rože iz »krep« papirja. Sledila je

razstava različnih starih predmetov, fotografij ter orodja za izdelavo tamburic.

Gostinski del je imel hotel Jeruzalem.

Zvečer je sledila zabava z ansamblom Koštruni.

STROŠKI (LTO-ja) – 2. SEJEM CVET IN MED

08.05. 2010

LOTMERK V CVETOČI POMLADI

KAJ KJE KDAJ CENA (bruto)

Oder Glavni trg Ljutomer 08.05. 2010 80,00 €

Ozvočenje Glavni trg Ljutomer 08.05. 2010 30,00 €

Radijska reklama 7 objav 50, €

Plakati 30, €

SAZAS 120.02

SKUPAJ: 310,02

TOUR DE MUR TOTAL

(06. junij) 2010

Kot partner je LTO Prlekija Ljutomer sodelovala pri izpeljavi mednarodnega projekta (Slovenija,

Avstrija, Hrvaška) Tour de Mur Total. Namen projekta je predvsem promocija kolesarjenja,

zdravega življenja in pozitivnega odnosa do naravnega okolja.

Letošnji maraton je spet omogočil, da se je bilo mogoče odpeljati ob celotnem toku reke Mure

(izvir-Avstrija, izliv-Hrvaška).

Naš del trase se je pričel v Zdravilišču Radenci, nato nas je pot vodila v Bad Radkersburg (naš

zavod pobiral štartnino) od tu naprej pa 2 trasi, redna in družinska. Redna trasa je peljala Gederovci

Tišina, Bakovci, Dokležovje, Veržej, Terme Banovci (okrepčevalnica), Mota, Razkrižje (nato ena

varianta na Hrvaško), Bistrica, Melinci, Ižakovci, Dokležovje, Veržej, Vučja vas, Radenci.

Družinska trasa nas je peljala mimo Pavlove hiše, kjer smo si pogledali damjake, nato v Gederovce


135

in zatem v Petanjce in v Zaton. Iz Zatona pa spet v Zdravilišče Radenci, kjer je bil zaključek

maratona ter program in pojedina. Slovenske trase se je udeležilo cca. 150 kolesarjev, kar je lep

uspeh. Tudi družinske trase se je udeležilo kar nekaj družin, lahko bi bilo več. Za začetek je kar

dobro.

PRLEŠKI SEJEM

14. 08. 2010

LTO Prlekija je pomagal pri logističnih delih:

- izdelava ter tiskanje oznak za WC

- pomoč pri lepljenju oznak za stojnice

- nameščanje WC kabin

- usmerjanje razstavljalcev na svoja mesta

- odprt TIC Ljutomer (intervjuji, začasna pisarna TD Ljutomer…)

PROGRAM PRIREDITVE

830

Pihalni orkester KD Ivan Kaučič Ljutomer

900

Pozdravi in nagovori

Izpust golobov

Postavitev klopotca

Kulturni program:

o ljudske pevke

o tamburaši

o folklora

o GŠ Slavka Osterca Ljutomer

o ljudski pevci

Predstavitev društev in njihovih stojnic

Predstavitev domače obrti

1300

Zabava z ansamblom TOTI ŠTIRJE

1900

Zabava z ansamblom Štrk

200

Zaključek

Sama postavitev klopotca se je pričela dopoldan z obrazložitvijo kaj je klopotec, kdaj se postavlja.

Sledila je svečana povorka, kjer so člani KD Anton Krempl v narodnih nošah ob spremljavi

»muzikantov« prinesli dele klopotca do klopotčeve »sohe«, kjer je matija Bratuša začel sestavljati

klopotec. Sledila je zdravljica klopotcu in člani KD so odplesali nekaj značilnih plesov za to naše

področje.

MARTINOVANJE 2010

11., 12., in 13. 12. 2010

Letošnje Martinovanje 2010 smo organizirali skupaj s KAEMDE. Oni so prevzeli vso logistiko,

glasbene skupine, krst mošta. LTO Prlekija Ljutomer je poskrbel in organiziral dopoldanski del v

soboto, 13. 12. 2010.

V četrtek, 11. 11. 2010 po 12 uri, so člani KAEMDe pred šotorom pekli kostanje, prodajali kuhano

vino ter ostalo. Zbralo se je kar nekaj ljudi, da so poskusili pečene kostanje, ter kuhano vino in

seveda mošt.

V petek, 12. 11. 2010, je bil organiziran koncert skupine Free For Cash in kasneje Samo Budna in

Band. Vse skupaj se je pričelo ob 20. uri. Bolj se je bližal nastop Samota Budna in Band, večja je

postajala množica. Končna ocena je, da se je zbralo lepo število poslušalcev oz. obiskovalcev

koncerta.

V soboto, 13. 11. 2010, smo ob 8. Uri pričeli z Martinovo tržnico, kjer so obiskovalci imeli veliko

stvari na razpolago (domači kruh, mošt, vino, pogače, nakit, obski, domači siri, skute, jabolka,

jabolčni sok, med, medenjaki ter cvetlice. Sam dopoldan so nam popestrile dopoldan vzgojiteljice

vrtca Ljutomer s svojimi ustvarjalnimi delavnicami ter Klub Prleških babic iz Pristave. Sledila je

gledališka predstava Otroškega odra KD Ivan Kaučič Ljutomer, nato so učenci glasbene šole


136

Ljutomer popestrili dopoldan z igranjem na harmonike. Svoje plese so nam prikazali mladi člani oz.

Mlodi Prleki KMTD Krištanci-Šalinci-Grlava, nato še učenci OŠ Cven s folklorno skupino. S svojo

glasbo so nas še kasneje razveseljevali člani DU-tamburaška skupina Bisernica.

V dopoldanskem času smo se tudi »poslovili« od klopotca. Le tega je pospravljal Matija Bratuša ter

člani KD Anton Krempl iz Male Nedelje.

Sam program se je zaključil z zaprtjem Martinove tržnice ob 18.uri. Ob 20. uri pa je sledil krst

mošta, katerega je pripravil Pepek z brega ter njegov prijatelj Klumpa. Še prej sta nas pozdravili

županja Občine Ljutomer ter vinska kraljica Adrijana Bogdan.

Po vsem tem je sledila zabava s skupino Mambo Kings.

KAJ STROŠKI

OZVOČENJE 780,00 € bruto

POVEZOVALEC 120, 00 bruto

MAMBI KINGS 2.983,75 bruto

REKLAMA MAXI 957,60 bruto

DIXI 145,93 bruto

VAROVANJE 712,80 bruto

Igrica KD IVAN KAUČIČ 300,00 bruto

Sebastijan Rudolf s.p. 95,00 bruto

SAMOEL BUDNA 325,00 bruto

KD ANTON KREMPL 50,00 bruto

KMTD Krištanci-Šalinci-Grlava 50,00 bruto

DU Ljutomer - Bisernica 50, 00 bruto

KSP cca. 125 brutto

SKUPAJ 6.695,08 €

JUHU, VESELI DECEMBER JE TU

Glavni trg Ljutomer, 11. 12. 2010

Program prireditve:

- 14. uri PRIČETEK BOŽIČNEGA BAZARJA

- 14. uri lutkovna predstava NODI PRIČAKUJE DEDKA MRAZA in prihod Dedka Mraza ter

Božička

- 14.45 uri KRASITEV JELKE S OKRASKI UČENCEV OŠ TER VRTCEV in drugi

- 15. uri NASTOP MLODIH PRLEKOV (recital in plesi)

- 15.30 uri NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE SLAVKA OSTERCA LJUTOMER

- 16. uri OTVORITEV PRAVLJIČNE DEŽELE PRED HIŠICO VESELJA

- 16.30 uri SVEČAN PRIŽIG LUČI NA JELKI - ŽUPANJA OBČINE LJUTOMER

- nato rajanje ob božično-novoletnih skladbah

Sama prireditev je lepo uspela, še posebej je veliko množico otrok privabila lutkovna igrica Nodi

pričakuje Dedka Mraza ter sama razdelitev daril (medenjak v obliki smreke). Spet so nas navdušili

člani KMD Šalinci, Krištanci Grlava s svojim nastopom, nenazadnje pa tudi učenci Glasbene šole

Slavko Osterc Ljutomer (harmonikaši).

Letošnja novost Veselega decembra je bila tudi Pravljična dežela (omogočili: Iibis, Vebis hiše,

Občina Ljutomer in LTO Prlekija Ljutomer), ki je postavljena pred Hišico veselja in tako pričara

pravljično vzdušje.

Novost pa še je bil tudi prižig lučk na jelki na Glavnem trgu.

Ves program pa je bil popestren z Božičnim bazarjem, ki nas je razveseljeval z domačo kulinariko,

vini, spominki, čestitkami, okraski, medom in še bi lahko našteval.

Spet se je pojavil problem, kako zadržati ljudi ves čas na prireditvi, saj je večina ljudi z otroki odšla

po igrici domov.

Donator- sponzor:


137

- Vinoreja Kaučič (ozvočenje)

- Vinis hiša (Pravljična dežela – računal samo material)

- Iibis (Pravljična dežela – računal samo material)

ŠTEFANOV POHOD NA JERUZALEM 2010

26. december 2010

LTO Prlekija Ljutomer je tudi letos bil organizator Štefanovega pohoda na Jeruzalem. Na Glavnem

trgu v Ljutomeru se nas je zbralo kar lepo število pohodnikov. Žal nam je samo, da se nam niso

priključili taborniki iz Ljutomera, saj se nihče ni prijavil.

Pot nas je vodila na Spodnji Kamenščak (trasa čez Jurševko odpadla, saj je Kostanjevica poplavila

most), Radomerje, Cuber, kjer je bila prva okrepčevalna postaja (čaj, kuhano vino, pecivo), pot smo

nadaljevali proti Plešivici, kjer še je bila predzadnja okrepčevalna postaja. Na poti sta se nam letos

pridružila poštar Pavli ter Božiček. Zadnja postaja in cilj je bil v Jeruzalemu, kjer nas je pričakal

Dedek mraz, ki je skupaj z Božičkom ter poštarjem Pavlijem obdaroval prisotne otroke. Sledila je

degustacija vin iz vinoteke v Jeruzalemu ter maša v cerkvi Žalostne Matere božje. Dvorec

Jeruzalem je serviral čaj ter kuhano vino – gratis. Nato pa pot v Ljutomer.

STROŠKI – ŠTEFANOV POHOD NA JERUZALEM

December 2010

KAJ CENA (bruto)

Živila za okrepčevalnice

(čaj, sladkor, kava,

klinčki…)

27,21 €

Sladkarije za darila 47, 76 €

Degustacija vin 60 €

SKUPAJ: 134,97 € (LTO Prlekija Ljutomer

SILVESTROVANJE 2010, GLAVNI TRG LJUTOMER - ŠOTOR

31. 12. in 01. 01. 2010 - 2011

Dvodnevno Silvestrovanje smo izpeljali skupaj s KMD KAEMDE in Občino Ljutomer. KMD

KAEMDE je v bistvu prevzela vso organizacijo, naš zavod je pomagal pri koordinaciji ter logistiki.

Sama prireditev oz. Silvestrovanje je bilo zelo dobro obiskana. Program Silvestrovanja se je pričel

ob 22. uri. Igral je ansambel Vzpon, ki je množico dodobra ogrel s glasbo različnih obdobij in

generacij. Malo pred polnočjo se je pričela igra, Kdo ima prvi rojstni dan v Novem letu. Nagrade so

bile tri in sicer za moške, ženske in otroke oz. mladostnike do 18. leta. Nagrajenci so dobili torto

podjetja Rogljiček, kosilo za dve osebi gostišče Stari hrast ter družinska letna karta za kopanje v

Biotermah Mala Nedelja. Sledila je poslanica županje ter odštevanje in zdravljica. Vse to pa je

dopolnil ognjemet. Po vsem tem se je zabava nadaljevala vse do 2. ure zjutraj.

V soboto se je program pričel s trubači GIPSY MAGIC iz Srbije. Tudi obisk te prireditve je bil

dobro obiskan, saj so glasbeniki pričarali balkansko vzdušje, organizator pa je pričaral dobrote

srbske kulinarike.

OKVIRNI STROŠKI SILVESTROVANJE 2010, Glavni trg Ljutomer

- ogrevanje šotora, 300 €

- varovanje, 575 €

- kontajner za smeti, 150 €

- ansambel, 2000 €

- ozvočenje, 480 €


138

- SAZAS, 140 €

- ognjemet, 2000 €

- WC, 200 €

- oglaševanje 700 €

- transparenti, 150 €

TURISTIČNA TRŽNICA 2010

Turistično tržnico 2010 smo pričeli v mesecu marcu, povpraševanje po njej, tako s strani

ponudnikov kot kupcev, je bilo že v začetku meseca februarja.

Sprememba tržnice 2010 je v tem, da poteka vsako soboto. Dosedanji obisk tržnice je vzpodbuden,

saj lahko opazimo, da ljudje že z namenom pridejo na tržnico po nakupih. Nenazadnje pa je tudi

lepa popestritev sobotnega popoldneva na trgu. Lahko pa tudi sklepamo, da ima tržnica tudi širšo

korist, saj so bližnji lokali, predvsem zunanje terase lepo obiskane, tudi s strani kupcev s tržnice.

BOŽIČNI BAZAR 2010

Nadaljevanje Turistične tržnice je bil t.i. Božični bazar, ki je potekal ob sobotah v konec novembra

in ves december.

Tudi na Božičnem bazarju je bilo zelo živahno, saj si le tega ogledalo oz. obiskalo lepo število

obiskovalcev. Sam Božični bazar je pripomogel tudi k decembrskemu vzdušju na Glavnem trgu

Ljutomer.

Opazno je bilo tudi več obiskovalcev, saj so stojnic bile postavljen na sam Glavni trg, kjer je pretok

ljudi dosti večji.

Na Božičnem bazarju nas je obiskal tudi Miklavž s parklji, kasneje pa še Božiček in Dedek mraz.

Letos je v sklopu bazarja potekala prireditev Juhu veseli december je tu, kjer nas je obiska Nodi z

Dedkom mrazom, svečano prižiganje lučk, otvoritev Pravljične dežele.

TURISTIČNA TRŽNICA

MESEC KOLIKO Št. ponudnikov

marec 4 40

april 5 40

maj 3 23

junij 4 32

julij 5 22

avgust 2 4

september 4 13

oktober 4 22

november 3 23

SKUPAJ 34 219

BOŽIČNI BAZAR

MESEC KOLIKO Št. ponudnikov

november 1 7

december 3 32

SKUPAJ 4 39

STAND UP VEČERI – Hotel Jeruzalem


139

julij 2010 – januar 2011

Skupaj s podjetji Mediaart, Prleškimi cajtingami, Prlekija on-net., Vinoreja Kaučič ter Hotelom

Jeruzalem smo z julijem pričeli STAND UP večeri v Hotelu Jeruzalem. V Ljutomer smo hoteli

pripeljati oz. doprinesti tudi ta žanr komedije, življenjskih resnic.

Sprva smo bili zadržani in skeptični glede obiska, saj se je ta projekt prvič izvajal v Ljutomeru, v ta

namen smo tudi postavili neko simbolično vstopnino, 1 €, saj smo hoteli predvsem razveseliti

obiskovalce ter nenazadnje, da se nekaj dogaja v Ljutomeru. Sam namen je bil že presežen na prvi

predstavi, saj smo morali postaviti dodatno nekaj miz ter stolov. Sprva se je odvijalo na terasi

kasneje (hladnejši večeri) pa v restavraciji Hotela Jeruzalem. Število obiskovalcev se je od

predstave do predstave povečevalo, tako, da smo morali pričeti z rezervacijami.

