1,35 eur Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih naklada: 22.000 … · glasove. neuradni začasni...
TRANSCRIPT
-
PETEK, 5. junija 2009
vseb
ina
44
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Gorenjci brez podporeOKSČlani izvršnega odbora Olimpijskegakomiteja Slovenije so soglasno zavr-nili kandidaturo Bleda za zimskeolimpijske igre 2018, bohinjski županFranc Kramar pa je prepričan, da jepredlog predober, da bi ga pospraviliv predal.
3
AKTUALNO
Danes bo večinoma oblačno in deževno. V soboto in nedeljobo spremenljivo oblačno s posameznimi plohami in nevihtami.
VREME
jutri: spremenljivo oblačno .....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
Bled ostal brez enegapodžupanaBlejski podžupan Slavko Ažman jenepreklicno odstopil. Razhajanja zžupanom so bila vse večja, kaplja čezrob pa je bila reorganizacija občinskeuprave, ki so jo izvedli brez posveto-vanja s podžupanoma in koalicijski-mi partnerji.
4
GORENJSKA
Najbrž dosti drugega kotblaženje socialnih posledic vladi ne preostajaKako ublažiti posledice svetovne go-spodarske krize? O tem smo se po-govarjali z uglednim ekonomistomprof. dr. Jožetom Mencingerjem.
12, 13
Acroni: izmeno na čakanjeUpad naročil za okoli štirideset od-stotkov sili vodstvo Acronija, da uki-ne eno izmeno in delavce pošlje načakanje. V prvem letošnjem četrtletjuso imeli okoli štiri milijone evrov iz-gube, ki naj bi se do konca leta pove-čala na deset milijonov evrov.
17
EKONOMIJA
62 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
GG+
10/20°C
97
70
35
26
66
02
5
Leto LXII, št. 44, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih naklada: 22.000 izvodov www.gorenjskiglas.si
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - V nedeljo bo splošnoglasovanje, odprtih pa bo večkot 3400 rednih volišč, 62volišč za volivce, ki glasujejozunaj kraja svojega stalnegaprebivališča, 56 volišč za in-valide ter 34 volišč na diplo-matsko-konzularnih pred-stavništvih. Odprla se bodoob 7. uri zjutraj, volili pabomo lahko do 19. ure, ko sevolišča zaprejo, volilne ko-misije pa začnejo preštevatiglasove. Neuradni začasnidelni izidi bodo znani do 22.ure, pred objavo pa bo trebapočakati, da se zaprejo voliš-ča v vseh 27 državah Evrop-
ske unije. Volilo bo lahkopetsto milijonov Evropejcev,v Sloveniji pa ima volilnopravico 1.651.781 volivk involivcev, ki so vpisani v žepotrjene volilne imenike,poleg njih pa še blizu 49 ti-soč volivcev s stalnim prebi-vališčem v tujini.
Sicer pa v Evropski parla-ment znova volimo sedemposlancev. Če bi bila že rati-ficirana lizbonska pogodba,bi enega več. Kandidatov nadvanajstih strankarskih innestrankarskih listah je 81,spoznali pa smo jih lahko vmesec dni trajajoči volilnikampanji. Ta je bila sicermanj intenzivna, kot smo
vajeni pred parlamentarni-mi ali lokalnimi volitvami,in tudi ne posebno domisel-na, kandidati pa so se trudilivsak po svojih močeh. Kdobodo tisti, ki bodo zasedlivabljive poslanske stolčke vBruslju (in Strasbourgu),kjer jih po novem čakajo pla-če, izenačene za vse evrop-ske poslance, bomo sicer ne-uradno vedeli že v nedeljo.Nato bo treba počakati do 15.junija, da bodo okrajne volil-ne komisije preštele še gla-sovnice, ki bodo prispele popošti iz tujine. Dokončneuradne izide evropskih voli-tev pa bo državna volilna ko-misija razglasila 19. junija.
V nedeljo volimo v Evropski parlamentVolitve v Evropski parlament so se že začele. Prvi so šli na volitve Britanci,v Sloveniji pa je potekalo predčasno glasovanje na 88 voliščih.
S predčasnega glasovanja za poslance v Evropskem parlamentu / Foto: Gorazd Kavčič
Štefan Žargi
Škofja Loka, Ljubljana - Vsredo je Okrožno sodišče vKranju ugodilo predloguObčine Škofja Loka, da sezačne stečajni postopek vLoških tovarnah hladilni-kov (LTH). Za stečajnegaupravitelja je sodišče ime-novalo Dušana Taljata. Včasu od vložitve občinskegapredloga za stečaj 13. majaje bilo precej ugibanj o tem,ali je resnično uprava LTHvložila ugovor oziroma za-htevo za odložitev odloča-nja, vendar se je na koncuizkazalo, da ni bilo tako.Zlasti razumljivo nestrpniso delavci LTH.
LTH v stečaj, delavci pred vladoOkrožno sodišče v Kranju je potrdilo začetek stečaja LTH, delavci pa opozarjajo na svoj položaj.
Delavci LTH-ja med protestom v Ljubljani / Foto: Gorazd Kavčič
Jasna Paladin
Kamnik - Delavci KIK-a, ki sov ponedeljek zaključili štiri-dnevno stavko, se z upravopodjetja niso mogli dogovori-ti za večino zahtev, zato so za-vrnili podpis sporazuma."Aprilske plače so bile v torekizplačane, dogovorili smo setudi za redno izplačevanjeplač 18. v mesecu, o datumuizplačila lanskega in letošnje-ga regresa in o tem, da plačezaradi stavke ne bodo okrnje-
ne. A na zboru delavcev potr-ditve kljub temu nismo dobi-li, zato smo podpis sporazu-ma zavrnili," je povedal vodjasindikata Stane Zobavnik indodal, da še vedno ostajajoodprte zahteve v zvezi s plači-lom prispevkov za invalidskoin pokojninsko zavarovanjeza minulo leto in pol. Z upra-vo se bodo pogajali, tudi na-daljnja stavka ni izključena."Zdaj si že vsi želimo stečaj.Nekateri upniki so predlogzanj že vložili," je še povedal.
Delavci KIK-a zavrnili podpis sporazuma
� 3. stran
-
2GORENJSKI GLAS
petek, 5. junija 2009POLITIKA [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Pred časom ste javnostipredstavili svoj predlogmeje na morju med Slove-nijo in Hrvaško. Kakšno jebistvo vašega predloga?
"Gre za problem nasled-stva območja Cone B Svo-bodnega tržaškega ozemljaSTO, ki je nastala po umikujugoslovanske vojske iz Tr-sta, nadzirala pa jo je našavojska in v njej izvajala tudivojaško upravo. Po osamo-svojitvi sta se Slovenija inHrvaška v sporazumuDrnovšek-Valentič po nače-lih pravičnosti in sorazmer-nosti dogovorili o prevzemupreostalega dolga Jugoslavijedo Italije iz naslova odškod-nine za premoženje italijan-ske države in državljanov, kije ostalo v tej coni, torej v Ju-goslaviji. Slovenija je porav-nala 60, Hrvaška pa bi mora-la poplačati 40 odstotkovpreostalega dolga v skupnivrednosti 110 milijonov do-larjev. Naj spomnim, da Itali-ja ni hotela dati računa, ka-mor bi znesek nakazali, zatoje Slovenija odprla posebenračun pri Dresdenski banki vLuksemburgu in pripadajočiznesek poravnala v celoti,
Hrvaška pa tega do danes ševedno ni začela odplačevati.Po načelu pravičnosti in so-razmernosti si zato moramoin smemo razdeliti tudi pri-padajoče morje Cone B, vrazmerju 47,6 odstotkov vkorist Slovenije in 52,4 od-stotkov v korist sosede, kakorzdaj nadzirata kopno nekda-nje Cone B. Odstotki odloča-jo o deležu pripadajoče povr-šine morja, razmejitev pa opoteku razdelitve. A morja jedovolj za udoben, širok stikin izhod na odprto morje, kiga Slovenija ima, uporabljain uveljavlja že ves čas odOsimskih sporazumov dalje,ki so določili mejo med Itali-
jo in Jugoslavijo tudi na mor-ju. Mednarodne vode se odtedaj začno južno od točke 5in do tja in še dalje se raztezatudi površina morja v deležu,ki nam pripada."
Kakšnega odmeva je bilpredlog deležen v naši, kakš-nega v hrvaški javnosti, kakš-nega v naši uradni politiki?
"Pri nas je bilo le nekaj za-letavih izjav samooklicanihin samopoklicanih strokov-njakov, ki se praviloma kri-tično odzovejo na vsak pred-log, sosednja država pa senanj ni odzvala, ne tako in nedrugače. Še vedno modromolči. Kdor molči, mnogimodgovori. To zelo cenim, sajv tem trenutku še vedno, spomočjo evropske komisije,iščemo soglasje za postopke,ki naj omogočijo določitevmeje na morju. Vsebinskerešitve, kar moj predlog je,pa pridejo na vrsto kasneje,ko bo po dogovoru o postop-kih morala v zelo kratkemroku vsaka stran predložitisvoja stališča, zahteve inpredloge za rešitve."
Kot enega večjih uspehov,ki ste ga dosegli kot posla-nec v evropskem parlamen-
tu, štejete resolucijo o Sre-brenici. Kakšen pomen jipripisujete za naš skupenevropski prostor?
"Resolucija Evropskegaparlamenta, ki sem jo vložil vproceduro decembra 2008,sprejeta pa je bila z ogromnovečino 556 glasov za, 22vzdržanih in le 9 proti janu-arja 2009, razglaša 11. julijza dan spomina na genocid vSrebrenici na ozemlju 27 dr-žav članic EU. Resolucija jesimbolično dejanje in korakk širitvi zavedanja in vedenjao zločinu in posledicah tra-gičnih dogodkov v širšem ev-ropskem prostoru, predvsemna Zahodnem Balkanu in šeposebej v vseh državah na-slednicah nekdanje Jugosla-vije. Gre za sporočilo in insti-tucionalno priznanje, ki najomogoči in olajša preseganjestereotipov o kolektivni od-govornosti celotnih narodovv smeri individualne odgo-vornosti politikov in vojaškihpoveljnikov, ki so zagrešili tastrašni zločin. Želimo, da bito resolucijo na koncu proce-sa pomiritve sprejeli tudi vvseh parlamentih držav regi-je, tudi v Srbiji in BiH. Zaspravo gre, zato ni namenje-na mrtvim, ampak živim."
Morja dovolj za udoben izhodJelko Kacin, znova kandidat za poslanca v evropskem parlamentu in nosilec liste LDS, je ob predstavitvi kandidatov v Kranju predstavil tudi svoj predlog morske meje med Slovenijo in Hrvaško.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme MARTA ŠEBAT iz Žirovnice.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Vstopnice za operetoDragi naročniki Gorenjskega glasa, če bi si radi brezplačnoogledali opereto Vesela vdova, ki bo v nedeljo, 14. junija, ob21.30 na Trubarjevem trgu v Kranju, odgovorite na nagrad-no vprašanje: Katera zasedba bo izvedla to opereto? Odgo-vore s svojimi podatki pošljite najkasneje do srede, 10. juni-ja, na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, Kranj, alina [email protected] s pripisom ”za opereto”. Žreb bo pe-tim srečnežem prinesel po dve vstopnici.
Večer slovenskih viž
Naročnikom podarjamo desetkrat po dve vstopnici za Ve-čer slovenskih viž v narečju, ki bo v petek, 12. junija, ob19.30 na Mestnem trgu v Škofji Loki. Odgovorite na nagrad-no vprašanje: Kateri Večer slovenskih viž v narečju po vrstibo letos? Odgovore s svojimi podatki pošljite na zgornjadva naslova, s pripisom "za viže", najkasneje do torka, 9. ju-nija. Trije srečneži bodo poleg vstopnic prejeli še zgoščenkoz večera.
Magnifico z gosti
Če želite, se lahko potegujete tudi za dvakrat po dve vstopni-ci za koncert Magnifica z gosti, ki bo v petek, 12. junija, ob 21.uri v ljubljanskih Križankah. Odgovorite na vprašanje: Navedi-te ime in priimek tega umetnika in odgovore pošljite najkas-neje do torka, 9. junija, na zgornja naslova. Nagrajenca bostavstopnice prevzela na blagajni Križank pred koncertom.
Filmska premiera
V sredo, 10. junija, bo v Koloseju De Lux v Kranju premierakomedije Prekrokana noč. Naročnikom Glasa namenjamotrikrat po dve vstopnici za ogled premiere. Prvim trem, ki senam bodo oglasili na [email protected], bomo vstopnici po-slali po pošti. D. K.
