VELIKI VRTNIKATALOG

100 LETSemenarna Ljubljana je vodilno slovensko semenarsko podjetje. V več kot 100-letni tradiciji se je razvila v sodobno podjetje

s priznanimi blagovnimi znamkami, ki jih tržimo po vsej Evropi. Vodilo poslovanja je skrb za kakovost izdelkov in storitev, s katerimi zadovoljujemopotrebe kmetov, vrtičkarjev, ljubiteljskih vrtnarjev, profesionalnih pridelovalcev, kot tudi lastnikov malih živali in gospodinjstev.

PONOSNI NA KAKOVOST V selekcijsko poskusnem centru izvajamo vzdrževalno selekcijo ter žlahtnjenje sort vrtnin in poljščin. Tako skrbimo za ohranjanje

avtohtonih semenskih sort in doprinašamo k bogastvu naroda. Kakovost zagotavljamo z lastnim sodobnim laboratorijem kontrole kakovostiz mednarodno ISTA akreditaciijo, ter lastno dodelavo, skladiščenjem in pakiranjem semen v sodobnem proizvodnem obratu v Celju.

BLAGOVNE ZNAMKEPod blagovnimi znamkami Semenarna Ljubljana, Valentin, Terminator in Bonami ponujamo kakovostne, naravi prijazne izdelke za vrtnarjenjein poljedelstvo, hrano in opremo za male živali ter izdelke za izrabo prostega časa v naravnem in zdravem bivanjskem okolju. Hkrati razvijamo

mreži vrtnih centrov Kalia in Rodovita, kjer kupcem ponujamo celotno ponudbo naših izdelkov za vrt, polje in dom.

Semenarna Ljubljanaje blagovna znamka za vse semenske izdelke, tako za seme vrtnin in cvetlic, poljščin, mešanic za trate ter semenski krompir.

Znotraj blagovne znamke Semenarna Ljubljana ponujamo tudi ekološko pridelana semena.

Valentinje blagovna znamka za vrečice s semeni vrtnin in cvetlic, okrasne čebulnice in vrtnice ter izdelke, ki jih potrebujemo za urejen vrt in rastline

v domu. Znotraj blagovne znamke Valentin ponujamo tudi ekološke izdelke Valentin EKO.

BioValentinje linija ekoloških semen.

Terminator Xje blagovna znamka okolju in človeku prijaznih sredstev za varstvo pred škodljivimi žuželkami.

BONAMIje blagovna znamka hrane za male živali.

Kaliavrtni centri

Rodovitakmetijske trgovine

SE

ME

NA

RN

A

LJ

UB

LJ

AN

A

SEMENARNA LJUBLJANA Z VAMI ŽE VEČ KOT 100 LET

VELIKI VRTNI KATALOG

Katalog, ki je pred vami, predstavlja celotno ponudbo semen indrugih izdelkov naših blagovnih znamk za pridelavo zdrave ze-lenjave in lepih cvetlic. Iz naše bogate zakladnice znanja smo vkatalog prenesli tudi praktične nasvete za vrtnarjenje ter pri-poročila za ohranjanje lepe in zdrave podobe naše dežele.

ZAGOTOVLJENA KAKOVOST SORT, SEMENA IN IZDELKOV

1. KAKOVOST SORT - 52 lastnih sortV SEMENARNI Ljubljana, d.d. ohranjamo avtohtone slovenske sorte,poslovenjene sorte in razvijamo nove slovenske sorte. Tako skrbimoza sorte, ki so tipične za naše podnebje in prehranjevalne navade. Stem prispevamo k bogastvu slovenskega genskega rastlinskega ma-teriala. Vse sorte, ki so specifične za nas, so "žive", to pomeni, da jihljudje sejemo, vzgajamo in tudi jemo.Osnovno seme za 52 sort vrtnin vzgajamo na našem Selekcijskoposkusnem centru na Ptuju. Iz osnovnega semena razmnožimokomercialno seme, ki ga prodajamo v naših vrečicah pod blagovnimaznamkama Semenarna Ljubljana in Valentin.Na Ptuju žlahtnimoSEME SLOVENSKIH AVTOHTONIH SORT:Zelje LjubljanskoSolata Ljubljanska ledenkaMotovilec LjubljanskiČebula Ptujska rdeča (na voljo je seme in čebulček)Čebula Belokranjka (na voljo je seme in čebulček)Fižol Ptujski maslenec (visok, pozen, rumeni ploščati, veliki in mesnatistroki; za stročje; zelo okusen)Fižol Jeruzalemski (visok, rumeni mesnati stroki; za stročje)Koleraba Rumena maslenaČesen Ptujski jesenskiČesen Ptujski spomladanski

SEME SLOVENSKIH SORT SELEKCIONIRANIH IZ SLOVENSKIHAVTOHTONIH TIPOV KMETIJSKIH RASTLIN:Solata Leda (izboljšana Ljubljanska ledenka)Motovilec Žličar (listi v obliki žličke, dobro prezimi, zelo okusen)Paradižnik Val (tip volovskega srca; zelo mesnat in okusen)Feferoni sladki Ferdi (dobro rodni)Paprika Anita (v tipu Šorokšari)Čebula Tera (ploščato okrogla, temno vijolično rdeča, ostra, dobroprenaša sušo; čebuček in seme)Zelje Kranjsko okrogloFižol Semenarna 22 ali Sivček (visok, za sivo okroglo zrnje, odlično zapasulj)Fižol Jabelski pisanec (visok, za pisana zrna)Fižol Klemen (visok, zeleni široki stroki, za stročje in zrnje okroglo,sivo modre barve)Fižol Zorin (nizek za stročje; pisana zrna uporabljamo sveža ali sušena)Fižol Maslenec rani (izboljšani Ptujski maslenec)

SEME UDOMAČENIH SORT, KI SO SE PRILAGODILE NAŠIMKLIMATSKIM RAZMERAM, IN KATERIH OSNOVNO SEMEVZDRŽUJEMO SAMI:Zelje Varaždinsko (klasika za kisanje)Zelje Futoško (za kisanje in svežo rabo)Solata Dalmatinska ledenka (temno zelena krhkolistna)Solata Unicum (krhkolistna z rdečimi pegami; najbolj okusna medsolatami)Solata Vegorka (zimska solata, krhkolistna, podobna Unicum)Solata Posavka (zimska solata, temno zelena krhkolistna)Paprika Kurtovska kapija (rog paprika; dobro rodna, mesnata, zasvežo rabo, pečenje in vlaganje)Paprika Sivrija (rog paprika, zgodna, za svežo rabo)Paprika Šorokšari (babura, svetlo/belo rumena; dobro rodna, aklima-tizirana, za svežo rabo, vlaganje v kis in pripravo polnjenih paprik)Fižol Češnjevec (pisana zrna)

Pridelava semenaKomercialno seme, ki ga pakiramo v naše vrečice, pridelujemo izlastnega osnovnega semena pod strogim nadzorom v Sloveniji, naHrvaškem, v Srbiji in po Evropi (predvsem v Nemčiji, Franciji in Italiji). Nakup semena pri svetovno priznanih semenarskih hišahZa doseganje široke ponudbe, semena določenih sort kupimo odsvetovno priznanih semenarskih hiš.Kontrola kvalitete na polju v Selekcijsko poskusnem centruna PtujuVzorec vsake partije semena posejemo na našem poskusnem poljuna Ptuju, kjer ga spremljamo tekom cele rastne dobe, da preverimosortnost. Vsako leto na Ptuju organiziramo tudi odprte dneve, kjerso na ogled vrtnine in cvetlice, ki so zrasle iz semena našega prodaj-nega sortimenta blagovnih znamk Semenarna Ljubljana in Valentin.

2. KAKOVOST SEMENA

Vzorec vsake partije semena analiziramo v lastnem ISTA akrediti-ranem laboratoriju. Laboratorij je mednarodno akreditacijo ISTAprvič pridobil leta 2005, obnavlja pa jo vsako leto. Analize kakovostisemen, opravljene po postopkih ISTA, so veljavne po vsem svetu. V postopkih preverimo kalivost, zdravstveno stanje, vlago in čistostsemena. Le če seme ustreza mednarodnim ISTA normam, ga paki-ramo in tržimo.

3. KAKOVOST IZDELKAKakovost dodelave semenaZa zagotavljanje kvalitete semenaje zelo pomembna dodelavasemena (ustrezno čiščenje insušenje) ter optimalno skladiš-čenje (ustrezna temperatura invlaga). Za vse to poskrbimo nadodelovalnih strojih in v skladiš-čnih prostorih v novem celjskemobratu.

Zagotavljanje kakovosti izdelkaZ vsakim našim izdelkom se želimo približati kupcu in ustreči nje-govim željam. Seveda mora biti izdelek narejen v skladu z mednaro-dnimi standardi. ZA DOBER SEMENSKI IZDELEK JE POTREBNO:dobro organizirati evidenco oz. sledljivost, kvalitetno pakiranje nasodobnih in natančnih pakirnih strojih. Zelo pomembno je hermetičnopakiranje semena (ohranja kalivost dlje časa), natančno doziranjeoptimalne količine semena, kvalitetno zapiranje embalaže (da seseme ne razsuje), jasen žig (berljivi in jasni podatki o kvaliteti semena)ter ustrezno označeni transportni kartoni.ZA ZANIMIV IN KAKOVOSTEN SEMENSKI IZDELEK PA SKRBIMO:s sodobnim in razpoznavnim dizajnom (sledimo evropskim trendom),z opremo izdelka (izčrpna navodila, ustrezna fotografija, itd.) skladnos standardi ter zakonodajo in skakovostno embalažo (kvaliteten papir,notranji žepek). S

EM

EN

AR

NA

L

JU

BL

JA

NA

UREJENOPRODAJNO MESTOKljučnega pomena za naše izdelke je urejeno prodajno mesto. V ponudbi imamo različna stojala za različne tipe artiklov.

VSEBINA

SEME VRTNIN 3• Kapusnice 3• Korenovke 4• Solatnice 7• Špinačnice 10• Čebulnice 11• Plodovke 13• Stročnice 16

SEME ZAČIMBNIC 18SEME CVETLIC 19

• Nizke enoletnice 19• Visoke enoletnice 20• Plezalke in suho cvetje 24• Dvoletnice in trajnice 25

TEMATSKE VREČICE 26• Vonj in okus Mediterana 26• Pridih Azije v vašem vrtu 28• Božično žito 29• Sejalni kompletki 29

SEME ZA NAJMLAJŠE 31SEMENSKI KROMPIR 32SEME MEŠANIC ZA TRATO 33SEME ZA ZELENO GNOJENJE, 36KRMNE RASTLINE IN KORUZE

• Seme za zeleno gnojenje 36• Seme kmetijskih rastlin 36

za krmo domačih živali• Krmna pesa in ohrovt 37• Semenska koruza 37

VRTNICE 38OKRASNE ČEBULNICE 40

• Poletno jesenske čebulnice 40• Pomladanske čebulnice 45

EKOLOŠKO SEME VRTNIN 51EKOLOŠKO SEME ZA KALČKE 53EKOLOŠKA SREDSTVA ZA POSPEŠEVANJE 56RASTI IN VARSTVO RASTLINGNOJILA 57

• Trda mineralna gnojila 57• Tekoča gnojila 58

ZEMLJE 59DODATNA PONUDBA IZDELKOV VALENTIN 61ZA RASTLINE IN VRTSREDSTVA ZA VARSTVO PRED ŠKODLJIVCI 62HRANA ZA MALE ŽIVALI 63

• Hrana za pse 63• Hrana za mačke 63• Hrana za glodavce 64• Hrana za ptice 64• Hrana za zunanje ptice 64

SPLETNA STRAN IN FOR UM 65

SE

ME

NA

RN

A

LJ

UB

LJ

AN

A

/

VS

EB

IN

A

3

SE

ME

V

RT

NI

N

CVETAČA Št. semen v gramu: 250-300Količina semena za setev:0,3 kg/ha = 3 g/100 m2

(VZGOJA SADIK); 0,5-1,2 kg/ha(DIREKTNA SETEV)Seme kali: 8-12 dniČas setve: marec-april(ZAVAROVAN PROSTOR);junij-julij (NA PROSTO)Čas presajanja: april-maj;julij-avgust (30-35 dni po setvi)Sadilna razdalja: 50x60 cmČas pobiranja pridelka:maj-oktoberDobri sosedje: nizek fižol,zelena, paradižnik, facelija.Vsebnost: malo kaloričnihsnovi, folna kislina, 14 različnihmineralov in mikroelementov,18 različnih aminokislin.Zdravljenje: odvaja vodo iztelesa, pomaga pri hujšanju,pomaga pri težavah z ledvicamiin mehurjem, pomembna je zarast in obnavljanje celic,pospešuje nastajanje krvi, krepiimunski sistem in preprečujeinfekcije, znižuje krvni tlak.

3 CVETAČA ERFURTSKA

Bele, okrogle rože pobiramopozno jeseni. Pri dobri oskrbida dober pridelek. 110 CVETAČA SNEŽNA KEPA

Cvetača za zgodnjo spom-ladansko in pozno jesenskopridelovanje. Bele rože so težke,kakovostne in okusne. 2

11 CVETAČA FREMONT F1

Srednje zgodnji evropski hibrid(ca. 104 dni po presajanju) z be-limi, okroglimi in kompaktnimirožami. Trenutno najboljša cve-tača v Evropi. 3

BROKOLI Št. semen v gramu: 330-400Količina semena za setev:0,3 kg/ha = 3 g/100 m2

(VZGOJA SADIK); 0,5-0,7 kg/ha(DIREKTNA SETEV)Seme kali: 8-12 dniČas setve: marec-april(ZAVAROVAN PROSTOR);junij-julij (NA PROSTO)Čas presajanja: april-maj;julij-avgust (30-35 dni po setvi)Sadilna razdalja: 50x60 cmČas pobiranja pridelka:julij-oktoberDobri sosedje: nizek fižol,zelena, paradižnik, facelija.Vsebnost: magnezij, kalij, vita-min A in C, vlaknine.Zdravljenje: preprečuje infek-cije in krepi imunski sistem,poživlja in izboljšuje prebavo inpresnovo, deluje protistresno,krepi srce in ožilje, pomaga priživčnosti, razdražljivosti intežavah s spanjem.

13 BROKOLI CORVET F1

Sredozemska vrtnina, ki dobrouspeva tudi v Sloveniji. Oblikujesivo zeleno rožo (cvetni pogan-jki) že ca. 103 dni po presajanju.Ko odrežemo glavno rožo, setvorijo manjše stranske. 4

ZELJEIN OHROVTŠt. semen v gramu: 200-300Količina semena za setev:0,3 kg/ha = 3 g/100 m2

(VZGOJA SADIK); 0,4-0,6 kg/ha(DIREKTNA SETEV)Seme kali: 8-12 dniČas setve: marec-april(ZAVAROVAN PROSTOR);maj-julij (NA PROSTO)Čas presajanja: april-maj;julij-avgust (30-35 dni po setvi)Sadilna razdalja: 50x60 cmČas pobiranja pridelka:junij-oktoberDobri sosedje: nizek fižol, grah,kumare, korenček, facelija, rdečapesa, solata, zelena, špinača,paradižnik, krompir, endivija, por,blitva, kamilica, kumina, koper.Vsebnost: veliko vode invlaknin, vse vitamine skupine B,vitamin C, mangan, selen, cink.Zdravljenje: pomaga pri hujša-nju, pospešuje nastajanje krvi inbarvil v koži in laseh, krepi imun-ski sistem in preprečuje infek-cije, krepi sposobnost koncentra-cije, pomirja in sprošča, pomagapri pomanjkanju spolne sle.

35 ZELJE TUCANA F1

Ker je zelje zgodno, je primernoza svežo rabo. Naredi kompak-tne, rahlo sploščene okrogle glaveže okoli 60 dni po presajanju.Posadimo 4-8 sadik/m2. 531 ZELJE DITMAR

Zgodnja sorta, ki dozori v trehmesecih po presajanju. Imasrednje veliko okroglo glavo znežno sladkim okusom. Lahko gasadimo tudi poznopoleti. 6

42 ZELJE SLAVA

Srednje zgodnja sorta (90-100dni). Čvrste, okroglo ploščate,rumenozelene glave so uporabnesveže in za kisanje. Ni zahtevnasrednje zgodnja sorta in dajedober pridelek. 756 ZELJE FUTOŠKO

Srednje pozna sorta (95-100dni). Sploščeno okrogle glave sfinimi tankimi listi so uporabnesveže in za kisanje. Osnovno semevzdržujemo v Sloveniji. 834 ZELJE ATRIA F1

Pozni hibrid, ki dozori v 145 dnehpo presajanju. Ima trde, ploščatookrogle glave, ki so vsestranskouporabne. Odlično za kisanje. 947 ZELJE VARAŽDINSKO

DOMAČE ZELJE. Je pozna inrodna nezahtevna sorta. Imatežke in čvrste, okroglo ploščateglave s tankimi in okusnimi listi.Zelo kakovostno kislo zelje. 1061 ZELJEKRANJSKO OKROGLO

Pozna DOMAČA sorta zakisanje. Rodna in odporna nabolezni. Okrogle, trde glave sov prerezu bele barve. 11

KAPUSNICE

4

SE

ME

V

RT

NI

N

69 ZELJE LJUBLJANSKO

DOMAČA pozna sorta, primernaza solato, kisanje in skladiščenje.Cenjena zaradi okusnih listov invelikega pridelka. 1272 RDEČE ZELJEERFURTSKO RANO

Sorta s kratko rastno dobo. Pomožnosti sejemo od marca dozačetka junija. Glave režemo odpoznega poletja do zgodnje je-seni. Primerna za svežo rabo. 1379 RDEČE ZELJEHOLANDSKO POZNO

Prava sorta za skladiščenje v kleti.Ima izrazito vijoličasto rdečoglavo. Veliki pridelki. 1471 KITAJSKO ZELJENAGAOKA F1

Konec julija do začetka avgustaga sejemo na gredo v vrste.Kasneje redčimo na razdaljo30x30 cm. Raste 60-65 dni.V kolobarju sledi krompirju, ko-renčku, grahu, nizkemu stroč-jemu fižolu. Ima kompaktno,pokončno in široko glavo. Za-hteva tople jeseni. 15

101 OHROVT ŽELEZNAGLAVA

Nezahtevna sorta, ki ne prezimi.Srednje zgodnji. Majhna rumenozelena glava. 16114 OHROVT VERTUS

Je najbolj razširjena jesenskasorta za svežo uporabo. Značilnaje modro zelena barva in neko-liko manjša nakodranost listov.Sejemo marca. 17110 OHROVT TALER F1

Pozni evropski HIBRID (dozori120 dni po presajanju). Ploščatookrogla glava zelene barve jeprimerna za svežo rabo in kisanje.Jesenski hibrid, ki v toplih krajihprezimi. 18115 KODROLISTNI OHROVTKODROLISTNI

Od pozne jeseni do pomladipobiramo okusne močno nako-drane liste (od spodaj navzgor).Bogat je s prebavljivimi bel-jakovinami, vitamini A, B1, B2, Cter kalcijem. Pozimi je pomem-bna klorofilna hrana z obilico zakri pomembnega železa. Nimanobenih posebnih zahtev gledepodnebja, tal in gnojenja. 19

BRSTIČNIOHROVT Št. semen v gramu: 220-330Količina semena za setev:0,3 kg/ha = 3 g/100 m2

(VZGOJA SADIK); 0,5-0,7 kg/ha(DIREKTNA SETEV)Seme kali: 8-12 dniČas setve: marec-april(ZAVAROVAN PROSTOR);maj (NA PROSTO)Čas presajanja: april-maj;julij-avgust (30-35 dni po setvi)Sadilna razdalja: 50x50 cmČas pobiranja pridelka:oktober-februarVsebnost: lahko prebavljivebeljakovine, karotin, tiamin (vit-amin B1), folna kislina, vitaminC, mangan, kalij, balastne snovi.Zdravljenje: skrbi za duhovnosvežino in koncentracijo, po-maga proti utrujenosti ter skrbiza vitalnost organizma, pomagapri hujšanju in odvaja vodo, čističrevesje in odpravlja zaprtost,krepi imunski sistem, pospešujerast celic in skrbi za krepkavezivna tkiva, lase naredibleščeče in kožo mehko.

KOLERABICAŠt. semen v gramu: 250-330Količina semena za setev:0,4-0,6 kg/ha = 4-6 g/100 m2

(VZGOJA SADIK);0,8-1 kg/ha = 8-10 g/100 m2 (DI-REKTNA SETEV)Seme kali: 8-12 dniČas setve: februar-marec(ZAVAROVANI PROSTOR);april-julij (NA PROSTO)Čas presajanja: april-avgust(30-35 dni po setvi)Sadilna razdalja: 25x30 cmČas pobiranja pridelka:maj-novemberDobri sosedje: fižol, grah, por,rdeča pesa, solata, špinača, para-

122 BRSTIČNI OHROVTLUNET F1

Zgodnji hibrid z okroglimi in čvr-stimi svetlo zelenimi brsti. Se-jemo do konca maja in presajamonajkasneje do začetka julija. Jeodporen na mraz in gnitje. 20120 BRSTIČNI OHROVTHERKULES

Pozna sorta, ki razvije velikookroglih in čvrstih brstov. Jeodporen na mraz. Zamrzn-jenega ohranimo zelo dolgo. Vzamrzovalniku se njegovakakovost ne zmanjša, nasprotno,boljša je, ker se del škroba pre-oblikuje v sladkor. 21

dižnik, zelena, redkvica, krompirVsebnost: veliko mineralov(železo, magnezij, mangan,kalij), vitamin B6, niacin, pan-totenska kislina, vitamin C.Zdravljenje: skrbi za zdravokožo in lepe lase, krepi imunskisistem, poživlja in izboljšuje vi-talnost, krepi srce, odvaja vodoiz telesa.

136 KOLERABICADUNAJSKA BELA

Spada v skupino zgodnjih sort.Pobiramo zelo mlado. Pokanje

KORENOVKE

5

SE

ME

V

RT

NI

N

lahko preprečimo z rednim zali-vanjem. 22138 KOLERABICADUNAJSKA MODRA

Podobna je Dunajski beli. Lebarva je modro vijoličasta. 23161 KOLERABA KAVLARUMENA MASLENA

Je rumeno zelene barve s finimrumenim mesom, ki vsebuje pre-cej suhe snovi in ima prijeten vonj.Da velik pridelek. Primerna je zatakojšnjo uporabo in skladiščenje.24171 KOLERABA KAVLAHOFFMANOVA RUMENA

Koleraba je zelena do rahlo vijo-lična. Sejemo jo od maja do ju-nija na razdaljo 40x30 cm. Pri-merna je za krmo in kuho. Dobroprenese skladiščenje. 25166 STRNIŠČNA REPAKRANJSKA OKROGLA

Avtohtona slovenska sorta zatakojšno uporabo, kisanje inkrmo. Če ima dovolj vlage, dobrouspeva v vsakih tleh. 26167 STRNIŠČNA REPAKRANJSKA PODOLGOVATA

Nova SLOVENSKA sorta. Koreniso podolgovati z rdeče vijoli-často glavo. Je izvrstnega okusater odlična za kisanje. 27168 REPA OKROGLA PURPLETOP WHITE GLOBE

Repa je ploščato okrogla, bela zrdeče vijoličasto glavo. Je zgod-nja sorta hitre rasti, primerna pred-vsem za svežo uporabo. 28169 REPA PODLOGOVATAMEZZA LUNGA BIANCACOLLETO VIOLA FOGLIAFRASTAGLIATA

Repa je podolgovata z rdeče vi-joličasto konico. Meso je prijetnosladkastega okusa, primernopredvsem za svežo uporabo.29

KORENČEKŠt. semen v gramu: 550-1200Količina semena za setev:3,5 kg/ha; 40-60 g/100 m2

Seme kali: 20-30 dniČas setve: februar-junijSadilna razdalja: 4-6x25-35 cmČas pobiranja pridelka:junij-novemberVsebnost: beta karotin(vitamin A), selen.Dobri sosedje: koper, endivija,grah, česen, zelje, kreša, por,redkvica, redkev, solata, drobn-jak, paradižnik, čebula, blitva.Zdravljenje: varuje pred pros-timi radikali in drugimi škodlji-vimi snovmi, krepi vse sluznicev telesu, deluje pomladilno inzaustavlja procese staranja,izboljšuje vid, krepi srce in ožilje,pospešuje rast nohtov in las,skrbi za lepo kožo, pospešujenastajanje sperme.

180 KORENČEKAMSTERDAMSKI

Zgodaj razvije (tudi v tunelu)oranžno rdeče korenčke manjševelikosti. Primeren tudi za polet-no in jesensko pridelovanje. 30189 KORENČEK NANTES

Oranžno rdeči korenček s skorajnevidnim strženom. Je sladkega,nežnega, svežega okusa. 31198 KORENČEK FLAKER

Pri dobrih rastnih pogojih zras-tejo veliki korenčki, ki so lahkotežki tudi čez 200 g. Primerni soza zimske potrebe: skladiščenjein industrijsko predelavo. 32

199 KORENJELJUBLJANSKO RUMENO

Velik (do 30 cm), svetlo rumenkoren. Zelo pozno korenje,primerno za skladiščenje, svežorabo in za krmo domačih živali.Izboljša okus juham. 33

PETERŠILJŠt. semen v gramu: 700-900Količina semena za setev:3-5 kg/ha; 80-100 g/100 m2

Seme kali: 20-30 dniČas setve: februar-junij;v lončke celo letoSadilna razdalja: 10x20-30 cmČas pobiranja pridelka:maj-december(v lončku celo leto)Zdravljenje: pospešuje tek,uravnava prebavo, pomirja krčev prebavilih in živce, uravnavakrvni obtok, pomaga pri zdravl-jenju revme in celulita. Koristen nasvet: sejemo plitvo(0,5 cm globoko).

214 PETERŠILJMOOSKRAUSE

Ima lepe, zelene, kodraste liste,ki nam služijo kot okras k jedem.Jeseni ga lahko presadimo vlončke, ki jih pozimi postavimona kuhinjsko okno. 34213 PETERŠILJ DOMAČILISTNIK

Ima gladke, temno zelene inizredno aromatične liste, ki jihuporabljamo kot začimbo zajuhe, jajčne jedi, omake, solate. 35

PRAVOČASNA IN PRAVILNA SETEVSeme za kalitev potrebuje vlago, toploto in zrak. Seme vsake vrtnineima posebne zahteve, ki jih moramo upoštevati. Najpogostejše na-pake, ki jih napravimo pri setvi, so: • sejemo ob nepravem času,• sejemo v slabo pripravljeno zemljo, • sejemo pregloboko ali preplitvo,• tla so presuha ali prevlažna, • seme iz domačih zalog je lahko staro in izgubi kalivost, • ne upoštevamo, da nekatere vrtnine kalijo zelo dolgo

(korenček npr. potrebuje za vznik tudi en mesec).Vedno moramo izbrati pravo gostoto rastlin - medvrstne razdalje(običajno sejemo na gosto v vrsto in kasneje vrtnine in cvetlice us-trezno redčimo; gostote so navedene na vrečicah s semeni, v različniliteraturi o zelenjavi in cvetlicah; pravilno gostoto pa poznamo tudina podlagi izkušenj).

6

SE

ME

V

RT

NI

N

211 PETERŠILJ BERLINSKISREDNJE DOLGI

Je zelo dobra tradicionalnasorta, za pridelavo aromatičnihkorenov in listov. Korene shran-imo v zasipnici ali kleti, lahkopa jih nekaj pustimo čez zimo vvrtu, kajti ponavadi ne zmrznejo.Uporabljamo jih za juhe, solatein kot samostojne jedi. 36

ZELENAŠt. semen v gramu: 2000-3300Količina semena za setev:0,03-0,1 kg/ha = 1 g/100 m2

(VZGOJA SADIK); 1,5 kg/ha(DIREKTNA SETEV)Seme kali: 20-25 dniČas setve: marec-april(ZAVAROVAN PROSTOR);maj (NA PROSTO)Čas presajanja: maj-junijSadilna razdalja:25-30x25-30 cmČas pobiranja pridelka:september-novemberVsebnost: eterična olja,vitamini B.Dobri sosedje: fižol, grah, ka-pusnice (predvsem cvetača),por, špinača, paradižnik, ku-mare, kamilica.Zdravljenje: učinkuje protibakterijam in glivam, odpravljaprebavne težave, odpravljalenost črevesja, razkužujesluznico, zdravi vnetja inšibkost mehurja, pospešujeizločanje prebavnih sokov izželodčne sluznice, odvaja vodoiz telesa in pomaga pri hu-jšanju, krepi živčevje ter blažiživčne težave, skrbi za zdravokožo, oči in lase.Koristen nasvet: sadik nesadimo pregloboko.

225 ZELENA PRAŠKA

Kakovosten velik gomolj. Meso jebelo, okusno. Nežne liste upora-bljamo sveže, posušene ali zamr-znjene kot začimbo za juhe. 37

RDEČA PESAKoličina semena za setev:12-20 kg/ha; 150-200 g/100 m2

Seme kali: 15 dniČas setve: april-junijSadilna razdalja: 15x30 cmČas pobiranja pridelka:julij-oktoberVsebnost: silicij, folna kislina,kalij, barvilo betanin (se izloči ssečem!)Dobri sosedje: fižol, kapusnice,kolerabica, česen, čebula,bučke in buče, kumare, šetraj,koper, kumina.Zdravljenje: izgrajuje vezivnatkiva, pozitivno vpliva napočutje (doprinese k večjemuobčutku sreče, optimizma inpoguma), utrjuje kožo, nohte inlase ter jim daje lesk, nevtralizirain odstranjuje strupene snovi,pospešuje rast celic, pospešujenastajanje rdečih krvnih telescin s tem izboljšuje preskrbocelic z kisikom, iz telesa odvajavodo in kisline, razstrupljačrevesje in odpravlja zaprtost. Koristen nasvet: mlade rastlin-ice presadimo ali pa jih kotsočivje dušimo na maslu; predmrazom, od septembra naprej,peso pazljivo populimo in jo zdelom listnih pecljev shranimov kleti, v vlažnem pesku; lahkokuhano vlagamo v kis ali pa vrezinah zamrznemo.

257 RDEČA PESAEGIPTOVSKA

Velika, ploščata temno rdečapesa je zelo okusna. 38

260 RDEČA PESA DETROIT

Ima srednje velike, okrogle gomol-je brez kolobarjev. Primerna zazgodnje in pozno pridelovanje (se-tev julija). 39262 RDEČA PESA BIKOR

Živo do temno rdeča, podolgo-vato okrogla. Primerna za zgod-nje in pozno pridelovanje. Zelodobro se skladišči. Je odlična zavlaganje. 40266 RDEČA PESA CYLINDRA

Podolgovata pesa. Na isti pride-lovalni površini da večji pridelek.Odporna na sušo. 41

PASTINAK272 PASTINAK DOLGIBELI GLADKI

Ni zahteven, ne prenaša hlev-skega gnoja in dobro raste tudi nabarjanskih tleh. Dolg, koničastin bel koren lahko izkopavamo

vso zimo. Svetlo rumeno do belomeso je zelo aromatično. Uporab-ljamo tudi aromatične zelene liste.42

REDKVICAIN REDKEVŠt. semen v gramu: 100-160Količina semena za setev:50-80 kg/ha; 180-250 g/100 m2

Seme kali: 15 dniČas setve: januar-april(OGREVAN RASTLINJAK),april-september(NA PROSTO)Sadilna razdalja: 5x15 cmČas pobiranja pridelka:marec-novemberDobri sosedje: fižol, korenček,kreša, solata, paradižnik, špinača,blitva, kapusnice, kolerabica,grah, kapucinka.Vsebnost: gorčična olja, vlakni-ne, folna kislina, vitamin C, selen.Zdravljenje: razkužuje sluznice,preprečuje infekcije in krepi imun-ski sistem, varuje celice predprostimi radikali, kot preventivaproti nastajanju žolčnih, ledvič-nih in mehurnih kamnov, pomagapri zaprtosti in napenjanju,znižuje količino maščob in slad-korja v krvi, poživlja živčevje inmožgane, daje hranilne snoviza tvorbo krvi in celično rast.Koristen nasvet: vlažna tla pre-prečujejo puhlost, olesenitev inodvračajo bolhače; redkvica seobnese v mešanih posevkih, npr.s solato, korenčkom in krešo, zaobrobke gred in markirano setev(pri korenčku).

297 REDKVICA SAXA

Idealna za zgodnjo pridelavo vtunelu, topli gredi ali na prostem.Odličen vmesni posevek. 43314 REDKVICA LEDENA SVEČA

Dolga bela redkvica, primerna zapridelavo v rastlinjakih, tunelihin na prostem. Okusna in sočna.44

SETEV NA PROSTEMZemlja na gredi mora biti rahla, zračna, drobne strukture, enakomernovlažna in pognojena. Dobra priprava tal nam je poplačana.Sejati moramo vedno pravi čas! Termini setve so navedeni na se-menskih vrečicah. Vendar nam datumi nič ne koristijo, če vreme niugodno. Nestrpni vrtnarji, ki sejejo v hladno in prevlažno zemljo sovelikokrat razočarani. Držimo se preprostega navodila: za kalitev inrast rastline potrebujejo ustrezno toploto in dovolj vlage. Še nekaj velja: dokler se nam vrtna zemlja lepi na škornje, jo pus-timo na miru!Seme posejemo, ga pritisnemo v zemljo in na tanko prekrijemo zzemljo. Pomembno je redno zalivanje! Pogosto krivimo seme, da jeslabo, ker ni kalilo in vendar smo pozabili zalivati. In še nasvet: ne sejte pregosto, kajti potem rastline ne dobijo dovoljzraka, vode in hranil ter slabo rastejo.

7

SE

ME

V

RT

NI

N

288 REDKVICA NON PLUSULTRA

Zgodnja sorta. Okusne in sočneredkvice so velike, okrogle terškrlatno rdeče barve. 45315 REDKVICA FRENCHBREAKFAST

Sejemo jo v rastlinjake, tunele inna prosto. Zgodnja atraktivnasorta, dozori ca. 35-50 dni posetvi. Okusne podolgovate red-kvice so svetlo rdeče barve zbelo konico. 46

SOLATAŠt. semen v gramu: 700-1000Količina semena za setev: 0,5kg/ha; 5-10 g/100 m2

(VZGOJA SADIK);0,6-1 kg/ha; 15-25 g/100 m2

(DIREKTNA SETEV)Seme kali: 7-10 dniČas setve: februar-april(ZAVAROVAN PROSTOR);april-junij (NA PROSTO)Čas presajanja: april-julij;avgust-september (zimske solate)Sadilna razdalja: 25-30x30 cmČas pobiranja pridelka: junij-avgust;marec-maj (zimske solate)Dobri sosedi: fižol, koprc, grah,kumare, kolerabica, redkvica,redkev, rdeča pesa, špinača,paradižnik.Vsebnost: voda, vlaknine, mag-nezij, rdečelistna solata vsebujekarotin in folno kislino.

339 REDKEVZIMSKA ČRNA

Črna, okrogla redkev z belimmesom. Pobiramo jeseni inskladiščimo za zimsko uporabo.Zaradi visoke vsebnosti vitam-ina B in C ter mikroelementovnas jeseni in pozimi varuje predprehladom. 47340 REDKEV POLETNABELA

Hitro raste; že po 7 tednih uži-vamo odlične bele redkve. 48

Zdravljenje: celice varuje predškodljivimi snovmi, kot so prostiradikali, povečuje dotok kisika vcelice, izboljšuje izkoriščanjabeljakovin, krepi živčevje in po-maga pri utrujenosti, krepiimunski sistem.Koristen nasvet: nikoli nesadimo pregloboko in ne up-ogibamo korenin.