Namen teh večerov je bil realiziran, lahko rečemo več kot to. Ljudje se po večini s predstav odhajali

nasmejani ter sproščeni. Za nameček pa so še bili deležni gratis dobrodošlic vin Vinoreje Kaučič,

različnih koktejlov ter žive glasbe različnih glasbenih skupin, Big Bandov ter posameznikov.

Seveda ne smemo pozabiti na sponzorje oz. donatorje, ki so omogočili Stand up večere.

Na omenjenih večerih so se nam predstavili naslednji nastopajoči:

Martina Ipša, Ana Marija Mitič, Hongapaj (Jože Pečnik), Lucija Ćirović – Fata, Janez Usenik,

Vanči Žorž, kot zadnji pa se nam je še predstavil Vid Valič.

HIŠICA VESELJA 2010

KDAJ KDO NAMEN

03. 05. 2010 do 12. 05.

2010

Vrtec Cven Razstava od cvetlice do

medenjaka

09.,16., 21. 06. 2010 Splošna knjižnica

Ljutomer

Ustvarjalne delavnice

19. 06. 2010 Vrtec Ljutomer Likovno – pravljična

delavnica

13. 12. 2010 Splošna knjižnica

Ljutomer

Pravljična ura

Ugotavljamo, da so se dogodki v Hišici zmanjšali na prejšnjo leto, kljub temu, da smo ponudili

Hišico veselja šolam, vrtcem in zavodom.

Res pa je, da hišica ni izolirana in je zato poleti v njej prevroče, pozimi pa premrzlo.

Zavod LTO Prlekija Ljutomer je pomagal tudi pri vseh večjih prireditvah, ki so se organizirale na

Glavnem trgu Ljutomer. Pomoč je bila predvsem logistična (prodaja kart, majic, info točka…).

- Teden vseživljenjskega učenja – Gimnazija Franc Miklošič, maj

- Salon Jeruzalem, Slovino, junij

- Prleška poletna noč, KMD KAEMDE, julij

- Grossmanov festival, KTD Festival Ljutomer, avgust

- Taborski tek, ŠIM Ljutomer, avgust

- Oktobervinofest, oktober

Razen koordinacije je bilo poskrbljeno tudi za prireditveno infrastrukturo (električni priključki,

voda, stojnice…). Pomagali smo pri prijavah prireditev (Navodila za uporabnike za prireditve na

Glavnem trgu, Naslovni list, potrebna logistika).

Tudi za koordinacijo »prireditev« v Hišici veselja je bilo vedno poskrbljeno, tako da so se različne

stvari pravočasno in dobro izvajale.


140

7. TRŽENJE

A. Organizirali in spremljali smo 7 obiskov za novinarje in organizatorje potovanj (Avstrija,

Nemčija, Italija, Anglija, Nizozemska),

B. PR članki v Delu, Večer, Vestnik,

C. Objave na Radiu SI Internation, Radio Prlek, Murski val, Radio Maribor,

D. Po različnih orodjih tržnega komuniciranja smo poslali turistične programe za zaključene

ciljne skupine, kot so šole, društva upokojencev, ter sindikati,

E. Prodajne kataloge Jeruzalem Slovenija 2010 smo poslali vsem TIC-em v Sloveniji, STO in

predstavništvom STO v tujini ter ambasadam.

F. Vsem agencijam smo poslali naše turistične programe.

8. SODELOVANJA:

A. Sodelovanje s turistično informativnimi centri Ljutomer, Jeruzalem, Bioterme Mala Nedelja

ter Cven,

B. Sodelovanje s STO na področju sejemskih nastopov in študijskih tur za novinarje in

organizatorje potovanj, ki iščejo nove destinacije v Sloveniji in drugimi LTO-ji,

C. Z vsemi zainteresiranimi društvi na področju Prlekije in izven nje ter tujine,

D. S Pomursko turistično zvezo iz Murske Sobote.

E. S Prleško razvojno agencijo Ljutomer.

F. Aktivno sodelujemo v Združenju turističnih destinacij Slovenije.

Ljutomer, 28. 2. 2011

Direktor LTO Prlekija Ljutomer

Andrej Vršič


141


V skladu z 23. člena Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem Ljutomer

(Uradno gasilo Občine Ljutomer št. 12/2009) je pristojnost Občinskega sveta Občine Ljutomer, da

potrdi Zaključni račun javnega gospodarskega zavoda za turizem Lokalne turistične organizacije

Prlekija Ljutomer za leto 2010 in Poslovno poročilo za leto 2010.

Ustanoviteljica zavoda za turizem Ljutomer Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer je

Občina Ljutomer. Zavod ima javno pooblastilo za izvajanje javne službe na področju turizma v

Občini Ljutomer.

Predlog Zaključnega računa javnega gospodarskega zavoda za turizem Lokalne turistične

organizacije Prlekija Ljutomer za leto 2010 in predlog Poslovno poročilo za leto 2010 je v

predloženi obliki dne 21. 6. 2011 obravnaval Upravni odbor Lokalne turistične organizacije.

Upravni odbor je s sklepom št. 11 potrdil zaključni račun in poslovno poročilo za LTO Prlekija

Ljutomer za leto 2010. Navedeni sklep je priloga gradiva.

Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer je v letu 2010 imela 349.138 EUR prihodkov.

Občina Ljutomer je na podlagi proračuna Občine Ljutomer za leto 2010 nakazala Lokalni turistični

organizaciji Prlekija Ljutomer na podlago mesečnih zahtevkov sredstva v višini 136.273 EUR.

Sredstva so bila namenjena za plače in druge izdatke zaposlenih, prispevke delodajalcev po merilih,

kot to velja za ostale proračunske uporabnike, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega

zavarovanja, sredstva za izdatke za blago in storitve za poslovanje zavoda in izvajanje promocijske

aktivnosti in sejemskih predstavitev.

V strukturi prihodkov javnega gospodarskega zavoda za turizem Lokalna turistična organizacija

Prlekija Ljutomer predstavljajo prihodki doseženi na trgu 40 %.

Vsi odhodki skupaj za poslovno leto 2010 so bili realizirani v višini 349.067 EUR. Javni zavod je

poslovno leto 2010 zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 59 EUR.

Upravni odbor predlaga, da se presežek prihodkov nad odhodki nameni za turistične programe in

razvoj dejavnosti javnega gospodarskega zavoda za turizem Lokalne turistične organizacije Prlekija

Ljutomer v letu 2011.

V letu 2010 je javni gospodarski zavoda za turizem Lokalna turistična organizacija Prlekija

Ljutomer predstavljal turistično ponudbo na turističnih borzah in sejmih. Informirali so obiskovalce

v štirih TIC-ih in sicer v Jeruzalemu, Ljutomeru, Biotermah Mala Nedelja in Cvenu. Promocija se

je vršila tudi v raznih medijih tako doma kot v tujini ter na spletu. Skozi celo leto je bilo

poskrbljeno za propagandni material, kateri je dostopen v TIC-ih, turističnih točkah in tudi na

spletu. Vključevali so se v projekte in prireditve ter sodelovali s turističnih gospodarstvom,

ponudniki na področju turizma in zainteresirano javnostjo.

Skoti celo leto so organizirali prireditve na Glavnem trgu v Ljutomeru, ter sodelovali z ostalimi

organizatorji.

Upravni odbor je na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem

Ljutomer zaprosil ustanovitelja za potrditev zaključnega računa in poslovnega poročila za leto

2010.


Ljutomer št. 2/2010) bosta poročevalca pri tej točki dnevnega reda Andrej Vršič in Aleš Vaupotič.

Pripravil:

Aleš VAUPOTIČ, svetovalec mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.

ŽUPANJA


142


POROČILA O POSLOVANJU POSREDNIH UPORABNIKOV PRORAČUNA ZA

LETO 2010:

OSNOVNE ŠOLE, GLASBENE ŠOLE SLAVKA OSTERCA LJUTOMER IN

VRTCA LJUTOMER

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 51.b in c člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/ (Ur.l. RS, št. 94/07-uradno

prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10), 48. člena Zakona o zavodih Ur.l. RS, št. 12I/1991, št.

45I/1994 Odl.US: U-I-104/1992, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/1998, 36/2000-ZPDZC,

127/2006-ZJZP), 80. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS

št. 16/2007-uradno prečiščeno besedilo ZOFVI-UPB5, 36/2008, 58/2009, 64/2009-popr. in

65/2009-popr.) in 8. ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št.

11/2009) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. seji _________ sprejel naslednji

S K L E P št.

I. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k poslovnim poročilom in zaključnim

računom Osnovne šole Mala Nedelja, Osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci, Osnovne šole

Stročja vas, Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer, Vrtca Ljutomer in Glasbene šole Slavka

Osterca Ljutomer za leto 2010.

II. Ustanovitelj javnih zavodov Občina Ljutomer odloči o presežku prihodkov nad odhodki in

pokritju presežka odhodkov nad prihodki.

1. Osnovna šola Mala Nedelja

Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2010 na stroškovnem

mestu šola znaša 3.348,62 €.


mestu vrtec znaša 411,07 €.

Presežek prihodkov nad odhodki se nameni za nabavo opreme.

2. Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci


mestu šola znaša 116,72 €.



Presežek prihodkov nad odhodki se nameni za nabavo učil in didaktičnih pripomočkov.

3. Osnovna šola Stročja vas


mestu šola znaša 1.797,25 €.



Presežek prihodkov nad odhodki se nameni za nabavo opreme.

4. Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19968&stevilka=379





143


mestu šola znaša 117,14 €.


mestu vrtec Cven znaša 8,61 €.


mestu OŠ Cvetko Golar Ljutomer znaša 42,92 €.

Presežek odhodkov nad prihodki po zaključnem računu za leto 2010 na stroškovnem

mestu športna dvorana znaša 46,77 €.

Presežek prihodkov nad odhodki za tržno dejavnost znaša 8,00 €.

Skupni presežek prihodkov nad odhodki se porabi za nakup opreme.

5. Vrtec Ljutomer

Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2010 v višini 1.056,94 € se

nameni za obnovo igrišča.

6. Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer

Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2010 v višini 1.307,85 € se

nameni za delno adaptacijo prostorov v pritličju šole (tolkalna učilnica) in za nabavo

osnovnih sredstev.

Številka: 014/2011-10

Datum:



ŽUPANJA

Vročiti:

- Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer, Cankarjeva cesta 10, Ljutomer,

- Osnovni šoli Stročja vas, Stročja vas 101, Ljutomer,

- Osnovni šoli Janka Ribiča Cezanjevci, Cezanjevci 39, Ljutomer,

- Osnovni šoli Mala Nedelja, Mala Nedelja 37, Mala Nedelja,

- Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer, Prešernova ulica 8, Ljutomer,

- Vrtcu Ljutomer, Fulneška ulica 5, Ljutomer,




144


Javni zavodi na področju vzgoje in izobraževanja so poslovno leto 2010 zaključili s pozitivnim

poslovnim rezultatom, to je presežkom prihodkov nad odhodki.

Na podlagi 82. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS št.

16/2007-uradno prečiščeno besedilo ZOFVI-UPB5, 36/2008, 58/2009, 64/2009-popr. in 65/2009-

popr.) je obveznost lokalne skupnosti zagotoviti sredstva za plačilo stroškov za uporabo prostora in

opreme za osnovne in glasbene šole in druge materialne stroške, razen tistih, ki se zagotavljajo iz

državnega proračuna (to pa so znotraj materialnih stroškov programski stroški). Glasbenim šolam se

zagotovijo tudi sredstva za nadomestila stroškov delavcev v skladu s kolektivno pogodbo (prevoz

na delo in prehrano). Občina zagotavlja tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in

opreme osnovnim in glasbenim šolam.

Sredstva za plače in prejemke zaposlenih ter sredstva za programske materialne stroške nakazuje

šolam ministrstvo.

Dejavnost predšolske vzgoje se je izvajala v skladu s področno zakonodajo in sklepom Občinskega

sveta Občine Ljutomer o obsegu in organizaciji vrtcev v šolskem letu 2009/2010 in 2010/2011.

Povprečno je bilo vključenih 464,1 otrok. (v letu 2008 povprečno vključenih 413 otrok, v letu 2009

444 otrok).

Občina Ljutomer je vrtcem namenjala mesečno sredstva za dejavnost kot razliko med dejanskimi

stroški in vplačili staršev ter drugih občin, zavezank za plačilo. Od 1.9.2008 dalje za drugega in vse

naslednje otroke iz družine, ki so sočasno vključeni v vrtec, namesto staršev, stroške sofinancira

Ministrstvo za šolstvo in šport.

Vrtci so v skladu s sklepom Občinskega sveta Občine Ljutomer prejeli sredstva za nadstandardne

zaposlitve, investicijsko vzdrževanje, dodatno strokovno pomoč za otroke s posebnimi potrebami in

za plačilo kvot za invalide

Starši so plačevali svoj prispevek v skladu z izdanimi odločbami o višini plačila. Zavodi se soočajo

z neplačevanjem prispevkov nekaterih staršev, kar jim povzroča občasno likvidnostne težave.

V nadaljevanju je na kratko predstavljeno poslovanje javnih zavodov, povzeto po poslovnih

poročilih.

1. OSNOVNA ŠOLA MALA NEDELJA

1.1. Šola

V šolskem letu 2010/2011 je oblikovanih 9 oddelkov in vključenih 137 učencev.

Stroškovno mesto šola je poslovno leto 2010 zaključilo s presežkom prihodkov nad odhodki v

višini 3.348,62 €.

Prihodki so znašali 761.997,42 € in so bili za 4,51 % višji od realizacije v letu 2009. Odhodki so se

povečali primerjalno z letom 2009 za 4,37 % in so znašali 758.586,14 €.

Indeks obratovalnih stroškov za leto 2010 primerjalno z letom 2009 znaša 119,03. V letu 2010 so

nastali obratovalni stroški v višini 35.020,60 € (v letu 2009 29.421,19 €).

1.2. Vrtec

V šolskem letu 2009/2010 so bili oblikovani štirje oddelki, od tega eden samo z vzgojiteljico in v

šolskem letu 2010/2011 pet oddelkov, od tega dva samo z vzgojiteljico. Povprečno je bilo

vključenih 65 otrok (v letu 2009 51,4 otrok).

Celotni prihodki so v letu 2010 znašali 268.416,35 € in so primerjalno z letom 2009 višji za 15,34

%. Odhodki so znašali v letu 2010 268.005,28 €, kar je za 24,83 % več kot v letu 2009. Presežek

prihodkov nad odhodki je znašal 411,07 €.

Razlog povečane realizacije pri prihodkih in odhodkih je oblikovanje novega oddelka vrtca.

2. OSNOVNA ŠOLA JANKA RIBIČA CEZANJEVCI

2.1. Šola

V šolskem letu 2010/2011 je vključeno v šolo v 9 oddelkov 126 učencev.


145

V letu 2010 je stroškovno mesto šola zaključilo poslovanje s presežkom prihodkov nad odhodki v

višini 3.348,62 €.

Prihodki so v letu 2010 znašali 761.997,42 € in so primerjalno z letom 2009 za 4,51 % višji.

Odhodki so znašali 758.586,14 € in so za 4,37 % višji od realizacije v letu 2009.

Obratovalni stroški so v letu 2010 povečani za 19,03 % primerjalno z letom 2009.

2.2. Vrtec

V Vrtcu Cezanjevci so bili v letu 2009 oblikovani štirje oddelki vrtca, dva v Cezanjevcih in dva na

Stari Cesti. Povprečno je bilo v letu 2010 vključenih 55,4 % otrok (v letu 2009 48,1 otrok).

Prihodki vrtca so v letu 2010 znašali 268.416,35 €, kar je za 22,56 % več kot v letu 2009. Odhodki

so znašali 268.005,28 €, kar je za 24,83 % več kot v letu 2009.

Presežek prihodkov nad odhodki je znašal 411,07 €.

3. OSNOVNA ŠOLA STROČJA VAS

3.1. Šola

V šolskem letu 2010/2011 je v Osnovno šolo Stročja vas vključenih 154 učencev v 9 oddelkov.

Celotni prihodki so v letu 2010 znašali 858.451,21 €, kar je za 12,04 % več od prihodkov v letu

2009. Odhodki so v letu 2010 znašali 859.637,47 €, kar je za 12,06 % več kot v letu 2009, s tem, da

so porabili tudi ostanek sredstev iz poslovanja iz leta 2007 in 2009 v višini 3.070,06 €.

Tako je v letu 2010 je na stroškovnem mestu šola dejansko nastal presežek prihodkov nad odhodki

v višini 1.797,25 €.

Iz poslovnega poročila je razvidno, da so se v letu 2010 obratovalni stroški primerjalno z letom

2009 povečali za kar 56,47 %. Zelo veliko povečanje je nastalo na postavkah stroški električne

energije (za 74,78 % oz. 3.376,36 €), stroški kurjave (za 112,69 %, oz. 6.038,32 €) in vode (za

110,44 %, oz. 946,93 €). Leto 2010 je prvo celotno leto poslovanja v novi zgradbi.

3.2. Vrtec

V vrtcu je bilo v letu 2010 oblikovanih pet oddelkov in povprečno vključenih 83 otrok (leto prej

75,5 otrok). Celotni prihodki v letu 2010 znašajo 372.700,67 € in so primerjalno z letom 2009 višji

za 10,06 %.

Celotni odhodki v letu 2010 znašajo 373.721,19 €, kar je za 11,68 % več kot v letu 2009.

Presežek prihodkov nad odhodki za leto 2010 znaša 786,18 €.

4. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA LJUTOMER

4.1. Šola

Enota šola zajema poslovanje matične šole in podružnice Cven. V matično šolo je v šolskem letu

2010/2011 vključenih 430 učencev in v podružnico Cven 61 učencev.

Celotni prihodki doseženi v letu 2010 znašajo 2.255.036,91 €. Realizacija je višja za 4,87 %

primerjalno z letom 2009. Odhodki v letu 2010 so realizirani v višini 2.254.919,77 €, kar je za 4,99

% več kot v letu 2009.

Obratovalni stroški so se v letu 2010 povečali primerjalno z letom 2009 za 3,8 %.

Presežek prihodkov nad odhodki iz poslovnega leta 2009 je nastal v višini 117,14 €.

4.2. Vrtec Cven

V Vrtcu Cven so bili v šolskem letu 2009/2010 oblikovani štirje oddelki, od tega eden samo z

vzgojiteljico, od 1.9.2010 dalje so oblikovani trije oddelki. V letu 2010 je bilo v vrtcu povprečno

48,5 otrok, v letu 2009 pa 59,1 otrok.

Prihodki v letu 2010 so znašali 256.890,61 € in so bili nižji kot v letu 2009 za 8,98 %. Odhodki so

znašali 256.882,00 € in so bili za 8,87 % nižji kot v letu 2009. Poslovni rezultat je presežek

prihodkov nad odhodki v višini 8,61 €.

4.3. Podružnica Cvetko Golar Ljutomer

V podružnico Cvetko Golar Ljutomer je vključenih v šolskem letu 2010/2011 22 učencev.


146

Celotni prihodki doseženi v letu 2010 znašajo 419.614,01 € in so za 9,07 % višji kot v letu 2009.

Odhodki znašajo 421.943,16 € in so za 4,42 % višji kot v letu 2009. Presežek prihodkov nad

odhodki znaša 42,92 €.

Program sofinancirajo občine Križevci, Veržej in Razkrižje.

občina delež v % po

številu

prebivalcev

nakazano v 2010

v €

% glede na

skupno nakazilo

za splošne

stroške

Ljutomer 66,05 10.500,00 76,88

Križevci 19,25 2.460,00 18,01

Veržej 7,49 1.560,04 11,42

Razkrižje 7,21 1.073,00 7,86

SKUPAJ 100 13.658,00 100

4.4. Športna dvorana

V letu 2010 so nastali prihodki v višini 31.049,98 €, kar je za 15,07 % več kot v letu 2009.

Odhodki so v letu 2010 nastali v višini 31.096,75 €, kar je za 15,22 % več kot v letu 2009.

Povečanja se izkazujejo na čistilih, kurjavi in materialu za vzdrževanje opreme.

Presežek odhodkov nad prihodki je nastal v višini 46,77 €.

4.5. Tržna dejavnost

V letu 2010 so bili prvič vodeni prihodki in odhodki za tržno dejavnost. Sem spadajo najemnine,

uporaba poslovnih prostorov, prehrana zaposlenih in drugih odjemalcev, sponzorstvo ipd. Skupaj je

bilo v letu 2010 46.355,32 € prihodkov in 46.347,32 € odhodkov. Presežek prihodkov nad odhodki

v letu 2010 je znašal 8,00 €.

5. VRTEC LJUTOMER

V Vrtcu Ljutomer je bilo v letu oblikovanih 13 oddelkov in povprečno vključenih 216,6 otrok (v

letu 2009 210,4 otrok).

Celotni prihodki doseženi v letu 2010 znašajo 1.167.512,66 €, kar je za 4,21 % več kot v letu 2009.

Celotni odhodki doseženi v letu 2010 znašajo 1.166.455,72 €, kar je za 4,21 % več kot v letu 2009.

Presežek prihodkov nad odhodki za leto 2010 znaša 1.056,94 €.

6. GLASBENA ŠOLA SLAVKA OSTERCA LJUTOMER

V glasbeno šolo je v šolskem letu 2010/2011 vpisanih 300 učencev, v predhodnem 288, kar je več

kot predhodna leta. Porast števila učencev se beleži zaradi delovanja baletnih oddelkov, saj se vsako

leto oblikuje nadgradnja obstoječih oddelkov. Program glasbene šole sofinancirajo občine Križevci,

Veržej in Razkrižje.


147

občina delež v % po

številu

prebivalcev

nakazano v 2010

v €

% glede na

skupno nakazilo

za splošne

stroške

Ljutomer 66,05 25.000,04 67,6

Križevci 19,25 6.572,00 17,8

Veržej 7,49 3.298,44 8,9

Razkrižje 7,21 2.100,00 5,7

SKUPAJ 100 36.970,48 100

Občine skupaj so v letu 2010 namenile glasbeni šoli sredstva, ki so pokrila 60 % obveznosti za

obratovalne stroške, prehrano zaposlenih in stroške prevoza zaposlenih na delo. 40 % sredstev je

moral zavod nameniti iz šolnin učencev, kar predstavlja precejšen delež, saj so šolnine namenjene

nabavi instrumentov in pokrivanju programskih stroškov, v manjšem deležu pa tudi za obratovalne

stroške.

Celotni prihodki doseženi v letu 2010 znašajo 562.800,49 € in so za 2,01 % višji od prihodkov iz

leta 2009. Celotni odhodki doseženi v letu 2010 znašajo 561.450,16 € in so za 2 % višji kot v letu

2009. Presežek prihodkov nad odhodki znaša 1.307,85 €.

Obratovalni stroški so se zmanjšali za 0,59 %.

ZAKLJUČEK

Javni zavodi se v letu 2010 niso soočali z večjimi težavami pri izvajanju dejavnosti. Občasno je bilo

zaznati problem likvidnosti, saj imajo javni zavodi odprtih veliko terjatev do staršev (malice, kosila,

prispevek za vrtec). Z zamikom svoje obveznosti poravnavajo tudi druge občine in Zavod za

zdravstveno zavarovanje.

Občina Ljutomer šolam vsako leto zagotovi sredstva za pokritje obratovalnih stroškov in sredstva

za investicijsko vzdrževanje. Iz leta v leto se poskuša zagotoviti nekaj več sredstev kot znaša indeks

povprečne letne rasti stroškov, saj se ugotavlja, da se javnim zavodom skozi zakonodajo nalagajo

novi stroški, za pokritje katerih ni drugega vira, kot sredstva ustanovitelja (ekipe prve pomoči,

obdobni pregledi instalacij, ureditev igralnic v vrtcu, pregledi igral…).

Poslovna poročila in zaključni računi vseh zavodov so v strokovni službi na vpogled in jih lahko

člani Občinskega sveta Občine Ljutomer pregledajo ter se z vsebino podrobno seznanijo.

Pri pripravi sklepa o razporejanju presežkov prihodkov nad odhodki in pokrivanju presežka

odhodkov nad prihodki smo upoštevali predloge svetov javnih zavodov.


Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalka pri tej točki dnevnega reda Karmen Lah.

Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da o poslovnih poročilih in zaključnih računih za

leto 2010 za javne zavode na področju vzgoje in izobraževanja, katerih ustanoviteljica je Občina

Ljutomer, razpravlja, in sprejme predlagani sklep.

Pripravila:


SVETOVALKA ŽUPANJA


148

SPLOŠNE KNJIŽNICE LJUTOMER

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 51. b in 51. c člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, UPB-2 št. 94/07,

76/08 in 79/09), 48. člena Zakona o zavodih (Ur.l. RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92,

8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP), Sporazuma o

premoženjsko delitveni bilanci (Ur.l.RS, št. 57/00), 18. člena statuta Občine Ljutomer (Uradno

glasilo Občine Ljutomer št.11/2009), 20. in 26. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Splošna

knjižnica Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/2004, 5/2007 in 3/2011) je Občinski svet

Občine Ljutomer na 7. redni seji, sprejel naslednji

S K L E P št.:

1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k Zaključnemu računu in Poslovnemu

poročilu Javnega zavoda Splošna knjižnica Ljutomer za leto 2010.

2. Javni zavod Splošna knjižnica Ljutomer ugotovljeni presežek odhodkov nad prihodki

v OE Knjižnica v višini 2.534,95 EUR pokrije iz sredstev, namenjenih za knjižnično

dejavnost v letu 2011.

3. Javni zavod Splošna knjižnica Ljutomer nameni ugotovljene presežke prihodkov nad

odhodki v:

OE Muzej, v višini 66,51 EUR, za pokritje materialnih stroškov te enote v letu

2011,

OE Galerija, v višini 621,40 EUR, za program galerijske dejavnosti v letu 2011,

OE Kino in Dom kulture, v višini 1.871,99 EUR, za pokritje materialnih

stroškov v letu 2011.

Številka: 610/2011-10-

Datum:



ŽUPANJA

Vročiti:

- Splošni knjižnici Ljutomer, Glavni trg 2, 9240 Ljutomer

- Občine Križevci, Veržej in Razkrižje

- Renati Zrinski, svetovalki






149


Občinski svet Občine Ljutomer je sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Splošna knjižnica

Ljutomer 7. 5. 2004 in v letu 2007 in 2011 še dve dopolnitvi odloka (Uradno glasilo Občine

Ljutomer št. 5/04, 5/07 in 3/11). Splošna knjižnica Ljutomer opravlja knjižnično dejavnost za

potrebe štirih občin in sicer Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje v skladu z mrežo splošnih

knjižnic v Sloveniji. Znotraj Splošne knjižnice so v lanskem letu delovale tri organizacijske enote:

Muzej, Galerija ter Kino in Dom kulture, ki so izvajale druge kulturne dejavnosti.

Javni zavod je v letu 2010 dosegel skupno 465.551,74 EUR prihodkov, od tega 8.039,65 EUR

prihodkov iz tržne dejavnosti. Skupni odhodki so v letu 2010 znašali 465.526,79 EUR. Tržna

dejavnost je v letu 2010 predstavljala 1,72% celotnih prihodkov. Tržno dejavnost zavoda obsegajo:

članarina v knjižnici, najemi dvoran, vstopnine za oglede muzeja, izvajanje programa za

kinematografsko dejavnost- kino vstopnice in provizija od prodaje knjig.

Javni zavod Splošna knjižnica Ljutomer je poslovno leto 2010 zaključil s presežkom prihodkov nad

odhodki v višini 24,95 EUR.

Občina Ljutomer je 20. 1. 2010 podpisala pogodbo o sofinanciranju kulturne dejavnosti v javnem

zavodu Splošna knjižnica Ljutomer v letu 2010, s katero je zagotovila proračunska sredstva za

opravljanje dejavnosti v skupni višini 331.486 EUR. Na podlagi mesečnih zahtevkov je Občina

Ljutomer Splošni knjižnici Ljutomer v letu 2010 iz občinskega proračuna nakazala sredstva za

naslednje namene: sredstva za plače in druge izdatke zaposlenih, sredstva za prispevke

delodajalcev, sredstva za izdatke za blago in storitve, sredstva za nakup knjig, sredstva za premije

kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter za investicijsko vzdrževanje. Občina

Ljutomer je v letu 2010 pokrivala 66,09 % stroškov knjižnice in 100% stroškov za enote Galerija,

Muzej in kino ter Dom kulture. Občine Križevci, Veržej in Razkrižje so v skladu z sporazumom o

delitveni bilanci prejemale zahtevke za sofinanciranje knjižnične dejavnosti zavoda v skupnem

deležu 33,91 %. Izdani zahtevki občinam so bili poravnani, razen Občina Razkrižje ni nakazala

zadnjega obroka.

POVZETEK Finančnega poročila SKL za obdobje 1. 1. – 31. 12. 2010

Prikaz prihodkov, odhodkov in presežka prihodkov nad odhodki SKL v letu 2010 po enotah

SKL Prihodki

% (v EUR) Odhodki

(v EUR) Prihodki –

- odhodki

1. Knjižnica a+b+c+d+e+f 303.748,25 306.283,20 -2.534,95

Občina Ljutomer 66,09 151.499,86

Občina Križevci 19,48 44.007,71

Občina Veržej 7,60 17.079,51

Občina Razkrižje 6,83 16.100,00

a/ občine skupaj 100,00 228.687,08

b/ knjige skupaj 56.808,92

c/ lastni prihodki 3.927,65

d/ ZZRS –javna dela 11.676,69

e/ Ministrstvo za kulturo 2.412,00

f/ ostali prihodki 235,91

2. Enota Galerija 25.856,26 25.234,86 +621,40

3. Enota Muzej 52.725,29 52.658,78 + 66,51

od tega tržni delež 597,00

4. Enota Kino in DK 83.221,94 81.349,95 +1.871,99

od tega tržni delež 3.515,00

Skupaj SKL 1+2+3+4 465.551,74 465.526,79 +24,95

Prikaz prihodkov in odhodkov SKL v letu 2010 po enotah v EUR in deležih v %

SKL Prihodki Odhodki Prihodki –


150

% (v EUR) % (v EUR) - odhodki

1. Knjižnica 65,2 303.748,25 65,8 306.283,20 -2.534,95

2. Galerija 5,6 25.856,26 5,4 25.234,86 ++621,40

3. Muzej 11,3 52.725,29 11,3 52.658,78 + 66,51

4. Kino in DK 17,9 83.221,94 17,5 81.349,95 +1.871,99

Skupaj SKL 100 465.551,74 100 465.526,79 +24,95

Svet Splošne knjižnice Ljutomer je v skladu z 20. členom odloka in 19. členom statuta Javnega

zavoda Splošna knjižnica Ljutomer na 4. redni seji 31. 3. 2010 sprejel Zaključni račun s finančnim

in poslovnim poročilom zavoda za leto 2010, ter potrdil predlog zavoda, da se presežek odhodkov

nad prihodki v OE Knjižnica, ki znaša 2.534,95 evrov pokrije iz proračunskih sredstev, namenjenih

za knjižnično dejavnost za leto 2011. V zvezi s presežki prihodkov nad odhodki v ostalih

organizacijskih enotah je svet zavoda predlagal, da OE Muzej presežek v višini 66,51 EUR nameni

za materialne stroške znotraj enote v letu 2011, OE Galerija v višini 621,40 EUR za program

galerijske dejavnosti in OE Kino in Dom kulture v višini 1.871,99 EUR za materialne stroške v tej

enoti in sicer za nakup kurilnega olja.

V skladu s 26. členom odloka o načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča

ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta zavoda.

Občina Ljutomer soglaša s predlogom zavoda, da se presežek odhodkov nad prihodki v OE

Knjižnica pokrije iz sredstev, namenjenih za knjižnično dejavnost za leto 2011, presežki prihodkov

nad odhodki v ostalih treh organizacijskih enotah pa se namenijo za pokrivanje stroškov opravljanja

lastnih dejavnosti v letu 2011.

V skladu z ustanovitvenim aktom in sklepom sveta zavoda se Občinskemu svetu Občine Ljutomer

predlaga, da obravnava predlagani sklep in ga sprejme.

Pripravila:

Renata ZRINSKI

SVETOVALKA


ŽUPANJA


151

JAVNEGA ZAVODA ZA ŠPORT, IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH IN MLADINO

LJUTOMER

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 51.b in c člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/ (Ur.l. RS, št. 94/07-uradno

prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10), 25. člena Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za

šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 5/04, 8/04

in 13/09) in 8. ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009)

je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. seji _______ sprejel naslednji

S K L E P št.

1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k poslovnemu poročilu in zaključnemu

računu Javnega zavoda za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer za leto

2010.

2. Presežek odhodkov nad prihodki v višini 111,35 € se nameni za opravljanje in razvoj

dejavnosti zavoda.

Številka: 014-10/2011

Datum:



ŽUPANJA

Vročiti:

- Javnemu zavodu za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer,




152


Javni zavod za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer (v nadaljevanju: ŠIM Ljutomer)

je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda za šport, izobraževanje odraslih in

mladino Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 5/04, 8/04 in 13/09). Opravlja dejavnosti na

področju športa, izobraževanja odraslih in mladine, kot javno službo za območje Občine Ljutomer.

ŠIM Ljutomer je zaključil poslovno leto 2010 s pozitivnim poslovnim rezultatom v višini 111,35 €.

Poslovanje javnega zavoda se vodi po enotah, kot posebni stroškovni mesti se vodita tudi Letno

kopališče Ljutomer in Športna dvorana ŠIC Ljutomer.

PREGLED POSLOVANJA ŠIM-a PO ENOTAH

1. ENOTA ZA ŠPORT je poslovno leto 2010 zaključila s presežkom prihodkov nad odhodki v

višini 55,24 €. Iz finančnega poročila je razvidno, da je bilo v letu 2010 97.781,39 € prihodkov in

97.726,15 € odhodkov.

V javnem zavodu se, v enoti za šport v skladu z ustanovitvenim aktom, izvajajo strokovne naloge

za Športno zvezo Ljutomer, zato je zveza tudi nosilec športnih prireditev. Posledično se podatki o

delovanju v športu pojavljajo pri obeh organizacijah in sicer v poslovnem poročilu zavoda in

športne zveze. Izvedeno je bilo 93 športnih prireditev, na katerih je sodelovalo 4.041 udeležencev.

Tabela št. 1: Prikaz športnih prireditev v letu 2010 in primerjalni podatki za leto 2009.

ŠT Program 2009 2010

1 PREDŠOLSKI OTROCI: 3 prireditve 297 301

kostanjev tek -1 139 125

plavalni tečaji (tedenski) – 1 110 128

Cicibaniada – mini olimpiada -1 48 48

2 ŠOLOOBVEZNI OTROCI: 34 prireditev 1.916 1.994

šolska športna tekmovanja - 30 tekmovanj 1.776 1.778

področna šolska športna tekmovanja - 3 140 145

Šport v zimskih počitnicah 0 0

Veter v laseh, s športom proti drogi-1 0 71

3 ŠPORTNO POLETJE – 12 prireditev 611 649

plavalni tečaji – 1 7 11

poletne ŠRI (prej poletna olimpiada) - 3 66 92

tenis tečaj – 4 21 27

taborski tek in pohod – 1 267 257

Nočno kopanje in plavanje -2 250 250

Pokalno-odbojka na mivki-1 0 12

4 ŠPORTNE IGRE ZAPOSLENIH – 11 prireditev 316 294

Odbojka in m. nogomet – 4 180 160

individualne panoge – 7 136 134

5 NAMIZNI TENIS – 12 prireditev 84 138

Uvodni pregledni turnir-1 0 36

Pokalno tekmovanje-1 0 20

Člani – 4 30 30

Članice – 2 10 8

Veterani – 1 12 12

Otroci – 3 32 32

6 POLETNA LIGA-odbojka na mivki – 5 190 180

7 ZIMSKA LIGA-mali nogomet – člani -6 285 240

8 ZIMSKA LIGA-mali nogomet – veterani 7 105 75

9 NOVOLETNI TURNIR-odbojka + namizni tenis – 2 102 95

10 ŠPORTNIK LETA – razglasitev - 1 72 75


153

SKUPAJ UDELEŽENCEV 3.978 4.041

V enoti šport se izvaja:

- strokovno-organizacijske naloge za Športno zvezo Ljutomer,

- soupravljanje športne dvorane pri Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer,

- upravljanje z letnim kopališčem v Ljutomeru - ločeno stroškovno mesto,

- upravljanje s športno dvorano ŠIC Ljutomer – ločeno stroškovno mesto,

- vzdrževanje tenis igrišč v Ljutomeru,

- upravljanje z namakalnim sistemom na nogometnem igrišču v Ljutomeru in upravljanje s

strojnim parkom (parkovni traktor, kosilnica za nogometno igrišče, traktor s prikolico in

kosilnica).

- izvajanje javnih del na področju športa – v letu 2010 vključenih šest udeležencev za pomoč pri

vzdrževanju športnih objektov v Ljutomeru in na Cvenu.

Letno kopališče Ljutomer je poslovno leto 2010 zaključilo brez presežka prihodkov nad odhodki

in obratno (poslovni izid je 0). Zabeleženih je bilo 55 kopalnih dni in zelo slabo vreme v avgustu. V

sezoni 2010 je bilo na kopališču 11.023 obiskovalcev, kar je 700 manj kot v prehodnem letu.

Izredno visok obisk je bil v juliju, ko je dnevni obisk znašal preko 600 obiskovalcev, kar je največ v

zadnjih treh letih.

Prikaz števila obiskovalcev po mesecih

Mesec skupaj

JUNIJ 1.627

JULIJ 7.518

AVGUST 1.878

SKUPAJ 11.023

V strukturi prihodkov je Občina Ljutomer zagotovila 69,5 % sredstev.

Zaradi težav z zagotavljanjem ustreznosti kopalne vode, bo potrebno izvesti zamenjavo vsebine

filtrov.

Športna dvorana ŠIC Ljutomer

Prihodki so v letu 2010 znašali 137.984,54 €, odhodki pa 137.961,68 €, kar pomeni minimalni

presežek v višini 22,86 €. V strukturi prihodkov znaša delež Občine Ljutomer 61,3 %.

Letno je bilo v športni dvorani preko 50.000 obiskovalcev brez dijakov Gimnazije Franca Miklošiča

Ljutomerr. Objekt postaja čedalje bolj prizorišče velikih športnih in zabavnih prireditev, na katerih

se zbere tudi 1.600 obiskovalcev, kar je maksimalna kapaciteta športne dvorane.

V tabeli 2 je prikazana zasedenost objekta v popoldanskem času od ponedeljka do petka, sobote in

nedelje so namenjene prvenstvenim tekmam, turnirjem in drugim prireditvam.

Tabela 2

DVORANE/ZASEDENOST

100%

TEDENSKA

KAPACITETA

TEDENSKA

ZASEDENOST

ODSTOTEK

ZASEDENOSTI

1. CENTRALNA DVORANA 30 ur 29 ur 96,67 %

1. NAMIZNI TENIS 30 ur 24 ur 80,00 %

1. PLESNA DVORANA 30 ur 28 ur 93,33 %

1. BORILNE VEŠČINE 30 ur 30 ur 100,00 %

1. STRELIŠČE 30 ur 22 ur 73,33 %

SKUPAJ 150 ur 133 ur 88,67 %

2. ENOTA LJUDSKA UNIVERZA je zaključila poslovno leto 2010 s presežkom prihodkov nad

odhodki v višini 23,66 €. Prihodki so v letu 2010 znašali 84.552,51 €, odhodki 84.528,85 €. V


154

strukturi prihodkov znaša delež Občine Ljutomer 50 % in delež Ministrstva za šolstvo in šport 22,9

%, ostalo so prihodki od šolnin, projektov in drugi prihodki.

Tabela 3: Izveden program v letu 2010 v primerjavi z letom 2009

ŠT Program 2009 2010

1 PRIDOBITEV IZOBRAZBE - SŠ 11 9

Zdravstvena nega PTI 11 9

2 OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 10 10

3 SLOŠNO IZOBRAŽEVANJE 89 105

Jezikovni tečaji 21 45

Računalništvo 68 36

4 AKTIVNE POČITNICE 10 0

Nemški jezik 10 0

5 TOČKA VSEŽIVLJENSKEGA UČENJA 108 133

SKUPAJ UDELEŽENCEV 228 233

3. ENOTA ZA MLADINO je poslovno leto 2010 zaključila s presežkom prihodkov nad odhodki v

višini 9,59 €. Dejavnost se je izvajala z zaposlitvijo animatorke za mlade.

Tabela 4: Programi za mlade v letu 2010 v primerjavi z letom 2009

št. Program 2009 2010

1 ZIMSKE USTVARJALNE DELAVNICE (4 dnevne-počitnice) 53

2 VELIKONOČNE DELAVNICE 22

3 SPOMLADANSKE DELAVNICE (4-dnevne-počitnice)

4 ZDRAVSTVENO LETOVANJE BAŠKA 194 194

Otroci do 14. leta starosti 177 177

Spremljevalci - vzgojitelji in vodniki 17 17

6 JESENSKE DELAVNICE (4-dnevne-počitnice) 59

5 BOŽIČNO NOVOLETNE DELAVNICE 23 32

SKUPAJ: 217 360

POVZETEK

- Letni program in finančna realizacija je v primerjavi z letom 2009 povečana za 73,93 %, kar je

seveda povezano z upravljanjem nove športne dvorane ŠIC Ljutomer.

- Presežek prihodkov nad odhodki je v letu 2010 minimalen 0,03 %.

- Lastni prihodki od prodaje storitev na trgu, ki se nanašajo na prihodke od uporabe športnih

dvoran, vstopnine na letnem kopališču, tečajev, sredstev iz javnih razpisov in letovanja otrok v

Baški, v seštevku predstavljajo 209.548,73 EUR (47,5 %).

- V letu 2010 so vzdrževali in posodobili sistem vodenja kakovosti v skladu s standardom ISO

9001:2008, isti standard pa je bil vzpostavljen tudi za Športno zvezo Ljutomer.

- Koristniki storitev so v povprečju 84 % zadovoljni s storitvami, kar je za 1 % višje zadovoljstvo

kot v preteklem letu.

- Pri svojem delu so aktivno sodelovali v državnih projektih (Ministrstvo za delo, družino in

socialne zadeve in Ministrstvo za šolstvo in šport, OKS-ZŠZ, Fundacija za šport, Združenje

upravljalcev športnih centrov Slovenije).

- V času obratovanja letnega kopališča so dodatno zaposlovali le za čas trajanja sezone (3

reševalce iz vode preko študentskega dela), ostalo delo so porazdelili med zaposlenimi.


Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalec pri tej točki dnevnega reda Karmen Lah.


155

Občinskem svetu Občine Ljutomer se predlaga, da o poslovnem poročilu in zaključnem računu

ŠIM-a Ljutomer za leto 2010 razpravlja in sprejme predlagani sklep.

Pripravila:


SVETOVALKA ŽUPANJA


156

ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUTOMER

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 51.b in 51.c člena Zakona o lokalni (Uradni list RS, UPB-2 št. 94/07, 76/08 in 79/09),

48. člena Zakona o zavodih (Ur.l. RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998

Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP), 26. in 27. člena Odloka o ustanovitvi

javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer (Ur.l.RS, št. 89/07) in 18. člena statuta

Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009) je Občinski svet Občine Ljutomer

na 7. redni seji sprejel naslednji

S K L E P št.:

1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k Poslovnemu poročilu javnega

zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer za leto 2010.

2. Ugotovljeni presežek odhodkov nad prihodki v višini 46.931 EUR se pokrije iz poslovanja

javnega zavoda v letu 2011.

Številka: 160/2011-10-

Datum:



ŽUPANJA

Vročiti:

- Zdravstvenemu domu Ljutomer, Cesta I. slovenskega tabora 2, Ljutomer







157


Ustanoviteljice Zdravstvenega doma Ljutomer so Občine Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje.

V skladu z določili Sporazuma o premoženjsko delitveni bilanci (Ur.l.RS, št. 57/00) vse štiri občine

pokrivajo obveznosti investicijskega vzdrževanja in investicij po kriteriju števila prebivalcev.

Občina Ljutomer je v letu 2010 zagotovila 8.200 EUR sredstev za investicijsko vzdrževanje. Za

nabavo medicinske opreme je bilo v letu 2010 pridobljeno sofinanciranje Ministrstva za zdravje v

višini 61.283 EUR in sicer za RTG aparat in nabavo druge medicinske opreme. Skupna vrednost

nabavljenih osnovnih sredstev v letu 2010 znaša 228.195 EUR. Poleg ministrstva so za nabavo

medicinske opreme prispevale občine ustanoviteljice ter Zdravstveni dom. Obveznost Občine

Ljutomer je znašala 36.393 EUR.

V letu 2010 je bilo v zavodu zaposlenih 72 delavcev od tega 13 z visoko univerzitetno izobrazbo, 4

z visoko strokovno izobrazbo, 1 z višjo izobrazbo, 40 delavcev s srednjo izobrazbo in 2 z

nepopolno srednjo izobrazbo, 6 tehničnih delavcev in 6 pripravnikov.

Viri financiranja zavoda so bili naslednji: prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS za

obvezno zavarovanje, prihodki zavarovalnic Vzajemna, Triglav in Adriatik te Ministrstva za delo,

družino in socialne zadeve za dodatno zdravstveno zavarovanje, prihodki od samoplačnikov (fizične

osebe, podjetja in drugi), prihodki donacij in drugi viri.

Bilanca stanja Zdravstvenega doma Ljutomer izkazuje na dan 31.12.2010 obveznosti za sredstva v

upravljanju v višini 1.164.075 EUR, ki po deležu delitvene bilance za Občino Ljutomer

predstavljajo 786.454 EUR.

Skupni prihodki zavoda so v letu 2010 znašali 3.227.876 EUR, celotni odhodki pa 3.274.087 EUR.

Poslovni rezultat zavoda izkazuje presežek odhodkov nad prihodki v višini 46.931 EUR, kar

predstavlja 1,4 % celotnih prihodkov. Ugotovljeni prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu so

znašali 259.537 EUR ali 8,5 % celotnih prihodkov zavoda. Presežek odhodkov nad prihodki je

nastal iz naslova delovanja javne službe in tržne dejavnosti, kar prikazuje izkaz prihodkov in

odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti od 1.1. do 31.12.2010. Tako so bili prihodki

od prodaje blaga in storitev na trgu nižji od odhodkov od prodaje storitev na trgu v višini 3.087

EUR. Presežek odhodkov nad prihodki iz naslova delovanja javne službe pa je v letu 2010 znašal

43.844 EUR.

Svet zavoda je obravnaval poslovno poročilo in zaključni račun za leto 2010 in ju potrdil. S

sklepom je svet zavoda predlagal, da se bo ugotovljeni presežek odhodkov nad prihodki, ki

predstavlja v bilanci stanja komulativni presežek odhodkov nad prihodki, pokril iz naslova

prihodkov v letu 2011. Glede na finančni izid je zavod pripravil program sanacijskih ukrepov za

odpravo vzrokov za nastanek izgube v letu 2010.

Poslovno poročilo in strokovno poročilo Zdravstvenega doma Ljutomer za leto 2010 je pripravljeno

v skladu s predpisi in je zelo obširno, zato ga ne prilagamo kot gradivo. Nahaja se pri strokovni

službi Občinske uprave Občine Ljutomer in je na razpolago svetnikom, v kolikor želijo podrobnejši

vpogled ali dodatne informacije.

V skladu z ustanovitvenim aktom in sklepom sveta zavoda se Občinskemu svetu Občine Ljutomer

predlaga, da obravnava predlagani sklep in ga sprejme.



SVETOVALKA


158

CENTRA ZA SOCIALNO DELO LJUTOMER

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, UPB-2 št. 94/07, 76/08 in 79/09), 99.

člena Zakona o socialnem varstvu (Ur.l. RS št.3/2007-UPB2 (23/2007 popr., 41/2007 popr.),

122/2007 Odl.US: U-I-11/07-45) in 18. člena statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine

Ljutomer št. 11/2009) je Občinski svet Občine Ljutomer na 6. redni seji sprejel naslednji

S K L E P št.

Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Poročilo Centra za socialno delo Ljutomer za leto

2010 o izvajanju sledečih socialnih programov:

- Javne službe Pomoč na domu – Neposredna socialna oskrba uporabnikov;

- Javne službe Pomoč na domu – Strokovna priprava, vodenje in koordiniranje;

- Programa javnih del psihosocialna pomoč družini »Skupaj zmoremo«.

Številka: 122/2011-10-

Datum:



ŽUPANJA

Vročiti:

- Centru za socialno delo Ljutomer, Prešernova 17/a, Ljutomer




http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20071207




159

Center za socialno delo Ljutomer je Občini Ljutomer posredoval Poslovno poročilo za leto 2010 za

programe javnih služb in druga področja javnega socialno varstvenega zavoda. CSD Ljutomer je na

podlagi sklenjenih pogodb v letu 2010 opravljal za občino Ljutomer naslednje storitve:

1. Javna služba Neposredna socialna oskrba - Pomoč družini na domu,

2. Javna služba Pomoč na domu, strokovna priprava, vodenje in koordiniranje,

3. Javna dela psihosocialna pomoč družini Skupaj zmoremo.

1. REALIZACIJA JAVNE SLUŽBE – Neposredna socialna oskrba - Pomoč družini na domu

Za izvajanje storitve pomoči na domu neposredna socialna oskrba ima CSD Ljutomer sklenjene

pogodbe z občinami in z Zavodom za zaposlovanje za 3 subvencionirane zaposlitve.

Cena storitve se v letu 2010 ni spreminjala, še vedno znaša 16,79 EUR na uro, od tega neposredna

socialna oskrba 12,78 EUR in vodenje 4,01 EUR za efektivno uro. Zavod RS je subvencioniral

storitev v višini 2,73 EUR na efektivno uro. Subvencija občin k ceni neposredne socialne oskrbe v

višini najmanj 50% celotnih stroškov je znašala 8,40 EUR, potrjena pa je bila še dodatna subvencija

občin v višini 1,56 EUR. Cena pomoči na domu je znašala za uporabnike 4,10 EUR za efektivno

uro pomoči.

Subvencija občin predstavlja več kot 50 % celotnih stroškov izvajanja socialno varstvene storitve

pomoči družini na domu, kar je v skladu s predpisi, ki jih določa Pravilnik o metodologiji za

oblikovanje cen socialno varstvenih storitev.

Celotni prihodki na stroškovnem mestu Neposredna socialna oskrba - Pomoč družini na domu so

bili v letu 2010 doseženi v znesku 104.411 EUR. V enaki višini so bili izkazani tudi odhodki. V letu

2009 so bili prihodki in odhodki realizirani v višini 107.375 EUR.

Tabela 2: Uporabniki v letu 2010 s primerjavo 2009

Občina

Delež

negovalk po

dejansko

opravljenih

efektivnih urah

(120 ur)

Delež

negovalk po

normativu =1

negovalka za

5 uporabnikov

Povprečno št.

uporabnikov v

letu 2010

Povprečno

število

efektivnih

ur v letu 2010

2009 2010 2009 2010 2009 2010 2009 2010

Križevci 1,20 0,89 1,19 0,61 5,92 3,08 146 108

Ljutomer 3,05 3,09 3,70 3,36 18,50 16,83 368 371

Razkrižje 0,17 0,44 0,20 0,46 1,00 2,33 19 53

Veržej 1,11 1,00 0,57 0,58 2,92 2,91 133 121

SKUPAJ 5,50 5,42 5,68 5,01 28,34 25,15 666 653

V primerjavi z letom 2009 se je skupno število uporabnikov zmanjšalo za 3,19 uporabnika. Število

uporabnikov se je zmanjšalo v občini Križevci in v občini Ljutomer, povečalo pa pri občini

Razkrižje. V glavnem pa se je povečalo število efektivnih ur zaradi potreb vključenih uporabnikov.

Občine so storitev neposredne pomoči na domu plačevale po mesečnih zahtevkih, ki so bili izdani

po dejanskem obračunu števila opravljenih efektivnih ur, zmanjšani za prispevke uporabnikov.

PRIHODKI IN ODHODKI NEPOSREDNA SOCIALNA POMOČ PO OBČINAH

BESEDILO Realizacija 2009 Realizacija 2010 Indeks

2010/09

PRIHODKI

Občina Ljutomer 31.471 32.924 104,6

Občina Križevci 14.527 12.484 85,9

Občina Veržej 15.752 14.603 92,7


160

Občina Razkrižje 1.376 5.141 373,6

Prispevki občanov 17.392 14.059 80,8

Zavod za zaposlovanje 25.452 25.200 90,8

SVZI –opr.prisp.nad

kvoto

958 0 0

prenos v nasl. obrač.

obd.

448 0 0

SKUPAJ PRIHODKI 107.376 104.411 97,2

ODHODKI

Stroški materiala 1.196 1.424 119,1

Stroški storitev 16.898 16.615 98,3

Plače in dodatki 89.281 86.372 96,8

Drugi stroški 0 0

SKUPAJ ODHODKI 107.375 104.411 97,2

REZULTAT 1,00 0

Materialnimi stroški v višini 1.424 EUR so stroški nabave zaščitnih sredstev in zaščitne obleke.

Stroški materiala predstavljajo 1,36 % delež skupnih stroškov.

Stroški storitev v znesku 16.615 EUR v strukturi celotnih odhodkov predstavljajo 15,91 % delež, od

tega so bili stroški prevoza na terenu-kilometrina 16.328 EUR in delno stroški izobraževanja 287

EUR.

Kilometrina na terenu predstavlja 98 % vseh stroškov storitev. Delavkam pripada povračilo po

Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 30% cene 95-neosvinčenega

motornega bencina.

Stroški dela so doseženi v višini 86.372 EUR. Predstavljajo 82,7% vseh odhodkov. Razlika v nižje

izplačanih stroških dela je odpravnina ob upokojitvi izplačana v decembru 2009.

Povprečna bruto plača negovalke na podlagi delovnih ur v letu 2009 je bila 886 EUR, v letu 2010

pa 898 EUR. Nadomestilo plač je bilo izplačano za 16 ur.

Iz poročila je razvidno, da so pri programu Neposredna socialna oskrba - Pomoč družini na

domu, prihodki in odhodki v letu 2010 izkazani v enaki višini.

2. REALIZACIJA JAVNE SLUŽBE - vodenje in koordiniranje pomoči na domu

Celotni prihodki so bili realizirani v višini 31.756 EUR, v letu 2009 pa v višini 31.507 EUR.

Izkazan presežek prihodkov nad odhodki na dan 31.12.2010 v skupni višini 23 EUR je bil prenesen

na kratkoročno odložene prihodke za porabo v letu 2011. Rast prihodkov 2010/2009 znaša 0,7 %.

PRIHODKI IN ODHODKI – vodenje in koordiniranje pomoči na domu

BESEDILO Realizacija 2009 Realizacija 2010 Indeks

2010/09

PRIHODKI



Občina Veržej 2.980 3.018 101,2


prenos

513

23

SKUPAJ

PRIHODKI

31.507

31.756

100,7

ODHODKI


161

Stroški materiala 849 2.220 261,5

Stroški storitev 5.708 10.905 191,0

Plače in dodatki 24.949 18.631 73,6

Drugi stroški 0

SKUPAJ

ODHODKI

31.506 31.756 100,7

Storitev priprave, vodenja in koordiniranja pomoči na domu so občine financirale na podlagi

pogodb po dvanajstinah.

Stroške vodenja sestavljajo stroški dela, stroški materiala in storitev ter stroški za upravno

administrativna dela. Cena storitve v letu 2010 v višini 4,01 EUR za efektivno uro je bila

izračunana skladno s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev,

objavljenim v Uradnem listu RS št. 87/06, 127/2006, 8/2007, 51/08 in 5/09. Preračunana je na 120

efektivnih ur z upoštevanjem normativov, ki so 0,5 vodje na 100 uporabnikov in 0,5 koordinatorja

na 20 socialnih oskrbovalk.

Za upravno enoto Ljutomer je to 0,42 vodje in koordinatorja, ki ga občine pokrivajo v deležih in

sicer: Ljutomer 0,25 vodje ali 59,53% , Križevci 0,11 vodje ali 26,18%, Veržej 0,04 vodje ali

9,52% in Razkrižje 0,02 vodje ali 4,77%.

V letu 2010 so se glede na leto 2009 zaradi razbremenitve javne službe Neposredna socialna oskrba

- Pomoč družini na domu povečali stroški materiala in stroški storitev, (jubilejne nagrade, del

odpravnine), znižali pa stroški plač in drugih izdatkov zaposlenim. Na tem stroškovnem mestu so

tudi zajeti stroški dvodnevnega izobraževanja oskrbovalk, pisarniškega poslovanja in materiala v

višini 4.813.

Iz poročila je razvidno, da so pri programu Pomoč na domu - vodenje in koordiniranje, prihodki in

odhodki v letu 2010 izkazani v enaki višini.

3. JAVNA DELA

Za izvajanje programa javnih del so bile podpisane pogodbe z Zavodom RS za zaposlovanje in

občinami UE Ljutomer. Tudi v letu 2010 se je izvajal program psihosocialna pomoč družini

»Skupaj zmoremo«. Prihodki in odhodki so bili realizirani v višini 141.173 EUR , v letu 2009 v

višini 98.963 EUR. Rast prihodkov in odhodkov 2010/2009 je 42,65 %.

Tabela 4: PRIHODKI IN ODHODKI – programa javna dela

BESEDILO

Realizacija 2009

Realizacija 2010

Indeks

2010/2009

PRIHODKI



Občina Veržej 692 2.621 26,40


Zavod za

zaposlovanje

125.102 56.767 220,37

SKUPAJ

PRIHODKI

141.173 98.963 142,65

ODHODKI

Stroški

storitev,materiala

10.453 9.062 115,34

Plače in dodatki 130.720 89.901 145,4

SKUPAJ

ODHODKI

141.173 98.963 142,65




162

Mesečna delovna obveznost izvajalcev v javnih delih je 130 ur. Stroške plač, stroške prevoza na

delo in z dela, stroške prehrane, stroške zdravniških pregledov in stroške izobraževanja je 100%

financiral zavod za zaposlovanje. Strošek občin je bil regres za letni dopust in materialni stroški –

kilometrine ter zavarovanje za primer nesreče pri delu. Na rast prihodkov in odhodkov je v letu

2010 vplival dvig minimalne plače iz 597,43 EUR na 734,15 EUR od marca naprej in večje število

zaposlenih. Občina Ljutomer je sofinancirala 5 izvajalcev: 2 s VII., 2 s V. in I. s VI. stopnjo

izobrazbe.

Iz poročila je razvidno, da so pri programu javnega dela psihosocialna pomoč »Skupaj zmoremo«

prihodki in odhodki izkazani v enaki višini.

V obrazložitev je vključen povzetek poročila o poslovanju CSD Ljutomer in realizaciji programov,

ki jih financirajo občine iz občinskih proračunov. Celotno poročilo je na razpolago za vpogled pri

strokovni službi Občinske uprave Občine Ljutomer.


Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalka pri tej točki dnevnega reda Renata Zrinski.

Občinskem svetu Občine Ljutomer se predlaga, da o Poročilu Centra za socialno delo Ljutomer za

leto 2010 razpravlja in sprejme predlagani sklep.



SVETOVALKA


163


DOPOLNITVE NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM

Na podlagi 29. čl. Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 94/07 – ZLS – UPB2, 76/08 in 79/09), 11. čl.

Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti - ZSPSLS (Ur.l. RS št. 86/10) ter

6 in 7. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur.l. RS št. 34/11), je Občinski svet

Občine Ljutomer na 7. redni seji ________ sprejel naslednji

S K L E P št.

o dopolnitvi Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ljutomer za leto 2011

I. NAČRT RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM

1. NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA

1. S tem sklepom se dopolni sklep o Letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe

Občine Ljutomer za leto 2011, kateri je bil potrjen na seji Občinskega sveta Občine Ljutomer na seji

6. 4. 2011.

2. Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe Občine Ljutomer za leto 2011 se

dopolni z naslednjim nepremičnim premoženjem:

Zap. št. 13

- Okvirna lokacija: Radomerščak

- parcelna številka: 580/1, 580/2, 591, 592, 593, 594, 588/1, 583/4, 583/5, 583/6

- katastrska občina in šifra k. o.: 264 Radomerje

- Okvirna velikost: 25.180 m2

- Vrsta nepremičnine: zemljišča s stanovanjsko stavbo in gospodarskim poslopjem

- Predvidena vrednost: 0 EUR

- Ekonomska utemeljenost: Občina Ljutomer doplačuje domsko varstvo, zato bo lastnica

nepremičnine prenesla le-to na Občino Ljutomer .

Zap. št. 14

- Okvirna lokacija: Cven – cesta do firme Makoter d. o. o.

- parcelna številka: 1097/2, 1117/2, 1116/2, 1111/2, del parc. 1114, 1113 in 1127/1

- katastrska občina in šifra k. o.: 241 Cven

- Okvirna velikost: 1000 m2

- Vrsta nepremičnine: zemljišče

- Predvidena vrednost: 2.000 EUR

- Ekonomska utemeljenost: gre za prenos dela poti – asfaltirane ceste, ki pelje proti podjetju

Makoter d.o.o. v lastništvo Občine Ljutomer.

2. NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM

1. S tem sklepom se dopolni sklep o Letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine

Ljutomer za leto 2011, kateri je bil potrjen na seji Občinskega sveta Občine Ljutomer na seji 6. 4.

2011.

2. Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2011 se pri zemljiščih dopolni z

naslednjim nepremičnim premoženjem:

Zap. št. 12

- Parc. št. 2750/10 k.o. 259 Ljutomer

- Okvirna velikost: 78 m2

- Orientacijska vrednost: 624 EUR

- Metoda razpolaganja: neposredna pogodba

- Ekonomska utemeljenost: gre za prodajo manjše parcele ob stanovanjski hiši na Juršovki, ki že

sedaj služi uporabi lastnika sosednje parcele.

Zap. št. 13

- Del parc. št. 638/3 k.o. 264 Radomerje

- Okvirna velikost: cca 200 m2

- Orientacijska vrednost: 1.600 EUR

- Metoda razpolaganja: neposredna pogodba


164

- Ekonomska utemeljenost: gre za prodajo dela parcele ob dveh stanovanjskih hišah v

Radomerščaku.

Zap. št. 14

- Del parc. št.: 2843/1 in del parc. št. 1630/5

- katastrska občina in šifra k. o.: 259 Ljutomer

- Okvirna velikost: cca 700 m2 in cca 350 m2

- Orientacijska vrednost: 4.900 EUR oziroma 2.450 EUR (skupaj 7.350 EUR)

- Metoda razpolaganja: neposredni pogodbi

- Ekonomska utemeljenost: Občina Ljutomer zemljišč ne potrebuje za svoje potrebe.

Zato jih je smiselno prodati, interesenta za nakup sta lastnika sosednjih zemljišč.

2. Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2011 se pri drugih objektih

dopolni z naslednjim nepremičnim premoženjem:

Zap. št. 4

- Parc. št.: 580/1, 580/2, 591, 592, 593, 594, 588/1, 583/4, 583/5, 583/6

- katastrska občina in šifra k. o.: 264 Radomerje

- Okvirna velikost: 25.180 m2

- Orientacijska vrednost: 30.000 EUR

- Metoda razpolaganja: po zakonu o kmetijskih zemljiščih

- Ekonomska utemeljenost: Občina Ljutomer nepremičnin v Radomerščaku 41 ne potrebuje

za lastno dejavnost, zato jih je smiselno prodati, da predvsem stavbe še dodatno ne

izgubljajo svoje vrednosti.

Ostala določila Letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe Občine

Ljutomer za leto 2011 in Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto

2011 ostanejo nespremenjena.

3. NAČRT ODDAJE NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA V NAJEM

Zap. št. 1

- Katastrska občina in šifra: k.o. 259 Ljutomer (Ormoška cesta 3, Ljutomer)

- ID oznaka stavbe: 259-360

- ID oznaka dela stavbe: 259-360-6

- Predvidena mesečna najemnina: 1.423,11 EUR

- Metoda oddaje v najem: neposredna pogodba

- Ekonomska utemeljenost: prostori se oddajajo v najem JP Prlekija d. o. o., katerega

soustanovitelj je Občina Ljutomer.

4. NAČRT NAJEMA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA

Zap. št. 1

- Okvirna lokacija nepremičnine: parc. št. 235/7 k.o. 252 Bučkovci (Mala Nedelja 36)

- Okvirna velikost: 38,09 m2 in 53,93 m2

- Vrsta nepremičnine: poslovni prostor

- Predvidena sredstva: 200 EUR/mesec in 350,55 EUR/mesec

- Predvideno trajanje najemnega razmerja: 1 leto

- Ekonomska utemeljenost najema: V vrtcu Mala Nedelja primanjkuje prostorov glede na

vpis otrok v vrtec, zato je potrebno najeti dodatne prostore. V istem objektu so tudi

prostori zdravstvene postaje, ki jih je prav tako potrebno najeti.

Številka: 478/2011-10-

Datum: _______________



ŽUPANJA


165


Pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem države ter načela in postopke

pridobivanje, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem države in občin, urejata in

predpisujeta Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS

(Ur.l. RS št. 86/10) in Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur.l. RS št. 34/11)

– v nadaljevanju: Uredba.

V skladu s 11. čl. Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in 13.

čl. Uredbe je potrebno potrditi Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ljutomer za

posamezno leto in je dokument, ki ga sprejme Občinski svet zraven Odloka o proračunu občine.

Vsebina Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem:

1. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem vsebuje:

- načrt pridobivanja nepremičnega premoženja

- načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem

- načrta oddaje nepremičnega premoženja v najem

- načrt najema nepremičnega premoženja

2. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem vsebuje:

- načrt pridobivanja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000 EUR

- načrt razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000 EUR

Občinski svet Občine Ljutomer je predlog Letnega načrta pridobivanja in razpolaganja s

premoženjem Občine Ljutomer za leto 2011 potrdil na seji dne 6. 4. 2011.

V dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premoženjem je vključena pridobitev lastništva na

nepremičninah v Radomerščaku 41 (stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje), prav tako je

dodana pridobitev lastništva na cesti proti podjetju Makoter d.o.o. na Cvenu.

V načrt razpolaganja je vključena prodaj manjšega zemljišča na Juršovki v Ljutomeru, dveh

manjših zemljišč v Radomerju in v Ulici Jana Baukarta v Ljutomeru. Pristopi se tudi k prodaji

nepremičnin v Radomerščaku 41, katerih bo Občina Ljutomer postala lastnica na podlagi

plačevanja domskega varstva.

Občina Ljutomer bo v najem oddala poslovne prostore na Ormoški cesti 3 v Ljutomeru, ki jih že

koristi JP Prlekija d.o.o. Ljutomer.

Zaradi prostorske stiske v vrtcu v Mali Nedelji je potrebno vzeti v najem dodatne prostore in sicer v

objektu Hotela Grozd v Mali Nedelji 36. Prav tako se že več let najemajo prostori za potrebe

zdravstvene postaje, za kar pa je potrebno na novo skleniti pogodbo glede na spremenjene

okoliščine zaradi stečajnega postopka.

Občinski svet Občine Ljutomer prosimo, da predlog dopolnitve Letnega načrta ravnanja s stvarnim

premoženjem Občine Ljutomer za leto 2011 obravnava in potrdi.

Pripravili: mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.

Lilijana Koser, višja svetovalka ŽUPANJA

Ana Žnidarič, višja svetovalka


166

SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi – UPB2 (Ur.l. RS št. 94/07, 76/08 in 79/09) ter

8. in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09), je Občinski

svet Občine Ljutomer na 7. redni seji ______ 2011 sprejel naslednji

S K L E P št. ___

O UKINITVI JAVNEGA DOBRA

1. S tem sklepom se ukine status zemljišča v javnem dobru, ki je označeno s parc. št. 631/1

katastrska občina 264 Radomerje.

2. Nepremičnina iz prejšnjega člena tega sklepa preneha imeti status dobrine v javnem dobru

in postane last Občine Ljutomer ter se v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica v korist:

Občina Ljutomer

Vrazova ulica 1

9240 Ljutomer

Matična številka 5874092000 do celote

3. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

Številka: 478-10/2011-

Datum: _____________



ŽUPANJA

Vročiti:

- Ani Žnidarič, višji svetovalki

O b r a z l o ž i t e v :

Nepremičnina parc. št. 631/1 k.o. 264 Radomerje v naravi predstavlja cesto.

Nepremičnina ima sedaj status javnega dobra. Občina Ljutomer je Elektru Maribor podala na

navedeni parceli služnost za položitev nizkonapetostnega zemeljskega kablovoda. V kolikor ima

nepremičnina status javnega dobra, služnosti ni možno vknjižiti v zemljiško knjigo. Zaradi

navedenega se predlaga, da se status javnega dobra ukine in nepremičnina postane last Občine

Ljutomer.

Glede na navedeno Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlagamo, da predlog sklepa o ukinitvi

javnega dobra sprejme.

Pripravila mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.

Ana Žnidarič, višja svetovalka ŽUPANJA


167

19. TOČKA DNEVNEGA REDA/ IMENOVANJA:

MNENJE K IMENOVANJU RAVNATELJICE OŠ STROČJA VAS

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list Rs, 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US:

Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010

Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10), 18. člena Statuta Občine

Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009) in 53.a člena Zakona o organizaciji in

financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 16/2007-UPB5, 101/2007 Odl.US, 36/2008,

22/2009 Odl.US: U-I-205/07-10, 55/2009 Skl.US: U-I-356/07-13, 58/2009 (64/2009 popr., 65/2009

popr.), 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 47/2010 Odl.US: U-I-312/08-31, 20/2011, 34/2011

Odl.US: U-I-205/10-23) ter na podlagi vloge Sveta Osnovne šole Stročja vas z dne 22. 6. 2011, je

Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji, dne ___________ sprejel naslednje

M N E N J E št. ____

Občinski svet Občine Ljutomer daje pozitivno mnenje k imenovanju kandidatke MATEJE

LESKOVAR, roj. 14. 10. 1974, stanujoče Stročja vas 28, 9240 Ljutomer, za ravnateljico

Osnovne šole Stročja vas.

Mnenje se posreduje Svetu OŠ Stročja vas ter pristojnemu ministrstvu.

Številka: 032/2011-10

Datum:


mag. Olga Karba, univ. dipl. prav.

ŽUPANJA


Svet OŠ Stročja vas je z vlogo z dne 22. 6. 2011 zaprosil za mnenje o kandidatkah, ki sta se

prijavili na razpis za ravnatelja oz. ravnateljico OŠ Stročja vas in izpolnjujeta razpisne pogoje.

Kandidatki sta: Mateja Leskovar in Elizabeta Potočnik. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje

in izobraževanja v 53. a členu določa, da si mora svet javne šole pred imenovanjem ravnatelja

pridobiti mnenje učiteljskega zbora in mnenje lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež.

Lokalna skupnost mora mnenje podati v 20-ih dneh od dneva, ko je bila zanj zaprošena, sicer lahko

svet imenuje ravnatelja brez tega mnenja.

Komisija za mandatna vprašanja je obe prijavi obravnavala na svoji seji, dne 30. 6. 2011 in sprejela,

da se predlog za mnenje poda na občinski svet v variantni obliki za obe kandidatki. Na podlagi

obravnave vlog, komisija daje prednost Mateji Leskovar, kar izhaja iz njene predstavitve v

dokumentaciji, ki jo je predložila.

Komisija je tudi predlagala, da se obe kandidatki predstavita in se na podlagi predstavitev oblikuje

končno mnenje na občinskem svetu.

Glede na to, da je OŠ Stročja vas posredovala dopis, da se je ugotovila nepravilnosti pri Elizabeti

Potočnik se glasuje samo o Mateji Leskovar.

Poročevalec pri tej točki bo predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,

Janez Vencelj.

Številka: 032/2011-10

Datum:

Predlagatelj:

Komisija za mandatna vprašanja, mag. Olga Karba, univ. dipl. prav.

volitve in imenovanja ŽUPANJA

Janez VENCELJ, predsednik






















168

IMENOVANJE NADOMESTNEGA ČLANA SVETA ŠIM

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/2007- ZLS – UPB2, 27/2008

Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009,

14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10 ), 18. člena Statuta

Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009) in 18. Člena Odloka o ustanovitvi

javnega zavoda za šport, izobraževanje odraslih in mladino (Uradno glasilo Občine Ljutomer št.

5/2004 in 8/2004 ) v zvezi z odstopno izjavo Janeza Venclja z dne 27. 6. 2011, je Občinski svet

Občine Ljutomer na 7. redni seji, dne ________ sprejel naslednji

S K L E P št.

Občinski svet Občine Ljutomer ugotavlja, da je Janezu Venclju, stanujočemu Stara Cesta 25,

Ljutomer, predčasno prenehal mandat v Svetu Javnega zavoda za šport, izobraževanje

odraslih in mladino, zaradi odstopa iz razloga nezdružljivosti.

Številka: 032/2011-10

Datum:



ŽUPANJA

Vročiti:

- Janezu Venclju, Stara Cesta 25, Ljutomer

- Svetu Javnega zavoda ŠIM

- Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

- arhiv, tu


Janez Vencelj je dne 27. 6. 2011 podal odstopno izjavo iz Sveta Javnega zavoda za šport,

izobraževanje odraslih in mladino, saj je s 1. 6. 2011 nastopil funkcijo podžupana, kar pa po

Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ni združljivo s članstvom v svetu javnega zavoda.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je pozvala k predlaganju kandidatov za

nadomestnega člana sveta zavoda. Na podlagi odstopne izjave, je komisija na svoji seji, dne 30. 6.

2011 sprejela gornji predlog sklepa.

Občinski svet Občine Ljutomer s sklepom ugotovi prenehanje mandata člana sveta zaradi odstopa,

na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V konkretnem primeru ne gre

za razrešitev, ampak samo za ugotovitev, da je mandat članu sveta prenehal zaradi odstopa.

Komisija nadalje predlaga občinskemu svetu novo kandidatko/kandidata, ki bo svojo funkcijo

opravljal do izteka mandata sedanjega sveta zavoda.

Občinskemu svetu predlagamo, da predlog obeh sklepov sprejme.


Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalec pri tej točki predsednik Komisije za mandatna vprašanja,

volitve in imenovanja, Janez Vencelj.

Pripravila: Komisija za mandatna vprašanja,

Ana Žnidarič, višja svetovalka volitve in imenovanja

Janez VENCELJ

PREDSEDNIK









169

UGOTOVITEV O PRENEHANJU MANDATA ČLANICI NO

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/2007- ZLS – UPB2, 27/2008

Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009,

14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10 ) ter 18. in 43. člena

Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009) v zvezi z odstopno izjavo

Lilijane Grnjak z dne 22. 6. 2011, je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji, dne

________ sprejel naslednji

S K L E P št. _____

Občinski svet Občine Ljutomer ugotavlja, da je Lilijani Grnjak, stanujoči Spodnji

Kamenščak 16 c, Ljutomer, predčasno prenehal mandat v Nadzornem odboru Občine

Ljutomer, zaradi odstopa iz razloga nezdružljivosti.

Številka: 032/2011-10

Datum:



ŽUPANJA

Vročiti:

- Lilijani Grnjak, Spodnji Kamenščak 16 c, Ljutomer

- predsednik Nadzornega odbora Občine Ljutomer

- Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

- arhiv, tu


Lilijana Grnjak je dne 22. 6. 2011 podala odstopno izjavo iz Nadzornega odbora Občine Ljutomer,

saj je bila povabljena k sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pripravnika v Občinski

upravi Občine Ljutomer, kar pa po Zakonu o lokalni samoupravi in statutu ni združljivo s

članstvom v Nadzornem odboru Občine Ljutomer.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je pozvala k predlaganju kandidatov za

nadomestnega člana sveta zavoda. Na podlagi odstopne izjave, je komisija na svoji seji, dne 30. 6.

2011 sprejela gornji predlog sklepa.

Občinski svet Občine Ljutomer s sklepom ugotovi prenehanje mandata članice Nadzornega odbora

zaradi odstopa.

Komisija nadalje predlaga občinskemu svetu novo kandidatko/kandidata, ki bo svojo funkcijo

opravljal do izteka mandata sedanjega nadzornega odbora oz. občinskega sveta.

Občinskemu svetu predlagamo, da predlog obeh sklepov sprejme.


Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalec pri tej točki predsednik Komisije za mandatna vprašanja,

volitve in imenovanja, Janez Vencelj.

Pripravila: Komisija za mandatna vprašanja,

Ana Žnidarič, višja svetovalka volitve in imenovanja

Janez VENCELJ

PREDSEDNIK









170


VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANICE IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE

LJUTOMER

Odgovori na vprašanja gospoda Jožeta KLEMENČIČ:

1. Kakšno je stanje dolgoročne zadolženosti Občine Ljutomer na dan 30. 6. 2010 in 31. 12.

2010 ob upoštevanju zakonskih predpisov z navedbo datumov najema kredita, višina kredita,

namen najema, čas trajanja najema, koliko se bo kredita poplačalo (glavnica, obresti) in

koliko je mesečna finančna obveza za posamezni kredit.

1.1 Stanje dolgoročne zadolženosti na podlagi najetih dolgoročnih kreditov pri bankah na podlagi

pridobljenih soglasjih Ministrstva za finance k zadolževanju občine:

Vsi zneski so v EUR Kreditodajlec

in datum

najema

datum

odplačila

Višina

najetega

kredita Namen kredita

Obrestna mera

ob odobritvi

Odplačila

(glavnice in obresti) Stanje na dan

30.6.2010

Stanje na dan

31.12.2010

Factor banka

8.12.2003 31.5.2011 250.376

Rekonstrukcija in

adaptacija OŠ IC

Ljutomer 7,9 % p.a.

84 mesečnih anuitet

po 3.889,94

41.128 19.050

Hypo Alpe

Adria Bank

29.12.2004 15.12.2011 250.267

Izgradnja

vodovoda

Desnjak-Stara

cesta in SČN

Ljutomer

3-mesečni

euribor + 0,69

% letno

84 mesečnih anuitet

po 2.929,37 in

mesečno izračunane

obresti

53.630 35.753

NLB d.d. in

sredstva EIB

21.8.2007 21.8.2022 1.080.000

Rekonstrukcija

kopališča

Ljutomer in

izgradnja

komunalne

infrastrukture v

IC

Vsota za

obrestno

obdobje

relevantne mere

enomesečnega

euribora in

obrestni

pribitek

Enoletni moratorij na

odplačilo glavnice,

nato 168 obrokov po

6.428,56

Plačilo obresti v 180

obrokih po mesečnih

izračunih banke

938.572 900.000

JSRS za RR

in razvoj

podeželja

7.9.2009 30.9.2024 1.200.000

Izgradnja OŠ,

vrtca in

telovadnice v

Stročji vasi

Enomesečni

euribor +0,25

% pribitek

Enoletni moratorij na

odplačilo glavnice,

nato 168 obrokov po

7.142,86

Plačilo obresti v 180

obrokih po mesečnih

izračunih banke 1.200.000 1.178.572

SKUPAJ: 2.233.330 2.133.375

1.2. Občina Ljutomer ima na podlagi javno zasebnega partnerstva sklenjeno najemno pogodbo z

Gradisom GP Ptuj d.d. za Športno izobraževalni center (ŠIC) v Ljutomeru v skupni višini

6.332.670,96 EUR za obdobje 168 mesecev oziroma na 14 let. Mesečno najemnino v višini

37.694,47 EUR, ki je fiksna za vse mesece najema, plačuje občina od vključno meseca maja 2009

dalje. Zadnji obrok zapade v plačilo maja 2023.

ABC revizija, družba za revizijo in sorodne storitve d.o.o., ki je opravila notranjo revizijo

poslovanja v Občini Ljutomer za obdobje od 2007 do 2010 je v dopolnjenem poročilu o opravljanju


171

notranje revizije v Občini Ljutomer zapisala, da je »Najemna pogodba za športno izobraževalni

center pri Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, št. 430-431/08-223« z dne 14.10.2009 po vsebini

pogodba o finančnem najemu, saj po plačilu zadnjega obroka najemnine za nepremičnino preide

lastninska pravica na občino Ljutomer, oziroma na najemnika. Revizija meni, da bi občina morala

pridobiti soglasje Ministrstva za finance tudi za obseg zadolževanja v višini letnega zneska

najemnin. Ker občina tega ni storila, pomeni, da ni ravnala v skladu s sedmim odstavkom 22. Člena

Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2007 in 2008. Občina je v letu 2008

sklenila najemno pogodbo, ki je po vsebini finančni najem, ne da bi zadolžitev načrtovala v Odloku

o proračunu, kar ni v skladu z drugim odstavkom 5. člena Zakona o javnih financah.

Občina ima na dan 31. 12. 2010 neknjižen pogodbeni dolg do pogodbenega partnerja iz naslova še

nezaračunanih 149 obrokov najemnin v skupni višini 5.616.476,03 EUR.

Skupne dolgoročne obveznosti občine Ljutomer na dan 31.12.2010 iz naslova dolgoročnih kreditov

pri bankah v višini 2.133.375 EUR (samo glavnice, ker so obresti odvisne od izračuna bank in

njihovo višino občina prejema mesečno pred zapadlostjo) in iz naslova podpisane pogodbe za

najemnino za ŠIC v višini 5.616.476,03 EUR znašajo 7.749.851,03 EUR.

Pristopili smo k minimiziranju tveganja na katero nas je opozorila revizijska hiša. Tveganje, ki

izhaja iz »Pogodbe o vknjižbi predkupne pravice« z dne 30.11.2009 sklenjene med občino Ljutomer,

FInor Leasingom d.o.o. in Gradis GP Ptuj d.d. s katero Občina Ljutomer in GP Ptuje d.d.

dovoljujeta prenos stavbne pravice na novega prevzemnika Finor Leasing. D.o.o. Ker občina

plačuje najemnino iz obravnavanega posla Gradisu GP Ptuj d.d. obstaja tveganje, da Gradi ne

poravna obveznosti redno oz. pravočasno Finor Leasingu. Posledično bi se lahko zgodilo, da po

plačilu zadnjega obroka najemnine za leto 2003 s strani občine obravnavana nepremičnina ne bi

bila prosta bremen in zato prenos nepremičnine na občino ne bi bil izvedljiv oz. bi bil izvedljiv z

dodatnimi obveznostmi oz. stroški. Situacija je toliko bolj otežena saj je Gradis šel v stečaj.

2. Kakšno je stanje kratkoročne likvidnostne zadolženosti Občine Ljutomer na dan 31. 12.

2010 in na dan 31. 1. 2011

2.1 Občina Ljutomer na dan 31.12.2010 ni imela obveznosti iz naslova kratkoročne likvidnostne

zadolženosti. Kratkoročni kredit v višini 860.000, ki ga je 25.1.2010 najela pri Banki Koper je

morala do 31.12.2010 v celoti poravnati. V primeru, da bi najeti kratkoročni kredit prenašala v

naslednje proračunsko leto (2011) bi k najemu morala pridobiti soglasje Ministrstva za finance.

2.2 Na dan 31. 1. 2011 je imela Občina Ljutomer iz naslova kratkoročne likvidnostne zadolženosti

obveznosti za glavnico v višini 370.000 EUR. 5. 1.2011 je pri Banki Koper najela kratkoročni

likvidnostni kredit v višini 550.000 EUR, ki ga je 31. 1. 2011 vrnila v višini 180.000 EUR. Gre za

obliko revolving kredita, ki ga občina črpa po potrebi.

3. Kakšno je dejansko finančno stanje Občine Ljutomer z navedbo naslednjih

podatkov:stanje prihodkov nad odhodki po ZR proračuna 2009, stanje prihodkov nad

odhodki proračuna na dan 31. 12. 2010 in specifikacija stanja terjatev in obveznosti na dan

31. 12. 2010.

3.1 Občina Ljutomer je poslovno leto 2009 zaključila s presežkom prihodkov nad odhodki v višini

198.029 EUR in sicer:

- presežek proračunskega stanovanjskega sklada: 605.592,61 EUR

- presežek vseh devetih krajevnih skupnosti: 146.752,49 EUR

- primanjkljaj proračuna občine: - 554.316,10 EUR


172

Skupno stanje poslovanja Občine Ljutomer: 198.029,00 EUR.

3.2 Občina Ljutomer je poslovno leto 2010 zaključila s presežkom prihodkov nad odhodki v višini

36.845 EUR in sicer:

- presežek proračunskega stanovanjskega sklada: 605.041 EUR

- presežek vseh devetih krajevnih skupnosti: 116.548 EUR

- primanjkljaj proračuna občine: - 684.744 EUR

Skupno stanje poslovanja Občine Ljutomer: 36.845 EUR

3.3 Stanje terjatev na dan 31.12.2010 se izkazuje v naslednji višini:

-kratkoročne terjatve do kupcev v državi 178.681,73 EUR

- kratkoročne terjatve do neposrednih uporabnikov proračuna občine 117.317,75 EUR

- kratkoročne terjatve do posrednih uporabnikov proračuna občine 19.815,50 EUR

- kratkoročne terjatve do zakladniškega podračuna 369,04 EUR

- kratkoročne terjatve za vstopni DDV v prejetih računih 1. 420,28 EUR

-kratkoročne terjatve za oskrbnine 3.820,89 EUR

- kratkoročne terjatve za komunalni prispevek 46.203,11 EUR

- kratkoročne terjatve iz NUSZ za pravne osebe 73.052,55 EUR

- kratkoročne terjatve iz NUSZ za fizične osebe 54.320,74 EUR

3.4 Stanje obveznosti na dan 31.12. 2010 se izkazuje v naslednji višini:

-kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi 971.452,13 EUR

-kratkoročne obveznosti do neposrednih uporabnikov državnega proračuna 12.737,06 EUR

-kratkoročne obveznosti do posrednih uporabnikov državnega proračuna 120.924,99 EUR

- kratkoročne obveznosti do posrednih uporabnikov proračuna občine 395.938,07 EUR

4. Katere so bile podpisane pogodbe za projekte v višini 4,1 milijonov EUR, koliko je bilo

zagotovljenih nepovratnih sredstev za te projekte in za katere od teh ni bilo zagotovljenih nepovratnih

sredstev.

Občinska uprava Občine Ljutomer ni pripravljala pregleda podpisanih pogodb za projekte v višini 4,1

milijon EUR, prav tako teh podatkov ne vsebuje Poročilo o opravljeni notranji reviziji poslovanja v Občini

Ljutomer, ki ga je pripravila ABC revizija, družba za revizijo in sorodne storitve d.o.o., Ljubljana.V kolikor

se vprašanje nanaša na tabelo, ki se nahaja na strani 88 revizijskega poročila, bomo za odgovor zaprosili

izvajalca revizije.

5. Ali je res, da je občinska blagajna prazna in da je zmanjkalo denarja tudi za tekoče obveznosti

(plače). V tej zvezi pričakuje naslednje podatke: stanje sredstev na računu proračuna na dan 31. 10.

2010, stanje sredstev na računu proračuna na dan 31. 12. 2010 in stanje sredstev na računu proračuna

na dan 31. 1. 2011.

Na podračunu št. 01263-0100013693 z nazivom Občina Ljutomer-proračun, ki jo odprt pri Banki

Slovenije je izkazano naslednje stanje likvidnostnih sredstev:

-.na dan 31.10.2010 v višini 29.630,51 EUR

- na dan 31.12.2010 v višini 38.142,82 EUR

- na dan 31. 1. 2011 v višini 98.040,48 EUR.

Stanje sredstev na računih ni prikaz realnega stanja. Dovolite, da navedemo nekaj ugotovitev

revizije glede »prazne blagajne«.


173

Revizijsko poročilo ugotavlja številne nezakonitosti in sume negospodarnega ravnanja ter očitke o

slabi kakovosti načrtovanja, izvajanja in poročanja o porabi proračunskega denarja.

Na podlagi tega sem o teh kršitvah obvestila tudi organe pregona, kot to od mene zahteva zakon.

Tako sem s temi vprašanji tudi osebno zaključila in ostali ukrepi niso v moji pristojnosti.

Dovolite mi, da postrežem z nekaj primeri zaskrbljajočih ugotovitev iz revizijskega pregleda:

Revizija je med drugim potrdila trditev, da je Občina zaradi fiktivno (po domače namišljeno)

prikazanih prihodkov prišla v nelikvidno stanje. V številkah to pomeni, da so se zapisali milijonski

prihodki, ki jih ni bilo, ne v letu 2008, ne v letu 2009 in ne v letu 2010, zato je proračun na papirju

deloval uravnotežen. Vendar v realnosti so se na primer v letu 2010 namesto visokih prihodkov

zapadle obveznosti v višini približno 550.000 EUR prenašale v plačilo v leto 2011. Zaradi tega

stanja je občina vzela kratkoročni kredit, s katerim je lahko reševala nelikvidno stanje oziroma

lahko poravnala račune in izplačala plače.

Zraven najema kredita so se hkrati nenamensko porabila sredstva stanovanjskega sklada v višini

približno 500.000 EUR, kar je kršitev Zakona o javnih financah. Ob tem je nastal dodatni dolg za

občino, ki bo moral biti vrnjen stanovanjskemu skladu. Porabljena so bila tudi sredstva krajevnih

skupnosti, ki so pridno varčevale sredstva na tem računu.

Nenamensko so se porabljala tudi sredstva pobranih taks in druga komunalna sredstva v višini

cca 500.000 EUR.

Ugotovljena je bila tudi hujša kršitev Zakona o javnih financah, ki jo je zagrešil nekdanji župan, ko

je brez soglasja občinskega sveta izdal sklep, s katerim je odločil, da se pristopi k komunalni

ureditvi Juršovke v vrednosti za cca 109.000 EUR, medtem, ko je občinski svet v Načrtu razvojnih

programov odobril polovico manj sredstev.

Naj dodatno navedem tudi enega izmed primerov nerealnega načrtovanja, pri katerem revizija

navaja sum negospodarnega ravnanja:

V ponedeljek, 30. maja 2011, sem obiskala ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča na temo

realizacije projekta ŠRC Ljutomer. Čeprav obstaja velika pripravljenost po rešitvi nastale situacije

tako s strani ministra, kot tudi občine, se je potrebno soočiti z dejstvi, ki so nastopila zaradi

nerealnega načrtovanja investicije ŠRC Ljutomer s strani prejšnjega vodstva saj je več kot očitno,

da bi občina morala v skladu z osnovno pogodbo zagotoviti delež lastnih sredstev v višini cca 2 mio

EUR v letih 2009 in 2010 in investicijo realizirati od 15.6.2009 do 15.9.2011.

Več kot očitno je, da je prišlo do resnih težav glede zagotavljanja lastnega deleža v letu 2010, saj

bi v tem letu občina morala zagotoviti cca. 1,2 mio EUR. Takoj po prvem krogu volitev je bila

prestavljena dinamika zagotavljanja lastnih sredstev z aneksom (sklenjen 12.10.2010). V letu 2011

bi bilo potrebno zagotoviti cca. 800.000 EUR v letu 2012 pa cca. 580.000 EUR. Prenos pogodbenih

obveznosti v leto 2011 in 2012 je prav gotovo posledica nerealnega načrtovanja in lahko izrazimo

sum za negospodarno ravnanje pri načrtovanju investicije, tako ugotavlja revizija.

Občina ni pravočasno poravnavala svojih obveznosti do izvajalcev investicij. Nepravočasno

plačevanje obveznosti pomeni neskladno ravnanje z 22. členom Zakona o izvrševanju proračuna

republike Slovenije in z 52. členom ZJF. V 108. Členu ZJF je nespoštovanje plačevanja obveznosti

v predpisanih rokih opredeljeno kot lažja kršitev.

Ocenjuje se, da mora občina za dokončanje investicij in poplačilo stanje obveznosti na dan

31.12.2010 zagotoviti lastne vire v proračunu za leto 2011 v višini cca 1,9 mio EUR in v letu 2012

v višini cca 1 mio EUR upoštevajoč dejstvo, da je potrebno sredstva uporabiti strogo namensko.

Ugotavlja se, da je bilo zbrano cca 500.000 EUR, ki bi se morali uporabiti strogo namensko za

komunalno infrastrukturo pa se niso (npr. izgradnja kanalizacij itd.) dolžnost občine pa je, da


174

poroča MOP o namenskosti porabe sredstev sled česar imamo resne težave ker so sredstva »na

papirju dejansko pa jih ni«.

Občina ima med nerealiziranimi pogodbami tudi takšne, ki so bile sklenjen že v letih 2006, 2007 in

2008 kar povzroča trd oreh pri razgovorih saj je bilo kar nekaj storitev po omenjenih pogodbah

izvršenih in neplačanih.

Nekatere obveznosti iz naslova neplačanih zahtevkov v poslovnih knjigah niso bile izkazane kot

obveznost kar sedaj saniramo v skladu z navodili revizije.

Iz primerjave podatkov realiziranih postavk z načrtovanimi postavkami, je tako na strani prihodkov

(z izjemo davčnih prihodkov), kot na strani odhodkov, vidno da je načrtovana vrednost

proračunskih postavk presegala realizacijo tudi za 50 % (nedavčni prihodki, kapitalski prihodki in

transferni prihodki) in na strani odhodkov tudi za 40 % (investicijski odhodki). Velika odstopanja

načrtovanih postavk od realiziranih prav gotovo kaže na dejstvo, da so bili načrti glede na dejanske

zmožnosti precenjeni in lahko rečemo, da obstaja sum, da pri načrtovanju ni bilo upoštevano

načelo gospodarnosti v smislu, da se načrtuje s ciljem, da se načrtovano doseže (realizira).

Če povzamem, revizija je opozorila na objektivna dejstva, na neprimerne prakse iz preteklosti ter

na neučinkovitost občinskih organov nadzora, ki nepravilnosti niso zaznali.

Pretvarjanje, da je vse v redu, ne reši ničesar, ne sanira stanja javnih financ, ne odpira poti za

nova delovna mesta, ne daje naši občini gospodarski zagon.

Pripravila:

Angelca Lukman

VIŠJA SVETOVALKA

Dopolnila Olga Karba, županja (povzeto po ugotovitvah iz revizije-ležeči tisk)

Odgovori na vprašanja in pobude Ludvika Filipiča;

V zvezi z predlogom, da se poda prošnja na Ministrstvo za šolstvo in šport za izdajo soglasja

za povečano število otrok v vrtcu.

Ob oblikovanju oddelkov je potrebno upoštevati normative, ki predpisujejo zgornjo in spodnjo mejo

števila otrok, ki se vključujejo v oddelek in notranjo igralno talno površino na otroka. Na odboru pri

ZOS-u smo podali pobudo, da se ponovno proučijo normativi za oblikovanje oddelkov, s tem, da v

naših vrtcih, v vrtcu pri Osnovni šoli Mala Nedelja pa še posebej, ne bi bilo mogoče vključevati

večjega števila otrok, saj prostorske kapacitete tega ne dopuščajo. Ob vključitvi vseh vpisanih otrok

bo v nekaterih oddelkih notranja talna igralna površina manjša od zakonsko določenega minimuma.

Pripravila:

Karmen Lah, svetovalka

V zvezi s pokritjem zabojnika z mrežo pri prevozu smeti

Občina Ljutomer je izvajalca gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov ter prevoza

komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer z dopisom, št. 354/2011-432-701 z 15. 6. 2011

opozorila glede prevoza zabojnikov z odpadki, da le-te prekrijejo z mrežo.

Pripravila:

Andreja Torič, višja svetovalka

V zvezi z vprašanjem glede starega državnega posestva v Bučkovcih

Medobčinski inšpektorat in redarstvo je že uvedel inšpekcijski postopek zaradi nevzdrževane in

neočiščene parcele, ki kazi zunanji videz naselja. Glede nevarnosti objekta pa je Medobčinski

inšpektorat in redarstvo podal prijavo na Inšpektorat za okolje in prostor RS, OE Murska Sobota.

Pripravila:


175

Olga Lukman, inšpektorica

V zvezi s saniranjem lokalne ceste LC 223161 Radoslavci-Gajševci

Rekonstrukcija lokalne ceste LC 223161 Radoslavci-Gajševci je bila izvedena v letu 2006. Kmalu

po končanih delih so se na določenih območjih pričele pojavljati razpoke v asfaltu in ob večjih

nalivih poškodbe bankin. Tako je izvajalec del, Asfalti Ptuj d.o.o. v letu 2009 na podlagi

reklamacije del, ki jo je podala Občina Ljutomer izvedel sanacijo razpokanega asfalta, na svoje

stroške pa je zgradil tudi asfaltno muldo in s tem preprečil nadaljnje odnašanje bankin. Ob tam je

potrebno poudariti, da asfaltna mulda ni bila sestavni del reklamacije, saj po projektu ni bila

predvidena. Z izvajalcem imamo že dogovorjeno, da si bomo zadevo ponovno ogledali, vendar bo

le ta saniral samo asfaltne razpoke ne pa tudi brežin. Do pogrezanja brežin ne prihaja zaradi

neustrezno izvedenih del na cestišču ampak zaradi neustreznega odvodnjavanja zalednih voda, ki

prihajajo z kmetijskih površin in na cesti povzročajo škodo.

Pripravil:

Mitja Kolbl, svetovalec

V zvezi z čiščenjem potoka Turja in ostale melioracije

Vprašanje se je posredovalo na Agencijo RS za okolje ter MURA-VGP d.d. in prejeli smo naslednji

odgovor:

Potok Turjo in ostale melioracije kosimo enkrat letno v okviru razpoložljivih sredstev ki nam jih

zagotavlja Ministrstvo za okolje.

V letu 2010 smo izvedli tudi redčenje (sečnjo) dreves in grmičevja. Tudi v letošnjem letu je

predvidena enkratna strojno - ročna košnja brežin,

ki pa jo planiramo nekje v sredini julija.

Pripravila:

Olga Lukman, inšpektorica

Kaj pomeni termin »zelena« voda? Cena napram običajni ceni oskrbe s pitno vodo ter pogoji glede

obračuna.

Podlaga za nastanek termina »zelena« voda je v Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja

zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/2009). Kot izhaja iz omenjene Uredbe se

okoljska dajatev med drugim ne plačuje za odpadno vodo, ki nastaja pri opravljanju kmetijske

dejavnosti in se v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla,

uporablja za gnojilo v kmetijstvu. Ugotavljanje slednjega posledično zahteva vgradnjo dodatnega

odštevalnega vodomera, ki ugotavlja količino vode, ki se uporablja v te namene.

Za primerjavo navajam osnovno ceno okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja

odpadnih voda:

- za primer, ko ima uporabnik greznico, merjenje odvzema pitne vode, = 0,5283 EUR/m3 in

- za primer, ko je uporabnik priključen na čistilno napravo, merjenje odvzema pitne vode, =

0,0528 EUR/m3.

Obe vrednosti, kateri se ne plačata v primeru uporabe vode ob upoštevanju zgoraj navedenega

pogoja je potrebno primerjati z ceno vodarine, ki znaša = 0, 4358 EUR/m3 in števnino za dodatni

(odštevalni) vodomer, ki znaša 2,0800 EUR/mesec (za vodomer DN 20 oz. 3/4"). Ali je voda takrat

še »zelena« (mislim na ceno in ne na barvo) pa prepuščam individualni presoji.

Slabost zgoraj navedenega je v tem, da lahko prihaja do velikih zlorab uporabe vode.

Lastnik lokala Krim d.o.o. v Mali Nedelji in problematika priključevanja komunalne odpadne vode

na meteorno kanalizacijo

Vzporedno z rekonstrukcijo lokalne ceste Bučkovci – Moravski vrh se je gradila meteorna

kanalizacija, katera je prvenstveno namenjena odvajanju padavinske odpadne vode cestišča. Na

meteorno kanalizacijo, katera ni zaključena s čistilno napravo ni dovoljeno priključevati komunalne

odpadne vode. V kolikor je do slednjega med gradnjo prišlo bo Medobčinski inšpektorat in

redarstvo preveril na terenu. V primeru ugotovljenih zlorab bo potrebno sanirati nastalo stanje.

Pripravil


176

Janez ROŽMARIN

PODSEKRETAR

Odgovora na vprašanja in pobudo Jožeta Klemenčiča;

V zvezi z objavo javnega razpisa za obnovo Zadružnega doma Cven

Dne 21. 4. 2011 smo skladno z veljavnim proračunom Občine Ljutomer za leto 2011, zaprosili

Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za soglasje k časovni spremembi izvajanja

naložbe - Zadružni dom Cven, torej za izvedbo v letih 2011 in 2012. Odločbo o soglasju k

spremembi časovne dinamike smo prejeli dne 13. 6. 2011, tako da smo dne 15. 6. 2011 objavili

javni razpis za obnovo Zadružnega doma na Cvenu. Razpis se zaključi 5. 7. 2011.

Pripravila:

Dominika Vrbnjak, višja svetovalka

V zvezi z predajo Doma kulture Ljutomer

Primopredaja Doma kulture Ljutomer je bila opravljena dne 22. 4. 2011 med Splošno knjižnico

Ljutomer in JSKD, OI Ljutomer ter ob prisotnosti predstavnic Občine Ljutomer. Primopredaja

Kulturnega doma Mala Nedelja je bila opravljena 4. 5. 2011 med Splošno knjižnico Ljutomer in KS

Mala Nedelja, prav tako ob prisotnosti predstavnic Občine Ljutomer.

Pogodba med Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Občino Ljutomer je

bila podpisana dne 10. 6. 2011.

Javna objava za zasedbo prostega delovnega mesta v JSKD za potrebe Doma kulture Ljutomer je

bila izvedena. Postopek izbire je po naših podatkih v teku in bi naj bil končan do 1. 7. 2011.

Pripravila:


Odgovora na vprašanja in pobudo Branka Smodiša;

V zvezi s vprašanje glede Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

V skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa je svet za preventivo in vzgojo organ lokalne

skupnosti, ki ga sestavljajo predstavniki sveta lokalne skupnosti ter uporabnikov in izvajalcev nalog

s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu iz območja lokalne skupnosti. Svet lokalne

skupnosti določi število članic oz. članov sveta in jih na podlagi predlogov udeleženih organizacij

imenuje za mandatno dobo štirih let. Občinski svet Občine Ljutomer je z Odlokom o ustanovitvi in

delovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Ljutomer uredil delovanje

sveta. Odlok določa, da se za člane sveta imenujejo predstavniki zainteresiranih organov in

organizacij ter strokovnjaki s področja cestnega prometa. Svet šteje sedem članov in sicer:

predstavnik s strani osnovnih šol, predstavnik policije, predstavnik Združenja šoferjev in

avtomehanikov Ljutomer, trije predstavniki občinskega sveta in predstavnik s strani vrtcev. Pri

imenovanju predstavnikov občinskega sveta je bilo upoštevano določilo odloka, da gre za

strokovnjake s področja cestnega prometa. Mandatna doba sveta je vezana na mandat občinskega

sveta.

Pripravila:


Odgovora na vprašanja in pobudo Antona Vrbnjaka;

V zvezi z vprašanjem glede štipendiranja iz sklada Viktorja in Julijane Kukovec

Sklad »Viktorja in Julijane Kukovec« je bil ustanovljen s Sklepom z dne 11. novembra 1988

(Uradni list SRS, št. 43/1988) za ustvaritev ugodnejših možnosti za študij študentov medicine za


177

območje občine Ljutomer. Za namen štipendiranja študentov medicine so se uporabljale samo

obresti glavnice.

Študij medicine je s pomočjo štipendije zaključilo šest štipendistov sklada, dva pa sta se vrnila v

Zoisov sklad, ker ni bilo dovolj sredstev za štipendiranje v Skladu Kukovec.

Razpisa za nove štipendije od leta 1996 dalje ni bilo zaradi odločitve, da je treba najprej oblikovati

glavnico v začetni višini in od obresti izplačevati toliko štipendij, kolikor bo tekočega priliva.

Obresti pa so bile tako majhne, da niso zadostovale za štipendijo, tako da je za dokončno

štipendiranje zadnje študentke (v letu 1997 in 1998) Sklad zaprosil za dotacijo iz proračuna Občine

Ljutomer.

Na podlagi 7. člena Sporazuma o premoženjsko delilni bilanci so prešle soustanoviteljske pravice

sklada na občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej, po kriteriju števila prebivalcev. Sklad

formalno ni bil nikoli ukinjen, bo pa v nadaljevanju potrebno delovanje uskladiti z veljavno

zakonodajo.

Pripravila:


Odgovor občinskemu svetniku Tihomirju Babiču na prošnjo, naj do naslednje seje občinskega

sveta pripravijo podatke o , koliko sredstev iz naslova evropskih, državnih in lastnih sredstev

se je od ustanovitve občine 1994 pa do danes vložilo po vseh krajevnih skupnostih.

Ker se priprava podatkov nanaša vse od leta 1994, ko se je zaključni račun proračuna občine

pripravljal v drugih oblikah in v začetnih letin ni vseboval pregleda realizacije načrta razvojnih

programov, je potrebno podatke o realizaciji investicij za ta leta poiskati po knjigovodskih karticah,

ki se hranijo v arhivu občine. Občinska uprava se zaveda pomembnosti vprašanja, ker pa priprava

podatkov zahteva delo več strokovnih sodelavcev na Oddelku za finance in družbene dejavnosti

odgovora ji odgovora do seje ni uspelo pripraviti, za kar se občinskemu svetniku opravičuje.

Odgovor na zastavljeno vprašanje bo oddelek pripravil do naslednje seje občinskega sveta.

Pripravila:

Angelca Lukman

VIŠJA SVETOVALKA

6. redna seja obČinskega sveta obČine ljutomer · redne seje obČinskega sveta obČine ljutomer...

Documents