Danica Zavrl Žlebir
Na listi stranke Zares zavolitve v evropski parlamentje tudi Cveta Zalokar Ora-žem, trenutno poslanka v dr-žavnem zboru in nekdanjažupanja Gorenjski bližnjeobčine Domžale.
Katere so po vašem mnenjuprednostne teme, pomemb-ne za slovenske državljane?
"Prednostne teme za slo-venske državljane so podneb-ne spremembe, varnost hra-ne, področje zdravstva, ener-getska varnost in druge."
Kako bi vi opredelili pomenevropskih volitev za naševolivke in volivce? Zakaj najbi se sploh udeležili volitev?
”Predvsem menim, da od-ločitve, sprejete na evropskiravni, v končni fazi vplivajona življenja vseh nas in je vtej luči pomembno, da jihsprejemajo ljudje, za katereljudje presodijo, da so kom-
petentni za njihovo spreje-manje.” Kakšen je vaš pogled na za-plet med Slovenijo in Hrva-ško glede meje in reševanjatega vprašanja pred Evrop-sko komisijo?
”V prvi vrsti sem mnenja,da takšnih zapletov ne smejoreševati mediji, ampak diplo-macija. Kompromis je goto-vo prava pot do rešitve, karpa vsekakor pomeni tudimnogo dogovarjanja inusklajevanja.”
Odločitve, pomembne za vse nas
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Kranj
Na poslanskem večeruo smeteh
Na tretjem poslanskem ve-čeru bo poslanec državnegazbora Aleksander Ravnikar ssogovorniki razpravljal natemo Ali res Kranjčanom te-čejo smeti po grlu. Pogovorbo v ponedeljek, 8. junija, ob18. uri v Galeriji Dali v Kra-nju. Gosti večera bodo: Ka-rel Erjavec, minister za oko-lje in prostor; Tomaž TomMencinger, poslanec in žu-pan Jesenic; Damijan Perne,poslanec in župan Kranja inBorut Sajovic, poslanec inžupan Tržiča." D. Ž.
Foto
: Tin
a D
okl
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Med kandidatoma zaevropske volitve, ki nastopajona listi Stranke mladih Slove-nije, sta tudi znanca z Go-renjskega: temnopolti afriškiSlovenec Idris Fadul, rojen vDarfurju v Sudanu (vodjaprojektov, mirovnik-Darfur,predavatelj na fakulteti v Ko-pru) prebiva v Kranju, v Slo-veniji živi že od leta 1987, sajsi je kot nadebuden učenjakpridobil jugoslovansko šti-pendijo. Delal je že projekteza Združene narode, med
drugim z Janezom Drnov-škom in Tomom Križnar-jem, slednji ga je tudi predla-gal SMS-u. Bil je aktiven priorganizaciji evro-afriških inevro-slovenskih poslovnihsrečanj. Drugi je 35-letni Fa-cebookov zmagovalec in ku-harski mojster Peter Janeš,doma iz Kranja: "S politikose nikoli nisem aktivnoukvarjal, razen v srednji šoli,kjer sem zastopal razred v di-jaškem zboru in sodelovalpri nastajanju šolskega časo-pisa ter vodenju šolskega ra-dia! Po šolanju sem delal kot
kuhar v gostilni Plevna vŠkofji Loki, kot vodja izmenev kuhinji gostilne Pri babici vLjubljani in sedaj kot pomoč-nik vodje kuhinje/kuhar naministrstvu za obrambo. Zakandidaturo sem se odločil,da dokažem, da vsak posa-meznik lahko doseže tisto, zakar si prizadeva. Evropske vo-litve se mi zdijo pomembne,saj vendar podeljujemo man-dat ljudem, ki bodo pet letodločali o zakonih, ki bodoneposredno vplivali na petstomilijonov ljudi, ki prebivamov državah članicah EU."
Za mlade pomembne evropske volitve
-
Vilma Stanovnik
Ljubljana - Na sredini redniseji izvršnega odbora Olim-pijskega komiteja Slovenijeso govorili tudi o kandidaturiBleda za zimske olimpijskeigre leta 2018, saj mora postatutu Mednarodnega olim-pijskega komiteja soglasje zakandidaturo dati najprej na-cionalni olimpijski komite,nato pa še država.
Kot je znano, so na pobu-do bohinjskega županaFranca Kramarja kandidatu-ro za olimpijske igre podprlina občini Bled, ki je tudi pre-vzela mesto gostiteljice, pravtako so se z njo strinjali žu-pani gorenjskih občin. Takoso na Inštitutu za turizemEkonomske fakultete v Ljub-ljani pod vodstvom TanjeMihalič pripravili raziskavo zoceno izvedljivosti projektaZOI 2018. Pri pripravi je so-delovalo štirideset strokov-njakov različnih strok, za-ključili so jo letos marca, znjenimi rezultati pa so v sre-do seznanili tudi člane izvrš-nega odbora OKS. "Čepravsem morda za koga čudak,mislim, da je Slovenija spo-sobna kandidirati za olimpij-ske igre. Iz opravljene anali-ze raziskave je razvidno, dabi ogromno pridobili, in tone le na športnem področju,"
je članom OKS pojasnil bo-hinjski župan Franc Kramar,strokovnjaki, ki so pripravlja-li študijo, pa so pojasnili, daso projekt ZOI Bled 2018,glede na obstoječe in prihod-nje že načrtovano stanje napodročju okolja, športne in-frastrukture, namestitvenihzmogljivosti ter prometnihpovezav, ocenili kot izvedljiv.
Seveda pa bi bile olimpij-ske igre velik finančni zalo-gaj, pri čemer so ocene, da bibilo samo za investicije(športni objekti, olimpijskavas, namestitvene zmogljivo-sti, prometna infrastruktura)potrebnih 2,7 milijarde ev-rov. Od tega dobra polovicaodpade na že načrtovane in-vesticije. Predvideni prora-
čun za izvedbo iger je okoliosemsto milijonov evrov.
Prav zagotavljanje denarjaza izvedbo olimpijskih iger paje bil eden najpogostejšihočitkov članov izvršnega od-bora OKS, saj so ti opozarjali,da še ni jasno, niti kdo bo pla-čal kandidaturo (to naj bi biloto od deset do dvajset milijo-nov evrov) in tudi ne, kdo boodgovarjal, če nato s kandida-
turo ne bi uspeli. Kot je pou-daril predsednik olimpijskegakomiteja Slovenije Janez Kocijančič, so nekaj želje,drugo pa realnost, in treba seje vprašati, ali ne bi bil to zgoljsprehod v neznano, ki pa biga bilo treba drago plačati, sajje na primer samo Münchenkot eden od kandidatov za OI2018 napovedal, da bo samoza kandidaturo namenil tride-set milijonov evrov. Tudi dru-gi člani IO OK so imeli precejpomislekov glede financira-nja, saj naj bi bilo denarja zašport že sedaj premalo tako vdržavi kot pri sponzorjih.Tako po koncu razprave nitieden od še prisotnih (nekajjih je odšlo že prej) ni vzdignilroke v podporo kandidaturi.
"Gotovo sem razočaran,saj očitno krovno organizaci-jo slovenskega športa vodijoljudje, ki so že predolgo nasvojih položajih. Mislim, daso se glede glasovanja odloči-li že pred sejo. Čeprav s pred-logom nismo uspeli, pa štu-dij ne bomo pospravili v pre-dal, saj so predobre in doka-zujejo, da bi olimpijske igrelahko pripravili. Očitno pabomo morali počakati naboljše čase, morda na nasled-njo priložnost, olimpijskeigre leta 2022," je po odločit-vi OKS povedal bohinjski žu-pan Franc Kramar.
Gorenjci brez podpore OKSČlani izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije so soglasno zavrnili kandidaturo Bleda zaolimpijske igre 2018, bohinjski župan Franc Kramar pa je prepričan, da je predlog predober, da bi gapospravili v predal.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.:04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/20142 47 / Delovni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan(Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna na-ročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 %popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče števil-ke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja /Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
3GORENJSKI GLASpetek, 5. junija 2009 AKTUALNO [email protected]
V anketi o podpori olim-pijskim igram, ki so jomed 1060 vprašanimi iz-vedli letos pozimi, je 72odstotkov Slovencev brezpomisleka podprlo olim-pijske igre.
Župan Franc Kramar je bil po predstavitvi olimpijskih igerrazočaran nad odločitvijo OKS.
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Regijski posvet z rav-natelji v biotehniškem cen-tru v Strahinju je med dru-gim nakazal tudi problemneplačevanja v šolah, kjer setudi že čuti kriza. MinisterIgor Lukšič je ob tem dejal,da bo njegovo ministrstvo skolegi v vladi skušalo najtiprimerne rešitve. Minister seje srečal tudi z dijaki, ki sopotrdili, da je vprašanje nji-hovega socialnega položajapovezano z možnostjo nada-ljevanja njihovega šolanja.Sicer pa so na posvetu pred-stavili predlog novih šolskihzakonov, se pogovarjali o na-cionalnih preizkusih znanjain o financiranju srednjihšol, kamor se vsako leto vpišemanj dijakov. Kot je dejalaAlenka Kovšca, se bo v petihletih populacija zmanjšala zadvajset tisoč, srednje šole pase bodo morale ustrezno pri-lagoditi, tudi z združeva-
njem programov. Spregovo-rili so tudi o politiki brezplač-nih vrtcev, za katero se zav-zema Lukšičevo ministrstvo,s čimer sledi filozofiji, da seenakost začenja že v naj-zgodnejši otroški dobi.
Gosta sta nato na povabilokranjskih socialnih demo-kratov in športnih delavcev
obiskala atletski stadion,zgrajen leta 1963. Kranj po-trebuje nov športno vadbenicenter, s projektom iz leta2008 je mestna občina Kranjže kandidirala na ministr-stvu za šport za evropskasredstva, vendar zaman. Mi-nister je dejal, da bi moralivečjo denarno podporo za
projekt dobiti v občini, kajtiministrstvo je z denarjem zanaložbe omejeno, ima jih ledeset milijonov evrov, evrop-skih sredstev pa bosta pred-nostno deležna Planica innordijski center na Pokljuki.Govorili so tudi o tem, kaj zizpraznjeno šolo SimonaJenka ob Prešernovem gaju.Občina je ta objekt pred krat-kim namenila za rešitevprostorske stiske v otroškihvrtcih, v njej pa bi si želelihišo novega znanja. Ker nipričakovati, da bi se hiša eks-perimentov selila iz Ljublja-ne, bo treba razmisliti o no-vih možnostih. MinisterLukšič pa pravi, naj se o tehdogovorijo v občini, državapa bo podprla poenoteno sta-lišče. Minister je obiskal Pre-šernov gaj in na grob pesni-ka, rojenega istega dne koton, prinesel šopek. Meni, dabi v Kranju to "alejo velika-nov" lahko pogosteje kazaliobiskovalcem.
Ministrstvo nima denarja za stadionMinister za šolstvo in šport Igor Lukšič in državna sekretarka Alenka Kovšca sta si po regijskem posvetuz ravnatelji šol ogledala tudi kranjski atletski stadion, kjer je osrednja tribuna potrebna obnove.
Delavci so brez plač že če-trti mesec, brez začetka po-stopka stečaja in odpovedidelovnih razmerij pa se nisomogli prijaviti na Zavod zazaposlovanje, kjer bi dobilivsaj nadomestilo za brezpo-selne. Stiska je bila že takohuda, da so razmišljali o iz-rednih odpovedih delovnegarazmerja, kar pa bi pomenilole uvrstitev na seznam brez-poselnih brez nadomestila.Kaj je bil vzrok za odlašanje zzačetkom stečaja in za igra-nje z delavci, ni jasno, iz skle-pa sodišča je razvidno, da jepredlog za stečaj 18. majavložila tudi uprava LTH.
Še preden so delavci v sre-do popoldne izvedeli za zače-tek stečaja, so se odločili, dana svoj položaj opozorijo sprotestom pred slovenskovlado. Tako se je včeraj 170delavcev odpravilo na protestpred vladno palačo ob 10. uri,ko naj bi se začela redna seja
vlade. Sprejel jih je ministerza delo družino in socialnezadeve Ivan Svetlik, ki so gaseznanili s položajem ter muizročili tri zahteve po ureditviuresničevanja njihovih pra-vic in ga opozorili na potre-bo, da se zakonodaja dodobraanalizira in dopolni tako, dabo v bodoče omogočenoučinkovitejše ukrepanje so-dišč pri uresničevanju pravicdelavcev. Minister Svetlik jedelavcem obljubil, da bo vla-da poskrbela, da jim bodo vsepravice, ki jih imajo kot de-lavci družbe v stečaju, uresni-čene in tudi, da se bodo lotilipopravkov zakonodaje, kibodo onemogočili zelo slabpoložaj delavcev, v kakršnemso se znašli delavci LTH.
Po zaključku protesta predvlado so se delavci s štirimiavtobusi odpravili še v NovoGorico na dom večinskegalastnika in predsednikauprave LTH Miloša Kodreta.Prav njega namreč krivijo zasvoj položaj in agonijo.
LTH v stečaj, delavci pred vlado�1. stran
Minister Igor Lukšič in državna sekretarka Alenka Kovšca naregijskem posvetu z ravnatelji v Strahinju. / Foto: Gorazd Kavčič
Predsednik sindikata David Švarc je ministru Ivanu Svetlikupredal zahteve in opozorila delavcev LTH slovenski vladi.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
-
4GORENJSKI GLAS
petek, 5. junija [email protected]
Jesenice
Jeseniški gimnazijci pomagali Darku
Dijaška skupnost Gimnazije Jesenice vsako leto izpelje hu-manitarno akcijo. Letos so se dijaki skupaj z zaposlenimiodločili, da bodo pomagali vrstniku Darku Djuriću. Darko,ki je invalid, je dijak četrtega letnika Ekonomske gimnazijeRadovljica, obenem pa je tudi odličen športnik - plavalec, ki se pripravlja na paraolimpijske igre v Londonu. Dijaki četrtih letnikov so za humanitarno akcijo namenili denar, ki so ga prejeli od tretješolcev ob predaji ključa, še nekajdenarja pa so zbrali s prostovoljnimi prispevki dijakov niž-jih letnikov. Predstavniki dijaške skupnosti Ana Antonič,Boštjan Kokot in Žiga Zupančič z mentorjem RomanomPodlipnikom in ravnateljico Lidijo Dornig so zbrani denarizročili Darku prejšnji teden in mu zaželeli veliko uspehovna maturi, pri študiju na Fakulteti za šport in v življenju nasploh. Z zbranim denarjem mu bodo pomagali pri pre-delavi avtomobila, ki ga nujno potrebuje za nadaljevanještudija v Ljubljani. U. P.
Tržič
Želijo nove ambulante
Zasebne zdravnice Tatjana Peharc, Bojana Kališnik Sušnikin Hermina Krese so prosile Občino Tržič za odkup dela eta-že v severnem traktu Zdravstvenega doma Tržič. Nad pros-tori Zasebne otroške in šolske ambulante bi zgradile prizi-dek za dve novi ambulanti, kamor bi se preselili prvi dvezdravnici. Na majski seji je občinski svet umaknil z dnevne-ga reda točko, s katero bi se odločal o začetku postopka zaprodajo prostorov v domu. Strinjal se je z obravnavo tegapredloga na eni prihodnjih sej, ko bo prisoten tudi direktorZD Tržič Iztok Tomazin. Dotlej mora uprava Občine Tržičproučiti tudi amandma svetniške skupine SD, ki je predlaga-la pripravo variant za podelitev stavbne pravice oziromaprodaje s sodno cenitvijo etažne lastnine in pridobitev pros-torov Zavoda za zdravstveno zavarovanje v stavbi Zdrav-stvenega doma Tržič. S. S.
Seeline d.o.o., Vogel 35, 4201 Zg. Besnica
Iščemo nove sodelavce v prodajalni Helly Hansen/TBS v TPC Bled
Objavljamo prosto delovno mesto:
PRODAJALEC/KA
● najmanj V. stopnja izobrazbe● dobro znanje vsaj dveh tujih jezikov
(angleščina, nemščina)● vozniški izpit B kategorije● samostojnost● pozitivna osebna naravnanost● odgovornost in natančnost● pripravljenost na skupinsko delo● urejenost in komunikativnost● poznavanje računalniških programskih orodij● zaposlitev je za določen čas z možnostjo podaljšanja
Prijave zbiramo do 10. junija na zgornji naslov ali naelektronski naslov [email protected]
Mateja Rant
Bled - O odstopu je razmiš-ljal že dlje časa, je razložilSlavko Ažman, saj naj bi bilarazhajanja z županom vsevečja. "Kaplja čez rob pa jebila predlagana reorganiza-cija občinske uprave, ki so joizvedli brez posvetovanja spodžupanoma (poleg njegato funkcijo opravlja še BojanŽerovec, op. p.) in koalicij-skimi partnerji." Sam je biltako tudi med pobudnikisklica izredne seje zaradi no-vega zaposlovanja v občinskiupravi. Župan Janez Fajfarobžaluje podžupanov od-stop, kljub temu pa novegapodžupana ne bo imenoval,je še dejal, saj tudi spre-membe statuta občine ponovem predvidevajo zgoljenega podžupana.
Med razlogi za svoj odstopje Slavko Ažman navedel raz-hajanja pri pojmovanju, kakonaj deluje občina in kakšnanaj bo vloga podžupanov,
različne poglede pa naj biimeli tudi pri zamenjavi di-rektorja občinske uprave. "Zžupanom smo dobro sodelo-vali, a ljudje, ki ga obkrožajo,močno vplivajo na njegoveodločitve. Zdi se mi prav, daključne odločitve sprejemažupan, ne pa da njegovo vlo-go prevzema direktor občin-ske uprave," je pojasnil Až-man in dodal, da je župana ssvojo odločitvijo seznanil žeprej in se poskušal dogovoritiza nova pravila igre, a ni šlo."Poskušali smo ustaviti zapo-slovanje za nedoločen čas, sajje zdaj, ko nekateri odhajajo vpokoj, pravi čas za racionali-zacijo občinske uprave." Zdajpa se ljudem, pravi, ki imajoznanje s področja urejanjaprostora, zmanjšuje teža. "Vpripravi so stvari, ki niso do-bre za Bled. Ves čas smo siprizadevali usklajevati interesinvestitorjev z javnim inte-resom. Zdaj pa je prišel čas,ko je prišlo do odločitve, kakobo videti prostorski načrt ob-
čine in v njem so stvari, ki jihne moremo sprejeti." S temje imel v mislih zlasti pretira-ne apetite nekaterih investi-torjev po gradnji v jezerskiskledi, je pojasnil. Informaci-je o tem je dobil le posredno,je še poudaril, saj naj že nekajčasa ne bi imel dostopa dovseh informacij.
"To so precej hudi očitki,ki pa niso popolnoma na
mestu," je njegove besedekomentiral župan Janez Faj-far. Poudaril je, da je imel privseh pomembnih zadevahkot podžupan tudi on svojobesedo. "Nihče mu ni ome-jeval dostopa do informacijali ga kako drugače onemo-gočal." Glede posegov vprostor pa je prepričan, dagre za bojazni "zelenih", kinimajo osnove.
Bled brez enega podžupanaBlejski podžupan Slavko Ažman je na torkovi seji občinskega sveta nepreklicno odstopil.
Slavko Ažman
Mateja Rant
Gorje - Po mnenju AlojzaPoklukarja, pobudnika za-hteve za razpis referen-duma o sprejeti delitvenibilanci, je županova zavrni-tev zahteve za referendumneutemeljena. Zato je vlo-žil pritožbo na upravno sodišče. "Še vedno misli-
mo, da imajo o delitveni bilanci pravico odločati tu-di občani," je dejal Poklu-kar, ki zato vztraja pri re-ferendumu.
Prepričan je namreč, daje občina Gorje s sprejetodelitveno bilanco izgubilaokrog sto milijonov evrovpremoženja. Zato meni, danekaj tisoč evrov, ki bi jih
potrebovali za izvedbo refe-renduma, ne bi smelo bititaka težava, saj bi veliko večpridobili. "Šest svetnikovne more odločati o vsempremoženju občine," je šedodal. Župan Peter Torkarje dejal, da je že ob zavrnit-vi zahteve za referendumpobudnike napotil, naj nje-govo odločitev preverijo na
upravnem sodišču. Prepri-čan je namreč, da gre pripobudnikih referendumazgolj za iskanje pozornosti."Dejansko pa to pomeni za-vajanje občanov, saj poda-tki, ki jih navajajo, ne drži-jo." Njihovo početje je zatooznačil za neodgovorno, sajpri ljudeh že vzbujajo dvo-me. "Tako so nekateri pre-pričani, da recimo ne bodoimeli pravice do zdravstve-ne oskrbe v blejskem zdrav-stvenem domu, čeprav lah-ko storitve tega javnega za-voda koristijo pod enakimipogoji kot drugi," je še do-dal Torkar.
Vztrajajo pri referendumuO odločitvi gorjanskega župana, da zavrne zahtevo za referendum glededelitvene bilance med občinama Bled in Gorje, bo odločalo upravno sodišče.
Kristina Dželilović
Kranj - V dvorani Zlategapolja je bil v nedeljo dobro-delni koncert za Sabino inJožeta Hudobivnik, zakon-ski par, ki potrebuje denarza nakup invalidske opre-me. Koncert S srcem, kot staga poimenovala, so meddrugimi omogočili priznanislovenski glasbeniki, skupi-ne, plesalci in pevci. Nasto-pili so Folklorno društvoKranj s tamburaši, Koradoin Brendi, Adi Smolar, Nata-lija Kolšek, skupina Boh po-magej, Stane Vidmar in šte-vilni drugi. Kljub težki inva-lidnosti se Jože in Sabina bo-rita za samostojno življenje.Ker so invalidski pripomoč-ki zelo dragi, sta se odločilaza organiziranje dobrodel-
nega koncerta. Z izkupič-kom si bosta morda lahkoprivoščila nakup ustreznihdvigal ter klančine. Pri orga-nizaciji koncerta so jima po-
magali prijatelji in znanci,med njimi tudi Dragan Bu-lič. "Pomagal sem zgolj pripridobivanju glasbenikov,ideja je bila njuna," je pove-
dal Bulič. Program je pove-zoval humorist Marjan Ša-rec, dvorano pa so napolnililjudje, željni zabave in do-brodelnosti.
Dobrodelni koncert za Sabino in Jožeta
Sabina in Jože Hudobivnik s prijateljem Draganom Buličem / Foto: Gorazd Kavčič
-
5GORENJSKI GLASpetek, 5. junija 2009 [email protected]
Ponudba velja od 03. - 16.06.2009 oz. do razprodaje akcijskih zalog v tem terminu.
OBI d.o.o
Notranja bela barva 10 l * izdatnost: cca. 55 m2, stenska in stropna barva, bela, mat, zelo dobra pokrivnost, št.art.: 7341951
Prenosna klimatska naprava „Dynamic 6.0 plus“ maks. hladilna moč 1,7 kW, primerna za prostore od 30-60 m2, pretok zraka 260 m2/h, moč razvlaževanja 1,0 l/h, 12 urni časovnik, nastavek za stenski izpust zraka, daljinski krmilnik, št.art.: 7910797
energijsko varčni razred A
hladilna moč 1,7 kW
Naša nizka cena!
Naša nizka cena!
Bazen „Easy Pool“305 x 76 cm, klasični bazen, hitra postavitev, vključno s filtrirno napravo zmogljivosti 2.000 l/h in povezovalnimi cevmi, št.art.: 7235260
* Sr
edst
va u
pora
blja
jte
prev
idno
. Pr
ed u
pora
bo p
rebe
rite
nav
odilo
in p
odat
ke o
izde
lku.
Trgovski centri OBI Ljubljana, Maribor, Koper, Kranj in Murska Sobota se z izrednimi ponudbami pridružujejo slavju!
Steber za prhanje „Sommerregen“ z vgrajenim preklopom med stropno in ročno pršno šobo, 7 kratno nastavljiv, različne možnosti stenske pritrditve, pokromana posoda za milo, 150 cm pršna cev, priklopna cev za armaturo, št.art.: 9093675
brez
arm
atur
e
Nova otvoritev
OBI Nova Gorica
Škofja Loka
Dobrodelni tek za šolski sklad
"Zelo sem zadovoljen z udeležbo na naši prireditvi, saj je res-nično postala prijetno druženje družin, ki uživajo v športuoziroma teku. Odrezali so se tudi starši naših otrok, ki so po-magali pri pripravi in izvedbi prireditve ter pri zbiranju denar-ja. Tako nam je uspelo zbrati 2800 evrov, ki jih bomo name-nili za pomoč učencem za aktivnosti zunaj sedeža šole, ki sopovezne s stroški, oziroma za naš šolski sklad," je po petko-vem druženju in dobrodelnem teku, ki so ga pripravili naOsnovni šoli Škofja Loka - Mesto, povedal ravnatelj MarkoPrimožič. Na prireditev, ki je potekala v športnem parku za šolo, so prišli tudi nekateri znani loški športniki, RomanKejžar pa je tekel tudi na dobrodelnem teku (na sliki). V. S.
Mateja Rant
Bled - Imena kandidatovuradno še niso znana, mednjimi pa ni dosedanje di-rektorice Marije Markeš, kise je odločila, da ne bo zno-va kandidirala. "Moja priza-devanja ta čas ne pripeljejonikamor. Mogoče bom papotem, če se bom pridruži-la nevladni sceni, bolj sliša-na," je malo v šali malo za-res svojo odločitev utemelji-la Marija Markeš.
V zvezi z novim zako-nom o Triglavskem narod-nem parku, je opozorilaMarija Markeš, na državniravni ne sprejmejo nobeneodločitve, tako da se žedvajset let ponavljajo ene iniste težave. "Moti me ta ne-moč parkovne uprave, da bistvari postavila na svojemesto. Na nas se prelagavsa odgovornost, čeprav ni-mamo ne pristojnosti nepooblastil, da bi se kaj spre-menilo," je pojasnila MarijaMarkeš. Zato bo v redu,pravi, če bo njena odločitevpri nadrejenih spodbudilarazmislek. Prepričana jenamreč, da država najdeposluh za vsakogar, njihkot javnih uslužbencev pane upošteva. "Upam, dabodo moji nasledniki pro-dornejši oziroma bodo ime-li več sreče ali pa bo mordazgolj dozorel čas," še doda-ja Marija Markeš. To prilož-nost bo mogoče dobil seda-nji vodja službe za načrto-
vanje, upravljanje in razvojparka Martin Šolar, ki je zazdaj edini znani kandidatza novega direktorja.
Novega direktorja bo izbi-ral svet zavoda, ki pa ga mo-rajo še oblikovati, saj jeprejšnjim članom mandatpotekel 23. maja. Občine inTNP so sicer svoje pred-stavnike že izbrale, svojihšest predstavnikov pa moraimenovati še vlada. "Po-stopki imenovanja članovpredstavnikov ustanoviteljav svet javnega zavoda Tri-glavski narodni park že po-tekajo in bodo končani vdrugem tednu junija. Takobodo izpolnjeni vsi pogojiza sklic seje sveta zavodater za nadaljnjo izvedbo po-stopka imenovanja direk-torja javnega zavoda Tri-glavski narodni park," sosporočili z ministrstva zaokolje in prostor.
TNP bo dobil novega direktorjaNa razpis za izbiro novega direktorjaTriglavskega narodnega parka so se prijavili štirje kandidati.
Simon Šubic
Šenčur - Leto dni po posta-vitvi spomenika krompirjuoziroma cesarici Mariji Tere-ziji v Šenčurju znova pri-pravljajo Praznik krompirja.Kot je pojasnila MarinkaMohar, predsednica Turi-stičnega društva Šenčur, kije organizator prireditve, siželijo, da bi Praznik krom-pirja postal tradicionalen.
Glavna prireditev bo jutri,ko se ob 15. uri prične spre-vod Šenčur se predstavi (po-tekal bo od šole do gasilske-ga doma), v katerem bodosodelovali godbeniki, pevci,folkloristi, konjeniki, polj-ski delavci, kočije in drugi.Sledila bosta blagoslov spo-menika in kulturni pro-gram, ob 16. uri se prične
zabava z Veselimi Begunj-čani, vmes, ob 18. uri, pa sebodo v praženju krompirjapreizkusili še gorenjski žu-pani. Že danes bodo šen-čurski gasilci ob 18.30 predžupniščem pripravili gasil-sko vajo, ob 19. uri bo odprt-je razstave krompirjevihjedi, pol ure kasneje pabodo pred muzejem šen-čurski čebelarji točili med.
Na Prazniku krompirja -glavni pokrovitelj je ObčinaŠenčur - bodo pripravljalikrompir na različne načine(le cvrli ga ne bodo), kuhalibodo tudi krompirjevo juhoin pekli krompirjev kruh; zadegustacijo bo treba odštetien evro, poskrbljeno pa botudi za mesni priboljšek. Naprireditvi bodo predstavljalitudi domače obrti.
Župani bodo pražili krompirJutri bodo v Šenčurju znova slavili krompir, ki gabodo ob tej priložnosti pražili tudi župani.
Marija Markeš
ww
w.o
bi.s
i
-
6GORENJSKI GLAS
petek, 5. junija [email protected]
Boštjan Bogataj
Žiri - Predlog za postavitevnovega nogometnega igriščana Polju ni le en, ampak stadva. Po prvem bi za žirovskošolo in cerkvijo izkoristili vsanepozidana zemljišča, tudi ti-sta, ki niso v lasti v občine, podrugem pa zgolj zemljišča, kijih je občina odkupila lani. Sslednjim se je strinjala pose-bej za to priložnost ustanov-ljena komisija za gradnjo no-gometnega igrišča, vendar seMarijan Žakelj, svetnik inravnatelj šole, z njo ni strinjal.
"S to varianto preveč pose-gamo v šolski prostor, do-stop do tribun je prek seda-njega stadiona, kje bodo par-kirišča, kje dostopna pot ...,"je našteval Žakelj. FranciMlinar je po drugi strani za-govarjal predlagano rešitev,ki je sicer 'stisnjena', vendarbi Nogometni klub AlpinaŽiri vsaj pridobil igrišče. An-ton Beovič je menil, da bi
morali kupiti zemljišča Vin-ka Kavčiča in speljati celotenprojekt športnega parka (tunaj bi bil prostor tudi za novošportno dvorano), da bi mo-rali zemljišča odkupiti, menitudi Viktor Žakelj. "Vse bilahko rešili drugače, vendarimamo zdaj na voljo le ome-jeno zemljišče in na podlagitega odločamo. Potrjuje sežirovska folklora, ko se vselepo dogovorimo in na kon-cu to tudi podremo," si jeMlinar izmenjeval besedo zravnateljem Žakljem.
Pred odločanjem svetni-kov nam je Drago Kramper-šek, predsednik nogometa-šev, povedal, da jih zanimazgolj igrišče, saj bodo na se-danjem kmalu zapeli grad-beni stroji. Svetniki tega po-ziva niso uvideli in so pred-log zavrnili. Franci Kranjc,direktor občinske uprave, jekasneje povedal, da občina vproračunu nima denarja zanove nakupe zemljišč.
Nogometaši brez rešitveŽirovski nogometaši bodo čez leto brez igrišča, a svetniki niso izglasovali predloga za novega.
Tržič
Odlok o zavodu odložili
Občinski svet je dobil v obravnavo predlog Odloka o us-tanovitvi Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Tržič.Predviden je bil sprejem po skrajšanem postopku, kar pa seni zgodilo. Izkazalo se je, da je glede ponovnega aktiviranjazavoda Revital in dodatne registracije dejavnosti še precejnejasnosti. Zato so se svetniki odločili, naj o predlogu za us-tanovitev zavoda v mesecu dni opravijo javno razpravo. Naosnovi pripomb bodo lažje razdelili pristojnosti med sedan-jimi nosilci dejavnosti na področju turizma, kulture, izo-braževanja in športa. Nato bo dopolnjeni predlog odlokasprejemal občinski svet po dvofaznem postopku. S. S.
Petek , 5 . junija 2009 , ob 21 . uriStudenec pri Domžal ah
Uspešnice Slovenskega okteta
Uspešnice Slovenskega okteta. Preveč jih je za en večer. Gotovo! Desetletja prepevanja zasedbe, ki se je s svojim zvenom vtisnila v spomin slehernega izmed ljubiteljev vokalne glasbe na Slovenskem (in pogosto tudi preko meja), so pustila sledi. Vodijo tudi na Studenec, kjer se bomo srečali z Mojcej, postali v Rutah in pozdravili Katrco. Večerni zvon bo vnesel mirnost ljudskega, Madžarski ples le-poto klasičnega, Barkarola bo iskala čarno moč mesečne noči, Magister Bumbo pa prinese rum-bo. Za vsakogar nekaj v enem samem večeru! Žlahtnost železnega repertoarja in svežina a lá Comedian Harmonists po oktetovsko. Pokazalo se bo, da je Slovenski oktet ponosen na preho-jeno pot in, da se veseli izzivov, ki jih prinašajo sveže vsebine v njegovem bogatem programu. Večer, ki je pred nami, bo naslikal oboje! U r š k a V i d i c , k l a v i r J u r e S e š e k , m o d e r a t o r
Prodajna mesta za vstopnice:
- Vele, trafika, tel.: 01/721 83 71- Ines Tours, tel.: 040/222 548,
e-naslov: [email protected] Gostilna - Pub Rok, Krtina,
tel.: 01/724 92 09- Turistična agencija Komet, Zagorje,
Cesta zmage 35-B, tel.: 03/563 32 70- Gorenjski glas: 04/201 42 47
in dve uri pred prireditvijo v poletnem gledališču na Studencu.
Cena vstopnice: odrasli 12 EUR, otroci 6 EUR
NAKUP VSTOPNIC V PREDPRODAJI:KD Miran Jarc, telefon: 051/616 171, 051/616 151(vsakdan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure)na spletuwww.drustvo-miranjarc.si
INFORMACIJE IN NAKUP VSTOPNIC:KD Slovenski oktet, telefon: 031/610 014,E-naslov: [email protected]
Medijski pokrovitelj:
WW
W.G
OR
EN
JSK
IGLA
S.S
I
ABC ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Še nikoli doslej ni bila odločitev o zavarovanju in varčevanju tako preprosta. Izberite svojo kombinacijo A, B ali C, izpolnite pristopno izjavo in že ste zavarovani, ob tem pa še varčujete.
In kaj pridobite?
življenjsko in dodatno nezgodno zavarovanje,
obročno varčevanje v skladih z možnostjo dodatnih vplačil ter
fleksibilnost izplačil.
Sestavite svojo varnost. Enostavno, jasno in dostopno.
j p
ww
w.t
rigl
av.s
iw
ww
.rad
iobe
lvi.s
i
Jasna Paladin
Kamnik - Občina Komendaje sredi maja po več kot eno-letnem čakanju dobila še zad-nje od vseh potrebnih soglasijza širitev Poslovne cone Ko-menda s sedanjih 18 hektarovna dodatnih 75 hektarov. Greza Pirovo zmago, pravi Mar-jan Potočnik, svetovalec žu-pana za okolje in prostor."Za večji del, približno 60hektarov te druge faze conesmo soglasje dobili, nam jepa ministrstvo izvzelo okolištirinajst hektarov, od tega se-dem hektarov gradbenih par-cel, ki jih zdaj kljub dvemapredhodnima soglasjema dr-žave in sprejetemu lokacij-skemu načrtu ne smemo po-zidati. Spoštujemo stroko instrinjamo se, da je naravo tre-ba zaščititi, a nas na občini jenajbolj zmotilo to, da nam jedržava tako ob spremembah
prostorskega plana kot obsprejemanju lokacijskega na-črta prižgala zeleno luč, če-prav so bili naravovarstvenikiproti. Če nam že takrat ne bidali soglasja, cone ne bi takonačrtovali, ne pa, da so namrdečo luč prižgali pred grad-njo komunalne infrastruktu-
re," je povedal Marjan Potoč-nik in dodal, da so prodali žedve tretjini zemljišč in dabodo morali nekatere kupcezdaj s tega območja prerazpo-rediti. Občina bo s tem so-glasjem izgubila približno de-set milijonov evrov, kolikor bijih dobili s prodajo.
Agencija RS za okolje je napodlagi mnenja kranjskegazavoda za varstvo narave vobrazložitvi okoljevarstvene-ga dovoljenja zapisala, da bi zgradnjo v tem delu spreme-nili ekološke razmere pred-vsem za prehodno barje, če-prav na občini zagotavljajo,da so to upoštevali že pri lo-kacijskem načrtu. Po mne-nju okoljevarstvenikov naj bibilo tu tudi pomembno ra-stišče nekaterih zaščitenihrastlin, ohraniti pa želijo tudiobstoječi vodotok, prostorskopovezavo z območjem Natu-re 2000 ter zagotoviti nemo-ten prehod dvoživkam indrugim živalskim vrstam.
Na del soglasja so se naobčini že pritožili. Gradbenodovoljenje za gradnjo komu-nalne infrastrukture priča-kujejo sredi poletja, ko bodonekdanji lastniki teh parcellahko tudi začeli sečnjo.
Cone ne smejo pozidati v celotiObčina Komenda je po trinajstih mesecih čakanja le dobila okoljevarstveno dovoljenje za širitevposlovne cone, a 7 hektarov od skupno 75 v tem delu ne smejo pozidati.
Marjan Potočnik z okoljevarstvenim dovoljenjem
Danica Zavrl Žlebir
Preddvor - Na zadnji seji ob-činskega sveta je župan Mi-ran Zadnikar svetnike sez-nanil z možnostjo, da občinakandidira na razpisu za po-sojilo pod ugodnimi pogoji.
Lahko bi pridobili 440 tisočevrov, ki bi jih odplačevalipetnajst let, kar bi jim prišlozelo prav pri gradnji vodovo-da na Možjanci. Za ta projektbi namreč potrebovali okolipol milijona evrov, odpadlepa so že vse možnosti, da bi
dobili denar na kakem držav-nem ali evropskem razpisu.Svetniki so soglašali, da seobčina prijavi na razpis zaposojilo, ob tem pa se je raz-vila razprava o potrebnostivodovoda na Možjanci, kjerse ljudje oskrbujejo iz vaške-
ga vodovoda. Voda je po žu-panovih besedah oporečna,zaradi česar občino opozarja-jo tudi inšpekcije, zato je ob-nova nujna. Na vodovod pabi priključili tudi naselje po-čitniških hišic, ki vode sedajnima. Občina naj tem prebi-valcem ponudi, da pri obnovivodovoda sodelujejo z denar-nim prispevkom, so svetnikiše naložili občinski upravi.
Posojilo za vodovod
-
7GORENJSKI GLAS
petek, 5. junija [email protected]
Vilma Stanovnik
Kranj - V kranjskem šport-nem parku je bila minulosredo finalna tekma članske-ga gorenjskega nogometne-ga pokala. Potem, ko so sepred tekmo predstavili letoš-nji slovenski mladinski po-kalni prvaki, mladi Triglavo-vi upi, sta na zelnico stopilimoštvi domačega drugoliga-ša Triglava Gorenjske inkranjski tretjeligaš Kranj.Tekma, ki sicer nogometnihsladokuscev ni navdušila, se
je končala z izenačenim re-zultatom 1 : 1, po streljanjuenajstmetrovk pa so se zma-ge 7:6 veselili nogometašiTriglava Gorenjske, saj jemladi domači vratar MarinoMarič obranil odločilni golsvojega kolega Šmajda izekipe NK Kranj.
"Nismo pričakovali, da sebodo nasprotniki tako dobroupirali. Še enkrat se je potr-
dilo dejstvo, da zlasti v poka-lu lahko vsak premaga vsa-kega. Na koncu smo vendar-le slavili, upam pa, da bomobarve Gorenjske dobro za-stopali tudi v slovenskempokalu, kjer si želimo pre-magati tudi kakšnega prvoli-gaša," je po tekmi povedalkapetan Triglava GorenjskeRok Dovžan, ki je zadovo-ljen tudi s pravkar končano
drugoligaško sezono. "Načr-tovali smo uvrstitev okolipetega mesta, ki smo jo stretjim mestom presegli.Kljub temu smo bili maložalostni, saj je le malozmanjkalo do boja za prvoligo," je povedal kapetanDolžan, ki skupaj s soigralciin vodstvom kluba upa, dajim bo preboj med prvoliga-še uspel drugo leto.
Nogometaši Triglava Gorenjske (v rdečih dresih) so šele po enajstmetrovkah premagaliekipo Kranja in osvojili naslov pokalnih prvakov Gorenjske. / Foto: Gorazd Kavčič
Janko Rabič
Jesenice - Dobre tri ure dolgsredin občni zbor Hokejske-ga kluba Acroni Jesenice je iz-zvenel kot spoznanje realno-sti, v katerem se je znašel tanajbolj popularni zimskišport vseh časov v mestu inna Gorenjskem. Novi pred-sednik Slavko Kanalec je porevizijah preteklega dela vsvojem poročilu razkril poda-tke, ki so navzoče poštenopresenetili. Najbolj je odme-vala vsota vseh zaostalih ob-veznosti različnih upnikov, kiznaša 1,68 milijona evrov, odtega klub dolguje igralcem424 tisoč evrov. Napovedal je,da je sanacija kljub težkim ča-som izvedljiva, in sicer v šti-rih do šestih sezonah. V takš-nih razmerah pa še ni mogo-če postaviti finančnega okviraza proračun za prihodnjo se-zono. Že sedaj je jasno, da bobistveno manjši kot lani,predvidoma 1,3 milijona ev-rov, tristo tisoč evrov bo na-menjenih za zaostale obvez-nosti.
Veliko kritičnih besed naposlovanje kluba v pretekli se-zoni so izrekli člani nadzor-nega odbora. Med drugim soopozorili, da člani do lanske-
ga oktobra niso bili seznanje-ni s poslovanjem kluba, prejš-nji predsednik Dimitrij Pici-ga pa kljub sklepu še vedno nipredal dokumentacije in fi-nančnega poročila novemupredsedniku. Ugotovili sotudi, da se je v pretekli sezonidolg v klubu povečal za stoodstotkov. Predsednik HKAcroni Slavko Kanalec je za-hteval jasno potrditev, ali sku-paj z drugimi člani upravne-ga odbora uživa podporo prizahtevni sanaciji kluba. Zanjegovo zaupnico so glasovalivsi navzoči člani, podpore paniso dobili vsi člani upravne-ga odbora. Nezaupnico so iz-rekli dosedanjemu podpred-sedniku Matjažu Skubetu terčlanoma upravnega odboraLjubu Jasniču in Tilnu Maj-nardiju, podporo pa so dobiličlani upravnega odbora To-maž Tom Mencinger, MatjažMahkovic, Boris Marčetič inTomaž Vengar. Podprli sotudi dva nova kandidata zaupravni odbor, in sicer TedaDjukanovića in DimitrijaMarjanoviča.
Ob soočenju s težkim finančnim stanjem v klubuna občnem zboru niso dostigovorili o načrtih in ciljihmoštva.
Delavska hranilnicaDelavska hranilnica
PODRUŽNICI DELAVSKE HRANILNICE V KRANJU IN JESENICAH MNOŽIČNO PRIVABLJATA
NOVE KOMITENTE
ZAKAJ?ODGOVOR NAJDE VSAKDO V NEKAJLETNI
IZJEMNO UGODNI PONUDBI NAŠIH STORITEV
● imetniki osebnih računov imajo največ ugodnosti, zato se jim morate pridružiti;
● dajemo ugodne gotovinske kredite do 120 mesecevin stanovanjske kredite do 360 mesecev, s fiksnoobrestno mero;
● omogočamo vam depozitno varčevanje celo do 4,30 % z nominalno obrestno mero;
● nudimo vam rentno varčevanje z do 5,40 % nominalnoobrestno mero;
● zanimivo je varčevanje z varčevalno knjižicoz 2,65 % nominalno obrestno mero;
● ohranjamo najcenejše plačevanje položnic,samo 0,39 EUR in 0,69 EUR;
● obrestne mere so fiksne, že vrsto let pa ohranjamo najnižje stroške plačilnega prometa.
Če prinesete ta oglas, vam odobrimo potrošniški kreditdo 120 mesecev, BREZ STROŠKOV ODBRITVE in znižanoobrestno mero za 0,60 odstotne točke od redne, že takougodne ponudbe!
Z veseljem Vas pričakujemo v naših poslovnih enotah: v Kranju, Koroška cesta 19, tel.: 04/2815 300 (-09), na Jesenicah, Cesta maršala Tita 63, tel.: 04/580 92 70(-74), vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure.
Spletna stran: www.delavska-hranilnica.siE-pošta: [email protected]
Pokal nogometašem Triglava Kranjski drugoligaši ekipe Triglava Gorenjske so se v sredo veselili naslova pokalnih prvakov Gorenjske.
Vilma Stanovnik
Kranj - "Tako jaz osebno kotvsi Kranjčani smo ponosnina tvoj nov uspeh, na rezul-tat, s katerim si dokazal, daje s trdim delom, vztrajnost-jo pa tudi z besniško trmomogoče doseči marsikaj," jeminulo sredo našega naj-boljšega kolesarja Tadeja Va-ljavca pozdravil kranjski žu-pan Damijan Perne in muob čestitkah zaželel tudi veli-ko uspeha na novih preiz-kušnjah.
"Na začetku letošnje sezo-ne je bilo težko, saj sem bilodlično pripravljen, nato pasem zbolel in se nekako po-bral šele tik pred Girom.Tako sem upal, da mi bovendarle uspel dober rezul-tat, čeprav si tega nisem upalnapovedovati preveč naglas,"je županu in drugim go-stom, zbranim v prostorihkranjske občine, povedal Ta-dej Valjavec, ki je letos naGiru nastopil že šestič, zanjim pa je tudi že vrsta preiz-kušenj na drugih največjihdirkah. "Čeprav je bil Giroletos drugačen kot prejšnjaleta, pa je bila za nas, tekmo-valce, to klasična dirka. Pe-klenski tempo, ko je bila vro-
čina še hujša kot klanec, mije bil očitno pisan na kožo,seveda pa so veliko pomaga-le tudi dolgoletne izkušnje,"je poudaril Tadej Valjavec, kije svojo kolesarsko kariero za-čel pred 22 leti v kranjskiSavi.
"V kolesarskem klubuSava smo ponosni na to, daje bil Tadej dvanajst let naščlan in da smo vzgojili takodobrega kolesarja. Mislim,
da s to uvrstitvijo še ni rekelzadnje besede in da se lahkonadejamo njegovih novihodličnih rezultatov," je po-udaril Franc Hvasti, Tadejpa je povedal, da je njegovprvi nov izziv uspešen na-stop na dirki po Švici, dirkipo Franciji pa se je letos od-povedal. Če bo vse po načr-tih, bo nastopil na dirki po Španiji in nato tudi nasvetovnem prvenstvu v Švici.
Za odlično deveto mesto na Giru je Tadeju Valjavcu čestital tudi kranjski župan Damijan Perne. / Foto: Gorazd Kavčič
Pomagala tudi besniška trmaPo odličnem devetem mestu na kolesarski dirki po Italiji je BesničanaTadeja Valjavca sprejel kranjski župan Damijan Perne.
Nogometni klub Naklobo jutri, v soboto, 6. juni-ja, pripravil dan nogome-ta. Prireditev na nogo-metnem igrišču v Na-klem se bo začela ob 11.uri. Čez dan se bodo zvr-stile številne nogometnetekme, vrhunec nogo-metnega dogajanja pa boderbi Naklo : Lesce ob 18.uri. Zvečer bo veselica sskupino Turbo Angels.
Ura resnice za jeseniški hokej
Bled
Blejski odbojkarji znova v ligi prvakov
Prejšnji konec tedna so s se-deža Evropske odbojkarskefederacije (CEV) poslali ob-vestilo, da bo imela Slovenijatudi v prihodnji sezoni svoje-ga predstavnika v elitni ligiprvakov. Eno izmed dveh va-bil, ki jih je letos podelil CEV,je tako pripadlo državnim pr-vakom, moštvu ACH Volley,ki bodo tako že tretjo sezonozapored zastopali barve Slo-venije v elitni konkurenci."Ponovnih nastopov v ligi pr-vakov se veselimo. Pokazalismo, da znamo pripravitispektakularno vzdušje in znjim smo močno povečaliprepoznavnost odbojke prinas. Nastop z najboljšimiklubi Evrope bo najpomemb-nejši izziv kluba v prihajajočisezoni," je novico komentiralpredsednik blejskega klubaRasto Oderlap. Sicer pa božreb skupin na Dunaju 26.junija. V. S.
Ljubljana
Domžalčani podprvaki
Minuli torek se je s tretjo fi-nalno tekmo lige UPC kon-čalo letošnje državno prven-stvo v košarki za moške. Vvelikem finalu sta se pome-rili ekipi Uniona Olimpije indomžalskega Heliosa. Navseh treh tekmah so slavilikošarkarji Uniona Olimpijein postali prvaki. V. S.
-
GORENJSKI GLASpetek, 5. junija 20098 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Na kranjskem okrož-nem sodišču so v torek popoldrugi uri obravnave ob-sodili Roberta Ambrožiča izRadovljice. Sodni senat podvodstvom sodnice AndrejeRavnikar mu je zaradi ropain poskusa ropa naložil letoin sedem mesecev zapora. 5.decembra lani je namreč za-maskiran in z lovskim no-žem v roki vkorakal v proda-jalno Petrolovega bencin-skega servisa na Gorenjskicesti v Radovljici in z grož-njo prodajalca Simona Ko-driča prisilil, da mu je izro-čil 640 evrov dnevnega iz-kupička. 8. aprila je posku-šal oropati še Petrolov servisob glavni cesti v Radovljici,vendar se prodajalec FrancBaloh ni uklonil njegovimzahtevam, čeprav jih je pod-krepil s sekiro in z njo protinjemu tudi zamahnil. Poodločitvi sodišča bo moralPetrolu vrniti tudi ukradenidenar.
"To sem storil, ker sem bildolžan denar za drogo. Navsak način sem ga moral vr-niti oziroma vsaj dokazati,da ga poskušam vrniti," je vzagovor povedal komaj 23-letni Radovljičan, ki je polastni izjavi z drogo zasvojenže zadnjih pet, šest let. Zara-di preprodaje mamil zopernjega na okrožnem sodiščupoteka še en kazenski posto-pek.
"Obdolženi je dejanji od-krito priznal in je tudi podro-bno opisal, kako ju je izvršil,njegovo priznanje pa je pod-prto tudi z drugimi nespo-rnimi dokazi. Vprašanje je,kakšno kazen mu določiti,saj gre za sorazmerno mla-dega človeka," je dejalaokrožna državna tožilka Ire-na Kuzma in opozorila, da jemladenič pri ropih uporabilnevarni orožji, njegova agre-sivnost pa se je tudi stopnje-vala. Po njenem bi bila za iz-vedeni rop pravična kazenleto in pol zapora, za spodle-tel rop pa pol leta manj.
Zagovornica Ladi Voršič jeopozorila, da je obdolženec spriznanjem pripomogel krazjasnitvi primera, sodiščupa predlagala, da pri odmerikazni kot olajševalno okoliš-čino upošteva tudi neureje-ne družinske razmere, mla-dost, težke socialne razmere,
nekaznovanost, pripravlje-nost na zdravljenje odvisno-sti in vzrok storitve kaznivihdejanj, kar je sodišče pri do-ločitvi kazni tudi upoštevalo.Prisluhnilo pa je tudi tožilkiin zaradi ponovitvene nevar-nosti Ambrožiču podaljšalopripor.
Ropal zaradi dolgov za drogoTriindvajsetletni odvisnik Robert Ambrožič iz Radovljice se je zaradi nakopičenih dolgov za drogo odločiloropati bencinska servisa v domačem kraju. Prvič je odnesel 640 evrov, drugič je zbežal praznih rok.
Simon Šubic
Kranj - Na ministrstvu zapravosodje načrtujejo velikoorganizacijsko reformo sod-stvo, v okviru katere bodonajprej na vrhovnem sodiš-ču ustanovili posebno skupi-no sodnikov, ki se bodoukvarjali z zahtevnejšimi za-devami gospodarskega kri-minala, je v sredo napovedalminister za pravosodje AlešZalar. V specializirani odde-lek naj bi bili dodeljeni izku-šeni in posebej usposobljenikazenski ali gospodarskisodniki, ki jih bodo izbraliprek javnega razpisa.
Osnutek novele zakona o sodiščih, ki predvidevaustanovitev posebnega od-
delka vrhovnega sodišča zareševanje zahtevnejših za-dev gospodarskega krimi-nala, bo šel zdaj v splošnorazpravo, vlada naj bi pred-log novele zakona poslala vdržavni zbor še pred pole-tnimi počitnicami, predla-gane spremembe pa naj bizačele veljati z letom 2010,je napovedal Zalar. Poseb-na skupina sodnikov se boukvarjala s kaznivimi deja-nji lažnega stečaja, zlorabepoložaja ali zaupanja, nedo-voljenega dajanja oz. spre-jemanja daril, pranja de-narja ter hujše oblike davč-nih utaj in zatajitev, je raz-ložil Boštjan Škrlec, držav-ni sekretar na ministrstvuza pravosodje.
Posebni sodniki za gospodarski kriminalZ najtežjimi zadevami gospodarskega kriminala naj bi se po novem ukvarjal posebenspecializirani oddelek sodnikov.
Simon Šubic
Kranj - V nadaljevanju soje-nja na kranjskem okrož-nem sodišču zoper do-mnevna jeseniška roparjaBoštjana Razingarja inAmirja Bešića sta v ponede-ljek pričala policist AntonKert, ki je sodeloval v hišnipreiskavi pri Razingarjevih30. aprila lani, ko je pismo-noša na Jesenicah v oboro-ženem ropu ostal brez8600 evrov, in kriminalistPrimož Donoša, koordina-tor policijske preiskave.
Na številna vprašanja za-govornikov Petra Žnidaršičain Milana Krstića je prvi od-govarjal policist Kert, ki jepojasnil, da so v Razingarje-vem stanovanju preiskalivse prostore razen ene sobe,katerih vrata so bila zakle-njena oziroma pokvarjena,kot je policistom zatrdilaRazingarjeva žena. Kert jeposumil, da utegne osum-ljeni pobegniti skozi okno,zato je odšel ven, kjer je za-slišal ropot, nato pa podoknom ugledal poštarskotorbo. Boštjana Razingarjaso prijeli še v sobi, po katerije bilo raztresenih tudi 1700evrov. V nadaljevanju hišnepreiskave so policisti v dru-gem delu hiše, v sobi Razin-garjevega polbrata, odkrili
še Amirja Bešića in tudižensko torbico, v kateri jebilo sedem tisoč evrov.
Koordinator policijskepreiskave Primož Donošaje pojasnil, da so kriminali-sti Boštjana Razingarja naj-prej povezali z ropom vblejskem hotelu Savica, koje bilo avgusta lani ukrade-no skoraj 154 tisoč evrov.Med izvajanjem posebnihukrepov so ugotovili, da bonaslednji cilj Razingarja inBešića najverjetneje poštnovozilo, in sicer na dan raz-voza denarja za pokojnine.Prav zato so ju imeli naočeh že v noči na 30. de-cember, tajno opazovanjepa so končali ob 6.35 zju-
traj, ko so denar že varnorazvozili po poštah. Da bo-sta kmalu zatem oropalapoštarja, niso pričakovali.Tega jutra so se tako odloči-li za izvedbo hišne preiska-ve pri Razingarju, za kateroso sodno odredbo pridobiliže 15. decembra. Na vpraša-nje odvetnika Žnidaršiča,ali je običajno, da policijana realizacijo hišne pre-iskave čaka tako dolgo, jeDonoša odgovoril, da takovečkrat ravnajo. "Hišnopreiskavo smo nameravaliizvesti, ko bi prišlo do nove-ga kaznivega dejanja, da bina ta način zavarovali ukra-deni denar," je povedal kri-minalist.
Robert Ambrožič bo moral na pravnomočnost sodbe počakati v priporu.
Rop presenetil policisteBoštjan Razingar in Amir Bešić naj bi načrtovala rop poštnega vozila in ne"samo" poštarja, je na sodišču povedal kriminalist Primož Donoša.
Amir Bešić (v karirasti srajci) in Boštjan Razingar (zadaj v črnimajici) naj bi načrtovala rop poštnega vozila. / Foto: Gorazd Kavčič
Valburga
Kuhinja bo nova
V noči na torek so neznani storilci iz stanovanjske hiše v Valburgi odnesli gospodinjske aparate. Lastnika so oško-dovali za okoli štiri tisoč evrov.
Jesenice
Kje bodo sedaj klali?
V minulih dneh je neznani storilec vlomil v poslovne prostore na Jesenicah in si prilastil opremo za zakol živali vvrednosti približno deset tisoč evrov.
Kamnik
Kolesaril bo
V Kamniku je nekdo iz kletnih prostorov stanovanjskegabloka odtujil gorsko modro-belo kolo Scott na 24 prestav.Lastnik je gmotno škodo ocenil na okoli tristo evrov.
Komenda
Zrezati morajo pločevino
V noči na ponedeljek so neznani storilci vlomili v podjetje v okolici Komende in ukradli napravo za rezanje kovine.Podjetje so oškodovali za okoli štiri tisoč evrov.
Šmarca
Tatovi v cerkvi
Kamniške policiste so pred dnevi obvestili, da je nekdo razbil okno na cerkvi svetega Mavricija v Šmarci in vstopilvanjo. V cerkvi je razbil še vrata zakristije, kjer pa ni ničesarvzel. S. Š.
Kamnik
Tat potreboval navigacijo
Policisti v Kamniku so obra-vnavali dva vloma v osebnivozili. Na Ulici Matije Blejcaje nekdo razbil steklo na av-tomobilu, iz katerega je od-nesel navigacijsko napravoGarmin NUVI 225. Na Ljub-ljanski cesti je iz odklenjene-ga avtomobila izginil nahrb-tnik s športno opremo indaljinec garažnih vrat.
Davča
Ukradli prikolico
V Davči je nekdo ukradelprikolico Pongratz LPA180Uz registrsko oznako KR J4-765 in lastnika oškodoval zaokoli 2.500 evrov. S. Š.
-
www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
POGOVOR
NA ROBU
SLOVENCI PO SVETU
RAZGLED
Evropske volitve Slovenci po svetu
Ta teden so v vseh državah Evropske unije volitve v evropski parlament.
Bolezni
Že tretja generacija Slovencev vArgentini ohranja slovenščino.
Tema:
Kako ublažiti posledice gospodarske krize -pogovor z dr. Jožetom Mencingerjem
S problematiko rakavih bolezni se ukvarja tudi računsko sodišče.
Na sliki: delavci kamniškega KIK-a med nedavno stavko I Foto: Gorazd Kavčič
-
10 petek, 5. junija 2009
Evropske volitve
Danica Zavrl Žlebir
Britanci in Nizozemci sovolili že v četrtek, Irci in Čehidanes, sledijo jim Italijani,Latvijci in še nekateri drugi vsoboto, večina evropskih dr-žavljanov, med njimi tudiSlovenci, pa bo volila v nede-ljo. Letošnje volitve so najob-sežnejše doslej. Petsto mili-jonov Evropejcev iz 27 državbo izvolilo 736 poslancev, kinas bodo zastopali v Evrop-skem parlamentu naslednjihpet let. Slovenija je v Evrop-ski uniji od leta 2004, takratso bile pri nas tudi prve ev-ropske volitve, ki pa se jih jeudeležilo zgolj 29 odstotkovdržavljanov. Volilna udelež-ba sicer upada v vseh drža-vah unije, v Sloveniji pa jebila med najnižjimi. Zaveda-joč se tega problema so ževeč mesecev pred letošnjimivolitvami v evropski parla-ment in pred politično volil-no kampanjo začeli s celovitodržavljansko kampanjo, v ka-teri so volivke in volivce oza-veščali o pomembnosti voli-tev in vplivu evropskih insti-tucij na naše življenje. Spo-ročali so nam, da ima Evrop-ski parlament odločilno vlo-go pri odločanju, kako bo po-rabljen letni proračun EU vvišini okoli 133 milijard ev-rov, da ukrepi EU ščitijo pri-hranke varčevalcev, da zaradiukrepov EU vozimo varnejšain bolj "zelena" vozila, da jeprogram ERASMUS, ki ga jeodobril Evropski parlament,približno 1,2 milijona štu-dentom dal priložnost za štu-dij v drugi državi EU, da jeEvropska unija največji doba-vitelj humanitarne pomočina svetu in še marsikaj dru-gega. Ko smo v zadnjih ted-nih pred volitvami povpraše-vali ljudi, kako pomembnese jim zdijo evropske volitvein kakšne koristi vidijo vtem, da smo že pet let članivelike evropske druščine,smo dobivali različne odgo-vore, od tega, da je ljudemBruselj odmaknjeno biro-kratsko središče, kjer se odlo-ča brez vpliva majhnih dr-žav, do prepričanja, da drža-va prek svoje vlade in peščiceposlancev lahko uveljavljasvoje interese. O slednjem sonas v mesec dni trajajoči po-litični volilni kampanji pre-pričati tudi slovenski kandi-dati za poslance v evropskemparlamentu. O tem je prepri-čan tudi prvak opozicije Ja-
nez Janša: "Evropski parla-ment je v zadnjem obdobjupostal zakonodajalec, kjer sevečina najpomembnejšihodločitev sprejema s soglas-jem. Biti v odborih in komi-sijah, ki pripravljajo te odlo-čitve, je za vsako državo zelopomembno. Slovenija ima lesedem poslancev, vendar seda prek političnih skupin za-gotoviti vpliv na ključne odlo-čitve. Mnoge od teh, sprejetev evropskem parlamentu, padržavljane zadevajo v pov-sem vsakdanjem življenju."
Mojca Drčar Murko, dose-danja poslanka evropskegaparlamenta, ki za novi man-dat ne kandidira več, pa je vsvojem pozivu volivkam involivcem zapisala, da bodo zvolitvami ustanovam Evrop-ske unije dali demokratičnopooblastilo za postopno,smotrno povezovanje nacio-nalnih interesov v okviru Ev-rope. In dodaja: "Ozračje, vkaterem poteka volilna bitka,zaradi poglabljanja svetovnegospodarske krize, ni navdu-šujoče. Nalezljivi optimizem,ki je pred petimi leti sprem-ljal razširitev EU na območjasrednje in vzhodne Evrope,je pozabljen. V prvotnih dr-žavah članicah tožijo o utru-jenosti in si domišljajo, da bijim bilo bolje v domnevnovarnejšem zatišju zahodno-evropskega trga. V na novopridruženih članicah ne skri-vajo razočaranja, da se velika
pričakovanja niso uresničilain težave radi pripišejo"Bruslju". V obeh delih Evro-pe je v zraku vprašanje osmislu nadaljevanja združe-vanja celine. Kot dosedanjaevropska poslanka iz Slove-nije se zavedam, da bi EU zadolgo časa obtičala v dvomih,če bi bilo premajhno zani-manje evropskih državljanovza volitve mogoče razložitikot odmik od "evropskihidej" in kot namig za iskanjerešitev v okviru posameznihdržav. Vrnitev domov je ne-mara kratkoročno privlačnogeslo, a za tako majhno drža-vo, kakršna je Slovenija, je vdanih mednarodnih razme-rah zelo tvegano, morda celousodno." Pravi, da so tudi za-četek evropske ideje sprem-ljali pomisleki. "Poslanica Ev-ropejcem", ki so jo 7. maja1948 pripravili udeleženci ev-ropskega kongresa v Haagupod predsedstvom WinstonaChurchilla, je omenjala dile-me, ki so močno podobne da-našnjim, a jih je nadgradila sprepričljivim in daljnovid-nim geslom: "Nobena od na-ših držav ne more resno upa-ti, da bi lahko sama ubranilasvojo neodvisnost".
In kako o volitvah razmiš-ljajo politično nevpleteniljudje. Predsednik upravedružbe Sava Janez Bohoričpravi: "Slovenija je z vstopomv EU postala enakopravnačlanica velike evropske skup-
nosti, kar je tudi za državlja-ne Slovenije in za vse našegospodarstvo še kako po-membno. PrepoznavnostSlovenije kot članice EU sekrepi in lahko še naprej po-membno prispeva k uresni-čevanju slovenskih interesovin h krepitvi gospodarskegasodelovanja tako znotraj EUkot z državami v svetu. Naj-večja pridobitev za vse Slo-vence pa so štiri svobode zno-traj Evrope. To so svobodapretoka blaga in storitev, de-narja, znanja in ljudi brezmejnih in carinskih ovir. Vokviru Evrope se bo Slovenijalahko še uspešneje razvijalain zagotavljala blagostanjesvojim državljanom v skladuz evropskimi vrednotami inzakoni, ki jih skupaj z drugi-mi evropskimi narodi so-ustvarja. Slovenija se je zvstopom v EU odrekla delusvoje samostojnosti, s tem papridobila pravico soustvarjatiskupno prihodnost Evrope. Spolnopravnim članstvom vEU pa imamo državljani Slo-venije tudi pravico in dolž-nost voliti naše predstavnikev evropski parlament. Našipredstavniki s svojim delova-njem v evropskem parlamen-tu in v drugih organih EU tosoustvarjanje prihodnosti Ev-rope v imenu vseh državlja-nov Slovenije tudi praktičnoizvajajo, zato je pomembno,da za to odgovorno nalogo iz-volimo najboljše.
Ta teden so prvi volili Britanci, Slovenci pa nad predčasnih volitvah že v torek. I Foto: Gorazd Kavčič
Jana Mlakar, direktorica Loškega muzeja iz Škof-je Loke: "Menim, da so evropske volitve za naspomembne, saj smo vendarle del te Evrope. Ssvojimi poslanci bi morali tvorno kreirati življe-nje celotne Evropske unije (v skladu z našimimožnostmi in pričakovanji); vprašanje pa je, ko-liko smo pri tem uspešni. Zato je izbira našihpredstavnikov, ki naj bi po svojih najboljših mo-čeh zagovarjali naše interese v uniji, še kako po-membna." I Foto: Gorazd Kavčič
Janez Bohorič, predsednik uprave družbe Sava izKranja: "S polnopravnim članstvom v EU imamodržavljani Slovenije tudi pravico in dolžnost voli-ti naše predstavnike v evropski parlament. Našipredstavniki s svojim delovanjem v evropskemparlamentu in v drugih organih EU to soustvarja-nje prihodnosti Evrope v imenu vseh državljanovSlovenije tudi praktično izvajajo, zato je po-membno, da za to odgovorno nalogo izvolimonajboljše." I Foto: Tina Dokl
Božo Pogačar, direktor Centra za socialno deloJesenice: "Ob obsežnem strokovnem delu zaspremljanje politike nimam ne časa ne energije.Volitev se sicer udeležujem, tudi nedeljskih sebom. Imam pa vtis, da se evropskih volitevudeležuje manj ljudi kot lokalnih ali parlamen-tarnih, ker se jim zdi evropska politika malce oddaljena, čeprav so za našo državo najbrž precejšnjega pomena." I Foto: Urša Petrnel
Evropa sedmič, Slovenijadrugič na volitveTa teden so v vseh državah Evropske unije volitve v evropski parlament. Evropejci volijo sedmič po vrsti, Slovenci gremo na evropske volitve drugič.
Mnenja
-
11petek, 5. junija 2009
Aktualno
Foto
: Tin
a D
okl
Suzana P. Kovačič
"63.561 ljudi je leta 2005imelo raka in samo v tem letujih je za to boleznijo zbolelo10.720. Zaradi raka je istegaleta umrlo 5119 ljudi, kar jepredstavljalo 27,2 odstotkavseh smrti," je povedal TomažVesel, prvi namestnik Račun-skega sodišča Republike Slo-venije. Mogoče se sliši nena-vadno, da se s tem ukvarja Ra-čunsko sodišče, a ravno ta in-stitucija je pred kratkim pred-stavila revizijsko poročilo podnaslovom Kako se Slovenijasooča s problematiko rakavihbolezni. Revizijo so izvedli odjanuarja 2000 do februarja2009, pod drobnogled pa sovzeli ministrstvo za zdravje, kinaj bi bilo osrednji nosilecpreventivnih programov pre-prečevanja in obvladovanja ra-kavih obolenj. "Brez osrednjepovezovalne in koordinativnevloge ministrstva za zdravjeobstoječa mreža akterjev, kotso inštitut za varovanje zdrav-ja, območni zavodi za zdrav-stveno varstvo, onkološki in-štitut, različni izvajalci zdrav-stvene dejavnosti in nevladneorganizacije ne morejo učin-kovito izvajati načrtovanih ak-tivnosti. Ugotovili smo, da sta-nje ni v celoti zadovoljivo, patudi cilji izvajanja aktivnostipreventive rakavih bolezni nanivoju države so pomanjkljivoopredeljeni. Stanje na podro-čju financiranja primarne pre-ventive rakavih bolezni je ne-pregledno: breme raka v Slo-veniji ni samo osebno breme,ampak ima tudi javno-fi-nančne posledice," je povedalTomaž Vesel in dodal, damora ministrstvo za zdravje vdevetdesetih dneh pripravitiodzivno poročilo.
Stroški zdravljenja rakavihbolezni v obdobju 2000-2007so na onkološkem inštitutuznašali 286,6 milijona evrov.Za financiranje primarne pre-ventive v letih 2000-2007 jeministrstvo za zdravje name-nilo 20,5 milijona evrov za vsekronične nenalezljive bolezniin raka skupaj. Še vedno pa sopodatki glede na različne izva-jalce pomanjkljivi.
Najpogostejši je kožni rak
Po napovedih naj bi v Slove-niji do 74. leta starosti za ra-kom zbolel vsak tretji moškiin vsaka četrta ženska, rojenaleta 2005. Najpogostejše vrsteraka pri nas so kožni rak, ra-zen melanoma (15,9 odstot-ka), rak debelega črevesa indanke (12,1 odstotka), rak na
pljučih (11,4 odstotka), rak nadojkah (10,8 odstotka), sledijorak na prostati (8,5 odstotka),rak na želodcu, rak v glavi invratu, rak na materničnemvratu, ... "Ministrstvo delujepredvsem na področjih ome-jevanja kajenja in porabe alko-hola ter spodbujanja zdraveprehrane in telesne dejavno-sti. Več pozornosti bi moralonameniti tudi izvajanju pre-ventivnih aktivnosti na podro-čju kožnega raka in raka naprostati," je izpostavil Vesel.
Program ZORA je uspešen
Zdravljenje večine rakavihobolenj je uspešnejše, če se jihodkrije v začetni fazi. "Aktiv-nosti so usmerjene na izvaja-nje priporočenih presejalnihprogramov, katerih učinki po-membno vplivajo na zmanjša-nje obolevnosti in zmanjšanjeumrljivosti. "Presejanje po-meni iskanje predstopenj alizačetne bolezni med na videzzdravimi ljudmi s preprostimipreiskavami, ki izločijo tiste, kiimajo morda predinvazijskoali zgodnjo invazijsko oblikoraka, zaradi česar so pri njihpotrebne nadaljnje diagnostič-ne preiskave," je pojasnilaMaja Primic Žakelj, dr. med.,z Onkološkega inštituta Ljub-ljana.
Presejalni program ZORA,ki ga izvajajo v onkološkeminštitutu, po petih letih delo-vanja že kaže pomembne jav-no zdravstvene rezultate. Prvije visoka pregledanost žensk,torej odstotni delež žensk vstarosti od 20. do 64. let, kiso v treh letih, kolikor je pri-poročeni interval med prese-jalnimi pregledi, opravile vsajen pregled brisa maternične-ga vratu. "Če preračunamo
pregledanost na pet let je prinas ta stopnja 82,1-odstotna.V Veliki Britaniji je bila v is-tem obdobju 78,6-odstotna,na Finskem pa že dolga letane presega 70 odstotkov.Drugi pomemben rezultat jemanjše število novih prime-rov raka na materničnem vra-tu, incidenca raka na mater-ničnem vratu se je v petih le-tih delovanja presejalnegaprograma zmanjšala za do-bro četrtino,” je povedalaŽakljeva.
Program SVIT. Gre prepočasi?
Rak na debelem črevesu indanki je druga najpogostejšavrsta raka v Sloveniji. Poleg vi-soke incidence je ena največ-jih težav pri zdravljenju te vr-ste raka pozno odkrivanje -kar 85 odstotkov tega raka jeodkritega v napredovani fazi.Nosilec državnega programazgodnjega odkrivanja raka nadebelem črevesu in dankiprograma SVIT je Zdravstve-ni dom Ljubljana - enota pre-ventive CINDI Slovenija. Vpreteklem letu so načrtovali,da bodo v projekt vključili260 tisoč vabljenih oseb, a sojih do oktobra 2008 povabilile nekaj čez devet tisoč. "Žalje bil v letu 2008 izvedensamo pilotni del ProgramaSVIT, v katerega so bili vklju-čeni prebivalci Ljubljane,Kranja in Celja v starosti od64. do 68. let, ki so imeli ure-jeno obvezno zdravstveno za-varovanje. Naslovnikom jebilo vročenih 9090 vabil, od-zvalo se je 42,1 odstotka vab-ljenih. Žal je poleti 2008 pri-šlo do resnih organizacijskihzapletov, ki so povzročili teža-ve na področju delovanja in-formacijskega sistema, ki
podpira Program SVIT. To jebil tudi razlog, da se je izvaja-nje programa na državni rav-ni začelo šele sredi aprila2009. Letos prioritetno vabi-mo tiste, ki so rojeni leta1920, poleg teh pa osebe, ro-jene na neparne letnice. Dokonca maja smo že poslali 18.767 vabil v program," je po-vedala Marjeta Keršič - Svetel,predstavnica za stike z jav-nostmi Programa SVIT.
Zgodnje odkrivanje rakana dojkah
"Presejalni program zaraka na dojkah DORA zahte-va poleg ustreznega informa-cijskega sistema tudi visokokakovostno opremo (mamo-grafe) in primerno usposob-ljeno osebje (radiologe in ra-diološke inženirje). Večinamamografskih aparatov vSloveniji za presejanje ni pri-merna, žal pa tudi nimamodovolj usposobljenega osebjaza delo v presejanju. Na On-kološkem inštitutu Ljubljanavzpostavljamo prvi presejal-no-diagnostični center, ki de-luje od aprila 2008, a ta zara-di neurejenega načina plače-vanja storitev izvajalcem v pr-vem letu ni deloval v polnemobsegu," je povedala Žakljeva.
V letu dni se je v okviru pro-grama DORA presejalnegapregleda, na katerega vabijoženske med 50. in 69. letomstarosti, udeležilo 63 odstot-kov vseh naročenih žensk.
"V odzivnem poročilu mi-nistrstva za zdravje pričakuje-mo (najmanj) dvoje: rešitevProgramov SVIT in DORAter učinkovit državni programobvladovanja rakavih boleznis terminskim in finančnimplanom," je zaključil TomažVesel iz računskega sodišča.
Center za bolezni dojk v kranjski bolnišnici ni vključen v državni program DORA. Leta 2006so v centru diagnosticirali 50 primerov raka na dojki. Na sliki Urška Gregorčič, dipl. ing. radiologije. V centru si želijo digitalni aparat, ki bi bil bolj natančen kot sedanji analogni.
Breme raka v SlovenijiRačunsko sodišče je predstavilo revizijsko poročilo o tem, kako se Slovenija sooča s problematiko rakavih bolezni. Rakave bolezni so drugi najpogostejši razlog za hospitalizacijo in predčasno upokojevanje.
Tomaž Vesel, prvi namestnik predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije: "Problematika rakavih obolenj je sicer obravna-vana v različnih predpisih, vendar pa Slovenijaše nima celostnega načrta aktivnosti in ukrepovna tem področju. Državni program obvladovanjarakavih bolezni, ki je v pripravi, bi lahko olajšalnačrtovanje, koordiniranje, izvajanje in spremlja-nje vseh aktivnosti, vendar bo za njegovo uresni-čitev potrebno zagotoviti tudi ustrezne pogoje."
Dr. Miroslav Kranjc, vrhovni državni revizor:Pri nas imamo državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb maternične-ga vratu ZORA, ki je tudi edini v celoti vzpostav-ljen in delujoč organiziran državni program presejanja raka v Sloveniji. Obstajata tudi državni program zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesa in danke SVIT ter državni program zgodnjega odkrivanja raka na dojkiDORA. Programa sta vsebinsko dobro zastavlje-na, a imata veliko "tehničnih" težav."
Mojca Činč, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje pri ministrstvu za zdravje: "Zadnjega pol leta je postalo obvladovanje rakaprioriteta na ministrstvu. Pripravljen je osnutekdržavnega programa, ki ga bodo strokovnjaki šezadnjič kritično pogledali, zatem ga bomo poslali v vladno proceduro. Glede presejalnihprogramov ZORA, SVIT in DORA lahko povem,da vsi trije v tem trenutku delujejo in da je šlopri vseh za velik organizacijski in vsebinski zalogaj." I Foto: Tina Dokl
-
12 petek, 5. junija 2009
Pogovor
Štefan Žargi
Znani ste po oznaki "casinokapitalizem", s katero razla-gate krizo kapitalizma, ki jepripeljala do finančne innato tudi do svetovne go-spodarske krize. Pojasnitenam, na katere pojave indeviacije pri tem mislite?
"Lahko bi rekli, da ima "ca-sino kapitalizem" pet sesta-vin. Prva je nadomeščanjelastnikov družb z lastnikipremoženja; tem ni mar uso-da družb in zaposlenih vnjih, zanima jih le, kolikobodo iztržili za del ali vse pre-moženje družb, ki so ga naj-večkrat že pridobili z name-nom, da bi ga z dobičkomprodali. Druga sestavina jekapitalski trg, na katerem najbi se zbirali prihranki za in-vesticije, določala prava vred-nost družb in izvajala kontro-la upravljanja, dejansko pa jepostal nekakšna velika igral-nica, v kateri se lastniki pre-moženja igrajo "monopoli".Tretja sestavina je "finančnopoglabljanje"; gre za ustvarja-nje novih finančnih produk-tov in virtualnega bogastva zzadolževanjem. Četrta sesta-vina so križna in verižna last-ništva, ki zamegljujejo lastni-ške povezave. Kot pete sesta-vine ne gre spregledati tudivse večje privatizacije dejav-nosti, ki po svoji naravi ne so-dijo na trg, kot so zdravstvo,šolstvo in socialna varnost.
Dodajmo še globalizacijo,ki je v veliki meri globalizaci-ja ameriškega tipa "share hol-der value" kapitalizma. Glo-balizacija namreč omogoča,da so lastniki na enem koncusveta, njihovo premoženje pana povsem drugem. Tudizato delavci postajajo brezim-na "delovna sila", nekakšenreprodukcijski material, kinaj bi bil kar se da poceni infleksibilen - pripravljena dela-ti za vse manj in zmeraj zno-va iskati novo delo. Z njo seproizvodnja seli od tam, kjerje "delovna sila" draga, tja,kjer je poceni in kjer ne po-znajo socialnih pravic. Globa-lizacija je, ne nazadnje, omo-gočila okužbo svetovnega go-spodarstva z ničvrednimiameriškimi papirji."
Krizo je sprožil po zlomuameriškega nepremičnin-skega trga pok balona virtu-alnega premoženja, ki pa jebilo z ničvrednimi vred-nostnimi papirji razširjenopraktično po vsem svetu.
Menite, da je že mogoče re-alno oceniti obseg tega?
"Zlom ameriškega nepre-mičninskega trga je bil samopovod; kriza bi se lahko zače-la tudi na kakšnem drugemtrgu, ki je slonel na zadolže-vanju, finančnih produktihin ustvarjanju virtualnegabogastva. Dogajanja, ki soustvarila "casino" kapitali-zem in pripeljala v krizo, paso se začela pred štirimi de-setletji. Ocene, kolikšno jevirtualno premoženje, semočno razlikujejo; po nekajocenah je bilo finančno pre-moženje na svetu pred štiri-mi desetletji približno tolikš-no kot svetovni nominalnidružbeni produkt, pred krizopa je bilo petkrat večje oddružbenega produkta."
Ocenili ste, da so ZDA naj-bolj zadolžena država, kipreko svojega dolarja, ki ješe vedno svetovna valuta,prenašajo svoje dolgove posvetu. V kolikšni meri lahkosvetovne borze to nevtralizi-rajo s tečaji valut?
"Sam tega seveda nisemocenil; ocene sem prebral;številke pa so malone ne-predstavljive. Skupna zadol-ženost Američanov - prebi-valstva, podjetij, bank in dr-žave naj bi znašala kar 3,8-krat več od letnega produktaZDA. Dolgove prenašajo vsvet prek primanjkljaja na te-
kočem računu in s prodajoobveznic, s katero druge de-žele, predvsem Kitajska, fi-nancirajo še notranji ameri-ški dolg. Z zmanjševanjemvrednosti dolarja seveda iz-gubljajo upniki, ki pa so pri-manjkljaje prisiljeni financi-rati še naprej zato, da lahkoprodajajo svoje proizvode.Če bi jih nehali, bi se jimustavila proizvodnja."
Evropa pozablja na svoj so-cialno-tržni sistem kapita-lizma in je uvozila ameriškiturbo kapitalizem, čigar po-sledice so v krizi za ljudi šehujše. Ali bo kriza ustavilaglobalizacijo?
"Prav pozabljanje socialno-tržnega kapitalizma in spre-jemanje ameriškega tipa ka-pitalizma je največja napaka,ki jo je napravila Evropa. Nje-na tekma v gospodarskemkanibalizmu s socialno mno-go bolj brezobzirnimi drža-vami je bila namreč vnaprejizgubljena. Kriza globalizaci-jo že zaustavlja; trgovinskamenjava se hitro zmanjšuje,še hitreje usihajo tokovi kapi-tala.
Za preseganje krize se vbančni sektor valijo nepred-stavljivo velike količine de-narja, kar pa očitno še vednone normalizira (ustvarja po-trebnega zaupanja) tega sek-torja. Tudi politika pospeše-vanja povpraševanja ima po
Evropi malo učinka, vse večje tudi več ali manj prikritihprotekcionističnih ukrepov.
Da bi odpravile krizo, cen-tralne banke ustvarjajoogromne količine primarne-ga denarja; ta naj bi se v raz-dobju krize povečal kar za 70odstotkov, kar bi v "normal-nih" časih za približno tolikopovečalo količino denarja inkreditov. Zaenkrat so državes tem denarjem in z državni-mi garancijami za depozitestabilizirale bančne sisteme,oziroma njihovo pasivnostran. Vendar banke kljubtemu ne povečujejo kreditov,saj si ne zaupajo, prav takopa ne verjamejo, da bodopodjetja, ki ne morejo proda-ti svojih produktov, ali prebi-valstvo, ki izgublja delo indohodke, sposobna vračatikredite. Posebej še, ker sooboji že zdaj prezadolženi.
Politika pospeševanja pov-praševanja je v principu do-bra, a hitro naleti na ovire,saj zahteva povečanje pri-hodkov države (davkov) alivečje proračunske primanj-kljaje in novo zadolževanje.Bolj ali manj prikriti protek-cionistični ukrepi pa so pov-sem normalna posledica kri-ze; v krizi vsak poskuša reše-vati svojo kožo; nemškegapolitika gotovo bolj zanimabrezposelnost v Nemčiji kotbrezposelnost v Franciji, inobratno."
V ZDA že v jeseni napove-dujejo vnovično rast. Kajmenite, da je osnova za to?
"Ali bo prišlo že jeseni dooživljanja v ZDA, ne vem;gre bolj za ugibanja, ki sonajvečkrat vezana na dogaja-nja na borzah."
Lizbonsko strategijo steoznačili kot skupek lepore-čij, celo kot neumnost, Paktstabilnosti in rasti kot njenooživljanje, pa kot povsemnerealen. V teh časih krizeje sklicevanje na ta dva do-kumenta vse redkejše,hkrati pa je o pravi proti-krizni politiki EU težko go-voriti.
"Lizbonska strategija jezbirka leporečja. Po njej najbi v EU ustvarili družbo zna-nja, kar implicira, da bomo vEU ustvarjali znanje, za naspa bodo delali "kitajci". Zna-nja pa je v Šanghaju najbržmnogo več kot v Bruslju aliLizboni. Strategija je polnanesmislov, ki s stvarnostjonimajo veliko opraviti, njena
osnovna predpostavka je na-pačna; temelji izključno naekonomiki ponudbe in pov-sem zanemarja povpraševa-nje.
Pakt stabilnosti, ki omeju-je proračunski primanjkljajna 3 odstotke BDP, je navi-dez deloval, ko je bila gospo-darska rast visoka; takrat jebila omejitev irelevantna, sajvisoka rast prinaša veliko pri-hodkov od davkov in malopotreb po subvencioniranju.Ko se je rast zaustavila, je po-stal moteč, a do krize so več-je primanjkljaje v velikih go-spodarstvih EU spregledali,kar pa v krizi ne gre več."
Kako ocenjujete dejavnostEU v obdobju krize?
"V samem začetku je bilaEU predvsem zmedena; nje-ni politiki so ponavljali liz-bonske mantre. Nato je EUzačela ravnati na običajennačin; na tiho je začela opuš-čati lastna pravila, to tihoopuščanje pravil, ki jih for-malno ne razveljavlja, pa jepravzaprav pomemben te-melj obstoja EU."
Ste evroskeptik?"Ne. Sploh ne vem, zakaj
veljam za evroskeptika, sajsem prepričan, da je EU naj-uspešnejši politični projektpo drugi svetovni vojni, intudi, da Sloveniji ni preostalonič drugega, kot vključiti se vEU. A zakaj bi vse v EU hva-lil, in zakaj ne bi smel po-stavljati vprašanj. Problemi,ki jih EU ima, so povsemnormalni za mnogo-na-cionalno skupnost in zatopodobni jugoslovanskim.Tudi rešuje ali "rešuje" jih napodobne načine, kot so jih vnekdanji Jugoslaviji, torejtudi z leporečjem.
O njeni ekonomski uspeš-nosti imam več dvomov, ševeč jih imam o naravnanostiEvropske komisije. Čeprav jegotovo, da smo v Evropi ime-li dolgo razdobje debelihkrav, tega ne bi kar pripisovalEU. Počakajmo, da vidimo,kako bo EU preživela kriznaleta suhih krav."
V Gospodarskih gibanjihste zapisali, da je Slovenijapo vstopu v EU in EMUskrenila s svoje razvojnepoti (ohranila domače go-spodarstvo, dosegala rela-tivno visoko rast brez nerav-novesij ob visoki stopnji so-cialne kohezije) na pot go-spodarskega razsula (velik
"Prav pozabljanje socialno tržnegakapitalizma in sprejemanjeameriškega tipakapitalizma je največja napaka, ki jo je napravila Evropa.Njena tekma v gospodarskemkanibalizmu s socialno mnogo bolj brezobzirnimidržavami je bilanamreč vnaprejizgubljena."
Kako ublažiti posledice svetovne gospodarske krize, je danes zagotovo najaktualnejše strokovno i