repository.ukim.mk€¦ · 2 izdava~: mcms - makedonski centar za me|unarodna sorabotka - skopje,...

2

Izdava~: MCMS - Makedonski centar za me|unarodna sorabotka - Skopje,

Za izdava~ot: Sa{o Klekovski

Recenzenti: prof. d-r Kiril Temkov

d-r Aleksandar Dimitriev

Korici: m-r Suzana Mihajlovska

Tehni~ko-ureduvawe: Aleksandar Dimitriev

Lektor i korektor: Elizabeta Gerovska

Prevod na angliski jazik: Makedonka Minova

Elektronska obrabotka: Jovana Ognenovska

Pe~ati: Vinsent Grafika - Skopje

Mislewata {to se izrazeni ovde mu pripa|aat na avtorot i ne gi odrazuvaat stavovite na MCMS

CIP – Katalogizacija vo publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski”, Skopje061.2:17DONEV, Dejan

Nevladiniot sektor kako eti~ki korektiv na op{testvoto ili za mehanizmite na eti~ko dejstvuvawe na nevladinite organizacii/Dejan Donev. - Skopje : Makedonski centar za me|unarodna sorabotka, 2008. - 181 str. ; 21 sm

Fusnoti kon tekstot. - Bele{ka za avtorot: str. 181. - Bibliografija: str. 176-180

ISBN 978-9989-102-67-7A) Nevladini organizacii - Eti~ki aspektiCOBISS.MK-ID 72344842

3

m-r DEJAN DONEV

NEVLADINIOT SEKTOR KAKO ETI^KI KOREKTIV

NA OP[TESTVOTOILI

ZA MEHANIZMITE NA ETI^KO DEJSTVUVAWE NA NEVLADINITE

ORGANIZACII

MCMS, 2008Skopje

4 m-r Dejan Donev

5

“Trgaj se od zloto i pravi dobro!”, u~e{e Sv. Kliment, a deka samo taka treba da se

postapuva vo `ivotot e i rezultatot {to e pred Vas, a koj ne }e be{e vozmo`en bez

sestranata podr{ka na moite roditeli; prostorot, vremeto i razbiraweto od mojata “oblagosostojbena” sopruga; idejata predo~ena

od mojot mentor; pakuvaweto na drugar mi Aleksandar, a seto zaedno vodeno od verbata vo idealot na pokojniot mi dedo Pano koj sekoga{

smeta{e deka negoviot “ma|ister” eden den }e stane

magister po filosofski nauki.

Nevladiniot sektor kako eti~ki korektiv na op{testvoto

6 m-r Dejan Donev

7

SODR@INA

DO ÎTATELOT 11

I. VOVED 15

II. NEVLADINIOT SEKTOR KAKO FORMA NA DEMOKRATSKO I ETI^KO DEJSTVUVAWE VO SOVREMENIOT SVET 271.Razvoj na demokratijata - razvoj na gra|anskoto op{testvo 282.Ulogata na nevladinite organizacii vo razvojot na gra|anskite op{testva 313. Zna~eweto na nevladinite organizacii vo gradeweto na gra|anskoto op{testvo 404. Su{tinata i formite na dejstvuvawe na nevladinite organizacii 435. Osnovnite karakteristiki i struktura na nevladinite organizacii 47

III. ETI^KIOT ASPEKT NA ÔVEKOVITE PRAVA 531. Razvojot na idejata za ~ovekovite prava do denes i me|unarodnite instrumenti za nivna za{tita i ostvaruvawe 562. Vidovite i klasifikacijata na ~ovekovite prava 653. Filosofskata i eti~kata osnova na klasifikacijata na ~ovekovite prava 694. Zna~eweto na ~ovekovite prava za eti~kiot i duhovniot razvitok na ~ove{tvoto 715. ôvekovite prava denes i vo idnina 74

IV. SLOBODATA KAKO VRVNA CEL NA POSTOEWETO 791. [to e sloboda i zo{to potrebata od nea? 802. Filosofsko-eti~ko vtemeluvawe na mislata za slobodata i nu`nosta od nea 823. Ulogata na nevladinite organizacii vo sozdavaweto i odbranata na slobodata 85


8

V. ULOGATA NA NEVLADINITE ORGANIZACII VO ZASTAPUVAWE I ZA[TITA NA ÔVEKOVITE PRAVA I SLOBODI 91 1. NVO sektorot i ~ovekovite prava i slobodi 912. Mestoto na zastapuvaweto i za{titata na ~ovekovite prava i slobodi vo aktivnostite na nevladinite organizacii 96

VI. GLAVNITE ETI^KI CELI NA ÔVE[TVOTO DENES I NEVLADINIOT SEKTOR 1051. Odreduvaweto na najzna~ajnite vrednostite za sovremenoto ~ove{tvo kako osnova za pravewe i {irewe dobro me|u lu|eto 1072. Opravdanosta na potrebata i obidite za sozdavawe na Univerzalna etika na ~ove{tvoto 115

VII. ETI^KITE VREDNOSTI KAKO TEMEL NA DEJSTVUVAWETO VO NEVLADINITE ORGANIZACII 1231. Rakovodnite eti~ki principi kako motiv za aktivnostite vo nevladinite organizacii 1242. êtirite temeleni vrednosti vo dejstvuvaweto na nevladinite organizacii 127

VIII. ULOGATA NA ETI^KIOT KODEKS VO DEJSTVUVAWETO NA NEVLADINIOT SEKTOR 1391. Definirawe na poimot “eti~ki kodeks” 1392. Osnovnoto zna~ewe i ulogata na eti~kiot kodeks 1403. Normata kako osnova na eti~kiot kodeks 1424. Primeri na eti~ki kodeksi vo nevladiniot sektor od svetot 1445. Principi za sozdavawe na nacionalen eti~ki kodeks na nevladinite organizacii vo Republika Makedonija 149

IX. ZAKLUÔK 155

Kiril Temkov - Retka kniga od odli~en avtor 161

Aleksandar Dimitriev - Nevladinite organizacii kako pat do univerzalnata bioeti~ka svest 165

SUMMARY 169

KONSULTIRANA LITERATURA 173

m-r Dejan Donev

9

NGO SECTOR AS AN ETHICAL CORRECTIVE OF THE SOCIETY

or about the mechanism of ethical acting on the NGO’s

PREFACE FOR THE READERS 11

I. INTRODUCTION 15

II. NGO SECTOR AS A FORM OF DEMOCRATIC AND ETHICAL INFLUENCE IN THE CONTEMPORARY WORLD 271. The development of democracy - the development of the civil society 282. The role of the nongovernmental organizations in the development of the civil societies 313. The meaning of the nongovernmental organizations in construction of the civil society 404. The essence and forms of activities of the nongovernmental organizations 435. Basic characteristics and structure of the nongovernmental organizations 47

III. ETHICAL ASPECT OF THE HUMAN RIGHTS 531. The development of the idea of human rights till today and the international instruments for its protection and providing 562. The kinds of human rights and their classification 653. Philosophical and ethical base on the classification of human rights 694. The meaning of the human rights for the ethical and spiritual development on the human kind 715. The state of human rights today and their future 74

IV. THE FREEDOM AS AN ULTIMATE AIM OF THE EXISTENCE 791. What is freedom and why the need of it? 802. The philosophical and ethical founding on the conscience for freedom and the necessity of it 823. The role of the nongovernmental organizations in building and protection of the freedom 85

V. THE ROLE OF THE NGO’S IN REPRESENTATION AND PROTECTION OF THE HUMAN RIGHTS AND FREEDOM 911. NGO sector and the human rights and freedom 912. The pleace of representation and protection of human rights and freedom in the NGO activities 96


10

VI. THE MAIN ETHICAL AIMS OF THE HUMAN KIND TODAY AND THE ROLE OF NGO SECTOR 1051. The determination on the most important values for contemporary human kind as a ground for making and spreading the good between humans 1072. The justification of the need and attempts for building Universal ethics of whole humanity 115

VII. ETHICAL VALUES AS FUNDAMENTS IN NGO’S ACTIVITIES 123 1. The leading ethical principles as a motive for NGO’s activities 1242. The fourth basic values in NGO’s acting 127

VIII. THE ROLE OF THE ETHICAL CODE IN THE ACTIVITIES OF NGO’S SECTOR 1391. The definition of term “ethical code” 1392. The basic meaning and the role of the ethical code 1403. The norm as a base for ethical code 1424. World’s examples of ethical codes for nongovernmental sector 1445. Principles for creating national ethical code of the NGO’s in Republic of Macedonia 149

IX. CONCLUSION 155

Kiril Temkov - REAR BOOK FROM EXCELLENT AUTHOR 161

Aleksandar Dimitriev - NGO’S AS A WAY TO UNIVERSAL BIOETHICAL CONSCIENCE 165

SUMMARY 169

BIBLIOGRAPHY 173

m-r Dejan Donev

11

DO ÎTATELOT

Ako 20-ot vek zapo~na so dodeluvaweto na Nobelovata nagrada za mir, 21-ot vek go zapo~navme so soznanieto deka zad nas ostana eden vek so, istoriski gledano, najgolem broj turbulencii.

Imeno, dali Alfred Nobel be{e toj {to go potseti svetot deka treba da se bara izlez od zloupotrebite na sozdadenoto i otkrienoto, ne znam! No, edno e sigurno, a toa e deka 20-ot vek vo slednite nekolku decenii se dviè{e i se razviva{e so neverojatni oscilacii {to, za àl, zavr{i so svetski kole` ~ija kruna bea koncentracionite logori i Hiro{ima i Nagasaki. Toj kole`, za àl, i den-denes trae samo vo druga forma. Kako i da e, site onie koi go proìveaa toa i ostanaa po zaklanite, izvlekoa edno ogromno soznanie: Gi birame politi~arite da n¡ vodat vo ìvot koj }e ni dade mir, qubov, sloboda, sre}a ... No, za àl, mnogumina od niv n¡ izigraa i n¡ nateraa da ìveeme nagonski - ìvotinski. Tokmu zatoa krajno vreme e da najdeme na~in da im pokaème i dokaème deka ima eden ogromen broj pra{awa na koi, nie kako obi~ni gra|ani, moème da ponudime podobar odgovor.

Rezultatot od vakvoto soznanie e ona {to denes e glavna tema na obmisluvawe, ne samo na ovaa kniga, tuku i vo planiraweto na sekoja dràva, na sekoja predizborna kampawa, na sekoj proizvod - nevladinite organizacii. Me|utoa, nevladinite organizacii ne kako politi~ki oponent, tuku kako eti~ki korektiv na op{testvoto za da ne zaboravime deka, bez ogled na op{testvenoto ureduvawe, na sekoe op{testvo temelniot ~initel i cel mu e ôvekot.

Tokmu ova soznanie na lu|eto vo svetot, bez ogled na religiskata, kulturnata i politi~kata pripadnost i eti~kiot rezultat od toa, e pri~inata {to ovaa kniga stoi pred Vas.

Mojata li~na sre}a i nesre}a e toa {to ìveam vo vreme koga vakvata uloga na nevladinite organizacii mnogu konkretno imav mo`nost da ja osoznaam, proveram, ocenam i vrednuvam. Sre}ata e vo toa {to ̀ iveam vo vreme koga mojata dràva od eden sistem se obiduva da dorasne do drug, za koj smeta deka e podobar. Nesre}ata pak e vo toa {to, svrtuvaj}i go svoeto vnimanie kon etikata na nevladinite organizacii vo Republika Makedonija, no i po{iroko, dojdov do ~uvstvoto-soznanieto deka na migovi nevladinite organizacii pove}e se, dalekuse`no gledano, posvesni za eti~kite posledici od ona {to dràvata-politikata go pravi, otkolku tie


12

samite. Tokmu ova ~uvstvo-soznanie be{e vtorata pri~ina koja me ubedi vo opravdanosta na razgleduvaweto na etikata vo rabotata na nevladiniot sektor i negovoto zna~ewe kako eti~ki korektiv na op{testvoto do negovata celosna demokratizacija.

Imeno, posledicite od nesoodvetniot model na privatizacija i neefikasnata ekonomija od toa, kako i nezrelata politika koja, delumno e plod i od nerazre{enite istoriski frustracii od socijalizmot, isto kolku i na nedovolnoto razbirawe na sovremenite socijalni i politi~ki procesi, od Republika Makedonija napravija op{testvo na polpat me|u osloboduvaweto od prethodniot sistem i zacrtanata cel: realno demokratsko otvoreno gra|ansko op{testvo. Tokmu zatoa, ova op{testvo vo sozdavawe, ima golema potreba od dejstvuvaweto na nevladiniot sektor, {to e edna od osnovnite pri~ini za neophodnosta od negovoto postoewe i dejstvuvawe.