355 SOLATA ATRAKCIJA

Zgodnja mehkolistna solata strdimi glavicami. Gre pozno vcvet. Pridelujemo jo tudi jeseni.49

379 SOLATA MAJSKAKRALJICA

Zgodnja mehkolistna solata, kiprenese tudi manj ugodne rastnerazmere. Tudi za vzgojo v rast-linjakih. Velika glavica je trda indobro zaprta. Da velik in kako-vosten pridelek. Tudi jeseni. 50356 SOLATA BRAZILJANKA

Poletna krhkolistna solata. Imaveliko, okroglo glavico z nazob-čanim listnim robom. Prenašapoletno vročino in gre pozno vcvet. Udomačena sorta. 51 358 SOLATA LJUBLJANSKALEDENKA

Poletna slovenska krhkolistnasolata, ki dobro prenaša vročinoin gre pozno v cvet. Glavice sovelike in trde. Listi so svetlečerumene barve, rob lista je valovitin nazobčan. 52359 SOLATA LEDA

Poletna slovenska krhkolistnasolata, ki dobro prenaša vročinoin gre pozno v cvet. Glavice sovelike in kompaktne. Listi sosvetleče rumene barve, rob listaje valovit in nazobčan. Je izbolj-šana Ljubljanska ledenka. 53

361 SOLATA DALMATINSKALEDENKA

Poletna krhkolistna solata, ki do-bro prenaša vročino in gre poznov cvet. Glavice so velike in trde.Listi so temno zelene barve, roblista je valovit in nazobčan.Udomačena sorta. 54370 SOLATA UNICUM

Poletna krhkolistna solata, ki do-bro prenaša vročino in gre poznov cvet. Glavice so velike, trde inzelo okusne. Listi so temno ze-lene barve z rjavo rdečimi pe-gami. Udomačena sorta. 55380 SOLATA GREAT LAKES

Poletna krhkolistna solata, ki poz-no uide v cvet. Velike glavice sočvrste z zelenimi nazobčanimilisti. Primerna za transport. 56381 SOLATAAMERIŠKA RJAVKA

Krhkolistna solata berivka z ve-liko rozeto. Rdeče rjave nagubaneliste obtrgujemo. Ne prenesetransporta in skladiščenja. 57415 SOLATA BERIVKA

Sejemo jo večkrat zapored, nagosto v vrste. Liste obtrgavamoali jih režemo. So slastnega okusa.58

SOLATNICE

8

SE

ME

V

RT

NI

N

414 SOLATA BERIVKAPISANA MEŠANICA

Berivko sejemo v večkratnih za-porednih setvah v vrste in jo šemlado porežemo. Od pomladi dojeseni daje svež, slasten in vita-minski pridelek rdečih in zelenihlistov. V mešanem posevku odli-čno raste s paradižnikom, red-kvico, rdečo peso, zeljem. 59400 SOLATA BISTRA

Krhkolistna sorta SemenarneLjubljana, ki jo sejemo spomladiin jeseni. Dobro prezimi. Glavaje zelo velika, ploščato okrogla,bledo zelene barve in čvrsta. Listje mehurjast, listni rob je rahlovalovit in rdečkast. 60396 SOLATA NANSEN

Mehkolistna zimska solata.Zgodaj spomladi naredi fine,čvrste glavice. Jeseni jo sejemodvakrat v razmiku 14 dni. 61397 SOLATA ZIMSKARJAVKA

Zimska mehkolistna solata.Zgodaj spomladi pridelamo ve-like, čvrste glavice. Odlična DO-MAČA sorta. 62398 SOLATA POSAVKA

Zimska DOMAČA sorta. V toplej-ših krajih ali pokrita v hladnejšihkrajih, prezimi. Lepa, krhkolistnasolata. 63399 SOLATA VEGORKA

Zimska, krhkolistna solata.Spomladi imamo lepe zeleneglavice z rjavimi pegami. 64

RADIČŠt. semen v gramu: 600-900Količina semena za setev:8-10 kg/ha; 15 g/100 m2

Seme kali: 7-10 dniČas setve: marec-avgust(za rez); 21.06.-10.07.(glavnati radič)Čas presajanja: julij-avgustSadilna razdalja: 30x40 cmČas pobiranja pridelka:maj-november (za rez);september-februar(glavnati radič)Dobri sosedje: paradižnik, vi-soki fižol, korenček, solata.Koristen nasvet:RADIČE ZA REZANJE SVEŽIHLISTOV (Tržaški solatnik, Verona,Treviški rdeči, Katalonski) sejemood marca do avgusta. Ko sorastline visoke 15-20 cm jihrežemo. Če sejemo julija in av-gusta v vrste in razredčimo na5-8 cm, radič spomladi oblikujeokusne glavice (rozete).GLAVNATE RADIČE, ki oblikujejoglave jeseni ali pa spomladi, koprezimijo (Palla Rossa, Pan diZucchero in Castelfranco,Verona, Treviški rdeči, Bianco diMilano, Palla Rossa 4 in PallaBianca), sejemo po 21. juniju dokonca julija.RADIČE ZA SILJENJE (Verona,Treviški rdeči, Castelfranco) se-jemo v prvi polovici maja, v vrste.

423 RADIČ PALLA ROSSA

Okrogle glavice z vinsko rdečimilisti so odličnega in nekolikogrenkega okusa. Sejemo junija injulija ter pobiramo lepe glavicejeseni in zgodaj pozimi. 65

426 RADIČ POZNI PALLAROSSA 4

Jeseni oblikuje vinsko rdečoglavico. Prezimi na prostem.66425 RADIČ PALLA BIANCA

Ima lepe, okrogle, zelene liste,ki jeseni oblikujejo zeleno gla-vico. Prezimi na prostem. 67419 RADIČ CASTELFRANCO

Podobno kot Palla Rossa jesenioblikuje prikupne glavice, zele-no rumene barve z rdečimi pe-gami. Odličen za siljenje. 68418 RADIČ PANDI ZUCCHERO

Podolgovata, fina glavica s kom-paktnim osrčjem. Predstavlja iz-datno in dragoceno solato zajesenske in zimske mesece, kajtina prostem lahko zdrži do de-cembra in skladiščimo ga dofebruarja. Primeren za kuhanje.69422 RADIČ BIANCODI MILANO

Sejemo ga lahko vse leto, hitroraste in oblikuje male, zeleneglavice, zelo prijetnega okusa.Prezimi na prostem. 70

420 RADIČ TREVIŠKI RDEČI

Suličasti listi so primerni zarezanje. Jeseni oblikuje majhnorozeto, ki prezimi. Je zelo okusenin odličen za siljenje. 71421 RADIČ VERONA

Z zaporedno setvijo od marcado avgusta imamo celo poletjena voljo sveže, zelene liste. Je-seni listi pordečijo, spomladi paoblikujejo koničaste, rdeče gla-vice, odličnega, rahlo grenkegaokusa. Primeren tudi za siljenje.72424 RADIČ TRŽAŠKISOLATNIK

Sveža solata od poletja dopomladi. Svetlo zeleni, gladki innežni listi se dobro obraščajo.Po redčenju razvije koničaste,zelene glavice. Sejemo na gosto,da listi ostanejo nežni in obel-jeni. Dobro prezimi. 73428 RADIČ KATALONSKI

Katalonski radič ali CIKORIJArazvije pokončne srednje velikein bujne rozete z ozkimi, kot re-grat nazobčanimi listi. Lahko gagojimo poleti in jeseni ter poz-imi v zavarovanih prostorih. Vtoplih krajih prezimi in je prime-ren za rez tudi spomladi. Je gren-kega okusa in tudi zdravilen.Uživamo mlade liste. 74

9

SE

ME

V

RT

NI

N

ENDIVIJAŠt. semen v gramu: 650-750Količina semena za setev:0,5 kg/ha; 4-5 g/100 m2

(VZGOJA SADIK); 0,6-1 kg/ha(DIREKTNA SETEV)Seme kali: 7-10 dniČas setve: junijČas presajanja: avgustSadilna razdalja: 30x50 cmČas pobiranja pridelka:september-februarDobri sosedje: fižol, koprc, grah,kumare, kolerabica, redkvica,redkev, rdeča pesa, špinača,paradižnik.

445 ENDIVIJA MALAN

Kakovostna (zdrava) in lepa en-divija, ki oblikuje 40-45 cm ve-like glavice (rozete), s kompak-tnim osrčjem rumeno zelenebarve. Na prostem jo pridelu-jemo od zgodnje pomladi dopozne jeseni. V rastlinjakih inplastenikih pa pozimi in zgodajspomladi. 75430 ENDIVIJA ESKARIOLRUMENA

Poleti (odporna na sušo in nižjetemperature) in jeseni oblikuje

velike kopaste rozete. Je neskladiščimo. 76432 ENDIVIJA ESKARIOLZELENA

Posebno odporna na slabo je-sensko vreme, meglo in pre-nese mraz do -5oC. Pod folijolahko zelene, okusne rozeterežemo tudi pozimi. Primernatudi za skladiščenje. 77442 ENDIVIJA DEČJA GLAVA

Ima goste, rahlo navznoter zavi-hane liste, ki so samobelilni inizredno mehki. Za pozno polet-no in jesensko pridelavo. Velikipridelki odlične kakovosti. 78443 ENDIVIJAPANKALIJERKA

Z zelo fino nakodranimi listi rah-lo grenkega okusa. Je zelo odpor-na na sušo, visoke temperaturein tudi prenaša mraz. Listi soizredno dekorativni. 79

MOTOVILECŠt. semen v gramu: 700-1100Količina semena za setev:10-12 kg/ha; 150-200 g/100 m2

Seme kali: 8-14 dniČas setve: avgust-septemberSadilna razdalja: 10x20 cm Čas pobiranja pridelka:september-marecVsebnost: magnezij, železo vbiološko optimalno uporabniobliki, beta karotin (vitamin A).Zdravljenje: krepi srce in pre-prečuje poškodbe srca, pospe-šuje presnovo, veča odpornostproti stresu, pospešuje vitalnostin sposobnost koncentracije,krepi imunski sistem in varujecelice, krepi sluznice, pospešujenastajanje krvi.Koristen nasvet: motovilec jeodporen na nizke temperature;tudi temperature pod -15oC mune škodujejo, če so zmrznjenilisti zavarovani pred soncem;sejemo v vrste, rahlo prekrijemoz zemljo in do kalitve senčimo;boljše prezimi, če ga prekrijemoz agrokopreno Valentin.

458 MOTOVILEC ŽLIČAR

SLOVENSKA sorta, ima srednjevelike rozete z ovalnimi, temnozelenimi listi z rahlo navzgor za-vihanim listnim robom, ki dajelistu obliko žlice. Listi s polnimokusom so gladki, svetleči inniso kosmati. Odlično prezimi.Dolgo se ga reže. 80

455 MOTOVILECLJUBLJANSKI

Avtohtona SLOVENSKA sorta. Imalepe, dolge, temno zelene in sve-tleče liste. Dobro prezimi. 81457 MOTOVILECHOLANDSKI

Ima velike, široke, rumeno ze-lene liste. 82446 VRTNA KREŠAGLADKOLISTNA

Hitro raste in je bogata z ra-zličnimi vitamini (ima veliko vi-tamina C), kalcijem, železom injodom. Pridelujemo jo skozi vseleto na vrtu ali v hiši. 83

KOLOBARKolobarjenje je vrstenje vrtnin v časovnem zaporedju skozi več let. Znjim ohranjamo rodovitnost tal in zdravje vrta. V domačem vrtičku,kjer se na manjših površinah zvrsti veliko število vrtnin in cvetic,moramo kolobariti načrtno. Pri kolobarju upoštevamo, kako za-htevne so posamezne vrtnine glede na odvzem hranil iz tal (se pravi,kako močno vrtnine izčrpajo tla), kako na njih vplivajo škodljivci inbolezni, kako se vrtnine medsebojno prenašajo in kako določenavrtnina prenaša samo sebe (npr. peteršilj se ne prenaša, zato gavsako leto sejemo na drugo gredo, medtem ko paradižnik najrajevedno raste na isti gredi). V grobem razdelimo vrtnine glede na zahteve po hranilih na triskupine. V prvi skupini so zelo zahtevne vrtnine, ki zahtevajo velikohranil. Grede, na katerih bodo rasle, dobro pognojimo s hlevskimgnojem ali kompostom. Te vrtnine so: skoraj vse kapusnice, kumare,buče, paradižnik, krompir, por, zelena. V drugo skupino razvrščamozahtevne vrtnine, kot so: čebula, česen, korenje, rdeča pesa, solata,špinača, črni koren, redkvica, kolerabica, paprika, melone, redkev,sladkorna koruza. Te vrtnine potrebujejo predvsem kompost. V tretjiskupini pa so skromne vrtnine: fižol, grah, motovilec in večinadišavnic. Te gnojimo zelo malo.

10

SE

ME

V

RT

NI

N

ŠPINAČAŠt. semen v gramu: 90-110Količina semena za setev:15-30 kg/ha; 300 g/100 m2

Seme kali: 8-15 dniČas setve: marec-aprilin avgust-septemberSadilna razdalja: 10x30 cmČas pobiranja pridelka:oktober-junijVsebnost: provitamin A, vitaminiB, vitamin C, vitamin E, kalcij,magnezij, mangan, baker,železo, kalij, vlaknine.Zdravljenje: varuje vse telesnesluznice, krepi imunski sistem,odpravlja lenost črevesja in za-prtje, pospešuje presnovo oglji-kovih hidratov, pomirja živčevje,skrbi za dobro razpoloženje terpreganja utrujenost in brezvolj-nost, skrbi za lepo kožo, lase innohte, pomaga pri slabovidnosti,poživlja nastajanje kosti in krepizobe, pomaga pri nastajanju krviin izboljšuje celično dihanje,odstranjuje vodo iz telesa in po-maga pri hujšanju, krepi spolnopoželenje ter veča sposobnostorgazma in spolno moč, pospe-šuje nastajanje življenjsko po-membnih hormonov.Koristen nasvet: gnojimo har-monično, tako da je v tleh do-volj kalija in klora ter ne prevečdušika; preveliki količini nitra-tov v špinači se lahko ognemotako, da ne jemo listnih pecljev;uporabljamo jo direktno iz vrta,kuhane ne pogrevamo.

467 ŠPINAČA MATADOR

Ima velike, temno zelene, sve-tleče liste, ki nam obogatijojedilnik zgodaj spomladi in je-seni. Dobro prezimi. 84

469 ŠPINAČA NORVAK

Je zelo okusna pozna špinača zmesnatimi, temno zelenimi listi.Ne uide v cvet. Sejemo jo odavgusta do junija v vrste, ki somed seboj oddaljene 20-25 cm,v globino 3 cm. Po potrebi red-čimo. Za spomladanski pridelekjo sejemo septembra. 85461 NOVOZELANDSKAŠPINAČA PLAZEČA

Od konca junija do oktobra obi-ramo okusne mesnate liste, kirastejo na dolgih plazečih steblih.Pripravljamo jih kot špinačo.86

BLITVA ALIMANGOLDŠt. semen v gramu: 50-70Količina semena za setev:8-25 kg/ha; 120-150 g/100 m2

Seme kali: 12-17 dniČas setve: april-avgustSadilna razdalja: 30x30 cm Čas pobiranja pridelka:maj-marecVsebnost: balastne snovi, kom-pleksni ogljikovi hidrati, kalcij,železo, magnezij, vitamin C,karotin.Zdravljenje: poživlja in dajeenergijo, pomaga pri živčnosti,odpravlja prebavne motnje inrazstruplja črevo, znižujekoličino maščob v krvi, krepiimunski sistem, srce in mišice,varuje telesne sluznice, krepikosti in zobe, pospešuje nasta-janje krvi in celično dihanje,pospešuje nastajnje hormonov.

483 BLITVA MANGOLDSREBRNOLISTNA

Temno zeleni nagubani listi(uporabljamo kot špinačo) z be-limi rebri in mesnatim belimpecljem (uporabljamo kot špar-glje). Uživamo jo celo poletje.Dobro prezimi. 87485 LISTNI MANGOLDBLITVA LUKULLUS

Rumeno zeleni svetleči listi somočno nagubani. Hitro raste.Uporabljamo lahko liste in stebla.88

484 MANGOLD BLITVAZELENOSTEBELNA RICCIAVERDE DA TAGLIO

Hitro rastoča sorta, z zeleniminagubanimi listi in zelenimi list-nimi peclji. Liste in peclje režemood poletja do jeseni in jih upo-rabljamo kot špinačo. 89485 MANGOLD BLITVARDEČELISTNA RHUBARBCHARD

Hitro rastoča in zelo dekorativnasorta z rdeče zelenimi naguba-nimi listi, ki imajo svetleča rdečarebra in peclje. Liste režemo odpoletja do jeseni. Peclje uporab-ljamo kot šparglje, liste pa kotokusno špinačo. 90

ZELENO GNOJENJE, MULČENJE ALI ZASTIRANJE, POVRŠINSKOKOMPOSTIRANJEOsnova v zelenjavnem vrtu je zeleno gnojenje. To pomeni, da na-mensko posadimo rastline, ki hitro rastejo, s svojimi globokimikoreninami rahljajo tla in naredijo veliko rastlinske mase. Rast-line, ki bujno rastejo, preprečujejo rast plevela, senčijo tla ter stem preprečujejo izhlapevanje in ustvarjajo ugodno mikroklimoza delovanje mikroorganizmov. Ko rastline zrastejo, jih pokosimoin vdelamo nazaj v tla. To lahko naredimo kadar koli, odvisnood tega, kaj želimo sejati na določeni gredici. Tako vnašamozelo potrebno organsko snov v tla.

MEŠANICE IN RASTLINE ZA ZELENO GNOJENJE:• mešanica BIOVRT,• facelija (odlična za čebeljo pašo),• metuljnice, ki bogatijo tla z dušikom: detelje, bob, grah, fižol, leča,• križnice, ki bujno rastejo (veliko organske mase) in rahljajo tla

(močan koreninski sistem): gorjušica (Sinapis alba), redkev(Raphanus sativus), ogrščica (Brassica napus),

• žametnica (Tagetes), ki je tudi zdrava za tla (odganja nematode).MULČENJE ALI ZASTIRANJEPosebna rastlina za zeleno gnojenje pa je špinača. Le to posejemoraztreseno po celem vrtu in na vsako prazno gredico. Poleg tega dagodi tlom, korenine izločajo saponine, ki ugodno vplivajo na rastrastlin. Špinačo za hrano režemo, ko je mlada. Za zdrav vrt pa jo po-režemo kadar koli (korenine pustimo v tleh) in z njo prekrijemo zemljomed vrtninami. To se imenuje MULČENJE ali zastiranje. Poleg špinačeuporabljamo za mulčenje tudi veliko drugih zdravih rastlin, kot sopokošena trava, ovenel vrtni plevel, mešane zdravilne rastline in zelišča,koprive, zdravi paradižnikovi listi, gabez, listje in še veliko več. Prednosti zastiranja tal so:• v tleh se ohranjata toplota in vlaga, kar vpliva na ugodno mikroklimo

(več mikroorganizmov, več hranil),• tla so zavarovana pred nalivi dežja, močnim vetrom (izsuševanje)

in močnim soncem,• tla ostanejo rahla, zato jih ni potrebno toliko okopavati,• ker se plevel pod zastirko duši, je treba manj pleti,• ker tla ne izgubljajo vlage, manj zalivamo,• ker mikroorganizmi intenzivno delujejo, lahko manj gnojimo,• pridelki so bolj čisti.POVRŠINSKO KOMPOSTIRANJEPoznamo pa tudi tako imenovano površinsko kompostiranje, kjerzelene dele rastlin rahlo vkopljemo v tla in s tem pospešimo njihovorazgradnjo.

ŠPINAČNICE

11

SE

ME

V

RT

NI

N

ČEBULAŠt. semen v gramu: 250-300Količina semena za setev:SEME: 5-8 kg/ha; 50-80 g/100 m2;ČEBULČEK: 300-500 kg/ha;5 kg/100 m2

Seme kali: 20-30 dniČas setve: februar-maj;september Sadilna razdalja: 10x35 cm Čas pobiranja pridelka:julij-september; majDobri sosedje: koper, šetraj,kamilice, kumare, korenček,paradižnik, pastinak, solata,rdeča pesa, jagode, vrtnice.Vsebnost: alicin in druge snovi,ki vsebujejo žveplo, eteričnaolja, folna kislina, vitamin C,železo, cink. Zdravljenje: varuje predokužbami, razkužuje nosno,ustno in žrelno votlino, krepisluznice v želodcu in črevesuter krepi imunski sistem,znižuje krvni tlak in količinomaščob v krvi, pomaga pri slabiprekrvavljenosti, na primer prihladnih nogah, povečuje tek,varuje pred boleznimi ožilja inblaži bolečine ven, pospešujenastajanje krvi in pomembnihstresnih hormonov, oživljaspolno poželenje in izboljšujerazpoloženje.Koristen nasvet: da se ognemonapadu čebulne muhe, čebulčeksadimo maja.

577 ČEBULA MAJSKISREBRNJAK

Zimska čebula, ki jo v hladne-jših krajih čez zimo pokrijemo.Sejemo avgusta in septembrana prosto. Spomladi redčimo.Cele mlade rastlinice lahko pre-sadimo ali porabimo pri kuhi.Dozori maja in ni primerna zaskladiščenje. TUDI ČEBULČEK!91

595 ČEBULA HOLANDSKARUMENA

Ploščato okrogla čebula, svetlorjave barve, z belim mesom blagoostrega okusa. Iz semena, ki gaposejemo že marca, jeseni do-bimo odlično čebulo. Zgodaj joredčimo ali presadimo. Tudi mla-de rastlinice čebule lahko upora-bimo. Če sejemo na gosto, potempoleti pridelamo čebulček. 92596 ČEBULA PTUJSKARDEČA

Odlična DOMAČA AVTOHTONAsorta z rožnatim do svetlo vi-joličnim mesom, z zmerno os-trino. Primerna je za skladiščenje.TUDI ČEBULČEK. 93597 ČEBULA TERA

NOVA SLOVENSKA sorta. Ploš-čato okrogla čebula je temnordeča do vijolična, na prerezuvijolična. Odporna je na sušo. Jeostra in izredno aromatična!Dobro se skladišči.TUDI ČEBULČEK. 94600 ČEBULA POMPEI

Za pridelovanje malih, bisernihčebulic zgodaj spomladi. Vse-bino male vrečice posejemo napovršino pol kvadratna metra.Lahko jo tudi vlagamo. 95

ČEBULČEK,ŠALOTKA INSEMENSKIČESENČebula, šalotka in česen sonepogrešljive čebulnice vnaši vsakdanji prehrani, zatosi jih obvezno iz čebulčkavzgojimo v našem domačemvrtu.Na voljo so naslednje sorte:

ČEBULA HOLANDSKARUMENARazvije ploščate čebule z ru-meno rjavimi ovojnimi listi inbelimi mesnatimi listi. Nislovenska sorta, čeprav je prinas skoraj že udomačena. Vskladišču jo moramo porabitipred Ptujsko rdečo, saj se neko-liko slabše skladišči. Ker je blaž-jega okusa, jo raje uporabljajo vsolatah, saj golaž in omake nisotako okusni, kot bi bili, če biimela ostrejši okus. Je nekolikozgodnejša kot Ptujska rdeča,tudi vsebnost askorbinskekisline je precej nižja.Pakiranje: 0,25 kg 1 • 0,5 kg 2STURON Čebulček je precej izdolžen,tudi čebula je visoko okrogla, zrumenkasto rjavim olupom, be-limi mesnatimi listi in blažjimokusom. V Evropi je popularnapredvsem zato, ker se zelodobro skladišči, uporabljajo pajo tako svežo kot za kuhanje.Pakiranje: 0,5 kg 3CENTURION F1 Hibrid: bolj izenačen kot Sturonin približno 10 dni zgodnejši odSturona (tanjši vrat). VELIKAovalna čebula z rumenkastorjavim olupom. Meso jesočno in “hrustljavo” (»crisp«). Odlična zatransport inskladiščenje.Pakiranje: 0,5 kg 4

PTUJSKA RDEČADOMAČA sorta. Je najbolj poz-nana slovenska sorta čebule,izvira iz SV Slovenije. Je srednjepozna sorta, ima ploščate če-bule z rdeče rjavimi ovojnimiluski in rdečkastimi mesnatimilisti. Je ostrega okusa in seodlično skladišči. Vsebuje zeloveliko askorbinske kisline: ta širižile in raztaplja holesterol. Pred-vsem je primerna za golaž inomake, pa tudi kot dodatek kraznim zelenjavnim solatam.Vzgajamo jo lahko iz semena iniz čebulčka, ki pa pogosto nirdečkast, šele kasneje seluskolisti obarvajo rdeče.Pakiranje: 0,25 kg 5 • 0,5 kg 6TERANOVA SLOVENSKA sorta.Ploščato okrogla čebula jetemno rdeča do vijolična, naprerezu vijolična. Odporna je nasušo in srednje odporna nabolezni in škodljivce. Je ostra inizredno aromatična. Dobro seskladišči. TUDI ČEBULČEK.Pakiranje: 0,5 kg 7RDEČA ŠALOTKARdeča šalotka Red Sun je nazunaj zelo podobna rumenišalotki. Skoraj ni opaziti razlike,saj je lupina rumenkasta. No-tranjost je rdečkasta in zelookusna. Po obliki je rahlo boljploščata kot rumena šalotka. Vskladišču se bolje obdrži kot ru-mena šalotka.Pakiranje: 0,5 kg 8RUMENA ŠALOTKAAromatična šalotka, ki daje ve-like pridelke. Odlična za svežorabo. Lahko pa jo tudiskladiščimo. Naredi veliko ma-jhnih »hčerinskih« čebulic. Le teso bogate z vitaminom C.Primerna za solate, mleto meso,ribje jedi in različne enolončnice.Pakiranje: 0,5 kg 9

ČEBULNICE

Srednje dolg por. Za jesenskouporabo. V toplejših krajih palahko prezimi. 97618 POR DOMAČI DOLGI

Ima dolgo, fino steblo, zelo pri-jetnega okusa. Beli del stebla jezelo dolg (do 60 cm). Je občutljivna mraz. X98

12

SE

ME

V

RT

NI

N

ČESEN PTUJSKI JESENSKI

Slovenska avtohtona sorta. Naredivelike glave z 8-10 večjimi stročki.Ima bele luskoliste in stroke. Jeza sprotno uporabo. Sadimo gaizključno samo jeseni, najboljenovembra.Pakiranje: 0,25 kg 10ČESEN PTUJSKI SPOMLADANSKI

Slovenska avtohtona sorta. Zarazliko od jesenskega naredimanjše glave z večjim številomstrokov. Je rahlo rdečkast, imazelo močan in značilen vonj terokus. Skladiščimo ga lahko tudiveč kot eno leto. Sadimo ga lahkonovembra in marca.Pakiranje: 0,25 kg 11

PORŠt. semen v gramu: 300-400Količina semena za setev:0,7-1 kg/ha; 12-16 g/100 m2

(VZGOJA SADIK);2 kg/ha; 20 g/100 m2(DIREKTNA SETEV)Seme kali: 15-20 dniČas setve: marec-junij Čas presajanja: april-julijSadilna razdalja: 15x40 cm Dobri sosedje: jagode, korenček,česen, zelena, špinača, paradižnik,endivija, kolerabica, kapusnice,kamilica.Čas pobiranja pridelka:avgust-marecVsebnost: alizin (žveplova spo-jina), ki daje poru vonj ter okus,cink, mangan, selen .Zdravljenje: utrjuje vezivnatkiva in stene žil, vpliva na nas-tajanje hormonov, in večanjespolnega poželenja, izboljšujecelotno presnovo, krepi imunskisistem, izboljšuje prekrvavitev,želodec in črevesje očisti bole-zenskih bakterij in gliv, znižujekoličino holesterola in maščobv krvi, pospešuje prehod hraneskozi črevo in pomaga pri za-prtosti, preprečuje nastajanjehemeroidov.

614 POR CARENTAN

Ima srednje dolgo belo steblo.Preživi tudi ostre zime in zdržina prostem do pomladi. 96616 POR ELEFANT

ČESEN izkopljemo takrat, ko porumeni 1/3 listne mase, in ga sušimo vzračnem in suhem prostoru, dokler se listna masa do konca ne po-suši. Pri nas je ta čas običajno kmalu po 20. juniju (spomladanski do-zori približno 2 tedna kasneje kot jesenski). Če ostane predolgo vzemlji, ne pridobi na teži, lahko pa se okuži s glivicami. Ob sušenjulistne mase se namreč sokovi pretakajo po rastlini v korenine oz.stroke, skupaj z njimi pa potujejo še glivice in bolezni.

ČESEN JE ZELO ZDRAV V VRTUPreprečuje napad rastlinskih bolezni, miši in polžev, tako v mešanemposevku kot v rastlinskih prevrelkah, zato ga sadimo raztreseno pocelem vrtu:• med jagode, maline in pod sadno drevje,• k paradižniku, rdeči pesi, korenčku, kumaram ter ostali zelenjavi,• med vrtnice, tulipane, lilije in tudi med ostale okrasne rastline.

SETEV IN SAJENJE GLEDE NA LUNOMed stoletja staro kmečko tradicijo v številnih deželah sveta je spadalanavada, da so se pri setvi ozirali na luno. Ta kmečka pravila so biladolgo časa pozabljena, vendar so jih danes znanstveniki in vrtnarjizačeli zopet raziskovati. Predvsem antropozofinja Maria Thun je de-setletja delala različne poskuse s setvijo v različnih luninih menah inpri tem opazovala pot velikega nočnega ozvezdja skozi živalski krog.Ugotovila je, da obstaja povezava med rastjo rastlin in položaji plan-etov, ki so delovali ob setvi. To pomeni, da kdor seje ali sadi ob naju-godnejši konstelaciji med luno in živalskim krogom, lahko pričakujeobilne pridelke. Po koledarju ga. Thun se rastline delijo na štiri sku-pine in vsaka izmed teh spada k trem znamenjem v živalskem krogu: 1. Listna zelenjava (solata, špinača, zelje, zelišča, por, kolerabica):

RIBI, RAK, ŠKORPIJON2. Plodovke oz. plodne rastline (kumare, fižol, paradižnik, grah,

jagode, sadje): OVEN, LEV, STRELEC3. Korenovke oz. koreninske rastline (korenje, zelena, repa, rdeča pesa,

redkvica, krompir): BIK, DEVICA, KOZOROG4. Cvetlice oz. cvetne rastline (vse cvetlice):

DVOJČKA, TEHTNICA, VODNAR

Če je luna v sozvezdju rib, naj bi torej sejali ali sadili listno ze-lenjavo.Ta uspeva posebno dobro, ker je pod najugodnejšim kozmičnim se-vanjem. Pomembno je tudi, da ob najugodnejši konstelaciji zvezd šeenkrat pregrabimo in »premaknemo« zemljo na gredi, kamor bomosejali ali sadili, ker s tem tla pripravimo na boljši sprejem ugodnihkozmičnih impulzov. Ker je luna le en dan ali dva v enem znamenjuživalskega kroga, se roki za setev štirih skupin rastlin neprestanomenjavajo.

Več o setvi z luno in natančni lunin letni setveni koledar Marie Thunizide vsako leto.

PARADIŽNIKŠt. semen v gramu: 250-400Količina semena za setev:0,2 kg/ha; 2-4 g/100 m2

(VZGOJA SADIK); 1-2 kg/ha;20-40 g/100 m2

(DIREKTNA SETEV)Seme kali: 10-15 dniČas setve: februar-april Čas presajanja: majSadilna razdalja: 50x80 cm Čas pobiranja pridelka:avgust-septemberDobri sosedje: nizek fižol, ko-renček, kapusnice, por, pasti-nak, peteršilj, solata, radič,zelena, špinača, čebula, sladkakoruza, česen, kapucinka.Vsebnost: likopeni (posebnavrsta karotinov), biotin (vitaminB), niacin (vitamin B3), folnakislina, vitamin C, vitamin E,kalij, cink, vlaknine.Zdravljenje: pospešuje pre-bavo in odpravlja prebavnemotnje ter pospešuje presnovo,varuje in krepi sluznice vsegatelesa, varuje pred okužbami,deluje blažilno in zdravilno, po-maga pri nastajanju zdravekože, povečuje količino sladko-rja v krvi, poživlja možgane inživčevje ter pomaga pri kro-nični utrujenosti, izboljšujerazpoloženje in omogoča mirenspanec, pomlajuje celice, krepisrce, odstranjuje vodo iz telesain pospešuje izločanje urina,pomaga pri nastajanju novihvezivnih tkiv, pospešuje nasta-janje hormonovKoristen nasvet: najbolje us-peva, če ga vsako leto sadimona isto gredo

507 PARADIŽNIKMARMANDE

Pridelamo veliko škrlatno rdečihmesnatih plodov, ki so prijet-nega okusa. 99

515 PARADIŽNIKVOLOVSKO SRCE VAL

Požlahtnjena domača sorta.Mesnat paradižnik značilne"srčaste" oblike, za pripravookusnih sola.! 100522 PARADIŽNIK SAINTPIERRE

Mesnati plodovi, bleščeče sve-tlo rdeče barve. Je zelo okusen.Pozna, visoka sorta, ki obilnorodi. Osnovno seme vzgajamov Sloveniji. 101525 PARADIŽNIK SANMARZANO F1

Priljubljeni pelati za pice, špa-gete in druge omake. 102510 PARADIŽNIKHEINZ 1370

Determinanten (nizek) para-dižnik: na grmičkih, ki rastejobrez opore, pridelamo velike,sočne plodove. Je zgodnjasorta. X103

528 DROBNOPLODNIPARADIŽNIK RED PEAR

Drobnoplodni paradižnik RedPear ima približno 20 g težkerdeče hruškaste plodove. Trgamojih v grozdu. Je izredno okusnain dekorativna sorta. 104

PAPRIKAŠt. semen v gramu: 120-160Količina semena za setev:0,4 kg/ha; 4-8 g/100 m2

(VZGOJA SADIK); 2-3 kg/ha(DIREKTNA SETEV)Seme kali: 10-14 dniČas setve: februar-aprilČas presajanja: majSadilna razdalja: 25x40 cmVsebnost: kapsacin, karotini(provitamin A), vitamin B6, vita-min C, cink.Zdravljenje: varuje pred mi-grenami, veča obrambo predinfekcijami, pomaga pri slabiprekrvavljenosti, blaži težave zvenami, krčnimi žilami in heme-roidi, krepi srce, ožilje in telesnesluznice, izboljšuje vid, pospešujecelično in beljakovinsko pres-novo, krepi vezivna tkiva, večadejavnosti žlez, ki pospešujejodinamičnost in spolno slo, terizboljšuje sposobnost koncen-tracije.Koristen nasvet: do srede junijain od začetka septembra odličnoraste pod folijskim tunelom.

574 PAPRIKA SOROKSARI

Babura. Veliki pridelki rumenih,sladkih in okusnih paprik. Naj-boljša za pripravo polnjenih pa-prik. Udomačena sorta. 105

569 PAPRIKAKALIFORNIJSKO ČUDO

Babura. Veliki plodovi, intenzivnezelene in rdeče barve so debelomesnati in sladki. Odlična zapripravo polnjenih paprik. 106530 PAPRIKA SIVRIJA

Zgodnja (115 dni) podolgovatazelena in rdeča, zelo rodna pa-prika. Meso je srednje debelo,okusno in sladko. Primerna zasvežo rabo in vlaganje. Udo-mačena sorta. 107570 PAPRIKA KURTOVSKAKAPIJA

Srednje pozna (125 dni) podol-govata in zelo rodna. Plodovi sobočno sploščeni, zelene in in-tenzivno rdeče barve. Primernaza svežo rabo, pečenje in vla-ganje. Udomačena sorta. 108551 PAPRIKA TIP„ROTUNDUM“

„Paradižnikova paprika“. Sred-nje zgodnja paprika (110-120dni) za svežo rabo in vlaganje.Bledo rumeni in rdeči plodoviimajo debelo in sladko meso.109

13

SE

ME

V

RT

NI

N

PLODOVKE

564 FEFERONI PEKOČIRUMENI

Ostri rumeni feferončki nampolepšajo vrt. Z njimi odličnozačinimo jedi. 110565 FEFERONI PEKOČIZELENI

Čudovito ostri zeleni feferončkipopestrijo marsikatero jed. 111566 FEFERONI SLADKIFERDI

Sorta Semenarne Ljubljana.Polne rastlinice visečih zelenordečih plodov. So sladki feferoni,primerni za vlaganje. 112

491 JAJČEVEC DOMAČISREDNJE DOLGI

Zgodnja sorta, primerna za vz-gojo v plastenjakih, rastlinjakihin na prostem. Srednje dolgi,debeli plodovi so zelo slastnidušeni in pečeni. 113

KUMAREŠt. semen v gramu: 33-50Količina semena za setev:1 kg/ha; 10 g/100 m2

(VZGOJA SADIK); 3-4 kg/ha;30-40 g/100 m2

(DIREKTNA SETEV)Seme kali: 10-12 dniČas setve: marec-maj Čas presajanja: majSadilna razdalja: 50x100 cm Čas pobiranja pridelka:julij-septemberDobri sosedje: bazilika, drobn-jak, kapusnice, solata, zelena,špinača, visok fižol, čebula,sladki komarček, sladka koruza,grah, por, rdeča pesaVsebnost: erepsin (encim), ve-liko vode, v kateri so hranilnesnovi, raztopljene v fiziološkonajprimernejši obliki, malokalorij, vitamin E, silicij, Zdravljenje: čistijo črevesje,delujejo odvajalno in razstrupl-jajo, zmanjšujejo telesno težo,krepijo imunski sistem in sluznice,krepijo vezivna tkiva, lepšajokožo in lase, lajšajo težave zočmi, pomagajo pri sončnihopeklinah, izboljšujejo izkoris-tek beljakovin, lajšajo ledvičnetežave in težave z mehurjem.Koristen nasvet: kumare zahte-vajo veliko toplote (tla prekri-vamo s slamo, rastlinskimiostanki ali s črno folijo, ki tudipospeši dozorevanje), vode inzatišje (vzgajamo jih pod foli-jskim tunelom ali pa okoli gredeposejemo sladkorno koruzo aligrah). Kumare so po naravi ovi-jalke, zato jim ponudimo ogrodjeza vzpenjanje. Lahko jim nap-nemo plastično mrežo. Takorastoče kumare bodo manj iz-postavljene napadu plesni inplodovi bodo čisti.

630 KUMARE DARINA F1

Velike, temno zelene, gladke so-latne kumare. So odličnega okusa.Lahko jih vzgajamo na prostem,pod tunelom in v rastlinjaku. To jev Sloveniji nov hibrid, ki je izre-dno odporen na bolezni. 114621 KUMARE MARKETERDOLGE ZELENE

Na bujni rastlini raste velikolepih, dolgih kumar za pripravookusnih solat. 115625 KUMARE DELIKATES

Odporne so na sušo in bolezni.Plodovi se hitro odebelijo, zatojih pogosto obiramo in upo-rabljamo za vlaganje ali zapripravo sočnih solat. 116629 KUMARE EVA

Srednje dolge, travno zelenekumare. Mesnate, okusne, upo-rabne za solato, mladi plodovipa za vlaganje. 117662 KUMARE MARKETMORESONČNI POTOK

Na bujni rastlini raste velikolepih, dolgih kumar za pripravookusnih solat. 118

14

SE

ME

V

RT

NI

N

KAKO SE OBVARUJEMO PRED NAPADI ŠKODLJIVCEV IN BOLEZNITER POSPEŠUJEMO RAST RASTLIN Z ZELIŠČNIMI IZVLEČKI

• ZELIŠČNA PREVRELKA ALI BROZGA: namakanje rastlin v deževnici2-3 tedne, tako da prevre.

• ZELIŠČNI IZVLEČKI: namakanje svežih ali suhih rastlin v hladni vodiin to le nekaj ur, ker NE sme prevreti.

• ZELIŠČNI ČAJ: sveže ali posušene liste prelijemo s kropom in pustimostati ali pa jih namakamo 24 ur v vodi in nato pol ure kuhamo(pred škropljenjem, zalivanjem precedimo in redčimo).

GNOJILNE BROZGEKoprivna brozga kot tekoče gnojiloDeluje izravnalno in zdravilno, pospešuje rast in nastanek listnegazelenila. Tla, zalita s to brozgo radi naselijo deževniki. Z njo gnojimorazen fižola, graha in čebule ter česna vse vrtnine in cvetlice. Brozgosi v sodu (plastičen, lesen, glinen, keramičen) pripravljamo celo leto.Uporabljamo sveže rastline. Ne smemo uporabljati rastlin kopriv, kiimajo semena. V sod damo koprive in ga zalijemo z deževnico terpostavimo na toplo (1 kg svežih kopriv namočimo v 10l vode); lahkotudi na sonce. Vsak dan pomešamo in sod prekrijemo z žičnato mrežo,da vanj ne padejo manjše živali. Prevrelka vedno razvije neprijetnevonjave, zato dodajamo nekaj pesti kamninske moke ali baldrijanovizvleček. Prevrelka je primerna za uporabo po 2-3 tednih. Obvezno jopred uporabo razredčimo (1:10 ali 1:20), odvisno od njene gostote. Rast-line s prevrelko zalivamo. Če vse ne porabimo takoj, jo prekrijemo s pokro-vom in uporabljamo dlje časa, saj ostane učinkovita do konca jeseni. Gabezova brozgaVsebuje veliko dušika in kalija. Posešuje rast, predvsem paradižnika.Mešamo jo lahko s koprivno brozgo.

ŠKROPILNE BROZGEKoprivna prevrelkaDeluje proti pršicam in listnim ušem. Pripravimo jo tako kot za gno-jenje, ker pa škropimo po listih, jo močneje razredčimo.Gabezova prevrelkaUporabljamo jo tako kot koprivno, le da gabezova poleg dušika vse-buje tudi veliko kalija. Čaj iz njivske preslice (Equisetum arvense)1 kg sveže ali 150 g suhe njivske preslice namakamo 24 ur v vodi innato pol ure kuhamo pri nižji temperaturi. Ko se ohladi, precedimoin redčimo 1:5. Vsebuje veliko kremenčeve kisline in preprečujenapad rastlinskih bolezni. Rastline tudi krepi. Praprotna prevrelka iz navadne glistovnice (Dryopteris filix-mas)in orlove praproti (Pteridium aquilinum)Za škropljenje proti rjam (glivične bolezni na rastlinah).Vratičeva prevrelka (Tanacetum vulgare)Deluje proti škodljivcem.Pelinova prevrelka (Artemisia absinthium)Deluje prosti gosenicam in mravljam.Paradižnikov izvlečekDeluje prosti metuljem in gosenicam.Prevrelka iz čebule in česnaPovečuje obrambne sposobnosti rastlin.

673 KUMARE LEVINA F1

Hibrid je odporen proti boleznim,zato so pridelki veliki. Plodovi nepostanejo trpki in so odlični zavlaganje. Zrele plodove redno po-biramo, da zrastejo novi. 119637 KUMARE PARIŠKIKORNIŠON

Drobni, temno zeleni plodoviza vlaganje. Redno jih obtrgu-jemo, da zrastejo novi. 120

BUČKEALI CUKINIIN BUČEŠt. semen v gramu: bučke: 3-10;1 seme buče je ca. 2 gKoličina semena za setev:bučke: 1 kg/ha; 10 g/100 m2

(VZGOJA SADIK); 3-5 kg/ha;30-50 g/100 m2

(DIREKTNA SETEV)Seme kali: 8-12 dniČas setve/presajanja:april-maj Sadilna razdalja:100x100 cm; 200x300 cm Čas pobiranja pridelka:junij-septemberDobri sosedje: bazilika, fižol,čebula, koruza, rdeča pesa, ka-pucinka.Vsebnost: erepsin (encim), ve-liko vode, v kateri so hranilnesnovi raztopljene v fiziološki na-jprimernejši obliki, malo kalorij,vitamin E, silicij.Zdravljenje: čistijo črevesje,delujejo odvajalno in razstrupl-jajo, zmanjšujejo telesno težo,krepijo imunski sistem in sluz-nice, krepijo vezivna tkiva, lep-šajo kožo in lase, lajšajo težavez očmi, pomagajo pri sončnihopeklinah, izboljšujejo izkoris-tek beljakovin, lajšajo ledvičnetežave in težave z mehurjem.Koristen nasvet: bučke ali cukinirastejo na grmičku; buče pa nadolgih poganjkih oz. vrežah.

697 BUČKE ELITE F1

Zelo zgoden, roden in odporenhibrid. Okusne, marmoriranezelene, svetleče bučke rastejona grmičku (brez vrež). 121701 BUČKE GREYZINI F1Rodovitne in okusne marmori-

rane belozelene bučke. Zeloodporne na bolezni. Grmiček.122698 BUČKE VEGETABLEMARROW PARTIM

Zgodnja sorta, bujne rasti inbrez vrež (oblikuje grmiček),tako da ne zavzema veliko pros-tora v vrtu. Okusne, marmori-rane, rumenkaste, belozelenebučke. 123699 BUČKE PATIŠON BELIOKROGLI

Beli majhni (za vlaganje) in ve-liki plodovi zanimive zvezdasteoblike. Grmiček. 124700 BUČA UCHIKI KURIHOKKAIDO

Oranžne buče hruškaste oblike,težke 1,5-2,5 kg, z oranžnordečim mesom (karotin, vitaminB1 in balastne snovi) rastejo nadolgih poganjkih (lahko ob

ograjah, zidovih ali na kompost-nem kupu). Buče razpolovimoin jih pečemo v pečici. Iz mesapripravljamo juhe, različne ze-lenjavne jedi in kruh. Jih lahkodolgo skladiščimo. So tudi zelodekorativne. 125703 BUČA “NOČ ČAROVNIC”SANKT MARTIN F1

Buče so težke 4-8 kg s preme-rom 25-30 cm. Rastejo na zelodolgih vrežah (poganjkih). Bučeso okrogle oblike, oranžnebarve, rahlo rebraste. Odličneso za našo hrano. Zelo enos-tavno jih izdolbemo in upora-bimo kot dekoracijo v oblikilučke za “noč čarovnic”. 126705 BUČA ŠPAGETARICAVEGETABLE SPAGHETTI F1

Buče pobiramo, ko merijo vdolžino 15 do 25 cm. Celekuhamo v slani vodi pol ure,lahko jih tudi pečemo. Meso poobliki spominja na špagete,aroma pa na orešek. 127710 BUČA SLOVENSKAGOLICA

Na prosto sejemo sredi maja, kose tla ogrejejo na 10oC. Rastlinapoganja vreže. Lepo uspeva vdobro pognojenih tleh. Od poz-nega poletja do jeseni dozore-vajo srednje veliki, ploščatookrogli, zeleno progasti plodovi.Dozorele buče so rumene barvez zelenimi progami. 128

750 MELONA ANANAS

Zelo zgodnja sorta. Pravočasnodozori, posebno če jo sadimona črno folijo ali v tunel. Ima ču-dovito aromatično meso. Vzgo-jimo si sadike in jih presadimona najtoplejše mesto v gredi,ker potrebujejo veliko toplote.Še bolje je, če jih sadimo na črnofolijo, kajti le ta zelo segreje tla.Obilno gnojimo. 129751 MELONA MEDNA ROSA

Jajčasti plodovi z izredno slad-kim mesom. Pozna sorta. Vzgo-jimo si sadike in jih presadimona najtoplejše mesto v gredi,ker potrebujejo veliko toplote.Še bolje je, če jih sadimo načrno folijo, kajti le ta zelo seg-reje tla. Obilno gnojimo. 130

LUBENICE813 LUBENICA CRIMSONSWEET

Lepa, velika lubenica s sladkimmesom. Dozorele plodovespoznamo po specifični barvi intako, da ob udarcu po ploduvotlo zadoni. Sladko meso jezelo osvežilno. Najbolje raste vglobokih, humoznih, dobropognojenih in vlažnih tleh. Ljubitoploto in sonce. Ob pravilni vz-goji dozori tudi pri nas. 131815 LUBENICA SUGAR BABY

Srednje pozna lubenica, ki do-zori v približno 85 dnevih.Ovalno okrogli plodovi, težkido 5 kg, so temno zeleni. 132

15

SE

ME

V

RT

NI

N

SLADKAKORUZA1300 SLADKA KORUZA

GRAHŠt. semen v gramu: 3-7Količina semena za setev:100-250 kg/ha; 2,5 kg/100 m2

Seme kali: 8-10 dniČas setve: marec-junijSadilna razdalja: 3-5x30-60 cmČas pobiranja pridelka:maj-septemberDobri sosedi: korenček, red-kvica, redkev, solata, zelena,špinača, bučke, koruza, koper.Vsebnost: nukleinske kisline,beljakovine, vlaknine, magnezij,vitamin A, vitamin B1 (tiamin),vitamin B2 (riboflavin), vitaminB3 (niacin).Zdravljenje: deluje pomlajujočein pospešuje rast celic, pri športuučinkuje anabolično (povečujemišično maso), učinkuje poži-vilno (beljakovine), krepi živ-čevje in nas duševno osveži,pospešuje presnovo, krepi lasein vezivna tkiva ter izboljšujevid, pomaga pri zaprtju, znižujekoličino holesterola in maščobv krvi ter razstruplja organizem.

SLADKORNI GRAH

Visok 100-120 cm, poln rumen-kasto zelenih strokov. Sladke inokusne stroke uporabljamomlade.Pakiranje: 100 g 1GRAH MALI PROVANSALEC

Zelo zgodnja sorta. Lahko gasejemo ponovno avgusta, takoda rodi oktobra. Veliki pridelkizrna prijetno sladkega okusa.Visok 40-50 cm.Pakiranje: 100 g 2 • 200 g 3GRAH KELVEDON

Nizek (45-60 cm) grah. Zgodajzori in da visoke pridelke. Zrnaso oglata.Pakiranje: 100 g 4 • 200 g 5200 g 6 - ValentinGRAH ČUDO AMERIKE

Nizka, srednje bujna sorta. Zrnaso velika, ploščato okrogla, sve-tlo zelene barve in zelo okusna.Pakiranje: 100 kg 7 • 500 g 8GRAH SENATOR

Srednje zgodnja, izredno rodnasorta. Primeren za svežo uporaboin konzerviranje. Visok 80-120 cm.Pakiranje: 100 g 9 • 200 g 10GRAH TELEFON

Zori konec junija do julija. Zaradinežnih in okusnih zrn je zelorazširjen. Visok 120-140 cm.Pakiranje: 100 g 11GRAH RONDO

Je srednje zgodnja, zelo rodnasorta, ki zraste od 90 do 170 cmvisoko. Potrebuje oporo. Strokiso dolgi približno 10-12 cm,zrno zeleno, okroglo in gladko.Zgodnje in pogosto obiranjepospešuje tvorbo novih strokov.Pakiranje: 200 g 12500 g 13

BOBBOB AGUADULCE

Je na mraz neobčutljiva stroč-nica, zato je lahko prva zelen-java iz vrta. Sejemo ga od feb-ruarja pa do srede aprila. Okusmu doda začimba šetraj, zatonaj raste v njegovi družbi. Polegtega, da tla bogati z dušikom,jih s svojimi bujnimi koreninamirahlja. S svojim vonjem odganjavoluharja. Uživamo predvsemmlada zrna, ki so zelo bogata zbeljakovinami in idealnahrana za diabetike

in otroke. Zaradi zdravilnih last-nosti bi ga lahko pogostejeuvrščali na jedilnik. Ker ni zah- teven, ima pa veliko dobrihvplivov na vrtu, bi ga morali ve-liko več vzgajati.Pakiranje: 100 g 14

NIZEK INVISOK FIŽOLŠt. semen v gramu: 2-4Količina semena za setev:120-180 kg/ha oz. 0,8-1,3kg/100 m2 (NIZEK FIŽOL);50-80 kg/ha oz. 0,7-1,3 kg/100 m2

(VISOK FIŽOL)Seme kali: 6-10 dniČas setve: april-julijSadilna razdalja:NIZEK: 10x50 cm; VISOK: 20x80 cmČas pobiranja pridelka:maj-septemberVsebnost: nukleinske kisline,beljakovine, vlaknine, mangan,molibden, železo, kalcij, kalij, vi-tamin C in vitamini B.Zdravljenje: pomaga pri težavahz jetri, ledvicami in mehurjem,pomlajevalo deluje na celice, vtelesnih celicah pospešuje nas-tajanje beljakovin, deluje poživ-ljajoče, pomaga pri prebavnihmotnjah, odvaja vodo iz telesa,krepi srce in ožilje.Koristen nasvet: NIZEK FIŽOLsadimo na prosto vsake 3-4tedne od konca aprila do koncajulija; spomladi in jeseni, ko jemraz, ga zavarujemo s folijskimtunelom ali agrokoprenoValentin; VISOK FIŽOL sadimood srede maja do srede junija;prekle, ki so lesene ali kovinske(lahko 2 m visoke), postavimo vrazdalji 70x60, največ 50x100 cm.Okoli prekel položimo 8-10 zrnv 3 cm globoko jamico.

NIZEK FIŽOL TOP CROP

Zelenostročni. Veliki, kakovostnipridelki dolgih in debelih, mes-natih, okusnih, okroglih strokov.Zgodaj zori. Tradicionalnaevropska sorta.Pakiranje:100 g 15

16

SE

ME

V

RT

NI

N

STROČNICE

Zrna so zelo sladka. Od majadalje koruzo večkrat zaporedsejemo (potrebuje samo 70 dniza rast in razvoj) in to v kvadratu,kar je potrebno zaradi opraše-vanja. Medvrstna razdalja je 70cm, v vrsti pa pride eno zrno na5-10 cm. Kasneje redčimo na20-30 cm. Storže nabiramo, kozačnejo laski na konceh rumeneti.Zrna morajo biti še mehka inmlečna. 133

NIZEK FIŽOL PRESENTA

Zgoden nizek fižol z zelenimiokroglimi stroki. Stroki niso ni-tasti in so zelo okusni. Obilnorodi. Primeren za svežo rabo,vlaganje in zamrzovanje.Pakiranje: 100 g 16NIZEK FIŽOL ANTEA

Zgoden nizek fižol z zelenimiploščatimi stroki. Je zelo roden.Stroki niso nitasti in so zelookusni.Pakiranje: 100 g 17200 g 18 - ValentinNIZEK FIŽOL STAROZAGORSKI

Zelenostročni. Evropska, cenjena,zgodnja sorta. Da velike pridelkeploščatih strokov, zlasti na Pri-morskem.Pakiranje: 100 g 19 • 200 g 20500 g 21NIZEK FIŽOL BERGGOLD

Rumenostročni. Najzgodnejšinizki fižol, ki dozori v dvehmesecih. Ima zlato rumene, fine,okrogle stroke. Tudi za zamrzo-vanje. Poživi solate. Tradi-cionalna evropska sorta.Pakiranje: 100 g 22 • 200 g 23200 g 24 - ValentinNIZEK FIŽOL GOLDEN TEPEE

Je nizek fižol posebne rasti:stroki rastejo nad listi, zato jeobiranje enostavno. Je srednjezgoden fižol. Stroki so dolgi 18cm, rumeni, okrogli in mesnati.Potrebuje sončno lego, zelohranljiva tla in veliko vode.Pakiranje: 100 g 25NIZEK FIŽOLRUMENOSTROČNI PLOŠČATI

Stroki so svetlo rumeni, ravni inploščati, dolgi okoli 16 cm inširoki 1,8-2,0 cm. Stroke začnemoobirati zelo zgodaj, ko so šemladi (60 dni od setve). Sejemoga v presledkih treh tednov. Stem podaljšamo čas zorenja. Pakiranje: 100 g 26NIZEK FIŽOL ČUDO PIEMONTA

Za pisano stročje in zrnje.Odličnega okusa.Pakiranje: 200 g 27NIZEK FIŽOL ETNA

Nizek roden fižol za pisano zrnje.Dozori v približno 70 dnevih posetvi.Pakiranje: 100 g 28 • 200 g 29VISOK FIŽOL JABELSKIPISANEC

Uporabni zeleni stroki in v zrelihrdeče pisanih strokih rdeče pisanazrna, ki so odličnega okusa. Je

avtohtona slovenska sorta.Pakiranje: 100 g 27

VISOK FIŽOL ZA PISANESTROKE IN ZRNJE LINGUADI FUEGO Visok, srednje zgodni in bujnorastoči fižol. Stroki so rdeče beli,marmorirani, z rdeče belimi mar-moriranimi semeni. Je zelo oku-

sen fižol, pri katerem lahko uži-vamo mlade stroke in suho zrnje.Pakiranje: 100 g 31VISOK FIŽOLSEMENARNA 22 =SIVČEK

Za pridelovanje sivega okroglegazrnja. Primeren za pasulj. Je av-tohtona slovenska sorta.Pakiranje: 100 g 32VISOK FIŽOL TETOVEC KIROSeme kali 8-10 dni. Je srednje po-zni, visoki fižol za zrnje. Seme jeveliko, ledvičaste oblike in belebarve. Odličen za kuhane jedi

(pasulj).Pakiranje: 100 g 33VISOK FIŽOL S PLOŠČATIMIZELENIMI STROKI HILDA Visok srednje zgodnji fižol.Dolgi, ploščati stroki so mesnatiin odločnega okusa. Za svežorabo in zamrzovanje. Sejemomaja in junija na prosto. Po 2-3tednih po vzniku rastline osu-jemo. Pred setvijo in osipanjempognojimo z Valentin gnojilomza zelenjavo. Pridelke pobiramoavgusta in septembra.Pakiranje: 100 g 34

VISOK FIŽOL KLEMEN

Lep širok fižol, uporaben za ze-leno stročje in zrnje (okroglo,sivo modre barve). Je avtohtonaslovenska sorta.Pakiranje: 100 g 35VISOK FIŽOL JERUZALEMSKI

Srednje zgodnji fižol z mesna-timi rumenimi stroki. Velikipridelki. Je avtohtona slovenskasorta.Pakiranje: 100 g 36 • 200 g 37VISOK FIŽOL PTUJSKIMASLENEC

Pozno zori. Zelo dolgi, široki inmesnati rumeni stroki. Zelo bujnerasti. Je avtohtona slovenskasorta.Pakiranje: 100 g 38VISOK FIŽOL MASLENEC RANI

V tipu Ptujskega maslenca, samozgodnejši. Sorta SemenarneLjubljana.Pakiranje: 100 g 39VISOK FIŽOL MERAVIGLIA DIVENEZIA

Visok fižol z rumenimi plošča-timi stroki.Pakiranje: 100 g 40 • 200 g 41

17

SE

ME

V

RT

NI

N

VISOK FIŽOL NECKARGOLD

Srednje pozna, zelo rodnasorta. Uživamo rumene, mes-nate okrogle stroke, lahko patudi belo zrnje.Pakiranje: 100 g 42VISOK FIŽOL Z OKROGLIMIZELENIMI STROKI COBRA

Je NOV tip visokega, srednjezgodnega in zelo rodnegafižola. Rastlina cveti vijolično.Okoli 20 cm dolgi okrogli strokiso odličnega in izrazitega okusa.Lahko ga gojimo na prostem, vtunelih in rastlinjakih.Pakiranje: 50 g 43VISOK FIŽOL ANELLINO VERDE

Uživamo zelene, zakrivljene strokebrez niti. Anellino verde je poznasorta z drobnim rjavim zrnjem.

Daje bogat pridelek okusnihstrokov.Pakiranje: 200 g 44 - ValentinNIZEK TURŠKI FIŽOL HESTIA(Phaseolus coccineus)

Je nizek turški fižol, ki oblikujekompaktne, 30-40 cm visokegrmičke s čudovitimi, velikimi,rdeče belimi cvetovi. Stroki sodolgi približno 15-16 cm. Zrnaso rdeče črno marmorirana.Odličen za hrano in za okras.Pakiranje: 50 g 45VISOK TURŠKI LAŠKI FIŽOLEMERGO

Dekorativna vzpenjavka z be-limi ali rdečimi cvetovi in debe-limi stroki. Uživamo predvsemzrna, v enolončnicah in solatah.Pakiranje: 100 g 46

1070 RUKOLA (Eruca sativa)

Rukolo sejemo od aprila do av-gusta, tako da imamo od pom-ladi do jeseni na voljo sveže,okusne lističe. Rukola zraste do40 cm visoko. Liste, tako kot pripeteršilju, vedno znova režemo.Je aromatična rastlina posebne-ga okusa, primerna za različnesolate in priloge. 11076 BAZILIKA(Ocimum basilicum)

Na mraz občutljiva enoletnica.Zahteva sončno in toplo rastišče.Skozi vse leto (poleti v vrtu inpozimi v lončku) obiramo sveželiste, dokler so nežni. Uporabl-jamo jo k zelenjavi, solatam,mesu, paradižnikovim mezgamin pri vlaganju kumaric. 21077 BAZILIKARDEČELISTNA RUBIN(Ocimum basilicum »Rubrum«)

Na mraz občutljiva enoletnica.Gojimo jo tudi v lončkih. Ima in-tenzivno škrlatno rdeče liste,hitro raste, lepo diši in je zeloaromatična. Celo leto obiramosveže liste, ki jih dodajamo križu, zelenjavi, solatam, juham,mesu, ribam, paradižnikovimmezgam. 3

1094 MAJARON(Majorana hortensis)

Na mraz občutljiva enoletnica.Potrebuje sončno mesto. Prilegase h gosji pečenki, divjačini, jetr-cam, enolončnicam in paradižniku(kuhamo ga z jedmi). Svež jedober za solate, juhe, krompir-jeve jedi. Krepi živce. Gojimo gatudi v lončku. 41108 ŠETRAJ(Saturea hortensis)

Enoletnica. Potrebuje velikosonca. Primeren je za izboljšanjeokusa in prebavljivosti. Kuhamoga z enolončnicami, krompirje-vimi jedmi in fižolom. Varujefižol pred listnimi ušmi. 51101 JANEŽ(Pimpinella anisum)

Enoletnica. Zrela semena soaromatično sladka dišavnica zapeciva. Sejemo ga na redko, na-jbolje med korenček. Ko semedozori, rastline populimo ali pajih spodrezujemo. 6

18

SEME ZAČIMBNIC

SE

ME

Z

AČ

IM

BN

IC

ZELIŠČNI VRTVrta si ne moremo zamisliti brez začimb. Te dišavne rastlinepotrebujemo za mešane posevke (vplivajo na boljšo rast inboljši okus vrtnin), za varstvo pred škodljivci in boleznimi. Vrtnam polepšajo, jedi pa izboljšajo. Vse začimbnice imajo tudizdravilne lastnosti. Kuhinjske začimbnice gojimo lahko tudi doma v lončkih, zabo-jčkih, tako da jih imamo vedno sveže pri roki. Zahtevajo svetel,ne prevroč prostor, vlažen zrak in zemljo, ki je bogata z organ-sko snovjo (npr. kompostom). Poleti jih obvezno postavimo naprosto (balkon, terasa), da se naužijejo kisika in svetlobe.

SETEV ZAČIMBNICTrajniceZačimbe, ki prezimijo. Sejemo jih od aprila do junija v zabojčke. Kasnejetri sadike presadimo v lončke premera 8-10 cm. Ko so sadike dovolj velike,jih presadimo na prosto, na stalno mesto, ki smo jim ga izbrali v gredi.EnoletniceOd marca do aprila jih sejemo v vrste, direktno na gredo. Lahko sejemože prej v zabojčke, in ko je dovolj toplo, rastlinice presadimo.Na mraz občutljive enoletniceSejemo aprila in maja v lončke ali v zabojčke in od srede maja naprejpresajamo na prosto. Lahko pa konec maja sejemo direktno v gredo.

1116 KOPER(Anetheum graveolens)

Enoletnica. Sejemo ga večkrat odaprila naprej. Ga ne presajamo.Zahteva najbolj sončno mesto,kajti oblikovati mora velikoeteričnega olja. Uporabljamoliste (npr. k solatam) in seme (zazeliščni kis). Ugodno vpliva navznik korenja, kumar, pese, so-late in čebule. 71118 KAMILICA(Matricaria chamomilla)

Enoletnica. Cvetne glavice trg-amo od maja do avgusta. Sušimojih in uporabljamo za čaje protivnetjem in prehladom. Blaži krčein pomirja. 81079 - BOREČ (Borago officinalis)

Boreč je enoletno »kumarno ze-lišče«, ki vsebuje sluzaste snovi,čreslovo kislino, saponine inkremenčevo kislino. Uporabljamomlade, žametno mehke liste innebesno modre cvetove za so-late in k mesu. Vsa rastlina jeprekrita z belimi, bodečimi dla-čicami, zato je na otip hrapava.Boreč uspeva skoraj v vsakih tleh,pogosto se sam zaseje. Od ka-pusnic naj bi odvračal škodljivcein je tudi dober sosed bučkam.91082 KUMINA (Carum carvi)

Dvoletnica, saj cveti in semeni vdrugem letu. Rastlina zraste 1 mvisoko. Semena se prilegajo hkrompirju, kruhu, zelju, juham,siru in mesnim jedem. Pospe-šuje prebavo. 10

599 DROBNJAK(Allium schoenoprasum)

Trajnica, ki vsebuje veliko vitaminaC in karotina. Raste na soncu alipolsenci. Lahko ga gojimo tudiv lončku. Uporabljamo gavedno svežega. Za zimo nežnelističe zamrznemo. 111112 TIMIJAN(Thymus vulgaris)

Običajno enoletnica, vendar jev toplejših krajih trajnica. Svežepoganjke režemo celo leto; zasušenje pa režemo tik pred cve-tenjem. Prilega se k mesu, eno-lončnicam, krompirjevim jedem.Odvrača listne uši in gosenicekapusovega belina. Gojimo galahko v lončkih. 121120 MELISA(Melissa officinalis)

Trajnica. Nežni mladi lističi seprilegajo k solatam, paradižniku,skuti in zeliščnim omakam. Lahkojih zamrzujemo. Čaj pomirja inodlično odžeja. Rastlina je medo-nosna. 13760 ŠPARGELJ(Asparagus officinalis)

Trajnica. Prvo in drugo leto posajenju poganjkov ne režemo. Vtretjem letu je vaš trud popo-lačan, kajti naslednjih osem letboste vsako pomlad uživali vzdravem pridelku. 14

1200 SLADKI KOMARČEK(Foeniculum vulgare var. dulce)

Enoletnica. Ima močne, zelo ode-beljene mesnate listne peclje(glava). Prezgodnja setev uide vcvet, zato ga sejemo junija inpridelek pobiramo v oktobru innovembru. Spada med delika-tesne jedi. 15

NIZKEENOLETNICE2036 NEPOSTARNIK, MODER(Ageratum mexicanum)S. jan.-apr. / C. maj-sep.

Priljubljena cvetlica, ki krasiobrobke, grede, terase. Potre-buje hranljiva tla in veliko vode.12086 GROBELJNIK, BEL(Lobularia (Alyssum) maritima)S. mar.-maj / C. jun.-okt.

Blazinasta enoletnica, primernaza skalnjak. Po cvetenju jo pore-žemo 10 cm od tal in znova bozacvetela. 2

228 BELUŠNA ZELENAGIANT PASCAL

Pri belušni (belilni) zeleni uži-vamo pokončne zelene liste zdebelimi listnimi peclji. Jesenirastline za 10-14 dni zasujemo zzemljo (spodnji del listov) oz.listne peclje povežemo s papir-jem ali črno folijo. 16

POLETNE CVETLICEPoletne cvetlice spadajo vvsak vrt. V primerjavi s trajni-cami, ki običajno cvetijo kra-jši čas, nas poletne cvetlicerazveseljujejo od pomladi dojeseni.Najlepše cvetijo, če jim v vrtuizberemo mesto, ki jim najboljustreza. Večina jih izvira iztoplih dežel z milim podneb-jem. Zato naj tudi v vrturastejo na toplem, sončnemin zavetrnem mestu.Sadike poletnih cvetlic lahkovzgojimo sami. Z vzgojo za-čnemo zgodaj spomladi.Takrat tudi napravimo načrt,kam jih bomo posadili, da bovrt barvit, zanimiv in harmo-ničen. V pisanih vrečicah Seme-narne Ljubljana boste našliseme vseh najlepših poletnihcvetlic.

LEGENDA:S. = čas setveC. = čas cvetenja

2402 ASTRA NIZKA,MEŠANICA(Callistephus chinensis)S. feb.-apr. / C. jul.-sep.

Močne, nizke rastlinice sedobro razrastejo, tako da so včasu cvetenja polne pisanihcvetov. 3

19

SE

ME

Z

AČ

IM

BN

IC

/

S

EM

E

CV

ET

LI

C

SEME CVETLIC

2460 VODENKA, MEŠANICA(Impatiens walleriana)S. mar.-apr. / C. maj-okt.

Bogato cvetoča enoletnica.Prelepa za okras cvetličnihgredic, zabojčkov in posod nabalkonih in terasah. 42583 OKRASNA PAPRIKA,MEŠANICA(Capsicum annuum) S. feb.-apr.

Okrasni mali grmiček, poln deko-rativnih "papričic", od poletjado zime. Lepa tudi kot lončnica.53123 DIMORFOTEKA, KRPASTIMESEČEK, MEŠANICA(Dimorphotheca aurantiaca)S. mar.-maj / C. maj-okt.

Prelepa cvetlica za pisan okrassončnih gredic in korit. Lepše sopresajene. Cvetijo celo poletje. 63138 KITAJSKI NAGELJČEK,MEŠANICA(Dianthus chinensis)S. feb.-apr. / C. jul.-sep.

Z njim si v vrtu ustvarimo pisantepih v rdeči, roza in beli barvi.73470 GAZANIJA, MEŠANICA(Gazania splendens)S. mar.-apr. / C. jun.-okt.

S svojimi pisanimi cvetovi (rdeči,oranžni, rjavkasti, vijolični, beli,rumeni) v skupinah krasi sončnegrede, balkone, skalnjake. Zelovztrajno cveti. Odlično se ob-nese v mestnih vrtovih. 83788 GRENIK, MEŠANICA(Iberis umbellata)S. mar.-maj / C. jul.-sep.

Obilno cvetoča pokrivna rastlina,primerna za obrobke, skalnjakin rezano cvetje. Sejemo jo naprosto na stalno mesto. 94120 LOBELIJA, MODRA(Lobelia erinus)S. feb.-apr. / C. maj-sep.

Nizka, modra pokrivna cvetlica,primerna za obrobke, nizkeskupine in balkone. Zemlja najbo vedno dovolj vlažna. 104828 TOLŠČAK, MEŠANICA(Portulaca grandiflora)S. apr.-maj / C. jun.-okt.

Za cvetočo poletno preprogo nasuhih tleh in sončnih legah. Jeočarljiv med betonskimi ploščami.114830 POLNJENI TOLŠČAK,MEŠANICA(Portulaca grandiflora)S. apr.-maj / C. jun.-okt.

Ima dvojnecvetove. 12

5436 ŽAMETNICA, MEŠANICA(Tagetes patula)S. apr.-maj / C. maj-okt. 13

5438 ŽAMETNICA, RUFLEDRED (Tagetes patula)S. apr.-maj / C. maj-okt.

Nizke rastlinice s cvetovi svetle-čih barv. Zgodaj cvetijo in namkrasijo grede, obrobke, balkone,terase do pozne jeseni. Zaželenaje v vsakem vrtu, ker koristnovpliva na tla (preganja nema-tode) in na vrtnine (ovira razvojparazitskih gliv). Obilno cvetitudi na slabih tleh. 145889 ROGATA DROBNOCVETNA VIJOLICA HELEN MOUNT(Viola cornuta)

Sejemo jo od marca do maja, dacveti od julija do septembra, inpotem še avgusta in septembra,da cveti naslednje leto maja doavgusta. Je kompaktna cvetlica,visoka 10 cm. Drobni, sijoči cve-tovi so purpurne barve, z rume-nimi in vijoličnimi conami. Potre-buje sončno lego in vedno do-volj vlage. 15

VISOKEENOLETNICE2094 REPATI ŠČIR, RDEČ(Amaranthus caudatus)S. mar.-maj / C. jun.-okt.

Krasi vrt z zamolklo rdečimi, tež-kimi in visečimi cvetnimi kitami.16

2096 TRIBARVNI ŠČIR(Amaranthus tricolor)S. mar.-maj

Ima čudovito obarvane liste.Raste srednje bujno, s številnimistranskimi poganjki. 172129 ZAJČKI, MEŠANICA(Antirrhinum majus)S. feb.-apr. / C. jun.-okt.

Srednje visoki zajčki v različnihbarvah, primerni za okras gredin rezanje. 182260 ASTRA PAJKOVKA,MEŠANICA(Callistephus chinensis)S. mar.-apr. / C. jul.-sep.

Raznobarvne mešanice dolgo-pecljatih, lepo cvetočih aster.192261 ASTRA PAJKOVKA,ROŽNATA(Callistephus chinensis)S. mar.-apr. / C. jul.-sep.

Astre z lepimi rožnatimi cvetovi.202262 ASTRA PAJKOVKA,RDEČA (Callistephus chinensis)S. mar.-apr. / C. jul.-sep.

Astre z lepimi rdečimi cvetovi.21

20

SE

ME

C

VE

TL

IC

2362 ASTRA NOJEVOPERNA,MEŠANICA(Callistephus chinensis)S. mar.-apr. / C. jul.-sep.

Izrazite barve polnih in rahlihcvetov zanimivih oblik. 222277 ASTRA PRINCES,ROŽNATA(Callistephus chinensis)S. mar.-apr. / C. jul.-sep. 23

2274 ASTRA PRINCES, BELA(Callistephus chinensis)S. mar.-apr. / C. jul.-sep. 24

2275 ASTRA PRINCES,MODRA (Callistephus chinensis)S. mar.-apr. / C. jul.-sep. 25

2276 ASTRA PRINCES,RDEČA (Callistephus chinensis)S. mar.-apr. / C. jul.-sep. 26

2404 ASTRA PRINCES,MEŠANICA(Callistephus chinensis)S. mar.-apr. / C. jul.-sep. 27

2405 ASTRA ENOJNA,MEŠANICA(Callistephus chinensis)S. mar.-apr. / C. jul.-sep.

Astre z lepimi, enostavnimi cve-tovi; pisani cvetni lističi so raz-vrščeni okoli rumenega cvetnegakroga. 282440 BALZAMINA, MEŠANICA(Impatiens balsamina)S. mar.-apr. / C. jun.-okt.

Lepa in visoka okrasna cvetlicaza zasaditev gred. 29

SETEV ENOLETNICEnoletnice si lahko vzgojimo izsadik ali pa jih sejemo neposre-dno na prosto. Enoletnice, ki jih sejemo aprilain maja neposredno na prosto,so robustne in hitro rastejo.Pozne pomladanske pozebe jimne škodujejo. V krajih z blagoklimo jih lahko sejemo že vdrugi polovici marca, vendarmoramo vedeti, da seme kalitakrat, ko je zemlja dovolj topla.Cvetlice, ki jih sejemo neposre-dno na prosto, so: ognjič (Cal-endula), glavinec (Centaurea),klarkija (Clarkia), enoletni ostro-žnik (Delphinium ajacis), kali-fornijski mak (Escholtzia), gode-cija (Godetia), grenik (Iberis),lavatera (Lavatera), vrtni mak(Papaver).

2576 OKRASNO ZELJE,MEŠANICA (Brassica oleracea)S. mar.-apr.

Rastline z listi pestrih barv in za-nimivih oblik nam še pozno je-seni krasijo vrtove. 30

2742 PETELINOV GREBEN,MEŠANICA(Celosia arg. f. cristata)S. jan.-apr. / C. maj-jun.

Zanimiva enoletnica za okrasgred in za rezanje. 312743 PUHASTI PETELINOVGREBEN, MEŠANICA(Celosia arg. f. plumosa)S. jan.-apr. / C. maj-jun.

Zanimiva enoletnica za okrasgred in za rezanje. 322632 VRTNI OGNJIČ,MESEČEK, MEŠANICA(Calendula officinalis)

Zdravilna in okrasna rastlina.Zlato rumeni in oranžni cvetovizaradi svetlosti in oblike spo-minjajo na sonce. Naj raste pov-sod v vrtu, saj s svojim vonjempreganja talne škodljivce inpolže. 332784 GLAVINEC, MEŠANICA(Centaurea imperialis)S. feb.-apr. / C. jun.-avg.

Poletna cvetlica, ki nikoli neodpove. Veliki dišeči cvetovisprimerni za rez; tudi za obliko-vanje suhih šopkov. 34

2818 TROBARVNI HLAPČEK,MEŠANICA(Chrysanthemum carinatum)S. mar.-maj / C. jul.-sep.

Posebno pisana mešanica po-letnih "krizantem". 352926 KLARKIA, MEŠANICA(Clarkia elegans)S. mar.-maj / C. jun.-sep.

Lepi cvetovi na gosto obraščajosrednje visoko steblo. Odlična zarezanje, ker se v vazi dolgo ob-drži. Uspeva tudi v polsenci.362932 PAJKOVKA, MEŠANICA(Cleome spinosa)S. mar.-apr. / C. jul.-okt.

Nenavadna, obilno cvetoča eno-letnica, primerna za okras v sku-pinah. Je "starinska" cvetlica.372971 LEPE OČKE, MEŠANICA(Coreopsis tinctoria)S. mar.-apr. / C. jul.-sep.

Pisane lepe očke popestrijo vr-tove in vaze v stanovanju. 38

21

SE

ME

C

VE

TL

IC

PRIPRAVA GREDIC ZA POLETNE CVETLICEZa dobro rast in bujno cvetenje potrebujejo poletne cvetlice sončnoin toplo mesto, hranljiva, prepustna in vlažna tla. Prevlažna tla in sto-jno vodo slabo prenašajo. Gnojimo zmerno, kajti preobilno gnojenjespodbuja rast stebel in listov na račun cvetov. Gredice očistimo plevela, zemljo zrahljamo in jo zalijemo. Na sredinogrede posejemo ali presadimo višje cvetlice, okoli njih srednje visoke.Obrobke gred pa zasadimo z nizkimi cvetlicami. Visokim rastlinam s šibkim steblom nudimo oporo. Popenjalkepotrebujejo ogrodje, kjer se bodo vzpenjale.

2956 OKRASNI SLAK,MEŠANICA(Convulvulus tricolor)

Z raznobarvnimi cvetovi krasiposode, korita in viseče košare.Posamezen cvet traja samo endan, a vsak dan se odpirajo noviin novi cvetovi. 392979 NAVADNA KOZMEJA,METULJČKI, MEŠANICA(Cosmos bipinnatus)

S. mar.-jun. / C. jul.-okt.So najbolj uporabne vrtne cve-tlice. Odlično rastejo na sončnihgredah in obrobkih. Zaradi svojebujnosti so primerne za živomejo. Prelepe za oblikovanjepestrih šopkov v vazah. Rastejotudi na suhih in revnih tleh.40

2980 RUMENA KOZMEJACARPET (Cosmos sulphureus)

Nizko rumeno kozmejo sadimov okrasne lonce in v skupinskezasaditve na gredice. Oblikujenizke do srednje visoke, kom-paktne, dobro razvejane okroglegrmičke. Polpolnjeni svetleči cve-tovi so v odtenkih rumene, zlate,oranžne in rdeče barve. 413045 DALIJA, MEŠANICA(Dahlia pinnata)S. feb.-apr. / C. maj-sep.

Dalije, ki oblikujejo gomolj in namcelo poletje v čudovitih barvnihodtenkih krasijo vrt. Primerneso tudi za rezano cvetje. Radi jihnapadejo polži. 42

3093 ENOLETNI OSTROŽNIK,MEŠANICA (Delphinium ajacis)S. jan.-apr. ali sep.-okt./ C. jun.-avg.

Pokončna rastlina s cvetovi ra-zličnih barv, ki ustvarjajo prije-tno razpoloženje v vrtu in doma.43

ENOLETNI NAGELJČKIEnoletni nageljčki postajajovedno bolj priljubljeni. Zaradiprijetnega vonja in obilnegacvetenja prištevamo šabojevenageljčke k najlepšim poletnimcvetlicam. Imajo velike in polnedišeče cvetove na močnih ste-blih. Prelep je tudi hedvigovnageljček, ki cveti v različnihbarvah. Šabojev in hedvikovnageljček sta primerna zarezano cvetje.

3150 HEDVIGOV NAGELJ,MEŠANICA(Dianthus chinensis var. hedd.)S. jan.-apr. / C. jul.-okt.

Čudovit enoletni nageljček, pri-meren tudi za rezano cvetje.44

3225/1 ŠABOJEV NAGELJ,ROŽNAT(Dianthus caryophyllus)S. jan.-apr. / C. jul.-okt. 45

3225/2 ŠABOJEV NAGELJ,RDEČ (Dianthus caryophyllus)S. jan.-apr. / C. jul.-okt.

Šabojev nageljček se odlikuje skompaktno rastjo in lepimi cve-tovi. Dišeča cvetlica naj ne manjkana gredici in v poletnem šopku.463225/5 ŠABOJEV NAGELJ,RUMEN (Dianthus caryophyllus)S. jan.-apr. / C. jul.-okt. 47

3225/6 ŠABOJEV NAGELJ,KREM BEL(Dianthus caryophyllus)S. jan.-apr. / C. jul.-okt.

Zaradi prijetnega vonja in obil-nega cvetenja prištevamo ša-bojeve nageljčke k najlepšimpoletnim cvetlicam. Imajo ve-like in polne dišeče cvetove namočnih steblih. 483245 ŠABOJEV NAGELJ,MEŠANICA(Dianthus caryophyllus)S. jan.-apr. / C. jul.-okt.

Šabojevi nageljčki so primernitudi za rezano cvetje. 49

22

SE

ME

C

VE

TL

IC

RAZLIČNI NARAVNI NAČINI OBRAMBE PRED POLŽI V VRTUZasejemo gredice in obrobke s cvetlicami, ki se jih polži izogibajo:kalifornijski mak (Eschscholtzia), vrtna črnika (Nigella), kapucinka (Tropaeolum), metuljčki (Cosmea), ogn-jič (Calendula), grenik (Iberis), mak (Papaver), napihnjena mrežica (Statice), grobeljnik (Alyssum).Polže pobiramoNa potke med gredicami zložimo deske. Polži se čez dan skrijejo pod deske, tako da jih lahko enostavnonabiramo in odstranimo.Nekatere rastline privlačijo polže: žametnica (Tagetes sp.), hren in blazinaste trajnice. Med temi rastlinamijih lahko vedno najdemo, naberemo in odstranimo. KER JE ŽAMETNICA SESTAVNI DEL VSAKEGA VRTA INMORA RASTI RAZTRESENO PO CELEM VRTU, NAM SLUŽI TUDI KOT VABA ZA POLŽE. Na najbolj ogroženegredice nastavimo rezine surovega krompirja. Ponoči se polži zberejo okoli teh rezin, ker jih radi jedo.Rezine surovega krompirja privlačijo tudi strune. Tako hkrati s polži nabiramo tudi škodljive strune in jihodstranimo z vrta.Preprečimo dostop polžev do vrtaMed ali ob gredice lahko nasujemo snovi, ki onemogočajo premikanje polžev. Te snovi povzročajo, dapolži izločajo veliko sline in s tem slabijo. Te snovi so: kamena moka, apnena moka, žaganje. Nasujemo jihv širini za debelino roke okoli ogroženih gredic. Vendar moramo to početi po vsakem dežju.Med gredice ali ob gredice posejemo belo gorjušico (Sinapis alba). Bela gorjušica s svojimi izločki zadržujepolže stran od gredic. Tudi v vrtu je zelo koristna: z njo odganjamo polže, uničujemo pa tudi talne škod-ljivce nematode, njene korenine rahljajo tla, bujna zelena masa preprečuje rast plevela. Je odličnarastlina za zeleno gnojenje. Posejemo jo med letom na vsako prazno gredico ali pa jo sejemo v pasu obgredice. Hitro in bujno raste. Običajno jo porežemo pred cvetenjem. Med gredice nasujemo dele rastlin, ki s svojimi vonjavami polže odvračajo. To so deli praproti, bezga, vratiča(Tanacetum sp.), preslice, rmana in iglice kleka (Thuja sp.). Pasti za polžePivo polže privablja, dokler ni razredčeno. V zemljo zakopljemo plastično posodico ali lonček tako, da jevrh zravnan z zemljo. Lončke napolnimo s pivom. Pivo polže privlači, tako da se v njem utopijo. Pivo sene sme razredčiti, zato zakopane posodice in kozarčke vedno znova polnimo, lahko pa nad njimi nared-imo improvizirano strešico. Naravni sovražnikiNaš največji prijatelj in njihov največji naravni sovražnik je ježek: ne uživa samo ličinke žuželk, ampaktemeljito pospravi tudi polže. Ostale koristne živali so še krastače, krešiči in kuščarji.

3330 KALIFORNIJSKI MAK,MEŠANICA(Eschscholtzia californica)

S. mar.-jun. / C. jun.-okt.Sejemo ga neposredno na prosto.Je nežna in nezahtevna enolet-nica s karminastimi, rumenimiali oranžnimi cvetovi. Najrajeraste na soncu in v suhih tleh.Celo poletje nam krasi grede,balkone, terase. 503423 GAJLARDIJA,MEŠANICA (Gaillardia aristata)S. apr.-jul. / C. jun.-sep.

Lahko je tudi trajnica z lepimi,žarkasto oblikovanimi cvetovi vživahnih, zlato rdeče rjavih barvah.Primerna za suha in revna tla.513540 GODECIJA, MEŠANICA(Godetia grandiflora)S. mar.-apr. / C. jun.-sep.

Nežni, svilnati cvetovi so v vrtuin vazi nekaj posebnega. Zelonezahtevna. 523665 PAJČOLANKA, BELA(Gypsophila elegans)S. mar.-jun. / C. jun.-sep.

Že šest tednov po setvi oblikujevelike cvetove. Za lep dodatek kšopkom. 53

3695 SONČNICA VISOKA,MEŠANICA(Helianthus annuus)S. apr.-maj / C. jul.-sep.

Veliki cvetovi v pisano rumenihodtenkih. Je odlična za ustvar-janje svetle pokrajine, živih mej.Nezahtevna visoka cvetlica, od-porna na vročino in sušo. Uspevatudi v večjih posodah. Najboljeje, če jih sejemo na prosto inkasneje redčimo. 543702/2 SONČNICA NIZKA,MEŠANICA POLNJENIHCVETOV (Helianthus anuus)S. apr.-maj / C. jul.-sep.

Cvetni koški prinašajo v vrt ve-selo razpoloženje. Raste lahkoposamično ali v cvetoči živi meji.Visoka je 60-70 cm. 553696 SONČNICA NIZKA,MEŠANICA (Helianthus annuus)S. apr.-jul. / C. jul.-okt.

Nizka sončnica, ki oblikuje velikorumenih enostavnih cvetov. Cvetipribližno 3-4 tedne. Primerna zasaditev v skupinah v okrasne po-sode in korita ter na gredice. Ras-te na soncu in v polsenci. 563830 LETNA CIPRESA,ZELENA (Kochia scoparia)S. mar.-apr.

Velik, okrogel grmiček s finimilisti, ki jeseni pordečijo. Odličnaza oblikovanje živih mej in prele-pa v cvetličnih posodah. 57

3890 LAVATERA, MEŠANICA(Lavatera trimestris)S.mar.-apr. / C. jul.-okt.

Bogato cveti (belo in roza). Pri-merna je za oblikovanje visokihcvetnih gredic in za rezano cvetje.Odlično prenaša slabo vreme.583895 OKRASNI LAN, RDEČI(Linum sp.)S.apr.-maj. / C. jun.-sep.

Nežna, hitro rastoča enoletnica,ki zraste 35 do 45 cm visoko. Ži-vahni, rdeči cvetovi imajo temnosredino. Za rastišče ni zahtevna,najraje ima lahka in revna tla tersončne ali polsenčne lege. Za-cveti sredi poletja. Rada se samazaseje. 593920 NOČNA FRAJLA,MEŠANICA(Matthiola bicornis)S. mar.-apr. / C. maj-jun.

Opojno dišeča enoletnica. 603933 POLETNI ŠEBOJ,LEVKOJA, MEŠANICA(Matthiola incana)S. nov.-jun. / C. jun.-avg.

Ima srebrno zelene liste in de-hteče pisane cvetove. Sadimojo na redko, da pridejo cvetovido izraza. 61

4320 VEČERNICA, MEŠANICA(Mirabilis jalapa)S. mar.-apr. / C. jul.-okt.

Cvetlica pisanih barv, ki nenehnocveti. 624396 OKRASNI TOBAK,MEŠANICA (Nicotiana affinis)S. feb.-mar. / C. jun.-okt.

Dišeča in izredno lepa cvetlica, kiv skupinah popestri grede, bal-kone. Cveti celo poletje. Dobroprenaša vroče sonce. 634450 VRTNA ČRNIKA,MEŠANICA (Nigella damascena)S. mar.-apr. / C. jun.-sep.

Lepa v skupinah in za rez. Za obli-kovanje suhih šopkov so prilju-bljene zelene ali suhe semenskekapice, ki jih režemo tik preddozorelostjo semena. 644504 VRTNI MAK, MEŠANICA(Papaver sp.)S. mar.-maj / C. jun.-avg.

Sejemo neposredno na prosto.Da v vazi dolgo zdrži, režemo šezaprte cvetne popke. 65

23

SE

ME

C

VE

TL

IC

4570 PETUNIJA, MEŠANICA(Petunia hybrida)S. feb.-mar. / C. apr.-sep.

Pisani, lijakasto oblikovani cve-tovi nam celo poletje krasijo ob-robke, grede in cvetlične posodena balkonih in terasah. 664710 PLAMENKA, MEŠANICA(Phlox drummondi)S. mar.-maj / C. jun.-sep.

Bogato cvetoče, visoke enoletni-ce različnih barv. V poletni vro-čini jih redno zalivamo. 675110 KLOŠČEVEC, RDEČ(Ricinus communis)S. mar.-apr. / C. sep.-okt.

Ogromna, hitro rastoča enoletni-ca z dekorativnimi listi. Pri-merentudi za cvetlične posode. 685124 ČRNOOKA, MEŠANICA(Rudbeckia hirta)S. mar.-apr. / C. jun.-okt.

Primerna za oblikovanje prelepihcvetočih skupin ob poteh in medgrmičevjem. Cvetove režemo,preden se odprejo. 695179 SALPIGLOSIS,MEŠANICA (Salpiglossis sinuata)S. mar.-apr. / C. jun.-sep.

Trobentasto oblikovani cvetoviz mrežasto oblikovanimi žilamise svetijo v mavričnih barvah.Odlična za rezanje. Rada imavroča poletja. 705174 SALVIJA, KADULJA,RDEČA (Salvia splendens)S. jan.-mar. / C. maj-okt.

Za oblikovanje čudovitih rdečihskupin, ki nam celo poletjekrasijo vrt. Dobro raste tudi narevnih tleh. 715440 VISOKA ŽAMETNICA,MEŠANICA (Tagetes erecta)S. apr.-maj. / C. jun.-okt.

Visoke cvetlice sončnih barv. Zaokras gred in trat. 725515 KAPUCINKA, NIZKA,MEŠANICA(Tropaeolum lobbianum)S. apr.-maj / C. jul.-sep.

Nežni, cvetoči grmički za lep inzdrav vrt. 735600 SPORIŠ, MEŠANICA(Verbena hybrida)S. feb.-apr. / C. jun.-okt.

Cvetoča enoletnica, primernaza oblikovanje bogato cvetočihgred in posod. 74

5901 KAKTUSNA CINIJA,MEŠANICA(Zinnia elegans "Cactus")S. mar.-maj / C. jun.-okt.

Dolgotrajno cvetoče cvetlice,odlične za cvetlične grede in rez.755971 CINIJA, MEŠANICA(Zinnia elegans)

S. mar.-maj / C. jun.-okt.Veliki, raznobarvno svetlečicvetovi na dolgih in močnihpecljih. Idealna za rez. 765972 CINIJA, RUMENA (Zinnia elegans)S. mar.-maj / C. jun.-okt. 77

5973 CINIJA, RDEČA(Zinnia elegans)S. mar.-maj / C. jun.-okt.

Cinije potrebujejo sončno mestoter hranljiva in rahla tla. Hvale-žne so, če jih negujemo: rahljamotla, odstranjujemo odcvetele cve-tove, redno gnojimo. Nagradilenas bodo z obilnim cvetenjem.786002 CINIJA DROBNOCVETNA, MEŠANICA(Zinnia elegans »Liliput«)S. mar.-maj / C. jun.-okt.

Drobni, raznobarvno svetlečicvetovi na dolgih in močnihpecljih. Idealna za rez. 795905 CINIJA PEPERMINT,MEŠANICA (Zinnia elegans)

Veliki, raznobarvni cvetovi soposuti s temno rdečimi pegamiin progami. 80

PLEZALKE INSUHO CVETJELEPE IN ZANIMIVE POPENJALKE PLEZALKEPuste zidove balkonov, teras inhiš, velike ograje ter špalirje na-jhitreje popestrimo z enoletnimiplezalkami. Na zelenih površinah,ki jih med rastjo ustvarijo, secelo poletje svetijo različni cve-tovi. Posebno preprosta je setevkapucinke. Raste vodoravno inse tudi poveša, listi in plodovikapucinke pa so celo užitni. Vsepopenjave enoletnice običajnosejemo na prosto sredi maja.

2420 OKRASNE BUČKE,MEŠANICA (Cucurbita pepo)

Prikupne majhne plodove raz-ličnih oblik in barvnih vzorcevuporabljamo za okrasitev stano-vanj in poletno-jesenskih aran-žmajev. 812422 OKRASNE BUČKEKOBRA (Cucurbita maxima)

Kobra je okrasna, zelo dekora-tivna bučka posebne (stekleni-časte) oblike, temno zelene barvez belimi lisami. Premer spod-njega dela buče je 15-20 cm.Raste na dolgih poganjkih, kijih lahko napeljemo na ograje,zidove ali po kompostu. Bučeposušimo na svežem zraku. Obsušenju se ne smejo dotikati.82

24

SE

ME

C

VE

TL

IC

3810 LEPI SLAK, MEŠANICA(Ipomoea purpurea)S. mar.-apr. / C. jul.-okt.

Čudovita plezalka s pisanimicvetovi. 833812 LEPI SLAK HEAVENLYBLUE (Ipomoea purpurea)S. mar.-apr. / C. jul.-okt.

Plezalka z nebesno modrimicvetovi. 845452 THUNBERGIJA ALILEPA SUZANA, MEŠANICA(Thunbergia alata)S. mar.-apr. / C. jun.-okt.

Prelepa plezalka za zelo sončnelege. Cvetovi so rumeni s črnosredino. 855474 KAPUCINKA, MEŠANICA(Tropaeolum majus)S. apr.-maj / C. jul.-okt.

Ima zelo dolge, cvetoče pogan-jke, ki nam prekrivajo vrtna tla,zidove, ograje. Domovina ka-pucinke je Peru. Ta bogato cve-toča plezalka zraste tudi do 4metre. Ne smemo je preveč za-livati niti gnojiti, saj gnojenjepospešuje le rast listov. Sejemojo aprila in maja, da cveti poleti.Prinaša zdravje in lepoto v vrt.Njene liste lahko uživamo skupajs solato. Plodove pa uporabljamokot kapre. S cvetočimi poganjkicelo leto oblikujemo nenavadnešopke, ki nam lepšajo dom.86

DOLGO CVETOČE POLETJECvetoče in dehteče rastlinenašega vrta so minljive. Vendarnas nekatere, ki jih v pravemčasu posušimo, lahkorazveseljujejo dolgo časa. Suhešopke izdelamo čisto prepro-sto. Še zaprte cvetove rož pore-žemo. Stebla naj bodo čim daljša.Oblikujemo šopke in jih s cvetovinavzdol obesimo, da se sušijo.Sušiti se morajo v senčnem inzračnem prostoru. Ne smejo senavlažiti. Taki čarobni cvetličnišopki nam bodo prijetnopopestrili mrzle zimske dneve.

3720 SUHA ROŽA, MEŠANICA(Helichrysum monstrosum)S. mar.-maj / C. jul.-okt.

Znano suho cvetje v svetlečihbarvah, ki nam služi za obliko-vanje prekrasnih šopkov. S svo-jimi nenavadnimi cvetovi so tudilepe na gredi. Napol razcvetelecvetove režemo opoldne in jih vsenci s cvetom navzdol sušimo.875381 NAPIHNJENA MREŽICASTATICE, MEŠANICA(Statice sinuata)S. mar.-maj / C. jul.-okt.

Lepa suha roža. Posušena dobroohrani pisane barve cvetov.88

DVOLETNICEIN TRAJNICE2070 LAŠKI SLEZ, MEŠANICA(Althea rosea)S. mar.-maj / C. jun.-sep.

Dvoletnica, ki ima vrtnicam po-dobne cvetove. Na vrtu izstopajoin poudarjajo njegovo barvitost.90

2570 MARJETICA, MEŠANICA(Bellis perennis)S. jun.-jul. / C. sep.-okt., apr.-jul.

Dvoletnica, ki nam lepo okrasiobrobke gred in trat. 912678 ZVONČNICA, MEŠANICA(Campanula medium)S. maj-jul. / C. maj-avg.

Dvoletna, velika in lepa zvon-čnica, primerna za okras vrta inza rez. 922813 ZLATI ŠEBOJ,ZLATENEC, MEŠANICA(Cheiranthus cheirii)S. maj-jul. / C. apr.-jul.

Dvoletnica in trajnica. Njen pri-jeten vonj in njeni zanimivi cve-tovi, zlato oranžni, rdeče rjavi, soposebnost vašega vrta. 933133 TURŠKI NAGELJ,MEŠANICA (Dianthus barbatus)S. apr.-jun. / C. jun.-jul.

Dvoletni. Za okras gred in reza-nje. Prekrasno poživi balkone interase. Potrebuje sonce in ap-nenčasta tla. Bolje prezimi, čega čez zimo pokrijemo. 943205 DUNAJSKINAGELJČEK, MEŠANICA(Dianthus caryophyllus)S. apr.-jun. / C. jun.-avg.

Zelo popularni dvoletni nagelj-čki za okras vrtov in za rezanocvetje. 954359 SPOMINČICA,MEŠANICA (Myosotis alpestris)S. jun.-avg. / C. mar.-jun.

Dvoletnica. Srednje visoka, po-končno rastoča spominčica s pisa-nimi cvetovi. Najlepša v skupinah.965720/1 MAČEHA, RDEČAZ OČESOM (Viola tricolor)S. jun-avg. / C. sep., mar.- jun.97

5720/2 MAČEHA, MODRAZ OČESOM (Viola tricolor)S. jun-avg. / C. sep., mar.- jun.

Jeseni in spomladi cvetoče ma-čehe. Najlepše v skupinah. 985720/3 MAČEHA, RUMENAZ OČESOM (Viola tricolor)S. jun-avg. / C. sep., mar.- jun.99

5720/5 MAČEHA, RUMENA(Viola tricolor)S. jun-avg. / C. sep., mar.- jun.

Jeseni in spomladi cvetoče dvo-letnice. Lepe tudi kot zimskobalkonsko cvetje. 100

25

SE

ME

C

VE

TL

IC

5888 MAČEHA, MEŠANICA(Viola tricolor)

S. jun.-avg. / C. sep., mar.-jun. Jeseni in spomladi cvetoče ma-čehe. Cvetovi so različnih barv.1013675 SADRENKAPAJČOLANKA, BELA(Gypsophila paniculata)S. feb.-jul. / C. jul-avg.

VONJ INOKUSMEDITERANAMEDITERANSKA KUHINJA JEENA MED NAJBOLJ ZDRAVIMI.POLEG RIB IN OLJČNEGA OLJAPA POTREBUJEMO TUDIMEDITERANSKO ZELENJAVOIN ZAČIMBE. VSE TO LAHKOVZGOJIMO V DOMAČEM VRTU,S SETVIJO SEMEN IZ VREČICTEMATSKEGA SKLOPA VONJ INOKUS MEDITERANA.

Lepo olistana trajnica, na gostoposuta s polnimi belimi cvetovi.1024189 VOLČJI BOB, MEŠANICA(Lupinus polyphyllus)S. nov.-jul. / C. maj-jul.

Trajnica. Spektakularne cvetnesveče na lepi, zeleni listni pod-lagi oblikujejo čudovito cvetličnopokrajino. Je idealna za saditevv pisanih skupinah, na sončnihmestih. 103

5 CVETAČA DI SICILIAVIOLETTO(Brassica oleracea L. var. botrytis)

Raste v humozni, pognojeni zemlji,na sončni legi. Prava siciljanskacvetača, srednje pozna (110-120dni), z vijoličnimi okroglimi roža-mi. Med cvetačo sadimo solato,zeleno in sejemo redkvico. 19 CVETAČA ROMANESCO

Romanesco je zgodna cvetačanenavadne koničaste oblike,svetlo zelene barve in prijetnegasladkastega okusa. Sejemo majado konca julija. Zahteva dobrognojeno zemljo in veliko vlage.

Ob dobri oskrbi dozori v 85-90dni po presajanju. Najbolje rastespomladi in jeseni. 268 KONIČASTO ZELJEFILDERKRAUT

Je posebno zelje s koničastoglavo. Uporaben svež, za kisanjein skladiščenje. Dozori septem-bra in oktobra. Potrebuje močnognojena tla (kompost ali mineral-na gnojila za zelenjavo). Za skla-diščenje izberemo samo zdraveglave in ne prezrele. 387 LISTNATI OHROVT NERODI TOSCANA PRECOCE(Brassica oleracea L.)

Nagubani temni, skoraj črni listiimajo odličen sladek okus. Poprvem mrazu se mu okus še iz-boljša. Odličen za pripravo zdra-vih jedi, predvsem pozimi: juhein testenine. S svojim temnimizgledom polepša jesenskozimski zelenjavni vrt. 4137 KOLERABICAQUICKSTAR F1

Quickstar je NOV in odličen hib-rid kolerabice. Je zelo zgodnjakolerabica, svetlo zelene dokrem bele barve. Vzgajamo jona prostem, v tunelu in v rastli-njaku; od zgodnje pomladi dopozne jeseni. Kolerabice so tež-ke 150-170 g, okrogle do ploš-čato okrogle oblike. Meso kole-rabice je nežno, zelo okusno inbrez niti. Ne oleseni. 5182 MEŠANICA KORENČKOVHARLEQUIN F1(Daucus carota L. )

Zelo atraktivni korenčki različnihbarv: vijolični, oranžni, rumeniin beli. Najboljši sveži. Najboljerastejo v peščenih tleh. Koren-ček sejemo skupaj z redkvico(za markacijo), koprom (da boljekali) ter ob čebuli. 6360 SOLATA ROMANSKA(Lactuca sativa var. longifolia)

Oblikuje podolgovate glave spokončno rastočimi in trdnimilisti. Bolj odporna na vročino kotnavadna glavnata solata. Uživamojo presno, lahko jo dušimo kotsočivje ali pa iz nje pripravimosveže stisnjen zele-njavni sok(sočenje v sokovniku), ki je zelohranljiv in zdrav. 7363 ROMANSKA SOLATAOVIRED(Lactuca sativa var. longifolia)

Ovired je posebna romanskasolata rdeče barve. Sejemo jolahko celo leto, in to na prostemin v rastlinjaku. Uživamo mladerozete (spominjajo na motovi-lec) ali pa že večje glave. Je odli-čnega, rahlo lešnikastega okusa.Ne greni. Je odporna na plesen.8362 SOLATA GENTILINA(Lactuca sativa)

Zgodnja solata z odprto rozeto.Listi so prijetno zeleni in rahlonakodrani, okusni. Ne gre zlahkav cvet, zato je primerna tudi zapoletno pridelavo. Enostavnaza vzgojo. 9416 MEŠANICA VRTNIN ZAMLADE LISTE BABY LEAF

26

TE

MA

TS

KE

V

RE

ČI

CE

TEMATSKE VRECICE

ČAS SETVE IN NABIRANJAPRIDELKOV JE NAVEDEN VTABELI NA SREDINI KATALOGA

V mešanici so semena blitve,špinače, divje rukvice, rdečepese, radiča in solate. Seme se-jemo od pomladi do jeseni vvrsto, na prosto, v tunele alirastlinjake. Mlade lističe sprotirežemo in jih dodajamo svežimsolatam ali pa pripravimo z os-talo zelenjavo v voku. Sejemona 2 tedna. Odlična popestritevza VRT in KUHINJO. 10506 PARADIŽNIK BALCONYYELLOW F1(Lycopersicum esculentum)

Nizek koktail paradižnik, ki obli-kuje zelo kompaktne in razve-jane grmičke. Tudi zelo dekorati-ven, zato odličen za vzgojo v po-sodah na terasah. Lep je v kom-binaciji z rdečo baziliko. Češnjeviplodovi so svetleče rumeni inokusni (veliki v premeru 20-25 mmin težki 10-15 g). Z njimi si po-barvamo poletne solate. Paradi-žnik potrebuje veliko hranil invode ter sončno lego. 11520 PARADIŽNIK COCKTAILSUPERSWEET 100 F1 (Lycoper-sicum esculentum)

Visok paradižnik, ki ima na dol-gih poganjkih oz. latih (kot ve-liki grozdi) veliko majhnih rdečih,sočnih in zelo sladkih in okus-nih »češnjevih« plodov, velikihokoli 2-3 cm v premeru. Vsebu-jejo veliko vitamina C in so odli-čni v solatah. Potrebuje oporo.Paradižnik potrebuje velikohranil in vode ter sončno lego.V njegovi bližini naj rastejo pe-teršilj in kapusnice. 12706 BUČKA TONDO CHIARODI NIZZA (Cucurbita pepo)

Bučka, pri kateri uživamo okrogle,svetlo zelene plodove, ko so ve-liki nekje med pomarančo inmelono. Redno jih obtrgujemo,da zrastejo novi. Bučke potre-bujejo dobro pognojena tla, ve-liko sonca in vlage (tla zastiramos preperelim kompostom). Go-

jimo jih ob visokemu fižolu inkoruzi. Med bučke posejemokapucinko. 13707 BUČA BUTTERNUTAVALON F1 (Cucurbita moschata)

Buča Butternut Avalon F1 rastena dolgih poganjkih. Plodovi sodolgi 20-25 cm, v premeru 8-12cm in težki 0,7-1,5 kg. Rumenorjave buče z oranžnim mesom soposebne oblike, zato primerneza dekoracije in so odličnegaokusa (po lešnikih). Dolgo jihlahko skladiščimo (6 mesecev).Iz njih pripravimo različne jedi.Buče potrebujejo dobro pogno-jena tla, veliko sonca in vlage(tla zastiramo s preperelimkompostom). 14708 BUČKE SWEET DUMPLING F1(Cucurbita pepo)

Ima majhne dekorativne plo-dove (dolge 7-10 cm, v premeru8-12 cm, težke 0,4-0,8 kg) z oran-žnim mesom, ki ima sladkastokus po kostanjih. Iz njih pripra-vimo različne jedi. Se odličnoskladiščijo. Rastejo na soraz-merno kratkih poganjkih. Bučepotrebujejo dobro pognojenatla, veliko sonca in vlage (tla za-stiramo s preperelim kompostom).15709 MUŠKATNA BUČAMUSCAT DE PROVENCE(Cucurbita moschata)

Velike, rebraste, ploščato okroglebuče (visoke 15-25 cm, s preme-rom 25-40 cm in težke 5-25 kg)z močno oranžnim, sladkim inokusnim mesom za pripravo ra-zličnih jedi. Jeseni, oz. šele v časuskladiščenja, se zeleni plodoviobarvajo oranžno rumeno. Plo-dove lahko skladiščimo celo zimo.Raste na dolgih poganjkih. Bučepotrebujejo dobro pognojenatla, veliko sonca in vlage (tla zas-tiramo s preperelim kompostom).16

711 OKRASNE BUČKE MAYAMEŠANICA(Cucurbita pepo)

Okrasne bučke Maya mešanicasestavljajo v glavnem bradavi-časte bučke različnih oblik inbarv. Bučke imajo premer 5-20 cmin so težke 0,5-2,5 kg. Na dol-gem poganjku zraste v povpre-čju 5-8 plodov. Bučke potrebu-jejo zelo hranljiva tla, velikosonca, vlage in prostora.17712 SICILJANSKALAGENARIJA LAGENARIASICERARIA LONGISSIMA

Seme kali 14 dni. Spada medbuče. Mlade, nezrele, svetlo ze-lene plodove lahko uživamokot ostale bučke, zreli (dolgitudi 1 m) in posušeni pa imajouporabno vrednost. Okusneplodove Italijani pečejo s svežobaziliko, paradižnikom in oljčnimoljem in povrhu posujejo s sirom.Ima dolge poganjke, zato potre-buje oporo in veliko prostora.Uspeva tudi na terasi. 181072 BAZILIKA PICCOLINO(Ocimum basilicum)

Bazilika Piccolino ima drobneliste. Je kompaktne rasti (20-30cm). Ima močno aromo. Vzgo-jimo jo na prostem v vrtu medvrtninami ali v okrasnem lončkus cvetlicami na terasi in balkonu.Je občutljiva na mraz in zahtevaveliko sonca. Liste redno obtr-gujemo in jih uporabljamo svežev solatah, juhah, zelenjavnih(predvsem paradižnikovih) inmesnih jedeh. Vonj odganjamuhe. V vrtu naj raste ob para-dižniku, krompirjuin kumarah.19

1095 ORIGANO ALI DOBRAMISEL (Origanum vulgare)

Origano je začimbna in okrasnatrajnica, ki raste v obliki grmička(do 50 cm). Potrebuje sonce inrahla tla. Prilega se k mesnimjedem, juham, picam in omletam.Med cvetenjem ga porežemo inposušimo, kajti tudi posušenilisti ohranijo aromo. Krepi živce.201096 LUŠTREK(Levisticum officinale)

Luštrek je trajnica (tudi 2-3 mvisoka), ki naj raste v zelenjav-nem vrtu v družbi začimbnih inokrasnih trajnic. Rastline varujepred napadom škodljivcev. Tudipolsenca mu ustreza. Sveže aliposušene, zelo aromatične listedodajamo juham, enolončnicam,stročnicam, omakam, mesnimter krompirjevim jedem. Čezzimo koreniko v tleh zaščitimo.Zdravilni so listi in korenika: di-uretik, pospešuje prebavo,vzbuja poželenje. 211097 KREBULJICA(Anthriscus cerefolium)

Krebuljico (visoka 40-50 cm) se-jemo na polsenčno in vlažnomesto, ker gre drugače prehitrov cvet. Ker hitro raste, jo sejemovsakih 14 dni. Uporabljamomlade, sveže ali zmrznjene liste,ki imajo značilno aromo. V vrtuvaruje vrtnine pred ušmi, polži inmravljami. Prilega se juham, oma-kam, solatam in jajčnim jedem(palačinkam). Pospešuje presnovo.22

27

TE

MA

TS

KE

V

RE

ČI

CE

3698 RUMENI HELENIUMGOLDFIELD(Helenium amarum)

Rumeni helenium je kompak-tna, bogato cvetoča cvetlica. Jepolna majhnih cvetov zlato ru-mene barve, ki nepretrganocvetijo (novi cvetovi prerastejoodcvetele cvetove). Raste tudi nasuhih in skromnih tleh. Popestrizelenjavni vrt, obrobke ter okra-sne lonce na terasah in balkonih.233697 SONČNICA WAOOH(Helinathus annuus)

Srednje nizka sončnica z zlatorumenimi cvetovi, ki so v kon-trastu s temno zelenimi, lepooblikovanimi listi. Zelo trpežna ingosto razraščena cvetlica, odličnaza polepšanje zelenjavnega vrtain obrobkov. Potrebuje sončnolego in hranljiva tla. 243699 SONČNICAČAS JESENI

Posebna selekcija srednje vi-sokih sončnic (120 cm). Cvetoviso v odtenkih zlato rumene,rdeče in rjave barve. Ne potre-buje opore. Glavno steblo imaveliko stranskih poganjkov scvetovi. Odlična za popestritevzelenjavnega vrta. Primernatudi za rez. 252925 PEPELKA CIRRUS(Cineraria maritima)

Je odlična cvetlica za zasaditevgredic in obrobkov. Listi so svetli,srebrni in niso preveč narezani.Je kompaktna in nizka. Je odli-čna za kontrast begonijam,

salvijam, petunijam in pelargoni-jam. Odporna na različne vremen-ske razmere (tudi sušo). 263851 GRAHOR SPENCERCHOICE, MEŠANICA(Lathyrus odoratus)

Enoletna plezalka (180 cm), kispada v družino metuljnic (bo-gati tla z dušikom). Cvetovi soveliki in v različnih barvnih od-tenkih. Potrebuje oporo. 276022 MEDITERANSKAMEŠANICA CVETLIC

Mediteransko mešanico cvetlicsestavljajo različne nizke eno-letnice. Na vrtu njihovi cvetoviustvarijo čudovito cvetočo pre-progo. Cvetlice se med sebojdopolnjujejo v rasti in obdobjucvetenja ter barvnih odtenkih.Rade imajo peščena tla, velikosonca in zmerno zalivanje. Eno-stavna vzgoja. 28

PRIDIHAZIJEV VAŠEMVRTUPRIPRAVA ZELENJAVNIH JEDIV VOKU JE ENA OD BOLJZDRAVIH MODNIH MUH.ZELENJAVO IN ZAČIMBE, KIPOPESTRIJO JEDI IZ VOKA,LAHKO VZGOJITE V DOMAČEMVRTU S SETVIJO SEMEN IZVREČIC TEMATSKEGA SKLOPAPRIDIH AZIJE V VAŠEM VRTU.NEKAJ EKSOTIČNIH VRTNIN,ZAČIMB IN CVETLIC NAS BOZAGOTOVO RAZVESELILO.

80 PAKCHOI(Brassica campestris)

Kitajska gorčica tvori sklenjeneglave z bleščeče zelenimi listi inširokimi belimi žilami. Rada imagloboka, humozna tla in velikovlage. Jeseni jo pred mrazomzaščitimo z agrokopreno. Uži-vamo jo presno ali nežno dušeno.Lahko raste ob špinači. 29183 KORENČEK KURODA

Oranžno rdeči azijski koničnikorenček za celoletno pridelavo.Srednje dolge, okusne, hrustl-jave, nežne in sladke korenčkeuživamo sveže ali pa jih skladiš-čimo. Odlični za sočenje. Dozoriv 80-100 dneh po setvi. Setev:od februarja (Primorska) do ju-nija. Korenček potrebuje rahla,organska in odcedna tla. Rastetudi v slabših tleh. Je bogat z vi-taminoma A in C ter kalijem.30317 MEŠANICA REDKVICEASTERN EGGS(Raphanus sativus)

Barvita mešanica redkvic razli-čnih okroglih sort: Saxa 2, Parat,National2, Tondo Bianco. Roza,vijolične, rdeče, škrlatne in beleredkvice so hrustljave in blagegaokusa. Za celoletno pridelavo.31341 REDKEV DAIKON MINOWASE SUMMER CROSSNR. 3 F1 (Raphanus sativus)

Zelo dolga, (45-50 cm) gladka inbela japonska redkev blagegaokusa, ki je ne sejemo pred ju-nijem. Pred setvijo tla globoko

zrahljamo, ne smemo jih gnojitis hlevskim gnojem. Rada raste navlažnih in tudi malo senčnihrastiščih. Za pripravo mnogoazijskih jedi (solate, juhe, omake).32401 MEŠANICA AZIJSKIHLISTNATIH RASTLIN

V mešanici so različne vrste azi-jskih listnatih rastlin: MizunaEarly, Tatsoi, Red Giant, Kailaan(vse Brassica sp.). Imajo okusneliste (po gorčici) zanimivih oblikin barv, ki so bogati z vitaminiin minerali. Zahtevajo sončnolego in tla bogata z organskosnovjo (kompost). Redno zali-vamo, da rastline ne grenijo.Redno jih režemo oz. liste obi-ramo in iz njih pripravljamo so-late, juhe ali različne azijskejedi. V vrtu zdržijo dolgo v jesen(pobiramo tudi pod snegom) inso zelo dekorativne. 33466 ŠPINAČA PREVIA F1

NOV HIBRID špinače, ki je odpo-ren na bolezni. Listi so temnozeleni, lepe oblike. Gre pozno vcvet. Za jesensko, zimsko inpomladansko pridelavo. 34601 STOLETNA ČEBULA(Allium fistulosum)

Je sorodnica čebule, vendar nerazvije čebul in ima votle liste invotlo belo »steblo«. Nepogrešljivav azijski kuhinji. Odlična kot do-datek k solatam. Tudi dekorativna.Ni zahtevnaza vzgojo.Posejemo joob gredici korenčka.35

28

TE

MA

TS

KE

V

RE

ČI

CE

ČAS SETVE IN NABIRANJAPRIDELKOV JE NAVEDEN VTABELI NA SREDINI KATALOGA

632 KUMARE SOLATNEJAPONSKE SOUTHERNDELIGHT F1

Solatne japonske kumare, kislovijo po prijetnem in odličnemokusu ter izredno dobri preba-vljivosti. Kumare so temno ze-lene, gladke in dolge okoli 30cm. Lahko jih gojimo od zgod-nje pomladi do pozne jeseni naprostem, v tunelu in v rastlinjaku.So tolerantne na bolezni in od-porne na vročino. Zelo enostavneza vzgojo in odlično rodijo. 36674 MOMORDIKA(Momordica charantia)

Tropska rastlina z dolgimi (do 4 m)plezajočimi poganjki (potrebujeoporo). Iz rumenih, po vaniljidišečih cvetov se razvijejo dolgiplodovi, katerih površina spom-inja na krokodiljo kožo. Ko do-zorijo, zeleni plodovi postanejorumeno oranžni in se žarkastorazpočijo. Mlade grenke, zeleneplodove uživamo kot bučke,mlade poganjke in liste pa kotšpinačo. Celotna rastlina je zdra-vilna. Po vsem svetu jo uporabl-jajo za zdravljenje sladkornebolezni, hemeroidov, vročine inkožnih bolezni. Obilno gnojimoin zalivamo. Potrebuje velikotoplote. 37713 BUČA DELICA F1(Cucurbita maxima)

Hibrid ima gladke, ploščatookrogle, temno zelene plodove,z desetimi izrazitimi svetlo sivimirežnji. Višina ploda je 9-13 cm,premer 16-23 cm in teža 1,0-2,5kg. Temno rumeno meso je zelookusno. Plodove lahko skladi-ščimo 6 mesecev (v hladnem intemnem prostoru). Raste na dol-gih poganjkih. Buče potrebu-jejo dobro pognojena tla, velikosonca in vlage (tla zastiramo spreperelim kompostom). 38

952 DOLGA VIGNA(Vigna unguiculata sesquipedalis)

Plezajoča tropska in subtropskaenoletnica. V 60-70 dnevih posetvi začnejo v paru rasti dolgi(40-50 cm) stroki. Najbolje jepobrati in kuhati še mlade innezrele stroke. Uživamo jih su-rove ali kuhane. Uporabljajo jihv kitajski (»stir fries«) in malezi-jski kuhinji. Stroki so bogati zbeljakovinami, vitaminom A,tiaminom, riboflavinom, žele-zom, fosforjem in kalijem. Vse-bujejo pa tudi vitamin C, mag-nezij in mangan. 391071 DIVJA RUKVICARUKOLA ALI TANKOLISTNIDVOREDEC (Diplotaxis tenuifolia)

Divjo rukvico sejemo od pom-ladi do jeseni, vsakih 14 dni, dauživamo mlade aromatične liste.Potrebuje veliko vode. Sveželiste uživamo v solatah, polivkah,omakah, s krompirjem, zelen-javo in mesom. Je bogata z vita-mini (predvsem C), minerali(magnezij) in biološko aktivnimižveplovimi spojinami. Delujepoživljajoče in spodbuja prebavo.401073 SVETA BAZILIKAALI BAZILIKA TULSI(Ocimum sanctum)

Sveta bazilika zraste v srednjevelik, razvejan grm, visok okoli0,5 m. Ima drobnejše, močnodišeče liste in vijolične cvetove.Zahteva veliko toplote in sonca.Je sveta in zdravilna rastlina(zaradi vsebnosti posebnih olj vlistih): razkužuje in krepi imunskisistem. S čajem si zdravimo pre-hlad. Posadimo jo na vrt skupajs cvetlicami ob rob zelenjavnihgredic ali na balkone in terase.41

1074 TAJSKA BAZILIKA(Ocimum sp.)

Zelo aromatična bazilika, kateregrmiček zraste 40-90 cm visoko.Lepa v vrtu in v okrasnih loncihna terasi. Nepogrešljiva v azijskihjedeh. Vonj bazilike odganjamrčes. 421098 OKRA ALI BAMIJA(Abelmoschus esculentus)

Seme pred setvijo čez noč namo-čimo. Je eksotična in zelo deko-rativna rastlina (do 2 m visoka)zelo odporna na sušo. Zelomlade, nezrele plodove (dolgeca. 6-7 cm) redno previdno trg-amo (z rokavicami). Uživamo jihkot pečeno ali kuhano zelen-javo ali pa jih uporabljamo kotgostilo za juhe in zelenjavneomake. Okra vsebuje veliko ko-ristnih hranilnih snovi (pektini),minerale in vitamine. 431099 KORIANDER(Coriandrum sativum)

Je eksotično enoletno zelišče(50-80 cm), ki potrebuje velikosonca. Uporabljamo listke, pred-vsem pa zrela semena (rjavebarve): kot začimbo zeljnih inparadižnikovih jedi, riža, mesain peciva. Semena so sestavnidel začimbne mešanice kari.Suha semena dodajajo vložen-emu sadju in likerjem. Vzbujajoapetit in krepijo želodec. Pomem-bna tudi v homeopatiji. V vrtucvetovi privlačijo koristnežuželke. 441201 UŽITNI TOLŠČAK ALIPORTULAK (Portulaca sativa)

Užitni tolščak sejemo na sončnomesto in rahla prepustna tla.Hitro raste; režemo ga lahko žepo 3-4 tednih. Po rezi se obraste.Sočne liste uporabljamo kotšpinačo ali kot dodatek k sola-tam, zeliščnim omakam in skuti.Listi imajo osvežilen, kiselkastin nekoliko slan okus. Je bogatz vitamini in čisti kri. 452009 LIMONSKI OŽEP(Agastache m.)

Lepa in dekorativna enoletnica(v toplejših krajih trajnica) grmi-časte rasti. Listi imajo vonj in okuslimone, dekorativne “cvetnesveče” pa privlačijo metulje inčebele. Cveti od poletja dopozne jeseni. Cvetovi so primerniza rez. Liste dodajamo kot za-čimbo solatam in drugim jedem.Iz mladih listov pa si pripravimozeliščni čaj. Limonski ožep pot-rebuje veliko sonca in dobroprepustna tla. 462406 POLETNA ASTRAMATSUMOTO MEŠANICA(Callistephus chinensis)

Astre Matsumoto imajo čudo-vite, polne, kompaktne cvetove(v odtenkih vijolične, rdeče,roza in bele barve) z izrazito ru-meno sredino. Imajo kompak-tna pokončna stebla, zato sotudi primerne za rez. Da bododobro rasle, jih vsako leto sadimona drugo mesto, gnojimo z gno-jili z dolgotrajnim delovanjemin škropimo s preslično brozgo.472633 OGNJIČ INDIAN PRINCE(Callendulla officinalis)

Oranžni cvetovi se prelivajo vsredino mahagoni rdeče barve.Vsak cvet je unikatne barve.Odcvetele cvetove odstranju-jemo, da podaljšamo cvetenje.Raste naj povsod po vrtu, sajnam ga okrasi in vpliva na nje-govo zdravje. 48

29

TE

MA

TS

KE

V

RE

ČI

CE

3813 KRPASTOLISTNIZVEZDNI SLAK(Ipomoea quamoclit)

Tropska eksotična enoletnavzpenjavka. Ima do 3 m dolgepoganjke, izrazito narezaneliste in svetleče, lepe, rdeče cve-tove. Cveti od poletja do jeseni.Zelo intenzivno raste le, če imadovolj sonca (toplote) in vlage.Zaščitimo jo pred mrzlim vetrom,ki izsušuje. Potrebuje oporo.Privlači čebele in metulje. Sa-dimo tudi v okrasne posode nabalkonu in terasi. 493831 LIMONSKA TRAVA(Cymbopogon sp.)

Limonska trava je dekorativnain enostavna za vzgojo. Ima svežvonj in okus po limoni z navdi-hom vrtnice (vsebuje eteričnoolje citral). Kot sveža, mleta alisuha začimba za čaje, juhe inkari praške. Dodajamo jo lahkotudi perutnini, ribam in morskimsadežem. Služi nam za izdelavopotpurija. Uporabljajo jo tudi vkozmetični industriji. Dišečesveče z limonsko travo odgan-jajo mrčes. 503832 OKRASNI RIŽ BLACKMADRAS (Oryza sativa)

Okrasni riž je zelo enostaven zavzgojo, saj ga sadimo v okrasneposode. Zalivamo redno inobilno. Je zelo atraktivnaokrasna trava z vijolično zelen-imi listi. 513833 OKRASNA FACELIJA(Phacelia camapnularia)

Nizka, hitro rastoča, dišeča face-lija z encijanovo modrimi zvonča-stimi cvetovi. Nezahtevna, zelodekorativna, privablja čebele,se hitro in gosto razraste, takoda varuje vrtna tla. Lahko rastetudi v okrasnih loncih. 524505 ORIENTALSKI MAKPIZZICATO

Prelep orientalski mak. Cvetoviimajo črno sredino in so v od-tenkih rdeče, škrlatne, oranžne inrožnate barve. Veliki so 15-20 cm.Stebla, 60 cm visoka, so izrednokompaktna in močna, zato makne polega. 534711 FLOKS ALI PLAMENKATWINKLES(Phlox drummondii)

Seme kali 21 dni. Je zanimivaplamenka s posebnimi zvezdas-timi cvetovi v različnih barvnihodtenkih. Cveti neprekinjenocelo poletje. Raste na peščenihtleh, vendar jo moramo rednozalivati. Za obrobke, prekrivanjetal in skalnjake. 545175 MODROCVETNAKADULJA (Salvia farinacea)

Čudovita grmičasta modrocvet-na kadulja, ki bogato cveti. Cve-tovi so globoke modre barve inprijetnega vonja. Odlična cvetlicaza sajenje v okrasne posode, zaobrobke in rez. Odporna cvetlicana vse vremenske razmere.555411 TANKOLISTNAŽAMETNICA ORANGE GEM(Tagetes tenuifolia)

Tankolistna žametnica je kom-pakten, bujno cvetoč grmiček.Oranžni cvetovi in dekorativnitanki listi dišijo (kot lupinamandarine). Zelo pomembnacvetlica v ekološkem vrtu: priv-ablja koristne žuželke, za ob-likovanje dišečih šopkov in kotzačimba za različne jedi. 56

BOŽIČNOŽITO

Nežne zelene bilke komaj vzniklepšenice simbolizirajo življenje.Naši predniki so verjeli, da jimsetev božične pšenice zagotovidobro letino. Sejali so jo nagodovne dneve nekaterih svet-nikov, zelo pogosto na god sv.Lucije, 13. decembra. Pšeničnožito posejemo v plitke sklede,na sredini naredimo v prst ma-jhno vdolbinico, kamor kasnejepostavimo svečo. Na toplemmestu vzkali pšenica že po nekajdnevih. Okrasitev postavimo namizo, ob večerih prižgemo tudisvečo. Ponekod božično žitokrasi jaslice ali okensko polico.Na god svetih treh Kraljev,6. januarja, božično žito pospra-vimo. Lahko pa ga sejemo šeenkrat in pospravimo šele zasvečnico (2. februarja). Tradicionalno pakiranje 1Moderno 2

SEJALNIKOMPLETKISejalni kompleti vsebujejoseme, zemljo in majhnoposodico, kjer si vzgojimomlade sadike za presajanje.SEJALNI KOMPLETKIVsebina:• 4 paketki s semenom• Kompost• Štiridelni setveni plato

in prozoren pokrovSETEVKompost stresemo v 4 predalčkesetvenega platoja in ga navla-žimo. Pazimo, da ne preveč.Seme vsake sorte posejemo vsvoj predalček (5 mm globoko) inplato pokrijemo s pokrovčkom.Plato postavimo na toplo mesto spovprečno temperaturo 18-21oC.Redno vlažimo, tako da se kom-post ne izsuši. Ko seme kali, set-veni plato postavimo na svetloin toplo mesto (NE na direktnosonce) in ga redno obračamo.Če je potrebno, odstranimo(obrišemo) vlago s pokrovčka.

NADALJNJA VZGOJAKo so sadike dovolj velike, jihpresadimo v večjo posodo. Pripresajanju pazimo, da ne poško-dujemo korenin. Ne posadimojih pregosto! Lonce postavimona toplo in svetlo (ne na direk-tno sonce). Ko mine nevarnostpozebe, rastline presadimo naprosto(v lonce ali v vrt). Lahkojih tudi zaščitimo z agrokoprenoValentin. Setveni plato in pokrov lahkopo pranju ponovno uporabimo.

SEJALNI KOMPLETČILIJA & PAPRIKI

• Čili Jalapeño• Paprika Kalifornijsko čudo• Paprika Yolo Wonder• Čili Cayenne 1SEJALNI KOMPLET JAGODIN CVETOČIH DIŠAVNIC

• Gozdna jagoda • Timijan• Origano • Sivka 2 SEJALNI KOMPLETZA VISEČE POSODE

• Lobelija Cascade• Kapucinka Trailing• Petunija Colorama• Brahikoma River Daisy3

30

TE

MA

TS

KE

V

RE

ČI

CE

MINIVALENTIN:ZA OTROŠKIVRTRAVEN KOT NA MIZI PRT,TAKO IZGLEDA TA NAŠ VRT.VZORCE PLETEJO VRTNINEOD POMLADI PA DO ZIME.Zelenjavno cvetlični vrt je pros-tor, kjer rastejo vrtnine, cvetlice,zelišča in tudi plevel. Lahko jemajhen, zelo majhen, ali pa velikkot njiva. Na gredicah rastejosolata, korenček, rdeča pesa,zelje, cvetača, grah, fižol in šetoliko drugega. Seveda morabiti vmes tudi kakšna lepa rožica,na primer cinija, ki dolgo cvetiin jo radi obiščejo metulji. Nazelenjavnem vrtu je življenjezelo pisano. Kar naprej se nekajdogaja.

KORENČEKKorenček prejmi lep pozdrav,odkar te jem, sem čisto zdrav!

Korenček je zelo zdrav, meddrugim vpliva na dober vid inmočne kosti. Mlade korenčkepulimo, ko začnejo zunanji listirumeneti. 1RDEČA PESARdeča pesa rdečula, z rdečimsokom si zdravnica,ko obišče me vročina, ohladiš mivroča lica.

Rdeča pesa je najboljše naravnozdravilo proti slabokrvnosti. Njensok znižuje telesno temperaturoin nas varuje pred raznimi virus-nimi obolenji. Gomolje rdeče pese pulimo,ko so v premeru veliki približno3 centimetre. 2

REDKVICABrrr… me speče tvoj okus,a zdravilna si, in to je plus.

Redkvica tako hitro raste, da jipravimo kar mesečna redkvica.To pomeni, da preteče od setvedo spravila pridelka manj kotmesec dni. Redvica pospešujetek ali ješčnost. Če ne pohitimo s pobiranjemredkvic, postanejo gobaste,puhle in pekoče. Sejemo jovečkrat na leto, a vsakokrat letoliko, da jo lahko pohrustamov enem tednu. 3SOLATA BERIVKA MEŠANICAListe solate na krožniku štejem,rdeče, zelene … in se jim smejem.

Sorti Lollo Rossa in Lollo biondasta odlični solati, ki bosta pope-strili vaše pogrnjene mizice.Pridelali boste rdeče in zeleneliste. A ne pozabite, da lahkomlade rastlinice presadite naprazno gredico. Vrsta od vrstenaj bo oddaljena približno 25 cm,enako tudi solate v vrsti. 4ŠPINAČA MATADORŠpinača zelena, ti si njam, njam,od vse zelenjave najraje te imam.

Danes je špinača zelo razširjenain že otroci se srečajo z njo vnajranejšem obdobju svojegaživljenja. Pri pripravi jedi za-vržemo listne peclje, uporabl-jamo le listne ploskve. Špinačaje zelo priporočljiva tudi zasladkorne bolnike in izčrpaneljudi. Vedno uživamo svežepripravljene jedi, nikoli jih nepogrevamo. 5

SLADKA KORUZAPo soseski že odmeva,koruza dozoreva.Zdaj vsak pripravit mora palico,da spekel si bo malico.

Sladka koruza je mlada vrtnina,ki ima rada topla tla, zato jo nagredico posejemo šele maja. Zakuhanje in pečenje so primernistorži z mehkim, a že rumenimzrnjem. Oličkane storže lahkoen teden hranimo v hladilniku vplastični vrečki, nato jih moramoporabiti. Kuhamo ali pečemo celestorže. V zamrzovalniku shran-imo cele storže ali samo zrnje.6BUČA VELIKANKA Dolge dneve rešujemo uganko,kako premakn′t bučo velikanko

Buča velikanka je lahko le tista,ki oblikuje zelo veliko bučo.Buče Prizewinner so rdečeoranžno obarvane, rebraste,bolj ali manj okrogle. Razvijejoveč kot 5 metrov dolge pogan-jke ali vreže. Tehatajo lahko tudi100 kg! V notranjosti je oranžnomeso, ki ga uporabimo zapripravo zelenjavnih juh, ra-zličnih pit in zavitkov. 7

SEJEMO IN SE SMEJEMOBabica pravi:«Kdaj bo pomlad?Zime še ptiček nima nič rad.V shrambi je seme,mnogo semen.Ko zemlja se ogreje,morajo ven!«

SONČNICANa dolgem peclju koškastosocvetjedozoreva vse poletje.Na jesen pa ptice,zobljejo semena vrh cvetlice.

Sončnice cvetijo od julija do ok-tobra. Na sončnih, odcednih ins kompostom dobro pogno-jenih tleh zelo lepo rastejo. Po-leti jih zalivamo in občasno tudipognojimo. 8

CINIJAMetuljček sanjavček,kdaj prideš spet,utrujen počivat na moj velik cvet?

Lepa cinija zraste v višino odpol metra do en meter. Cvetnikoški so rdeči, rumeni, oranžni,krem beli, vijolični … Občudu-jemo jih od julija do začetka ok-tobra. Opazujte metulje, kakozavzeto dvorijo lepi ciniji! Zasveže poletne šopke režemocvetlice, ki imajo povsemodprte cvetne koške. 9SUHA ROŽAŠe pozimi si kot sred’ poletja,vsa vesela in vsa polna cvetja.

Beli, rdeči, oranžni, rumeni alirožnati cvetovi (cvetni koški)krasijo gredo od poletja do za-četka jeseni. Suha roža »cveti«tudi pozimi. V ta namen poreže-mo cvetna stebla, tik preden secvetni koški odprejo. Povežemojih v šopke, ki jih obesimo s cve-tovi navzdol v zračno vrtno lopoali na zračno podstrešje. 10SEJALNI KOMPLETENOSTAVNO ZA OTROKE

• Zelo visoka sončnica • Kapu-cinka • Žametnica • Vijolica 11

PA VELIKO VSAKE SREČE,MINI VALENTIN ZA KONECREČE!

SEME ZANAJMLAJŠE

31

SE

ME

Z

A

NA

JM

LA

JŠ

E

NAJBOLJŠA IZBIRASEMENSKEGA KROMPIRJASemenarna Ljubljana ima široko ponudbo sort semenskegakrompirja. Sorte so primerne za tržne pridelovalce krompirja,predelovalno industrijo v Sloveniji in vrtičkarje.Zgodnji, srednje zgodni in srednje pozni semenski krompirpakiramo tudi v manjše embalaže:• 1 kg; NOVO; 4 tipi pakiranja semenskega krompirja:

zgodnji, za cvrtje in pečenje, za kuhanje in praženje ter zasolate. Odlična izbira za manjše vrtove.

• 3 kg• 5 kg• 10 kg• platoji po 100 gomoljevSAJENJEKrompir sadimo, ko temperatura zemlje doseže vsaj 9oC, to je ponavadimeseca aprila. Debelejše gomolje sadimo redkeje, ker imajo več očes in odženejoveč kaličev oziroma stebel. Drobnejše gomolje pa sadimo bolj nagosto. Medvrstna razdalja (najprimernejša): od 70 do 75 cm.Razdalja v vrsti: od 30 do 35 cm, drobni gomolji 25 cm.

32

SE

ME

NS

KI

K

RO

MP

IR

SORTNI IZBOR SEMENSKEGA KROMPIRJA V EMBALAŽAH 3, 5 IN 10 kg

Sorta Zgodnost Meso Kožica Gomolji Skladiščenje Pakiranje Opombe

MARIS BARD ZGODEN Belo Bela Podolgovato ovalni Predvsem za poletno 3, 5, 10 kg Dobra jedilna sortain zgodnje jesensko uporabo;odličen za skladiščenje

RIVIERA ZGODEN Svetlo rumeno Svetlo rumeno Ovalni Za svežo uporabo; 3, 5, 10 kg Zelo zgodnja in dobrani primeren za skladiščenje jedilna sorta

KRESNIK ZGODEN Belo Svetlo rjava Kifeljčar Za svežo uporabo; 3, 5 kg Za zelo zgoden ročenni za skladiščenjeizkop; slovenska sorta

JANA SREDNJE ZGODEN Belo Rjavo rumena Podolgovati Za svežo uporabo 3, 5 kg Za zelo zgoden ročenizkop; slovenska sorta

ARINDA SREDNJE ZGODEN Svetlo rumeno Svetlo rumeno Podolgovato ovalni Za svežo uporabo 5, 10 kg Za BIO pridelavo(odporna na bolezni)

VESNA SREDNJE ZGODEN Svetlo rumeno Svetlo rumena Okrogli Za svežo uporabo 5, 10 kg Slovenska sorta; zelodobra jedilna sorta

SANTÉ SREDNJE POZEN Rumeno Rumena Ovalni Za zgodnje jesensko 10 kg Za BIO pridelavouporabo (odporen na bolezni)

COSMOS SREDNJE POZEN Svetlo rumeno Rumena Ovalni Odličen za skladiščenje 10 kg Za BIO pridelavo(odporna na bolezni)

ROMANO SREDNJE POZEN Kremno belo Svetlo rdeča Okroglo ovalni Odličen za skladiščenje 10 kg Dobra jedilna sorta

ALADIN SREDNJE POZEN Kremno belo Rdeča Podolgovato ovalni Odličen za skladiščenje 10 kg Zelo dobra jedilnasorta

CVETNIK SREDNJE POZEN. Belo Svetlo rjava Podolgovato ovalni Za skladiščenje 10 kg Dobra jedilna sorta

CARLINGFORD SREDNJE POZEN Belo Svetlo rumena Ovalni Odličen za skladiščenje 10 kg Dobra jedilna sorta

SEMENSKIKROMPIR

MARIS BARD RIVIERA

• Semenski krompirza cvrtje in pečenje1 kg 1

• Semenski krompirza kuhanje in praženje1 kg 2

• Semenski krompirza solate 1 kg 3

• Semenski zgodnjikrompir 1 kg 4

• Semenski zgodnjikrompir 100 gomoljev 5

MEŠANI POSEVKI

ČE SI V VAŠEM VRTU ŽELITE PRIDELATI VELIKO ZDRAVE ZELENJAVE, POSKUSITE Z MEŠANIMI POSEVKI.

Pri mešanih posevkih na eni gredi rastejo različne vrste zelenjave, začimbnice in cvetlice, ki sestavljajo pisano, bogato in harmoničnorastlinsko združbo. Prednosti mešanih posevkov niso samo v dobrih medsebojnih vplivih. Z njimi predvsem boljše izkoristimo gredein pridelek je vedno zelo obilen. Prednosti mešanih posevkov so:

• različne vrste rastlin se medsebojno spodbujajo v rasti,• kombinacija različnih vrst vrtnin in cvetlic odganja škodljivce in preprečuje napad bolezni,• zaradi hkratne vzgoje rastlin z globokim in plitvim koreninskim sistemom se tla neprestano rahljajo,• tla so celo leto prekrita in na gredah je manj plevela,• mešani posevki spodbujajo življenje v tleh.

Nekaj preprostih pravil pri mešanih posevkih:

• skupaj posejemo/posadimo samo tiste vrtnine, ki se medsebojno prenašajo,• vsako prazno mesto na gredi takoj zasejemo/zasadimo z drugo vrtnino, cvetlico ali pa z mešanicami za zeleno gnojenje (facelija, mešanica Biovrt, itd.).

NAJBOLJŠI ZELENJAVNI SOSEDJE

ZELENJAVA DOBRI SOSEDJE SLABI SOSEDJE

Bučke Bazilika, fižol, čebula, koruza, rdeča pesa, kapucinka Kumare

Cvetača Nizek fižol, zelena, paradižnik, facelija Krompir, kapusnice, čebula

Čebula Koper, šetraj, kamilice, kumare, korenček, paradižnik, pastinak, solata, Fižol, grah, zelje, porrdeča pesa, jagode, vrtnice

Česen Jagode, kumara, korenček, paradižnik, sadno drevje, vrtnice, lilije, tulipani Fižol, kapusnice, grah

Nizek fižol Šetraj, kumare, krompir, kapusnice, redkvica, redkev, rdeča pesa, zelena, Visok fižol, čebulnice,paradižnik, koper, jagode sladki komarček

Visoki fižol Kumare, rdeča pesa, solata, špinača, zelena Nizek fižol, grah, por, čebula

Grah Korenček, redkvica, redkev, solata, zelena, špinača, bučke, koruza, koper Fižol, druge sorte graha, paradižnik, čebula, por, krompir

Kapusnice Nizek fižol, grah, kumare, korenček, facelija, rdeča pesa, solata, zelena, špinača, Česen, ostale kapusnice, (zelje, ohrovt,..) paradižnik, krompir, endivija, por, mangold, kamilica, kumina, koper čebula, jagode

Kitajsko zelje Fižol, grah, kolerabica, špinača Redkvica, redkev

Kolerabica Fižol, grah, por, rdeča pesa, solata, špinača, paradižnik, zelena, redkvica, krompir Sladki komarček

Korenček Koper, endivija, grah, česen, zelje, kreša, por, redkvica, redkev, solata, Korenček, metadrobnjak, paradižnik, čebula, blitva

Kumare Bazilika, drobnjak, kapusnice, solata, zelena, špinača, visok fižol, čebula, Redkvica, redkevsladki komarček, sladka koruza, grah, por, rdeča pesa

Krompir Kapusnice, kolerabica, špinača, koruza, bob, žametnica (Tagetes), kapucinka, Sončnice, paradižnik, bučke, kumina, kamilica zelena, grah, rdeča pesa

Paradižnik Nizek fižol, korenček, kapusnice, por, pastinak, peteršilj, solata, radič, zelena, Grah, krompir, kumare, koperšpinača, čebula, sladka koruza, česen, kapucinka

Por Jagode, korenček, česen, zelena, špinača, paradižnik, endivija, kolerabica, Fižol, grah, rdeča pesakapusnice, kamilica

Radič Paradižnik, visoki fižol, korenček, solata krompir

Redkvica in redkev Fižol, korenček, kreša, solata, paradižnik, špinača, mangold, kapusnice, Kumarekolerabica, grah, kapucinka

Rdeča pesa Fižol, kapusnice, kolerabica, česen, čebula, bučke in buče, kumare, šetraj, Špinača, visok fižol, krompir,koper, kumina koruza, por

Sladka koruza Paradižnik, solata, fižol, kumare, bučke in buče, melone, krompir Zelena, rdeča pesa

Solate in endivija Fižol, koprc, grah, kumare, kolerabica, redkvica, redkev, rdeča pesa, Peteršilj, zelenašpinača, paradižnik

Špinača Fižol, grah, jagode, zelje, redkvica, redkev, solate, zelena Rdeča pesa, špinača

Zelena Fižol, grah, kapusnice (predvsem cvetača), por, špinača, paradižnik, Zelena, sladkorna koruza,kumare, kamilica krompir, solata

Št. se- Povprečni čas Čas setve Čas Čas setve Čas Višina

CVETLICE men v kalivosti v zaprtem presa- prosto cvetenja cvetlice Uporab

1 gramu (št. dni) prostoru janja

Limonski ožep (Agastache mexicanum) 2.400 20-24 III IV-V V VI-X 45 cm za gredi

Agerat ali nepostarnik (Ageratum mexicanum) 6.000 10-14 III III-IV V IV-X 30-40 cm za gredi

Zajčki (Antirrhinum majus) 6.300 10-20 III III-IV IV-V VI-X 50 cm za okras

Astre (Callistephus chinensis) 450 7-14 IV IV-V IV-V VII-X 25-60 cm za okras

Balzamina (Impatiens balsamina) 100 15-20 III-IV IV-V V VI-IX 50 cm za gredi

Vodenka (Impatiens walleriana) 1.600 14-20 na svetlobi III-IV IV-V VI-X 30 cm za sajen

Ognjič (Calendula officinalis) 105 10-14 III-IV IV-V IV-V VI-X 50-60 cm za sajen

Zvončnica (Campanula medium) 4.500 14-20 V-VII VI-VIII V-VII V-VI 80 cm za obro

Glavinec (Centaurea imperialis) 220 14-20 IV-V VI-X 60 cm za obro

Zlati šeboj (Cheiranthus cheiri) 500 8-14 V-VII VI-VIII V-VII V-VI 50-60 cm za okras

Trobarvni hlapček (Chrysanthemum carinatum) 400 8-20 III-IV IV-V IV-V VII-X 60 cm za okras

Pepelka (Cineraria maritima) 2.000 7-14 III IV-V 20 cm za zasad

Okrasni slak (Convolvulus tricolor) 100 10-14 IV-V VI-X plezalka

Lepe očke (Coreopsis tinctoria) 2.200 12-14 IV-V VII-X do 100 cm poletna

Metuljčki ali kozmeja (Cosmos bipinatus) 150 8-14 IV-V VII-X do 150 cm visoka c

Dalija (Dahlia pinnata mignon) 100 7-20 III-IV IV-V IV-V VI-X 30-40 cm za okras

Turški nagelj (Dianthus barbatus) 950 7-14 IV-VII V-VII V-VII VI-VII 50-60 cm za gredi

Kitajski nagelj (Dianthus chinensis) 1.000 7-14 III-IV IV-V IV-V VII-X 40 cm za sajen

Šabojev nagelj (Dianthus car. chabaud) 500 7-14 III-IV IV-V IV-V VII-X 50 cm za rez,

Kalifornijski mak (Eschscoltzia californica) 700 8-14 IV-V VII-X 40 cm za gredi

Gajlardija (Gaillardia aristata) 250 14-20 V-VI 70 cm za rez in

Godecija (Godetia grandiflora) 1.800 7-14 III-IV IV-V IV-V VII-X 50-70 cm za okras

Pajčolanka (Gypsophila elegans) 1.500 10-14 IV-V 50-70 cm za rez

Sončnica (Helianthus annuus) 35 8-10 IV-V 60-200 cm za vrt in

Suha roža (Helichrysum monstrosum) 1.700 10-15 III V V VII-X 70 cm za suhe

Rumeni helenijum (Helenium amarum) 3.300 7-15 III V IV-V VI-IX 50 cm za obro

Grenik (Iberis umbellata) 380 7-14 III-IV IV-V IV-V VI-VII 30 cm za obro

Lepi slak (Ipomea purpurea) 30 10-20 IV-V VII-X 300 cm plezalka

Krpastolistni zvezdni slak (Ipomoea quamoclit) 38 20-22 V VII-X 300 cm plezalka

Grahor (Lathyrus odoratus) 12 14-16 IV-V VII-X 200 cm plezalka

Lavatera (Lavatera trimestris) 120 10-20 III-IV IV-V IV-V VII-X 70 cm bogato

Levkoja (Matthiola incana) 600 7-14 III-IV IV-V IV-V VII-X do 100 cm za gredi

Lobelija (Lobelia erinus) 30.000 20 na svetlobi II-IV III-V VI-X 20 cm za gredi

Lupina (Lupinus polyllus ) 40 14-20 VII-IX VII 80 cm za okras

Večernica (Mirabilis jalapa) 15 7-14 IV-V VII-X 60 cm za okras

Spominčica (Myosotis alpestris) 1.100 14-20 VI-VII V-VI 30 cm za okras

Vrtna črnika (Nigella damascena) 400 14-20 III-V VII-X 50 cm za rez, z

Okrasna facelija (Phacelia campanularia) 1.800 15-21 IV-VII VI-X 20-30 cm za okras

Petunija (Petunia hybrida) 9.000 7-14 II-IV III-V V VI-X 30-50 cm za okras

Floks, plamenka (Phlox drummondii) 500 10-20 III-IV IV-V IV-V VII-X 50 cm za gredi

Tolščak (Portulaca grandiflora) 1.100 7-14 III-IV IV-V IV-V VII-X 15 cm za obro

Salvija, kadulja (Salvia sp.) 300 10-20 II-IV III-V IV-V VII-X 45 cm v skupin

Salpiglosis (Salpiglosis sinuata) 4.500 10-20 III-IV IV-V IV-V VII-IX 50-80 cm za gredi

Napihnjena mrežica, statika (Satice sinuatum) 400 7-14 IV-V VII-X 60-80 cm za suho

Žametnica ali tagetes (Tagetes sp.) 320 7-14 III-IV IV-V III-V VII-X 30-80 cm za okras

Kapucinka (Trapaeolum majus) 9 14-20 III-IV IV-V IV-V VII-X 300 cm plezalka

Mačeha (Viola sp.) 700 14-20 VI-VII VII-VII VI-VII X; IV-VI 20 cm za okras

Cinija (Zinnia sp.) 120 5-10 V VII-X 50 cm za okras

Za zasa- Odlična

ba Razno janje čebelja

grobov paša

ice, za rez v toplejših krajih je trajnica; tudi zdravilna rastlina X X

ice, obrobke, okrasne posode sončna lega; ko odcveti porežemo, da ponovno zacveti X

s gredic, za rez sončna in polsenčna lega X

s gredic, za obrobke, za rez sončna lega; vsako leto sejemo na drugo gredico

ice, obrobke, okrasne posode sončna lega, vlažna tla X X

nje v skupinah, gredice, okrasne posode, obrobke polsenca, senca; če preveč gnojimo z dušikom slabo cveti X

nje v skupinah, gredice, okrasne posode, obrobke, ZA rez sončna lega

bke, za rez sončna in polsenčna lega

bke, za rez sonce X

s gredic, za rez dvoletnica; sončna in polsenčna lega X X

s gredic in rez hitro rastoča; sončna lega X

ditev gredic in obrobkov, okrasnih posod in visečih košar ima svetleče srebrne liste; prenaša sušo X

a sončna lega, apnena tla; ob dežju in zvečer se cvetovi zaprejo

a cvetlica za okras gred in rez sončna lega

cvetlica za okras gred, oblikovanje žive meje, za rez sončna lega; raste na vsakih tleh; redno odstranjujemo X

odcvetele cvetove

sne posode, obrobke, za rez; raste naj v skupini sončna lega; oblikuje gomolj

ice, obrobke, za rez sončna lega X

nje v skupinah na gredice, obrobke, okrasne posode, za rez sončna lega X

cvetovi dišijo; sončna lega

ice in obrobke sončna lega, cvetovi so odprti samo kadar sije sonce; lahka tla

n okras gredic sončna lega

s gredic, obrobkov, za rez (kratkostebelni šopki) sončna lega, ne pretežka tla

sončna lega; sejemo v večih terminih

n rez, nizke za okrasne posode sončna lega, hitro raste X

šopke sončna lega

bke, okras gredic, za okrasne posode oblikuje čudoviti kompaktni grmiček; nenehno cveti X X

bke, za rez sončna lega

a sončna lega

a; tudi za okrasne posode sončna lega X

a; tudi za rez bogati tla z dušikom

cvetoča za okras gredic, za rez sončna lega X

ice in rez sončna lega

ice obrobke, okrasne posode sončna in polsenčna lega, se rahlo poveša; ko odcveti porežemo, X X

da ponovno zacveti

s gredic, za rez trajnica, sončna lega, apnenčasta tla

s gredic sončna lega, močno dišeči cvetovi se odprejo šele popoldne

in so odprti do jutranjih ur

s gredic in za rez dvoletnica; sončna lega X

za suho cvetje, za okras gredic senčna do polsenčna lega X

s gredic in okrasnih loncev izboljšuje vrtna tla X

s gredic, obrobkov in okrasnih posod v skupinah sončna lega X

ice, obrobke, okrasne posode, v skupinah sončna lega, propustna ne sveže gnojena tla, zelo pisanih barv

bke, gredice, za skalnjake, ob suhih zidovih sončna lega in peščena tla X

ni za gredice, večje površine sonce X X

ice, obrobkr, rez sončna lega, apnenčasta ne sveže gnojena, odcedna tla,

cvetovi v nenavadnih barvnih oddtenkih

cvetje sončna lega, odcedna, lahka tla X

s gredic, obrobkov, za rez sončna lega, zdrava rastlina za vrt X X

a, za okras gred, ograj, pergol, za rez sončna lega (v senci skromno cveti); X

odcedna ne preveč gnojena tla; užitna

s gredic, obrobkov, okrasnih posod v skupinah dvoletnica; dobor prezimi; sončna in polsenča legaž X

s gredic, za rez sončna lega, topla, odcedna, ne preveč gnojena tla X

Absolutna Število Povpr. KOLIČINA SEME Čas setve Čas pre- Razdalja Čas pobi- Pride-

VRSTA teža 1000 v 1 gramu čas kali- NA ZA SETEV sajanja sajenja ranja lek

zrn (g) vosti g/10m2 g/10m2 sadik v cm pridelkov kg/10m2

(št. dni) presa direktna

janje setev

Blitva (mangold) 50 4-14 15,0 VIII.-X. 30x40 X.-III. 30

Bob 1600 1 4-14 100,0 III.-IV. 12x40 VII.-VIII. 10

Brokoli 2,5-3,0 330-400 5-10 0,4 0,8 III.-VII. IV.-VII. 40-60x60-75 VI.-IX. 12

Brstični ohrovt 3,0-4,5 220-330 5-10 0,5 0,8 III.-V. IV.-VI. 50x70 IX.-III. 10

Bučke 160-200 3,0-4,0 4-8 6,0 V. V. 90-120x90-120 VII.-X. 30

Buče 250 1,0-2,0 4-8 4,0 V. V. 120x250 VIII.-X. 60

Cvetača 2,7-4,0 250-350 5-10 0,4 0,8 I.-VII. III.-VIII. 50x60 V.-X. 12

Čebula 2,5-4,0 250-400 6-12 1 6,0 III.-V. IV.-V. 10x35 VIII.-IX. 20

Endivija 1,3-1,6 650-750 5-14 1 2,0 VII. VII. 30x50 VIII.-XII. 12

Fižol nizki 250-450 2,0-4,0 5-9 90,0 IV.-VII. 10x50 VI.-IX. 7

Fižol visoki 300-500 2,0-3,0 5-9 100,0 V.-VI. 50x90 VIII-X. 15

Grah 150-350 3,0-7,0 5-8 160,0 III.-VII. 5x30-40 V.-X. 10

Jajčevec 6,0-8,0 120-140 7-14 1 III.-IV. V. 50x80 VII-X. 8

Kitajsko zelje 2,5-3,5 330-400 5-10 0,5 1,0 VII. VII.-VIII. 40x50 VIII.-X. 40

Koleraba 2,0-3,0 330-500 5-14 4,5 VII. 30x40 IX.-X. 30

Kolerabica 3,0-4,0 250-330 5-10 4,5 II-VII. IV.-VIII. 25x30 IV.-X. 12

Korenček 0,8-1,8 550-1200 7-15 7,0 III.-VII. 25x50 VI.-IX. 10

Kumare 20-30 25-40 4-8 0,4 2,0 IV.-V. V. 30-45x120-160 VII.-X. 10-20

Lubenica 300 3,3 5-14 1 4,5 IV.-V. V. 60x100 VIII.-IX. 30

Melona 25-50 30-40 4-8 2 20,0 IV.-V. V. 90x150-200 VIII.-IX. 15

Motovilec 0,9-1,5 700-1100 7-28 12,0 VIII.-IX 10x15 X.-III. 5

Ohrovt 3,0-5,0 200-300 5-10 0,5 0,8 II.-VI. III.-VI. 45x50 VI.-XII. 35

Paprika 6,0-8,0 120-160 10-21 0,5 II.-IV. V. 40x75 VII.-X. 8

Paradižnik 2,5-4,0 250-400 5-14 0,8 II.-IV. V. 50-70x120 VII.-X. 20

Peteršilj 600 10-28 15,0 III.-IX. IV.-IX. 5x15 V.-XI. 8

Por 2,3-3,7 300-400 6-14 2 4,0 III.-VI. IV.-VI. 15x40 VIII.-XII. 20

Radič 1,7 600 5-14 1 4,0 IV. -VII. VII. 20x40 VI.-IV. 8

Rdeča pesa 12,0-20,0 50-80 4-14 15,0 III.-VII. 15x40 VII.-X. 20

Redkvica 6,0-10,0 100-160 4-10 30,0 II.-VII. 10x20 IV.-X. 8

Repa 3,0-4,0 250-330 5-7 3,0 VII. 22x40 IX.-XI. 25

Sladka koruza 175 5,7 4-7 20,0 IV.-V. 30x80 VIII.-IX. 12

Solata 0,8-1,2 800-1200 4-7 1 2,0 II.-VI.; VIII.-IX. IV.-VII; IX 25x30 V.-VII.; III.-VI. 11

Špinača 9,0-11,0 90-110 7-21 40,0 VIII.-IX. 10x20 X.-IV. 12

Zelena gomoljna 0,3-0,5 2000-3300 10-21 3 20,0 III.-V. IV.-VI. 40x40 IX.-XI. 15

Zelje 3,0-5,0 200-300 5-10 0,4 0,8 III.-VII. IV.-VIII. 60x70 V.-XI. 20

VZGOJA INNEGA VRTNETRATEPRIPRAVA TAL ZA SETEVZa lepo travno rušo je zelopomembna dobra priprava tal.Pred setvijo zemljo temeljitozrahljamo, odstranimo plevele,korenine, kamenje ter jopotrosimo s počasi delujočimispecialnimi gnojili za trate.Težkim ali vlažnim tlom (z ve-liko gline) dodamo pesek, takoda so tla bolj zračna. Peščenimtlom dodamo šoto in kompost.S tem jim povečamo sposob-nost zadrževanja vode in hranil.Nato površino še enkrat zrav-namo in pregrabimo, da do-bimo dobro uležano zemljišče.SETEVSejemo ves čas vegetacije, ven-dar se izogibamo sušnem ob-dobju. Najprimernejši čas setveje od srede aprila do koncamaja in od srede avgusta dokonca septembra. Najbolje je,če sejemo v oblačnem in vlaž-nem vremenu. Škatlo s semenom pred setvijodobro pretresemo. Sejemolahko:A. Površino in količino semena

razdelimo na več manjšihdelov. Na vsakem delu najprej polovico semena posejemo od leve proti desni inostalo polovico od zgoraj navzdol.

B. Seme čim bolj enakomernoposejemo po celotni površini.Z lesenimi grabljami posejano površino rahlo zgrabimo,

da se seme pomeša z zemljoin šele nato povaljamo. Naj-bolje pa je, da po setvi povr-šino prekrijemo s tanko plas-tjo presejane zemlje. Po setviin valjanju zemljišče zalijemoter tako omogočimo doberstik semena s tlemi. Z manjšokoličino vode v obliki prhezalivamo večkrat na dan, da stem onemogočimo boljšivznik mladim rastlinam. V do-brih rastnih razmerah semetrate vzklije v 16-28 dneh.

KOŠNJARedna košnja, ki pospeši obra-ščanje trav, je najboljše oskrbo-valno delo. S košnjo se trata zgostiin dobi intenzivno zeleno barvo. Prvič kosimo, ko je trava visoka6-10 cm in to na višino 4-5 cm.Postopoma znižamo višino koš-nje na 3-4 cm. Pomembno:• redno kosimo in to enkrat

tedensko ali pogosteje, najmanj pa trikrat na mesec,

• višino košnje vedno prilagajamo vremenskim razmeram(dež in sonce) in to na 2/3višine trave (odstranimo 1/3 listne mase),

• v poletni vročini kosimo manjkrat in nekoliko više,

• pokošeno travo odstranimos trate.

33

SE

ME

NS

KI

K

RO

MP

IR

/

S

EM

E

ME

ŠA

NI

C

ZA

T

RA

TO

SEME MEŠANICZA TRATO

ALADIN

ROMANO

COSMOS

SANTÉ

VESNA

ARINDA

JANA

KRESNIK

CARLINGFORD

CVETNIK

GNOJENJEZa bujno rast in intenzivnozeleno barvo je potrebnotrato gnojiti.Gnojimo s specialnimi gnojiliza trato štirikrat na leto.Z GNOJILI, KI VSEBUJEJO VEČJIODMEREK DUŠIKA:• konec marca do začetka aprila,• maja in• konec junija do začetka julija.

Z GNOJILI, KI VSEBUJEJOVEČJI ODMEREK FOSFORJAin predvsem KALIJA:• septembra.Gnojimo pred ali med dežjem.V suši gnojimo le, če trato zali-vamo.ZALIVANJEPoleti ni dovolj padavin, zatododatno zalivamo:• zalivamo obilno (več vode

naenkrat) in manjkrat, danamočimo plast tal do globine 15 cm (= 8-10 l/m2);na tak način razvije trata večkorenin, zato je bolj odpornana zmrzal, bolezni in sušo,

• zalivamo počasi, s finimrazpršilcem (predvsem mladotrato),

• zalivamo zvečer ali zjutraj.OBNOVA TRAVNE RUŠEZa obnovo travne ruše se odlo-čimo, če je trata preveč zapleve-ljena, neenakomerna in če se vnjej pojavijo prazna mesta.Da zapolnimo vsa manjša praznamesta, ki so nastala skozi rastnosezono in hkrati ustvarimo dobroprizemno plast, trato potrosimoz mešanico humusa, drobnegapeska in zemlje. Večja prazna mesta očistimo,rahlo pregrabimo, posejemo zustrezno mešanico, jo prekrije-mo s tanko plastjo in zalijemo.Približno po petih tednih sedosejana mesta izenačijo z ob-stoječo travno rušo.Proti plevelom (tudi mahu) seborimo z redno košnjo in zrače-njem ali pa jih ročno pulimo. Navečjih tratah jih poškropimo zustreznimi herbicidi.ZRAČENJEGrabljenjeSpomladi s posebnimi ostrimigrabljami trato dobro pregra-bimo. S tem:• prezračimo prizemno plast tal

in rastline travne ruše,• odstranimo odmrlo travno rušo,• vzpodbudimo razraščanje,• Razrahljamo plevel, da ga kas-neje lažje pokosimo.LuknjanjeSpomladi z vilami za prekopava-nje enakomerno po celi površinitrate naredimo luknje v tla. Stem se izboljša prepustnost talin korenine dobijo več zraka,zato se bolje razraščajo. Trata jebujna in intenzivno zelena.

IZBORMEŠANICZA TRATEObičajno raste trata na istemdelu vrta mnogo let, zato žena začetku izberimo pravomešanico.

OPATIJA TRAVNA MEŠANICAZA SONČNE LEGE

Mešanica OPATIJA je namenjenaozelenjevanju vrtov in parkov.Zaradi posebne sestave je travnaruša prilagojena na sončne insušne razmere. Rastline obliku-jejo močnejši koreninski sistem,kar vpliva na dobro rast, odpor-nost in trpežnost. Ob redni inpravilni negi nam mešanicaOPATIJA zagotavlja lepo in tr-pežno trato več let.Pakiranje: 0,5 kg 1 • 1 kg 25 kg 3 • 10 kg 4TIVOLI UNIVERZALNATRAVNA MEŠANICA

TIVOLI je izbrana travna mešan-ica za vrtne trate, rekreacijskepovršine in parke. Oblikuje lepo,kompaktno in odporno travnorušo. Primerna je tudi za polsen-čne lege. Prednost mešaniceTIVOLI je, da tudi ob manj inten-zivni negi ustvarja lepo in gostotrato intenzivno zelene barve.Pakiranje: 0,25 kg 5 • 0,5 kg 61 kg 7 • 5 kg 8 • 10 kg 9

BLED TRAVNA MEŠANICAZA NEGOVANE REKREACIJSKE POVRŠINE

Mešanica BLED je namenjenaozelenjevanju vrtov, parkov,rekracijskih površin in športnihigrišč. Sestavljajo jo visokokakovostne vrste trav, ki dajonajlepši izgled pri intenzivni os-krbi. Zato so redna košnja, gno-jenje in zalivanje nujni ukrepi.Mešanica BLED dobro prenašaobremenitve in zagotavlja odli-čno trato več let.Pakiranje: 1 kg 10 • 10 kg 11RUSTICA POSEBNATRAVNA MEŠANICA Z DROBNOLISTNO DETELJICO

RUSTICA je posebna travnamešanica z drobnolistno de-teljico. Trata je zaradi deteljicelepša in gostejša (tudi v sušnihrazmerah) in v njej je manjplevela. Simbiotske bakterije nakoreninah deteljice oskrbujejotrato z dušikom, zato gnojenjeni potrebno. Trata z deteljico jebolj naravna in ekološka. Pakiranje: 1 kg 12OSOJA TRAVNA MEŠANICAZA SENČNE POVRŠINEOSOJA je specialna mešanicavisokokakovostnih vrst in sorttrav, namenjenih setvi na senčnihpovršinah. Primerna je za ozele-njevanje vrtov in parkov. Ob dobriin redni oskrbi oblikuje kom-paktno in trpežno trato več let.

Pakiranje: 0,5 kg 13 • 1 kg 145 kg 15 • 10 kg 16OAZA TRAVNA MEŠANICAHITRO RASTOČIH TRAV

OAZA je mešanica hitro rastočihsort trpežnih ljuljk. Z njo si oze-lenimo vrtove, rekreacijske povr-šine in športna igrišča. Sestavljajojo različne sorte trpežnih ljuljk,ki se razrastejo v gosto in trpe-žno trato, ki dobro prenaša ob-remenitve. Ob redni in pravilninegi nam mešanica OAZA zago-tavlja lepo zeleno trato dve dotri leta.Pakiranje: 1 kg 17 • 10 kg 18NOBLESSE PRESTIŽNATRAVNA MEŠANICA

NOBLESSE je posebna travnamešanica, sestavljena iz visoko-

34

SE

ME

M

EŠ

AN

IC

Z

A

TR

AT

O

NOVO!

kakovostnih vrst in sort trav. Toso hitrorastoče trave, ki imajonizko rast in tvorijo gosto travnorušo. Travne bilke imajo fine intanke liste, tako da oblikujejomehko travno preprogo, inten-zivno zelene barve. Posebnostmešanice je obloženo seme.Vsako seme je odeto v posebnomaso, ki tvori zaščitni plašč invsebuje hranilne snovi. Zaradipovečane absolutne mase se-mena je setev enostavnejša inpredvsem zanesljiva, seme paima boljši stik z zemljo. Obloženoseme je med kalitvijo zaščiteno,tako da bolje kali in mlade travnebilke hitreje rastejo. Ptice oblo-ženega semena ne marajo. Pakiranje: 1 kg 19ROŽNIK MEŠANICAZA CVETOČ TRAVNIK

Mešanica ROŽNIK je sestavljenaiz kakovostnih vrst trav in razli-čnih vrst travniškega cvetja. Trataje naravna in privlačna na pogledter pripomore k ohranjanju bi-ot-ske raznovrstnosti. Trato s travni-škim cvetjem kosimo po cvetenju.Pakiranje: 1 kg 20MEDITERAN TRAVNAMEŠANICA ZA SUŠNE LEGE

Mešanica MEDITERAN, namen-jena ozelenitvi vrtov in parkov,je po sestavi prilagojena sušnimrazmeram. Rastline oblikujejomočnejši koreninski sistem, karvpliva na dobro rast, odpornostin trpežnost. Ob redni in pravilninegi mešanica MEDITERAN za-gotavlja lepo in trpežno tratoveč let.Pakiranje: 1 kg 215 kg 22 • 10 kg 23

PIKA PLUS OBLOŽENOSEME TRAV + GNOJILOZ DOLOGTRAJNIM DELOVANJEM ZA DOSEJEVANJEVSE LETO

PIKA PLUS je specialna mešanicaobloženega semena najboljšihtrav in počasi delujočega kom-pleksnega gnojila. MešanicaPIKA PLUS nam služi predvsemza dosejevanje redke travne ruše.Prednosti mešanice so enosta-vna uporaba (semen ob setvi ninujno potrebno prekriti z zemljo),obloženo seme zanesljivo kali,oblogi semen je dodana pose-bna snov, ki omogoča boljšoabsorbcijo vlage iz okolice intako izboljša vznik semena,trave pa zaradi dodanih gnojildobro in hitro rastejo. Zaraditega je manj plevela, travnaruša pa v kratkem času postanelepa in gosta.Pakiranje: 2,5 kg 24PIKA MEŠANICA ZOBLOŽENIM SEMENOM ZA DOSEJEVANJE MANJŠIHPRAZNIH MEST

Mešanica PIKA je namenjenadosejevanju manjših praznih,zapleveljenih ali poškodovanihpovršin že obstoječih trat. Ses-tavljajo jo hitrorastoče trave, kiimajo nizko rast in tvorijo gostorušo. Posebnost mešanice jeobloženo seme. Vsako seme jeodeto v posebno maso, ki tvorizaščitni plašč in vsebuje hranilnesnovi. Zaradi povečane absolu-tne mase semena je setev enos-tavnejša in predvsem zanesljiva,

seme pa ima boljši stik z zemljo.Obloženo seme je med kalitvijozaščiteno in pospešuje mlados-tni razvoj travnih bilk. Pomem-bna prednost mešanice je, dalahko dosejemo prazna mesta vobstoječi trati. Dovolj je, da praznamesta počistimo, pregrabimo,posejemo semena PIKE, prekri-jemo s tanko plastjo zemlje, po-valjamo in redno zalivamo.Pakiranje: 0,25 kg 25 • 1 kg 26

OBLOŽENO SEME SEMENOVE GENERACIJEPrednosti obloženega semena:

• Vsako seme je obdano s hra-nilno snovjo, ki je naravi prijazna in ne vsebuje kemikalij.

• Obloga varuje seme pred poškodbami in boleznimi.

• Je težje in ne privablja ptičev.• Omogoča lažjo setev.• Izboljšuje lastnosti tal.• Omogoča hitrejši vznik.Prednosti obloženega semenaz absorberjem:

• Oblogi je dodana posebnasnov, ki omogoča boljšoabsorpcijo vlage iz okolice.

• Zagotavlja vznik.

DIHONDRA (Dihondra repens)

Dihondra je okrasna rastlina zmajhnimi zelenimi listi srčasteoblike, premera 1 - 1,5 cm inmajhnimi belimi cvetovi. Primer-na je za ozelenjevanje senčnih

in sončnih površin. Odlično tudiprenaša sušo. Raste povsodtam, kjer nam vrtna trata slabšeuspeva! Je občutljiva na nizketemperature, zato, razen vtoplih krajih, ne prezimi. Dihon-dra zastira tla in preprečuje iz-suševanje tal ter zavira razvojplevelov. Po njej lahko hodimoin ustvarja lep pogled. Zaradinizke rasti je ni potrebno kositi.Seme je obloženo, zato je setevenostavnejša in vznik hitrejši.Najprimernejši čas za setev jepomladi. Tla pripravimo kot zatrato. Pakiranje: 0,3 kg 27MEŠANICA TRAVNIŠKIH INPOLETNIH CVETLIC

Mešanico poletnih cvetlic ses-tavljajo cvetoče enoletnice, dv-oletnice in trajnice, mešanicotravniških cvetlic pa dvoletnicein trajnice. Seme obeh mešanicsejemo skupaj s semenomtravnih mešanic pri setvi novetrate. Lahko pa seme cvetlicdosejemo v že obstoječo tratoali pa sejemo v za to namen-jeno gredico v trati. Mešanicista sestavljeni tako, da cvetlicecvetijo od spomladi do jeseni.Sejemo od aprila do septem-bra. Trato s cvetlicami kosimoobčasno. Gnojimo manj.Pakiranje: travniško 28Pakiranje: poletno 29

35

SE

ME

M

EŠ

AN

IC

Z

A

TR

AT

O

NOVO!

VALENTIN CLASSICTRAVNA MEŠANICA

Mešanica VALENTIN CLASSIC jenamenjena za ozelenjevanjevrtov, parkov in rekreacijskihpovršin. Sestavljajo jo visokokakovostne vrste trav, zato jeizredno trpežna in dobro pre-naša obremenitve. Ob redni inpravilni negi nam travnamešanica VALENTIN CLASSICzagotavlja lepo trato več let.Pakiranje: 1 kg 30VALENTIN SPORT TRAVNAMEŠANICA

VALENTIN SPORT hitro rastočatravna mešanica je namenjenaza ozelenjevanje rekreacijskihpovršin, športnih igrišč in parkov.Sestavljajo jo predvsem različnesorte trpežnih ljuljk, ki dobroprenašajo obremenitve. Ob redniin pravilni negi nam travna me-šanica VALENTIN SPORT zago-tavlja lepo trato več.Pakiranje: 0,25 kg 31 • 1 kg 32VALENTIN SUNNY TRAVNAMEŠANICA

VALENTIN SUNNY je mešanicasemen za trato, ki je zaradi svojesestave posebej prilagojenasušnim razmeram. Močen ko-reninski sistem rastlin dobrovpliva na rast, odpornost in tr-pežnost. Ob redni in pravilni os-krbi bo trata več let lepa.Pakiranje: 1 kg 33VALENTIN SHADOW TRAVNAMEŠANICAVALENTIN SHADOW je specialnamešanica semen za trato, name-njena setvi na senčnih površinah.Ob dobri oskrbi oblikuje kom-paktno in trpežno trato več let. Pakiranje: 1 kg 34

ZELENOGNOJENJEIZBOLJŠEVANJE TALZ ZELENIMI RASTLINAMI,PRIMERNO ZA VSAK VRT:• alternativno gnojenje,• okolju prijazno,• veča zaloge hranil in humusa

v tleh,• izboljšuje strukturo tal,• omejuje rast in razvoj plevelov,• bogati življenje v in na tleh,• ustvarja ravnovesje med

koristnimi in nekoristnimiorganizmi,

• preprečuje spiranje hranil,• varuje tla pred močnim soncem,

vetrom in dežjem,• pridelamo veliko zelene mase,

s katero lahko zastiramo grede,• korenine metuljnic vežejo

dušik iz zraka,• je naravno.Vsebino škatle, v kolobarju zakaterokoli vrtnino, na gosto po-sejete na vašo gredo. Že po 6 do9 tednih lahko to bujno rastlin-sko maso pokosite, vdelate v tlain nadaljujete s setvijo/s aditvijovrtnin.

SEMENA ZAZELENOGNOJENJEFACELIJASejemo jo od maja do avgusta.Po 6 do 9 tednih postane dovoljbujna, da jo pokosimo in vde-lamo v tla. V kolobarju ji lahkosledijo katerekoli vrtnine, ker niz nobeno v sorodu. Pridelamoveliko zelene mase, korenine se

močno razrastejo. Ne prezimi inne prenaša bolezni. Odvračanematode, cvetoča facelija nampolepša vrt in je tudi odličnačebelja paša.Pakiranje: 0,5 kg 1BIOVRT MEŠANICAZA ZELENO GNOJENJE

Mešanica Biovrt je sestavljenaiz različnih vrst rastlin, ki jihodli-kuje hitra rast ter globok inraz-vejan koreninski sistem.Razvit koreninski sistem tlazrači in rahlja ter preprečujespiranje hranil. Korenine oljneredkve in gorjušice izločajosnovi, ki odvra-čajo škodljivce,metuljnice pa bogatijo tla zdušikom. Mešani-ca ni odpornana mraz, obilno zeleno maso pavdelamo v tla jeseni ali spom-ladi. Tako poveča-mo vsebnosthumusa in hranil v tleh. Setev:od maja do avgu-sta • Podor:od marca do majain od septembra do oktobraPakiranje: 500 g 2

SEMENAKMETIJSKIHRASTLINZA KRMODOMAČIHŽIVALIMANJŠA PAKIRANJA(100 g -1 kg)

BELA DETELJA (Trifolium repens)

Sejemo 12-14 kg/ha od marcado srede septembra. Je tip na-vadne bele detelje, ki dosegavisoke pridelke in je vsestranskouporabna tako za pašo kot zakošnjo. Sejemo jo kot samosto-jno setev ali v mešanici s travami.Pakiranje: 100 g 3ČRNA DETELJA(Trifolium pratense L.)

Črna detelja je dvo-do triletnadobro prezimna metuljnica. Naj-bolje uspeva v vlažni klimi, nasrednje težkih in rahlo kislih tleh.Sejemo jo od marca do septem-

36

SE

ME

M

EŠ

AN

IC

Z

A

TR

AT

O

/

SE

ME

Z

A

ZE

LE

NO

G

NO

JE

NJ

E,

K

RM

NI

H

RA

ST

LI

N

IN

K

OR

UZ

E

SEME ZA ZELENOGNOJENJE,KRMNE RASTLINEIN KORUZE

SEMENSKA KORUZAIZBIRA TAL IN KOLOBARDobri pogoji za pridelavo koruze so na globokih rjavih tleh, z 2-3%humusa, ki zadružujejo vsaj 500 - 600 mm padavin. Tla morajo imetiurejen vodno zračni režim, optimalni pH vrednost (6 - 7). Koruza us-peva kot monokultura, bolje pa v kolobarju z drugimi poljščinami(koruzni hrošč).PRIPRAVA TALKako in s čim bomo tla obdelali je odvisno predvsem od vrste tal invremenskih razmer. Jesensko oranje je pomembno, saj s tem brazdeodpremo in tla pozimi vpijejo vodo. Spomladi sledi poravnavanje brazde(preprečimo izhlapevanje vode iz tal) in predsetvena priprava do globinesetve (lahka tla 5 - 6 cm, težka tla 3 - 4 cm) do grudičaste strukture.SETEVKoruzo sejemo, ko se tla v globini setve (3-6 cm) ogrejejo nad 8-10°C(dnevna temperatura okrog 12°C), to je ponavadi nekje po prvi dekadiv mesecu aprilu. Rastlina koruze je do faze treh listov še dobro odpornana nižje temperature (do -2°C temperature zraka), ker je srčni list šepod površino. Glede na sušna leta bi se lahko odločali za zgodnejšosetve koruze.

POTREBNA KOLIČINA SEMENA NA HEKTAR, GLEDE NA ŽELENISKLOP V ČASU ŽETVE

Zrelostni Pridelava za zrnje Pridelava za silažorazred

FAO Sklop o Razdalija Število Sklop ob Razdalija Številožetvi v vrsti* škatel žetvi v vrsti* škatel

na ha na ha(po 5 MK) (po 5 MK)

190-300 80.000 15 cm 19 85.000 14 cm 20

300-500 71.500 16 cm 17 75.000 16 cm 18

* Pri razdalji v vrsti je upoštevana minimalna kalivost 92% in ob 5-10% poljskihizgub. Vsi izračuni upoštevajo med vrstno razdaljo 70 cm. - 5MK pomeni 5000 kaljivih zrn koruze

SE

ME

Z

A

ZE

LE

NO

G

NO

JE

NJ

E,

K

RM

NI

H

RA

ST

LI

N

IN

K

OR

UZ

E

bra, 1-2 cm globoko. Sejemo jokot čisti posevek (15-20 kg/ha)ali v mešanicah s travami. V pol-nem letu rasti lahko pridelamoštiri košnje. Pridelek črne detelje(bogat z beljakovinami, mineraliin vitamini) skupaj s travami upo-rabljamo za kakovostno svežokrmo, seno ali silažo.Pakiranje: 1 kg za ca. 450 m2 4NAVADNA NOKOTA(Lotus corniculatus L.)

Navadna nokota je zelo trpežnarastlina, saj zdrži na njivah šestlet in več, na travnikih pa celodvajset. Za podnebje in tla jenezahtevna in dobro uspeva takov sušnih kakor tudi v vlažnihrazmerah. Odlično prenaša sušo,dobro prezimi in prenaša spo-mladanski mraz ter uspešnopreprečuje erozijo! Sejemo jo vtravno deteljnih mešanicah(12-15 kg/ha) za formiranje aliobnovo travnikov in pašnikovter na njivah za intenzivno pašno-košno rabo. Kosimo (pasemo)3-4 krat letno. Daje nežno, dobroprebavljivo in okusno krmo, ssorazmerno majhno vsebnostjoceluloze, primerno zlasti za pre-hrano krav molznic.Pakiranje: 1 kg 5

LUCERNA 1kg (Medicago sativa)Lucerna je večletna metuljnica,ki pri intenzivnem pridelovanjuzdrži 4-5 let polne rabe. Zahtevadobro pripravljena globoka,nevtralna in rodovitna tla. Se-jemo jo od marca do septembra,1-2 cm globoko. Uporabljamo joza čisto setev (25-30 kg/ha) alisetev v mešanicah. Daje odličnoin okusno zeleno krmo in mrvo.Kot izboljševalka tal je pomem-bna v kolobarju.

LUCERNA KRIMAKrima je slovenska sorta s tan-kimi stebli in visokim deležemširokih ter dolgih listov. Je zgod-nja sorta, ki dobro prezimi. Jesrednje odporna na bolezni,odlično prenaša sušo in dajedobre pridelke.Pakiranje: 1 kg za ca. 300 m2 6

LUCERNA SOČA

Soča je slovenska sorta z dolgimiin nežnimi stebli, ki so dobroolistana s srednje širokimi indolgimi listi. Je srednje zgodnjasorta, ki dobro prezimi. Spom-ladi prične zgodaj z rastjo, pokošnji pa se hitro obnovi indobro se razrašča. Pakiranje: 1 kg za ca. 300 m2 7LUCERNA ORCAPakiranje: 1 kg za ca. 300 m2 8

LUCERNA VERKOPakiranje: 1 kg za ca. 300 m2 9

KRMNAPESAKRMNA PESA BRIGADIER(Beta vulgaris var. alba)

Krmna pesa Brigadier je oranžnebarve in podolgovato valjasteoblike. Koren je 1/3 v zemlji, karomogoča lažji izkop. Daje visokepridelke in ima visoko vsebnostsuhe snovi. Zato se odlično skla-dišči. Setev: od srede marca do

konca aprila • Gnojenje: založnognojimo od konca februarja dosrede aprila, tekom rasti pa odsrede maja do konca junijaZatiranje plevelov: od aprilado junija • Spravilo: od koncaoktobra do srede novembraPakiranje:250 g 10 • 500 g 11

KRMNIOHROVTKRMNI OHROVT ZELENI ANGELITER (Brassica oleraceaL. var. Medullosa)

Krmni ohrovt sejemo 4-5 kg/hajunija in julija. Visoka rastlina, kidaje velike pridelke zelene maseprimerne za voluminozno krmopreko zime. Tudi za podor jeseniali spomladi (prezmi!).Pakiranje: 100 g 12

37

VALENTIN VRTNICE

ČAJEVKA

VINSKO RDEČA 1 ČAJEVKA

ŽIVO RDEČA 2ČAJEVKA

ŽAMETNO TEMNO RDEČA 3ČAJEVKA

BELA 4ČAJEVKA

SVETLO ROZA 5ČAJEVKA

ROZA 6ČAJEVKA

LILA MODRA 7

ČAJEVKA

TEMNO LILA/CIKLAMNA 8ČAJEVKA

RUMENA 9ČAJEVKA

ORANŽNA 10ČAJEVKA

LOSOS ROZA 11ČAJEVKA

ORANŽNA IN RDEČA 12ČAJEVKA

DVOBARVNAKRONENBOURG 13ČAJEVKA

DVOBARVNA BELA RDEČA 14

38

VR

TN

IC

E

GNOJENJEZa gospodarno gnojenje moramo predvsem vedeti, kako so tla zalo-žena s hranili (analiza tal in spremljanje bilance teh hranil skozi kolo-bar) in koliko hranil bomo z načrtovanim pridelkom odnesli iz njive.Za pridelek 10 ton/ha suhega zrnja ali 20 ton/ha suhe snovi v silažipotrebujemo naslednji okvirne količine čistih hranilnih snovi s pred-postavko, da so tla srednje založena.

HRANILO ZRNJE (kg-ha) Silaža (kg/ha)

Dušik 260 - 300 260 - 300Fosfor (P205) 50 - 70 120 - 140Kalij (K20) 140- - 160 200 - 220

ZAŠČITAPri uporabi sredstev za varstvorastlin moramo upoštevatinavodila za uporabo in pri-poročene odmerke glede narazvojno fazo koruze.MEDVRSTNA MEHANSKA OBDELAVA TALPriporočamo kultiviranje koruze,saj s tem povečujemo zračnost tal(pospešimo razgradnjo organskesnovi v tleh, preprečujemo izh-lapevanje vlage in uničujemoplevele ter dodajamo dušik vmineralni ali organski obliki). ČAS SPRAVILAOdvisno je od namena uporabein deleža vlage v zrnju, ki galahko določimo z meritvami alipa na podlagi mlečne črte.Za silažo 13 • Za zrnje 14

VRTNICE

vrtnico vzamemo iz vreče in ji pred sajenjem obrežemopredolge, suhe in poškodovane korenine

2-6 ur jo namakamo v posodi z vodo, kompostomin glinasto prstjo

izkopljemo 40 cm globoko in 40x40 cm široko jamo

v jamo posujemo preperel hlevski gnoj in nato plast zemlje

vrtnico postavimo v jamo tako globoko, da je cepljenomesto 3-5 cm pod zemljo

zemljo narahlo pritisnemo ob korenine

vrtnico izdatno zalijemo in jo po potrebi obsujemoz rahlo zemljo

cepljeno mesto posajene vrtnice mora biti 3-5 cmpokrito z zemljo

ČAJEVKA

DVOBARVNA GLORIA DEIPEACE 15MNOGOCVETNICA

ORANŽNA 16MNOGOCVETNICA

RUMENA 17MNOGOCVETNICA

BELA 18MNOGOCVETNICA

TEMNO RDEČA 19MNOGOCVETNICA

RDEČA 20MNOGOCVETNICA

ŽIVO RDEČA 21

MNOGOCVETNICA

ORANŽNO RDEČA 22MNOGOCVETNICA

ZLATORUMENA 23MNOGOCVETNICA

DVOBARVNA RUMENAIN RDEČA 24MNOGOCVETNICA

LILA BLUE MOON 25MNOGOCVETNICA

SVETLO ROZA 26MNOGOCVETNICA

CIKLAMNO ROZA 27MNOGOCVETNICA

LOSOS ROZA 28

PLEZALKA

BELA 29PLEZALKA

RDEČA 30PLEZALKA

RUMENA 31PLEZALKA

ROZA 32

PLEZALKA

DVOBARVNA HENDELBELA IN RDEČA 33PLEZALKA

ORANŽNA WESTERLAND 34PLEZALKA

ŽIVO RDEČA 35

39

VR

TN

IC

E

HIBRIDNE ČAJEVKE imajo močnejšorast, grm doseže v višino 100-150 cen-timetrov. Cvetovi so veliki, posamezni inmočno vrstnati (polni). Uporabljamo jihza okras in rezano cvetje. Saditveno rezopravimo pri jeseni posajenih vrtnicahspomladi (marca), ko jih odgrnemo. Čevrtnico posadimo spomladi, jo režemotakoj po sajenju. Poganjke prikrajšamona 3-5 očes.

MNOGOCVETNICE delimo na poliantein floribunde. Rastejo v obliki nižjega, 50do 80 cm visokega grma. Cvetovi so vskupini na koncu tankih poganjkov. Pripoliantah so cvetovi manjši in manj vrst-nati, pri floribundah pa že spominjajo nahibridne čajevke. Uporabljamo jih zasajenje v skupinah za okras vrtov. Sa-ditveno rez opravimo pri jeseni posajenihvrtnicah spomladi (marca), ko jih odgr-nemo. Če vrtnico posadimo spomladi, jorežemo takoj po sajenju. Poganjke pri-krajšamo na 3-5 očes.

VZPENJALKE razvijejo močne pogan-jke, ki zrastejo v višino od 2 do 4 metre.Potrebujejo oporo. Manjši cvetovi so vskupini na koncu stranskih poganjkov.Cvetijo večkrat na leto, nekatere sortepa samo enkrat. Saditveno rez opravimopri jeseni posajenih vrtnicah spomladi(marca), ko jih odgrnemo. Če vrtnico po-sadimo spomladi, jo režemo takoj po sa-jenju. Poganjke prikrajšamo na 3-5 očes.

LEGENDADišeča vrtnica

POLETNOJESENSKEČEBULNICE(sadimo spomladi,cvetijo poleti in jeseni)

GOMOLJNEBEGONIJE(Begonia x tuberhybrida)

Begonije so razdeljene na štiriskupine: cvetoče ali lorenskebegonije, drobnocvetne ved-nocvetoče begonije, listnate ingomoljne begonije. V ponudbiValentin čebulnic so gomoljnebegonije. Gomoljne begonijesadimo februarja in marca v po-sode. Posode postavimo na toploin svetlo (ne na direktno sonce).Redno zalivamo. Primerne sookenske police oken, ki gledajo navzhod ali sever. Ko mine nevar-nost slane, mlade rastline presadi-mo v okrasne posode oz. balkon-ska korita in v vrt. Presadimo jihv VALENTIN ZEMLJO ZA LONČNICEin dodamo VALENTIN GNOJILO ZDOLGOTRAJNIM DELOVANJEMZA BALKONSKE RASTLINE. Bego-nije najlepše rastejo v POLSENCI.

15-20 cm 1-2 cm I-V

VI-X 25-30 cm

BEGONIJA FIMBRIATA

RDEČA 1BEGONIJA FIMBRIATA

MEŠANICA 2

GRANDIFLORA

RDEČA 3GRANDIFLORA

RUMENA 4GRANDIFLORA

MEŠANICA 5MULTIFLORA

MEŠANICA 6PENDULA

RDEČA 7

PENDULA

RUMENA 8PENDULA

ROZA 9PENDULA

MEŠANICA 10BERTINI

RDEČA 11PICOTEE

WHITE BELA Z RDEČIMROBOM 12

DALIJA ALIGEORGINADahlia hyb.)

Dalije cvetijo od srede poletja doprvih jesenskih slan. Z žarečimibarvami nam polepšajo vrt, pri-merne so tudi za rez. Vse so obču-tljive na mraz, zato gomolje predzimo izkopljemo in jih do pomladihranimo v suhem in hladnem pro-storu, kjer ne zmrzuje. Dalije raz-delimo glede na velikost in oblikonjihovih cvetnih koškov. Podznamko Valentin lahko najdete:kaktus dalije (visoke 75-100 cm),dekorativne dalije (visoke 100 cm),kroglaste ali “ball” dalije (visoke90 cm), pompon dalije (visoke90 cm), večbarvne ali “collarette”dalije (visoke 50 cm), mignon

dalije (visoke 40-50 cm), nizkeanemon dalije (visoke 35-40 cm),dalije za obrobke ali “border”dalije (visoke 30-50 cm) in nizkedalije za sajenje v posode ali“topmix” dalije (visoke 30 cm).KAKTUS DALIJE

50 cm 10 cm II-VI

VII-X 75-100 cm

BERGER’S RECORD

OGNJENO RDEČA 13KENNEMERLAND

RUMENA 14VUURVOGEL

RUMENA Z RD. KONICAMI 15MY LOVE

BELA 16TAHITI SUNRISE

BORDO RDEČA Z BELO ZELENO SREDINO 17

40

OK

RA

SN

E

ČE

BU

LN

IC

E

OKRASNE ČEBULNICE

DEKORATIVNE DALIJE

50 cm 10 cm II-VI

VII-X 75-100 cm

ARABIAN NIGHT

TEMNO RDEČA 18DUET

RDEČA Z BELIMIKONICAMI 19GLORY VAN NOORDWIJK

ORANŽNA 20LAVENDER PERFECTION

CIKLAMNO ROZA 21CARIBBEAN FANTASY

BELA Z ROZA RDEČIM 22GLORIE VAN HEEMSTEDE

ŽVEPLENO RUMENA 23

MOTTO

ORANŽNA Z RUMENOSREDINO 24PEACHES

MARELIČNA IN BELA 25

KROGLASTE ALI BALL DALIJE

50 cm 10 cm II-VI

VII-X 25-90 cm

BOY SCOUT

ROZA 26SUNNY BOY

RUMENA Z RDEČOSREDINO 27EVELINE

BELA Z RAHLO ROŽNATIMIKONICAMI 28

POMPON DALIJE

50 cm 10 cm II-VI

VII-X 80-90 cm

BANTLING

ORANŽNA 29

41

OK

RA

SN

E

ČE

BU

LN

IC

E

NA KRATKO O OKRASNIH ČEBULNICAHBeseda “čebulnica” zajema veliko skupino rastlin, ki imajo podzemelj-ske organe za kopičenje hrane:• ČEBULICA (imajo jo tulipani, hijacinte, lilije, narcise); zgrajena je iz

tesno prekrivajočih se luskolistov (spremenjeni listi, v katerih imarastlina hrano); ko rastlina cveti, črpa hrano iz čebulice, kasneje papolni luskoliste. Zato nikoli ne porežemo listov po cvetenju, ampakpustimo, da naravno odmrejo.

• STEBELNI GOMOLJ ali CORMUS (imajo jih krokusi, frezije, gladiole)je zadebeljeni del spodnjih stebel.

• GOMOLJI IZ ZADEBELJENIH DELOV KORENIN (npr. ciklame). • GOMOLJI IZ SPREMENJENIH PODZEMNIH STEBEL oz. RIZOMOV

(npr. podlesna vetrnica).

SAJENJESadimo v porozno zemljo na ustrezno mesto v vrtu. Pomembno je,da zemljo pred sajenjem pognojimo s kompostom ali popolnomapreperelim hlevskim gnojem. Razen nekaterih lilij, večinoma vseokrasne čebulnice prenašajo apnenec.Sadimo jih, ko počivajo:• POMLADNE ČEBULNICE sadimo jih jeseni, cvetijo spomladi. Za njih

velja pravilo: čim prej, tem bolje. Le TULIPANE sadimo konec jeseni,kajti če jih sadimo prezgodaj, lahko obolijo. Lahko pa jih sadimo dokonca decembra, če zemlja ni zmrznjena

• POLETNO-JESENSKE ČEBULNICE sadimo spomladi, cvetijo poleti in jeseni. • Manj odporne, kot npr. gladiole, sadimo šele sredi pomladi.KAKO SADIMO• Globina je odvisna od zemlje (v lažjo zemljo sadimo globlje) in

velikosti čebulice/gomolja/rizoma (večja je čebulica, globlje joposadimo). Manjše sadimo na globino 5-10 cm, večje 10-20 cm.

• Sadimo v skupinah, ker tako njihova barva in oblika najlepše izrazita.• Ne sadimo pretesno, da ne tekmujejo za hrano in vlago.• Pazimo, da jih pri sajenju ne ranimo.• Razdalja sajenja je 5-7,5 cm pri manjših okrasnih čebulnicah in 15 cm

pri večjih. Dno čebulice se mora dotikati zemlje, ki jo prej zrahljamo.Med dnom in čebulico ne sme biti zraka, ker drugače se tam nabiravoda in čebulica lahko zgnije.

• Orodje, ki ga uporabljamo pri sajenju: ozka lopatka, luknjač, navadnaročna lopatka ali roke, poseben sadilnik.RASTIŠČE• TRAVA, TRAVNIK, TRATA: Najlepše na trati so npr. narcise. Pazimo, da

čebulnicam listje naravno odmre, zato nekaj časa preprosto kosimonaokoli njih. V nežni travi uspevajo npr. še krokusi, pomladnazvezda, morske čebulice, vetrnice; za vlažne travnike pa sta primernilogarica in zvonček.

• POD DREVJEM: Posebno so primerne tiste, ki cvetijo, preden se drevjeolista (tako imajo dovolj svetlobe). To so npr. vetrnica, pomladnazvezda, morske čebulice, jarica.

• OBROBE: v mešanih obrobah, kjer rastejo grmovnice in trajnice, jeveliko kotičkov, ki so primerni za okrasne čebulnice.

• ZA PREKIVANJE: Predvsem na majhnih gredicah.• SKALNJAKI s pritlikavimi čebulnicami; npr. pasji zob skupaj z rodo-

dendronom (kisla tla).• OKRASNE POSODE IN LONCI: Skoraj vse okrasne čebulnice lahko

gojimo v okrasnih posodah (cvetlična in okenska korita). Novost sodalije, namenjene sajenju v okrasnih posodah. Veliko čebulnicprihaja k nam iz toplih krajev in pri nas ne prezimijo (razen na Pri-morskem). Take so prav posebno primerne za sajenje v posode(npr. agapant, bumerangovka). Posode postavimo na balkone,terase in tudi na vrt. Okrasne čebulnice sadimo v posode skupaj zrazličnimi enoletnicami, trajnicami ali grmovnicami. Pri sajenju vposode upoštevamo velikost posode in kam jo bomo postavili(npr. nevarnost vetra).NEKAJ ZANIMIVOSTI OB SAJENJUPri izbiri prostora upoštevamo velikost rastline (npr. carski tulipan najraste za ostalimi, ker je velik in ker oddaja kisel vonj, ki nekaterim neustreza).Upoštevamo čas, ko jim listje odmira. Takrat jih morajo prekriti drugecvetlice enoletnice ali trajnice in manjše grmovnice.

GOLDEN SCEPTER

RUMENA 30

NESCIO

TEMNO RDEČA 31

VEČBARVNEALI “COLLARETTE” DALIJE

70 cm 10 cm II-VI

VII-X 25-50 cm

LA GIOCONDA

RD. Z RUMENO SREDINO 32IMPRESSION FANTASTICO

VIJOLIČNA Z BELOVIJOLIČNIM 33

MIGNON DALIJE

50 cm 10 cm II-VI

VII-X 45-50 cm

MEŠANICA

Tudi za sajenje v posode! 34

NIZKE ANEMONE DALIJE

50 cm 10 cm II-VI

VII-X 35-40 cm

MEŠANICA

Tudi za sajenje v posode! 35

DALIJE ZA OBROBKEALI “BORDER” DALIJE

50 cm 10 cm II-VI

VII-X 35-40 cm

D E K O R A T I V N E

ARNHEM

RDEČA 36MUSETTE

RDEČA Z BELIMIKONICAMI 37ORANGE NUGGET

ORANŽNA 38BERLINER KLEENE

ORANŽNOROZA 39CRAZY LOVE

ROZASTA Z BELIM 40

SISA

ŽIVO RUMENA 41MINGUS TONI

ROZA Z VIJOLIČNO RDEČIMILISAMI 42

K A K T U S N E

PARK PRINCESS

ROZA 43MUNCHEN

RUMENA 44GARDEN PRINCESS

ORANŽNO RUMENA DOROZA 45

NIZKE DALIJE ZA SAJENJE VPOSODE ALI “TOPMIX” DALIJE

30 cm 10 cm II-VI

VII-X 30-45 cm

ROZA 46

RDEČA 47

RUMENA 48

GLADIOLE(Gladiolus hyb.)

Lepi klasi lijakastih cvetov na-jrazličnejših barv na 1 m visokihsteblih so privlačna slika vobrobnih nasadih. Najlepšecvetje za rez. Ne prezimijo.

10 cm 10 cm II-VI

VII-X 100 cm

APPLAUSE

ROZARDEČA 49HUNTING SONG

ORANŽNORDEČA 5025 kosov 51OSCAR

TEMNO RDEČA 5225 kosov 53

42

OK

RA

SN

E

ČE

BU

LN

IC

E

ESPRESSO

TEMNO RDEČA 54TRADERHORN

RDEČA Z BELO LISO 55PR. MARG. ROSE/JESTER

RUMENA Z RDEČIM ROBOM 56NOVA LUX

ŽIVO RUMENA 57 25 kosov 58BLUE ISLE

VIJOLIČNO MODRA Z BELOLISO 59FIDELIO

TEMNO ROZA 60WINE AND ROSES

SV. ROZA Z RDEČO LISO 61

VENETIE

ORANŽNA 62PRAHA

BAKRENO ORANŽNAZ RUMENO LISO 63WHITE PROSPERITY

BELA 64PRISCILLA

BELA Z ROZA ROBOM 65FRIZZLED CORAL LACELOSOSO

ROZA IN BELA 66GREEN STAR

RUMENOZELENA Z RDEČIMILISAMI 67

IMPRESSIVE

NEŽNO ROZA Z VIJOLIČNIMILISAMI 68MEŠANICA

69 • 50 kosov 70

LILIJE (Lilium sp.)

Lilije imajo nenavadno pestrecvetove osupljivih barv in ek-sotičnih oblik na vitkih steblih.So trajne. Sadimo jih v skupini.Lepe so v kombinaciji z drugimičebulnicami ali trajnicami. Us-treza jim, če so tla okoli njihovihcvetnih stebel zasenčena, rahlain vlažna.

20-30 cm 10 cm II-VI

VII-X 80-90 cm

A Z I J S K I K R I Ž A N C I

NOVE CENTO

RUMENA 71NAVONA

BELA S PIKAMI 72

BRUNELLO

ORANŽNA S PIKAMI 73GRAND PARADISO

RDEČA 74LOLLYPOP BELA

Z ROŽNATIMI VRHOVI 75MEŠANICA 76

O R I E N T A L N A L I L I J A

STARGAZER

ROZA S PIKAMI IN BELIMROBOM 77TRIUMPHATOR

BELA Z VIŠNJEVO RDEČOSREDINO 78

43

OK

RA

SN

E

ČE

BU

LN

IC

E

KANA (Canna sp.)

Konec februarja kane posadimev lonce in jih na prosto presa-dimo, ko mine nevarnost slane.Poznamo nizke in visoke rjavo-listne ter zelenolistne kane.

40 cm 10 cm II-V

VII-X 100 cm

BRILLIANT VISOKA

ZELENOLISTNARDEČ CVET 79PICASSO VISOKAZELENOLISTNA

RUMENA Z RDEČIMCVETOM 80YELLOW KING HUMBERT

VISOKA ZELENOLISTNARUMEN CVET 81GOLDEN LUCIFER NIZKAZELENOLISTNA

RUMENOORANŽEN CVET 82LUCIFER NIZKA ZELENOLISTNA

RDEČ CVET Z RUMENIMROBOM 83

SALMON PINK NIZKAPISANOLISTNA

LOSOS ROZA CVET 84

KALA aliŠKRNICELJ(Zantedescia sp.)

Potrebuje rodovitna tla in velikovode. Zelo lepa je za rez.

20 cm 10 cm II-V

VII-X 50 cm

REHMANNII

ROZA 85SOLFATARE

RUMENA 86MANGO

ORANŽNO RDEČA 87ALBOMACULATA

BELA 88

FREZIJA (Freesia sp.)

5 cm 8 cm IV-V, IX-XII

VII-VIII, V-VI 30 cm

POLNJENA MEŠANICA BARV89

VRTNAZLATICA aliPOGAČICA(Ranunculus sp.)

Sadimo jo tudi v okrasne posode.

5 cm 5 cm IX-XI, IV-V

IV-V,VII-VIII 25 cm

MEŠANICA BARV 90

KRESNICE (Astilbe sp.)

Kresnice uspevajo v dobro gno-jeni zemlji in v polsenci. Najle-pše so med okrasno drevninoin ob vodi. Kresnice nas poletirazveseljujejo s cvetnimi pahl-jačami, ki jih sestavljajo drobnibarviti cvetki.

20 cm 45 cm IV-V

VII-VIII 80 cm

FANAL

TEMNO REČA 91

HOSTA (Hosta sp.)

Hoste sadimo v polsenco, v hu-musno in nekoliko vlažno zemljo.Z leti se razrastejo v grmičasteoblike. Hoste so zanimive zaradiposebnih listov in lepih zvonas-tih cvetov.

20 cm 50 cm IV-V

VII-IX 90 cm

BELOPISANOLISTNA

Z BLEDOVIJOLIČASTIMICVETOVI 92

RAKETICA(Kniphofia uvaria)

Raketica je trajnica, ki uspevana sončni legi v suhih in vlažnihtleh. Ima zanimive cvetove vprelivajočih se rdečih in ru-menih odtenkih. Odlična zaatraktivne samostojne zasa-ditve. Pozimi jo zaščitimo.

20 cm 50 cm IV-V

VII-IX 90 cm

RDEČA IN RUMENA 93

SRČKI(Dicentra spectabilis)

Srčki so trajnice kmečkih vrtov.S svojim listjem in nenavadnimicvetovi so prelepa popestritevv vrtu. Sadimo jih na sonce ali vrahlo senco.

20 cm 40 cm IV-V

VII-IX 60 cm

44

OK

RA

SN

E

ČE

BU

LN

IC

E

TEMNO ROZA 94

POTONKA(Paeonia sp. )

Čudovite potonike rastejo vrahlih, s humusom bogatih tleh.Potrebujejo dovolj prostora inveliko sonca. Ne sadimo jih pre-globoko: koreninski popki najbodo tik pod površjem. Potonikepotrebujejo nekaj časa, da serazrastejo. Cveteti začnejo šelepo dveh ali treh letih.

20 cm 60 cm IV-V

V-IX 100 cm

SARAH BERNARD

ROZA, DIŠEČA 95

AMERIŠKISLAMNIK(Echinacea purpurea)

20 cm 60 cm IV-V

V-IX 90 cm

96

POMLADNEČEBULNICE(sadimo jeseni,cvetijo spomladi)

TULIPANI(Tulipa sp.)

Tulipane razdelimo v skupine, vglavnem po obliki cvetov in vi-šini rastline.Vrstni red cvetenja visokih tuli-panov: enojni zgodnji, polnjenizgodnji, polnjeni pozni, Triumph,Darwinovi, papagajevi, lilijski,Viridiflora, enojni pozni. Tulipanesadimo v skupinah 5-11 čebul-nic. Zasadimo več skupin s kom-plementarnimi ali kontrastnimibarvami. Nizke tulipane sadimona obrobke, v skalnjake inokrasne posode.Tulipani ne prenesejo svežegahlevskega gnoja. Ne sadimo jihv zbita, kisla in zamočvirjena tla.BOTANIČNI NIZKI TULIPANZelo nizek in poseben tulipan,primeren za popestritev skaln-jakov in obrob gredic.

10 cm 10 cm IX-XII

II-IV 10 cm

DAYSTEMON TARDA

BEL Z RUMENO SREDINO 1LITTLE BEAUTY

CIKLAMNO ROZA Z MODRIKASTO SREDINO 2

KAUFMANNIANA TULIPANISo nizki in zgodnji tulipani.Cvetje se odpira le v sončnemvremenu. Primerni so za zasaja-nje v skalnjake. Ob primerni negiin na ustreznem rastišču nemo-teno rastejo več let zapored.

10 cm 10 cm IX-XII

III-IV 25cm

LOVE SONG

MANDARIN RDEČZ RUMENIM ROBOM 3JOHN STRAUS

KREMASTO BELRDEČ 4STRESA

RDEČ RUMEN 5

GREIGII TULIPANI Nizki tulipani, ki imajo na listihmarmorirane vzorce sestavljeneiz zelenih in temnordečkastihodtenkov. S takimi listi so tuli-pani okras v vrtu še preden za-cvetijo. Tudi cvetovi so lepi. Sa-dimo jih v gredice in na obrobe.

10 cm 10 cm IX-XII

III-IV 25cm

GOLD WEST

RUMEN 6PINOCCHIO

BELRDEČ 7

RED RIDING HOOD

ŽIVO RDEČ 8MEŠANICA BARV

9 • 30 kosov 10

FOSTERIANA TULIPANINizki zelo dekorativni tulipani zlepo oblikovanimi cvetovi.

10 cm 10 cm IX-XII

III-IV 35cm

CANDELA

RUMEN 11WHITE EMPEROR

BEL 12ORANGE EMPEROR

ORANŽEN 13

45

OK

RA

SN

E

ČE

BU

LN

IC

E

VEČCVETNI TULIPANINizki zanimivi tulipani, ki imajoveč cvetov na enem cvetnempeclju. Sadimo jih v skalnjake inna grobove.

10 cm 10 cm IX-XII

IV-V 25 cm

PRAESTANS TUB. VARIETY

RDEČ 14TORONTO

ROZA 15CANDY CLUB

KREM BEL Z ROŽNATIMIROBOVI 16

ENOJNI ZGODNI TULIPANIImajo kratko in kompaktno ste-blo, cvetovi so zelo lepi. TulipanPrinses Irene tudi diši.

10 cm 10 cm IX-XII

IV-V 45-55 cm

PRINSES IRENE

ORANŽEN Z RDEČIMIZUBLJI 17

RED FLAIR

RDEČ 18YOKOHAMA

RUMEN 19

POLNJENI ZGODNJI TULIPANISo nizki in zgodnji tulipani zpolnjenimi (vrstnatimi) cvetovi.

10 cm 10 cm IX-XII

III-IV 35-40 cm

ABBA

RDEČ 20MONTE CARLO

RUMEN 21MONSELLA

RUMEN Z RDEČIM ROBOM22

POLNJENI POZNI TULIPANISo srednje visoki in pozni tuli-pani z polnjenimi (vrstnatimi)cvetovi.

10 cm 10 cm IX-XII

III-IV 35-40 cm

UPSTAR

ROZA 23MOUNT TACOMA

BEL 24WIROSA

VINSKO RDEČ Z KREMASTOBELIMI KONICAMI 25

TULIPANI TRIUMPH Enojni in veliki cvetovi so nadolgih pecljih.

10 cm 10 cm IX-XII

IV-V 40-50 cm

JUDITH LEYSTER

BELKARMIN ROZA 26

DREAMING MAID

BELVIJOLIČEN 27HAPPY GENERATION

BEL Z RDEČIM 28KEES NELIS

RDEČ Z RUMENIMROBOM 29WHITE DREAM

BEL 30ORANGE CASSINI

ORANŽEN 31HEMISPHERE

KREM BEL DO RDEČ 32NEGRITA

VIJOLIČEN 33

46

OK

RA

SN

E

ČE

BU

LN

IC

E

LUCKY STRIKE

RDEČ Z BELIM ROBOM 34MEŠANICA BARV 35

DARWINOVI TULIPANIImajo zelo velike cvetove v živihbarvah in zelo bujno rastejo. Imajobleščeče-svilnato površino cvet-nih listov. Primerni so za vzgojoprvega rezanega cvetja spomladi.

10 cm 10 cm IX-XII

IV-V 45-55 cm

APELDORN

RDEČ 36GOLDEN APELDORN

RUMEN 37OLYMPIC FLAME

RUMEN Z RDEČIMI LISAMI 38RED IMPRESSION

RDEČ 39

GOLDEN OXFORD

RUMEN 40MEŠANICA BARV

VISOKI, RDEČI IN RUMENI 41

PAPAGAJEVI TULIPANISo posebni tulipani, za katere jeznačilna svojevrstna nakodranaoblika cvetja. Sadimo v vrtu inso zelo lepi tudi za rez.

10 cm 10 cm IX-XII

IV-V 45-55 cm

TEXAS FLAME

RUMEN Z RDEČIM 42ROCCOCO

TEMNO RDEČ Z OGNJENORDEČIM ROBOM 43APRICOT PARROT

ORANŽEN Z ZELENIM 44

RESATI TULIPANIImajo robove perigonovih listov(cvetov), resasto narezljane inzgubane, zato je videti, kot bibili vrhovi cvetov posuti z bar-vitimi, neenakomerno velikimikristalčki. Sadimo v vrtu za okras.

10 cm 10 cm IX-XII

IV-V 50 cm

LAMBADA

ORANŽNO RDEČ 45MEŠANICA BARV 46

LILIJSKI LILIJEVOCVETNITULIPANIS svojimi cvetovi spominjajo nanekatere oblike lilij. Stebla so vi-soka in tanka, a močna. Za okrasin rez.

10 cm 10 cm IX-XII

IV-V 45-55 cm

ELEGANT LADY

KREM BEL Z ROŽNATIMIKONICAMI 47WHITE ELEGANS

BEL V 48

MONA LISA

RUMEN Z RDEČIM 49

TULIPANI VIRIDIFLORASo zelo nenavadni, ker so vobičajno obarvanem cvetu pris-otne pege v zelenih barvnihodtenkih. Za popestritev v vrtuin vazi.

10 cm 10 cm IX-XII

IV-V 45-55 cm

SPRING GREEN

BEL Z ZELENIM 50GREENLAND

ROZA Z ZELENIM 51ARTIST

ORANŽNORDEČZ ZELENIM 52

47

OK

RA

SN

E

ČE

BU

LN

IC

E

NARCISE(Narcissus sp.)

V Sloveniji rastejo samoniklo trivrste narcis. V domačem vrtu soza gojitev najbolj hvaležne čebul-nice, ker lepo prezimijo. Najlepšeso v skupinah na trati. Pri narcisahmoramo biti pozorni na strupenečebule (vsebujejo alkaloide), zatojih tudi razni glodalci (tudi volu-harji) ne marajo in jih pustijo pri miru.Narcise razvrščamo v različne sku-pine: trobentaste, skledičaste,pladnjaste, polnjene oz. vrstnateter drobnocvetne in večcvetne.SKLEDIČASTE NARCISEImajo velik skledičasto razširjenprivenček, ki je pogosto zelovelik, lahko enako obarvan kotperigonovi listi (cvetni listi) alitudi v drugi barvi.

10 cm 10 cm IX-XII

III-IV 25-35 cm

FLOWER RECORD

BELA Z ORANŽNORUMENOSREDINO 59ICE FOLLIES

BELA S SVETLO RUMENOSREDINO 60CARLTON

RUMENA 61PROF. EINSTEIN

BELA Z ORANŽNO SREDINO 62

RED DEVON

RUMENA Z ORANŽNOSREDINO 63SALOME

BELA Z ROZAORANŽNOSREDINO 64MOUNT HOOD

BELA 65RECURVUS MAJHNOCVETNA

BELA Z RUMENO ORANŽNO66MEŠANICA BARV 67

VRSTNATE ALI POLNJENENARCISEImajo polnjene cvetove s pove-čanim številom cvetnih listov.

10 cm 10 cm IX-XII

III-IV 35 cm

DELNASHAUGH

BELA Z ROZAORANŽNOSREDINO 68DICK WILDEN

RUMENA 69CHEERFULNESS IN YELLOW

CHEERFULNESS RUMENA INBELA 70

BUTTERFLY NARCISEImajo posebne polnjene cvetove.

10 cm 10 cm IX-XII

III-IV 40 cm

ORANGERYBELA IN ORANŽNA 71

MEŠANICA BARV 72

48

OK

RA

SN

E

ČE

BU

LN

IC

E

ENOJNI POZNI TULIPANICvetovi so rahlo okrogli, skorajštirioglatega preseka, ovalno zao-bljeni ali pokončno razpotegnjeni.Zelo lepi za sajenje na prostem.

10 cm 10 cm IX-XII

IV-V 45-60 cm

QUEEN OF NIGHT ČRN

TEMNO LILA 53BASTOGNE

RDEČ 54CITY OF VANCOUVER

KREM BEL 55MENTON

STARINSKO ROZA 56BLUSHING LADY

Z ROŽNATIMI ZUBLJI 57SHIRLEY

BEL Z VIJOLIČNIM ROBOM 58

VRTNA NARCISA(Narcissus cyclamineus)Imajo značilno oblikovanecvetove.

10 cm 10 cm IX-XII

III-IV 25 cm

TETE A TETE

RUMENA 73MINNOW

KREM RUMENA 74

POETIČNANARCISA(Narcissus poeticus)

10 cm 10 cm IX-XII

III-IV 25 cm

GERANIUM

BELA Z ORANŽNO SREDINO 75

ŽAFRAN aliKROKUS (Crocus sp.)

Pomladanski žafran spada medprve pomladanske cvetlice. Izbe-remo mu sončno mesto, ali vsajtakšno, ki je izpostavljeno pom-ladnemu soncu, še preden grmo-vnice in drevje odženejo liste.Ugajajo mu propustna tla, spom-ladi mnogo vlage, poleti pa boljsušno. Pri žafranih v trati počakamos košnjo, dokler listje ne porumeni.VELIKOCVETNI KROKUSI

7 cm 8 cm IX-XII

II-IV 12 cm

VIJOLIČNOMODER 76

RUMEN 77

BEL 78

PICKWICK

ČRTAST 79MEŠANICA BARV 80

ŽAFRAN (Crocus chrysanthus)

7 cm 5 cm IX-XII

II-III 10 cm

MEŠANICA BARV 81

HIJACINTE(Hyacinthus orientalis)

Velikocvetne hijacinte močnodišijo. Lahko jih gojimo na pro-stem in v hiši v posodi (za ta na-men kupimo za siljenje prepari-rane čebulice). Na vrtu jih sadimov rahla in propustna tla. Če jihbomo pustili v zemlji, jih ob cve-tenju pognojimo in skrbimo, daimajo dovolj vlage, dokler listjene začne rumeneti.

XY cm XY cm XY cm

XY XY cm

SPLENDID CORNELIA

VIJOLIČNA 82LADY DERBY

SVETLO ROZA 83BLUE JACKET

TEMNO MODRA 84JAN BOS

RDEČA 85

CITY OF HAARLEM

RUMENA 86CARNEGIE

BELA 87MEŠANICA BARV 88

PREPARIRANA HIJACINTAZA SILJENJE

MEŠANICA BARV 89

PERUNIKE (Iris sp.)

Poznamo različne perunike, oz.irise. Pod blagovno znamkoValentin vam nudimo čebulneperunike. MREŽASTA PERUNIKA(Iris reticulata)Mrežasta perunika ima cvetovev modri, vijoličasti, škrlatnovijo-ličastihi in beli barvi, z dodatkomrumenih, belih ali oranžnih žilicin peg. So zelo nizke perunike,ki zelo zgodaj zacvetijo (ko je šesneg). So prve znanilke pomladi.

5 cm 7 cm IX-XII

II-III 15 cm

MEŠANICA BARV 90

49

OK

RA

SN

E

ČE

BU

LN

IC

E

HOLANDSKE PERUNIKEHolandske perunike sadimo vpeščena propustna tla in na son-čno lego. Zahtevajo poletno pre-sušitev. Tako nam lahko rastejokot trajnica. Jih tudi režemo.

10 cm 10 cm X-XII, IV-V

IV-V, VII-VIII 50 cm

VIJOLIČNOMODRA 91

RUMENA 92

BELA 93

MEŠANICA BARV 94

CESARSKITULIPAN(Fritillaria imperialis)

Vedno jih gojimo na soncu. V tlehima kot pest velike čebule, ki sosestavljene le iz malo luskolistovin nimajo varovalne plutaste ovoj-nice. Poškodovane čebule imajomočan in neprijeten vonj, ki odga-nja miši in voluharje. Venec cvetov(oranžne, rdeče, rumene barve)visi pod vretencem zelenih listovna vrhu 1 m visokega stebla.

20 cm 20 cm IX-XII

IV-V 100 cm

RUBRA

RDEČ 95AURORA

ORANŽEN 96LUTEA

RUMEN 97

OKRASNI LUKI(Allium sp.)

Okrasni luki so čudovite trajnicez značilnimi dekorativnimi cve-tovi. Rastejo tudi na »nekošenih«travnikih po Sloveniji. Cvetoviprivlačijo čebele. Odlični za rez.

15 cm 10 cm IX-X

IV-VI 60-90 cm

PURPLE SENSATION

VIJOLIČEN 98SPHAEROCEPHALON

LILA 99

LIMBAR(Lilium candidum)

Limbar sadimo zgodaj jeseni.Najlepše so sajene v skupine

(ne v vrste). Tla okoli cvetnihstebel naj bodo zasenčena,nekoliko vlažna in rahla.

15 cm 10 cm IX-X

V-VI 90 cm

MADONNA LILY

BELA 100

HRUŠICA aliGROZDEK(Muscari sp.)

Hvaležna nizka, prezimno trdnacvetlica, ki se odlično razraščapod grmovjem. Cvetovi so živomodri, modrovijolični in beli.Na istem mestu raste več let.

7 cm 7 cm IX-XII

IV-V 15 cm

ARMENIACUM

MODRA 101

MORSKAali MODRAČEBULICA(Scilla sp.)

Visoka 15 cm in se v nizki travidobro počuti. Barve cvetov:modre, roza, bele.

5 cm 7 cm IX-XII

IV-V 25 cm

MEŠANICA BARV 102

PRITLIKAVEVETRNICE aliANEMONE(Anemone sp.)

Najlepše so sajene v travo, poddrevjem in na gredice.SPOMLADANSKA VETRNICASadimo jih v humusno odcednozemljišče. Pozimi jih zavarujemoz listnato zastirko ali napol razpa-dlim kompostom. Spomladi, pocvetenju, ko začno listi rumeneti,gomolje izkopljemo. Tako, da poletjepreživijo v najglobljem mirovanju.

5 cm 7 cm IX-XII

V-VIII 20 cm

DE CAEN

MEŠANICA BARV 103

GRŠKA VETRNICA(Anemone blanda)Nizke rastlinice, ki jih čez zimozavarujemo. Cvetovi so v ra-zličnih barvnih odtenkih.

5 cm 7 cm IX-XII

III-IV 15 cm

DROBNOCVETNA MEŠANICABARV 104

50

OK

RA

SN

E

ČE

BU

LN

IC

E

VITEZOVA ZVEZDA ALIAMARILIS (Hippeastrum hyb.)Spadajo med najbolj priljubljenein najlepše sobne cvetlice. Čebuloposadimo 2/3 globoko v lončekz zemljo za ločnice in ga postavi-mo na svetlo in toplo mesto (18oC).V začetku malo zalivamo. Nikoli nezalivamo po čebuli. Ko poženecvetno steblo, vodi dodajamohranila. Cveti pribl. 2 tedna. Pocvetenju cvetno steblo odrežemo.

1/3 nad zemljo,2/3 v zemlji

X-IV XI-VI 30 cm

RDEČ105

ORANŽEN106

BEL107

ROZA108

BIOVALENTINSEMENAVRTNINČAS SETVE IN NABIRANJAPRIDELKOV JE NAVEDEN VTABELI NA SREDINI KATALOGA

KORENČEK NANTES

Korenček potrebuje globoka, hu-mozna tla, ki jih ne smemo gnojitis hlevskim gnojem. Sejemo gaskupaj s semenom koprca in zamarkacijo s semenom redkvice.Vedno naj raste skupaj s čebuloali porom, ker se medsebojnovarujejo pred napadom škodljivihmuh ali moljev. Dobri sosedje soše grah (ker rahlja tla), paradižnik,radič, redkvice, blitva. 1PETERŠILJ DOMAČI LISTNIK

Ima veliko gladkih in aromatičnihlistov (vsebujejo eterična olja,

veliko mineralov ter vitamine A,B in C), ki jih pogosto režemo,tako da je čim manj stebel. Radima humozna, prepustna tla, kijih ne smemo gnojiti s hlevskimgnojem. Sam sebe ne prenaša, zatoga vsako leto sejemo na drugomesto. Dobri sosedje: paradižnik,čebula, redkvica in redkev. 2RDEČA PESA DETROIT

Peso lahko dognojujemo npr. zgabezovo brozgo, ki vsebuje kalij,potreben predvsem za nastanekkorenov. Zastirka ohranja talnovlago. Dobri sosedje so kolerabi-ca, berivka, kumare in grah. 3REDKVICA SAXA

Zahteva humozna, rahla in ena-komerno vlažna tla, ki ne ustre-zajo bolhačem, ker so ti požeruhibolj nevšečni na suhih tleh.Dobri sosedje so kreša, solata,fižol, paradižnik, špinača, zeljein korenček. Redkvico lahko vbližini drugih vrtnin ali cvetlicgojimo kjer koli v vrtu. 4

SOLATA LJUBLJANSKALEDENKA

Je slovenska poletna krhkolistnasolata, s čvrstimi, rumeno ze-lenimi glavicami z valovitimi innazobčanimi listi. Prenaša po-letno vročino in gre pozno vcvet. Posadimo jo lahko na vsakosončno mesto (npr. med plodo-vke in kapusnice) kot "mašilo"praznin. V mešanem posevkupa odlično raste s korenjem,špinačo, fižolom, čebulo. 5SOLATA SALAD BOWL,PISANA MEŠANICA

Je krhkolistna solata z volumi-nozno in odprto rozeto. Ne delaglavic. Rozete so rdeče in zelenebarve, s krhkimi listi v oblikihrastovega lista. Režemo samoliste ali pa cele rozete. Ne gre vcvet, zato imamo od pomladido jeseni na vrtu svežo solato.Solata potrebuje kompost indovolj vlage. Raste naj v sosed-stvu z redkvico, kolerabico, špi-načo, zeljem, paradižnikom,fižolom in čebulo. 6RADIČ PALLA ROSSA

Je zgodnji radič, ki oblikuje rdečookroglo glavico. Je občutljiv namraz. Zahteva prvovrstno vrtnozemljo. Je odličnega okusa in nje-gove grenke sestavine uravnava-jo prebavo, pospešujejo cirkula-cijo krvi in telesno presnovo. 7

51

OK

RA

SN

E

ČE

BU

LN

IC

E

/

EK

OL

OŠ

KO

S

EM

E

VR

TN

IN

EKOLOŠKO SEMEVRTNIN

“EKOLOŠKO” ZA ZDRAVO NARAVO IN SREČNE LJUDIVsak domač vrt (zelenjavni, sadni ali okrasni, z okrasno travo) je lahkotudi ekološki - zdrav vrt, v katerem ne uporabljamo fitofarmacevtskihsredstev za preganjanje nadležnih živali, gliv in plevelov ter sintetičnihgnojil za gnojenje. V takem vrtu bomo vedno pridelali okusno in zdravozelenjavo ter sadje, aromatične začimbe in bujno cvetje.

KAJ JE EKOLOŠKO KMETOVANJEEkološko kmetovanje združuje okolju prijazno, socialno pravično inekonomsko upravičeno pridelavo živil in surovin. Osnova uspešnemu ekološkemu kmetovanju je skrb za RODOVITNOST(PLODNOST) TAL.Ekološko kmetujemo tako, da delujemo v sozvočju z naravo (rastlinami,živalmi, pokrajino) in se ji prilagajamo. Pri ekološkem kmetovanju ne uporabljamo sintetičnih gnojil, pesti-cidov in farmacevtskih izdelkov. Tako brez zunanjih vložkov, zahval-jujoč naravnim danostim, pridelamo veliko zdrave in okusne hrane.Ekološko kmetijstvo je po vsem svetu opredeljeno z mednarodnosprejetimi zakoni, pravilniki in direktivami. Vendar se lahko od državedo države pravilniki v podrobnostih razlikujejo, ker je treba upošte-vati socialno-ekonomske, geoklimatske in kulturne razmere znotrajposamezne države.Ekološko vrtnarimo, ker želimo živeti zdravo in bogato ter hkrati varo-vati naravo in svoje okolje.Vedno znova torej ugotavljamo, da je bistvo ekološkega kmetovanja,da znamo prisluhniti naravi in da skrbimo za rodovitnost tal.

RADIČ TRŽAŠKI SOLATNIK

Ima svetlo zelene, gladke in ne-žne liste, ki se dobro obraščajo.Po redčenju razvije zelene, ko-ničaste glavice. Sejemo ga gosto,od pomladi do jeseni, da listiostanejo nežni in obeljeni. Dobroprezimi. Dobri sosedje so para-dižnik, visoki fižol, korenček, so-lata, šetraj. Slab sosed pa jepeteršilj. 8RADIČ GRUMOLO

Radič spomladi oblikuje rozetos kompaktnimi listi zelene barve.Sejemo v vrste ali povprek.Okusne liste radiča, ki vsebujejoveliko vitaminov (A, B1, B2, C) inmineralov (kalcij, fosfor, železo,kalij, magnezij), uživamo v so-lati. Dobri sosedje radiču soparadižnik, visoki fižol, solata,korenček in koper. 9ENDIVIJA ESKARIOL RUMENA

Poletna sorta z velikimi, kopas-timi rumeno zelenimi rozetami.Ugajajo ji tople zavetne lege inprimerno vlažna tla. V kolobarjusledi ranim kapusnicam, zgod-njemu krompirju, grahu, nizkemufižolu, čebuli, rdeči pesi. 10KREŠA GLADKOLISTNA

Zelo hitro rastoča rastlina, bo-gata z različnimi vitamini (na-jveč ima vitamina C), kalcijem,železom in jodom. Je osvežu-joče pikantnega okusa, ker vse-buje gorčično olje. Sejemo jovse leto na prostem, pozimi pajo gojimo v stanovanju, na oken-skih policah. Ko zraste 10 cm, joporežemo. Hitro se obrašča. Z

redkvico sta dobri sosedi, kimedsebojno ugodno vplivatana aromo. 11ŠPINAČA MATADOR

Hitro rastoča sorta, primerna zajesensko in spomladansko setev.Ima velike, temno zelene, sve-tleče liste bogate z vitaminomC in železom. Uspeva na humo-znih godnih tleh z dovolj vlage(tla zastiramo). Vonj špinačeodvrača škodljivce, zato najrastejo posamezne rastline pocelem vrtu in po spravilu kore-nine pustimo v zemlji. 12PARADIŽNIK VOLOVSKO SRCE

Zemlja naj bo humozna in dobropognojena. Plodovi so značilne"srčaste oblike", mesnati in ble-ščeče rdeči. Okusni in zdravi sozaradi obilice vitaminov, miner-alov in sadnih kislin. 13POR CARENTAN

Beli del stebla pora Carentan jesrednje dolg, debel in na spod-njem koncu rahlo čebulastoodebeljen. Odlično prezimi. Na-jbolje uspeva na rodovitnih,globokih tleh, pognojenih skompostom. Proti porovemumolju (škodo dela ličinka) gaškropimo s presličnim čajem.Dobri sosedje so predvsem ko-renček, pa tudi zelena, paradižnik,solata, kapusnice in jagode. 14KUMARE MARKETMORE

Okusne solatne kumare, prime-rne za pridelovanje na prostem.Temno zeleni bradavičasti plo-dovi so dolgi okoli 20 do 25 cm.

Kumare zahtevajo dobro pog-nojena tla, veliko toplote in vode(tla prekrivamo s črno folijo,slamo ali koruznico) ter zavetnolego. 15BUČKE VEGETABLE MARROWPARTIM

Bučke so zelenkasto bele inokusne. Redno jih obtrgujemo,da nastavljajo nove cvetove.Rastejo na grmičku. Najboljeuspevajo v toplejših zavetrnihlegah v izdatno pognojenizemlji. Vedno zalivamo podliste. Lahko jih vzgajamo tudi vrastlinjaku ali pod tunelom.Dober sosed bučkam je sladko-rna koruza. 16GRAH RONDO

Zgodnja in srednje visoka sorta.Stroki so temno zeleni in dolgi(10-12 cm). Zrnje je oglato,nagubano in zelo okusno. Gra-hovi gredici jeseni dodamokompost in zastirko, spomladipa kamninsko moko ali lesniprepel, ker vsebujeta kalcij inkalij. Po obiranju korenine ob-vezno ostanejo v tleh, ostankigrahovih rastlin pa so primerniza zastiranje in kompost. Dobrisosedje so korenček, kumara,solata, zelje in koper. 17RUKOLA

Rukolo sejemo od aprila do av-gusta, tako da imamo od pom-ladi do jeseni na voljo sveže,okusne lističe. Rukola zraste do40 cm visoko. Liste, tako kot pripeteršilju, vedno znova režemo.

Je aromatična rastlina poseb-nega okusa, ki je primerna zasolate in kot priloga k raznimjedem. 18BAZILIKA GENOVESE

Bazilika Genovese je enoletnica,ki zraste v obliki 50 cm visokegagrmička. Ima večje svetlo zelene,aromatične liste, ki jih dodajamozelenjavi, solatam, mesu in para-dižnikovim mezgam. Bazilikablaži krče v želodcu in črevesju,čaj pomirja živce. V vrtu lepouspeva ob paradižniku in kuma-rah, posadimo pa jo lahko tudiv lončke. Prijata ji sončna legain humozna prst. 19VRTNI OGNJIČ ALI MESEČEK,MEŠANICA (Calendula officinalis)

Enoletna nepogrešljiva cvetlicaBIOVRTA z zlato ru menimi inoranžnimi cvetovi. Rastlina jekompaktna in močno razvejana.Sejemo jo tudi razpršeno pocelem vrtu, predvsem med ze-lenjavo, kajti deluje zdravilno natla in sosednje rastline. V družbis solato, zaradi močnega vonja,zmanjšuje objedanje od polžev.Za v vazo rastline režemo, kocvetovi še niso popolnomaodprti. Cvetove ognjiča gojimotudi kot zdravilno rastlino. 20ŽAMETNICA NIZKA,MEŠANICA (Tagetes erecta)

Seme kali 7-15 dni. Cvetovi sorumene, oranžne, rdečerjavebarve in posebnega vonja. Zgo-daj cveti in nam krasi grede,obrobke, balkone in terase dopozne jeseni. Žametnica sodimed najpomembnejše cvetjenaravnega BIOVRTA: pokriva tla,preganja škodljivce, uravnavarodovitnost tal, ugodno vpliva nazdravje vrtnin (ovira razvoj para-zitskih gliv), zato naj raste raztre-seno po celem vrtu. Običajno josadimo k paradižniku, krompirjuin čebuli ter v bližino vrtnic. Obilnocveti tudi na slabih tleh, cvetovipa so odporni proti dežju. 21

52

EK

OL

OŠ

KO

S

EM

E

VR

TN

IN

EKOLOŠKOSEME ZA KALČKE

KAPUCINKA, MEŠANICA(Tropaeolum majus)

Enoletnica z dolgimi, popenjav-imi, obilno cvetočimi poganjki(rumeno, oranžno, rdeče). Rastena humoznih, a ne preveč rodo-vitnih vlažnih tleh ter na soncuali polsenci. Varuje vrtnine predušmi, polži, gosenicami, mišmi.V BIOVRTU so obvezno sosed-stvo paradižniku, krompirju, vi-sokemu fižolu, vrtnicam in sad-nemu drevju. S cvetnimi steblioblikujemo nenavadne šopke.Kapucinka je užitna. Liste zrahlo »krešastim« okusom obi-ramo sveže za solato in kot do-datek k skuti. Zaprte popke innezrela zelena semena vlagamov kis in jih uporabljamo kot na-domestek kaper. 22FACELIJA (Phacelia tanacetifolia)

Facelija, nepogrešliva rastlina vvsakem BIOVRTU, je bujno ras-toča enoletnica, ki ne prenašabolezni, odvrača nematode(ogorčice) in s svojimi modrovi-joličnimi cvetovi privablja šte-vilne koristne žuželke (predvsemčebele) in polepša vrt. Sejemojo od pomladi do jeseni, v kolo-barju za katerokoli vrtnino. Žepo približno sedmih tednihbujno rastlinsko maso vdelamov tla in nadaljujemo s setvijo alipresajanjem vrtnin. 23MEŠANICA ZA ZELENOGNOJENJE

Mešanico sestavljajo vrste, kihitro rastejo, ustvarijo velikobujne zelene mase in bogatijotla z organsko snovjo in dušikom.Sejemo od pomladi do jeseni, vkolobarju za katerokoli vrtnino.Že po približno sedmih tednihbujno rastlinsko maso vdelamov tla in nadaljujemo s setvijo alipresajanjem vrtnin. Prednostzelenega gnojenja v BIOVRTU:veča zaloge humusa in hranil vtleh, bogati življenje v tleh, zbolj-šuje strukturo tal in preprečuje

spiranje hranil ter omejuje rastplevelov. 24FIŽOL BORLOTTO LINGUADI FUOCO

Nizek, srednje zgoden fižol zazrnje, ki zraste 50 cm visoko.Ploščato okrogli, rumeno zelenistroki imajo rdeče proge. Zrnjeje svetlo krem rjave barve zrdečimi progami. Poleg sajenjav vrste lahko sadimo tudi v jam-ice (po 5 do 8 semen), ki so od-daljene 45 cm. Dobri sosedjenizkemu fižolu so kumare,krompir, kapusnice, redkvica,rdeča pesa, zelena, paradižnikin šetraj, ki odvrača uši in muizboljša okus.Pakiranje: 200 g 25LEČA (Lens culinaris)

Leča je enoletna metuljnica, vi-soka 50-70 cm, s parno perna-timi listi. Cvetovi se razvijejo vpazduhah listov. Strok je majhenin vsebuje 1-3 majhna rdečkastasemena. Dozori v približno 100dneh po setvi (ko se stroki oba-rvajo). Sejemo jo na sončnolego. Uspeva tudi v zmerni suši.Leča vsebuje veliko beljakovin(esencialnih aminokislin), do-brih ogljikovih hidratov, do 2%olja, vitamine iz skupine B,železo, kalcij, kalij, fosfor in cink.Rdeča leča je zelo aromatična(lupina) in se uporablja pred-vsem za juhe in enolončnice.Pakiranje: 200 g 26ČIČERIKA (Cicer arietinum)

Čičerika je toplotno zelo zah-tevna stročnica, ki dobro pre-naša suha in vroča poletja. Kerje občutljiva na mraz, jo seje-mo v drugi polovici maja. Iz-jema so le topli predeli Primor-ske, kjer je setev za teden ali dvazgodnejša. Plod je zelo kratekstrok, bledo rumene barve. Zrnjeuživamo podobno kot fižol.Čičerika obogati tla z dušikom.Pakiranje: 200 g 27

KALČKI ZA ZDRAVO ŽIVLJENJEZdravi in sveži kalčki naj postanejo del našega vsakdanjega jedilnikaKalčki so vsestransko uporabni za solate, namaze, dušene jedi, priloge,narastke in omlete. So različnega okusa, imajo visoko hranilno vred-nost in nam popestrijo jedilnik. KALČKI ZELO POZITIVNO VPLIVAJONA NAŠE ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE!

Kalčki vsebujejo veliko:• VITAMINOV • Vsebujejo predvsem veliko vitamina C in A, ki sta anti-

oksidanta. Pol kozarca večine vrst kalčkov vsebuje več vitamina C kotšest kozarcev pomarančnega soka. Na splošno so kalčki bogati tudiz vitamini skupine B.

• BELJAKOVIN • V sojinih kalčkih je 28% beljakovin (v mesu le 13%,v jajcih le 11%).

• MINERALOV • Težko sprejemljive oblike mineralov med kaljenjempreidejo v lažje sprejemljive. Kalčki kapusnic npr. vsebujejo 10 kratveč kalcija kot krompir.

• ETERIČNIH SNOVI • Skrbijo za prijetne vonjave kalčkov.• GRENKIH SNOVI • Izboljšujejo prebavo.• BALASTNIH SNOVI • NENASIČENIH MAŠČOBNIH KISLIN• OSTALIH ZDRAVILNIH SNOVI • Kalčki lucerne, detelje in brokolijavsebujejo kanavanin, ki povečuje odpornost proti nekaterim oblikamraka, ter estrogene, ki spodbujajo rast in gostoto kosti ter zavirajo osteo-porozo. Kalčki brokolija vsebujejo glukosinolate in isotiocianate, ki spod-bujajo produkcijo različnih encimov v organizmu. Kalčki lucerne sovir saponinov, ki odstranjujejo škodljivi holesterol in nasičene maščobnekisline in spodbujajo imunski sistem organizma.

BIOVALENTIN KALČKIVRSTA ČAS KALJENJA POSEBNOSTI KALČKOV (Vsi kalčki vsebujejo

(Uporabna zrelost) veliko vitaminov in mineralov)

AJDA 3 dni Nimajo okusa.

BROKOLI 5-7 dni Delujejo proti raku.

ČEBULA 8-10 dni Aromatični in hranljivi, ker vsebujejo veliko aminokislin.

GORČICA 5-7 dni Rahlo pekoči; vsebujejo tudi veliko beljakovin in olj.

GRAH 3-4 dni Bogati z beljakovinami.

KITAJSKI DROBNJAK 10-14 dni Imajo rahel okus po česnu.

LEČA 2-4 dni Imajo sladkast okus po orehih. Veliko beljakovin (25%).

LUCERNA ALFA ALFA 4-6 dni Zelo okusni.

PŠENICA 2-4 dni So sladkastega okusa; vsebujejo raznolike hranilnesnovi (poleg vitaminov in mineralov).

RDEČA PESA 6-8 dni So rahlo vijolične barve in prijetnega okusa.

RDEČE ZELJE 4-5 dni So dekorativni.

REDKEV 5-7 dni Rahlo pekoči; vsebujejo tudi eterična olja.

SABLJASTI TRIPLAT 2-3 dni Pikantni; vsebujejo sluzave snovi, beljakovine,GRŠKO SENO eterična olja (dišijo).

SLADKI KOMARČEK 8-10 dni Imajo vonj in okus janeža.

SOJA 3-4 dni Vsebujejo veliko beljakovin; železo se s premeniv lažje prebavljive oblike.

SONČNICA 3-8 dni Imajo okus po lešnikih.

VRTNA KREŠA 5-7 dni Rahlo pekoči in aromatični.

ZELENI MUNGO FIŽOL 4-6 dni Bogati so z beljakovinami in škrobom.

NE UŽIVAMO plesnivih kalčkov ali kalčkov neprijetnega vonja ali izgleda.

Kaj se dogaja v procesu kalitve, ko seme potrebuje, zrak, vlago in toploto:1. NABREKANJESkozi semensko ovojnico pride v seme zrak in voda. Seme pospeši dihanje in presnova sezačne, tako da nastali encimi vplivajo na spremembo rezervnih snovi in začne se tvorba kalčka.2. KALJENJESvetloba: kalimo na svetlem, ker se tako zboljša hranilna vrednost in zniža količina nitrata.Toplota: seme dobro kali le v ugodnih razmerah. Večini ustreza sobna temperatura (18oC-22oC). Voda in zrak: seme mora biti vedno enakomerno vlažno in dobro »prezračeno«. Z vsa-kodnevnim spiranjem skrbimo za zadostno vlago in zračenje. S tem odstranjujemo odpadnesnovi in CO2 ter preprečimo razvoj bolezni.

53

EK

OL

OŠ

KO

S

EM

E

VR

TN

IN

/

E

KO

LO

ŠK

O

SE

ME

Z

A

KA

LČ

KE

Tako zmanjšuje vpliv kemikalij,ki povzročajo raka, in povečujeodpornost organizma proti ra-kotvornim snovem, s tem da po-večuje dejavnost razstrupljevalnihencimov. Kalčki brokolija so pri-merni za solate, mesne, zelen-javne in ribje jedi ter jedi iz stro-čnic. Z njimi si popestrimo sen-dviče in namaze za kruhke. 4BIOKALČKI RDEČEGA ZELJA(Brassica oleracea)

Kalčki rdečega zelja imajo ste-bla rdečkaste barve in so zeloprijetnega okusa. So tudi zelodekorativni. Vsebujejo velikomineralov: kalcij, železo, fosfor,jod, magnezij, kalij, cink in žve-plo. Krepijo odpornost organi-zma, pospešujejo prebavo. Odli-čni so za solate in jajčne jedi terza popestritev sendvičev in na-mazov za kruhke. 5BIOKALČKI SLADKEGA KOMARČKA (Foeniculum vulgare)

Kalčki sladkega komarčka imajodelikatesen okus, so aromatičniter imajo vonj in okus janeža. Kojih jemo, imamo občutek, kotda bi pili Pastis (janežev liker izProvanse) brez alkohola. Bogatiso z vitamini E, A in B ter železom,kalcijem in manganom. Delujejokot diuretik ter vplivajo na zmanj-ševanje maščob v organizmu.Kalčke uporabljamo kot začimbok ribjim jedem in testeninam.Dobri kot dodatek za na kruh. 6BIOKALČKI SOJE (Glycine max)

Sojini kalčki imajo veliko belja-kovin, ki so tako popolne kotmlečne, maščob, vitaminov inmineralov. Pri kaljenju nastanepetkrat več riboflavina (vitamin B2)in tiamnina (vitamin B1), niacinapa dvakrat več. Tudi železo, kiga je v soji veliko, se spremeni vlažje prebavljive oblike. Kalčki soužitni samo, če so dušeni ali ku-hani (npr. v enolončnicah, narast-kih in zelenjavnih pecivih). 7

BIOKALČKI SONČNICE(Helianthus annuus)

Kalčki sončnice imajo okus polešnikih, zato jih uvrščamo mednajokusnejše kalčke. Vsebujejobeljakovine, ogljikove hidrate, vita-mine (A, B, E, C, D) in minerale(magnezij, fosfor, kalij, kalcij in že-lezo). Krepijo zobe in kosti, delujejoblagodejno na bolečine v mišicah.Kalčke jemo v solatah, zelenjav-nih jedeh in na kruhkh. 8BIOKALČKI LEČE(Lens esculentum)

Kalčki leče imajo sladkasi okuspo orehih. Izmed vseh stročnicje leča najlaže prebavljiva. Kalčkivsebujejo veliko beljakovin (23%)in so bogati z vitamini (predvsemB1 in B2) ter kalijem, fosforjemin fluorom. Znižujejo holesterol.Uporabljamo jih v svežih solatahin presnih jedeh, v zelenjavnihenolončnicah in juhah. Posebnodobri so v jajčnih, krompirjevih,riževih in prosenih jedeh. Doda-jamo jih skutnim mešanicam inslanemu pecivu. 9BIOKALČKI VRTNE KREŠE(Lepidium sativum)

Kalčki vrtne kreše so izrazito os-trega, aromatičnega okusa. Vse-bujejo veliko kalcija in fosforjater vitamine A, B1, B2 in C (zeloveliko). So odličen antibiotik.Imajo diuretično delovanje inčistijo kri. Učinkujejo proti slabo-krvnosti, bronhitisu in revmati-zmu. Delujejo kot antidot nikotinu.Uporabljamo jih v paradižnikovihjedeh, juhah, zelenjavnih naras-tkih, v omakah, k jajčnim jedem,pečenemu mesu in ribam; v sku-tinih jedeh in kruhovih namazih,v listnatih in zelenjavnih solatahkot zelenjavo ali kot začimbo. 10BIOKALČKI LUCERNE ALFAALFA (Medicago sativa)Kalčki lucerne so zelo okusni(hrustljavi, mili, sveži). Vsebujejoveliko beljakovin. Med kaljenjem

54

EK

OL

OŠ

KO

S

EM

E

ZA

K

AL

ČK

E

KALČKE VZGOJIMO SAMIPREPROSTA VZGOJA V KOZARCIH • Za večja in manj zahtevna semena:soja, leča, zeleni mungo fižol, sončnica, lucerna. • Potrebujemo: nekajkozarcev različnih velikosti (npr. 0,72 l) ter primerno velike plastičnepokrovčke, ki jih preluknjamo. • Postopek kaljenja: V kozarec stresemoza prst do dva debelo plast opranega semena, ga zalijemo z vodo inpokrijemo s preluknjanim pokrovom. Naslednje jutro vodo odlijemoin seme speremo (1-2x). Po zadnjem spiranju kozarec obrnemo navzdol,da voda odteče. Nato ga položimo v vodoraven položaj na izbranomesto v kuhinji (sobna temperatura). Na začetku lahko v temnejšiprostor, ko pa seme vzkali (običajno po dveh dnevih), kalčki potre-bujejo svetlobo. Seme spiramo vsak dan dvakrat (zjutraj in zvečer),manjša (npr. lucernino) trikrat, in to z vodo iz pipe, ki naj ima sobnotemperaturo. Po zadnjem spiranju naj bo kozarec dlje časa obrnjennavzdol, da odteče vsa voda. Odvisno od vrste semena, kalčke uži-vamo po dveh do petih dnevih.KALJENJE V SKODELAH • Plitve skodelice uporabljamo za semena, kiizločajo sluz: kreša, gorčica.UPORABA KALILNIKOV • Kalilniki so sestavljeni iz treh pladnjev,zloženih eden vrh drugega. Imajo perforirano dno ali iztočni kanal,tako da voda izteka v spodnjo lovilno posodo. Spiranje je enostavno.Kalilnik je primeren za vse vrste semen.Postopek kaljenja v kalilnikih za lucerno, redkev, lečo, sladki komarček,sabljasti triplat, rdeče zelje, čebulo, sončnico, zeleni mungo fižol itd.:Čez noč oprano seme namočimo. Kalčke posujemo v pladnje kalilnika(okoli 15 g na pladenj), pladnje zložimo drug na drugega. Dvakrat nadan kalilnik z vrha zalijemo z vodo. Pladnji so narejeni tako, da so kalčkienakomerno navlaženi v vseh pladnjih. Kalilnik na začetku postavimov temen prostor na sobno temperaturo, po približno dveh dneh gaobvezno postavimo na svetlo. Kalčke uživamo, odvisno od vrste se-mena, v 4-12 dnevih. Pred uživanjem jih operemo.KALILNI STROJČEK VITA SEED • