32 ministrstvo za visoko Šolstvo, znanost in … · šolstvo, znanost in tehnologijo za izvajanje...

3 2

M I N I S T R S T V O Z A V I S O K O

Š O L S T V O , Z N A N O S T I N

T E H N O L O G I J O

Obrazložitev finančnega načrta Rebalans proračuna 2005

KAZALO

1. del

A - Bilanca odhodkov

05 - ZNANOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ ................................................................................2 0501 - Urejanje sistema znanstvenega raziskovanja ....................................................................................... 2 0502 - Znanstveno - raziskovalna dejavnost................................................................................................... 3 0503 - Programi v podporo znanosti............................................................................................................... 4 0504 - Tehnološki razvoj ................................................................................................................................ 5

14 – GOSPODARSTVO ....................................................................................................................6 1401 – Urejanje in nadzor na področju gospodarstva ..................................................................................... 6

19 - IZOBRAŽEVANJE....................................................................................................................7 1901 - Urejanje izobraževalnega sistema........................................................................................................ 7 1904 - Terciarno izobraževanje....................................................................................................................... 7 1906 - Pomoči šolajočim ................................................................................................................................ 8

2. del

3211 - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.....................................................................9 A - Bilanca odhodkov

05013201 - Urejanje sistema znanstvenega raziskovanja..............................................................................................9 05023201 - Znanstveno raziskovalna dejavnost..........................................................................................................12 05033201 - Informacijsko komunikacijski sistemi......................................................................................................21 05043201 - Programi pospeševanja tehnološkega razvoja gospodarstva ....................................................................28 19013201 - Urejanje izobraževalnega sistema ............................................................................................................33 19043201 - Visokošolsko izobraževanje.....................................................................................................................37 19043202 - Podiplomsko izobraževanje .....................................................................................................................44 19063201 - Študijske pomoči......................................................................................................................................45

3212 - Urad za meroslovje..........................................................................................................................48 A - Bilanca odhodkov

14013201 - Nacionalni meroslovni sistem ..................................................................................................................48

1


1 . d e l


05 - ZNANOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ Opis področje državnega proračuna, poslanstva predlagatelja finančnega načrta znotraj področja

Področje proračunske porabe 05 Znanost in tehnološki razvoj – Znanost se nanaša na sofinanciranje znanstveno-raziskovalnega dela v državnem, visokošolskem in poslovnem sektorju. Sofinanciranje obsega vzdrževanje znanstveno-raziskovalnega sistema in ključnih raziskovalnih ter infrastrukturnih zavodov in produkcijo ter prenos novega znanja k neposrednim uporabnikom.

Znanje je eden ključnih dejavnikov spodbujanja konkurenčnosti nacionalnega gospodarstva, povečevanje vlaganj v človekov razvoj pa nuja za prehod v na znanju temelječo družbo, zmanjševanje neskladij na trgu dela, zagotavljanje pogojev za večjo kakovost življenja vseh, tudi ranljivejših družbenih skupin, socialne pravičnosti in družbene kohezivnosti.

Dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja - Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/2002), - Izhodišča in usmeritve nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa (julij 2003), - Državni razvojni program za obdobje 2001 – 2006, - Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2001 – 2006.

0501 - Urejanje sistema znanstvenega raziskovanja Opis glavnega programa

V glavni program Urejanje sistema znanstvenega raziskovanja so vključene tiste proračunske postavke s katerimi želi ministrstvo regulirati, spodbujati in uveljavljati znanstveno-raziskovalno dejavnost v Sloveniji ter jo čim bolj vpeti v mednarodno, ter še zlasti evropsko znanstveno skupnost. Zagotavljanje spodbudnih družbenih in infrastrukturnih pogojev za delovanje in učinkovitost nacionalnega znanstvenega sistema je v tem smislu sistemski in organizacijski predpogoj uspešnega znanstvenega razvoja, ki jo zagotavlja neposredni proračunski uporabnik.

Dolgoročni cilji glavnega programa in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - vzpostavljanje osnovnih sistemskih in organizacijskih pogojev za delovanje in odpiranje znanstvenih skupnosti

do neposrednih domačih uporabnikov znanja in tehnološkega razvoja ter do mednarodnega okolja, - nagrajevanje najboljših znanstvenikov in njihovih uspehov, - družbeno potrjevanje in uveljavljanje znanstvenih dosežkov, - razvoj nacionalnega raziskovalnega evalvacijskega sistema in njegova uporaba pri oblikovanju znanstvene

politike, - večje vključevanje v mednarodno znanstveno sodelovanje, zlasti v okviru Evropske unije, - javno promoviranje razumevanja družbeno ekonomske vloge znanosti, - promocija naravoslovno – tehniškega raziskovalnega dela in visokošolskih poklicev na tem področju.

Doseganje zastavljenih dolgoročnih ciljev se ugotavlja s sistematičnim spremljanjem izvajanja letnih izvedbenih ciljev.

Glavni letni izvedbeni cilji in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - zagotoviti objektivno in koherentno delovanje neodvisnega ekspertnega sistema, - povečati mednarodno sodelovanje v okviru EU in z gospodarsko razvitejšimi oziroma vodilnimi državami sveta, - povečati obseg sodelovanja v okvirnih programih EU, - doseči večjo promocijo znanstveno-raziskovalnega dela v slovenskih medijih množičnega obveščanja - izvedba programa dela Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (financiranje znanstveno-raziskovalne

dejavnosti).

Kazalci: - mednarodna primerljivost meril znanstvene odličnosti pri izboru nagrajencev Zoisovih nagrad in priznanj

Ambasador Republike Slovenije, - število kvalitativnih strokovnih ocen in recenzij ter večdimenzionalnost uporabljenih kvantitativnih evalvacijskih

podatkov,

2


- število bilateralnih projektov in obseg sodelovanja slovenskih raziskovalcev v multilateralnih projektih EU, - število dogodkov in programov, namenjenih promociji znanstveno-raziskovalne dejavnosti, potekajočih v času

proračunskega leta, - število publikacij, namenjenih promociji znanstveno-raziskovalne dejavnosti, izdane v času proračunskega leta, - nemoteno izvajanje aktivnosti Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, vezanih na financiranje, spremljanje

in evalviranje: - raziskovalnih programov in projektov, - programa mladih raziskovalcev in programa znanost mladini, - programa raziskovalne infrastrukture, - programa ustanoviteljskih obveznosti, - programa informacijsko komunikacijskih sistemov, - programa znanstvenega tiska in sestankov, - programa mednarodnega sodelovanja.

Podprogrami in proračunski uporabniki znotraj glavnega programa

3211 - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 05013201 Urejanje sistema znanstvenega raziskovanja

0502 - Znanstveno - raziskovalna dejavnost Opis glavnega programa

Program Znanstveno-raziskovalna dejavnost v javnih raziskovalnih organizacijah predstavlja osrednje financiranje znanstveno raziskovalnega dela za potrebe družbenega, izobraževalnega, tehnološkega in gospodarskega razvoja Slovenije. Celoten program podpira in omogoča izvajanje glavnine znanstveno raziskovalnega dela v Sloveniji ter instrumentov za prenos znanstvenih rezultatov v uporabo, in sicer na univerzah, javnih in drugih raziskovalnih zavodih, razvojnih enotah v gospodarstvu in pri zasebnih raziskovalcih.

Dolgoročni cilji glavnega programa in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - okrepiti sposobnost Slovenije, da ostane ekonomsko suverena mednarodno priznana država, ki se bo na temeljih

nacionalne znanstveno-raziskovalne in tehnološko-razvojne dejavnosti sposobna vključevati v aktualne svetovne gospodarske, znanstvene in tehnološke tokove,

- povečanje kvalitete in obsega znanstveno raziskovalne dejavnosti, - uravnotežen razvoj vseh znanstvenih ved, disciplin in raziskovalnih področij ter posameznih tipov raziskovalnih

organizacij, - povečanje uporabe znanstveno raziskovalnih dosežkov v družbeno-ekonomskem razvoju, - integriranost slovenske znanstveno-raziskovalne dejavnosti v mednarodne raziskovalne programe, še zlasti v

evropski raziskovalni prostor in evropske okvirne programe, - nadaljevati s financiranjem programa mladih raziskovalcev, - do konca leta 2007 vzpostavitev in zagotovitev uspešnega delovanja 8 mednarodno konkurenčnih raziskovalnih

centrov odličnosti na prioritetnih področij raziskav in tehnološkega razvoja, - povečati število raziskovalnih projektov, ki so sofinancirani s strani gospodarstva, - doseči boljše sodelovanje in intenziviranje raziskav, ki povezujejo raziskovalce iz javnih raziskovalnih zavodov,

univerz in gospodarstva.


Glavni letni izvedbeni cilji in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - zagotoviti stabilno financiranje raziskovalnih programov, ustanoviteljskih obveznosti javnim raziskovalnim

zavodom izvesti vsakoletno evalvacijo raziskovalnih programov, - povečati delež aplikativnih ter podoktorskih raziskovalnih projektov, - izboljšati evalvacijske postopke za spremljanje raziskovalnih rezultatov, - spremljanje raziskav ciljnih raziskovalnih programov ter njihova aplikacija v posamezne sektorske politike, - doseči realno ceno raziskovalne ure pri financiranju raziskovalnega dela, - financiranje v program že vključenih mladih raziskovalcev do izteka njihovih pogodb (omogočiti nadaljevanje

financiranja do doktorata - po izteku pogodb za magistrski študij - vsem kandidatom, ki bodo pogodbene obveznosti opravili v roku; z razpisom v letu 2005 omogočiti financiranje okrog 230 novih mladih raziskovalcev);

- financirati najpomembnejše znanstvene sestanke, monografije in periodične publikacije ter uveljaviti usklajeno sodelovanje z ostalimi ministrstvi, ki pokrivajo vsebinsko podobne programe,

- analizirati izkoriščenost obstoječih zmogljivosti raziskovalne opreme ter racionalnih povezav preko mrež infrastrukturnih skupin,

3


- oblikovanja mreže infrastrukturnih centrov in zbirk, posodabljanje in obnavljanja raziskovalne opreme s sofinanciranjem nakupov raziskovalne opreme,

- povečati število raziskovalnih projektov, ki so sofinancirani s strani gospodarstva, - doseči boljše sodelovanje in intenziviranje raziskav, ki povezujejo raziskovalce iz javnih raziskovalnih zavodov,


Kazalci: - znanstvena odmevnost raziskovalnih rezultatov v mednarodnih znanstvenih krogih in pri domačih uporabnikih

znanja, - razmerje med obsegom temeljnega in aplikativnega raziskovanja v prid družbeno-ekonomskih uporabnih in

tehnološko razvojnih raziskav, - delež sofinanciranja neposrednih uporabnikov in resornih ministrstev, - število novo vključenih v program mladih raziskovalcev prilagoditi številu tistih, ki bodo usposabljanje končali,

od 200 do 250 letno, - izogibanje motnjam v delovanju javnih raziskovalnih zavodov, - število mednarodno relevantnih znanstvenih sestankov, monografij in periodičnih publikacij, - število slovenskih revij, ki so vključene v mednarodne znanstvene baze podatkov, - nominalna rast investicij v raziskovalno opremo v primerjavi z investicijami v Republiki Sloveniji.


3211 - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 05023201 Znanstveno raziskovalna dejavnost

0503 - Programi v podporo znanosti Opis glavnega programa

S programi v podporo znanosti zagotavljamo ključno podporo znanstveno-raziskovalni dejavnosti s tem, da ji omogočamo osnovne infrastrukturne pogoje za njeno informacijsko-komunikacijsko odprtost in povezanost s svetovnimi centri znanja. V okviru tega programa sofinanciramo izvajanje javne službe na področju infrastrukturne dejavnosti (IZUM) ter vzdržujemo pogoje za delovanje knjižnično-informacijskega sistema za širše potrebe znanstveno-raziskovalne dejavnosti, za nabavo in obnavljanje informacijsko-komunikacijske opreme v sistemu COBISS ter za nabavo tuje znanstvene literature in baz podatkov v raziskovalnih organizacijah.

Dolgoročni cilji glavnega programa in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - infrastrukturno omogočanje mednarodnega povezovanja znanstveno raziskovalnega dela, - dvigovanje ravni informacijske in računalniške usposobljenosti ljudi kot ključnega dejavnika razvoja

informacijske družbe, - integracija posameznih informacijskih sistemov s sorodnimi evropskimi sistemi (npr. vključenost sistema

SICRIS v CRIS), - zagotavljanje vpeljave 3. generacije COBISS, - najširša podpora znanstveno-raziskovalnemu delu na infrastrukturnih področjih, kot so komunikacije, knjižnice

baze podatkov, informacijski centri, mednarodni viri podatkov.


Glavni letni izvedbeni cilji in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - zagotovitev obsega dejavnosti javnega zavoda IZUM skladno z letnim programom dela in finančnim načrtom

zavoda, - sofinanciranje dejavnosti specialnih knjižnic v raziskovalnih organizacijah, - zagotovitev delovanja dejavnosti šestih specializiranih informacijskih centrov na posameznih področjih, - selekcijska redakcija bibliografske baze raziskovalcev za potrebe nacionalnega raziskovalnega evalvacijskega

sistema, - nadomestitev in obnovitev računalniške in komunikacijske opreme v sistemu specialnih knjižnic, informacijskih

centrov in IZUM-a, - sofinanciranje nakupa tuje strokovne literature, baz podatkov in elektronskih publikacij, - povečanje izkoriščenosti obstoječih informacijsko-komunikacijskih zmogljivosti.

Kazalci: - število uporabnikov in storitev knjižnic, - število vnesenih bibliografskih enot vseh raziskovalcev v sistemu COBISS, - število selekcioniranih bibliografskih vnosov osrednjih specializiranih informacijskih centrov, - število predstavljenih podatkov o raziskovalno razvojni dejavnosti v sistemu SICRIS

4


- dosegljivost informacij o znanstveno raziskovalni dejavnosti v Sloveniji - SICRIS, - dosegljivost informacij o bibliografskih rezultatih slovenskih raziskovalcev – COBISS, - število in obseg vrednosti pri nadomeščanju ali obnavljanju informacijsko komunikacijske opreme, - število nabavljene strokovne literature, baz podatkov in elektronskih publikacij.


3211 - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 05033201 Informacijsko komunikacijski sistemi

0504 - Tehnološki razvoj Opis glavnega programa

Glavni program vključuje sredstva za pospeševanje tehnološkega razvoja v Republiki Sloveniji. Sredstva v okviru tega programa so ključnega pomena za doseganje ciljev Lizbonske strategije in Barcelonskega cilja 3 % skupnih vlaganj v raziskave in razvoj, od česar naj bi dve tretjini teh sredstev vložila podjetja. Javni razpisi izvedeni v okviru podprogramov glavnega programa »Tehnološki razvoj« so namenjeni predvsem spodbujanju podjetij za vlaganje v razvojne projekte, ki jim omogočijo konkurenčnost na globalnih trgih. Ker podjetja sofinancirane projekte večinsko sofinancirajo sama, le cca. 25 odstotkov dobijo na javnih sredstev, lahko na nek način vidimo analogijo s strukturnimi skladi, le da za te programe ne pridejo sredstva iz EU temveč jih zagotovijo slovenska podjetja.

Sredstva v okviru programa »Tehnološki razvoj« so namenjena sofinanciranju 5 sklopov aktivnosti in sicer: - raziskovalno razvojnim projektom malih in srednje velikih podjetij, - sofinanciranju na prioritetnih področjih, kjer ima Slovenija konkurenčne prednosti, t.i. tehnološki programi po

vzoru finske tehnološke agencije TEKES, - sofinanciranje mednarodnega tehnološkega sodelovanja in vključevanja podjetij v mednarodne konzorcije, - pretoku visokoizobraženega kadra v podjetniški sektor – mladi raziskovalci za gospodarstvo, - tehnološko razvojne infrastrukture – tehnološki centri, ki malim in srednje velikim podjetjem omogočajo

enostaven dostop do raziskovalno razvojnih rezultatov in opreme.

Aktivnosti glavnega programa »Tehnološki razvoj« torej predstavljajo izvedbene ukrepe Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za izvajanje Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti ter Nacionalnega raziskovalno razvojnega programa na področju tehnološkega razvoja in inovativnosti v podjetniškem sektorju. Prva tako pa je glavni program tudi namenjen spodbujanju pretoka znanja ter rezultatov in raziskav iz slovenskih centrov znanja ter iz mednarodnega prostora za razvoj in inoviranje proizvodov, storitev in tehnologij slovenskih podjetij za konkurenčen nastop na globalnih trgih.

Dolgoročni cilji glavnega programa in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev

Dolgoročni cilji programa so povečanje skupnega obsega podjetniških vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije v EU v skladu s ciljem, da se do leta 2010 približajo 3 % BDP, povečanje mednarodnega razvojno raziskovalnega sodelovanja, hitrejši prenos znanja v gospodarstvu, izgradnja podpornega okolja za večji pretok znanja predvsem do srednjih in malih podjetij. sofinanciranju raziskovalno razvojnih projektov podjetij ter podpori mednarodnim razvojno raziskovalnim aktivnostim podjetij. Pomemben cilj v okviru glavnega programa je tudi povečati delež inovativnih podjetij iz sedanjih 28 % na 50 %. Prav tako pa je cilj tudi dvigniti tehnološko zahtevnost izdelkov in storitev, ki jih proizvaja naše gospodarstvo ter dvigniti delež visokih tehnologij iz 4 % v deležu izvoza na vsaj 20 %, kot jih ima že nekaj let Madžarska.

Glavni letni izvedbeni cilji in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev

V okviru proračuna za leto 2005 bo objavljen javni razpis za razvojne projekte inovativnih malih in srednje velikih podjetij, ki so najbolj ranljiva in hkrati že tako zelo redka v slovenskem gospodarskem prostoru. Ker morajo biti izdelki podjetij konkurenčni na globalnem trgu, mora biti konkurenčno tudi znanje, ki ga v te izdelke vgrajujejo slovenska podjetja, zato bo del sredstev namenjen tudi mednarodnim razvojnim projektom v okviru programa EUREKA in podpori podjetjem za 6. okvirni program, kjer je udeležba s strani podjetij bolj šibka.

Del sredstev pa bo namenjen mladim raziskovalcem za podjetja, saj ima sedaj celo slovensko gospodarstvo zaposlenih le 130 doktorjev znanosti na razvojnih mestih, kar že močno ovira rast in razvoj podjetij. Manjši del pa za tehnološko infrastrukturo – tehnološke centre, ki pomagajo podjetjem pri razvoju novih izdelkov in tehnologij.


3211 - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 05043201 Programi pospeševanja tehnološkega razvoja gospodarstva

5


14 – GOSPODARSTVO Opis področje državnega proračuna, poslanstva predlagatelja finančnega načrta znotraj področja

Na področju informatizacije gospodarstva v Republiki Sloveniji bodo aktivnosti ministrstva v letu 2005 usmerjene predvsem v vzpostavljanje inovativnega ter podpornega okolja za podjetništvo, predvsem za mala in srednje velika podjetja. Aktivnosti programa bodo usmerjene v spodbujanje uvajanja e-poslovanja v podjetja, razvoja novih e-storitev in e-vsebin ter spodbujanje razvoja slovenske IKT industrije.

Dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja - Zakon o meroslovju (Uradni list RS, štev. 22/00); - Zakon o izdelkih iz plemenitih kovin (Uradni list RS, štev. 85/00); - Zakon o priznanju Republike Slovenije za poslovno odličnost (Uradni list RS, štev. 22/98 in 55/03).

1401 – Urejanje in nadzor na področju gospodarstva Opis glavnega programa

Meroslovni sistem je ključna infrastrukturna tvorba vsake države. Omogočati mora normalno delovanje posameznih sektorjev ter enakovredno sodelovanje s tujino. Slovenija je svoj meroslovni sistem začela vzpostavljati šele po osamosvojitvi. To v prehodnem obdobju do dokončne vzpostavitve zahteva bistveno večja sredstva, kot če bi šlo zgolj za vzdrževanje sistema.

Aktivnosti v okviru podprograma:

Znanstveno meroslovje - zagotavljanje sledljivosti merjenj v državi na mednarodni nivo preko sistema nacionalnih in referenčnih etalonov in strokovna podpora merjenjem na področju posameznih fizikalno-kemijskih veličin v državi;

Zakonsko meroslovje - načrtovanje in vzpostavljanje državnega sistema, ki omogoča točna in zanesljiva merjenja na področju: - varovanja zdravja ljudi in živali, - varstva okolja in splošne tehnične varnosti, - prometa blaga in storitev, - postopkov pred upravnimi in pravosodnimi organi, - sistema za zagotavljanje ustreznosti izdelkov iz plemenitih kovin s predpisi. Program PRSPO - Priznanje RS za poslovno odličnost;

Skupne dejavnosti (mednarodno sodelovanje, strokovno izobraževanje, vzdrževanje sistema kakovosti in računalniškega sistema, promocija področij dela).


Zagotoviti dobro delujoč nacionalni sistem znanstvenega meroslovja, zakonskega meroslovja ter sistem za priznanje RS za poslovno odličnost, ki bo na optimalen način zadostil nacionalnim potrebam na vseh področjih (javni in zasebni sektor) delovanja države.


1. Vzpostavitev meroslovnega sistema Republike Slovenije za podporo merjenjem v kemiji, 2. Prilagajanje zmogljivosti v okviru laboratorijev nosilcev nacionalnih in referenčnih etalonov s stalno letno rastjo

zmogljivosti cca. 3.5 %, 3. Povečati delež akreditiranih kalibracij na račun zmanjšanja števila neakreditiranih kalibracij, 4. Okrepitev meroslovnega nadzora, 5. Polno obvladovanje izvajalcev storitev v okviru sistema zakonskega meroslovja, 6. Uveljavitev sprememb Zakona o meroslovju na tistih nekaj področjih, kjer se je to izkazalo za nujno, 7. Preureditev prostorov Urada RS za meroslovje v Celju, 8. Zagotovitev najnujnejše etalonske in druge merilne opreme, 9. Medresorsko sodelovanje.


3212 – Urad za meroslovje 14013201 Nacionalni meroslovni sistem

6


19 - IZOBRAŽEVANJE Opis področje državnega proračuna, poslanstva predlagatelja finančnega načrta znotraj področja

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je pristojno za področje visokega šolstva.

Visokošolska dejavnost vključuje integralno povezano pedagoško ter znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno delo visokošolskih učiteljev, sodelavcev, knjižnično – informacijsko in drugo strokovno dejavnost ter upravne, administrativne in druge infrastrukturne naloge univerz ter koncesioniranih visokošolskih zavodov. Vključuje tudi visokošolske knjižnice, investicije in vzdrževanje javnih visokošolskih zavodov, podiplomski študij in osnovno dejavnost Doma podiplomcev.

Dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja

Nacionalni program visokega šolstva (Uradni list RS, št. 20/02); - Nacionalni program visokega šolstva (Uradni list RS, št. 20/02); - Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 134/03-UPB1); - Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov

(Uradni list RS, št. 79/03), - Pravilnik o subvencioniranju bivanja (Uradni list RS, št. 22/01); - Pravilnik o subvencioniranju prevozov študentov (Uradni list RS, št 18/04).

1901 - Urejanje izobraževalnega sistema Opis glavnega programa

Glavna dejavnost v okviru glavnega programa je zagotavljanje delovanja ministrstva in mednarodna dejavnost ministrstva.


Dolgoročni cilji so: - racionalizacija poslovanja; - posodabljanje in vzdrževanje komunikacijskih poti, ki omogočajo zajem in izmenjavo podatkov iz zavodov, ki

jih ministrstvo sofinancira; - promocija, razvoja in učenja slovenščine kot drugega oziroma tujega jezika; - mednarodno sodelovanje slovenskih visokošolskih institucij; - uresničevanje ciljev bolonjskega procesa ter vzpostavitev Evropskega visokošolskega prostora.


Glavni letni cilji so: - prenova mrežne infrastrukture na MVZT, ki bo poenostavila podporo uporabnikom in pohitrila IkT poti; - združitev in postavitev novega sistema iz dveh obstoječih sistemov (Trg OF 13-MSZS in Tržaška-MID; - nadaljnje posodabljanje in vzdrževanje komunikacijskih poti, ki omogočajo zajem in izmenjavo podatkov

zavodov, ki jih ministrstvo sofinancira; - promocija, razvoja in učenja slovenščine kot drugega oziroma tujega jezika.


3211 – Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 19013201 Urejanje izobraževalnega sistema

1904 - Terciarno izobraževanje Opis glavnega programa

Terciarno izobraževanje obsega izvajanje višješolskega in visokošolskega izobraževanja. Višje strokovno šolstvo je v pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport, za visoko šolstvo pa je pristojno Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Visokošolska dejavnost vključuje integralno povezano pedagoško ter znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno delo visokošolskih učiteljev, sodelavcev, knjižnično – informacijsko in drugo strokovno dejavnost ter upravne, administrativne in druge infrastrukturne naloge univerz ter koncesioniranih visokošolskih zavodov. Vključuje tudi visokošolske knjižnice, investicije in vzdrževanje javnih visokošolskih zavodov, podiplomski študij in osnovno dejavnost Doma podiplomcev.

7


Dolgoročni cilji glavnega programa in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - širjenje možnosti za izobraževanje in znanost, biti primerljivi z državami EU; - izboljšati podedovano slabo izobrazbeno strukturo prebivalstva, zlasti odpravljanje izobrazbenega zaostanka

srednje generacije za uspešni gospodarski, socialni in kulturni razvoj; - prispevati k uresničevanju strategije enakomernega regionalnega razvoja; - povečati število vpisnih mest; - izboljšati uspešnost in učinkovitost dodiplomskega študija; - izboljševati možnost za podiplomski študij in utrditi njegovo sistemsko financiranje; - postopno sofinancirati izredni študij; - uveljavitev nove strukture študija v visokem šolstvu – bolonjski procesi; - uveljavitev višješolskega strokovnega izobraževanja kot dela terciarnega izobraževanja.

Glavni letni izvedbeni cilji in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - izboljšati dostopnost, uspešnost in učinkovitost dodiplomskega in podiplomskega študija; - spodbujati sodelovanje visokošolskih zavodov z gospodarstvom; - spodbujati uveljavljanje bolonjskih procesov v strukturi študija; - uveljavljanje novega sistema financiranja (lump-sum).

Indikatorji:

Število študentov (2004/2005: 72.497), število diplomantov (2004: 11.636).


3211 - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 19043201 Visokošolsko izobraževanje 19043202 Podiplomsko izobraževanje

1906 - Pomoči šolajočim Opis glavnega programa

Podprogram zajema proračunske postavke, s katerimi se sredstva namenjajo za socialne transfere študentom, ki so vključeni v terciarno izobraževanje, s čimer naj bi zagotovili čim bolj izenačene pogoje za izobraževanje visokem šolstvu. V ta podprogram štejemo nastanitvene dejavnosti študentov v študentskih domovih, v dijaških domovih, zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih, vključno z investicijskim vzdrževanjem in novogradnjo objektov študentskih domov, ter regresiranje študentskih prevozov od mesta bivanja do mesta šolanja in nazaj ter štipendije za pedagoške poklice.


Glavni dolgoročni cilj je omogočiti študij vsem študentom, ne glede na socialni položaj in oddaljenost od kraja študija.


Subvencioniranje bivanja študentov in investiranje v študentske domove. Osnovni cilj je izboljšanje prostorskih razmer, tako da se bo postopoma zmanjšalo neskladje med številom študentov in zmogljivostmi javnih študentskih domov in zagotavljane sredstev za subvencije bivanja v študentskih domovih za vse študente, ki bivajo v javnih študentskih domovih, dijaških domovih, zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih. Ministrstvo subvencionira najmanj 20 % povprečne cene bivanja.

Regresiranje prevozov študentov: študentom, ki se ne šolajo v kraju bivanja, država zagotavlja od 7 %, do 50 % regresiranje cene mesečne vozovnice za prevoz od doma do mesta šolanja in nazaj, da bi bili s tem prevozni stroški nižji.

S štipendiranjem tujih državljanov na osnovi sprejetih meddržavnih obveznosti (CEEPUS, Fulbright, bilateralne štipendije) in zamejskih Slovencev ter potomcev slovenskih izseljencev se želi spodbujati mednarodno sodelovanje in internacionalizacije visokega šolstva s pomočjo mobilnosti, ker s štipendiranjem tujcev neposredno zagotavljamo štipendije tudi našim državljanom za študij v tujini.

Cilje bomo merili s številom štipendistov, študentov ki bivajo v študentskih domovih in tistih, ki se jim subvencionira prevoz.


3211 - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 19063201 Študijske pomoči

8


2 . d e l

3211 - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo


05013201 - Urejanje sistema znanstvenega raziskovanja Opis podprograma

V podprogram Urejanje sistema znanstvenega raziskovanja so vključene tiste proračunske postavke s katerimi želimo regulirati, spodbujati in uveljavljati znanstveno-raziskovalno dejavnost v Sloveniji ter jo čim bolj vpeti v mednarodno, ter še zlasti evropsko raziskovalno skupnost. Zagotavljanje spodbudnih družbenih in infrastrukturnih pogojev za delovanje in učinkovitost nacionalnega raziskovalnega sistema je v tem smislu sistemski in organizacijski predpogoj uspešnega znanstvenega razvoja, ki jo zagotavlja neposredni proračunski uporabnik.

V letu 2005 se omenjeni podprogram delno financira v okviru Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Zakonske in druge pravne podlage - Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/2002), - Pravilnik o organizaciji in pristojnosti strokovnih teles za področje raziskovalne in razvojne dejavnosti (Uradni

list RS, št. 35/03), - Pravilnik o pogojih, postopku izbora in financiranju projektnega dela ter o sodelovanju zunanjih sodelavcev v

strokovnih telesih Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ št.5/2001), - Pravilnik o financiranju in sofinanciranju mednarodnega znanstvenega in tehnološkega sodelovanja RS (Uradni

list RS, št. 12/05), - sklenjeni meddržavni bilateralni in multilateralni sporazumi, - Pravilnik o nagradah in priznanjih Republike Slovenije za znanstveno-raziskovalno delo (Uradni list RS, št.

39/98, 11/99 in 33/01).

Dolgoročni cilji podprograma in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - vzpostavljanje osnovnih sistemskih in organizacijskih pogojev za delovanje in odpiranje znanstvenih skupnosti

do neposrednih domačih uporabnikov znanja in tehnološkega razvoja ter do mednarodnega okolja, - nagrajevanje najboljših znanstvenikov in njihovih uspehov, - družbeno potrjevanje in uveljavljanje znanstvenih dosežkov, - razvoj nacionalnega raziskovalnega evalvacijskega sistema in njegova uporaba pri oblikovanju znanstvene

politike, - večje vključevanje v mednarodno znanstveno sodelovanje, zlasti v okviru evropske unije, - javno promoviranje razumevanja družbeno ekonomske vloge znanosti, - promocija naravoslovno – tehniškega raziskovalnega dela in visokošolskih poklicev na tem področju.

Letni izvedbeni cilji podprograma in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - zagotoviti objektivno in koherentno delovanje neodvisnega ekspertnega sistema, - povečati mednarodno sodelovanje v okviru EU, zlasti v okvirnih programu EU in z gospodarsko razvitejšimi

oziroma vodilnimi državami sveta, - doseči večjo promocijo znanstveno-raziskovalnega dela v slovenskih medijih množičnega obveščanja, - vzpostavitev strukture delovanja agencije za znanost.

5691 - Sredstva za izvedbo ZSPJS - Agencija za znanost Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Sredstva so namenjena odpravi plačnih nesorazmerij po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju.

9


5692 - Delovanje Agencije za znanost Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Na proračunski postavki so zagotovljena sredstva za delovanje Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) ARRS opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge v zvezi z izvajanjem Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa ter druge naloge za pospeševanje raziskovalne dejavnosti.

S področja recenzij, evalvacij in ekspertiz se za zagotavljanje znanstveno-kvalitetne in družbeno-ekonomsko pomembne raziskovalne dejavnosti vzdržuje in razvija kvaliteten ekspertni sistem, ki ga tvorijo neodvisna strokovna in svetovalna telesa agencije. Poleg vrednotenja različnih vrst predlogov za financiranje raziskovalne dejavnosti ter spremljanja izvajanja in ugotavljanja končnih učinkov financiranja projektov in programov, je precejšen del tovrstnih aktivnosti usmerjen v vzpostavitev nacionalnega koherentnega evalvacijskega sistema za usmerjanje in spremljanje raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, in sicer kot kvantitativne osnove za permanentno ocenjevanje znanstveno-tehnološkega razvoja skladno z direktivami Evropske unije.

Sofinanciranje programov promocije je namenjeno seznanjanju slovenske javnosti o znanstveni in raziskovalni in razvojni dejavnosti, njenih dosežkih in potencialih, obveščanju o povezovanju dejavnosti z nosilci družbenega in gospodarskega razvoja in njenem prispevku k mednarodni konkurenčnosti, vključen pa je tudi pretok informacij v mednarodni prostor.

Izhodišča in kazalci (indikatorji) na katerih temeljijo izračuni predlogov pravic porabe

Sredstva ARRS se zagotavljajo na podlagi programa dela ARRS, za izvedbo katerega se zagotovijo sredstva za plače zaposlenih, materialnih stroškov in najnujnejših investicij v opremo ARRS.

Zaradi vse večjih zahtev nacionalnih in mednarodnih družbeno-ekonomskih sistemov za večje in kvalitetnejše integriranje znanosti v reševanje sodobnih problemov za znanstveno-tehnološki razvoj je potrebno izgraditi racionalen in koherenten nacionalni evalvacijski sistem, ki bo ob upoštevanju mednarodnih standardov znanstvene kvalitete upošteval tudi nacionalne, se pravi specifične prioritete družbeno-ekonomskega razvoja. Samo takšen sistem lahko usmerja razvoj znanosti na Slovenskem ter spremlja učinke znanstvenega raziskovanja. Z ustanovitvijo agencije to vlogo prevzema Znanstveni svet agencije z ostalimi strokovnimi telesi Znanstvenega sveta.

S promocijo za uveljavitev družbeno ekonomske vloge znanosti pri hitrejšem razvoju Slovenije, kakor je zapisano v vseh strateških razvojnih dokumentih RS, je potrebno krepiti javno zavest o razvojnih potencialih raziskovalne in razvojne dejavnosti v Sloveniji.

Letni cilji na nivoju proračunske postavke in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev

Letni cilj: - izvedba programa dela ARRS (financiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti) - zagotoviti objektivno in koherentno delovanje neodvisnega ekspertnega sistema, - doseči večjo promocijo raziskovalnega in razvojnega dela v slovenskih medijih množičnega obveščanja.

Kazalec: - nemoteno izvajanje aktivnosti, vezanih na financiranje, spremljanje in evalviranje: - raziskovalnih programov in projektov, - programa mladih raziskovalcev in programa znanost mladini, - programa raziskovalne infrastrukture, - programa ustanoviteljskih obveznosti, - programa informacijsko komunikacijskih sistemov, - programa znanstvenega tiska in sestankov, - programa mednarodnega sodelovanja, - število kvalitativnih strokovnih ocen in recenzij ter večdimenzionalnost uporabljenih kvantitativnih evalvacijskih

podatkov, - število dogodkov in programov, namenjenih promociji raziskovalne in razvojne dejavnosti, potekajoči v času

proračunskega leta, - število publikacij, namenjenih promociji raziskovalne in razvojne dejavnosti, izdane v času proračunskega leta.

Obrazložitev projektov v okviru proračunske postavke

Projekt v okviru proračunske postavke Delovanje agencije za znanost je namenjen zagotavljanju nujnih manjših investicij za nemoteno delovanje Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

10


5693 - Nagrade na področju znanosti Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Za najboljše dosežke v znanosti vsako leto podeljujemo Zoisove nagrade in priznanja ter priznanja Ambasador Republike Slovenije v znanosti. Nagrajenci prejmejo diplomo in denarno nagrado. Postopek in izbor nagrajencev je opravljen po najvišjih kriterijih znanstveno-raziskovalne odličnosti. Sredstva za nagrade so namenjena nagrajevanju najboljših dosežkov v znanosti, s čimer želimo spodbujati najboljše raziskovalce in hkrati popularizirati razvoj znanosti v Sloveniji.


Nagrajevanje najboljših znanstvenikov in njihovo družbeno promoviranje je konstitutivni del razvoja vsake nacionalne znanstvene skupnosti, saj krepi družbeno identiteto in razpoznavnost znanstveno-raziskovalne dejavnosti nasploh.


Letni cilji: - letno podeliti do 4 Zoisove nagrade in do 7 Zoisovih priznanj, - letno podeliti največ 4 priznanja Ambasador Republike Slovenije.

Indikator: - mednarodna primerljivost meril znanstvene odličnosti pri izboru nagrajencev.

5694 - Programi mednarodnega znanstvenega sodelovanja Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Dejavnost obsega izvajanje nalog, ki jih predvidevajo meddržavni bilateralni in multilateralni dogovori v zvezi s sestanki meddržavnih teles, udeležb na sestankih organov in teles posameznih multilateralnih programov, obiski tujih delegacij in predstavnikov v Sloveniji in slovenskih v tujini, organizacija in predstavitev programov v Sloveniji in podobno.

Posebne aktivnosti predstavljajo: - sofinanciranje udeležb slovenskih znanstvenikov in strokovnjakov na mednarodnih konferencah v tujini z

vabljenimi predavanji, - sofinanciranje delovanja Slovenskega gospodarsko-raziskovalnega združenja v Bruslju in Slovenskega

raziskovalnega inštituta na Dunaju, - delovanje slovenskih znanstvenih združenj v mednarodnih združenjih, - sofinanciranje tujih donacij (PP 8918 - kritje stroškov, ki jih Evropska Komisija ne prizna npr. DDV in

projektov, ki niso 100 % sofinancirani in sofinanciranje predvidenih dogodkov, za katere ni sredstev v projektih).


Dolgoročno želimo pospešiti integracijo slovenske raziskovalno-razvojne sfere v skupni evropski prostor. Zato bomo srednjeročno nadaljevali s krepitvijo bilateralnega in multilateralnega znanstvenega sodelovanja RS, z izvajanjem sklenjenih meddržavnih in multilateralnih dogovorov ter omogočali sklenitve novih bilateralnih sporazumov in vključevanje v nove multilateralne, zlasti evropske programe.


Letni cilji: - povečati mednarodno sodelovanje v okviru EU in z gospodarsko razvitejšimi oziroma vodilnimi državami sveta, - povečati obseg sodelovanja v okvirnih programih EU.

Kazalec: - število bilateralnih projektov in obseg sodelovanja slovenskih raziskovalcev v multilateralnih projektih EU, kot

tudi ustreznih vladnih inštitucij (MVZT).


Projekt v okviru proračunske postavke Programi mednarodnega znanstvenega sodelovanja je namenjen zagotavljanju sofinanciranja iz konta 4102 – subvencije privatnim podjetjem.

11


5695 - Programi UNESCO Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Spodbujanje vgrajevanja v politiko, zakonske akte, načrte in programske aktivnosti v UNESCO sprejetih mednarodno pravnih in moralnih obveznosti (konvencije, resolucije, priporočila, deklaracije, akcijski programi), spremljanje njihovega izvajanja, vključevanje novih vsebin v programe in dejavnosti državnih organov, ustanov in organizacij, organiziranje dogovorjenih mednarodnih sestankov v Sloveniji in drugih dogovorjenih mednarodnih aktivnosti, spodbujanje mednarodnega sodelovanja in strokovne pomoči na temelju ustavnega principa UNESCO o intelektualni solidarnosti.


Izhodišča za oblikovanje programa in aktivnosti temeljijo na sprejetem programu UNSECO 2004 - 2005 ter dolgoročnih ali stalnih programih Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.


Z včlanitvijo v organizacijo UNESCO se je Republika Slovenija obvezala, da bo izvajala programe in aktivnosti UNESCO ter se zavzemala za uresničevanje ciljev te organizacije v svoji deželi in v sodelovanju z drugimi državami članicami te organizacije. Program proračun UNESCO 2004 - 2005 ter UNESCO Srednjeročne strategije 2002 - 2007 so osnova programa in aktivnosti v letu 2005.

Izvajanje aktivnosti in programov na temelju sprejetega dveletnega programa UNESCO in drugih stalnih aktivnosti, sodelovanje v pogajanjih dveh novih osnutkov konvencij s področja UNESCO pristojnosti, izvajanje šestih projektov programa pariticipacije (za en projekt še tečejo pogajanja) kot soudeležba pri izvajanju UNESCO programa, evro-arabski dialog in dialog civilizacij, priprave na svetovni vrh o informacijski družbi in udeležba na svetovnem vrhu, ustanavljanje UNESCO centrov ASP šol (trije že ustanovljeni, v letošnjem letu še osem), organiziranje tradicionalne poletne kraške šole in ASP mednarodnega tabora v Piranu, aktivnosti za oblikovanje novih predlogov za vpis v svetovno dediščino in odločitev o že vključenih na začasni seznam, vključitev v Spomin sveta, nematerialna dediščina, kulturna raznolikost, nov program aktivnosti MAB (dva parka že v svetovni mreži), zaključek vpisa Kozjanskega parka in osvežitev vključitve Notranjskega parka, delovanje nacionalnih odborov IHP, IGCP, IOC, spodbuda za sodelovanje v UNESCO dejavnostih o bioetiki, filozofiji, v drugih aktivnostih na področju znanosti in soorganiziranje Foruma Bled, dejavnosti ob mednarodnih dnevih v pristojnosti UNESCO, udeležba na generalni konferenci UNESCO. Slovenija je bila z izjemno visokim številom glasov izbrana v Izvršni odbor UNESCO, kar predstavlja veliko odgovornost.


Gre za organiziranje izvajanja sprejetega programa in resolucij v Sloveniji, sodelovanje z nacionalnimi komisijami, organi in organizacijami drugih držav; organiziranje strokovnih seminarjev in drugih sestankov na nacionalni in mednarodni ravni, sodelovanje slovenskih strokovnjakov na seminarjih in drugih srečanjih na mednarodni ravni, preverjanje in izdajanje najpomembnejših dokumentov ter izdajanje in oblikovanje lastnih gradiv s področja delovanja UNESCO, izvajanje projektov predloženih v okviru programa participacije in morebitnih projektov iz rednega programa UNESCO. Izvajanje in usklajevanje stalnih medvladnih programov na področju hidrologije, oceanografije, geološke korelacije in program Človek in biosfera ter izvajanje programa sodelovanja z državami JV Evrope, programa dialoga civilizacij, zlasti Evro-arabskega dialoga civilizacij.

Posebni projekti:

Forum Bled, AIDS/HIV projekt ASP, projekti programa participacije.

05023201 - Znanstveno raziskovalna dejavnost Opis podprograma

Podprogram Znanstveno-raziskovalna dejavnost v raziskovalnih organizacijah predstavlja osrednje financiranje raziskovalnega in razvojnega dela za potrebe družbenega, izobraževalnega, tehnološkega in gospodarskega razvoja Slovenije. Celoten podprogram podpira in omogoča izvajanje glavnine raziskovalnega in razvojnega dela v Sloveniji ter instrumentov za prenos znanstvenih rezultatov v uporabo, in sicer na univerzah, javnih in drugih raziskovalnih zavodih, razvojnih enotah v gospodarstvu ter pri zasebnih raziskovalcih.

V letu 2005 se omenjeni podprogram, razen programa centrov odličnosti, v celoti financira v okviru Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Zakonske in druge pravne podlage - Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/2002), - Zakon o temeljnih razvojnih programih na področju šolstva in znanosti (Uradni list RS, št. 96/02),

12


- Pravilnik o financiranju in sofinanciranju mednarodnega znanstvenega sodelovanja RS (Uradni list RS, št. 12/05),

- sklenjeni meddržavni bilateralni sporazumi in multilateralni sporazumi, - Uredba o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje nacionalnega raziskovalnega in razvojnega

programa (Uradni list RS, št. 74/04 in 32/05), - Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov (Uradni list RS, št.

12/05), - Pravilnik o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih programov (Uradni list RS, št. 12/05), - Pravilnik o pogojih in postopkih izbora, financiranja, spremljanja in nadziranja medresorskih raziskovalnih

projektov v okviru Ciljnih raziskovalnih programov (CRP) za podporo strateškega razvoja Slovenije na posameznih področjih javnega interesa (Uradni list RS, št. 12/05),

- Pravilnik o koncesiji za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 48/03), - Pravilnik o pogojih dodeljevanja proračunskih sredstev za financiranje ustanoviteljskih obveznosti zavodom, ki

opravljajo raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 12/05), - Pravilnik o postopku in načinu izračuna povračil sredstev v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov javnim

raziskovalnim organizacijam (Uradni list RS, št. 12/05), - Pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje znanstvenih sestankov (Uradni list RS, št. 12/05), - Pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje znanstvenih monografij (Uradni list RS, št. 12/05), - Pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje domačih znanstvenih periodičnih publikacij (Uradni list

RS, št. 12/05), - Pravilnik o pogojih in metodologiji izbiranja predlogov za subvencioniranje nakupa raziskovalne opreme (Uradni

list RS, št. 12/05), - Pravilnik o usposabljanju in vključevanju mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah (Uradni list RS, št.

12/05), - Pravilnik o usposabljanju in financiranju mladih raziskovalcev v gospodarstvu (Uradni list RS, št. 12/05), - Enotni programski dokument za obdobje 2004 do 2006 in Programsko dopolnilo za obdobje 2004 do 2006,

Republika Slovenija, Izvedbena struktura ukrepov, sprejeta na Programskem svetu ESRR dne 17.09.2004, Uredba o izvajanju porabe sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 30/04),

- Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 50/92, 5/93, 18/94, 50/94, 45/96, 40/97, 51/98, 73/98, 39/99, 106/99, 107/00, 64/01, 84/01 in 85/01).

Dolgoročni cilji podprograma in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - okrepiti sposobnost Slovenije, da ostane ekonomsko suverena mednarodno priznana država, ki se bo na temeljih

nacionalne znanstveno-raziskovalne in tehnološko-razvojne dejavnosti sposobna vključevati v aktualne svetovne gospodarske, znanstvene in tehnološke tokove,

- povečanje kvalitete in obsega raziskovalne in razvojne dejavnosti, - razvoj znanstvenih ved, disciplin in raziskovalnih področij v skladu z NRRP, - povečanje uporabe znanstveno raziskovalnih dosežkov v družbeno-ekonomskem razvoju, - integriranost slovenske raziskovalne in razvojne dejavnosti v mednarodne raziskovalne programe, še zlasti v

evropski raziskovalni prostor in evropske okvirne programe, - nadaljevati s financiranjem programa mladih raziskovalcev, - povečati število mladih raziskovalcev za potrebe gospodarstva, - povečati število raziskovalnih projektov, ki so sofinancirani s strani gospodarstva, - doseči boljše sodelovanje in intenziviranje raziskav, ki povezujejo raziskovalce iz javnih raziskovalnih zavodov,


Letni izvedbeni cilji podprograma in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - povečati delež tematskih, aplikativnih ter podoktorskih raziskovalnih projektov, odprtih tudi za neslovenske

državljane, - zagotoviti stabilno financiranje raziskovalnih programov, ustanoviteljskih obveznosti javnim raziskovalnim

zavodom, izvesti vsakoletno evalvacijo raziskovalnih programov, - izboljšati evalvacijske postopke za spremljanje raziskovalnih rezultatov, - spremljanje raziskav ciljnih raziskovalnih projektov ter njihova aplikacija v posamezne sektorske politike, - zagotoviti realno ceno raziskovalne ure pri financiranju raziskovalnega dela, - tekoče financirati v program že vključene mlade raziskovalce do izteka njihovih pogodb, omogočiti nadaljevanje

financiranja do doktorata (po izteku pogodb za magistrski študij) vsem kandidatom, ki pogodbene obveznosti opravijo v roku ter vključiti v financiranje okoli 230 novih mladih raziskovalcev,

- uvesti učinkovitejši postopek načina financiranja mladih raziskovalcev, - financirati najpomembnejše znanstvene sestanke, monografije in periodične publikacije ter uveljaviti usklajeno

sodelovanje z ostalimi ministrstvi, ki pokrivajo vsebinsko podobne programe, - analizirati izkoriščenost obstoječih zmogljivosti raziskovalne opreme ter racionalnih povezav preko mrež

infrastrukturnih skupin, - sofinancirati raziskovalno infrastrukturo in jo posodobiti,

13


- posodabljati in obnavljati raziskovalno opremo s sofinanciranjem nakupov raziskovalne opreme, - povečati število raziskovalnih projektov, ki so sofinancirani s strani gospodarstva, - doseči boljše sodelovanje in intenziviranje raziskav, ki povezujejo raziskovalce iz javnih raziskovalnih zavodov,


5696 - Sredstva za izvedbo ZSPJS - Znanstveno-raziskovalna dejavnost Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Sredstva so namenjena odpravi plačnih nesorazmerij po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju.

5698 - Investicije v raziskovalno dejavnost Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Sredstva na postavki investicij v raziskovalno dejavnost so namenjena financiranju investicij in investicijskega vzdrževanja v objekte na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti-znanstvenih inštitutov.


Na podlagi Zakona o temeljnih razvojnih programih na področju izobraževanja in znanosti v letih 2003 - 2008 (ZTRPIZ) se iz državnega proračuna zagotavljajo sredstva za investicije na področju raziskovalne dejavnosti.


V letu 2005 je predvideno financiranje za: zaključek prenove stavbe Kemijskega inštituta v Ljubljani, zaključek gradnje II. faze novih prostorov in del opreme Morske biološke postaje v Piranu, adaptacija Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani, sofinanciranje dogradnje objekta Kemijskega inštituta za namestitev NMR spektrometra (dobava v avgustu 2005), nujna gradbena dela ob razdelitvi stavbe Inštituta za kovinske materiale in tehnologije med inštitutom - IMT in fakulteto - FMF ter priprava investicijske in tehnične dokumentacije za nujno sanacijo in adaptacijo stavbe Gozdarskega inštituta v Ljubljani.

5703 - 6. okvirni program in mednarodne raziskave Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Agencija sofinancira mednarodne projekte in raziskave, pri katerih sodelujejo slovenske organizacije kot koordinatorke ali sodelujoče organizacije, s čimer se pospešuje vključevanje slovenske raziskovalne sfere v skupni evropski raziskovalni prostor. S povečanjem sodelovanja želimo dolgoročno povečati število bilateralnih projektov in število projektov v okviru EU. Povečati se želi zlasti število tistih bilateralnih projektov, ki imajo ustrezen potencial, da prerastejo v kvalitetne multilateralne projekte. Obenem se želi doseči tudi povečanje raziskovalnih projektov v Okvirnih znanstveno raziskovalnih programih EU. Poglavitni namen je večji in hitrejši napredek Republike Slovenije ter intenzivnejše vključevanje v mednarodne raziskovalne tokove.


Osnova za izračun so odobrena sredstva, ki so jih za projekt odobrili tuji partnerji, pri čemer znaša sofinanciranje največ 25 % delež slovenskega partnerja pri projektu z omejitvijo, da sofinanciranje ne sme presegati 2.500.000.- SIT na projekt letno.

Za spodbujanje vključevanja v projekte 6. okvirnega programa EU je predvideno izplačevanje enkratnega finančnega prispevka za kritje stroškov priprave in prijave, za katero bo Evropska komisija ugotovila, da je pravno-formalno popolna in jo bo posredovala v ocenjevanje recenzentom, in sicer v znesku 600.000 SIT za slovenske organizacije – koordinatorke projekta ter 150.000.- SIT za prijavo slovenske organizacije – partnerke pri projektih, ki jih prijavljajo druge tuje ali slovenske organizacije.


Letni cilj: - v letu 2005 ocenjujemo, da bodo slovenske organizacije sodelovale pri skupaj 550 bilateralnih projektih in okoli

120 multilateralnih projektih. Stroški prijave projektov 6. Okvirnega programa bodo kriti za okoli 400 prijaviteljev.

Kazalec: - uresničevanje letnega izvedbenega cilja opravljene dejavnosti se bo preverjalo na podlagi strokovnih in finančnih

poročil slovenskih izvajalcev projektov in na podlagi recenzij tujih partnerjev.

14


5733 - Mednarodna dejavnost Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Iz proračunske postavke se zagotavljajo sredstva za promocijo slovenskega jezika, t.j. za razvoj in učenje slovenščine kot drugega oziroma tujega jezika. V okviru postavke načrtujemo nadaljevanje financiranja cca 44 lektoratov slovenskega jezika v tujini za okrog 1000 študentov, izvedbo poletne šole v Sloveniji za cca 200 udeležencev, 41. Seminarja slovenskega jezika za cca 140 udeležencev, literature in kulture ter celoletne šole slovenščine za 70 udeležencev. Prav tako se sofinancira Simpozij obdobja.

Sofinancira se mednarodno sodelovanje javnih visokošolskih zavodov, aktivnosti NARIC-a, plačujejo se članarine v mednarodnih organizacijah in tematskih mrežah. Sofinanciranje EU programov zagotavlja potrebna nacionalna sredstva za obvezno sofinanciranje podpornih aktivnosti, za katere pridobimo večinska sredstva iz programov EU. Sodelovanje v bolonjskem procesu temelji na skupnih aktivnostih na evropski ravni (uradni seminarji, ministrska konferenca, usklajevanje v evropskih strukturah) in nacionalnih ukrepih (organizacija nacionalnih strokovnih, informativnih in promocijskih dogodkov, priprava strokovnih podlag za sprejem zakonodaje, prevodi besedil).

Upoštevajo se meddržavni, medvladni, medministrski in drugi sporazumi in protokolov.


Pri ugotavljanju potrebnih sredstev za leto 2005 izračun temelji na številu obstoječih lektoratov, razpisanih štipendij za seminar in poletne šole, ki večinoma izhajajo iz dogovorjenih meddržavnih obveznost ter finančnih načrtov (programov dela 2005) Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem kot izvajalcev teh programov. Sredstva za sofinanciranje EU programov bodo v letu 2005 namenjena organizaciji in izvedbi nacionalnega bolonjskega seminarja. Poleg tega bodo v okviru bolonjskega procesa sredstva namenjena udeležbi na sestankih medvladnih struktur (3 sestanki), na ministrski konferenci (3 udeleženci) ter mednarodnih seminarjih (4 seminarji), organizaciji nacionalnega seminarja ter prevodu temeljnih evropskih dokumentov in nacionalnih zakonodajnih predpisov (cca 670 strani).


Cilji mednarodne dejavnosti v visokem šolstvu so: promocija, razvoj in učenje slovenščine kot drugega oziroma tujega jezika; uspešno sodelovanje slovenskih visokošolskih institucij v izobraževalnih programih EU; bilateralno sodelovanje, izmenjave in projekti z visokošolskimi institucijami iz EU ter drugih držav; uresničitev ciljev bolonjskega procesa ter vzpostavitev Evropskega visokošolskega prostora.

Uspešnost bomo merili s številom študentov, trajanju izmenjav in realizacijo sprejetih meddržavnih obveznosti; s številom izmenjav in projektov v okviru bilateralnih univerzitetnih sporazumov; z izvedbo reforme visokošolskega sistema v skladu s cilji Bolonjske deklaracije.

5704 - Raziskovalna oprema Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V okviru te postavke se subvencionira nakupe raziskovalne opreme (srednje in velike vrednosti) in lahko znaša do največ 75 % nabavne vrednosti za enoto, kot to določajo normativni dokumenti. Raziskovalna oprema predstavlja pomembno raziskovalno infrastrukturo raziskovalnemu kadru za opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti pri izvajanju programov in projektov.


Raziskovalno opremo se sofinancira v obliki paketov opreme. Trenutno je v teku financiranje 12. paket opreme.

Za sofinanciranje raziskovalne opreme je pomembno predvsem naslednje: - vključenost opreme v tekoče projekte, programe ter infrastrukturo; - reference (znanstveno-raziskovalni in raziskovalno-razvojni kazalci) prijavitelja ter raziskovalne skupine; - sodelovanje v mednarodnih projektih ali programih oziroma v drugih oblikah mednarodnega sodelovanja; - pomen nakupa potrebne raziskovalne opreme z vidika razvojnih ciljev prijavitelja; - pomen opreme za infrastrukturo ožjega raziskovalnega področja ali več področij; - pomen raziskovalne opreme za uvajanje sodobnih tehnologij v Republiko Slovenijo; - primernost in ustreznost potrebne raziskovalne opreme z vidika varstva okolja, zdravja, življenja in premoženja; - primernost in ustreznost izbora potrebne raziskovalne opreme s tehničnega, ekonomskega in eksploatacijskega

vidika; - združljivost ter vključljivost raziskovalne opreme v obstoječo raziskovalno infrastrukturo; - predvidena zasedenost raziskovalne opreme, njena razpoložljivost in izkoriščenost; - delež lastne udeležbe za nakup raziskovalne opreme.

15



Letni cilji: - analizirati izkoriščenost obstoječih zmogljivosti raziskovalne opreme ter racionalnih povezav preko mrež

infrastrukturnih skupin, - posodabljanje in obnavljanja raziskovalne opreme s sofinanciranjem nakupov raziskovalne opreme.

Kazalec: - nominalna rast investicij v raziskovalno opremo v primerjavi z investicijami v Republiki Sloveniji.


Projekt v okviru proračunske postavke Raziskovalna oprema je namenjen zagotavljanju sofinanciranja pomembne raziskovalne infrastrukture za opravljanje znanstveno raziskovalne dejavnosti - izvajanje raziskovalnih programov in projektov.

5705 - Temeljne in aplikativne raziskave Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Temeljni in aplikativni raziskovalni programi in projekti ter ciljni raziskovalni projekti so glavni del raziskovalne aktivnosti raziskovalnih organizacij.

Raziskovalni programi predstavljajo zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo v svetu aktualno vsaj še v naslednjem desetletju, in ki je hkrati toliko pomembno za Slovenijo, da obstaja državni interes, da programska skupina na tem področju dolgoročno raziskuje. Vlada RS je sprejela program dela 19 javnih raziskovalnih organizacij (JRO), to je univerz in javnih raziskovalnih zavodov. Gre za 262 raziskovalnih programov, ki jih JRO in koncesionarji izvajajo po petletnih pogodbah. Vanje je vključenih 2134 raziskovalcev z doktoratom znanosti ter 583 strokovnih in tehničnih sodelavcev. Obseg financiranja raziskovalnih programov znaša 852,5 FTE (to je statistično uporabljena enota za prikaz raziskovalnih stroškov enega raziskovalca v letu dni) ter 69 FTE za infrastrukturne dejavnosti. V novem petletnem obdobju programskega financiranja je bilo z uvedbo koncesije omogočeno sodelovanje gospodarskim družbam in ostalim javnim zavodom.

Za financiranje raziskovalnih programov je v proračunu 2005 namenjenih predvidoma 11.651.123.000 SIT.

S sistemskimi spremembami Pravilnika o vrednotenju kakovosti in financiranju programa je odprta pot raziskovalnemu sodelovanju med JRO, zlasti med univerzami in javnimi raziskovalnimi zavodi, kakor tudi z raziskovalnimi organizacijami v poslovnem in zasebnem sektorju. V preteklem petletnem obdobju teh povezav ni bilo. V pet letnem obdobju 2004-2009 pa med raziskovalnimi programi, ki jih financira agencija, od skupaj 262 raziskovalnih programov beležimo 110 povezav med gospodarstvom, univerzami in JRZ.

Temeljni raziskovalni projekti predstavljajo eksperimentalno ali teoretično raziskovalno delo, katerega namen je pridobiti novo znanje o temeljnih dejstvih.

Aplikativni raziskovalni projekti predstavljajo izvirno raziskovanje, ki se izvajajo zato, da bi pridobili novo znanje, ter so usmerjeni predvsem v določene praktične cilje ali namene. Aplikativne raziskave so lahko tudi industrijske raziskave. Industrijska raziskava je načrtno raziskovanje ali kritična preiskava za pridobitev novega znanja, s ciljem, da bi bilo to znanje lahko uporabno v razvoju novih proizvodov, postopkov ali storitev ali v uvajanju pomembnih izboljšav v obstoječe proizvode, postopke ali storitve. Aplikativni projekti so iz proračuna financirani do 75%, industrijski pa do 50% utemeljenih stroškov projekta (razen v primeru izpolnjevanja posebnih pogojev, ki lahko privedejo do financiranja v višini 75%).

Ciljni raziskovalni projekti so posebna oblika znanstveno-raziskovalnega programa, s katerim želi agencija v sodelovanju z drugimi ministrstvi prispevati k oblikovanju in uresničevanju strateških ciljev razvoja Slovenije in s tem k izboljšanju njene konkurenčne sposobnosti.

Za financiranje raziskovalnih projektov je v proračunu 2005 namenjenih predvidoma 5.962.538.000 SIT, od tega: - 5.272.538.000 SIT za financiranje raziskovalnih projektov, od tega za :

- financiranje raziskovalnih projektov po sklenjenih pogodbah v višini 402 FTE (247 temeljnih projektov, 339 aplikativnih projektov in 64 post-doktorskih projektov),

- financiranje javnega razpisa za raziskovalne projekte v predvideni višini 118 FTE 690.000.000 SIT za ciljne raziskovalne projekte (344 projektov).


Spodbujanje kvalitetnega in družbeno-ekonomsko relevantnega teoretično eksperimentalnega in aplikativnega raziskovalnega dela, katerega namen je pridobiti novo znanje o temeljnih pojavih in dejstvih oziroma pridobiti novo znanje, ki je usmerjeno predvsem v določene praktične cilje ali namene. S tem želimo doseči naslednje cilje:

16


- zagotoviti pogoje za večjo kvaliteto in povečan obseg raziskovalne in razvojne dejavnosti na tistih prednostnih področjih, ki bodo opredeljena v Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu,

- okrepiti tista področja raziskovanja, ki krepijo temelj slovenskega gospodarstva in vzpodbujajo njegovo mednarodno konkurenčno sposobnost ter razvijajo kulturno in naravno dediščino s tematskimi razpisi,

- povezati raziskovalne potenciale z nosilci družbeno-ekonomskega razvoja Slovenije, - zagotoviti in povečati učinkovitost raziskovalnega in razvojnega dela preko mrežno oblikovanih in ciljno

usmerjenih raziskovalnih in razvojnih projektov, ki predstavljajo raziskovalno in razvojno podporo strateškemu razvoju Slovenije na posameznih razvojnih področjih, in sicer tako pri oblikovanju strateških usmeritev, kot pri spremljanju njihovega uresničevanja.


Letni cilji: - povečati delež aplikativnih ter podoktorskih raziskovalnih projektov, - izboljšati evalvacijske postopke za spremljanje raziskovalnih rezultatov, - spremljanje raziskav ciljnih raziskovalnih programov ter njihova aplikacija v posamezne sektorske politike, - doseči realno ceno raziskovalne ure pri financiranju raziskovalnega dela.

Kazalci: - znanstvena odmevnost raziskovalnih rezultatov v mednarodnih raziskovalnih krogih in pri domačih uporabnikih

znanja, - razmerje med obsegom temeljnega in aplikativnega raziskovanja v prid družbeno-ekonomskih uporabnih in

tehnološko razvojnih raziskav - delež sofinanciranja neposrednih uporabnikov in resornih ministrstev.


Projekti v okviru proračunske postavke Temeljne in aplikativne raziskave so namenjeni zagotavljanju sofinanciranja vzdrževanja in obnavljanje raziskovalne opreme, neposredno vezane na izvajanje raziskovalnih programov in projektov in sofinanciranju aplikativnih raziskav v gospodarskih družbah.

5706 - Usposabljanje in razvoj znanstvenih kadrov Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Temeljni namen programa je zagotavljanje podiplomskega študija in raziskovalnega usposabljanja mladih raziskovalcev ter spodbujanje njihovega pretoka v gospodarstvo. Cilj je, da mladi raziskovalci v predpisanem času pridobijo ustrezen akademski naziv in se pri tem tudi usposobijo za samostojno raziskovalno-razvojno delo.

Program mladih raziskovalcev uspešno poteka od leta 1985 in je izdatno prispeval k dvigu kakovosti raziskav in kadrovskemu pomlajevanju raziskovalnih skupin. Do sedaj je program uspešno zaključilo 1052 magistrov in 1938 doktorjev znanosti.

V okviru programa Usposabljanje in razvoj kadrov država podpira tudi krepitev znanstvene kulture in raziskovalnega dela med osnovnošolsko in srednješolsko mladino, in sicer s sofinanciranjem programa “Znanost mladini” ter s tem popularizira znanost.


Izhodišča: - nadaljevati s financiranjem programa mladih raziskovalcev, ki je ocenjen kot najuspešnejši program na področju

ustvarjanja novih znanstvenih kadrov, - zagotoviti skladno financiranje programa, - določiti nabor ustreznih mentorjev in raziskovalnih skupin mladim raziskovalcem po področjih,

ob upoštevanju naslednjih kriterijev: - ustreznost raziskovalnega mentorja mlademu raziskovalcu, - ustreznost raziskovalne skupine, kjer bo potekalo usposabljanje mladega raziskovalca, - ustreznost referenc kandidata mladega raziskovalca, - kakovost programa raziskovalnega in izobraževalnega usposabljanja mladega raziskovalca, - med mladimi razširjati zanimanje za raziskovalno delo in s tem širši javnosti predstaviti in približati znanost.

Kazalci: - ustreznost raziskovalnega mentorja mlademu raziskovalcu, - ustreznost raziskovalne skupine kjer bo potekalo usposabljanje mladega raziskovalca, - ustreznost referenc kandidata mladega raziskovalca, - kakovost programa raziskovalnega in izobraževalnega usposabljanja mladega raziskovalca.

17


Elementi za izračun pogodbenih sredstev za financiranje usposabljanja mladega raziskovalca so opredeljeni z Uredbo o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa in so skladni s kolektivno pogodbo za raziskovalno dejavnost. Pri določitvi obsega sredstev je upoštevano: - število novo vključenih v program mladih raziskovalcev, približno 230, - število novo vključenih mladih raziskovalcev za potrebe gospodarstva, približno 25, - sprejete obveznosti po več letnih pogodbah.


Letni cilj: - financiranje v program že vključenih 1159 mladih raziskovalcev do izteka njihovih pogodb. Omogočili bomo

nadaljevanje financiranja do doktorata (po izteku pogodb za magistrski študij) vsem kandidatom, ki bodo pogodbene obveznosti opravili v roku. Z razpisom v letu 2005 bomo omogočili financiranje predvidoma 250 novih mladih raziskovalcev.

Kazalci: - število novo vključenih v program mladih raziskovalcev prilagoditi številu tistih, ki bodo usposabljanje končali,

predvidoma od 230 do 250 letno.

5719 - Ustanoviteljske obveznosti Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V okviru postavke ustanoviteljskih obveznosti se financira program: ustanoviteljske obveznosti javnim raziskovalnim zavodom ter program: raziskovalna infrastruktura. Financirata se tudi infrastrukturna dejavnost ter povračila v zvezi z delom.

Financiranje ustanoviteljskih obveznosti zagotavlja poravnavo fiksnih stroškov delovanja in poslovanja, ki so vezani na osnovno raziskovalno dejavnost javnih raziskovalnih in infrastrukturnih zavodov (v nadaljevanju: javni zavodi).

Sredstva za ustanoviteljske obveznosti javnim raziskovalnim zavodom so opredeljena po namenih porabe in sicer za: - stroške upravljanja in vodenja, - fiksne stroški delovanja, - stroške vzdrževanje in obnavljanje nepremičnin in opreme, ki ni neposredno vezana na izvajanje raziskovalnih

oziroma infrastrukturnih programov (v nadaljevanju: programi) in projektov, je pa osnova za izvajanje raziskovalne oziroma infrastrukturne dejavnosti, s katerima se uresničuje Nacionalni raziskovalni in razvojni program.

V okviru postavke se zagotavljajo tudi sredstva za: - izvajanje programa raziskovalna infrastruktura, v okviru katerega se sofinancirajo stroški blaga in storitev

instrumentalnih centrov in zbirk, ki so v posameznih javnih zavodih in univerzah povezani v raziskovalno infrastrukturo,

- povračila stroškov dela delavcem, ki opravljajo dejavnosti instrumentalnih centrov in zbirk. - sofinanciranje povračil v zvezi z delom in drugi osebni prejemki.


Realna vrednost sredstev za financiranje programa: ustanoviteljskih obveznosti in programa: raziskovalna infrastruktura je pogoj za delovanje javnih raziskovalnih zavodov ter ohranjanje, vzdrževanje in posodabljanje raziskovalne infrastrukture. Pri tem je še posebej pomembno, da so zagotovljena zadostna sredstva za kritje fiksnih stroškov delovanja, kar omogoča nemoteno izvajanje raziskovalnih in infrastrukturnih programov kot javne službe in ostalih dejavnosti, ki jih javni raziskovalni zavodi izvajajo v okviru nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa.

Obseg sredstev za ustanoviteljske obveznosti se določi v skladu s sprejeto metodologijo na podlagi podatkov javnih zavodov. Pri izračunu se upošteva: - seznam podatkov o stroških za obdobje zadnjih treh let pred proračunskim letom (stroški upravljanja in vodenja,

fiksni stroški delovanja, stroški investicijskega vzdrževanja); - kazalnike, ki predstavljajo določene kriterije in stanja zavodov; - predpisani način obračuna sredstev za financiranje ustanoviteljskih obveznosti; - stroškovne normative, določene na podlagi povprečnih vrednosti kriterijev; - razpoložljiva sredstva za financiranje ustanoviteljskih obveznosti.


Letni cilj:

18


- stabilno in učinkovito delovanje javnih zavodov ter ohranjanje, vzdrževanje in posodabljanje raziskovalne infrastrukture in nemoteno opravljanje dejavnosti instrumentalnih centrov in zbirk.

Kazalec: - izogibanje motnjam v delovanju javnih zavodov.


Projekt v okviru proračunske postavke Ustanoviteljske obveznosti je namenjen zagotavljanju sofinanciranja stroškov vzdrževanja in obnavljanje nepremičnin in opreme, ki ni neposredno vezana na izvajanje raziskovalnih oziroma infrastrukturnih programov in projektov, je pa osnova za izvajanje raziskovalne oziroma infrastrukturne dejavnosti, s katerima se uresničuje Nacionalni raziskovalni in razvojni program.

5722 - Znanstveni tisk in sestanki Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V okviru te postavke se sofinancira del stroškov za organizacijo mednarodnih znanstvenih sestankov, tiskanja znanstvenih monografij ter znanstvenih in strokovnih periodičnih publikacij.

Sofinancirajo se: - znanstveni in strokovni sestanki, na katerih je predvidenih najmanj 10 referatov oziroma vabljenih predavanj.

Namen sofinanciranja znanstvenih in strokovnih sestankov je omogočiti pridobivanje in prenos novih znanj iz sveta ter mednarodno izmenjavo znanja in prenos raziskovalnih dosežkov v prakso,

- znanstvene in strokovne periodične publikacije, ki so osrednje v znanstveni disciplini z namenom, da se omogoči pretok znanstvenih in strokovnih spoznaj. S kriteriji, po katerih se dodeljuje sredstva za sofinanciranje, se želi doseči tudi višjo znanstveno raven domačih periodičnih publikacij,

- natisi monografij slovenskih avtorjev, natisi virov z uvodno študijo in komentarji, prevodi monografij slovenskih avtorjev za objavo v tujini ter natisi prevodov monografij tujih avtorjev v slovenski jezik, pomembnih za razvoj slovenske znanstvene monografije. Monografije se sofinancira z namenom, da se zniža prodajna cena tistih monografij, ki so temeljnega pomena za razvoj določene znanstvene discipline doma ali v svetu oziroma so pomembne za razvoj slovenske vede in slovenske znanstvene terminologije. Prednost pri sofinanciranju imajo tiste monografije, ki izkažejo večji pomen za razvoj znanstvene discipline, in katere založnik zagotavlja racionalnost in varčnost pri izdaji.


Z mednarodnimi znanstvenimi sestanki, organiziranimi v Sloveniji se spodbuja pridobivanje novega znanja, prenosa znanja iz sveta v Slovenijo, mednarodne izmenjave znanja in prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso. Z objavo izvirnih znanstvenih monografij slovenskih avtorjev doma se spodbuja širjenje in izmenjavo domačih znanstvenih spoznanj v Sloveniji, strokovne objave v tujih jezikih, afirmacijo naših strokovnjakov in naše znanosti v svetu ter ohranjanje slovenske znanstvene misli v domačem jeziku. S periodičnimi publikacijami se spodbuja prenos znanstvenih spoznanj v praktično rabo ter hitrejši pretok znanstvenih in strokovnih spoznanj v slovenskem in mednarodnem prostoru ter širjenje in ohranjanje domačih znanstvenih spoznanj ter s tem bogatitev slovenske znanstven terminologije in nacionalnega znanstvenega knjižnega fonda.

Kazalci: - aktualnost monografije, - pomen monografije za razvoj znanstvene discipline, - pomen monografije za razvijanje znanstvene in strokovne terminologije, - aktualnost tematike in pričakovana odzivnost znanstvenega sestanka, - kakovostne reference predavateljev na znanstvenih sestankih, - vključenost periodičnih publikacij v mednarodne podatkovne baze, - kakovost vsebine objavljenih člankov in raven recenzentskih meril za objavo člankov v periodičnih publikacijah, - pomen periodičnih publikacij za raziskovalno in razvojno dejavnost ter razvoj slovenske terminologije.


Letni cilj: - racionalizirati financiranje najpomembnejših znanstvenih sestankov, monografij in periodičnih publikacij ter

uveljaviti usklajeno sodelovanje z ostalimi ministrstvi, ki pokrivajo vsebinsko podobne programe.

Kazalci: - število mednarodno relevantnih znanstvenih sestankov, monografij in periodičnih publikacij, - število slovenskih revij, ki so vključene v mednarodne znanstvene baze podatkov.

19



Projekt v okviru proračunske postavke Znanstveni tisk in sestanki je namenjen zagotavljanju sofinanciranja iz konta 4102 – subvencije privatnim podjetjem.

9304 - Strukturni skladi - tuja udeležba - ERDF - inovativno okolje Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Vzpostavljanje raziskovalnih centrov odličnosti poteka s sredstvi strukturne politike - skupno 3.072.641.000,00 SIT v Programskem obdobju 2004 - 2006, z možnostjo črpanja do l.2008, od tega 75 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (European Regional Development Fund – ERDF). Usmerjeno je predvsem v krepitev sposobnosti prenosa in obvladovanja novih tehnologij ter v razvoj novih tehnologij na prednostnih področjih raziskav in tehnološkega razvoja, ki so zlasti: informacijsko-komunikacijske tehnologije, novi materiali, tehnologije vodenja procesov, biotehnologija s farmacijo in tehnologije za trajnostno gospodarstvo (predvsem okoljske tehnologije). Raziskovalni centri odličnosti bodo prispevali predvsem k realizaciji naslednjih ciljev: - učinkovitejši prenos znanja v produkte, storitve in procese z visoko dodano vrednostjo ter k pospeševanju zagona

in razvoju novih tehnološko usmerjenih dinamičnih podjetij; - izboljšanje sodelovanja med nosilci znanja (univerza, inštituti, druge razvojno raziskovalne in izobraževalne

institucije) ter podjetji; - povečanje vlaganj v raziskave in razvoj na prioritetnih področjih raziskovalne in razvojne dejavnosti v skladu z

NRRP;

kar bo posledično prispevalo k dvigu mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in vodilo k napredku pri doseganju prvega cilja Enotnega programskega dokumenta (EPD), to je hitrejša rast BDP in zmanjšanje zaostanka BDP na prebivalca za povprečjem EU.


Pravice porabe temeljijo na izvedenih razpisih v letih 2004 in 2005, na podlagi katerih se prijaviteljem centrov odličnosti, ki so uspeli na javnih razpisih, zagotavljajo sredstva strukturne politike. Projekti centrov odličnosti se potrjujejo v okviru dveh javnih razpisov oz. ukrepov 1. Prednostne naloge EPD Spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti, in sicer: - ukrep 1.1 Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (skupen javni razpis MG in MVZT) – raziskovalno-razvojni

projekti centrov odličnosti, - ukrep 1.4 Gospodarska infrastruktura in javne storitve, instrument 1.4.2 – projekti razvoja raziskovalne

infrastrukture centrov odličnosti (javni razpis MVZT).

V letu 2005 bomo zagotavili sofinanciranje razvojno raziskovalnih projektov 7 centrov odličnosti ter projektov razvoja raziskovalne infrastrukture 6 centrov odličnosti.

Za doseganje zastavljenih ciljev v okviru EPD, 1. prednostne naloge ter ukrepov 1.1 in 1.4 zagotavljamo še dodatna sredstva, in sicer: - za RR projekte in projekte razvoja raziskovalne infrastrukture, ki so bili potrjeni v letu 2005 in se že izvajajo, - za sredstva treh projektov, ki jih zaradi prekratkih časovnih rokov v letu 2004 izvajalci niso mogli počrpati, - za spremenjeno dinamiko sofinanciranja projektov razvoja raziskovalne infrastrukture dveh centrov odličnosti

(povečanje v l. 2005 in 2006; na podlagi sklenjenih pogodb izvajalcev z dobavitelji).


Na podlagi dosedanjih rezultatov obeh javnih razpisov ter ob zagotovitvi povečanega sofinanciranja v letih 2005 in 2006 pričakujemo, da bodo v letu 2005 izvedene vse aktivnosti, ki vodijo k doseganju zastavljeni cilja, to je do konca leta 2007 vzpostavitev in zagotovitev uspešnega delovanja 8 mednarodno konkurenčnih raziskovalnih centrov odličnosti na prioritetnih področij raziskav in tehnološkega razvoja.

Predlogi do sedaj odobrenih projektov centrov odličnosti obetajo velik prispevek k uresničevanju ciljev razvoja inovacijskega okolja, pričakujemo pa lahko tudi pozitivne učinke pri odpravljanju drugih slabosti RR dejavnosti, kot so zaostajanje pri odličnosti objav, razdrobljenost znotraj RR sfere, nezadovoljiva izobrazbena struktura raziskovalcev v gospodarstvu, zaostajanje v raziskovalni infrastrukturi, slab odziv pri centrih odličnosti v 5. OP EU. Z razvojem spodbudnega okolja za vrhunsko raziskovalno-razvojno delo želimo prispevati tudi h krepitvi mednarodnega RR sodelovanja in povečanju mobilnosti (v obe smeri), kar pomeni hkrati zmanjševanje nevarnosti »bega možganov«.


Projekti v okviru proračunske postavke »Strukturni skladi – tuja udeležba – ERDF – inovativno okolje« so namenjeni zagotavljanju sofinanciranja centrov odličnosti iz sredstev strukturnih skladov EU - ERDF.

20


9404 - Strukturni skladi - lastna udeležba - ERDF - inovativno okolje Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Vzpostavljanje raziskovalnih centrov odličnosti poteka s sredstvi strukturne politike - skupno 3.072.641.000,00 SIT v Programskem obdobju 2004 - 2006, z možnostjo črpanja do l.2008, od tega 75 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (European Regional Development Fund – ERDF). Usmerjeno je predvsem v krepitev sposobnosti prenosa in obvladovanja novih tehnologij ter v razvoj novih tehnologij na prednostnih področjih raziskav in tehnološkega razvoja, ki so zlasti: informacijsko-komunikacijske tehnologije, novi materiali, tehnologije vodenja procesov, biotehnologija s farmacijo in tehnologije za trajnostno gospodarstvo (predvsem okoljske tehnologije). Raziskovalni centri odličnosti bodo prispevali predvsem k realizaciji naslednjih ciljev: - učinkovitejši prenos znanja v produkte, storitve in procese z visoko dodano vrednostjo ter k pospeševanju zagona

in razvoju novih tehnološko usmerjenih dinamičnih podjetij; - izboljšanje sodelovanja med nosilci znanja (univerza, inštituti in druge razvojno raziskovalne in izobraževalne

institucije) ter podjetji; - povečanje vlaganj v raziskave in razvoj na prioritetnih področjih RTR,

kar bo posledično prispevalo k dvigu mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in vodilo k napredku pri doseganju prvega cilja Enotnega programskega dokumenta (EPD), to je hitrejša rast BDP in zmanjšanje zaostanka BDP na prebivalca za povprečjem EU.


Pravice porabe temeljijo na izvedenih razpisih v letih 2004 in 2005, na podlagi katerih se prijaviteljem centrov odličnosti, ki so uspeli na javnih razpisih, zagotavljajo sredstva strukturne politike. Projekti centrov odličnosti se potrjujejo v okviru dveh javnih razpisov oz. ukrepov 1. Prednostne naloge EPD Spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti, in sicer: - ukrep 1.1 Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (skupen javni razpis MG in MVZT) – raziskovalno-razvojni

projekti centrov odličnosti, - ukrep 1.4 Gospodarska infrastruktura in javne storitve, instrument 1.4.2 – projekti razvoja raziskovalne

infrastrukture centrov odličnosti (javni razpis MVZT).

V letu 2005 bomo zagotavili sofinanciranje razvojno raziskovalnih projektov 7 centrov odličnosti ter projektov razvoja raziskovalne infrastrukture 6 centrov odličnosti (obveznosti, sprejete v l.2004).

Za doseganje zastavljenih ciljev v okviru EPD, 1. prednostne naloge ter ukrepov 1.1 in 1.4 zagotavljamo še dodatna sredstva, in sicer: - za RR projekte in projekte razvoja raziskovalne infrastrukture, ki so bili potrjeni v letu 2005 in se že izvajajo, - za sredstva treh projektov, ki jih zaradi prekratkih časovnih rokov v letu 2004 izvajalci niso mogli počrpati, - za spremenjeno dinamiko sofinanciranja projektov razvoja raziskovalne infrastrukture dveh centrov odličnosti

(povečanje v l. 2005 in 2006; na podlagi sklenjenih pogodb izvajalcev z dobavitelji).


Na podlagi dosedanjih rezultatov obeh javnih razpisov ter ob zagotovitvi povečanega sofinanciranja v letih 2005 in 2006 pričakujemo, da bodo v letu 2005 izvedene vse aktivnosti, ki vodijo k doseganju zastavljeni cilja, to je do konca leta 2007 vzpostavitev in zagotovitev uspešnega delovanja 8 mednarodno konkurenčnih raziskovalnih centrov odličnosti na prioritetnih področij raziskav in tehnološkega razvoja.

Predlogi do sedaj odobrenih projektov centrov odličnosti obetajo velik prispevek k uresničevanju ciljev razvoja inovacijskega okolja, pričakujemo pa lahko tudi pozitivne učinke pri odpravljanju drugih slabosti RR dejavnosti, kot so zaostajanje pri odličnosti objav, razdrobljenost znotraj RR sfere, nezadovoljiva izobrazbena struktura raziskovalcev v gospodarstvu, zaostajanje v raziskovalni infrastrukturi, slab odziv pri centrih odličnosti v 5. OP EU. Z razvojem spodbudnega okolja za vrhunsko raziskovalno-razvojno delo želimo prispevati tudi h krepitvi mednarodnega RR sodelovanja in povečanju mobilnosti (v obe smeri), kar pomeni hkrati zmanjševanje nevarnosti »bega možganov«.


Projekti v okviru proračunske postavke »Strukturni skladi – lastna udeležba – ERDF – inovativno okolje« so namenjeni zagotavljanju sofinanciranja centrov odličnosti iz sredstev lastne udeležbe RS v okviru strukturnih skladov EU - ERDF.

05033201 - Informacijsko komunikacijski sistemi Opis podprograma

Zagotoviti zmogljivejše medkrajevne in mednarodne povezave hrbtenice ARNES.

21


Vzpostavitev hitrih internetnih priključkov za uporabnike, ki so upravičeni do dostopa do nacionalnega izobraževalnega in raziskovalnega omrežja.

V podprogramu so zagotovljena tudi sredstva za razvoj, distribucijo in implementacijo v Sloveniji razvitih informacijskih programskih rešitev baz podatkov na področjih medknjižničnih povezav in nadaljnje vzpostavitve e-družbe v javnem sektorju na sploh.

Zakonske in druge pravne podlage

Zakon o javnih zavodih, Državni razvojni program Republike Slovenije 2001 - 2006, Strategija elektronskega poslovanja v lokalnih skupnostih, Strategija elektronskega poslovanja v javni upravi Republike Slovenije SEP - 2004, Nacionalni program telekomunikacij, Strategija RS v informacijski družbi, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Zakon o telekomunikacijah, Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, Akcijski načrt e-Evropa Evropske Komisije;

Zakon o vladi RS (Uradni list RS, št. 123/04).

Dolgoročni cilji podprograma in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev

Za ARNES: - raziskovalni in izobraževalni sferi omogočiti učinkovit, zanesljiv in poceni dostop do interneta ter s tem vsem

udeležencem v izobraževanju in znanosti omogočiti lažjo in hitrejšo medsebojno komunikacijo doma in po svetu ter nediskriminatorni dostop do svetovnih informacijskih virov

- razvijati zmogljivo nacionalno izobraževalno in raziskovalno omrežje po vzoru drugih držav v Evropi, - dvigniti raven informacijske in računalniške usposobljenosti ljudi kot ključnega dejavnika izgradnje

informacijske družbe;

Za Hitri internetni priključki so: - vzpostavitev hitrih internet priključkov za vse uporabnike, ki so upravičeni do dostopa do nacionalnega

izobraževalnega in raziskovalnega omrežja (osnovne, srednje in višje šole, visokošolski zavodi, študentski domovi, knjižnice, vrtci in raziskovalne inštitucije ipd.).

Dolgoročni cilji za E-poslovanje izhajajo iz navedenih predpisov in obsegajo cilje za doseganje razvoja e-družbe, kot so povečanje dostopnosti interneta in drugih elektronskih omrežij v družbi na sploh, povečanje dostopnosti javnih storitev skozi elektronska omrežja, izboljšanje hitrosti prenosa podatkov, ipd..

Letni izvedbeni cilji podprograma in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev

Za ARNES zagotoviti zmogljivejše medkrajevne in mednarodne povezave hrbtenice ARNES.

Za Hitri internetni priključki so: povečati število hitrih internetnih priključkov za uporabnike, ki so upravičeni do dostopa do nacionalnega izobraževalnega in raziskovalnega omrežja.

Aktivnosti v okviru podprograma se bodo izvajale skozi programe in projekte, za katere obstajajo vpeljani sistemi spremljave in ocenjevanja. V okviru razvoja e-družbe bo ministrstvo samo izvajalo ocenjevanje in izračun indikatorjev, hkrati pa bo zagotavljalo podporo pri spremljanju in ocenjevanju Programa Ciljno-raziskovalni projekti. Nadalje bomo spodbujali povečanje javno dostopnih e-točk ter neprofitnih organizacij in združenj, ki razširjajo uporabo programskih rešitev, ter sodelovali z drugimi ministrstvi pri sofinanciranju določenih programov.

Letni izvedbeni cilji in ustrezni indikatorji spremljanja in ocenjevanja so podrobno navedeni v okviru obrazložitev posameznih proračunskih postavk ter v njih vsebovanih programih in projektih.

5723 - Sredstva za izvedbo ZSPJS - IZUM Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Sredstva so namenjena odpravi plačnih nesorazmerij po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju za javni zavod IZUM.

5682 - ARNES Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Zagotoviti zmogljivejše medkrajevne in mednarodne povezave hrbtenice ARNES, ker je pričakovati bistveno povečanje zahtev za stalne povezave na omrežje ARNES tudi zaradi sklenjene pogodbe med Vlado RS in Telekomom Slovenije, ki ureja cenovne popuste pri zakupu telekomunikacijskih kapacitet za dostop do omrežja ARNES.

22



Nemoteno delovanje Arnesa, predvsem pa tudi njegov nadaljnji razvoj je nujni infrastrukturni predpogoj za razvoj znanosti in izobraževanja v Sloveniji. Znanstvena, izobraževalna in raziskovalna sfera morajo imeti poceni in zadosti zmogljiv dostop do interneta, predvsem pa do povezave v mednarodno mrežo akademskih omrežij. Stabilno financiranje mora vključevati tudi nadaljnji razvoj omrežja, to je povečevanje zmogljivosti pri prenosu podatkov v Sloveniji in v mednarodna omrežja.

Izhodišče za dejavnosti v okviru proračunske postavke je medresorno usklajen Program dela in finančni načrt javnega zavoda ARNES. Glavni delež potrebnih proračunskih sredstev je namenjen pokrivanju stroškov najema telekomunikacijskih povezav v Sloveniji in mednarodnih povezav.


Število organizacij, ki bodo priključene na omrežje ARNES naj bi se še dodatno povečalo ob hkratnem povečanju hitrosti prenosa podatkov. Z namenom povečanja konkurenčnosti izobraževalne in raziskovalne sfere je nujno povečanje zmogljivosti omrežja Arnes na doseganje povprečja srednjeevropskih držav, kar pomeni povečanje v letu 2005 iz sedanjih 1 Gbit/s na 2 Gbit/s.


V okviru investicijskega transfera se vodi NRP št.2811-02-0014 za posodobitev storitev omrežja Arnes. Osnovni namen Arnesa, to je podpora razvojni in raziskovalni dejavnosti se lahko izvaja le, če ima omrežje Arnes približno enake kapacitete kot omrežja v drugih državah in če je z njimi povezan z zmogljivimi povezavami. Le tedaj lahko slovenska izobraževalna in raziskovalna sfera sodeluje v vedno številčnejših mednarodnih projektih, ki zahtevajo take povezave.

V drugih državah se je zmogljivost akademskih omrežij v zadnjih letih skokovito povečala. Arnes temu ni mogel slediti zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev in zaradi dragega zakupa telekomunikacijskih vodov, tako da je Slovenija po kazalcu kapacitete mednarodnih in medmestnih povezav nacionalnih izobraževalnih in raziskovalnih omrežij na zadnjem mestu med evropskimi državami.

5724 - COBISS in druga knjižnično informacijska dejavnost Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Program COBBIS in druga knjižnična dejavnost (1800) obsega sredstva za delovanje programa COBBIS, ki ga izvaja infrastrukturni javni zavod IZUM ter sredstva za financiranje knjižnic in osrednjih informacijskih centrov.

Cilj programa (1800) so: - zagotovitev sredstev za izvajanje programov COBBIS in SICRIS v okviru dejavnosti javnega zavoda IZUM,

skladno z letnim programom dela in finančnim načrtom zavoda (redefinicija pogojev in kriterijev za (so)financiranje vnosov v COBISS),

- sofinanciranje dejavnosti specialnih knjižnic, - nadomestitev in obnovitev računalniške in komunikacijske opreme v sistemu specialnih knjižnic, informacijskih

centrov in IZUM-a, - zagotovitev delovanja dejavnosti osrednjih specializiranih informacijskih centrov, ki izvajajo selekcijo,

kategorizacijo, spremljanje in nadziranje ustrezne razvrstitve bibliografskih zapisov raziskovalcev v okviru sistema COBISS,

- doseči boljše sodelovanje z državami zahodnega Balkana pri vzpostavitvi mreže COBISS.net in prostem pretoku bibliografskih zapisov, ki se kreirajo v avtonomnih knjižničnih sistemih teh držav.


Financiranje informacijsko-knjižnične dejavnosti temelji na številu raziskovalcev in raziskovalnih organizacij, ki so vključeni v sistem znanstvenega informiranja in komuniciranja. Pri tem je zlasti pomemben obseg, globina in domet znanstvenih informacij, ki jih sistem lahko posreduje širši in ožji javnosti. Sistem SICRIS trenutno zajema celovite informacije o 10626 raziskovalcih, 531 raziskovalnih organizacijah in 969 raziskovalnih skupinah.

Letni vnos bibliografskih enot vseh raziskovalcev v sistem COBISS predstavlja približno 10.000 objavljenih periodičnih člankov, 4.800 monografij in drugih zaključenih del, 2.000 izvedenih del in dogodkov ter 4.700 mentorstev.


Letni cilji: - zagotovitev financiranja za izvajanje posameznih programov (COBBIS, SICRIS) v okviru IZUM, skladno z

letnim programom dela in finančnim načrtom zavoda, - zagotovitev delovanja dejavnosti šestih specializiranih informacijskih centrov na posameznih področjih.

23


Kazalci: - število uporabnikov in storitev knjižnic, - število vnesenih bibliografskih enot vseh raziskovalcev v sistemu COBISS, - število selekcioniranih bibliografskih vnosov osrednjih specializiranih informacijskih centrov, - število predstavljenih podatkov o raziskovalno razvojni dejavnosti v sistemu SICRIS, - dosegljivost informacij o raziskovalni in razvojni dejavnosti v Sloveniji - SICRIS, - dosegljivost informacij o bibliografskih rezultatih slovenskih raziskovalcev – COBISS.


Projekt v okviru proračunske postavke je povezan z nadomestitvijo in obnovo računalniške in komunikacijske opreme – opreme za centralne servise COBISS in SICRIS v sistemu IZUM.

5677 - Članarine v mednarodnih in medvladnih organizacijah Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Načrtovana so sredstva za plačilo članarine v neprofitni mrežni organizaciji ERIS@, katere namen je povezovanje regij s ciljem čim boljšega koriščenja sredstev strukturnih skladov. EROS@ je registrirana v Bruslju.

Nacionalna koordinacija komunitarnih programov eTEN in eVsebinePlus (eContentPlus).

Nacionalna kooridnacija projektov ERIS@.

Notifikacija akta o nasledstvu glede Ustave UNESCO (mednarodne pogodbe št. 9/92) in na tej podlagi včlanjenje v UNESCO zahteva redno plačevanje letne članarine.

Sodelovanje v projektih mednarodnih organizacij s področja informacijske družbe.


Obveza za sodelovanje v komunitarnih programih eTEN in eVsebinePlus (oziroma CIP kot morebitnemu nasledniku) izhaja iz podpisa pristopne pogodbe EU.

Pristopno izjavo k organizaciji ERIS@ je v imenu RS podpisal minister za informacijsko družbo. Obveza sodelovanja prehaja na MVZT.

Uspešnost sodelovanja ocenjujemo na podlagi števila uspešnih prijav slovenskih organizacij na razpise EK in višine pridobljenih sredstev.


Povečanje števila uspešnega sodelovanja (prijavitelji ali partnerji v konzorcijih) slovenskih organizacij v komunitarnih programih.

Boljše regionalno koriščenje sredstev strukturnih skladov.


Za podporo izvajanja funkcij nacionalnih kontaktnih točke (eTEN, eContentPlus) je predvideno JNMV za izvajanje tistih aktivnosti, ki jih lahko izvajajo zunanji izvajalci.

Predvideno je JNMV za podporo in animacijo sodelovanja administrativnih regij v programu ERIS@ - IANIS.

V okviru sodelovanja v projektih mednarodnih organizacij je predvideno: - sodelovanje na Wolrd Summit on Information Society, - soorganizacija konference e-Izzivi (eChallenges), - delavnica Vloga e-vsebin (UNESCO).

5690 - Digitalne vsebine Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Sodelovanje z Ministrstvom za kulturo pri digitalizaciji kulturne dediščine, pri projektu e-knjižnic, vzpostavljanju mreže multimedijskih centrov in preučevanju konvergence medijev.


V skladu z dolgoročnimi cilji programa so porabniki sredstev predvsem javni in zasebni zavodi, društva, ustvarjalci digitalnih vsebin – posamezniki, ki izkazujejo sposobnost zadostiti cilju programa.

24



Indikator: Število enot kulturne dediščine shranjene v elektronski obliki.


Študija o izvedljivosti projekta vzpostavitve digitalne evidence kulturne dediščine in digitalizacija vsebin Narodne univerzitetne knjižnice (NUK).

5685 - E-poslovanje Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Elektronsko poslovanje je glavna značilnost informacijske družbe in ena ključnih možnosti za povečanje konkurenčne sposobnosti podjetij. Za učinkovito uvajanje elektronskega poslovanja so ključnega pomena ustrezna informiranost, dostopnost znanj in rešitev, odprtost in povezljivost rešitev, ustrezen pravni okvir, močna nacionalna IKT industrija, ustrezna informacijska infrastruktura ter zadosten nivo zaupanja uporabnikov. Dejavnosti v okviru te proračunske postavke so usmerjene v zagotavljanje teh pogojev.


V skladu s cilji programa so porabniki sredstev predvsem javni in zasebni zavodi, zbornice in njihova združenja, ki izvajajo programe oziroma sodelujejo pri razvoju inovativnega in podpornega okolja za razvoj e-poslovanja ter podjetja, uporabniki storitev referenčnih centrov za e-poslovanje. Izračuni pravice porabe temeljijo na uporabnosti, dostopnosti, ekonomičnosti, odprtosti in povezljivosti rešitev ter prioritetnem redu reševanja v smislu doseganja dolgoročnih ciljev podprograma.


Povečanje odstotka podjetij, ki kupujejo ali prodajajo preko interneta. Povečanje odstotek delovne sile, ki izvaja delo na daljavo. Povečanje števila javno objavljenih standardnih shem za izmenjavo podatkov.


Spodbujanje in koordinacija aktivnosti za pripravo okolja za razvoj standardiziranih rešitev za elektronsko izmenjavo podatkov med podjetji (B2B) in med podjetji in državo (B2G).

Spodbujanje slovenskih podjetij za razvoj na sodobnih IKT temelječih rešitev, ki imajo tudi čezmejni učinek in zagotavljajo skladnejši regionalni razvoj (Interreg III A,B,C).

Spodbujanje razvoja slovenske IKT industrije kot ključnega elementa za uspešen razvoj informacijske družbe v Sloveniji s sofinanciranjem izbranih projektov IKT tehnološke mreže.

Sodelovanje z GZS pri oblikovanju strategije slovenske IKT panoge in sofinanciranje izbranih ukrepov na podlagi le-te.

Sofinanciranje razvoja mreže referenčnih centrov za e-poslovanje v okviru pospeševalne mreže PCMG (Pospeševalne centra za malo gospodarstvo), mrež obrtne in gospodarske zbornice, mreže Euro Info Centrov, razvoj programov in storitev teh mrež ter priprava pogojev za razvoj podjetniškega e-dela in e-učenja.

5680 - e-Slovenija / javna uprava, gospodarstvo in civilna družba Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Dejavnosti, ki jih bo ministrstvo izvajalo s sredstvo te proračunske postavke so usmerjene spodbujanje razvoja informacijske družbe ter koordinacijo aktivnosti razvoja v RS. Ministrstvo bo sofinanciralo nadaljnjo izgradnjo e-prostora (sklop informacijsko komunikacijske tehnologije in elektronskih storitev na področjih uprave, gospodarstva in civilne družbe) vključno z njegovim vzdrževanjem in nadgradnjo na podlagi vsebinskih in tehnoloških smernic. Ohranjali in izpopolnjevali bomo čim večjo dostopnost, integracijo ter uporabo sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) v vseh družbenih segmentih ter uresničevanju raziskovalnih, gospodarskih in širših družbenih interesov. V skladu s Strategijo Republika Slovenija v informacijski družbi in z Akcijskim načrtom eEurope 2005 bomo namenjali sredstva za ustvarjanje zakonskih in družbeno-motivacijskih pogojev za uvajanje varnega elektronskega poslovanja, nadaljevali s spodbujanjem razvoja javnih spletnih aplikacij, skladno z metodologijo EU nadaljevali s spremljanjem razvoja informacijske družbe v Sloveniji preko dogovorjenih indikatorjev. Na področju javne uprave je načrtovano sodelovanje pri skupnih projektih z drugimi ministrstvi (predvsem MJU) ter lokalnimi skupnostmi s poudarkom na programu projektov e-Uprava. Spodbujali bomo razvoj aplikacij za javno upravo s poudarkom na končnem uporabniku - občanu, ki bo sledilo ciljem, ki so izraženi v dokumentu Strategija razvoja aplikacij za lokalno samoupravo (SEPLS). Še naprej bomo spodbujali enakomeren regionalni razvoj in s tem pripomogli k zmanjšanju digitalne ločnice.

25



Izhodišča in kazalci so razvojno naravnani ter so razvidni iz načrta razvojnih programov in sicer: 2811-02-0005, 2811-02-0007, 2811-02-0008, 2811-02-0009, 2811-02-0010 in 2811-02-0012. Posebej izpostavljamo pomen in prirastek javno dostopnih točk, vzpodbujanje razvoja odprtokodnih rešitev in stopnjo eksploatacije informacij javnega značaja.


Povečanje vrednosti naslednjih izbranih indikatorjev razvoja informacijske družbe: - Število javno dostopnih točk do interneta na milijon prebivalcev. - Odstotek prebivalstva, ki redno uporablja internet. - Osnovne javne storitve, ki so dostopne prek interneta. - Hitrost prenos poudarkov po medpovezavah med državnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi omrežji (NREN)

z EU in na svetovni ravni. - Odstotek podjetij, ki uporablja e-poslovanje. - Število računalnikov na 100 učencev v osnovnih in srednjih šolah.


Vzdrževali bomo stabilno okolje za merjenje in analizo indikatorjev, ki bo lahko služilo kot vir podatkov za interne odločitve (ministrstvo, vlada), kakor tudi kot vir podatkov za mednarodne institucije, ki se ukvarjajo z zbiranjem, analizo in distribucijo podatkov o stanju informacijske družbe. Sledenje indikatorjem je tudi ena izmed ključnih dejavnosti v okviru Akcijskega načrta eEvrope 2005, ki ga je sprejela Evropska Komisija.

Ciljni raziskovalni projekti ostajajo osnova povezovanja znanstvenih rezultatov z aplikativnimi načrti gospodarstva. Ministrstvo skrbi za transfere tako pridobljenega znanja in njegovo diseminacijo. Sodelovali bomo pri pripravi in izvedbi razpisa za leto 2005 in izpolnjevali že sprejete obveznosti na težišču 9 (Informacijska družba).

Nadaljevali bomo s sofinanciranjem spodbujanja razvoja enovitih storitev elektronskega poslovanja v lokalni skupnosti ter nato implementacijo posameznih e-storitev, ki bodo pripomogle k poenostavitvi in posodobitvi administrativnih in upravnih postopkov z uporabo sodobne IKT. Nadaljevali bomo z razvojem aplikacije e-vrtci in sistema EUPLS ter sofinancirali informacijsko infrastrukturo za potrebe lokalne samouprave.

Sofinanciranje izgradnje javno dostopnih točk (e-knjižnice, e-šole, MMC...) katerih pomen je sicer odvisen od tehnološkega napredka na področju mobilnih komunikacij, vendar ostajajo kljub temu velikega pomena prav za prej omenjene manj privilegirane skupine. V okviru projekta e-prostor bomo omogočili z spodbujanjem vzpostavljanja javno dostopnih točk (JDT) javno dostopnost informacijskih rešitev čim širšemu krogu prebivalcev ter participacijo gospodarskih družb in njihovo elektronsko komunikacijo z javno upravo. V konceptu e-prostora so vsebovane integrirane rešitve na infrastrukturni in aplikativni ravni. Projekte bomo izvajali samostojno ali v sodelovanju z drugimi ministrstvi (predvsem MK).

V sodelovanju z Ministrstvom za kulturo bomo financirali razvoj Glasbeno informacijskega centra (GIC);

Zagotavljali bomo podporo delovanju neprofitnih organizacij in združenj, ki se ukvarjajo z razvojem, uporabo, lokalizacijo in razširjanjem programske opreme, ki temelji na odprti kodi. Predvidevamo izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje projektov razvoja, lokalizacije in razširjanja programske opreme, ki temelji na odprti kodi ter izvedbo natečaja za izdelavo najboljših aplikacij, temelječih na odprti kodi. Rezultate projekta bomo vrednotili glede na povečevanje deleža odprtih rešitev uporabljenih na različnih področjih.

V vlogi spodbujanja in koordinacije razvoja informacijske družbe v RS bomo na konferenci širšega pomena s področja IKT predstavili širši vidik razvoja informacijske družbe, programe ministrstva na tem področju ter ostale programe, pomembne za učinkovit in skladen razvoj informacijske družbe v RS.

Načrtujemo projekt za vzpostavitev ustrezne podporo spremljanju, koordinaciji in vodenju projektov s področja informacijske družbe (namestitev rešitve razvite v okviru komunitarnega programa IDA, ali nakup ustrezne informacijske rešitve). Na podlagi izvedbenih modelov za eksploatacijo informacij javnega značaja in ukrepov za uspešno operacionalizacijo teh modelov bomo spodbujali predvsem razvoj e-storitev temelječih na ponovni uporabi informacij javnega značaja.

Na področju civilne družbe bomo nadaljevali s sofinanciranjem projektov za zmanjševanje digitalne ločnice. Enakomeren regionalni razvoj ostaja osnovno vodilo s poudarkom na stimulaciji uporabe novih tehnologij pri nepriviligiranih skupinah, s poudarkom na osebah s posebnimi potrebami. Predvidevamo naročilo študije za opredelitev prioritetnih razvojnih projektov na področju e-zdravje (e-Health), predvideno pa je tudi sofinanciranje platforme za e-učenje (e-Learning).

Z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve bomo nadaljevali z izvajanjem aktivnosti na programu digitalnega opismenjevanja brezposelnih (Digitaln literacy of unemployed) in realizirali v Finančnem memorandumu PHARE programa sprejete obveznosti za ta program.

26


5684 - Hitri internet priključki Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Vzpostavitev hitrih internetnih priključkov za vse uporabnike, ki so upravičeni do dostopa do nacionalnega izobraževalnega in raziskovalnega omrežja (osnovne, srednje in višje šole, visokošolski zavodi, študentski domovi, knjižnice, vrtci in raziskovalne inštitucije ipd.), bo kvaliteten preskok pri zagotavljanju sodobne infrastrukture za uporabo informacijskih tehnologij s pomočjo optičnih povezav.


Cilj v 2004-2005 je hitra povezava vsaj 30 % upravičenih uporabnikov, v letu 2006 40 % upravičencev.


Predvidevamo, da bo v letu 2005 imelo lasten priključek na omrežje ARNES skupno 5.000 ležišč v študentskih domovih.


Vzpostavitev hitrih internet priključkov uporabnikom, ki upravičeni do dostopa do nacionalnega izobraževalnega in raziskovalnega omrežja (osnovne, srednje in višje šole, visokošolski zavodi, študentski domovi, knjižnice, vrtci in raziskovalne inštitucije ipd.).

5728 - Informacijska in komunikacijska infrastruktura Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Program sofinanciranja nakupov informacijske in komunikacijske opreme obsega sofinanciranje nakupov informacijske in komunikacijske opreme ter lahko znaša do največ 75 % nabavne vrednosti za enoto. Informacijska in komunikacijska oprema predstavlja pomembno raziskovalno infrastrukturo raziskovalnemu kadru z zagotavljanjem sodobnih in zmogljivih načinov pretoka informacij, ki so nujne za opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti.

Izhodišča in kazalci (indikatorji) na katerih temeljijo izračuni predlogov pravic porabe - obseg znanstveno-raziskovalne, raziskovalno-razvojne oziroma knjižnične informacijske dejavnosti; - relevantnost in dostopnost knjižničnega informacijskega gradiva za uporabnike izven organizacije; - izpolnjevanje kompatibilnosti opreme z zahtevami omrežja in s priporočili za opremo v sistemu.


Letni cilj: - nadomestitev in obnovitev računalniške in komunikacijske opreme v sistemu specialnih knjižnic, informacijskih

centrov in IZUM-a,

Kazalec: - število in obseg vrednosti pri nadomeščanju ali obnavljanju informacijsko komunikacijske opreme.


Projekt v okviru proračunske postavke je namenjen nadomestitvi in obnovitev večje računalniške in komunikacijske opreme v sistemu specialnih knjižnic, informacijskih centrov in IZUM-a.

5681 - Programi pomoči - JV Evropa Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Na podlagi priporočila Vlade RS bomo v okviru te proračunske postavke izvajali programe pomoči JV Evropi, ki bodo specifično usmerjeni v distribucijo in namestitev ter implementacijo v Republiki Sloveniji razvitih programskih rešitev s področja evidence vzajemnih katalogov knjižničnih in bibliografskih publikacij.


Programska oprema s področja vzdrževanja evidence vzajemnih katalogov knjižničnih in bibliografskih publikacij COBBIS je v strokovnih krogih referenčna in glede funkcionalnosti, obsega in uporabljenosti prioritetna programska oprema oz. podatkovna baza.


Implementacija sistema COBISS v država JV Evrope, skladno z letnim načrtom Inštituta informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM).

27



Sofinancirali bomo projekt implementacije sistema COBISS v posameznih državah JV Evrope po načrtu vzpostavljenih dogovorov o sodelovanju Inštituta informacijskih znanosti v Mariboru, razvijalec in lastnik licence COBBIS-a.

Sofinanciranje drugih projektov distribucije v Republiki Sloveniji izdelanih rešitev s področja IKT v posamezne nerazvite države.

5732 - Tuja periodika in baze podatkov Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Za celovit dostop do najnovejših znanstveno-raziskovalnih spoznanj se v okviru te postavke sofinancira nabavo tuje znanstvene literature in elektronski dostop do najnovejših znanstvenih baz na svetu. Nabavljena tuja znanstvena literatura je javno dostopna v vseh knjižnicah raziskovalnih organizacij ter preko sistema COBISS. Za zagotovitev racionalnega nabavljanja tuje literature se spodbuja koordinacija seznamov tuje literature, ki je nabavljena iz proračunskih sredstev preko javnega infrastrukturnega zavoda IZUM ter spodbuja sklepanje konzorcijskih pogodb.


Omogočiti je treba nabavo tuje literature in elektronski dostop do najnovejših znanstvenih baz na svetu. Pri tem se upošteva racionalnost porabe sredstev in naslednja izhodišča in kazalce: - dostopnost fonda literature, - kontinuiteta naročil, - teritorialno pokrivanje potreb, - mrežna dostopnost baz podatkov, - frekventnost uporabe revij oziroma baz podatkov.


Letni cilj: - omogočitev nabave tuje literature in elektronski dostop do najnovejših znanstvenih baz na svetu.

Kazalec: - število nabavljene strokovne literature, baz podatkov in elektronskih publikacij

05043201 - Programi pospeševanja tehnološkega razvoja gospodarstva Opis podprograma

Podprogram zajema ukrepe za pospeševanje tehnološkega razvoja in inovativnosti v podjetjih, ki so usmerjeni prioritetno v: - povečanje skupnih vlaganj v raziskave in razvoj, - hitrejši pretok znanja med izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom, - krepitev mednarodnega sodelovanja na področju razvoja in raziskav.

Podprogram dolgoročno prispeva k uresničevanju ciljev Strategije gospodarskega razvoja Slovenije, prehodu v na znanju temelječo družbo in sledi sprejetim usmeritvam EU in sklepom Lizbonske deklaracije in Barcelonskega vrha v letu 2002, kjer so se najvišji predstavniki držav članic EU dogovorili, da bi se morala vlaganja v raziskave in razvoj ter inovacije v EU povečati s ciljem, da se do leta 2010 približajo 3 % BDP. Dve tretjini teh novih vlaganj bi morali priti iz zasebnega sektorja. Prav tako program predstavlja izvedbo aktivnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na področju tehnološkega razvoja v okviru usmeritev predlaganega Nacionalnega raziskovalno razvojnega programa.

V okviru programa je predvideno zmanjšanje proračunskih sredstev (cca 16 %) in sicer zaradi tesnih okvirjev rebalansa proračuna in velikega deleža zakonskih obveznosti na visokem šolstvu in znanosti.

Načrt porabe sredstev temelji na ugotovitvah iz primerjalnih analiz konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki med ključnimi pomanjkljivostmi izpostavljajo: - nezadosten prenos znanja med raziskovalno-razvojno sfero in industrijo in posledično premajhen delež podjetij,

ki uvajajo inovacije; - neuravnoteženost med temeljnimi in razvojnimi raziskavami v škodo slednjih; - premajhna učinkovitost obstoječih mehanizmov za prenos znanja med raziskovalnim sektorjem in industrijo; - nerazvitost mehanizmov za financiranje tehnoloških inovacij; - nizko stopnjo tehnološke intenzivnosti in posledično premajhno dodano vrednost na zaposlenega.

28


Zakonske in druge pravne podlage - Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, - Zakon o spodbujanju podjetništva, - Nacionalnega raziskovalno razvojnega programa (predlog).


Dolgoročni cilj podprograma je povečanje skupnega obsega vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije v EU v skladu s ciljem, da se do leta 2010 približajo 3 % BDP. Cilji zastavljeni za obdobje 2004 - 2008 so: - Povečanje obsega podjetniških vlaganj v R&D od 0,8 % GDP na 1,5 % GDP; z neposrednimi spodbudami za

izvajanje razvojne faze tehnoloških projektov v podjetjih in z oblikovanjem novih finančnih instrumentov za podporo tehnološkim naložbam.

- Povečana skupna vlaganja v tehnološki razvoj na področjih, kjer Slovenija ima konkurenčne prednosti glede na znanje in sposobnosti podjetij z visoko dodano vrednostjo, prioritetno financiranje raziskovalno razvojnih projektov v okviru definiranih tehnoloških programov in prioritet iz Nacionalnega raziskovalno razvojnega programa (NRRP).

- Vzpostavitev razvojno raziskovalne infrastrukture, ki bo zagotavljala podporo podjetjem pri ustvarjanju in prenosu znanja za tehnološki napredek ter zagotavljala vključevanje podjetij v domače in tuje raziskovalno razvojne programe in projekte ter omogočila malim in srednjim podjetjem dostop do rezultatov raziskav in sodobne raziskovalne opreme v okviru tehnoloških centrov.

Letni izvedbeni cilji podprograma in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev 1. izpeljava javnih razpisov za raziskovalno razvojne projekte malih in srednje velikih podjetij ter zaključek razpisa

za tehnološke investicije iz leta 2004 za podporo strateško naravnanim projektom, 2. podpora raziskovalno razvojni infrastrukturi - tehnološkim centrom, kot skupnim razvojnim jedrom večjih

podjetij, 3. spodbujanje povezovanja in hitrejšega pretoka znanja iz univerz in raziskovalnih inštitutov v gospodarstvo

(mladi raziskovalci za gospodarstvo), 4. spodbujanje mednarodnega sodelovanja: 4.1. EUREKA: 15 novih projektov, 4.2. 6. okvirni program: 30 do 40 novih prijav podjetij na razpise 6. okvirnega programa EU.

5688 - Podpora tehnološkemu razvoju, recenzije in ekspertize Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V okviru proračunske postavke se izvajajo ukrepi in aktivnosti podpornih aktivnosti tehnološkemu razvoju in inovativnosti. V okviru te postavke se zagotavlja sredstva za prehod kadrov iz raziskovalne sfere v gospodarstvo (mladi raziskovalci), podpora inovatorjem posameznikom in sofinanciranje obrestnih mer za kredite, ki jih je leta 1999 dodelila Slovenska razvojna družba za tehnološke investicije podjetij.

Sredstva so namenjena tudi za storitve kot so ocenjevanje vlog, evalvacije ter ekspertize, kot pomoč pri pripravi tehnološke in inovacijske politike ministrstva na področju inovativnosti in tehnološko razvojnih in drugih ciljnih programov ter investicij v nove tehnologije in produkte. Sredstva so namenjena tudi podpori posameznih aktivnosti zunanjih izvajalcev za izvedbo aktivnosti promocije ter podpornih aktivnosti na področju tehnološkega razvoja.


Izhodišča ukrepov in aktivnosti v okviru te proračunske postavke so zajeta v Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti ter strateških dokumentih Evropske unije.

Ukrepi temeljijo na podatku, da je sodelovanje med institucijami znanja in pretok med raziskovalno sfero in gospodarstvom zelo šibak, kar Slovenijo uvršča na tem področju na sam rep EU držav.

Sredstva so namenjena za storitve kot so ocenjevanje vlog, evalvacije ter ekspertize, kot pomoč pri pripravi tehnološke in inovacijske politike ministrstva na področju inovativnosti in tehnološko razvojnih in drugih ciljnih programov ter investicij v nove tehnologije in produkte. Sredstva so namenjena tudi podpori posameznih aktivnosti zunanjih izvajalcev za izvedbo aktivnosti promocije ter podpornih aktivnosti na področju tehnološkega razvoja.

Poudarek programa je tako na povečevanju vlaganja v razvoj znanja in centrov odličnosti na vseh tistih področjih, kjer Slovenija ima primerjalne prednosti in kritično maso znanja za uveljavljanje v mednarodnem okolju. Predvideni ukrepi pa so usmerjeni predvsem v tehnološke in inovacijske sposobnosti zlasti malih in srednje velikih podjetij (tehnološki centri, razvojna jedra,…) ter delno sofinanciranje inovatorjev posameznikov.

Letni cilji na nivoju proračunske postavke in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - povečanje skupnih vlaganj v R&R,

29


- povečanje deleža inovativnih podjetij, - čas potreben za recenzije, - št. prijavljenih projektov, - št. sodelujočih organizacij.


V okviru spodbud tehnoloških in drugih ciljnih programov so predvidena sredstva za sofinanciranje mladih raziskovalcev za gospodarstvo ter inovatorjev posameznikov.

V okviru proračunske postavke so sredstva namenjena za financiranje dela zunanjih ekspertov, ki opravljajo recenzije projektov, ki prispejo na javne razpise na področju tehnološkega razvoja in inovativnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Sredstva so namenjena tudi za pridobivanje strateških podlag za izvajanje politike ministrstva. Poleg tega pa so sredstva v okviru te postavke namenjena tudi pripravi študij in ekspertiz, ki služijo za izvajanje in pripravo nadaljnjih ukrepov in spodbud na področju tehnološkega razvoja. V okviru te postavke ministrstvo tudi sofinancira del stroškov promocije tehnološkega razvoja in inovativnosti pri posameznikih, podjetjih, mladih in drugih ciljnih skupinah.

5686 - Razvojni projekti in infrastruktura Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V okviru postavke so sredstva namenjena za sofinanciranje raziskovalno razvojnih projektov podjetij ter zaključek aktivnosti Javnega razpisa za spodbujanje investicij v nove tehnologije in produkte iz leta 2004. Namenjena so ukrepu, ki predstavlja eno izmed prioritetnih usmeritev programa za spodbujanje tehnološkega razvoja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

V okviru inovacijske infrastrukture za tehnološki razvoj so izrednega pomena tehnološki centri, ki s svojo opremo, znanjem in storitvami nudijo podjetjem nujno potrebno in finančno dosegljivo raziskovalno razvojno okolje in orodja. Poudarek je predvsem na storitvah za mala in srednja velika podjetjih, ki si sama le s težavo zagotavljajo razvoj, kar jim močno otežuje nastop na konkurenčnih trgih in jih tudi močno omejuje pri rasti.


Slovenija namenja za razvoj in raziskave (od leta 1999) 1,5 % BDP. Finska je npr. že leta 1991 presegla 2 % BDP za te namene, po letu 2001 pa za R&D namenja že blizu 4 % od BDP. Še večji je zaostanek Slovenije glede na vlaganja v R&D in inovativnost v poslovnem sektorju, javna sredstva v obsegu približno 0,8 % od BDP pa se praktično v celoti usmerjajo za financiranje delovanja javnih institucij. V najbolj razvitih EU državah več kot dve tretjini sredstev za R&D prihaja iz poslovnega sektorja, kar je tudi cilj Barcelonske deklaracije, prav tako pa so javna sredstva praktično v celoti usmerjena v podporo razvojno raziskovalnim projektom.

Problem Slovenije je tudi sorazmerno nizko število inovativnih podjetij, predvsem med malimi in srednje velikimi podjetji, kjer je ta delež le 28 %. Analize razpisov kažejo, da se tudi na javne razpise večinoma prijavlja omejen krog podjetij. Zato bo eden izmed ciljev v letu 2005 tudi razširiti bazo potencialnih prijaviteljev in s tem povečati tudi število inovativnih podjetij, ki razvojno sodelujejo z institucijami znanja oziroma drugimi podjetji.

Letni cilji na nivoju proračunske postavke in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - št. malih in srednje velikih podjetij, - št. podjetij, ki se prvič prijavljajo, - delež projektov pomembnih za širši gospodarski razvoj, - povečanje tehnološke zahtevnosti proizvodov in storitev, - delež visokih tehnologij v deležu prijavljenih projektov, - delež projektov, ki pri RR sodelujejo z institucijami znanja.


V okviru proračunske postavke se izvaja raziskovalno razvojni projekti za mala in srednje velika podjetja. Subvencija znaša od 25 do 35 % upravičenih odstotkov. Z večjo subvencijo za razvojno sodelovanje skušamo povečati delež podjetij, ki vlagajo tudi v sodelovanje in prenos znanja iz drugih institucij. V letu 2005 bomo v okviru te proračunske postavke zaključili pogodbene obveznosti iz dvoletnih pogodb v okviru Javnega razpisa za tehnološke investicije, ki ga je v letu 2004 objavilo Ministrstvo za gospodarstvo.

V okviru Javnega razpisa za podporo tehnološkim centrom se bo sofinanciralo strošek delovanja in del stroškov konkretnih raziskovalno razvojnih projektov, ki jih predlagajo tehnološki centri v skladu z dogovorom s svoji ustanovitelji in člani. Subvencija znaša od 25 do 50 odstotkov glede na vrsto storitve in dovoljene stopnje v skladu s pravili za dodeljevanje razvojnih državnih pomoči.

30


5687 - Sodelovanje v evropskem raziskovalnem prostoru Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V okviru postavke se nahajajo sredstva namenjena za sofinanciranje sodelovanja slovenskih podjetij in raziskovalnih organizacij v projektih evropskega programa industrijsko-razvojnih raziskav EUREKA, ki je najstarejši evropski tehnološki program ustanovljen leta 1985. Primarni cilj mednarodnega programa EUREKA je pospeševanje tehnološkega razvoja industrije v Evropi in zagotavljanje konkurenčnosti evropske industrije v svetu, zlasti v tekmi z Japonsko, ostalimi vzhodnoazijskimi državami in ZDA. Naslednji cilj je spodbujanje razvojnega sodelovanja med državami članicami in med predstavniki raziskovalnega sektorja in industrije na konkretnih industrijskim projektih. Slovenija spodbuja predvsem udeležbo slovenskih podjetij, saj na ta način omogočimo pritok mednarodno konkurenčnega znanja v naša podjetja in na ta način dvigujemo mednarodno konkurenčnost naših podjetij. Za sodelovanje v programu Slovenija plača tudi letno članarino, ki je namenjena pokritju dela stroškov EUREKA sekretariata.

V okviru te postavke so sredstva namenjena tudi spodbujanju podjetij za prijavo v 6. okvirni program. Ker so stroški priprave in nizka verjetnost končnega izbora (le cca. 18 %) demotivacijski faktor za podjetja, hkrati pa je pomembno, da se čim več komercializacije zgodi v Sloveniji ministrstvo delno sofinancira aktivnosti pri prijavi na razpise Evropske komisije za 6. okvirni program.

Sredstva v okviru te postavke pa so namenjena tudi sofinanciranju podpornih projektov ter organizaciji promocijskih, izobraževalnih in drugih aktivnosti, s katerimi se spodbuja udeležbo slovenskih podjetij in institucij v obeh programih.


Spodbujanje mednarodnega tehnološkega sodelovanje podjetij (in tudi drugih nosilcev znanja) omogoča slovenskemu gospodarstvu povezovanje v mednarodne mreže temelječe na znanju. Tako povezovanje zagotavlja trajnejšo integracijo kot le povezovanje preko trgovine na odnos kupec-dobavitelj. Slovenija v evropskih tehnoloških programih (EUREKA in Okvirni program EU) sodeluje od sredine devetdesetih let in je dosegla izvrstne rezultate. Delež slovenskih udeležencev v mednarodnih projektnih konzorcijih je visok, je na ravni povprečja držav članic EU in precej višji od drugih držav kandidatk.

Trenutno Slovenska podjetja in slovenske raziskovalne ustanove sodelujejo v 39 EUREKA projektih in cca. 200 projektih 6. okvirnega programa. V mednarodnem tehnološkem sodelovanju so veliko bolj kot podjetja aktivni slovenski inštituti in univerze. Razmerje je 80:20 v korist inštitutov in univerz nasproti podjetjem. Ministrstvo zato želi s svojimi ukrepi povečati interes podjetij za tako sodelovanje, mu preko subvencij omogočiti financiranje stroškov priprave projektov in preko podpornih aktivnosti prinesti podjetjem prave informacij o možnostih sodelovanja.

Povečano zanimanje podjetij za tako sodelovanje in rast števila sodelujočih podjetij v konzorcijih projektov 6. okvirnega programa (uradna statistika še ni na voljo, neuradna pa je zelo obetajoča) kažejo, da ima Slovenija na tem področju kljub dosedanjem uspešnem delu še veliko potencialov za izboljšanje rezultatov. Sodelovanje v Evropskem raziskovalne prostoru (ERA) in aktivno spodbujanje udeležbe podjetij v mednarodnih tehnoloških programih je temeljni del Lizbonske strategije in Barcelonskih ciljev, ki so ju sprejele države EU in se jim je zavezala tudi Slovenija.


- vsaj 15 novih projektov s slovenskimi podjetji v EUREKA programu, - povečanje udeležbe slovenskih podjetij v 6. okvirnem programu.


V okviru te postavke so sredstva namenjena za sofinanciranje udeležbe slovenskih udeležencev in plačilo članarine za program EUREKA. Ministrstvo sofinancira do 25 % raziskovalno razvojnih stroškov projekta do maksimalne višine 12 mio SIT/leto.

Sofinanciranje prijav podjetij na 6. Okvirnega programa - Gre za sofinanciranje stroškov, ki nastajajo pri pisanju prijav projektov v shemo 6. okvirnega programa Evropske Unije. Postopek prijave v to shemo je zaradi visokega zahtevanega števila partnerjev povezanih v konzorcij, priprave konzorcijskih pogodb (varovanje intelektualne lastnine in načina širjenja rezultatov projekta), poudarjene znanstveno tehnološke odličnosti, dobe trajanja, finančne intenzivnosti in visokih administrativnih zahtev dolgotrajno delo, ki podjetjem povzroča dodatne stroške, ki pa jih pri stroških projekta 6. okvirnega programa ne morejo uveljavljati. Cilj ministrstva je povečati uspešno udeležbo slovenskih podjetij v mednarodnih konzorcijih, ki temeljijo na znanju. Ministrstvo z razpisom vzpodbuja podjetja, posebej mala in srednja podjetja, združenja podjetij in podporne organizacije, ki bodo slovenskim podjetjem s kasnejšim izvajanjem mednarodnega projekta lajšale vključevanje v mednarodne sheme razpisov.

31


V aktivnosti za izgrajevanje evropske raziskovalnega prostora (ERA) so povabljene tudi državne institucije. Ministrstvo bo zato samo aktivno vstopalo v podporne projekte 6. okvirnega programa. Sredstva so namenjena dopolnitvi odobrenih sredstev iz Evropske komisije, saj le-ta načeloma zagotavlja le 50 % sredstev takih projektov, 50 % pa morajo zagotoviti udeleženci sami. V okviru teh projektov bo ministrstvo zaradi pomanjkanja lastnih raziskovalcev moralo nekatere storitve naročati preko javnih naročil e.g. študije o stanju raziskovalne dejavnosti v industriji.

Za aktivnejše sodelovanje podjetij v mednarodnih konzorciji je zelo pomembna izgradnja prvega sistema obveščanja o možnostih takega sodelovanja zato so sredstva namenjena tudi sofinanciranju podpornih projektov ter organizaciji promocijskih, izobraževalnih in drugih aktivnosti s katerimi se spodbuja udeležbo slovenskih podjetij in institucij v obeh programih.

Evropska komisija je ministrstvo že povabila k organizaciji promocijske konference, na katero bodo povabljeni mediji iz evropskih držav, predstavljeni pa bodo uspešni slovenski projekti sodelovanja v mednarodnih konzorcijih. Stroške poti in nastanitve novinarjev iz evropskih držav krije Evropska komisija, stroške logistike v Sloveniji pa ministrstvo.

Ministrstvo bo organiziralo še več manjših regionalnih promocijskih delavnic in izdalo brošure o priložnostih mednarodnega sodelovanja. Vključilo se bo tudi v izgradnjo baze podatkov, ki bo omogočala lažje iskanje partnerjev za mednarodno delo.

7996 - Phare - lastna udeležba Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Na proračunski postavki PHARE CFCU - Tehnološki centri so lastna sredstva Republike Slovenije za dofinanciranje donacijskih sredstev EU na programu PHARE za izvajanje projekta potrjenega s finančnim memorandumom v letu 2003. Sredstva so namenjena krepitvi sposobnosti izbranih tehnoloških centrov in sicer za nakup raziskovalno razvojne opreme za izvajanje raziskovalno razvojnih projektov za podjetja. Lastna sredstva znašajo 25 % sredstev potrebnih ta izvajanje projekta. Donacijska sredstva so zagotovljena s strani EU v višini 75 %.


Cilj Phare razpisa je pospešiti prenos znanja in rezultatov raziskav v slovenska podjetja, ki v povprečju močno zaostajajo v dodani vrednosti in stopnji tehnološke zahtevnosti za primerljivimi podjetji v EU. Ta podatek je še posebej zaskrbljujoč za mala in srednja podjetja, ki si le s težavo privoščijo lasten razvoj. Za pomoč podjetjem država že nekaj let spodbuja delovanje tehnoloških centrov, ki pomagajo podjetjem pri vpeljevanju in razvoju novih izdelkov. Razvoj in razne študije (Phare PPF SL9914 – Škofič 25. “Strategic possibilities for development of Technology centres in Slovenia), ki so bile opravljene za evalvacijo programa kažejo, da so tehnološki centri zelo učinkovit mehanizem, vendar je potrebno za še učinkovitejše delo te centre opremiti s sodobno razvojno raziskovalno opremo ter jim omogočiti specializacijo ter najboljšim preiti v t.i. centre tehnološke odličnosti.


Rezultati: - Izvedeni projekti tehnoloških centrov, - 100 % izraba donacijskih sredstev za leto 2005, zaključek aktivnosti je predviden za leto 2006.

Indikatorji: - 15 - 20 izvedenih projektov v skladu s pravili EDIS, - povečanje izvedenih projektov tehnoloških centrov za podjetja za 20 %.


V okviru proračunske postavke nameravamo izvesti javni razpis za donacijska sredstva EU v okviru programa PHARE. Na razpis pričakujemo 10 do 20 vlog tehnoloških centrov. Upravičeni stroški so nakup raziskovalne opreme in stroški za zagon in izvajanje projektov na tej opremi. Subvencija je v skladu z finančnim memorandumom 90 % upravičenih stroškov. S temi sredstvi nameravamo okrepiti najboljše posrednike-tehnološke centre, ki bodo s svojimi storitvami omogočile tudi konkurenčnost malih in srednjevelikih podjetij, ki si sama le s težavo zagotovijo razvojni kader in opremo.

32


9054 - PHARE CFCU - Tehnološki centri Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Na proračunski postavki PHARE CFCU - Tehnološki centri so donacijska sredstva EU na programu PHARE za izvajanje projekta potrjenega s finančnim memorandumom v letu 2003. Sredstva so namenjena krepitvi sposobnosti izbranih tehnoloških centrov in sicer za nakup raziskovalno razvojne opreme za izvajanje raziskovalno razvojnih projektov za podjetja.


Cilj Phare razpisa je pospešiti prenos znanja in rezultatov raziskav v slovenska podjetja, ki v povprečju močno zaostajajo v dodani vrednosti in stopnji tehnološke zahtevnosti za primerljivimi podjetji v EU. Ta podatek je še posebej zaskrbljujoč za mala in srednja podjetja, ki si le s težavo privoščijo lasten razvoj. Za pomoč podjetjem država že nekaj let spodbuja delovanje tehnoloških centrov, ki pomagajo podjetjem pri vpeljevanju in razvoju novih izdelkov. Razvoj in razne študije (Phare PPF SL9914 – Škofič 25. “Strategic possibilities for development of Technology centres in Slovenia), ki so bile opravljene za evalvacijo programa kažejo, da so tehnološki centri zelo učinkovit mehanizem, vendar je potrebno za še učinkovitejše delo te centre opremiti s sodobno razvojno raziskovalno opremo ter jim omogočiti specializacijo ter najboljšim preiti v t.i. centre tehnološke odličnosti.


Rezultati: - Izvedeni projekti tehnoloških centrov, - 100 % izraba donacijskih sredstev za leto 2005, zaključek aktivnosti je predviden za leto 2006.

Indikatorji: - 15 - 20 izvedenih projektov v skladu s pravili EDIS, - povečanje izvedenih projektov tehnoloških centrov za podjetja za 20 %.


V okviru proračunske postavke nameravamo izvesti javni razpis za donacijska sredstva EU v okviru programa PHARE. Na razpis pričakujemo 10 do 20 vlog tehnoloških centrov. Upravičeni stroški so nakup raziskovalne opreme in stroški za zagon in izvajanje projektov na tej opremi. Subvencija je v skladu z finančnim memorandumom 90 % upravičenih stroškov. S temi sredstvi nameravamo okrepiti najboljše posrednike-tehnološke centre, ki bodo s svojimi storitvami omogočile tudi konkurenčnost malih in srednjevelikih podjetij, ki si sama le s težavo zagotovijo razvojni kader in opremo.

19013201 - Urejanje izobraževalnega sistema Opis podprograma

Podprogram je namenjen zagotovitvi sredstev za delovanje ministrstva kot organa in vseh tistih aktivnosti, ki jih ministrstvo izvaja in se nanašajo na področja, za katera je bilo ministrstvo ustanovljeno.

Iz podprograma se zagotavljajo sredstva: - skrb za slovenščino, t.j. za razvoj in učenje slovenščine kot drugega oziroma tujega jezika, kar vključuje

predvsem delovanje lektoratov slovenskega jezika v tujini, izvedbe poletnih oz. celoletnih šol slovenščine v Sloveniji in seminarje slovenskega jezika;

- mednarodno sodelovanje javnih visokošolskih zavodov (predvsem članarine v mednarodnih organizacijah in združenjih ter sodelovanje na podlagi mednarodnih, meddržavnih, medministrskih in drugih sporazumov in protokolov);

- aktivnosti centra ENIC/NARIC v skladu z zakonom in mednarodno pogodbo; - uresničevanje ciljev bolonjskega procesa v RS.

Zakonske in druge pravne podlage - Zakon o državni upravi RS (Uradni list RS, št. 52/02, 56/03) in novele Zakona o vladi RS (Uradni list RS, št.

123/04). - Bilateralni in multilateralni sporazumi ter programi sodelovanja, - Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (ZPVI), (Uradni list RS, št. 73/04). - Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 100/04). - Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v Evropski regiji (Uradni list RS, št. 45/99 – Mednarodne

pogodbe št. 14/99).


V podprogramu so zagotovljena sredstva za uspešno in učinkovito delovanje državnega organa.

33


Dolgoročni cilji delovanja izhajajo iz namenov novele Zakona o vladi (Uradni list RS, št. 123/04) in sicer ustrezna organizacija in delovanje administracije na področjih visokega šolstva, znanosti in tehnologije: - posodabljanje in vzdrževanje komunikacijskih poti, ki omogočajo zajem in izmenjavo podatkov iz zavodov, ki

jih ministrstvo sofinancira; - promocija, razvoja in učenja slovenščine kot drugega oziroma tujega jezika; - uspešno sodelovanje slovenskih visokošolskih institucij v izobraževalnih programih EU; - bilateralno sodelovanje, izmenjave in projekti z visokošolskimi institucijami iz EU in drugih držav; - uresničevanje ciljev bolonjskega procesa ter vzpostavitev Evropskega visokošolskega prostora.


MVZT je bilo ustanovljeno decembra 2004 z izločitvijo delov dejavnosti treh ministrstev. MVZT trenutno zaposluje 106 javnih uslužbencev in deluje na dveh različnih lokacijah. V letu 2005 MVZT namerava zagotoviti ustrezno postavitev delovnega procesa in notranjo organiziranost, izboljšati oz. vzdrževati opremljenost z osnovnimi sredstvi, medijsko promovirati dejavnosti ministrstva ter vzpostaviti permanenten sistem spremljanja in ocenjevanja razvoja na področjih visokega šolstva, znanosti in tehnologije v Republiki Sloveniji.

Hkrati so cilji: - prenova mrežne infrastrukture na MVZT, ki bo poenostavila podporo uporabnikom in pohitrila IkT poti; - združitev in postavitev novega sistema iz dveh obstoječih sistemov (Trg OF 13 - MSZS in Tržaška - MID, - nadaljnje posodabljanje in vzdrževanje komunikacijskih poti, ki omogočajo zajem in izmenjavo podatkov

zavodov, ki jih ministrstvo sofinancira, - promocija, razvoja in učenja slovenščine kot drugega oziroma tujega jezika, - realizacija sprejetih meddržavnih obveznosti.

5651 - Plače Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V letu 2005 smo načrtovali sredstva za plače za 106 javnih uslužbencev, ki so zaposleni na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Skupaj je v skladu s Skupnim kadrovskim načrtom državnih organov na dan 01.04.2005 v ožjem Ministrstvu lahko zaposlenih 106 javnih uslužbencev.

V okviru sredstev za plače so načrtovana sredstva tudi za druge osebne prejemke zaposlenih, kot so: povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, povračila stroškov prehrane med delom, odpravnine ob upokojitvi, regres za letni dopust, plačila premij kolektivnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ipd..


Izhodišča za izračune predlogov pravic porabe so splošna proračunska izhodišča, veljavna sistemizacija delovni mest in Skupni kadrovski načrt državnih organov.

5656 - Materialni stroški Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Načrtovana materialna sredstva so povezana s tekočim delovanjem ministrstva. Iz proračunske postavke se financirajo stroški za pisarniški in splošni material in storitve, stroški za posebni material in storitve, stroški potrebni za energijo, vodo, komunalne storitve, komunikacije, prevozni stroški in storitve, stroški za službena potovanja, izdatki za tekoče vzdrževanje, izdatki za najemnine in zakupnine in drugi operativni odhodki, kot na primer razni honorarji, stroški izobraževanja in članarine idr..


Izvajanja dejavnosti oziroma srednjeročni in dolgoročni namen je izvajanje normalnega poslovanja in delovanja.

5661 - Investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Zagotovitev osnovnih sredstev za delovanje organa. Zagotovitev najnujnejše računalniške opreme in storitev za potrebe delovanja informacijsko komunikacijskega sistema ministrstva. Poleg tega pa tudi zagotovitev najnujnejše programske in strojne opreme ter storitev za dograditev in delovanje informacijsko komunikacijskega sistema, ki med drugim zagotavlja prenos podatkov med ministrstvom in ostalimi organi v državni upravi.

34



Na podlagi Zakona o vladi (Uradni list RS, št. 123/04, 18.11.2004, ZVRS-D) in Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 123/04, 18.11.2004, ZDC-1C) se je na novo ustanovilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in sicer z izločitvijo dejavnosti Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za informacijsko družbo. MVZT bo poslovalo na dveh lokacijah in sicer Trg OF 13 in Tržaška cesta 21.

Večino sredstev bo Ministrstvo namenilo za nakup in najem s postopnim odkupom (leasing) pisarniške opreme.

Zastarelost sistemske sobe (strežnikov-potrebna nadgradnja sistema na Windows Server 2003 in datotečnega strežnika) zastarela in dotrajana aktivna stikalna in mrežna oprema, dotrajani sistemi za brezprekinitveno napajanje in sistemi za izdelovanje varnostnih kopij podatkov.

Zastarele in dotrajane delovne postaje, ki onemogočajo normalno delo zaposlenih na ministrstvu in posledično težave in višji stroški vzdrževanja te opreme.

Vedno večje potrebe po prenosnih računalnikih.

Za nemoteno delo potrebujemo licence za osnovna orodja, ki jih uporabljajo zaposleni na MVZT in licence za strežniška orodja, ki bodo poenotila sistemsko programsko opremo.

Vzdrževanje strojne in programske opreme zagotavlja nemoteno delovanje IkT sistema, predvsem opreme, ki ni več v garanciji je pa še vedno funkcionalna in v uporabi.

Manjši del sredstev je namenjenih za posodobitev voznega parka in obnovo zastarelih fotokopirnih strojev ter nakup mobilnikov in druge telekomunikacijske opreme razen računalnikov.


Cilj je nemoteno delovanje organa in izboljšanje (posodobitev) delovnih pogojev z vidika osnovnih sredstev.

Prenova mrežne infrastrukture na MVZT, ki bo poenostavila podporo uporabnikom in pohitrila IkT poti.

Združitev in postavitev novega sistema iz dveh obstoječih sistemov (Trg OF 13 - MSZS in Tržaška - MID

Nadaljnje posodabljanje in vzdrževanje komunikacijskih poti, ki omogočajo zajem in izmenjavo podatkov iz zavodov, ki jih ministrstvo financira.

Racionalizacija poslovanja (finančno in časovno).

Kazalci: Enostavnejše in enotno delovanje MVZT-ja. Varnost podatkov s katerimi razpolaga ministrstvo se bo povečala. Delo na IkT opremi se bo normaliziralo in bo na večji računalniški ravni (nadomestitev zastarele in dotrajane opreme).


Predvidene investicije oziroma investicijsko vzdrževanje so planirane zaradi ustanovitve Ministrstva in zastarelih oziroma izrabljenih osnovnih sredstev ter zaradi delovanja ministrstva na dveh lokacijah, nujno potrebno z namenom zagotavljanje nemotenega delovanja organa.

Nabavljena bo strojna in programska oprema ter komunikacijska oprema za nemoteno delovanje informacijskega komunikacijskega sistema ministrstva (strežniki, stikala,...) na obeh lokacijah ter posodobitev delovnih postaj in druge opreme. Del sredstev bo namenjenih tudi za nakup in obnovo licenčne programske opreme oz. programskih orodij (EA Microsoft, SQL, …). Ministrstvo načrtuje tudi nabavo specializirane programske opreme za potrebe nostrifikacij v tujini pridobljenih izobrazb.

5757 - Promocija programov, financiranje recenzij in ekspertiz Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Sofinanciranje programov promocije je namenjeno seznanjanju slovenske javnosti o znanstveni in raziskovalno razvojni dejavnosti, njenih dosežkih in potencialih, obveščanju o povezovanju dejavnosti z nosilci družbenega in gospodarskega razvoja in njenem prispevku k mednarodni konkurenčnosti, vključen pa je tudi pretok informacij v mednarodni prostor.

Podprto bo tudi sistemsko financiranje in nadaljnji razvoj profesionalnih institucij - centrov za promocijo znanosti. Z omenjenimi aktivnostmi želimo v znanstveni skupnosti, v medijih in v širši družbi uveljaviti sodobno razumevanje vloge znanja in znanosti v družbenem in gospodarskem razvoju, približevati znanost družbi, kot jo predvideva tudi ERA (European research area), vzgajati mlade v duhu kreativnosti, radovednosti in zavedanja pomembnosti lastnega

35


znanja ter povečati obseg, kakovost in odmevnost (v Sloveniji in na mednarodni ravni) promocije znanstveno-raziskovalne dejavnosti.

Za zagotavljanje znanstveno-kvalitetne in družbeno-ekonomsko pomembne raziskovalne dejavnosti je potrebno vzdrževati in razvijati kvaliteten ekspertni sistem, ki ga tvorijo neodvisna strokovna in svetovalna telesa ministrstva. Poleg vrednotenja različnih vrst predlogov za financiranje raziskovalne dejavnosti bodo aktivnosti usmerjene v: - vzpostavitev nacionalnega koherentnega evalvacijskega sistema za usmerjanje in spremljanje raziskovalne

dejavnosti v Sloveniji kot kvantitativne osnove za permanentno ocenjevanje znanstveno-tehnološkega razvoja skladno z direktivami Evropske unije,

- pripravo Nacionalnega raziskovalnega programa in Nacionalnega programa za visoko šolstvo, - podporo delovanju Sveta za visoko šolstvo in Sveta za znanost in tehnologijo, - spremljanje svetovnega tehnološkega razvoja in opredelitev prioritetnih področij (tehnološko predvidevanje), - vzpostavitev delovanja ekspertnega sistema za evalvacijo projektov strukturnih skladov.


Za uveljavitev družbeno ekonomske vloge znanosti pri hitrejšem razvoju Slovenije, kakor je zapisano v vseh strateških razvojnih dokumentih RS, je potrebno krepiti javno zavest s promocijo o razvojnih potencialih znanstveno-raziskovalne dejavnosti v Sloveniji.

Zaradi vse večjih zahtev nacionalnih in mednarodnih družbeno-ekonomskih sistemov za večje in kvalitetnejše integriranje znanosti v reševanje sodobnih problemov in hkrati omejenih sredstev državnih proračunov za znanstveno-tehnološki razvoj je potrebno izgraditi racionalen in koherenten nacionalni evalvacijski sistem, ki bo ob upoštevanju mednarodnih standardov znanstvene kvalitete upošteval tudi nacionalne, se pravi specifične prioritete družbeno-ekonomskega razvoja. Samo takšen sistem lahko usmerja razvoj znanosti na Slovenskem ter spremlja učinke znanstvenega raziskovanja.

Kazalci: - mednarodna primerljivost kriterijev, kazalcev in meril vrednotenja raziskovalnega dela, kakor tudi pluralnost in

večdimenzionalnost uporabljenih evalvacijskih metod in tehnik, - transparentnost kriterijev, kazalcev in meril vrednotenja raziskovalnega in pedagoškega dela študijskih

programov in visokošolskih zavodov.


Letni cilj: - doseči večjo promocijo znanstveno-raziskovalnega dela v slovenskih medijih množičnega obveščanja, - zagotoviti objektivno in koherentno delovanje neodvisnega ekspertnega sistema za področje visokega šolstva in

znanosti.

Kazalci: - število dogodkov in programov, namenjenih promociji znanstveno-raziskovalne dejavnosti, potekajoči v času

proračunskega leta, - število publikacij, namenjenih promociji znanstveno-raziskovalne dejavnosti, izdane v času proračunskega leta, - število kvalitativnih strokovnih ocen, recenzij in ekspertiz ter ocen študijskih programov in visokošolskih

zavodov.

7497 - Program SOCRATES - tuja donacija Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Slovenija se je s podpisom Konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Lizbonska konvencija) dne 11. 4. 1997 (ratificirana dne 21. 7. 1999) zavezala k ustanovitvi oziroma vzdrževanju nacionalnih informacijskih centrov. V Sloveniji je bil imenovan koordinator za program NARIC (National Academic Recognition Information Centre) junija 1997 z namenom priprave na polnopravno članstvo Slovenije v Evropski Uniji. Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (Uradni list RS, št. 73/04) je določil, da se na ministrstvu, pristojnem za šolstvo, organizira informacijski center, ki v okviru Republike Slovenije in v mednarodnih okvirih opravlja naloge informacijske točke in naloge na področju priznavanja in vrednotenja po tem zakonu. Naloge informacijskega centra po navedenem zakonu in s tem naloge nacionalnega NARIC centra opravlja Oddelek za priznavanje izobraževanja. Delo Oddelka za priznavanje izobraževanja mora biti v skladu z delovnim načrtom mreže NARIC centrov, ustanovljene pod okriljem Evropske Komisije. Osnovna naloga je zbiranje in posredovanje informacij o visokošolskih sistemih, akademskih kvalifikacijah, postopkih priznavanja visokošolskih kvalifikacij, organizacija in vodenje projektov na področju priznavanja ipd., s čimer se olajša priznavanje kvalifikacij v drugih državah in posledično vzpodbuja mobilnost v Evropskem prostoru.

36



Izhodišča letnega načrta dela so vezana na trende v EU izobraževalnem prostoru, smernice ENIC-NARIC mreže v povezavi z letno problematiko nacionalnega centra. Vzpodbude za letni projekt prihajajo tako z obeh strani in so kot take planirane v letnih planih dela. Upravičeni stroški izvedbe se določijo na podlagi nacionalnih ter evropskih pravil, predstavljajo pa tržno preverjene vrednosti aktivnosti projekta.


Letni cilji projekta so določeni za vsako posamezno leto izvajanja aktivnosti NARIC centra posebej, skladno s potrjenim načrtom izvedbe s strani Evropske komisije. Skladno s pogodbo št. 2003-3008/001-001 SO261-NAR sklenjeno z Evropsko komisijo so načrtovani izvedba nacionalnega seminarja na temo novega sistema priznavanja v RS, priprava publikacije z osnovnimi informacijami o novem sistemu priznavanja v RS ter študijski obiski. Z novo pogodbo 2004-3281/001-001 pa je namen NARIC centra povečati razpoznavnost centra, poudariti naloge centra v smislu širših učinkov na mobilnost, kjer je ožji cilj projekta glede na delovne aktivnosti usmerjen na prehode med izobraževalnima prostoroma Slovenije in Italije, kjer je v zadnjih letih moč opaziti večjo frekventnost.


Na NRP-ju št. 3211-05-0008 se vodijo sredstva namenjena za izvajanje dejavnosti izvedbe programa NARIC, ki se delno sofinancirajo iz tuje donacije po pogodbah št. 2003-3008/001-001 SO261-NAR in št.2004-3281/001-001 sklenjeni med ministrstvom in Evropsko komisijo. Sredstva se bodo namenila za izvedbo izvedba nacionalnih seminarjev na temo novega sistema priznavanja v RS, pripravo publikacije z osnovnimi informacijami o novem sistemu priznavanja v RS, študijske obiske ter promocijo za povečanje razpoznavnosti centra.

19043201 - Visokošolsko izobraževanje Opis podprograma

V študijskem letu 2004/2005 visokošolski dodiplomski študij poteka na treh univerzah: Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru in Univerzi na Primorskem; na treh koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodih: Politehniki Nova Gorica, Visoki šoli za upravljanje in poslovanje Novo mesto in Gea Collegu – Visoki šoli za podjetništvo Piran ter na dveh samostojnih visokošolskih zavodih, ki nista financirana iz javnih sredstev: Šoli za risanje in slikanje in Visoki komercialni šoli Celje. V študijskem letu 2005/2006 je z izvajanjem visokega strokovnega študijskega programa prvič začel tudi samostojni visokošolski zavod Visoka poslovna šola Maribor. Skupaj v študijskem letu 2004/2005 izvajajo več kot 220 visokih strokovnih in univerzitetnih študijskih programov. V študijskem letu 2004/2005 je na dodiplomske študijske programe, to je na visoke strokovne in univerzitetne študijske programe vpisanih 72.497 študentov (brez absolventov), od tega 52.030 na rednem študiju. V letu 2004 je bilo podeljenih 11.636 diplom, od tega 7.659 študentom rednega študija.

Univerza v Ljubljani ima 26 članic. Članice univerze so: Biotehniška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za pomorstvo in promet, Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za socialno delo, Fakulteta za šport, Fakulteta za upravo, Filozofska fakulteta, Medicinska fakulteta, Naravoslovnotehniška fakulteta, Pedagoška fakulteta, Teološka fakulteta, Veterinarska fakulteta, Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Akademija za likovno umetnost in Visoka šola za zdravstvo. Pridruženi članici univerze sta Narodna univerzitetna knjižnica (NUK) in Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK). V študijskem letu 2004/2005 ima univerza 36.739 študentov rednega dodiplomskega študija (brez absolventov) in 9.310 študentov izrednega študija (brez absolventov). Po podatkih univerze je 31. 12. 2004 imela skupaj 5.462 zaposlenih, oziroma 5.166,99 FTE zaposlitev, od tega je bilo 3.191 (2.969,38 v FTE) visokošolskih učiteljev, visokošolskih sodelavcev in laborantov, 833 (771,66 v FTE) raziskovalcev in sodelavcev ter 1.438 (1.425,95 v FTE) zaposlenih na spremljajočih delovnih mestih, brez zaposlenih na pridruženih članicah univerze (CTK in NUK).

Univerza v Mariboru ima 13 članic in 2 drugi članici. Članice univerze so: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakulteta za gradbeništvo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za kmetijstvo, Fakulteta za logistiko, Fakulteta za organizacijske vede, Fakulteta za policijsko-varnostne vede, Fakulteta za strojništvo, Medicinska fakulteta, Pedagoška fakulteta, Pravna fakulteta in Visoka zdravstvena šola; drugi članici univerze pa sta Univerzitetna knjižnica Maribor in Študentski domovi. V študijskem letu 2004/2005 ima univerza 12.628 študentov rednega dodiplomskega študija (brez absolventov) in 7.498 študentov izrednega študija (brez absolventov). Po podatkih univerze je 31. 12. 2004 imela skupaj 1.438 zaposlenih, oziroma 1.399,42 FTE zaposlitev, od tega je bilo 874 (842,09 v FTE) visokošolskih učiteljev, visokošolskih sodelavcev in laborantov, 186 (176,625 v FTE) raziskovalcev in sodelavcev ter 378 (376,7 v FTE) zaposlenih na spremljajočih delovnih mestih, brez zaposlenih v Univerzitetni knjižnici Maribor in v Študentskih domovih.

37


Univerza na Primorskem ima 5 članic in 3 druge članice. Članice univerze so: Fakulteta za humanistične študije Koper, Fakulteta za management Koper, Pedagoška fakulteta Koper, Turistica – Visoka šola za turizem Portorož in Visoka šola za zdravstvo Izola; druge članice univerze pa so: Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper ter Študentski domovi. V študijskem letu 2004/2005 ima univerza 1.721 študentov rednega dodiplomskega študija (brez absolventov) in 2.051 študentov izrednega študija (brez absolventov). Po podatkih univerze je 31. 12. 2004 imela skupaj 543 zaposlenih, oziroma 296,65 FTE zaposlitev, od tega je bilo 345 (152,39 v FTE) visokošolskih učiteljev, visokošolskih sodelavcev in laborantov, 102 (54,43 v FTE) raziskovalcev in sodelavcev ter 96 (92,82 v FTE) zaposlenih na spremljajočih delovnih mestih.

Zakonske in druge pravne podlage - Nacionalni program visokega šolstva (Uradni list RS, št. 20/02); - Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 100/04-UPB2); - Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008 (Uradni

list RS, št. 134/03 in 72/04); - Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95…39/00, 4/01,

56/02); - Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03); - Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov

(Uradni list RS, št. 79/03); - Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.

30/04, 48/04, 87/04 in 39/05); - Sklepi Vlade RS št.: 360-05/93-5/1-8 z dne 14. 4. 1993, 402-04/93-21/3-8 z dne 27. 10. 1993, 465-142/95 z dne

28. 9. 1995 (v zvezi z zagotavljanjem prostorov za CTK).

Dolgoročni cilji podprograma in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - Povečati delež prebivalstva, zlasti mladih generacij v terciarnem izobraževanju, tako da bomo imeli v Republiki

Sloveniji okrog 35 študentov na 1.000 prebivalcev in da se bo v različne oblike terciarnega izobraževanja vpisalo 50 % vsakokratne generacije.

- Povečati število vpisnih mest in postopoma financirati izredne študente. ki niso zaposleni oziroma niso iskalci zaposlitve.

- Zagotoviti razmere za uspešno delovanje integrirane, avtonomne in do slovenske družbe odgovorne univerze, pa tudi samostojnih visokošolskih zavodov, ter njihov nadaljnji razvoj.

- Izboljšati uspešnost in učinkovitost dodiplomskega študija z ustreznimi vlaganji v opremo in prostor visokošolskih zavodov ter s posodobitvijo delovanja (integriranost raziskovalnega in pedagoškega dela, izboljševanje učiteljskih pedagoških sposobnosti, vsebinske novosti kot npr. sodobne oblike študija, kreditni sistem, ipd.) in s sistemskim (samo)preverjanjem kakovosti študijskega dela na visokošolskih zavodih.

- Spodbujati sodelovanje med univerzo oziroma visokošolskimi zavodi ter gospodarstvom in neposrednim okoljem; spodbujati financiranje dejavnosti visokega šolstva iz več virov, tudi neproračunskih.

- Spodbujati mednarodno primerljivost študijskih programov. - Dolgoročni cilj CTK je postati osrednja univerzitetna knjižnica za tehniko in naravoslovje, UKM pa postati

osrednja univerzitetna knjižnica, ki daje s svojo dejavnostjo informacijsko podporo izobraževalnemu, znanstveno-raziskovalnemu in umetniškemu delu na Univerzi v Mariboru.

Letni izvedbeni cilji podprograma in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - Izboljšati uspešnost in učinkovitost dodiplomskega študija z ustreznimi naložbami za opremo in prostor

visokošolskih zavodov ter s posodobitvijo delovanja (integriranost raziskovalnega in pedagoškega dela, izboljševanje učiteljskih pedagoških sposobnosti, vsebinske novosti kot npr. sodobne oblike študija, kreditni sistem, ipd.) in s sistemskim (samo)preverjanjem kakovosti študijskega dela na visokošolskih zavodih.

- Spodbujati sodelovanje med univerzo oziroma visokošolskimi zavodi ter gospodarstvom in neposrednim okoljem.

- Spodbujati uveljavljanje bolonjskih procesov v strukturi študija. - Uveljaviti nov sistem financiranja (lump sum).

5734 - Investicije v visokem šolstvu Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Sredstva na postavki Investicije v visokem šolstvu so namenjena sofinanciranju investicij in investicijskega vzdrževanja, pripravi dokumentacije in financiranju intervencijskih posegov na objektih visokega šolstva z namenom zagotoviti ustrezne pogoje za izvajanje visokošolskega izobraževanja.

38



Na podlagi Zakona o visokem šolstvu, Uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic Univerz in Zakona o temeljnih razvojnih programih na področju izobraževanja in znanosti v letih 2003 - 2008 (ZTRPIZ) se iz državnega proračuna zagotavljajo sredstva za investicije v objekte visokega šolstva vseh treh univerz v okviru letnih možnosti proračuna v skladu s prioriteto in programom investicij posamezne univerze, ki ga potrdi njen Upravni odbor.


V letu 2005 je predvideno sofinanciranje investicij članic Univerze v Ljubljani:Akademije-ALU, AGRFT in AG (izvedba urbanistično arhitekturnega natečaja in priprava investicijsko projektne dokumentacije), Visoka zdravstvena šola v Ljubljani (zaključek gradbenih del) in Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani (priprava prostorske in projektne dokumentacije), članic Univerze v Mariboru: Pedagoška fakulteta Maribor (nadaljevanje sanacije in adaptacije stavbe), FERI MB (sofinanciranje gradnje in opreme nove fakultete), Medicinska fakulteta MB (adaptacija in oprema novo pridobljene stavbe) in Fakulteta za kmetijstvo MB (priprava dokumentacije za gradnjo nove stavbe, potrebne zaradi zaključka denacionalizacijskega postopka), Univerze na Primorskem (gradnja po programu investicij v 2005 - Armerija in Foresterija v Kopru, Visoka zdravstvena šola v Izoli, obnova 3. stavbe za potrebe PEF in FM) ter investicijsko vzdrževanje objektov Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Iz te postavke moramo plačevati tudi storitve Študentske organizacije Slovenije za zbiranje sredstev proračunskega sklada za področje visokega šolstva po Zakonu o dodatni koncesijski dajatvi.

V okviru te postavke smo upoštevali tudi intervencijska sredstva, ki so namenjena za reševanje interventnih potreb na objektih visokega šolstva, zaradi inšpekcijskih odločb in drugih nujno potrebnih posegov ter sredstva za pripravo dokumentacije. Ta sredstva so namenjena za študije, pripravo projektne dokumentacije in storitve za potrebe investicij na področju visokega šolstva.

5737 - Dejavnost visokega šolstva Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Iz proračunske postavke se zagotavljajo sredstva za sofinanciranje študijske dejavnosti Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Politehnike Nova Gorica, Visoke šole za upravljanje in poslovanje Novo mesto ter Gea College – Visoke šole za podjetništvo, Piran. Prav tako se zagotavljajo sredstva za pedagoško opremo univerz ter za stroške upravljanja in vodenja in fiksne stroške delovanja Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in Primorskega inštituta za naravoslovne in tehnične vede Koper Univerze na Primorskem.

Študijska dejavnost visokošolskih zavodov je pedagoška in z njo povezana znanstvenoraziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev; knjižničarska, informacijska in druga strokovna dejavnost ter organizacijska, upravna in infrastrukturna dejavnost. Vključuje predvsem zagotavljanje pogojev za izvajanje rednih dodiplomskih študijskih programov za študente, s čimer se poskuša izboljšati uspešnost in učinkovitost dodiplomskega študija ter zagotoviti dobre pogoje za njegovo izvajanje.


Izhodišča določa Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008. Politehniki Nova Gorica je Vlada RS od študijskega leta 2005/2006 dalje dodelila koncesijo za študijski program Slovenistika. V študijskem letu 2005/2006 bodo študirali študenti 1. in 2. letnika.


Uspešnost izvajanja dejavnosti visokega šolstva bomo merili s številom študentov, številom diplomantov s številom izvedenih študijskih programov, ki so razpisani za študijsko leto 2004/2005 oziroma 2005/2006, številom prenovljenih oziroma novih študijskih programov, pripravljenih v skladu z novelo Zakona o visokem šolstvu iz leta 2004.


Sredstva se namenjajo za nakup pedagoške in z njo povezane opreme, ki omogoča večjo kakovost študijskega procesa.

5743 - Interesna dejavnost študentov Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Na podlagi programov, ki jih sprejmejo študentski sveti, se visokošolskim zavodom dodelijo sredstva za interesno dejavnost študentov, ki vključuje predvsem: tekmovanja študentov, sodelovanja na natečajih, ekskurzije in strokovne oglede, okrogle mize in predavanja, raziskovalne naloge in publikacije.

39



Pri določitvi sredstev za leto 2005 je bila upoštevana vrednost točke na študenta 466,70 SIT, število študentov rednega dodiplomskega študija brez absolventov in program interesnih dejavnosti študentov, ki ga je sprejel študentski svet in je del programa dela visokošolskega zavoda.


Letni cilj in kazalec za merilo doseganja zastavljenih ciljev je izvedba programa interesnih dejavnosti študentov.

5741 - Kakovost visokega šolstva Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V drugi polovici leta 2005 bo za razvojno in svetovalno delo v visokem šolstvu ter za zunanjo evalvacijo visokega šolstva in višjega strokovnem izobraževanja ustanovljena javna agencija za visoko šolstvo. Do prevzema vseh nalog evalvacijo kakovosti visokega šolstva opravlja nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva, ki bo v letu 2005 izvedla pet pilotskih zunanjih evalvacij visokošolskih zavodov v skladu z novimi merili. Iz proračunske postavke se bo financirala ustanovitev in delovanje javne agencije za visoko šolstvo ter stroški delovanja nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva.


Ocena stroškov za agencijo, za nacionalno komisijo za kvaliteto visokega šolstva pa program dela in finančni načrt Univerze v Mariboru za leto 2005.

Letni cilji na nivoju proračunske postavke in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - ustanovitev javne agencije za visoko šolstvo in začetek njenega delovanja; - izvedba petih pilotskih zunanjih evalvacij visokošolskih zavodov v skladu z novimi merili nacionalne komisije za

kvaliteto visokega šolstva.


V letu 2005 se ustanavlja javna agencija za visoko šolstvo.

5742 - Nacionalni projekti visokega šolstva Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V letu 2005 je na proračunski postavki Nacionalni projekti visokega šolstva načrtovano sofinanciranje: - Nacionalne visokošolske prijavno-informacijske službe ter visokošolskih vpisnih služb univerz v tistem delu, ki

je povezano z Nacionalno visokošolsko prijavno-informacijsko službo; - raziskave EUROSTUDENT, v kateri sodelujejo Avstrija, Finska, Francija, Italija, Latvija, Nemčija, Nizozemska,

Norveška, Portugalska, Španija, Švica, Velika Britanija in letos prvič tudi Slovenija. S primerjavo mednarodnih socialnih in ekonomskih podatkov o pogojih za bivanje študentov želi raziskava EUROSTUDENT zagotoviti primerljive podatke ekonomskih in socialnih značilnosti študentske populacije med državami;

- pripravo informacijske podpore za spremljanje študijskih programov, izračunavanje sredstev po uredbi, vodenje razvida visokošolskih zavodov, njihovih zaposlenih in študentov.


Realizacija za leto 2004, program dela in finančni načrt Univerze v Ljubljani za leto 2005, ocena stroškov raziskave EUROSTUDENT in začetnih sredstev za pripravo informacijske podpore so izhodišča za pripravo pravic porabe.


Cilji in kazalci so: - izpeljava prijavno sprejemnega postopka za vpis v 1. letnik dosledno po sprejetem rokovniku, pri čemer bodo

rezultati dela merljivi s številom prijavljenih kandidatov za vpis in obdelanih podatkov s prijavnih obrazcev. - priprava analize prijave in vpisa 2005/2006, - izdelana raziskava EUROSTUDENT, - priprava šifrantov, baz podatkov za študijske programe ter informacijske podpore za vodenje razvida

visokošolskih zavodov in izračunavanje sredstev po uredbi.

40


5744 - Prestrukturiranje visokega šolstva Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Ministrstvo bo sredstva namenilo za razvojne naloge visokega šolstva, ki so povezane z vzpostavljanjem mednarodno primerljivega sistema vrednotenja visokošolskih zavodov in njihovih študijskih programov ter s pripravo analiz in meril za pripravo sprememb sistema visokega šolstva kot tudi za njegovo analitično spremljanje. Sredstva bodo namenjena tudi za plačila dela članov delovnih skupin.


Pri določitvi potrebnih sredstev je bila upoštevana ocena stroškov analize.


Priprava analiz ter sprejem sprememb sistema financiranja visokega šolstva, ki bo upošteval novo strukturo študijskih programov.

5745 - Sredstva za izvedbo ZSPJS- visokošolske ustanove Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Sredstva so namenjena za odpravljanje ugotovljenih nesorazmerij med osnovnimi plačami v javnem sektorju.


Upoštevano je 0,2 % izplačanih plač od julija 2004 dalje in dodatno 0,5 % od julija 2005 dalje za CTK in UKM.

5756 - Univerzitetna knjižnica Ljubljana Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Sredstva na postavki Univerzitetne knjižnice v Ljubljani so namenjena za izgradnjo nove stavbe UKL-NUK2 in plačilu najemnine z možnostjo odkupa za začasne skladiščne prostore do izgradnje.


Celotna vrednost investicije in dinamika financiranja po posameznih letih bo opredeljena v noveliranem investicijskem programu. Glede virov, ki so v obrazcu vnešeni kot drugi viri pa bo potrebna odločitev Vlade RS, saj se trenutno zagotavljajo samo sredstva za najemnino.


V letu 2005 smo uspeli zagotoviti samo sredstva za plačilo najemnine za začasne skladiščne prostore NUK.


Iz te proračunske postavke se financira samo en projekt in to je izgradnja UKL-NUK 2 z najemnino začasnih skladiščnih prostorov.

5746 - Visokošolske knjižnice Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

S proračunske postavke se financira delovanja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK) in Univerzitetne knjižnice Maribor Univerze v Mariboru (UKM). Ministrstvo, v skladu z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008 (Uradni list RS, št. 134/04 in 72/04), za delovanje univerzitetnih knjižnic zagotavlja sredstva za: - plače in druge izdatke zaposlenim s prispevki delodajalca za socialno varnost, - izdatke za blago in storitve ter - nakup in vzdrževanje opreme, ki se za CTK vodijo na NRP projektu št. 3311-02-0005, za UKM pa na NRP

projektu št. 3311-02-0064, na katerem se vodijo sredstva za posodobitev opreme Univerze v Mariboru, katere članica je UKM.

S proračunske postavke se zagotavlja sredstva tudi za najemnino za prostore CTK na Trgu republike 3.


Izračuni predlogov pravic porabe za CTK in UKM za leto 2005 so izračunani na podlagi njunega programa dela s kadrovskim in finančnim načrtom za leto 2005 ter letnega poročila za leto 2004. Ob upoštevanju izhodišč iz Proračunskega priročnika za pripravo Predloga rebalansa za leto 2005 (zvezek 1 in zvezek 2) ter 46.–53. člena

41


Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008 (Uradni list RS, št. 134/04 in 72/04). Najemnina za prostore CTK je določena s pogodbo, ki jo je za prostore na Trgu republike 3 sklenila Vlada RS na podlagi sklepov Vlade RS št. 360-05/93-5/1-8 z dne 14. 4. 1993, 402-04/93-21/3-8 z dne 27. 10. 1993 in 465-142/95 z dne 28. 9. 1995. Najemnina znaša 28.445,06 EUR na mesec.

V letu 2005 načrtujemo za dejavnost visokošolskih knjižnic 901,7 mio SIT, kar je za 1 % več kot leta 2004, in sicer 442,1 mio SIT za UKM ter 459,6 mio SIT za CTK, od tega 83,9 mio SIT za najemnine CTK.


Glavni trend v knjižničarstvu je povečevanje elektronskih storitev knjižnic, medtem ko se klasične storitve zmanjšujejo. Pomemben cilj knjižnic je postal omogočiti uporabnikom dostop do elektronskih virov. Obe knjižnici se prizadevata in vlagata sredstva za okrepitev elektronskih storitev in podporo tem storitvam. Pomembni pokazatelji uspešnosti poslovanja knjižnic zato postajajo poleg obstoječih novi indikatorji (v oklepaju je napisana načrtovana vrednost za leto 2005): - število pregledanega gradiva v elektronski obliki (CTK=180.000, UKM=200.000), - število spletnih knjig, priročnikov in revij, ki jih ponuja knjižnica (CTK=2.480, UKM=7.000) ter - število računalnikov preko katerih uporabniki v knjižnici lahko dostopajo do informacij (CTK=29, UKM=45).

Spremlja se tudi vrednost indikatorjev: - število aktivnih uporabnikov (CTK=9.810, UKM=19.250), - delež vseh aktivnih uporabnikov, ki so študentje, saj v obeh knjižnicah predstavljajo študentje večino aktivnih

uporabnikov (CTK=80 %, UKM=60 %), - število na dom izposojenega gradiva (CTK=160.000, UKM=400.000). Vrednost tega indikatorja se bo v

primerjavi s prejšnjimi leti po pričakovanju zmanjševala, saj je v knjižnicah, glede na nove trende, fizičnih obiskov manj kot spletnih.


Na projektih se vodi sredstva za nakup in vzdrževanje opreme, in sicer NRP št. 3311-02-0005 za vzdrževanje in nadomestitev opreme CTK, za UKM pa na NRP projektu št. 3311-02-0064, na katerem se vodijo sredstva za posodobitev opreme Univerze v Mariboru, katere članica je UKM.

7998 - Phare - lastna udeležba - 2003 vseživljenjsko visokošolsko učenje Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Cilj projekta je uveljavljanje koncepta vseživljenjskega učenja v Sloveniji v podporo izobraževanju in usposabljanju skozi zagotavljanje kakovosti in dostopnosti izobraževanja, usposabljanja in svetovanja, kar so ključni elementi evropskih usmeritev vseživljenjskega učenja. Dodatni cilj pa je preizkusiti institucionalno pripravljenost za management strukturnih ukrepov znotraj Evropskega socialnega sklada.


Za izvajanje aktivnosti - proračunska postavka Phare CFCU - 2003 Vseživljenjsko učenje v je potrebno sofinanciranje.


Cilj je uspešno izvajanje projektov.

9055 - Phare CFCU - 2003 Vseživljenjsko visokošolsko učenje Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Cilj projekta je uveljavljanje koncepta vseživljenjskega učenja v Sloveniji v podporo izobraževanju in usposabljanju skozi zagotavljanje kakovosti in dostopnosti izobraževanja, usposabljanja in svetovanja, kar so ključni elementi evropskih usmeritev vseživljenjskega učenja. Dodatni cilj pa je preizkusiti institucionalno pripravljenost za management strukturnih ukrepov znotraj Evropskega socialnega sklada.


Za izvajanje aktivnosti - proračunska postavka Phare CFCU - 2003 Vseživljenjsko učenje v je potrebno sofinanciranje.


Uspešno izvajanje projektov.

42


9301 - ESS - tuja udeležba - EPD 2.3.: razvoj izobraževanja v visokem šolstvu Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V Enotnem programskem dokumentu za programsko obdobje 2004–2006 je ministrstvo opredelilo kot prioriteto tudi posodabljanje in razvijanje programov izobraževanja v terciarnem izobraževanju. Programsko obdobje se ujema z uresničevanjem bolonjskega procesa, katerega glavni cilji so tudi posodabljanje in razvoj študijskih programov v visokošolskem izobraževanju s poudarkom na zagotavljanju kakovosti, povečevanju transparentnosti in vzpostavitev kreditnega sistema (ECTS), spodbujanju vseživljenjskega učenja ter pospeševanju zaposljivosti diplomantov. Aktivnost se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada.

S proračunske postavke se nakazujejo sredstva za sofinanciranje aktivnosti, povezanih z izdelavo enotnih kriterijev za strukturo in trajanje študijskih programov ter pripravo kreditnega ovrednotenja visokošolskih študijskih programov po metodologiji ECTS (European Credit Transfer System), zlasti modularno sestavo programov, možnost prehodov med programi, tudi iz višjih strokovnih šol v visokošolske študijske programe, in koncept vseživljenjskega učenja.

Sredstva se lahko porabijo za kritje stroškov plač in drugih izdatkov zaposlenim s prispevki delodajalca za socialno varnost, izdatkov za blago in storitve ter nadomestitve in vzdrževanja opreme.


Ministrstvo je v aprilu 2004 objavilo Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti pri posodabljanju in razvijanju študijskih programov visokega šolstva v letih 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 39-42/2004 in 54-55/2004). Po izvedenem postopku je bilo odobreno sofinanciranje 16 projektov, in sicer po 6 projektov Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru ter po 1 projekt Univerzi na Primorskem, Politehniki Nova Gorica, Gea College – Visoki šoli za podjetništvo Piran ter Javnemu zavodu regijsko višje in visokošolsko središče v Celju. Razdeljeno je bilo 68.070.881,00 SIT, od tega je bilo izvajalcem v letu 2004 že nakazano 9.529.518,81 SIT.

MVZT v letu 2005 načrtuje nov javni razpis za obdobje od leta 2005 do 2006, na katerem bi se za posodabljanje in razvijanje študijskih programov visokega šolstva razpisalo 247.529.119,00 SIT, od tega 19.929.119,00 SIT iz proračunskih sredstev v letu 2005 in 227.600.000,00 SIT v letu 2006.


V letu 2004 so se začeli izvajati projekti izbrani na Javnem razpisu za sofinanciranje aktivnosti pri posodabljanju in razvijanju študijskih programov visokega šolstva v letih 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 39-42/2004 in 54-55/2004) v skladu s programi aktivnosti o izvedbi projekta in dosegli načrtovane vmesne rezultate. Projekti se morajo zaključiti do novembra 2005.

Indikatorji, s katerimi se bo merila uspešnost dejavnosti, so (načrtovana vrednost je vpisana v oklepaju): - število novih oziroma prenovljenih visokošolskih študijskih programov I., II. in III. (50), - število programov krajše oblike za potrebe vseživljenjskega učenja (4), - informacijska podpora strukturi opisa predmetov (1).


Na NRP projektu št. 3311-04-2314 se vodi poraba sredstev za sofinanciranje aktivnosti pri posodabljanju in razvijanju študijskih programov visokega šolstva. Aktivnost se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada v deležu 75 %.

9401 - ESS - lastna udeležba - EPD 2.3.: razvoj izobraževanja v visokem šolstvu Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V Enotnem programskem dokumentu za programsko obdobje 2004–2006 je ministrstvo opredelilo kot prioriteto tudi posodabljanje in razvijanje programov izobraževanja v terciarnem izobraževanju. Programsko obdobje se ujema z uresničevanjem bolonjskega procesa, katerega glavni cilji so tudi posodabljanje in razvoj študijskih programov v visokošolskem izobraževanju s poudarkom na zagotavljanju kakovosti, povečevanju transparentnosti in vzpostavitev kreditnega sistema (ECTS), spodbujanju vseživljenjskega učenja ter pospeševanju zaposljivosti diplomantov. Aktivnost se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada.

S proračunske postavke se nakazujejo sredstva za sofinanciranje aktivnosti, povezanih z izdelavo enotnih kriterijev za strukturo in trajanje študijskih programov ter pripravo kreditnega ovrednotenja visokošolskih študijskih programov po metodologiji ECTS (European Credit Transfer System), zlasti modularno sestavo programov, možnost prehodov med programi, tudi iz višjih strokovnih šol v visokošolske študijske programe, in koncept vseživljenjskega učenja.

43


Sredstva se lahko porabijo za kritje stroškov plač in drugih izdatkov zaposlenim s prispevki delodajalca za socialno varnost, izdatkov za blago in storitve ter nadomestitve in vzdrževanja opreme.


Ministrstvo je v aprilu 2004 objavilo Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti pri posodabljanju in razvijanju študijskih programov visokega šolstva v letih 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 39-42/2004 in 54-55/2004). Po izvedenem postopku je bilo odobreno sofinanciranje 16 projektov, in sicer po 6 projektov Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru ter po 1 projekt Univerzi na Primorskem, Politehniki Nova Gorica, Gea College – Visoki šoli za podjetništvo Piran ter Javnemu zavodu regijsko višje in visokošolsko središče v Celju. Razdeljeno je bilo 68.070.881,00 SIT, od tega je bilo izvajalcem v letu 2004 že nakazano 9.529.518,81 SIT.

MVZT v letu 2005 načrtuje nov javni razpis za obdobje od leta 2005 do 2006, na katerem bi se za posodabljanje in razvijanje študijskih programov visokega šolstva razpisalo 247.529.119,00 SIT, od tega 19.929.119,00 SIT iz proračunskih sredstev v letu 2005 in 227.600.000,00 SIT v letu 2006.


V letu 2004 so se začeli izvajati projekti izbrani na Javnem razpisu za sofinanciranje aktivnosti pri posodabljanju in razvijanju študijskih programov visokega šolstva v letih 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 39-42/2004 in 54-55/2004) v skladu s programi aktivnosti o izvedbi projekta in dosegli načrtovane vmesne rezultate. Projekti se morajo zaključiti do novembra 2005.

Indikatorji, s katerimi se bo merila uspešnost dejavnosti, so (načrtovana vrednost je vpisana v oklepaju): - število novih oziroma prenovljenih visokošolskih študijskih programov I., II. in III. (50), - število programov krajše oblike za potrebe vseživljenjskega učenja (4), - informacijska podpora strukturi opisa predmetov (1).


Na NRP projektu št. 3311-04-2314 se vodi poraba sredstev za sofinanciranje aktivnosti pri posodabljanju in razvijanju študijskih programov visokega šolstva. Aktivnost se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada v deležu 75 %.

19043202 - Podiplomsko izobraževanje Opis podprograma

Sredstva za podiplomsko izobraževanje so namenjena spodbujanju pridobivanja druge diplome oz. spodbujanju povečevanja števila magistrov in doktorjev znanosti s sofinanciranjem šolnine, ki tako študij naredi dostopen širši populaciji.

Zakonske in druge pravne podlage - Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 100/04-UPB2), - Nacionalni program visokega šolstva (Uradni list RS, št. 20/2002), - Sklep o sofinanciranju podiplomskega študija (Uradni list RS, št. 77/04), - Pravilnik o upravljanju prostorov v “Domu podiplomcev Ljubljana” (Uradni list RS, št. 49/2002).


Dolgoročni cilji so: - vsaj podvojiti število študentov in diplomantov podiplomskega študija, - zagotoviti sofinanciranje sistemsko prenovljenih podiplomskih študijskih programov, ki povezujejo discipline,

visokošolske in raziskovalne zavode ter druge institucije, so kakovostni in omogočajo sodelovanje v mednarodnih projektih,

- zagotoviti mednarodno primerljivost podiplomskega študija, - izboljšati uspešnost in učinkovitost podiplomskega študija, tako z ustreznimi vlaganji v osebje, opremo in prostor

visokošolskih zavodov kot s posodobitvijo delovanja (integriranost raziskovalnega in pedagoškega dela, izboljševanje učiteljskih pedagoških sposobnosti, vsebinske novosti, kot npr. kreditni sistem ipd.) in s sistemskim (samo)preverjanjem kakovosti študijskega dela na visokošolskih zavodih,

- spodbujati sodelovanje med univerzo oziroma visokošolskimi zavodi, javnimi raziskovalnimi zavodi ter gospodarstvom in neposrednim okoljem.


Cilji so: - izboljšati uspešnost in učinkovitost podiplomskega študija, še nadalje vzpodbujati podiplomski študij, tako da bo

število sofinanciranih študentov v študijskem letu 2005/2006 od 4.500 do 5.000 študentov, - spodbujati neposredni doktorski študij.

44


Merili jih bomo s številom študentov podiplomskega študija, številom diplom magistrskega in doktorskega študija ter stopnjo prehodnosti iz prvega v drugi letnik.

5749 - Dom podiplomcev - upravljanje Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Dom podiplomcev je v skladu z aktom o ustanovitvi namenjenim podiplomskim študentov, gostujočih profesorjev in raziskovalcev. Ministrstvo sofinancira plače zaposlenim in osnovne materialne stroške doma.


Izračun temelji na letnem programu dela Doma podiplomcev.


Cilj ministrstva je zagotavljanje čim boljših pogojev bivanja podiplomskih študentom, gostujočim profesorjem in raziskovalcem. Cilje bomo merili z zasedenostjo doma ter številom študentov, gostujočih profesorjev in raziskovalcev.

5751 - Sofinanciranje podiplomskega študija Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Ministrstvo sofinancira šolnine podiplomskega študija, če so izpolnjeni pogoji, določeni s sklepom o sofinanciranju podiplomskega študija, z namenom spodbujati pridobitev druge diplome in povečati sodelovanje med visokošolskimi zavodi in gospodarstvom.


V letu 2005 se sofinancira šolnine za študijsko leto 2004/2005, in sicer: 60 % normirane šolnine v 1. in 2. letniku podiplomskega študija in 80 % normirane šolnine v 3. in 4. letniku, vsem študentom, ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje, če je bil visokošolski zavod izbran na javnem razpisu za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2004/2005. Normirana šolnina je 470.000 SIT za posamezen letnik. Dodatno se nagrajujejo visokošolski zavodi za vsako raziskovalno delo študenta, ki sodeluje z gospodarstvom in je bilo prijavljeno na razpis za dodatno sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2004/2005.


Uspešnost izvajanja podiplomskega študija bomo merili s številom študentov podiplomskega študija, s prehodnostjo iz prvega v drugi letnik sofinanciranih oziroma nesofinanciranih študijskih programov ter številom študentov, ki so magistrski študij končali v treh letih.

19063201 - Študijske pomoči Opis podprograma

Podprogram zajema proračunske postavke, s katerimi se sredstva namenjajo za socialne transfere študentom, ki so vključeni v terciarno izobraževanje, s čimer naj bi zagotovili čim bolj izenačene pogoje za izobraževanje visokem šolstvu. V ta podprogram štejemo nastanitvene dejavnosti študentov v študentskih domovih, v dijaških domovih, zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih, vključno z investicijskim vzdrževanjem in novogradnjo objektov študentskih domov, ter regresiranje študentskih prevozov od mesta bivanja do mesta šolanja in nazaj ter štipendije za pedagoške poklice.

Zakonske in druge pravne podlage - Nacionalni program visokega šolstva (Uradni list RS, št. 20/02); - Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 100/04-UPB2); - Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov

(Uradni list RS, št. 79/03), - Pravilnik o subvencioniranju bivanja (Uradni list RS, št. 22/01); - Pravilnik o subvencioniranju prevozov študentov (Uradni list RS, št. 18/04).


Glavni dolgoročni cilj je omogočiti študij vsem študentom, ne glede na socialni položaj in oddaljenost od kraja študija.

45



Subvencioniranje bivanja študentov in investiranje v študentske domove. Osnovni cilj je izboljšanje prostorskih razmer, tako da se bo postopoma zmanjšalo neskladje med številom študentov in zmogljivostmi javnih študentskih domov in zagotavljane sredstev za subvencije bivanja v študentskih domovih za vse študente, ki bivajo v javnih študentskih domovih, dijaških domovih, zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih. Ministrstvo subvencionira najmanj 20 % povprečne cene bivanja.

Regresiranje prevozov študentov: študentom, ki se ne šolajo v kraju bivanja, država zagotavlja od 7 %, do 50 % regresiranje cene mesečne vozovnice za prevoz od doma do mesta šolanja in nazaj, da bi bili s tem prevozni stroški nižji.

S štipendiranjem tujih državljanov na osnovi sprejetih meddržavnih obveznosti (CEEPUS, Fulbright, bilateralne štipendije) in zamejskih Slovencev ter potomcev slovenskih izseljencev se želi spodbujati mednarodno sodelovanje in internacionalizacije visokega šolstva s pomočjo mobilnosti, ker s štipendiranjem tujcev neposredno zagotavljamo štipendije tudi našim državljanom za študij v tujini.

Cilje bomo merili s številom štipendistov, študentov ki bivajo v študentskih domovih in tistih, ki se jim subvencionira prevoz.

5752- Investicije v študentske domove Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Sredstva na postavki investicij v študentske domove so namenjena za sofinanciranje investicij v izgradnjo novih študentskih domov in obnovo obstoječih v Ljubljani, Mariboru in ostalih študentskih domov(v Kranju...) z namenom izboljšanja pogojev bivanja študentov in zagotoviti dodatne potrebne zmogljivosti-dodatne postelje. Iz te postavke moramo plačevati tudi storitve Študentske organizacije Slovenije za zbiranje sredstev proračunskega sklada za področje študentskih domov- po Zakonu o dodatni koncesijski dajatvi in morebitne druge stroške, ki se nanašajo na področje investicij v študentske domove.


Na podlagi Zakona o temeljnih razvojnih programih na področju izobraževanja in znanosti v letih 2003 - 2008 (ZTRPIZ) se iz državnega proračuna zagotavljajo sredstva za investicije v študentske domove v okviru letnih možnosti proračuna.


V letu 2005 bomo financirali izvajanje novogradnje Študentskih domov v Ljubljani na Poljanski, na Litostrojski in na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani, storitve inženiringa pri investiciji LENT 2 Študentskih domov v Mariboru, ki se gradijo po leasing sistemu - na odplačilno dobo 15 let z začetkom odplačila v 2007. V okviru projekta ostalih študentskih domov pa bomo v letu 2005 financirali izdelavo projektne in teh. dokumentacije, svetovalni inženiring in tehnično svetovanje ter pripravljalna dela za investicijo v ŠD Kranj.

5758- AD FUTURA Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V letu 2005 bo fundacija Ad futura predvidoma podelila 90 štipendij za študij slovenskih študentov v tujini in odobrila 170 kreditov. Ad futura bo finančno podpirala tudi študij v raziskovalno delo tujcev v RS ter reintegracijo slovenskih znanstvenikov, ki so ostali v tujini (predvidoma 90 štipendij). V letu 2005 bo Ad futura nadgradila informacijsko bazo za potrebe ministrstev in širše javnosti.


Sredstva za vladne štipendije v tujini vključujejo stroške šolnine, bivanja, študijskega gradiva in potnih stroškov (1-kar do 2-krat letno povratna letalska vozovnica).

Višina namenskih sredstev fundacije Ad futura je izračunana na podlagi šolnin za študente (upoštevane zgornje omejitve višini šolnine) oziroma življenjskih stroškov za raziskovalce. Poleg sredstev, ki jih Ad futura podeljuje na novo, je treba upoštevati tudi obveznosti do štipendistov iz minulih razpisov (večletno šolanje). Izračun stroškov izvedbe projektov (informacijska in podatkovna baza) temeljijo na predračunih.

Letni cilji na nivoju proračunske postavke in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev - razpis za štipendiranje dodiplomskega in podiplomskega študija slovenskih študentov na univerzah v tujini, - razpis za štipendiranje dodiplomskega in podiplomskega študija tujcev v RS, - razpis za pokritje stroškov bivanja tujih raziskovalcev za vključitev v raziskovalne skupine v RS,

46


- razpis za pokritje stroškov bivanja slovenskim raziskovalcem, ki so ostali v tujini, za vključitev v raziskovalne skupine in pedagoško delo v RS,

- razpis za dijake, tuje državljane, ki se vključujejo v mednarodni program mature v RS, - nadgradnja informacijske in podatkovne baze.

Indikatorji: Kazalci za dobro zastavljene projekte in uspešno izvedbo so statistični in se bodo dolgoročno odražali v porastu interesa za mobilnost študentov in raziskovalcev v znižanju t.i. bega možganov in povečanju zaposlovanja strokovnjakov v gospodarstvu oziroma njihovega sodelovanja z gospodarstvom preko projektov, ki bodo zvečali konkurenčno prednost podjetij.

5753 - Regresiranje prevozov študentom Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V letu 2005 država zagotavlja študentom visokošolskih zavodov, ki se ne šolajo v kraju bivanja, regresirano ceno mesečne vozovnice za prevoz od doma do mesta šolanja in nazaj. Višina subvencije študentov je odvisna od bruto mesečnega dohodka na družinskega člana v primerjavi s povprečno mesečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in od oddaljenosti kraja šolanja od kraja stalnega prebivališča. Najnižja subvencija je 7 %, najvišja pa 50 % cene mesečne vozovnice.


Pri pripravi načrta potrebnih sredstev za leto 2005 smo upoštevali realizacijo za leto 2004, izplačila v prvih štirih mesecih leta 2005 in čas poletnih počitnic, ko se število subvencij zmanjša.


Osnovni cilj je zagotoviti dostopnost visokošolskega izobraževanja vsem, ne glede na socialni položaj. Uspešnost bomo merili s številom prevoznih podjetij, ki prejemajo subvencije za študente, in številom študentov, ki prejemajo subvencijo.

5754 - Štipendiranje tujcev, zamejskih Slovencev ter potomcev slovenskih izseljencev Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Iz proračunske postavke se zagotavljajo sredstva za izvajanje štipendiranja tujih državljanov na osnovi sprejetih meddržavnih obveznosti (CEEPUS, Fulbright, bilateralne štipendije), na osnovi neposrednega sodelovanja in sprejete politike štipendiranja tujcev ter za štipendiranje zamejskih Slovencev ter potomcev slovenskih izseljencev. Postavka vsebuje elemente posameznih štipendij, ki vključujejo štipendijo, kot neposredno izplačilo prejemniku ter plačila stroškov osnovnega zdravstvenega varstva (predvsem za ne EU državljane) stroške namestitve, plačilo letalskih kart v programu Fulbright ter objave ponudb.


Pri ugotavljanju potrebnih sredstev za leto 2005 izračun temelji na povprečni štipendiji v posamezni kategoriji štipendistov (CEEPUS/bilaterala cca 50.000 SIT na mesec, Fulbright cca 150.000 SIT na mesec, zamejci/izseljenci 25.000 SIT na mesec), povprečnem trajanju štipendiranja (6, 4, oz. 12 mesecev) ter povprečnem strošku zdravstvenega zavarovanje (cca 22.000 SIT na mesec) in namestitve (cca 16.000 SIT na mesec).


Osnovni cilj je spodbujanje mednarodnega sodelovanja in internacionalizacije visokega šolstva s pomočjo mobilnosti, ker s štipendiranjem tujcev neposredno zagotavljamo štipendije tudi našim državljanom za študij v tujini.

Izjemno pomembna dejavnost je tudi štipendiranje zamejskih Slovencev ter potomcev slovenskih izseljencev predvsem za redni dodiplomski študij na slovenskih visokošolskih zavodih.

Uspešnost bomo merili s številom študentov, trajanju izmenjav in realizacijo sprejetih meddržavnih obveznosti.

5755 - Študentski domovi Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Iz proračunske postavke se zagotavljajo sredstva za subvencije bivanja študentov v študentskih domovih za vse študente, ki bivajo v javnih študentskih domovih, dijaških domovih, zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih. Zagotavljajo se tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje javnih študentskih domov, ki so namenjena za sofinanciranje investicijsko vzdrževalnih del na objektih študentskih domov v Ljubljani, Mariboru in drugih

47


študentskih domov (Kranj, Portorož) v skladu z finančnimi možnostmi po prioriteti evidentiranih potreb. Sredstva se razdelijo po študentskih domovih glede na število postelj.


Pri ugotavljanju potrebnih sredstev za leto 2005 je upoštevana subvencija za posameznega študenta iz študijskega leta 2004/2005, ki je za bivanje v javnih študentskih domovih ali v dijaških domovih 3.125 SIT mesečno, v zasebnih študentskih domovih (pravne osebe) 7.000 SIT mesečno in pri zasebnikih (fizične osebe) 9.000 SIT mesečno ter ocenjeno število ležišč.


Osnovni cilj je izboljšanje prostorskih razmer, tako da se bo postopoma zmanjšalo neskladje med številom študentov in zmogljivostmi v javnih študentskih domovih in zagotavljanje sredstev za subvencije bivanja v študentskih domovih za vse študente, ki bivajo v javnih študentskih domovih, dijaških domovih, zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih. Uspešnost bomo merili s številom študentov, ki bivajo v študentskih domovih in številom študentov, ki niso bili sprejeti v študentske domove.


Za zagotavljanje boljših bivalnih pogojev študentov in vzdrževanje stavb se javnim študentskim domovom zagotavljajo sredstva za investicijsko vzdrževanje.

7282 – Sredstva za investicije v visoko šolstvo in študentske domove (koncesije) Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Postavka je namenska. Na njej se mesečno zbirajo sredstva na podlagi Zakona o dodatni koncesijski dajatvi, ki se zbirajo pri Študentski organizaciji Slovenije in jih ta vsak mesec (mesečni priliv za pretekli mesec) do 22. nakaže na to proračunsko postavko. Iz te postavke pa se sredstva sproti preusmerjajo na postavki proračunskega sklada za sofinanciranje investicij v visokem šolstvu in študentske domove.

3212 - Urad za meroslovje


14013201 - Nacionalni meroslovni sistem Opis podprograma

Meroslovni sistem je ključna infrastrukturna tvorba vsake države. Omogočati mora normalno delovanje posameznih sektorjev ter enakovredno sodelovanje s tujino. Slovenija je svoj meroslovni sistem začela vzpostavljati šele po osamosvojitvi. To v prehodnem obdobju do dokončne vzpostavitve zahteva bistveno večja sredstva, kot če bi šlo zgolj za vzdrževanje sistema. V proračunu urada za leto 2005 bi bilo nujno potrebno zagotoviti sredstva za ustrezno delovanje tehnične kakovostne infrastrukture na področjih dela urada ter sanirati izpade iz prejšnjih let. Aktivnosti v okviru podprograma: Znanstveno meroslovje - zagotavljanje sledljivosti merjenj v državi na mednarodni nivo preko sistema nacionalnih in referenčnih etalonov in strokovna podpora merjenjem na področju posameznih fizikalno-kemijskih veličin v državi; Zakonsko meroslovje - načrtovanje in vzpostavljanje državnega sistema, ki omogoča točna in zanesljiva merjenja na področju - varovanja zdravja ljudi in živali - varstva okolja in splošne tehnične varnosti - prometa blaga in storitev - postopkov pred upravnimi in pravosodnimi organi; ter sistema za zagotavljanje ustreznosti izdelkov iz plemenitih kovin s predpisi; Program PRSPO - Priznanje RS za poslovno odličnost; Skupne dejavnosti (mednarodno sodelovanje, strokovno izobraževanje, vzdrževanje sistema kakovosti in računalniškega sistema, promocija področij dela);

Zakonske in druge pravne podlage - Zakon o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05); - Zakon o izdelkih iz plemenitih kovin (Uradni list RS, št. 85/00); - Zakon o priznanju Republike Slovenije za poslovno odličnost (Uradni list RS, št. 83/03).


Dolgoročni cilji: Zagotoviti dobro delujoč nacionalni sistem znanstvenega meroslovja, zakonskega meroslovja ter sistem za priznanje RS za poslovno odličnost, ki bo na optimalen način zadostil nacionalnim potrebam na vseh področjih (javni in zasebni sektor) delovanja države. Kazalci: - CMC v podatkovni bazi BIPM na področju posameznih veličin, boljši ali enaki evropskemu povprečju, - prepoznaven znanstveni prispevek slovenskega

48


meroslovja v svetovno zakladnico znanja v ožjih segmentih, - dolgoročno pokrite potrebe slovenskega gospodarstva po mednarodni sledljivosti, - urejen sistem zakonskega meroslovja, - urejeno področje plemenitih kovin, - poslovna odličnost v vseh segmentih delovanja

Letni izvedbeni cilji podprograma in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev 1. Vzpostavitev meroslovnega sistema Republike Slovenije za podporo merjenjem v kemiji: V letu 2005 bo urad

pripravil osnovo za vzpostavitev distribuiranega sistema nacionalnih etalonov za veličino mol (mreža referenčnih laboratorijev po posameznih sektorjih). Tega sistema Slovenija še nima. Sistem je nujno potreben za ustrezno podporo kemijskim merjenjem pri uveljavljanju tehniških direktiv EU na vseh področjih delovanja države, kot tudi pri uveljavljanju drugih domačih tehniških predpisov. Za dosego tega cilja bo poleg ostalih aktivnosti potrebno povečati vlaganje na področju merilne sledljivosti (7. člen Zakona o meroslovju), z zneskom v letu 2005 vsaj v znesku 45 mio SIT. Po vzpostavitvi celotnega sistema bo potrebno dvigovati znesek v naslednjih letih s pričakovano dodatno 3 - 5 % realno rastjo. Kazalci: Poročilo o poslovanju urada, evalvacijsko poročilo ekspertov EU, 2. Prilagajanje zmogljivosti v okviru laboratorijev nosilcev nacionalnih in referenčnih etalonov na področju fizikalnih veličin s stalno letno rastjo zmogljivosti cca. 3.5 %: Glede na izkazano letno stopnjo rasti slovenskega gospodarstva, je potrebno večanju potreb slediti tudi pri merilnih zmogljivostih v okviru sistema nacionalnih in referenčnih etalonov. Kazalci: Poročilo o poslovanju urada, rast merilnih zmogljivosti v okviru sistema nacionalnih in referenčnih etalonov, število CMC v okviru MRA, analize dejanskega pokrivanja potreb Slovenije po merilni sledljivosti. 3. Povečati delež akreditiranih kalibracij na račun zmanjšanja števila neakreditiranih kalibracij - še posebej, ko gre za izvajalce, ki za svoje delo ne izpolnjujejo niti minimalnih pogojev zaupanja in delujejo izven organiziranega sistema ter brez vsakega nadzora nad ustreznostjo takih storitev. Urad si bo še posebej prizadeval natančneje ovrednotiti delež kalibracij, ki ne izpolnjujejo minimalnih pogojev sprejemljivosti ter izvajati program za sistematično urejanje stanja v Sloveniji. Kazalci: Trendi v številu izdanih neakreditiranih certifikatov, rezultati nadzornih obiskov v sistemu nosilcev referenčnih in nacionalnih etalonov. Izvedeni izobraževalni seminarji. 4. Okrepitev meroslovnega nadzora: V letu 2005 bi moral urad povečati obseg meroslovnega nadzora: - nadzor meril v uporabi: 2.7-krat več nadzornih postopkov v letu 2005 glede na leto 2002 in povečana učinkovitost nadzora za 25 %; - nadzor količin predpakiranih izdelkov: 1.35-krat več nadzornih postopkov v letu 2005 glede na leto 2002 in povečana učinkovitost za 25 %; - nadzor na področju plemenitih kovin: 2.5-krat več nadzornih postopkov v letu 2005 glede na leto 2002 in povečana učinkovitost za 25 %; S tem bi bistveno bolje pokrili domače potrebe po nadzoru ter v večji meri zadostili zahtevam EU glede ustrezne opravilne sposobnosti inšpekcijskega nadzora za katerega je odgovoren urad. Za dosego tega cilja namerava urad poleg ostalih ukrepov postopno izvesti notranje kadrovske prerazporeditve, predvsem iz področja overitev meril ter s tem povečati število nadzornih postopkov na terenu in izdelati ustrezno računalniško podprto načrtovanje dela nadzora ter s tem povečati učinkovitosti nadzornih postopkov. Na tak način predvidevamo, da se bo Sektor za meroslovni nadzor urada v 2005 kadrovsko okrepil na 10 - 11 zaposlenih. Kazalci: Poročilo o poslovanju urada, evalvacijsko poročilo ekspertov EU. 5. Polno obvladovanje izvajalcev storitev v okviru sistema zakonskega meroslovja: Glede na veliko število partnerskih inštitucij urada na področju sistema zakonskega meroslovja (63 organizacij) ter glede na povečevanje števila imenovanih pravnih oseb, bo potrebno izvesti še vse manjkajoče aktivnosti ter morebitne kadrovske prerazporeditve na uradu za ustrezno obvladovanje celotnega sistema s strani urada. Kazalci: Poročilo o poslovanju urada, rezultati nadzornih pregledov, število pritožb. 6. Uveljavitev sprememb Zakona o meroslovju na tistih nekaj področjih, kjer se je to izkazalo za nujno. Zaradi prilagoditev zakona o meroslovju sedanjim in bodočim potrebam, so v letu 2005 potrebne prilagoditve (imenovanja, meroslovni nadzor, predpakirani izdelki.). Kazalci: Sprejem sprememb in dopolnitev zakona o meroslovju v Državnem zboru. 7. Izvedba letnega projekta in pilotnega projekta ocenjevanja poslovne odličnosti v slovenskih organizacijah, ter organizacija slovesne podelitve priznanj in konference zmagovalcev. Izvedba letnih izobraževanj za ocenjevalce in promocijo sistema odličnosti. Kazalci: izvedeni projekti PRSPO, podelitev in konferenca zmagovalcev, izvedeni seminarji. 8. Preureditev prostorov Urada RS za meroslovje v Celju: V letu 2005 želi urad z investicijo: 10,5 mio SIT vsaj v osnovi urediti nastali prostorski problem ter prilagoditi prostore v Celju sedanjim in bodočim potrebam urada, tako glede varnosti, izvajanja dejavnosti, kot tudi glede na minimalno ustrezno površino za delo. Urad RS za meroslovje na lokaciji v Celju zaposluje 17 delavcev. Kazalci: Poročilo o poslovanju urada 9. Zagotovitev najnujnejše etalonske in druge merilne opreme: Urad si bo v letu 2005 zaradi nezmožnosti ustreznih investicij v preteklosti, še posebej prizadeval zagotoviti ključno meroslovno opremo na vseh najpomembnejših področjih svojega dela - še posebej, ko gre za ureditev stanja na področju nacionalnega etalona za maso, overitev meril in meroslovnega nadzora. Za dosego navedenega cilja bi morali v letu 2005 povečati sedanji obseg sredstev za laboratorijsko opremo za 30 %. Kazalci: Poročilo o poslovanju urada. 10. Medresorsko sodelovanje: Urad si bo prizadeval nadaljevati aktivnostmi na skupnem projektu s Slovensko vojsko za reševanje skupnih vprašanj meroslovne infrastrukture na področju urada in Slovenske vojske. V letu 2005 bomo predvsem okrepili medsebojno sodelovanja z Ministrstvom za zdravje in drugimi ministrstvi. Kazalci: Poročilo o poslovanju urada, poročilo o delovanju medresorske projektne skupine. 11. Mednarodno sodelovanje: Urad bo vzpodbujal vključitev obstoječih merilnih zmogljivosti Slovenije do konca leta 2005 v Aneks C MRA, stalno rast obsega CMC po letu 2005 s trendom cca. +3.5 % letno, ustrezno delovanje v OIML

49


(TC5 in sistem certificiranja), vključitev v najmanj en projekt 6 okvirnega programa EC na področju meroslovja, mednarodno prepoznavnost meroslovne stroke - urada ali širše - na vsaj dveh področjih. Kazalci: Poročilo o poslovanju urada.

5759 - Plače Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Ta proračunska postavka zajema plače zaposlenih.


Izračun plač poteka skladno z navodili MF, po predpisanih rasteh posameznih elementov plač, prispevkov in drugih osebnih prejemkov.


Indikatorji za spremljanje so definirani s strani MF.


Znotraj proračunske postavke ni projektov.

5760 - Materialni stroški Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Ta proračunska postavka zajema - osnove obratovalne stroške, kot so električna energija, telefonija, ogrevanje, čiščenje prostorov, varovanje prostorov, zavarovanja prostorov in opreme, založniške in tiskarske storitve, gorivo za službeni avtomobil, poštne storitve, nekateri potni stroški, literatura (periodika), pisarniški in računalniški material, stroške reprezentance (kave in sokovi za sestanke s poslovnimi partnerji), stroške vzdrževanja računalniške in telekomunikacijske opreme, - stroške povezane s skrbjo za zaposlene, kot so stroški izobraževanj (upravna znanja, strokovna izobraževanje, jezikovno izobraževanje, izobraževanje za pridobitev višje stopnje izobrazbe in stroški periodičnih zdravniških pregledov.


Izračuni predlogov pravic porabe se izvajajo skladno z zahtevami Zakona o javnih naročilih.


Realizacija letnih ciljev in sprotno spremljanje stroškov se izvaja s posebej izdelanim računalniškim programom, ki omogoča spremljanje porabe in trendov po ključnih področjih kot so telefonija, pisarniški in računalniški material, reprezentanca in drugi. Podrobnosti spremljanja stroškov po obdobjih poročanja so dostopne v poročilih o poslovanju urada.


Projekti v okviru proračunske postavke so vezani npr. na - optimizacijo stroškov, ko gre za nadomestitev papirja za tiskanje delovnih verzij dokumentov s papirjem iz recikliranega papirja in zmanjševanja stroškov telefoniranja ter - usposabljanje za pridobitev višje stopnje izobrazbe, strokovno usposabljanje, funkcionalno usposabljanje in usposabljanje za kakovost. Podrobnosti programa izobraževanja so dostopne v programu izobraževanja v poslovnem načrtu urada.

5761 - Investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

PP pokriva potrebe urada na naslednjih področjih: - Laboratorijska oprema, - Računalniška oprema, - Pisarniška oprema, - Obnova prostorov (na naslovu Grudnovo nabrežje 17, Ljubljana in Tkalska 15, Celje), ki so v lasti države in jih uporablja urad - nabava službenega vozila za potrebe inšpekcijskega nadzora (prevoz etalonske opreme)


Izračuni predlogov pravic porabe temeljijo na zahtevah zakona o javnih naročilih ter identificiranih potrebah ter prioritetah urada, ki izhajajo iz izvrševanja ključnih, z zakonom predvidenih funkcij (laboratorijska oprema) ter potreb, ki jih koordinira Računalniško - informacijska služba (računalniška oprema) ter splošna služba (pisarniška oprema, obnova prostorov na naslovu Grudnovo nabrežje 17, Ljubljana in Tkalska 15, Celje, ki so v lasti Drave in jih uporablja urad).

50



1.Uspešno pridobljena akreditacija urada na področju overitev ter preskušanja programske opreme za potrebe zakonskega meroslovja, uspešno izvedeni EUROMET projekti ter zagotovljeni slovenski CMC v CIPM MRA, 2.Povečana efektivnost izrabe delovnega časa z uvedbo informacijske podpore in baz podatkov, 3.Povečana varnost pri delu na področju plemenitih kovin v uradu v Celju ter večja delovna učinkovitost pri izboljšanju prostorskih pogojev, 4. Povečan obseg meroslovnega nadzora Kazalci: poročilo o opravljanju dejavnosti


V letu 2005 namerava urad izvesti naslednje investicijske projekte: - nakup najnujnejše dodatne laboratorijske opreme v Laboratoriju za maso v znesku 9 mio SIT - Etalonska komparatorska tehtnica 100g do 1 kg razreda E1; del najnujnejše opreme za uveljavitev MID direktive. - zamenjava najbolj istrošene računalniške opreme v znesku 2,330 mio SIT, - obnovo pisarniške opreme v znesku 0.8 mio SIT, - adaptacijo Laboratorijskega centra v Celju v znesku 10.5 mio SIT (v letu 2005 želi urad z investicijo urediti nastali prostorski problem ter prilagoditi prostore v Celju sedanjim in bodočim potrebam urada, tako glede varnosti (delo s kemikalijami), izvajanja dejavnosti, kot tudi glede na minimalno ustrezno površino za delo. Urad RS za meroslovje na lokaciji v Celju zaposluje 17 delavcev). - nabava službenega vozila je nujna za potrebe inšpekcijskega nadzora (prevoz etalonske opreme), zaradi ustreznega povečanja nadzora (področje je že 3 leta brez ustreznega nadzora).

5781 - PRSPO - program RS za poslovno odličnost Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (v nadaljevanju PRSPO) je najvišje priznanje Republike Slovenije v okviru nacionalnega programa kakovosti Republike Slovenije za dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultat razvoja znanja in inovativnosti. Priznanje podeljuje Odbor za PRSPO, Urad Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljevanju urad) pa vzpostavlja in vzdržuje sistem PRSPO ter v imenu odbora izvaja potrebne strokovne in administrativne naloge. Urad v okviru mednarodnega sodelovanja na tem področju nastopa kot Nacionalna partnerska organizacija EFQM


Potrebna je zagotovitev zadostnih sredstev za delo na programu PRSPO, kjer bo glede na predvideni pozitivni trend števila sodelujočih organizacij v postopku nastopila potreba po večjem številu ocenjevalcev, dodatno tudi na račun nadaljevanja pilotnega projekta PRSPO za državno upravo.


1.Izvedba projekta PRSPO na področju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja. 2.Izvedba pilotnega projekta PRSPO na kakovosti poslovanja javne uprave. 3.Izvedba slovesne podelitve nagrad. 4. Izvedba konference zmagovalcev. 5. Izvedba izobraževanj za ocenjevalce. 6. Organizacija prevodov. Kazalci: Število sodelujočih organizacij v postopku Število sodelujočih organizacij v pilotnem projektu Seminarji in prevodi.


Na račun do sedaj izvedenih pilotnih projektov postopnega uvajanja meril odličnosti tudi v organizacije z ostalih področij delovanja države (zasebnega in javnega sektorja) pričakujemo v tem letu znaten porast števila sodelujočih organizacije v postopku PRSPO. Na podlagi pridobljenih izpopolnjenih meril EFQM za javni sektor, bo v tem letu izveden pilotni projekt poskusnega uvajanja meril na področju državne uprave

5784 - Vzdrževanje meroslovnega sistema RS Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Proračunska postavka se nanaša na vzdrževanje meroslovnega sistema RS, kar prvenstveno pomeni vzdrževanje sistema nacionalnih in referenčnih etalonov v skladu s 7. členom zakona o meroslovju ter izvajanje ostalih z zakonom o meroslovju in zakonom o izdelkih iz plemenitih kovin predvidenih funkcij (urejanje sistema zakonskega meroslovja, izvajanje meroslovnega nadzora ter posameznih funkcij v okviru meroslovnega sistema, ki jih ni mogoče ali ni gospodarno poveriti zunanjim izvajalcem. Kazalci: Za merjenje uspešnosti delovanja urada na posameznih nalogah, področjih in v celoti je urad po zgledu evropskega modela poslovne odličnosti ter priporočil vzpostavljanja sistemov kakovosti: - uvedel sistem poslovnega načrtovanja ter pregleda poslovanja s sistematskim spremljanjem odstotka in uspešnosti realizacije posameznih nalog iz poslovnega načrta, ki ga izvaja od leta 2002, - razvil pristop za ugotavljanje uspešnosti delovanja urada po posameznih dejavnostih in v celoti, upoštevajoč zadovoljstvo odjemalcev, ki ga je začel uporabljati v letu 2004. Omenjena PP zajema devet področij delovanja urada in merosovnega sistema, s specifičnimi kazalci za vsak primer posebej. Področje znanstvenega meroslovja (nacionalni in referenčni etaloni. Kazalci so: - število akreditiranih merilnih zmogljivosti; - število projektov v

51


okviru EUROMET z uspešnim sodelovanjem Slovenije; - število CMC v prilogi C dogovora CIPM MRA; - število in kakovost znanstvenih objav; - zadovoljstvo odjemalcev tega sistema; - število pritožb v sistemu; Področje zakonskega meroslovja. Kazalci so: - število imenovanih pravnih oseb, - dosežena stopnja pri uvajanju direktive MID, - nivo izvajanja meroslovnih predpisov, - ustreznost pokritja slovenskih potreb z meroslovnimi predpisi, - obseg in učinkovitost nadzornih pregledov meroslovnega nadzora; - število pritožb v sistemu; Skupaj, področje znanstvenega in zakonskega meroslovja: - uskladitev predpisov posameznih ministrstev v delu, ki se nanašajo na merilno problematiko in ureditev podporne meroslovne infrastrukture;


Izhodišča za izračune predloga proračunske porabe: Predstavlja ga triletni finančno ovrednoten poslovni načrt urada (2003 - 2005), ki temelji na: - sprejeti zakonodaji; - Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije, - Državnem programu za sprejem in uveljavitev pravnega reda EU; - strategijah razvoja posameznih področij v državi - strategiji razvoja urada od 2002 do 2005; - podatki makroekonomskih gibanj s strani MF, statističnega urada, urada za makroekonomske analize in razvoj ter vladnih dokumentov, - podatkih o nacionalnih potrebah in prioritetah; - podatki o dosedanjih izkušnjah na nacionalni in mednarodni ravni; Proračunska postavka zajema stroške: - vzdrževanje in razvoj sistema nacionalnih in referenčnih etalonov za področje fizikalnih veličin in kemije, ki se računajo v skladu z normativi MVZT v okviru raziskovalnih projektov, kategorija C, - stroški merilne sledljivosti (kalibracije in ključne interkomparacije nacionalnih in nekaterih referenčnih etalonov v tujini), kjer se pokrivajo le direktni materialni stroški, - stroški meroslovnega nadzora v skladu z normativi za izračun potnih stroškov,- stroški izvedbe overitev meril in ugotavljanja skladnosti izdelkov iz plemenitih kovin v skladu z normativi za izračun potnih in drugih stroškov.


1. Vzdrževanje sledljivosti na področju kemije in priprava na vzpostavitev distribuiranega meroslovnega sistema nacionalnih etalonov za veličino mol v letu 2006. Vlaganja v višini 13,6 mio SIT pomenijo zgolj vzdrževanje sledljivosti na začetni stopnji vzpostavljanja sistema na področju kemije (za izvedbo vseh aktivnosti so potrebna vlaganja 45 mio SIT) Po vzpostavitvi celotnega sistema bi bilo potrebno dvigovati znesek v naslednjih letih s pričakovano dodatno 3-5 % realno rastjo. Kazalci: Poročilo o poslovanju urada, evalvacijsko poročilo ekspertov EU, 2. Prilagajanje zmogljivosti v okviru laboratorijev nosilcev nacionalnih in referenčnih etalonov na področju fizikalnih veličin naraščajočim potrebam slovenskega gospodarstva. Vlaganja v višini 81,5 mio SIT pomenijo pokrivanje zapadlih obveznosti za leto 2004, delno pokrivanje obveznosti za leto 2005 in posledično delni prenos obveznosti v leto 2006. Kazalci: zagotovljena sledljivost nacionalnih in refdrenčnih etalonov, CMC v podatkovni bazi BIPM, rezultati sodelovanja v mednarodnih interkompoaracijah, znanstveni članki 3. Povečati delež akreditiranih kalibracij na račun zmanjšanja števila neakreditiranih kalibracij - še posebej, ko gre za izvajalce, ki za svoje delo ne izpolnjujejo niti minimalnih pogojev zaupanja in delujejo izven organiziranega sistema ter brez vsakega nadzora nad ustreznostjo takih storitev. Urad se bo na tem področju z organizacijo seminarjev prizadeval dvigniti osveščenost tako pri izvajalcih kot tudi uporabnikih meroslovnih storitev. Kazalci: trend zmanjševanja števila neakreditiranih klaibracij. 4. Okrepitev meroslovnega nadzora: Z krepitvijo meroslovnega nadzora bi bile bistveno bolje pokrite domače potrebe po nadzoru ter v večji meri zadosčeno zahtevam EU glede ustrezne opravilne sposobnosti inšpekcijskega nadzora za katerega je odgovoren urad. Kazalci: število izvedenih inšpekcijskih nadzorov. 5. Polno obvladovanje izvajalcev storitev v okviru sistema zakonskega meroslovja: Urad je zaradi racionalizacije dela v preteklih leti in še vedno izvaja vklapljanje zunanjih partnerski institucij v sistem zakonskega meroslovja. Kazalci: število imenovanih pravnih oseb in kontrolnih organov. 6. Uveljavitev sprememb Zakona o meroslovju: Zaradi razvoja sistema, so potrebne spremembe Zakona o meroslovju. V let 2005 je potrebno izvesti in uveljaviti te spremembe. Kazalci: izvedene prilagoitve 7. Medresorsko sodelovanje: V Republiki Sloveniji se kaže izredno močna potreba po medresorskem sodelovanju na področju meroslovja, tako zaradi usklajevanja infrastrukture, kot tudi zaradi ustreznega urejanja meroslovnih problemov. Sodelovanje je že bilo vzpostavljeno s Slovensko vojsko, začenja pa se tudi sodelovanje na področju drugih resorjev (kot npr. zdravstva). Kazalci: poročila o izvajanju projektov 8. Mednarodno sodelovanje: Mednarodno sodelovanje je ključnega pomena pri vklapljanju slovenskega meroslovja in s tem slovenskega gospodarstva v mednarodne tokove. Zato se urad vkljaplja v pomembne mednarodne meroslovne organizacije kot so: EUROMET, OIML, AEAO, Dunajska konvencija ter v njihove projekte. Zaradi okrnjenih sredstev ne bodo izvedene nekatere pomembne udeležbe na mednarodnih tehničnih komitejih. Kazalci: poročila o sedelovanju. 9. Posebni projekti: - projekti EUROMET na področju vseh ključnih fizikalnih in kemijskih veličin in parametrov za Slovenijo. - delo na projektih 5. okvirnega programa EU: - projekt INCOLAB; - delo na projektih EC-JRC-IRMM: - sodelovanje v IMEP programu; - delo na nacionalnem projektu za medresorsko sodelovanje za reševanje skupnih vprašanj na področju meroslovne infrastrukture; - Akreditacija Laboratorija za informacijsko tehnologijo v meroslovju Kazalci: Poročila o sodelovanju v organizacijah, akreditacija laboratorija.


1. Vzpostavitev meroslovnega sistema Republike Slovenije za podporo merjenjem v kemiji: Zaradi naraščajočih meroslovnih potreb na področju kemijskih merjenj in glede na to da še ni ustrezne sistemske strukture, želi urad

52


vzpostaviti dobro delujoč meroslovni sistem za podporo merjenj v kemiji (mreža referenčnih laboratorijev po posameznih podrčjih). Kot najprimernejša je ureditev distribuiranega meroslovnega sistema, kot na področju fizikalnih veličin. Na področju kemije je sicer ena veličina mol, ki pa pokriva izredno širok spekter meroslovnih dejavnosti specializiranih laboratorijev za različna področja (vode, prehrana, zrak, tla,……). Z vzpostavitvijo sistema nosilcev nacionalnih etalonov za posamezna področja bodo ustrezno pokrita najpomembnejša področja. Sistem je tudi nujno potreben za ustrezno podporo kemijskim merjenjem pri uveljavljanju tehniških direktiv EU na vseh področjih delovanja države, kot tudi pri uveljavljanju drugih domačih tehniških predpisov. Za dosego tega cilja bi bilo poleg ostalih aktivnosti potrebno povečati vlaganje na področju merilne sledljivosti (7. člen Zakona o meroslovju). 2. Prilagajanje zmogljivosti v okviru laboratorijev nosilcev nacionalnih in referenčnih etalonov naraščajočim potrebam slovenskega gospodarstva. Glede na izkazano letno stopnjo rasti slovenskega gospodarstva je potrebno ustrezno prilagajati tudi meroslovne zmogljivosti slovenskih laboratorijev v okviru sistema nacionalnih in referenčnih etalonov, kar pomeni razvoj novih zmogljivosti, širjenje CMC tako po številu kot po zmogljivosti ter stalno ugotavljanje bodočih potreb in prilagajanje strategije razvoja tem potrebam. 3. Okrepitev meroslovnega nadzora: Z krepitvijo meroslovnega nadzora bi bistveno bolje pokrili domače potrebe po nadzoru ter v večji meri zadostili zahtevam EU glede ustrezne opravilne sposobnosti inšpekcijskega nadzora za katerega je odgovoren urad. Za dosego tega cilja namerava urad poleg ostalih ukrepov postopno izvesti notranje kadrovske prerazporeditve, predvsem iz področja overitev meril ter s tem povečati število nadzornih postopkov na terenu in izdelati ustrezno računalniško podprto načrtovanje dela nadzora ter s tem povečati učinkovitosti nadzornih postopkov. Na tak način predvidevamo, da se bo Sektor za meroslovni nadzor urada do 2005 kadrovsko okrepil iz sedanjih 3 na 10-11 zaposlenih. 4. Polno obvladovanje izvajalcev storitev v okviru sistema zakonskega meroslovja: Glede na veliko število partnerskih inštitucij urada na področju sistema zakonskega meroslovja (63 organizacij) ter glede na povečevanje števila imenovanih pravnih oseb, bo potrebno izvesti še vse manjkajoče aktivnosti ter morebitne kadrovske prerazporeditve na uradu za ustrezno obvladovanje celotnega sistema s strani urada. 6. Uveljavitev sprememb Zakona o meroslovju na tistih nekaj področjih, kjer se je to izkazalo za nujno. Zaradi prilagoditev zakona o meroslovju sedanjim in bodočim potrebam, so najkasneje v letu 2005 potrebne prilagoditve (imenovanja, meroslovni nadzor, predpakirani izdelki,…). 7. Medresorsko sodelovanje: letu 2005 bomo predvsem okrepili medsebojno sodelovanja z Ministrstvom za zdravje ter durgimi ministrstvi. 8. Mednarodno sodelovanje: Urad bo vzpodbujal vključitev obstoječih merilnih zmogljivosti Slovenije do konca leta 2005 v Aneks C MRA, stalno rast obsega CMC po letu 2005 s trendom cca. +3.5 % letno, ustrezno delovanje v OIML (TC5 in sistem certificiranja), vključitev v najmanj en projekt 6 okvirnega programa EC na področju meroslovja, mednarodno prepoznavnost meroslovne stroke - urada ali širše - na vsaj dveh področjih.

177 - Lastna dejavnost - meroslovje Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru proračunske so: - kalibracije uteži in kalibracije tehtnic s strani Laboratorija za maso, - validacija programske opreme v Laboratoriju za informacijsko tehnologio v meroslovju. Obseg in vsebina storitev se uvrščajo med dejavnosti, ki z veljavnimi predpisi niso določene kot zakonske naloge urada.


Finančna sredstva na postavki so ocenjen prihodek izvajanja storitev v okviru lastne dejavnosti in so odvisna od obsega in vrste izvedenih kalibracij in validacij. V prihodnjih letih se načrtuje podobno višino prilivov. Poraba sledi tekočim prilivom in se tako načrtuje v okviru razpoložljivih sredstev.


Pokrivanje potreb meroslovnih laboratorijev na področjih. Indikatorji za merjenje uspešnosti so sledeči: - nadzorovanje obsega izvajanja dejavnosti, da ne pride do negativnega vpliva na izvajanje zakonsko določenih nalog, - pokritje vseh materialnih stroškov v povezavi z izvajanjem dejavnosti.


Kalibracije in validacije v okviru lastne dejavnosti so stranski produkt izvajanja zakonskih nalog urada, zato dejavnost ni dodatno razčlenjena na projekte. Sama obrazložitev je tako enaka obrazložitvi proračunske postavke

179 - Lastna dejavnost - organizirano izobraževanje in izvajanje seminarjev Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Urad je kot nacionalna institucija odgovoren tudi za prenos znanja na svojih področjih delovanja. Da ne bi pri organizaciji izobraževanj in seminarjev prišlo do neracionalne rabe proračunskih sredstev, gre v veliko primerih večina direktnih stroškov izobraževanj in seminarjev (če ni drugih oblik sofinanciranja)v breme udeležencev. Obvladovanje stroškov pa je omogočeno preko te proračunske postavke. V sklopu prenosa znanja s področja

53


meroslovja in s področja poslovne odličnosti se izvaja organizacija strokovnih posvetov in seminarjev na področju merilne sledljivosti, na področju merjenj posameznih fizikalno-kemijskih veličin ter izobraževanje na področju zahtev predpisov in standardov na področjih dela. Izvajanje ustreznih izobraževanj veliko prispeva k povečanju kakovosti življenja državljanov ter učinkovitosti javnega in zasebnega sektorja. Tak sistem vključuje tudi stalno usposabljanje proizvajalcev in dobaviteljev zakonskih meril


Finančna sredstva se deloma krijejo iz kotizacij udeležencev. Vendar pa je organizacija usposabljanja v okviru meroslovja in poslovne odličnosti nekomercialna dejavnost in je v nekaterih primerih nujno, da se zainteresirani izobraževanja udeležijo. Tako je določene kotizacije potrebno subvencionirati, ker bi bile drugače običajnem uporabniku previsoke (predvsem za tečaje v okviru poslovne odličnosti s predavatelji iz tujine, ki so občutno dražji od slovenskih). Istočasno se na uradu izvajajo aktivnosti za pridobitev licenc za izobraževanje nacionalnih predavateljev na teh področjih.


Planirano število izvedenih izobraževanj po poslovnem načrtu. Kazalci za merjenje uspešnosti zastavljenih ciljev: Neposredni: - število izvedenih izobraževanj, - udeležba na seminarjih (število udeležencev). Posredni indikatorji so izboljšave funkcioniranja meroslvonega sistema.


Seminarji in usposabljanja se bodo izvajali v obliki enodnevnih ali dvodnevnih seminarjev na področjih: - nacionalnih etalonov in meroslovne sledljivosti, - meroslovja v kemiji, - zakonskega meroslovja, - analize plemenitih kovin, - vsebnosti predpakiranih izdelkov, - informacijske tehnologije v meroslovju in - poslovne odličnosti.

178 - Lastna dejavnost - plemenite kovine Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Lastna dejavnost obsega storitve, ki jih osebje laboratorija izvaja na željo strank, vendar pa ne sodijo v zakonsko določen obseg nalog Laboratorija za analizno kemijo (LAK), ki so opredeljene z Zakonom o izdelkih iz plemenitih kovin (Uradni list RS, št.85/00). V okviru te dejavnosti se izvaja predvsem dodatno preskušanje in označevanje izdelkov iz plemenitih kovin.


Načrtovani prihodki na postavki se ocenjujejo na osnovi izkušenj iz preteklih let in so zanemarljivi v primerjavi s celotno porabo finančnih sredstev LAK (manj kot 3%). Poraba sredstev sledi tekočim prilivom in se tako načrtuje v okviru razpoložljivih sredstev. Sredstva pridobljena z lastno dejavnostjo se porabljajo izključno za pokritje manjših materialnih stroškov laboratorija.


Pokrivanje potreb dobaviteljev plemenitih kovin. Kazalci: Število označenih izdelkov, Vpliv na izvajanje zakonsko določenih nalog laboratorija (obsega izvajanja storitev v okviru lastne dejavnosti v bodoče ne nameravamo povečevati, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do negativnega vpliva na izvajanje zakonsko določenih nalog laboratorija).


V okviru omenjene proračunske postavke ni projektov.

54

32 ministrstvo za visoko Šolstvo, znanost in … · šolstvo, znanost in tehnologijo za izvajanje...

Documents