Me|u pri~inite koi ja opravduvaat potrebata od s¡ pogolemata aktivnost na nevladiniot sektor sekako se i mnogute drugi strani~ni efekti i manifestacii od zabrzanite promeni pred koi e ispraveno na{eto op{testvo koe, vo brzaweto da gi dosegne t.n. evropski-svetski standardi, zaboravi deka eden sistem, bez ogled kakov e toj, uspe{no }e bide zamenet samo dokolku promenite se temelat na vistinskite realni univerzalni eti~ki vrednosti. Go naglasuvam ova, tokmu poradi faktot {to Makedonija, kolku poradi me|unarodnata politi~ka konstalacija, tolku poradi sopstvenoto istorisko nasledstvo, plati i s¡ u{te pla}a visoka cena na t.n. tranzicija, {to kulminira{e so dlabok udar vrz temelnite univerzalni eti~ki vrednosti.

Kako posledica od toa, od osamostojuvaweto do denes, vo Makedonija se pojavija nad 5.000 nevladini organizacii koi, kako glas na narodot nezadovolen od nesposobnost ili otsustvoto na èlbata kaj dràvata da gi presretne i zadovoli potrebite na istiot, se obiduvaat ne samo do go nadopolnat ovoj propust na dràvata, tuku so svoeto dejstvuvawe da bidat i nejzin eti~ki korektiv.

Za àl, nasproti ovie, ima i takvi nevladini organizacii koi koketiraat so vlasta i partiite, a ne retko se i nivna prodlèna raka. Pa taka, namesto da bidat neprofitabilni, nevladini i gra|anski organizacii, zastapnici na potrebite na gra|anite, tie se obiduvaat da go delat profitot, politi~ki ili ekonomski, od takvata bliskost, a na {teta na gra|anite. Tokmu zaradi toa, nevladinite organizacii stanaa katadnevna tema, kolku na dnevniot pe~at, tolku i na dnevno-politi~kite i ekonomskite kalkulacii. Da dorazjasnam - za niv se pi{uva, zboruva, na niv se povikuvaat tvrdej}i ne{to ili dokaùvaj}i nekoja svoja teza. No, ona za {to sum ubeden deka ne me zagriùva samo mene, tuku i site nas kako ~ove~ki bitija e faktot {to pritoa nikoj ne se zapra{uva: a kakov toa

m-r Dejan Donev

13

eti~ki vrednosen-aksiolo{ki sistem ni nudat nevladinite organizacii, ne samo kako op{testven korektiv, tuku i kako eden prostor vo koj eti~ki }e se doostvarime sebe si!?

Tokmu ova be{e i pri~inata i idejata, no i osnovnata zada~a na ovaa kniga - da se pokaè ona {to nedostasuva vo na{eto razbirawe za t.n. Tret sektor; da se ispita, pretstavi i obrazloì etikata na dejstvuvaweto na nevladinite organizacii; ocenkata i posledicata od toa po eti~kata svest na op{testvoto i na sekoj ~len vo nego. Imeno, tokmu poradi prethodnite zabele{ki, celta na ovaa kniga e da se razgledaat i ocenat, no pred i nad s¡, da se revrednuvaat eti~kite mehanizmi vo dejstvuvaweto na nevladinite organizacii. Ova pak, so cel da se izdvojat i ponudat kako vrednosen sistem onie vrednosti koi treba da se vistinskata pri~ina {to }e gi pridviùva vo nivnoto konkretno deluvawe, koi }e ja odreduvaat su{tinata na nivnoto dejstvuvawe, }e ja davaat smislata na nivnoto postoewe i }e bidat temelot na nivnata eti~ka opravdanost, filosofijata i aksiologijata na op{testveniot anga`man, za da go ispolnat ona {to treba da bidat vo edno op{testvo: eti~ki korektiv na sistemot koj ne gi realizira eti~kite potrebi na sekoja edinka.

Ova soznanie e i temelot na ovoj trud zo{to nedostatokot od vakviot pristap kon rabotata i dejstvuvaweto na nevladinite organizacii rezultira so atmosfera na potcenuvawe na nivnata uloga. Zatoa, ne se somnevam deka ovoj trud, prv od vakov vid vo Makedonija i po{iroko na Balkanot, ja dokaùva svojata opravdanost i potrebnost sega i ovde, zatoa {to vo na{eto vreme, gladno za realna etika, nevladinite organizacii se fenomen bez koj sovremenoto, eti~ki orientirano dejstvuvawe do realno demokratsko gra|ansko op{testvo, i kaj nas i vo svetot, bi bilo nevozmo`no.

Vo Skopje

03. 02. 2008 godina Avtorot


14 NEVlADINIOT SEKTOR KAKO ETI^KI KOREKTIV NA OP[TESTVOTO

15

I. VOVED

Ona {to ni go donese krajot na prethodniot milenium - raspa|awe na odredeni ideolo{ki sistemi i ekonomii vtemeleni na niv, na po~etokot na ovoj n¡ vovede vo edna sosema nova epoha, koja, za àl, s¡ u{te gi vle~e nerazre{enite sostojbi od prethodniot vek.

Denes na site poliwa imame golem napredok, osobeno tehni~ko-tehnolo{ki. Taa e pred s¡ era na naukata, era na informacijata, postindustriska era i era na globalizacija koja ne vodi smetka za vrednosnoto eti~ko nasledstvo. Kako posledica od ova, ìveeme vo epoha vo koja se otvorija mnogu kompleksni problemi na ~ovekovata opstojba koi baraat itno razre{uvawe na nov eti~ki vtemelen na~in. Stanuva zbor za niza nesakani posledici vo razvojot, od ~ovekovoto nevnimatelno dejstvuvawe, od negri`liviot odnos kon s¡ {to postoi. Taka sovremenata civilizacija, i pokraj tehnolo{ko-tehni~kite dostigawa re~isi na site poliwa, sepak se nao|a vo kriza.

Imeno, stanuva zbor za nesposobnosta paralelno so razvojot da se obezbedi soodveten vrednosen sistem na site poliwa na ̀ iveewe. Poto~no, vo trkata po ostvaruvawe na profitot, i gra|anite i op{testvoto zaboravija deka razvojot ima svoja cena, a cenata e kulturolo{kiot {ok i sudirot na interesite na ekonomiite kon globalizacijata. So toa, ~ovekovata civilizacija, a voedno i samiot toj, se soo~uvaat so problemi i sudiri koi se bezbrojni i dlaboki. Toa naj~esto doveduva do razurnuvawe na osnovnoto jadro na op{testvoto - semejstvoto, razni{uvawe na op{testvenite odnosi, izmestuvawe na pozitivnite socijalni vrednosni normi i orientiri..., pa taka ni se slu~uva vo ekonomijata da dominira idejata za individualen profit, vo politikata i ekonomijata zaradi li~nite interesi etikata da bide zaboravena, a prirodata da e `rtva na na{eto dejstvuvawe.

Svedoci sme, no i u~esnici, na migot na ~ovekovoto soo~uvawe so krucijalnite problemi na opstanokot, koi delumno se javija kako natrupan i nere{en baga` od indolentniot i egoisti~en odnos na prethodnite ge-neracii, a delumno kako duhovna i eti~ka reakcija na dene{nite odnosi vo prirodata, vo semejstvoto, vo op{testvoto, vo medicinata, vo tehnikata...1

1 Moèbi najdobar primer za ovoj vid odnesuvawe e izjavata na francuskiot kral luj XV, koj napravil raznebituvawe i osiroma{uvawe na Francija, a na zabele{kata deka toa e lo{o, rekol: “Posle mene, neka bide potop!”.

VOVED

16

Seto ova n¡ doveduva do eden kup pra{awa i somneì. No, osnovnoto temelno pra{awe e: Dali sovremenoto op{testvo, ~ove{tvoto vo celost, }e preìvee, }e se izvle~e? Opsegot i zafatninata na problemite na sovremenoto ~ove{tvo se navistina golemi. Ima dovolno indikatori za alarmantnosta i konstantnosta na brojnite dene{ni “bolesti” vo re~isi sekoja oblast. Edna od tie mo{ne seriozni projavi e krizata na moralot, a da ne zaboravime deka moralot e biten del na sekoe ~ovekovo ìveewe, na sekoja civilizacija. Pa taka se postavuva temelnoto pra{awe: Ako e bolen moralot, kakvi se posledicite za civilizacijata, za ~ovekot, za op{testvoto? Toa e te{koto pra{awe koe se postavuva vo site oblasti na ~ovekovoto ìveewe denes i bara iten odgovor ako sakame da sme ona {to treba da sme - eti~ki bitija.

Pra{awata koi se provlekuvaat u{te od krajot na 19-ot vek, kako posledica od industriskiot razvoj i nesoodvetnoto razre{uvawe na op{testveno-socijalnite odnosi i uslovi, vo prvata polovina na minatiot vek ~ove{tvoto se obide da gi razre{i na pove}e na~ini. Nekade preku revolucii za promena na op{testveno-ekonomskoto ureduvawe, a nekade so vojna za da najde izlez od ekonomskoto zadu{uvawe od koli~estvoto na proizvedenoto, a vo ime na neposrednite interesi na kapitalot i politikata. Posledicite od toa bea vojni vo koi preku 65 milioni lu|e go zagubija svojot ìvot, a odredeni narodi re~isi bea istrebeni. Svesni za toa deka voeno-ekonomskoto razre{uvawe na vakvite problemi e pogre{niot na~in, negovoto viso~estvo Gra|aninot - temelot na sekoe op{testvo koe saka da bide su{tinski demokratizirano i demokratsko, za sre}a, kon krajot na 60-te i na po~etokot na 70-te godini od minatiot vek gi sogleda silnite predupreduva~ki znaci od problemite na razvojot koi od nego pobaraa zgolemen li~en anga`man, i toa ne samo kako neposreden interes da go za{titi svojot ìvot-semejstvoto, tuku i kako na~in da se angaìra vo eti~koto dorazvivawe na op{testveno-ekonomskite sistemi od koi proizleguva, no i za koi proizveduva.

Imeno, vakvata svest se pojavi od soznanieto deka zabrzaniot razvoj negativno se odrazuva vrz vrednosniot sistem na svetot vo koj ìveeme i od koj nu`no morame da poa|ame kako lu|e-gra|ani, no i vrz prirodata {to n¡ opkruùva. Sovremeniot ~ovek-mo}nik stanuva s¡ pove}e svesen za toa deka moè da go razori svetot - edinstveniot ~un za site, zaedni~kiot dom na lu|eto. Zatoa, pred nekolku decenii zapo~na da se zboruva za eti~kata kriza kako najgolem problem na dene{nicata, no sepak segmentirano, samo vo nekoi podra~ja na ìvotot: vo ekologijata, vo ekonomijata, vo politikata...

NEVlADINIOT SEKTOR KAKO ETI^KI KOREKTIV NA OP[TESTVOTO

17

Zagriùva~ki e {to s¡ u{te trae eti~kata kriza i nedoosvestenost vo koja sovremeniot ~ovek gi voo~i op{tite moralni problemi, no niv i ponatamu nastojuva da gi ograni~i samo na nekolku podra~ja vo ìvotot: biznis, politika, li~ni doìvuvawa, socijalni odnosi..., ne retko zaradi tesno-grupni interesi i li~en malogra|anski komoditet koj }e go oslobodi od odgovornosta i dol`nosta eti~ki da se aktivira i dejstvuva. Pa taka, ostanuva faktot deka moralnata kriza e prisutna i vo ìvotot na poedinecot i voop{to vo op{testvoto i go odreduva kvalitetot na negovoto ìveewe. Kako posledica od ova, negovoto vnimanie se naso~uva samo na odredeni oblasti-problemi, kolku poradi vlijanieto na politikata, tolku poradi ekonomskite uslovi i na~inot na koj i ekonomijata i politikata gi zloupotrebuvaat informaciite i komunikacijata so onoj zaradi koj postojat - Gra|aninot.

Stanuva o~igledno deka vo zadninata na moralnata kriza e nesoodvetniot odnos na sovremeniot ~ovek sprema temelnite vrednosti i otsustvoto na vistinskata, eti~ki vtemelena svest i potreba za niv. Ova ne e samo poradi otsustvoto na vistinskata op{testvena svest za potrebata od demokratizacija i demokratija vo op{testveno-ekonomskite odnosi, tuku mnogu ~esto i poradi nespremnosta na edinkata li~no da se zaangaìra, ne retko poradi stravot za svojata neposredna egzistencija. Pa, ako poopse`no i so pogolema koncentriranost gi opservirame sostojbite vo koi se nao|a sevkupnoto ~ove{tvo, moème da zaklu~ime deka denes ìveeme vo svet, siot vo gr~, strav i trepet poradi neizvesnosta za idninata. Rezultatot, od navidum nesvesnite negativni dejstvija i procesi vo koi u~estvuvavme i koi s¡ u{te gi praktikuvame, e deka tie imaat ogromen negativen efekt i po ìveeweto i po realnite eti~ki vrednosti.

Vo eden svet, vo koj procesite na globalizacijata, noviot svetski poredok, napredokot na naukata i na tehnologijata i kulturolo{kiot, psiholo{kiot, a pred s¡ moralniot {ok od takviot napredok kon globalizacijata..., a seto toa vo ime na parolata “Za podobro ~ove{tvo”, nie vsu{nost se doturkavme sebesi do rabot na opstanokot. No, ostanuva pra{aweto: Kako se slu~i so razvojot vsu{nost da go zagrozime sopstveniot opstanok? Toa se slu~i zatoa {to ne sekoga{ uspevame da prosuduvame i odbirame spored kriteriumite na dobroto, ispravnoto, moralnoto, nasproti zloto kako posledica od takvata negrià. Koga }e se javi problem razmisluvame nebare ne mu pripa|ame na ovoj svet ili popoznato kako “noeviot na~in na soo~uvawe so problemite”.2

2 Imeno, koga nojot se nao|a vo opasnost, pred nekoj problem, toj samo ja stava glavata vo pesokot i misli deka so toa go re{il postoeweto na problemot ili na opasnosta.

VOVED

18

Ovie problemi proizleguvaat od nesigurnosta, osobeno od nestabilnosta i nesposobnosta da si priznaeme deka ne go razbirame i ne sekoga{ moème da mu se prisposobime na ovoj svet koj strasno graba kon napredokot. Istovremeno, fakt e deka, vo uslovite koga ~ove{tvoto se trudi, otkako stana svesno za stra{nite problemi, da sozdade slika za svoite golemi obvrski i da se obedini vo griàta za idninata, ne sme dovolno soedineti vo razre{uvaweto na site projaveni negativnosti. Namesto da se razre{uvaat problemite, nie samo gi natrupuvavme, so nade` deka vremeto }e gi re{i, a dotoga{ treba samo da ~ekame da izmine ovoj period, da go “proturkame ìvotot”. Taka dojdovme do krstopatot koga, ili }e gi re{ime problemite i }e opstaneme, a podocna i }e gi podobrime sostojbite, ili ednostavno }e n¡ nema. Fakt e deka obidite da se razre{at narasnatite problemi se javija kako napori na ~ove{tvoto da se spasi i opstane. Tragedijata e vo toa {to odbranite na~ini na razre{uvawe ne sekoga{ soodvetstvuvaat na su{tinskite potrebi. Pa taka, ni se slu~uva edna ekonomija da se obide da dominira na globalen plan, a ne retko vo nemo`nosta toa dokraj da go postigne, da otvori i odrùva àri{ta na postojani voeni konflikti. Podirektno, na po~etokot na ovoj vek dojdovme vo situacija, namesto da se obedineme okolu zaedni~ka koncepcija za svetot, nie se u{te se delime po religiozna, ekonomska, politi~ka..., opredelba; namesto da gradime svest za sebe si kako gra|ani na edna dràva - Svetot, nie sme vo situacija gra|anstvoto da bide negirano vo ime na interesi koi ne sekoga{ se izraz na negovite potrebi. Toa e prvata gre{ka vo sovremenoto ìveewe, no, za àl, ne i edinstvenata.

Imeno, ekonomskiot razvoj nekriti~ki se prifati kako sovr{ena mo`nost da gi razre{ime postoe~kite problemi, kako pat kon podobruvawe na ìvotot do eti~ki zadovoluva~ki kvalitetno nivo. Gre{kata pri ova e {to ne se vodi smetka i za moralnata vtemelenost na mehanizmite na odlu~uvaweto pri razvojot i na posledicite od nego, a osobeno ne za principot na odgovornosta i na vistinskite dol`nosti pri unapreduvaweto na ~ove{tvoto - eti~ki da se vrednuvaat i procenuvaat posledicite, a najmalku na soìvotot, na zaedni{tvoto na site lu|e.3

Vsu{nost, poradi toa {to problemite na dene{nicata se pottiknati ne samo od limitite na na{ata materijalisti~ka civilizacija, tuku isto taka i od promenite od istoriskiot razvoj, nie morame da pogledneme i nanazad i da ja nau~ime lekcijata od na{eto minato za ona {to ni se slu~uva sega i ovde i {to e korenot na problemite koi nu`no morame eti~ki da gi razre{uvame.

3 Za tie problemi seopfatno se zboruva vo poznatoto delo na Rihard Viser, Za odgovornosta vo epohata na promenite (1967) - Richard Wisser: Odgovornost u mijeni vremena, Svjetlost, Sarajevo, 1988.


19

Koga Zapadna Evropa go dostigna limitot na religiski odreduvanata i vodenata civilizacija, poto~no limitite nametnati samo od religiskata opredelba, taa pobara nova to~ka na opora za da ja nadmine vakvata bezizleznost. To~kata na opora ja najde vo povikot na Renesansata: “Da se vratime kon prirodata. Povtorno da ja vospostavime na{ata ~ove~ka priroda, koja po svojata su{tina, bez ogled na nastojuvawata da bide negirana, E eti~ka!”. Istoto treba da go napravime i nie, pronao|aj}i nova, eti~ki vtemelena i vo svojot rezultat opravdana to~ka na opora za nadminuvawe na dene{nite eti~ki i moralni krizi, a s¡ pove}e se ~ini deka toa treba da bide razvivawe i u~estvuvawe vo edna povtorna renesansa na Moralot i Etikata vo soglasnost so potrebite na ova vreme, univerzalno prifateni i praktikuvani.

No, i pred da se obideme da ja zadovolime potrebata od nova etika-nov moral, pred i nad s¡, kako edna od pojdovnite to~ki treba da go imame na um slednovo:

prvo, nie mora da postavime cel da konstituirame edno celishodno ~ove~ko op{testvo koe }e gi po~ituva ~ove~kite su{testva kako najceneti tvorbi, koe }e garantira visok kvalitet na ìvotot, kako niz kulturna, taka i niz materijalna blagosostojba, koe }e osigura ednakov suverenitet na site zemji i sloboda na site lu|e;

vtoro, nie mora da sozdademe ~ove~ko op{testvo kade ~ove~kite su{testva }e bidat gospodari na istorijata i na civilizacijata i kade site ne{ta kreirani od ~ovekot, kako naukata, tehnologijata, instituciite i organizaciite, mora da bidat nameneti za usluùvawe na ~ove{tvoto. Novite socijalni normi na na{eto ~ove~ko op{testvo vo idnina treba da bidat normite postaveni vrz kulturnoto gledawe na istorijata pove}e otkolku prirodnite normi izvle~eni od logikata na mo}ta i postaveni vrz zakonot na xunglata;

treto, reafirmiraj}i go soznanieto deka nie sme ~lenovi na edna ~ove~ka familija, morame da gi otfrlime ekskluzivniot nacionalizam i slu~ajnata sorabotka za zaedni~ki benificii me|u naciite, so cel da dostigneme inicijalen svetski poredok zasnovan vrz sistemot na regionalni kooperativni op{testva (RCS), za koi site treba da se zastapuvame;4

4 Denes ima nekolku primeri na regionalni kooperativni zaednici vo razni delovi na svetot; dobri primeri se EU vo Evropa, APEK vo azisko-pacifi~kiot region, kako i ASEAN vo Ju`na Azija. Takviot ìvotno sposoben sistem na regionalen kooperativen sistem }e donese regionalen mir i prosperitet.

VOVED

20

~etvrto, otkako }e se postigne svetski poredok baziran vrz sistemot RCS, }e mora da prejdeme na sozdavawe na globalna kooperativna zaednica (GCS). Kako na~in za kreirawe na vakvo posakuvano ~ove{tvo, vo 1978. godina be{e osnovana Globalna kooperacija za posvetlo op{testvo (GCS), dvièwe za kreativno internacionalno povrzuvawe na lu|eto i naciite. Trendot na na{eto vreme e cvrsto postaven kon globalizacija, demokratizacija, humanizacija, do op{ta blagosostojba (utilitarizam), a ~ove~kata zaednica rapidno stanuva transnacionalna, multikulturalna i “bez granici”. Spored toa, nie ìveeme vo multikulturalna, re~isi vo globalna zaednica, a sigurno so zaedni~ka sudbina. Po etapata na globalna sorabotka, }e treba da sozdademe globalno, zaedni~ko op{testvo koe kolektivno }e ja izrazuva suverenata volja na site nacii i na site nejzini pripadnici, i

petto, globalnoto, zaedni~ko op{testvo e novo ~ove~ko op{testvo koe nie treba da go imame vo idnina kako najposakuvano op{testvo, koe moè da se nare~e “Oughtopia” (“Nu`notopija”). Nie morame kriti~ki da razmislime za gre{kite od minatata ~ove~ka istorija so cel da go zapreme bescelnoto naso~uvawe i da go dovedeme do kraj ubivaweto i uni{tuvaweto predizvikano od nedoverbata i me|usebnata omraza. Nu`notopiskoto op{testvo postavuva tri celi vo namerata za konstruirawe na novo ~ove~ko op{testvo: ubavo duhovno op{testvo, obilno materijalno op{testvo, kako i ~ove~ko vredno, celishodno op{testvo. Toa e posakuvano op{testvo koe mora da bide dobro kako {to mora da bide funkcionalno za ~ove{tvoto.5

Pre~kata kon vakvoto posakuvano op{testvo e vo toa {to, soglasno kriti~koto razgleduvawe na etikata na dene{noto op{testvo, }e vidime deka ~ove~kite su{testva se uni{tuvaat sebe si sluèj}i mu na Mamon (oboàvawe na bogatstvoto). Mnogumina se otu|eni od samite sebe si i od drugite (i kako gra|ani i kako obi~ni lu|e), pri {to slepo veruvaj}i vo naukata i tehnikata, poleka, no sigurno, ja potisnuvaat humanosta. Ako prodolìme da ìveeme vaka, moè da staneme ~ovekoliki su{testva vo primitivnoto op{testvo na Kiborzite i Sajber-prostorot, bez pri toa da sfatime {to ni se slu~uva.6

5 The Role and the Task of NGO’s in the 21st Century, Speech delivered in the 50th Annual NGO/DPI Conference held in UN in 1997, .6 Za problemot na ~ovekolikosta pi{uva Pavao Vuk-Pavlovi} vo svojata zbirka filosofski soneti “Povik”- Pavao Vuk-Pavlovi}: Zov, Skopje, 1964; vidi za tie sta-vovi kaj Kiril Temkov: Eti~kite i aksiolo{kite idei vo filosofskata poezija na Pavao Vuk-Pavlovi}, “Godi{en zbornik na Filozofskiot Fakultet”, Skopje, 2003.


21

No, bidej}i lu|eto se edinstvenite ìvi su{testva koi naj~esto dejstvuvaat otkako }e razmislat, mo`no e da se promeni na{eto odnesuvawe. Istoto e mo`no samo ako go promenime na{iot um-razum. Za àl, izgleda deka s¡ u{te ne sme dokraj podgotveni na toa, pa taka ni se slu~uva denot da go zapo~neme so soznanieto od javnite glasila na ~ii naslovni stranici kriminalot e glavna tema. Imeno, razni vidovi na kriminal se bujni vo na{eto dene{no op{testvo, kako {to na{ata ~ove~ka priroda stanuva s¡ pove}e poro~na i zlobna, uni{tuvaj}i s¡. Pa zatoa i ̀ iveeme vo op{testva ispolneti so nedoverba i zla volja kako posledica od pomra~uvaweto na eti~kata svest, negiraweto na razumot, egoisti~kite samointeresi, kako i predavaweto kon isklu~ivo setilnite zadovolstva, {to generalno n¡ sveduva na ona {to najmalku treba da sme - nagonski vodeni bitija, namesto ona {to go sakame - ôvek, eti~ki realiziran i rakovoden. Pa, tokmu poradi ova, nu`no morame da gi eliminirame ovie bolki i zla na na{eto op{testvo i da gi nadmineme eshatolo{kite krizi na dene{nicata. Nie nu`no morame silno i energi~no da povedeme dvièwe ~ij kraen rezultat i cel e socijalnata blagosostojba koja }e go otvori prostorot za vra}awe na moralnosta i humanosta kako temelni eti~ki vrednosti vrz koi treba da po~iva sekoja aktivnost na sekoj ~len na op{testvoto ako saka da go dade svojot pridones za realizacijata na nu`nosta - realno gra|ansko op{testvo so realno praktikuvana demokratija vrz vistinskite eti~ki vrednosti: po~ituvawe na ̀ ivotot kako najvisoka eti~ka cel za koja vredi da se borime so nenasilni metodi i sredstva. Samo koga }e go izvedeme uspe{no i do kraj ova, za vistinski eti~ki da dejstvuvame, }e moème i na vistinski na~in da gi sakame i se griìme za na{ite semejstva, na{ite rabotni mesta, na{ata sopstvena nacija, kako i ~ove~kata familija, nezagrozuvaj}i pritoa ni~ie drugo postoewe, a u{te pomalku prirodata koja ni ovozmoùva ìvot. Pa ottuka, nie moème i morame da gi vratime doverbata, razbiraweto i sorabotkata, koi }e ni ovozmoàt da gi eliminirame site socijalni bolesti, sudiri i posledici od toa za op{tstvoto.

Zatoa denes, soglasno nu`nosta od itno razre{uvawe na problemite, ona {to e najva`no i najitno e da ovozmoìme realizacija na edna ideja od vtorata polovina na 20-ot vek - Univerzalna etika koja }e go nau~i ~ove{tvoto na podobar zaedni~ki ìvot vo erata na globalizacijata, t.e. da ovozmoìme i poddrìme renesansa na etikata i nejzinite napori za podobruvawe na ~ovekovoto odnesuvawe za da se postigne neophodnoto moralno nivo na negovoto postoewe.

Ne popusto kako edna od fundamentalnite dimenzii na svetot vo procesot na globalizacijata e tokmu etikata kako vrednosno srce na globalniot svet. Zatoa se veli deka na ~ove{tvoto denes mu e potrebna humanisti~ka globalizacija vo koja prepoznavaweto na realnite eti~ki standardi i principi }e bide vodi~ kon idninata. Izgradbata na edna Univerzalna etika, vo svetot obzemen so globalnite procesi, a parcijaliziran vo svoite interesi, }e bide neophodnata sila-dvigatel i

VOVED

22

kreativnost na ~ove{tvoto. Takvata etika }e bide op{to~ove~ka dol`nost i uslov za pozitivna sorabotka me|u lu|eto i neophodniot uslov za realna sorabotka - preku vistinski dijalog do me|usebno razbirawe, vrednuvawe i po~ituvawe. Vo takva edna situacija sekoj sekomu }e mora da podade raka i da se zbliì so drugiot, da prosti i zaedno so drugite se potrudi da gi ispravi gre{kite za vo idnina da moè da gi anticipira posledicite i sozdade podobri ne{ta. Vo podobrena relacija na prijatelstvo, po~ituvawe, sorabotka, solidarnost, partnerstvo, zaedni{tvo..., zdruènoto ~ove{tvo moè da odgovori na poso~enite problemi i predizvicite koi gi nosi idninata.7

Za da se razre{i eshatolo{kata kriza na ~ove{tvoto denes, prvo {to mora da se zapra{ame e kakov tip na op{testvo ni treba i kakva e ulogata na t.n. Tret sektor, osobeno nevladinite organizacii, na patot kon realnoto demokratsko eti~ki vtemeleno gra|ansko op{testvo. Nesporno e, vrz baza na seto dosega{no iskustvo, deka Tretiot sektor-nevladinite organizacii go dadoa svojot nesomnen pridones vo izgradbata na vakvata posakuvana ~ovekova zaednica. Svesta za vakvata uloga i zna~ewe na t.n. Tret sektor, osobeno za nevladinite organizacii, na sekoj gra|anin mu go otvori i realnoto pole na nivnoto dejstvuvawe, a so samoto toa i mu dade mo`nost da se vrati kon sebe si kako gra|anin-temel na sekoe op{testvo, no i kako gra|anin koj moè da re{i ili odbere dali ili nema da u~estvuva vo izgradbata na op{testvo kakvo {to mu e potrebno za da ne bide negiran kako eti~ko bitie. Svesen za toa deka do nenegirano eti~ki vtemeleno bitie ne moè da se dojde sedej}i so skrsteni race, gra|aninot po~na da se angaìra sebe si za da go smeni op{testvoto. Blagodarenie na ova po~navme da ìveeme vo op{testva vo koi gra|anite s¡ po~esto baraat novi na~ini za aktivirawe na sebe si za da ja potsetat dràvata deka tie se pri~inata i opravduvaweto za nejzinoto postoewe.

Pa taka, edna od formite na aktivnoto gra|anstvo, vid na osobena organizacija na gra|anskoto op{testvo, stanaa nevladinite organizacii kako korektiven mehanizam na op{testveniot ìvot, a so toa i na sistemot i na dràvata od koja proizleguvaat i vo koja deluvaat. Tie se neophodnata forma na zajaknato u~estvo na obi~nite gra|ani vo procesot na unapreduvawe na zaedni~koto ìveewe i na donesuvaweto odluki od javen-zaedni~ki interes, od ~ii posledici }e zavisi realniot kvalitet na ìvotot, no i nivoto na eti~kata svest za temelnite realni eti~ki vrednosti prakti~no izrazeni preku po~ituvaweto i za{titata na osnovnite prava i slobodi na sekoja edinka. So toa tie stanuvaat realna, aktivna i eti~ki vtemelena protivteà i korektiv na standardniot politi~ki mehanizam i sistem, na vlasta vo op{testvoto, a se mo`nost

7 Denes za ovie problemi se govori mnogu. Me|u najzna~ajnite idei se zalo`bite i pogledite na germanskiot eti~ar i teolog Hans King i negoviot proekt za Globalna etika.


23

da se popolnat site praznini vo procesite koi vlastite ne sakaat ili ne moàt da gi izvr{at od najrazli~ni motivi i interesi.

No, {to se vsu{nost toa “nevladini organizacii”? Slikata za niv, vo nekoi slu~ai vnimatelno konstruirana i obi~no zasilena od mediumite, se dviì od zamislata za niv kako za iskreno dadena pomo{, hranewe na gladnite, vdomuvawe na bezdomnicite, tretirawe na bolnite, t.e. pomo{ dadena na sli~en na~in kako Majka Tereza, davawe dobrina, qubeznost i pomo{ na onie na koi toa navistina im e potrebno. No, ovaa slika za zna~eweto na nevladinite organizacii, naj~esto prisutna i pothranuvana za vreme na katastrofi, e samo mal vidliv del od aktivnostite na nevladinite organizacii. Poto~no, mozaikot koj ja sozdava slikata za niv e mnogu pobogata od toa, i vistinskata slika za niv vsu{nost moè da se dobie preku sogleduvaweto na poliwata na dejstvuvawe i interesi na istite. Da pojasnam, pokraj spasuvaweto ìvoti, nevladinite organizacii promoviraat i demokratija i gra|ansko u~estvo. Tie imaat navistina zna~ajna uloga vo brojni situacii. Mnogu od ovie organizacii se specijalizirani za odredeni pra{awa, po~nuvaj}i od grià za interesite na potro{uva~ite, pazarnata politika, pa do grià za ìvotnata sredina i ekolo{kata odr`livost i opravdanost na proizvodstvata, od izgradba na demokratijata do pomo{ pri katastrofite. Mnogu od niv istovremeno se svrteni kon pove}e oblasti i problemi i se obiduvaat da koordiniraat razni aktivnosti vo poddrùvaweto na dolgotrajni solucii na problemite koi se hroni~ni (siroma{tija, bolesti), no i akutni (etni~ki sudiri, vojni).

Ottuka moè da se izvle~e soznanieto deka ulogata i zna~eweto na nevladinite organizacii e pove}ekratna: od direktno razre{uvawe na konflikti, vodewe diplomatija i medijatorstvo vo kriznite i dolgotrajni konfliktni podra~ja8, preku u~estvo vo monitoringot na izborite, dostavuvawe humanitarna i razvojna pomo{, zastapuvawe na ~ovekovite prava i pravdini, pa s¡ do lobirawe kaj vladite za razvoj vrz ekolo{ki odr`liva ekonomija koja }e promovira blagosostojba, mir i sigurnost za ~ove{tvoto. Iako ovie ulogi se nesomneno pozitivni, nevladinite organizacii, za àl, s¡ u{te ne se prifateni kako ramnopraven partner vo vè{tenite politi~ki areni. No, za sre}a, s¡ poprisutna e svesta za toa deka bez niv ne bi bile mo`ni golem broj dostignuvawa na dràvite i na internacionalnite organizacii, a sigurno bi zaostanuval razvojot na gra|anskoto op{testvo i po{irokoto sproveduvawe na sovremenata eti~ka renesansa.

Nesomneno e deka, generalno, za zna~eweto i ulogata na nevladinite organizacii vo dene{niot svet ima mnogu ne{ta da se kaàt. No, ona {to e najbitno pri ova e da se naglasi deka nivnoto zna~ewe dojde do celosen

8 Da se potsetime na inicijativata za mirovnite pregovori za Severna Irska koi blagodarenie na inicijativata na dve gra|anki prerasna vo politi~ki dogovor na “gospodarite na ìvotot i smrtta”.

VOVED

24

izraz u{te na po~etokot na 90-te godini na minatiot vek, a do krajot na minatiot vek tie dorasnaa do uloga i faktor koj nitu eden seriozen politi~ki, dràven ili ekonomski odlu~uva~ ne bi se osmelil da go zaobikoli. Poto~no, toa go izrazuva seop{toto soznanie deka nevladinite organizacii imaat tesni vrski so realnosta na terenot vo razvienite zemji i, najva`no od s¡, deka tie se sposobni da distribuiraat razvojna pomo{ zna~itelno poeftino i poefikasno otkolku dràvite ili intervladinite organizacii. Ottuka, kako vistinski predizvik se postavi pra{aweto za toa kako da se sfatat, razvijat i vklu~at nevladinite organizacii vo nacionalniot i internacionalniot sistem, kako tie da prezemat odgovornost od razli~en karakter i obem, kako da se zasili nivnata uloga i da se eliminiraat slabostite, kako da se zgolemi i iskoristi nivniot eti~ki i tvore~ki kapacitet i potencijal.9

Pa taka, tie denes se neizostaven del na nacionalnite i internacionalnite politi~ki procesi, go probivaat i nametnuvaat svojot pat vo oblastite duri i na visokata politika, koi prethodno bea isklu~ivo prerogativ na dràvnata vlast. Otkako zavr{i periodot na silnata Studena vojna, aktivnostite na nevladinite organizacii se zgolemija od relativno otvorenite EKOSOK tela10, kako {to e Komisijata za odr`liv razvoj, se do onie zatvorenite, kako {to se Sovetot za bezbednost i Generalnoto Sobranie na OON, duri i vo Svetskata banka, iako na ova se u{te se opiraat Me|unarodniot monetaren fond i Svetskata trgovska organizacija. Nakuso kaàno, nevladinite organizacii od lokalen porasnaa i dorasnaa do globalen faktor.

Ova sosema jasno govori za golemoto zna~ewe koe denes im se pridava i realno go imaat nevladinite organizacii, koe {to, pred s¡, se dolì na ulogata koja tie ja imaat vo sovremenite procesi, a {to proizleguva od na~inot na realizacija na nivnite aktivnosti, od osnovnata ideja na nivniot konstitutiven i konstruktiven mehanizam na dejstvuvawe, kako i od brojnite zna~ajni odnosi vo koi se nao|aat istite. Se raboti za odnosi me|u: nevladinite organizacii i dràvata; vnatre{ni gra|ansko-op{testveni odnosi; odnosi me|u ovie zaednici i zaednicite opsluùvani od niv; odnosi me|u nevladinite organizacii od eden region so onie od drug region i kone~no odnosi me|u nevladinite organizacii i brojni internacionalni organizacii koi }e prodolàt da se vklu~uvaat vo op{toto odlu~uvawe i vlast.11

9 P.J. Simmons, Learning to Live with NGOs, Foreign Policy, 02.11.1998, .10 Economic and Social Council of the United Nations.11 Statement by Finn Reske-Nielsen, UNDP Representative & UN Development Coordinator on the occasion of the appointment of Cecilio Caminha Freitas as New Director of East Timor NGO Forum, “Open Day” at the NGO Forum, 19.02.2002, .


25

Vakvata uloga na Tretiot sektor i na nevladinite organizacii vo ramkite na edna dràva-sistem, za sre}a, tokmu blagodarenie na informati~kata globalizacija, otvorija nov prostor za razre{uvawe na niza problemi na me|unaroden plan, a so toa go polagaat i temelot na svesta na sekoj ~ovek deka }e bide gra|anin na svetot samo dokolku svetot go sfati kako zaedni{tvo na eti~ki motivirani dejstvuva~ki ~ove~ki realizirani bitija. Imeno, svetot vo koj denes ìveeme, soo~en so golemi nacionalni, transnacionalni, globalni, socijalni, eti~ki i ekolo{ki problemi, golema nade` polaga tokmu vo ovoj vid sorabotka na lu|eto preku nevladinite organizacii koi, za razlika od dràvite, ne razmisluvaat samo vo ramkite na nacionalnite granici. Pa zatoa, denes na niv se gleda kako na soodveten na~in-sredstvo za ublaùvawe na posledicite od problemite, nivno razre{uvawe, podobruvawe na sostojbite i pridones kon spasot na ~ove{tvoto - izlez od civilizaciskiot eti~ki }orsokak. Za sre}a, vo 21-ot vek vlegovme s¡ posvesni deka misijata na nevladinite organizacii e da gi ispravat i izle~at socijalnite nepravdi i da gi zadovolat eti~kite potrebi na sovremenoto ~ove~ko op{testvo. Toa e nivnata istoriska uloga i povik!

Dosledno na vakvata nivna istoriska uloga i povik, vo svetot vo koj globalizacijata otvori mnogu pra{awa i problemi, nevladinite organizacii denes, kako i me|unarodnata zaednica, ne samo {to pokaùvaat interes za nivnoto razre{uvawe, tuku tie, organiziraj}i se na globalno-svetsko nivo, iznao|aat pati{ta i na~ini da gi razre{at vrz vistinskite eti~ki nesomneni principi. Ova pak pokaùva u{te edna nivna uloga denes i ovde: onamu kade {to vladite ne moàt ili pak ne sakaat da gi razre{at ovie problemi, soo~eni ne samo so javnoto mislewe vo sopstvenite dràvi, tuku i so svetskoto, sakale ili ne, gi prifatija nevladinite organizacii kako ramnopraven partner vo nadminuvaweto na problemite na globalizacijata. Ova pak pokaùva deka 21-ot vek nesomneno }e bide vekot na nevladinite organizacii, kako najsoodveten na~in za odgovor na postavenite pra{awa vo razvojot na ~ove{tvoto, no voedno i najbezbolniot pat do svetot kako svet na gra|aninot vtemelen, odreduvan i rakovoden od principite na Univerzalnata etika - etika na sozdavawe na uslovi na za{tita na biomasata i biopotencijalot od nea. So eden zbor kaàno, tie se osnovata i patot do izgradbata na ona {to na site treba da ni bide cel i pri~ina za postoewe: realno ìveewe vrz baza na univerzalna Bioetika.

VOVED

26

* * *

Poslednata re~enica, t.e. soznanieto od potrebata od edna vakva etika, be{e i pri~inata zo{to podetalno na narednite stranici }e ja razgleduvame etikata na dejstvuvaweto na nevladiniot sektor i na nevladinite organizacii, osobeno vo kontekst na zemjite proizlezeni od raspa|aweto na odredeni politi~ki sistemi ili kako {to toa denes moderno se narekuva: “zemji vo tranzicija”.

Razgleduvaweto {to sledi ne e rezultat samo na magisterskiot trud na ovaa tema, tuku i soznanieto deka mo`e i mora da se ponudi i nov na~in na razmisluvawe za etikata na dejstvuvaweto na Tretiot sektor - nevladinite organizacii, a od toa pak da se izvede i mo`en nacrt eti~ki kodeks na nacionalno nivo za od nego da se izveduvaat i konkretnite za sekoja konkretna nevladina organizacija.


27

II. NEVLADINIOT SEKTOR KAKO FORMA NA DEMOKRATSKO I ETI^KO

DEJSTVUVAWE VO SOVREMENIOT SVET

Klasi~noto razbirawe na ~ovekot kako umno i politi~ko su{testvo, a na dobriot ìvot kako eti~ki zasnovano i ispravno ìveewe, kako i novovekovnoto insistirawe na dol`nosta i odgovornosta, re~isi se is~eznati, podzaboraveni vo modernite dràvi vo koi politikata ~esto e izraz na mo} i nasilstvo, na vojna i omraza, nasproti nejzinoto osnovno zna~ewe kako sreden zaedni~ki ìvot, kako grià za dobroto na site vo zaednicata. Pa taka, i pokraj proklamiranata sloboda, avtonomija na umot i univerzalnite ~ovekovi prava vo sovremeniot svet, sepak se dojde do sostojba vo koja ~esto vlasta, politikata, samo deklarativno se zastapuvaat za demokratijata kako osnovna politi~ka orientacija i cel.

Generalno zemeno, nema nesoglasuvawe okolu toa deka demokratijata e najdobra mo`na politi~ka i socijalna ideologija, orientacija i politi~ka praktika, koi zna~at sloboda na li~nosta i na narodite, ednakvost na lu|eto, nivna nezavisnost vo pogledite za op{testvoto, sloboda na ìveewe, dejstvuvawe i na re{avawe na site pra{awa, koi ja izrazuvaat verbata vo umnosta na ~ove~kite individui dobro da si gi opredelat celite i uspe{no da ja vodat zaednicata.12 No, fakt e deka samo, ako delumno se iskrivi ili, ako se zloupotrebi i zlostavi, demokratijata moè da producira mnogu bolni efekti.13 Od druga strana, soglasno sposobnosta za razvoj na demokratskite institucii i zgolemenata demokratska svest na ~lenovite na op{testvoto, istoto go doveduvaat dotamu s¡ pove}e da se trudi da stane op{testvo upravuvano od gra|anite i javnoto mislewe, t.e. dominiraat idejata i nastojuvawata da zavladee duhot na demokratijata nasekade; lu|eto se stremat kon mir i sorabotka; se zgolemuvaat razbiraweto i tolerancijata, a na ~ovekovite prava se gleda kako na najvaèn eti~ko-politi~ki aspekt na sevkupnite promeni kon demokratizacijata na op{testvata nezavisno od politi~koto ureduvawe. Kako posledica od ova, ulogata i mo}ta na centralnata vlast se

12 Kiril Temkov, Etika za III godina gimnazisko obrazovanie, Prosvetno delo, Skopje, 2004, str. 277.13 The Role and the Task of NGO’s in the 21st Century, Speech delivered in the 50th Annual NGO/DPI Conference held in UN in 1997, .

NEVlADINIOT SEKTOR KAKO FORMA NA DEMOKRATSKO I ETI^KO DEJSTVUVAWE VO SOVREMENIOT SVET

28

namaluvaat, a nejzinata mo} se prenesuva, redistribuira ili decentralizira na lokalnata vlast. No, i toa moè da stane zakanuva~ki fenomen ako ne se gradi vistinsko demokratsko op{testvo, tuku vo decentralizacijata se prodolùva so avtoritarni i partizirani metodi! Ottuka e sosema jasno deka demokratijata denes, ako ne uspee da vospostavi ispraven balans me|u pravata i dol`nostite na vlasta i na gra|anite, ima inherentni istoriski i socijalni limiti.14

1. Razvoj na demokratijata - razvoj na gra|anskoto op{testvo

Prethodnovo, nedvosmisleno go otvora i pra{aweto za odnosot pome|u etikata i politikata. No, ne samo toa, tuku gi otvora i pra{awata za nivnoto razdeluvawe, kako i ignoriraweto na zna~eweto na prakti~nata filosofija. Otvoraweto i postavuvaweto na ovie pra{awa ukaùva samo na nekoi od pri~inite za neuspeh vo naporot pravilno da se demonstrira edna ispravna politika na ìveewe ~ija cel }e bide unapreduvawe na ìvotot, progres, postignuvawe na uspeh na site poliwa i napreduvawe vo site elementi na ìvotot.

Svesta za potrebata od vakov kvalitativno opravdan i eti~ki vtemelen ìvot po~na da se manifestira u{te na po~etokot na 30-tite godini na minatiot vek so rehabilitacijata na prakti~nata filosofija ~ija cel be{e da pokaè i dokaè deka moè povtorno da se vratime kon uspe{nata politika i zaedni~ki ìvot. Za toa e neophodno povikuvawe i potpirawe vrz razmisluvawata i soznanijata na najgolemite umovi na ~ove{tvoto, vrz “tatkovcite” na gra|anskiot moral, osobeno Aristotel:

Vo nadminuvaweto ne samo na voenata sostojba, tuku i vo razvivaweto na ~ovekovite prava i vo vtemeluvaweto na slobodniot ìvot vo dràvata moè da pomogne rehabilitacijata na aristotelovite bitni soznanija za povrzanosta na politikata, etikata i prijatelstvoto, t.e. za na~elnata mo`nost za vtemeluvawe na politi~kata zaednica vrz prijatelstvoto na slobodnite i ednakvi, razumni i dobri gra|ani na dràvata. Negovite soznanija deka bez prijatelstvoto nema da moàt da postojat nitu ostanatite dobrodeteli, deka etosot na dobrite obi~ai gi konstituira i razviva samo razboritosta na ìviot um na ~esnite gra|ani, kako i ostanatite misli za etikata, politikata i prijatelstvoto, se pokaùvaat kako neodminlivi denes ako sakame razvivawe na politi~kata kultura i na slobodata na siot narod.15

14 Renate Bloem, The role of NGOs in the Age of Democratic Civil Society, Coalition of NGOs, September 2001, .15 Ante Paànin, Etika i politika, Hrvatsko filozofsko dru{tvo, Zagreb, 2001, str. 36.


29

Ottuka, za nadminuvawe na sostojbite vo ìvotot i politikata se bara vo filosofsko-politi~ko-eti~koto razgleduvawe da se postavi pra{aweto ne samo za proklamiraweto na univerzalnite ~ovekovi prava i za slobodniot razumski diskurs, tuku i za eti~koto vtemeluvawe na ~ovekovite slobodi i prava kako natamo{no pro{iruvawe na slobodata na lu|eto vo dràvata, soglasno nagornata linija na kvalitetot na ìveeweto niz istorijata; za mirot kako prva i najvisoka cel i vrednost na dene{nicata; za tolerancijata kako eden od temelnite eti~ki metodi vo odnosite pome|u lu|eto, bez koj mirot bi bil samo son. Vo toj kontekst, denes se nastojuva da se ispolni imperativot: obnova i razvoj na zaedni~kiot ìvot, na golemite dostignuvawa, na pravnata dràvnost, na ~ovekovite prava, na slobodata na individuite, na site golemi dostignuvawa na evropskata kultura voop{to, i toa na soodveten na~in za ovie da bidat osnova na novite kvalitativni eti~ki vtemleni formi na sloboden ìvot kako na~in na ìvot vtemelen na oslobodeniot um. Toa e ona {to se narekuva “pronao|awe na politi~koto”.16 Zatoa vo politikata, iako nema ednozna~no opredelen model za sproveduvawe na vlasta, nu`no e site dràvni sistemi da bidat demokratski, t.e. da ja po~ituvaat slobodata na sekogo, da ne vladeat so nasilstvo, da imaat samosvest deka vlasta e od narodot i da go po~ituvaat vo praktikata stavot deka politi~kite institucii postojat za dobroto na site lu|e.17

Soglasno na ova, svetskata istoriska smisla na demokratijata, veli Ante Paànin, e najdobro da se sogleda preku primerot na neposrednata demokratija u{te kaj starite Grci, a zna~eweto na reprezentiraweto na narodot preku primerot na sovremenata pretstavni~ka demokratija, izgradena vrz osnovite na rimskata demokratija. Pritoa, najzna~ajno e da se uvidi kako ovie se odnesuvaat kon fenomenot na politi~koto, vo smisla na dejstvuvawe i ìvot vo dràvata voop{to i kakvi se posledicite od takvoto sfa}awe - na kakvi socijalno-kulturni, institucionalno-politi~ki i eti~ko-istoriski pretpostavki po~iva politi~kiot ìvot i dejstvuvaweto na gra|anite vo sovremenata pravna, socijalna, demokratska dràva. Ottuka, atinskata demokratija18 se dokaùva kako ispravna i vo vreme na moderniot individualizam, vo onaa mera vo koja i moderniot gra|anin na dràvata ima pravo i mo`nost da glasa ne samo za pra{awata koi gi formuliraat negovite politi~ari, tuku i sam da podnesuva predlozi i inicira pridviùvawe, razgleduvawe i re{avawe na aktuelnite pra{awa

16 Ante Paànin, op. cit., str. 242.17 Kiril Temkov, cit. delo, str. 278.18 Priveduvaweto na primerot na atinskata demokratija tuka e vo funkcija na ukaùvawe na na~ini na u~estvo vo javniot ìvot na sekoj gra|anin, a ne kako model za opravduvawe na sistemot na vladeeweto od anti~kite vremiwa, a koj ne retko i denes se sre}ava.


30

na zaedni~kiot ̀ ivot. Duri so toa demokratijata i politikata go dobivaat svoeto vistinsko zna~ewe na politi~ko dejstvuvawe i u~estvo na gra|anite vo ìvotot na dràvata na stepen na sovremena svetska istorija:

Vo anti~kata demokratija gra|aninot za prv pat moè{e sam kako individuum da nastapi vo svojstvo na inicijativen i dejstvuva~ki gra|anin, pa atinskata demokratija i vo vreme na moderniot individualizam ja ima svojata svetsko-istoriska smisla, ako i samo ako moderniot individualec sopstveniot um go priznava kako edinstvena institucija nad sebe i svojata nepovtorlivost ja crpi od sopstvenata sogledba, pa ottuka odgovorno i slobodno go oblikuva sopstveniot i zaedni~kiot ìvot.19

Ova govori za nu`nosta od obezbeduvawe na uslovi za ednakva participacija na sekoj gra|anin vo procesite na odlu~uvawe, {to }e rezultira so neophodnata ramnoteà vo op{testvoto, so {to }e se zajaknuva demokratijata i }e se ovozmoùva nejzino pravilno funkcionirawe. Zna~i, bez aktivna participacija na sekoj gra|anin, pred s¡ vo politi~kiot ìvot i vo odlu~uvaweto na site nivoa, ne moè da se dosegne celta - ramnoporavnost i ednakvost za sekogo i sekade vrz baza na ekolo{ki opravdan i odr`liv razvoj. Ottuka, uspe{nata demokratija, kako forma na politi~ki odnosi, zna~i uspe{na demokratizacija na sekoe op{testvo vrz univerzalnite eti~ki vrednosti i principi. Vo ovaa smisla, sozdavaweto i unapreduvaweto na zaednicite i na demokratijata, osobeno preku ulogata na aktivnite, dejstveni i odgovorni lu|e, denes e mo`no samo preku razvojot na gra|anskoto op{testvo koe e proizvod na reobnova na demokratskite odnosi, osobeno vo periodot na tranzicija na zemjite od Jugoisto~na Evropa:

“Gra|ansko op{testvo” e termin koj se popularizira{e kon krajot na Studenata vojna, termin koj go opi{a ona {to nedostasuva{e vo dràvno-dominira~kite op{testva, t.e. {iroko socijalno u~estvo i interes za upravuvaweto, no ne nu`no od strana na vlasta. Ottuka proizleze deka gra|anskoto op{testvo e neophodniot element za da se pojavi demokratsko upravuvawe.20

Od citatov e sosema jasno deka idejata kon koja se stremi gra|anskoto op{testvo e sozdavawe na dràva-svet-op{testvo vo koe site }e u~estvuvaat vo javnoto donesuvawe na eti~ki vtemelenite i opravdani i demokratski doneseni odluki so cel da se realizira zaedni~kata vizija za ona {to treba da zna~i ispravno dejstvuvawe vo sega{nosta za podobra

19 Ante Paànin, op. cit., str. 82.20 Carolyn Stephenson, Non-government organizations, .


31

utre{nina. Zna~i:

Toa e op{testvo koe e organizirano nezavisno od dràvata i vrz sopstvena slobodna volja na gra|anite, koe na zaedni~ki na~in gi prifa}a i se drì do demokratskite vrednosti, razviva stabilen stav kon dràvata i politikata, koe e svesno za sopstvenata sila i znae kako da gi za{titi sopstvenite interesi. Ekonomskite osnovi za gra|anskoto op{testvo se reguliranata pazarna ekonomija i razli~nite formi na sopstveni{tvo, a politi~kite osnovi se gra|anskoto u~estvo vo dràvata, kako i vo javnite raboti. Za da gi zadovolat svoite interesi i potrebi, gra|anite koristat takvi gra|anski op{testveni institucii kako {to se profesionalnite organizacii, zdruènija, fondacii i dru{tva. logi~ka posledica na silnoto gra|ansko op{testvo e decentralizacija na dràvnata vlast i spre~uvawe na zloupotreba na politi~kata mo} na dràvnite institucii, prenesuvawe na pravoto za odlu~uvawe na lokalno nivo, nevladinite organizacii i sorabotka me|u lu|eto.21

Ova, sosema jasno govori za nu`nosta od dvonaso~en odnos me|u gra|anite i vlasta. Imeno, za da se upravuva demokratski i eti~ki so op{testvoto potrebno e zaedni{tvo me|u izvr{nata i politi~kata vlast od edna strana i gra|anite od druga strana. Toa, pak, zna~i deka e potrebna vlast vo koja gra|anite pove}e nema samo da se korisnici, a ne retko i ̀ rtvi na politikata i nejzinoto izvr{uvawe, tuku }e prezemaat i odgovornost za planiraweto na politikata, za prezemenite aktivnosti za realizacija na planiranoto i za ocenkata i vrednuvaweto na posledicite od toa. Pa taka, normalno, domenot na aktivnostite na aktivnoto gra|anstvo e sodràn vo celta na javnata politika, a toa e spravuvawe so problemite od javen interes kako {to se zdravstvoto, obrazovanieto, transportot ili nevrabotenosta. Tie se prakti~na manifestacija na dnevnata i prakti~nata dimenzija na demokratijata vo koja aktivnoto gra|anstvo ja ostvaruva svojata fundamentalna uloga kako korektiv na vlasta i politikata.

2. Ulogata na nevladinite organizacii vo razvojot na gra|anskite op{testva

Kako potvrda na ova, s¡ po~esto sme svedoci na faktot deka vo posledno vreme gra|anite i organizaciite na gra|anskoto op{testvo

21 What is NGO?, NVO Centres from Latvia, 20.01.2005, .


32

(t.n. Tretiot sektor22) stanuvaat s¡ poglasni, iznesuvaj}i pra{awa i barawa preku koi se obiduvaat da vlijaat kako korektiv vrz kreatorite na politikata i vlasta. Tokmu toa ja pokaùva zada~ata, celta i ulogata na op{testveno aktivnite gra|ani. Ottuka i ne treba da ~udi faktot deka na politi~arite i na vlastite im e s¡ pojasno deka u~estvoto na gra|anite vo procesite na odlu~uvaweto, re{avaweto i rakovodeweto so odredeni oblasti i domeni na op{testvenoto ìveewe, koi se nepokrieni od niv, e ogromen resurs pri razre{uvaweto na op{testvenite sudiri vo ponatamo{niot razvoj. Imeno:

Zgolemeniot interes na vladite za zajaknuvawe na nivnite odnosi so gra|anite e rezultat na promenetiot kontekst vo kreiraweto na politikata. Nacionalnite vladi se soo~uvaat so svet koj e s¡ pozapletkan i s¡ posloèn. Kako rezultat na toa, kreiraweto na vladinata politika stanuva s¡ posloèno. Vladinite ograni~eni resursi go onevozoùvaat kreiraweto na politikata i nejzinata realizacija samo so sopstveni sili. Ottuka, s¡ pove}e se zboruva za “demokratski deficit” i za namalena legitimnost na vladata.23

Vaka, pozitivno aktiviraj}i se vo op{testvoto, lu|eto ja ispolnuvaat svojata gra|anska dol`nost da bidat aktivni gra|ani na na~ini koi se sosema razli~ni od tradicionalnite.24 Seto ova govori i za promenite na modelot na gra|anskoto u~estvo vo javnite raboti od zaedni~ki interes. Aktivnoto u~estvo na gra|anite ne se ostvaruva samo preku baraweto za za{tita na ~ovekovite temelni prava i slobodi, tuku i preku dejstvuvawe vo nivna odbrana i {irewe na poleto na slobodite i pravata. Toa e ona kvalitativno novo aktivno u~estvo na gra|anite vo op{testvoto, ~ija cel e demokratizacija i gradewe na realno gra|ansko op{testvo.25 Zna~i, aktivnoto gra|anstvo ednovremeno povlekuva so sebe zdruùvawe, samoorganizirawe i primena na razli~ni formi na

22 Tretiot sektor, u{te poznat i kako nevladin sektor, e celokupnost od gra|anski op{testveni organizacii (nevladini organizacii, grupi, dvièwa...) koi zemaat aktivna uloga vo op{testvenite aktivnosti koi ne nosat profit, no se va`ni za razvojot na op{testvoto. Tretiot sektor funkcionira vedna{ do prvite dva sektori - javniot sektor i privatniot sektor.23 Mark Gramberger, “Gra|anite kako partneri”, Prira~nik na OECD za infor-mirawe, konsultacii i u~estvo na javnosta vo izgotvuvaweto na politikata - rakovodewe, Fondacija “Institut - otvoreno op{testvo” - Makedonija, 2001, str. 19.24 Tradicionalnoto aktivno u~estvo na gra|anite moè da se definira kako sistem na razli~ni prava i dol`nosti koi rakovodat so procesot na odnosi pome|u gra|anite i dràvata na koja i pripa|aat. Koristeweto na pravoto na glas e najvisoka forma na izrazuvawe na aktivnoto u~estvo na gra|anite. (Xovani Moro. Voved vo aktivnoto gra|ansko u~estvo: Makedonija, OPEN - Partneri za razvoj, Skopje, 2004, str. 11.)25 Noviot model na aktivno u~estvo na gra|anite moème da go definirame kako izvr{uvawe na pravata i na obvrskite na gra|anite vo sekojdnevniot ìvot vo edno demokratsko op{testvo, pri {to gra|anite se soo~uvaat so problemi od javen interes. (Xovani Moro, cit. delo, str. 12.)


33

kolektivni aktivnosti, {to e prakti~na realizacija na zada~ata na sekoe eti~ki vtemeleno i opravdano zdruùvawe i aktivitet vo op{testvoto - gradewe na zaedni~ka svest za sopstvenata uloga i odgovornost za onie za koi se sozdava i za onie koi }e dojdat po nas. So drugi zborovi:

Aktivno gra|anstvo e kapacitetot na gra|anite za samostojno i avtonomno organizirawe na razli~ni na~ini za da gi odbranat svoite prava, da ja praktikuvaat svojata mo} i odgovornostite vo javnata politika, vo griàta za zaedni~kite bogatstva.26

Na~inot i formata na zdruùvawe se dviì od povrzuvawe na gra|anite kako edinki do nivno me|usebno povrzuvawe kako del od organizirani grupi, kako {to se organizaciite na gra|anskoto op{testvo (OGO), a osobeno nivnata forma poznata kako “nevladini organizacii”. So toa noviot fenomen nare~en “nevladina organizacija”, eden del od gra|anskoto op{testvo koj ima za cel da gi poddrì gra|anskite inicijativi i da go olesni razvojot na gra|anskoto op{testvo, no i da bide korektiv na politi~kite sistemi, stana politi~ki relevanten faktor vo procesite na donesuvawe odluki, rakovodewe i upravuvawe, {to pretstavuva konkreten izraz i dejstvo na lu|eto koi go baraat svoeto pravo da u~estvuvaat vo procesot na donesuvawe na kolektivno relevantnite odluki. Od druga strana, s¡ podobroto razbirawe na demokratijata i nejzinoto praktikuvawe ja zgolemuva ulogata na nevladinite organizacii so {to deklariranata demokratizacija na op{testvoto go dobiva svojot realen legitimitet. Pojasno kaàno, toa vo praktikata zna~i deka po~nuva da nadvladuva soznanieto deka demokratijata ne e samo odrùvawe na izbori na sekoi ~etiri ili pet godini, tuku deka demokratijata zna~i i prezemawe na zaedni~ka odgovornost na politikata i vlasta i na gra|anite vo donesuvaweto na odlukite! Imeno, i vo doma{nata i vo globalnata politika, donesuvaweto odluki ne moè da bide demokratsko bez aktivno u~estvo na gra|anite preku nevladinite organizacii, so {to tie ispolnuvaat u{te edna svoja funkcija - demokratizacija na op{testvoto preku {ireweto na poleto na u~estvoto na gra|aninot vo demokratijata, no i podigawe na gra|anskata svest za sopstvenata odgovornost za sistemot za koj se opredeluvaat, kako i za ulogata i va`nosta na po~ituvaweto na temelnite prava i slobodi.

a. Istoriski razvoj na nevladinite organizacii

No, do vakvata svoja uloga i zna~ewe, nevladinite organizacii pominaa dolg istoriski razvoen pat poln so scili i haridbi, ne sekoga{ poradi sopstvenata nedozreanost, tuku pove}e poradi op{tite globalni sostojbi vo koi dominiraa politi~kite interesi na golemite sili i

26 Xovani Moro, cit. delo, str. 15.


34

ideologii koi zaboravaa na ona {to e najbitno za sekoe postoewe i za ìvotot kako najgolema vrednost - obi~niot ~ovek, gra|anin so pravo na odlu~uvawe ne samo doma, tuku i vo ona i tamu - a zaradi koi dràvata treba da postoi.

Za dokraj da se ostvari celta na tekstot {to e pred Vas, i za do kraj da se razberat mestoto, ulogata i zna~eweto na nevladinite organizacii, no i za da se dojde do vistinskoto odreduvawe na ona {to tie se denes i ovde, nuèn e mal istoriski pregled na razvojnata linija na nevladinite organizacii, kako i na samiot termin.

Istoriski gledano, do ona {to denes i ovde se nevladinite organizacii, po~etocite-korenite treba da se baraat vo periodite koga op{testvenata “moda” nalaga{e “filantropski izleti” na bogatite, pa taka se rodija prvite dobrotvorni dru{tva koi se grièa za mladite devojki koi go zagubile moralot - prostitucijata, za deca bez roditeli..., kako proizvod na viktorijanskiot laèn moral. Pozitivnata posledica od vakvite motivi e razvojot na organizacii koi navistina se humanitarno vtemeleni i koi ne odbegnuvaat da gi “zasukaat” rakavite za razre{uvawe na vistinskite socijalni problemi bez ogled na istoriskite, politi~kite i ekonomskite uslovi vo koi se dejstvuva. Moème da navedeme primeri niz istorijata za postoeweto i funkcioniraweto na ovie organizacii vo sekoja epoha, vo sekoj period, sekade kade {to, pred s¡, postoi obid za sozdavawe op{testvena svest za potrebite na posiroma{nite ~lenovi na op{testvoto, t.e. za po~ituvawe na ~ovekot i na negovoto dostoinstvo, pravo i sloboda.27

Me|utoa, zaradi potrebite na trudot i vremeto i uslovite vo koi dejstvuvaat nevladinite organizacii vo Republika Makedonija i regionot, ovde podetalno }e se zadrìme na ponovata istorija i obidite za vospostavuvawe na ~ovekovite prava i za po~ituvawe na slobodata kako temelni opredelbi vo dejstvuvaweto na ovie organizacii. Taka, moè da zboruvame osobeno za periodot na otvoraweto na pra{aweto za po~ituvaweto na gra|anskite prava vo Evropa i vo Amerika vo 18-ti i 19-ti vek i obidot za nivno legislativno razre{uvawe. Toa e period koga lu|eto zapo~nale da formiraat zgolemen broj vakvi organizacii

27 Dvièweto protiv ropstvoto, osnovano vo Anglija vo po~etokot na 1800. rodi mnogu organizacii i najverojatno dovede do Svetskata konvencija protiv ropstvoto (1840), patokaz, presvrtnica na sobirot za koordinacija na rabotata na gra|anskite organizacii na internacionalna osnova. Svetskata alijansa na YMCA be{e malku podocna osnovana (1855), a Internacionalniot komitet na Crveniot krst zapo~na so rabota vo 1863. godina. Vo 19-ot vek, nezavisni zdruènija od ovoj tip istaknaa mnogu pra{awa, vklu~uvaj}i gi i pravata na ènite, sostojbite na siroma{nite, zloupotrebata so alkohol i op{tinskata reforma. Trgovskiot sindikat se pojavi kako vode~ka sila vo dvièweto na nevladinite organizacii podocna vo toj vek. Vo Wujork e osnovano pro~ueno Dru{tvo za eti~ka kultura (1878).


35

kako instrumenti za presretnuvawe na potrebite na zaednicata, branej}i gi socijalnite i eti~kite interesi ili promoviraj}i novi politi~ki nasoki. Taka, na primer, francuskiot pisatel Aleksis de Torkvil za vreme negovata poznata poseta na SAD vo 1831. godina ja potenciral golemata va`nost na vaka motiviranite organizacii narekuvaj}i gi “politi~ki zdruènija”, kako instituti za demokratija, spored nego edinstveno brojni i vlijatelni vo toa vreme vo SAD.28

Vo slednite osum decenii, vakvite zdruènija, od lokalni, uspeaja da dorasnat do svesta deka moàt ne{to realno da napravat, no samo ako dorasnat do internacionalni zdruènija. Blagodarenie na ova, vo 1910. godina, 132 nezavisni gra|anski zdruènija odlu~ija da sorabotuvaat me|usebno pod imeto “Unija na internacionalni asocijacii”. Bez ogled na zna~eweto na vakvoto zdruùvawe, ligata na narodite, koja nastana od potrebata da se izbegne nov svetski sudir, a se pretvori vo organizacija za dobro “zama~kuvawe” na o~ite na javnosta, za àl, ne ja sfati vistinskata uloga na vakvite zdruènija i gra|anski organizacii. Pa taka, taa, ligata, kon niv oficijalno se odnesuva{e kako kon organizacija na pove}e privatni zdruènija koi na{le na~in za me|usebna komunikacija i sorabotka, a zaboravi da vodi smetka za ona za {to tie i vo su{tina se zalagaa soobrazno na svoite opredelbi.

Ovoj diskurs vo odnos na ligata na narodite e samo za da se potencira u{te eden fakt, a toa e deka nezavisno od otsustvoto na politi~kata demokratska svest na toga{ vladea~kite sili, gra|anstvoto ne zaboravi da se razviva, za {to }e navedam samo u{te eden primer, a toa e osnovaweto na Klivlendskata fondacija vo 1914. godina, kako Dvièwe na gra|anskite fondacii.

Ne navleguvaj}i vo hronolo{ki istoriski pregled na razvojnata linija do ona {to se deneska nevladinite organizacii, ovde samo da ukaàm na faktot deka vistinskoto me|unarodno priznavawe na pozitivnata uloga na vakvite organizacii be{e vtemeleno so Osnova~kata deklaracija na ONN vo 1945. godina. Poto~no, vo prviot nacrt na Povelbata na OON ne se spomenuva nikakva sorabotka na OON so gra|anskite organizacii. Razli~ni grupi, glavno, no ne edinstveno od SAD, lobiraa za da se ispravi ova na osnova~kata konferencija vo San Francisko vo 1945. godina. Tie lobi grupi, ne samo {to uspeaja vo voveduvaweto na odredbata za zajaknati i formalizirani odnosi so gra|anskite zdruènija i organizacii, tuku tie isto taka stanaa “mnogu principielen organ” na OON.29 Ova zna~i deka terminot “nevladina organizacija” ili “NVO” ne be{e vo generalna

28 Podetalno vidi kaj Aleksis de Tokvil, O demokratiji u Americi, Jovan Stojanovi}, Sremski Karlovci, 1999.29 UNESCO Encyclopedia of Life Support Systems, SECTION 1 International and infrastructure resource issues, Article 1.44.3.7 NGO’s.


36

upotreba pred da bidat osnovani Obedinetite nacii. Toj vleze vo upotreba vo 1945. godina poradi potrebata na OON vo Povelbata da gi definira i diferencira u~esni~kite prava za intervladinite specijalizirani agencii i na onie za internacionalnite privatni organizacii. Kako {to smeta Piter Vilets, profesor po Globalni politiki od Siti Univerzitetot od london, novata terminologija e vovedena za da go pokrie odnosot na EKOSOK so dvata tipa internacionalni organizacii. Imeno, koga se formira{e OON, sekoe u~estvo na individualci ili grupi vo nejzinata rabota pravi otstapuvawe od normata na diplomatijata koja pred toa be{e ekskluziven prerogativ na dràvite. Spored toa, pod “nacionalna organizacija”, kako {to e spomenato vo ~l. 71 od Povelbata na OON, se podrazbira{e bilo koja nevladina organizacija osnovana vo poedine~na dràva. Nikakvi razliki ne bea praveni me|u organizaciite koi pokrivaa golem broj konstituenti niz celata zemja i organizaciite osnovani edinstveno vo lokalnite zaednici ili vo malite delovi na populacijata. Koga bea promeneti pravilata na EKOSOK30 vo 1996. godina, pretpostavka za priznavaweto na konsultativen status na nacionalnite nevladini organizacii kako rutinska rabota be{e deka nacionalnite organizacii se organizacii so {iroko ~lenstvo od zemjite ili “federacija na lokalni grupi” ili “~ador grupi” kako koalicija na nevladini organizacii koi operiraat na razli~ni poliwa. Taka, spored ~l. 70 “specijaliziranite agencii, postaveni so intervladin dogovor”, moàt “da u~estvuvaat bez glas vo tie razmisluvawa”, dodeka ~l. 71 veli deka “nevladinite organizacii” moàt “da imaat pogodni dogovori za konsultacija”.31 Spored toa, “specijaliziranite agencii” i “nevladinite organizacii” stanaa tehni~ki termin vo OON dokumentite. Isto taka, od àrgonot na OON, terminot NVO prejde vo op{ta upotreba, osobeno vo ranite 70-ti godini na minatiot vek.

Vo me|uvreme, razvivaj}i se, zakonskata regulativa, sledej}i ja potrebata za regulirawe na sostojbite vo i okolu nevladinite organizacii, nivnite odnosi so dràvata i obratno, im obezbedija moderen praven legitimitet na ovie organizacii, a so {to se namali mo`nosta za direktno me{awe na dràvite vo nivnoto rabotewe. Taka, denes za niv se govori kako za eden nov fenomen - nevladini organizacii ili popoznati pod kratenkata NVO.

b. Obidi za definirawe na nevladinite organizacii

Naporedno so istoriskoto razvivawe i podemot na zna~eweto na NVO sektorot se javuvaa i najrazli~ni napori za definirawe na NVO

30 Economic and Social Council of the United Nations.31 So toa, do 2000. godina, okolu 2.500 nevladini organizacii dobija konsultativen status vo OON, a iljadnici imaa oficijalni dogovori so drugi organi na OON i intervladini tela.


37

fenomenot. Vo dokumentite na OON se koristi terminot “NVO” kako akronim koj gi podrazbira “nevladinite organizacii” za da gi razlikuva pretstavnicite na ovie agencii od onie na vlastite. Iako mnogumina od nevladinite organizacii ne go sakaat ovoj termin, toj sepak vleze vo {iroka upotreba zatoa {to sistemot na OON glavno e fokusiran na internacionalnata uloga na pravewe i formulirawe na politikata vo ona podra~je kade najmnogu operiraat nevladinite organizacii. So dokumentot od 1994. godina na OON, nevladinite organizacii se opi{ani kako neprofitni entiteti ~ii ~lenovi se gra|ani ili asocijacii na gra|ani na edna ili pove}e zemji i ~ii aktivnosti se odredeni od kolektivnata volja na tie ~lenovi vo odyivot na potrebite na ~lenovite na edna ili pove}e zaednici so koi nevladinata organizacija sorabotuva. Ovaa formulacija gi opfa}a re~isi site vidovi grupi, osven privatnite biznisi, revolucionernite, teroristi~kite, kako i politi~kite partii. Pa taka, denes mnogu od telata pri OON se opi{ani kako nevladini organizacii.

Nadvor od OON, razli~ni izvori se odnesuvaat kon ovie grupi so promenlivi imiwa, koristej}i gi terminite “Nevladina organizacija” (Non-governmental organizations), “Gra|anski op{testveni organizacii” (Civil Society Organizations - CSO), “Privatni volonterski organizacii” (Private Voluntary Organizations - PVO), “Provincijalni organizacii” (Grassroots organizations), “Socijalni dvièwa” (Social movements), “Pogolemi grupi” (Major groups), “Gra|ansko op{testvo” (Civil society), Dobrotvorni, Neprofitni, Donatorski organizacii, “Tret sektor” i sli~no.32 Na ovoj na~in terminot “NVO” opfa}a {iroka kategorija na grupi i organizacii, po~nuvaj}i od grupi na zaednicata, preku osnovni aktivisti~ki grupi, organizacii za razvoj i istraùvawe, zastapni~ki grupi, operacionalni, ad hok grupi pri elementarni nepogodi i katastrofi, humanitarno naso~eni kon obezbeduvawe i davawe pomo{ i sli~no.33 Vo ovie obidi za definirawe na toa {to e nevladina organizacija, obi~no kratenkata “NVO” go ozna~uva terminot “nevladina organizacija”, koja se definira

32 Sepak nevladinite organizacii retko se sovpa|aat so nekoj od nabrojanite termini. “Osnovnite organizacii” generalno se lokalni organizirani grupi na individui koi se aktiviraat za da gi osposobat nivnite ~lenovi i da prezemat akcii na posebni pra{awa na grià za niv. “Socijalnite dvièwa” opfa}aat {irok segment od op{testvoto koj e zainteresiran za pottiknuvawe ili sprotivstavuvawe vrz socijalnite promeni vo nekoi posebni pra{awa ili oblasti. Socijalnoto dvièwe moè da ja vklu~i nevladinata organizacija i osnovnite organizacii. “Glavnite grupi” e termin nastanat vo vreme na Samitot na Zemjata na OON vo Rio (1992) kako del od Agenda 21 za da gi opfati op{testvenite sektori koi bea o~ekuvani da odigraat uloga kako dodatok na dràvite i intervladinite organizacii vo ìvotnata sredina i razvoj. (Carolyn Stephenson, What is NGO’s, .)33 Jude Howell and Jenny Pearce, New Roles and Relevance: Development NGOs and the Challenge of Change, Kumarian Press, New York, 2000, pp. 77-78.


38

kako organizacija koja operira na volonterska i neprofitna osnova preku zastapuvawe na interesite na sekoj gra|anin vo javnite raboti i {titewe na istite do nivo na javen interes, pri {to razlikata me|u ovie dva poimi e osobeno korisna. Imeno, neprofitnite organizacii vklu~uvaat {irok rang na organizacii - muzei, univerziteti, bolnici - koi se fokusiraat vrz uslugite i retko (duri i nikoga{) ne se zanimavaat so zastapuvawe na interesi na profitot. Nasproti ova, nevladinite organizacii sekoga{ imaat va`na zastapni~ka neprofitna misija, smeta Xejms Pol, izvr{niot direktor na Forumot za globalni politiki.34

Pokraj ovaa, postojat i definicii spored koi pod nevladina organizacija se podrazbira sekoja grupa lu|e koi imaat zaedni~ka misija da zadovolat odredena potreba vo nivnoto op{testvo ili zaednica, a pritoa ne se formirani ili kontrolirani od vlasta.35 Imeno, nevladinite organizacii se javuvaat i funkcioniraat po barawe na grupa lu|e niz svetot koi gi identifikuvaat svoite potrebi vo zaednicata, a za koi vladinite institucii ili ne se dizajnirani da gi presretnat ili pak se nesposobni da gi presretnat poradi nedovolnost na resursite i poradi drugi prioriteti. Vo ovaa smisla, Svetskata banka gi definira nevladinite organizacii kako “privatni organizacii koi vr{at aktivnosti za pomo{ na nastradanite, gi promoviraat interesite na siroma{nite, ja {titat okolinata, ovozmoùvaat elementarni socijalni uslugi ili go prezemaat razvojot na zaednicata”, pri {to klu~niot dokument na Svetskata banka Working With NGO’s, dodava i deka vo po{iroka upotreba, terminot “NVO” moè da bide primenet na koja bilo neprofitna organizacija koja e nezavisna od vladata. Vo ovoj kontekst, ova se organizacii koi zavisat, celosno ili delumno, od dobrotvornite donacii i od volonterskite uslugi.

Sepak, nekoi drugi grupi koi se nevladini, naj~esto ne se vklu~eni pod terminot “NVO”. Ovoj termin eksplicitno gi isklu~uva profitnite korporacii, privatnite pretpriema~i i multinacionalnite korporacii, iako asocijaciite formirani od multinacionalnite korporacii, kako {to e Internacionalnata trgovska komora, se smetaat kako nevladini organizacii. Sli~no, politi~kite partii, dvièwata za osloboduvawe ili pak teroristi~kite organizacii ~esto ne se smetaat za nevladini organizacii. Meri Anderson, specijalist vo definiraweto na nevladinite organizacii, veli deka obvrzanosta na nenasilstvo e najdobro po~ituvana i uvaùvana od site drugi principi koi gi definiraat ovie organizacii.36

34 Paul A. James, op. cit.35 Fanyana D. Mazibuko, The Role of the Non-Governmental Organizatoins in Educational Advancement in Developing Countries:The South African Experience, ..36 Poop{irno za problemot na definirawe na nevladinite organizacii pogledni kaj Marry Anderson, Do No Harm: How Aid Can Support Peace-or War, Lynne Rienner Publishers, Boulder, Colorado, 1999.


39

Terminolo{kata kakafonija e nadopolneta i so definiciite na NVO vrz baza na vidot na aktivnosta so koja se zanimavaat. Edna dolga lista na akronimi koi se akumuliraa okolu nevladinite organizacii moè da se iskoristi za da go ilustrira ova. lu|eto zboruvaat za nevladinite organizacii kako za INVO (internacionalni nevladini organizacii), BINGO (biznis internacionalni nevladini organizacii), RINGO (religiozni internacionalni nevladini organizacii), ENGO (enviromentalni nevladini organizacii), GONGO (vladini operativni nevladini organizacii, koi se postaveni od vladite za da izgledaat kako nevladini organizacii so cel da ja sprovedat pomo{ta odnadvor), KUANGO (kvazi-nevladini organizacii, onie koi se parcijalno kreirani ili poddràni od dràvite) i mnogu drugi.

Od seto prethodno kaàno, o~igledno e deka ne postoi ednoglasie vo ona {to e definicija za nevladina organizacija. Edinstveno {to moè da se izvle~e kako zaklu~ok od navedenite primeri na definirawe e deka sekoj od niv sodrì elementi koi moàt da ni ponudat osnova za odreduvawe na ona {to e NVO. Iako NVO sektorot stana zabeleìtelno profesionaliziran vo poslednive tri dekadi, principite na altruizam i na volonterstvo ostanaa klu~ni definira~ki karakteristiki.37 Imeno, jasno e deka nevladinata organizacija mora da bide nezavisna od direktnata kontrola na bilo koja vlast. Vklu~itelno, postojat tri generalno prifateni karakteristiki koi isklu~uvaat nekoi posebni tipovi:

- nevladinata organizacija ne smee da bide konstituirana kako politi~ka partija; - taa treba da bide neprofitna;- ne smee da bide kriminalna (teroristi~ka grupa), a osobeno, ne nasilna.

Ovie karakteristiki se vo op{ta upotreba, zatoa {to tie soodvetstvuvaat i na uslovite za priznavawe od strana na OON. Granicite ponekoga{ moàt da bidat zamagleni, no edna nevladina organizacija nikoga{ ne e konstituirana kako vladin organ, partija, kompanija, kriminalna organizacija ili gerilska grupa. Ottuka, soglasno izre~enoto, moème da ja prifatime definicijata koja ja dava Piter Vilets vo Enciklopedijata na OON:

Nevladinata organizacija se definira kako nezavisna volonterska asocijacija na lu|e koi dejstvuvaat zaedni~ki i kontinuirano za nekoja zaedni~ka cel, a ne za da stanat vladina kancelarija, na~in za pravewe pari ili za sproveduvawe ilegalna aktivnost.38

37 Anup Shah, Non-governmental Organizations on Development Issues, .38 UNESCO Encyclopedia of Life Support Systems, SECTION 1 International and infrastructure resource issues, Article 1.44.3.7 NGO’s.


40

Ovoj kus istoriski pregled i terminolo{koto razgrani~uvawe {to se pravi ovde e zaradi polesno razbirawe na zna~eweto na ulogata na nevladinite organizacii vo procesite na razvivaweto i gradeweto na realno demokratsko gra|ansko op{testvo.

3. Zna~eweto na nevladinite organizacii vo gradeweto na gra|anskoto op{testvo

Ako podlaboko navlezeme vo celokupnosta na aktivnostite na nevladinite organizacii, a vodej}i smetka {to se tie po definicija, }e sogledame deka edno od zna~ewata na nevladinite organizacii poteknuva od obidot da se napravi protivteà i korekcija vo javnata politika na odlu~uvawe za eden podobar zaedni~ki ìvot i toa preku naporot za {irewe na domenot na ~ovekovite prava i za zasiluvawe na slobodata na li~nosta. NVO sektorot, od edna strana, se javi kako obid za garantirawe na pravata na gra|anite i vo taa smisla funkcionira vo nivna odbrana i promovirawe, a od druga strana, kako obid za u~estvo na gra|anite vo odlu~uvaweto za op{tite raboti i vo nivnoto realizirawe, t.e. kako praktika na teoretskata koncepcija za nivnoto u~estvo vo zaedni~kiot ìvot i kako vistinska promena na socijalnite odnosi vo zaednicata. Zatoa se veli deka nevladinite organizacii se glasot na narodot, t.e. tie se oblik na narodna, bazna, lokalna demokratija, iako ponekoga{ kriti~arite na nevladinite organizacii velat deka tie sluàt za zajaknuvawe na postoe~kite strukturi na vlasta, a ne kako nivna protivteà.39

Vo ovoj kontekst e zna~aen tekstot Demokratija, upravuvawe i evropski nevladini organizacii, koj pretstavuva obid da se odredi ulogata i vrednosta na nevladinite organizacii kako klu~en del od organiziranoto gra|ansko op{testvo, no i mestoto {to tie go imaat vo razvojot na novite formi na upravuvawe, osobeno na evropsko nivo. Pa taka vo nego se veli:

Konkretno vo odnos na Evropa, zna~eweto na evropskite nevladini organizacii se gleda vo toa {to tie pravat bogat, razli~en i mo}en prilog kon razvojot na evropskoto op{testvo. Evropskite nevladini organizacii igraat va`na uloga vo povrzuvaweto na javnosta so politi~kite procesi, no se i klu~ni akteri vo gradeweto na strukturiraniot gra|anski dijalog me|u gra|anite i vladite.40

39 Pogledni kaj Elise Boulding, Women in the Twentieth Century World, John Wiley, New York, 1977, pp. 165-218; za argumentot deka nevladinite organizacii samo go reprezentiraat narodot od zemjite so mnogu pari i mo}.40 Democracy, Governance and European NGOs: Building a Stronger Structured Civil Dialogue - Platform of European Social NGOs, March 2001, .


41

Imeno, nevladinite organizacii gi prezentiraat javnite interesi nasproti onie koi gi donesuvaat odlukite, go osiguruvaat razvojot i implementacijata na politikata na Evropskata unija, pomagaat da se reducira ras~ekorot me|u “upravuvaweto” i “upravuvanite” so podigaweto na svesnosta so javnata grià za celite, politikata i za akciite na Evropskata unija. U{te pove}e, tie moàt da gi odmrznat zamrznatite delovi na ovaa dihotomija “upravuvawe” i “upravuvani” so ohrabruvawe i ovozmoùvawe na lu|eto da se osposobat i da se vklu~at vo politi~kite procesi i odluki koi imaat vlijanie vrz nivnite ìvoti. Vo taa smisla, “nevladinite organizacii se sozdadeni i sostaveni od aktivni ~lenovi na op{testvoto i pridonesuvaat vo izgradbata na op{testvenata solidarnost, kreiraj}i zaednici i neguvaj}i op{testvena svest”, se rezimira vo ovoj tekst, ~ij podnaslov e Gradewe na pocvrsto strukturiran gra|anski dijalog - Platforma na evropskite op{testveni nevladini organizacii.41

Vlijanieto i ulogata na nevladinite organizacii ne se ogleda samo vo odnos na nacionalnite vladi, tuku i kon multilateralnite institucii i odnosi, kako i kon nacionalnite i multinacionalnite korporacii. Toa vlijanie se manifestira na ~etiri na~ina:

- preku vospostavuvawe na agendi, t.e. svrtuvawe vnimanie na opredeleni pra{awa;42

- preku pregovarawe za dobri ishodi;43

41 Ibid.42 Nevladinite organizacii dolgo vreme igraa klu~na uloga vo prinuduvaweto na liderite i na izgotvuva~ite na politikite da obratat vnimanie na nekoi posebni problemi. Pa taka, na primer, vo 1945. godina, nevladinite organizacii gi vmetnaa jazikot i tematikata na ~ovekovite prava vo Deklaracijata na OON i ottoga{ gi nametnaa re~isi site pogolemi pra{awa za ~ovekovite prava vo internacionalnite raspravi i politika. Isto taka, aktivizmot na NVO sektorot od 1960. i 1970. godina, uspe{no gi otvori pra{awata povrzani so globalnata ìvotna sredina i populacijata. Toj go inicira{e i ovozmoì Dogovorot za zabrana na pe{adiskite mini i pokraj negoduvaweto od SAD, za {to vo 1997. godina istite ja dobija Nobelova nagrada za mir.43 Nevladinite organizacii mnogu pati im pomagaa na vladinite pregovara~i da gi razberat pra{awata {to tie nastojuvaat da gi re{at. Pa taka, na primer, vo 1990. godina, italijanskata nevladina organizacija Comunità di Sant’Egidio zapo~na neformalni sredbi me|u zavojuvanite strani vo Mozambik koi dovedoa do mirovna spogodba. Za vreme na razgovorite vo 1995. godina za pro{iruvawe na Dogovorot za neproizveduvawe na nuklearnoto oru`je, nevladinite organizacii od nekolku zemji, koi rabotea so ju`noafrikanskata vladina delegacija, pomognaa vo iznao|awe na kompromis koj dovede do {irewe na Dogovorot.


42

- preku afirmirawe na zakonitosta;44 i

- preku implementirawe na re{enijata.45

Na toj na~in, nivnoto vlijanie preku konkretnoto dejstvuvawe dovede tie kolektivno da go konstituiraat vtoriot po golemina izvor na razvojna pomo{.46

No, duri vo 1990. godina zapo~na vistinskoto priznavawe na zna~eweto i ulogata na NVO sektorot, osobeno od strana na OON.47 Osven vo problematikata na ~ovekovite prava, razvojot, za{tita na okolinata, pa du

repository.ukim.mk€¦ · 2 izdava~: mcms - makedonski centar za me|unarodna sorabotka - skopje,...

Documents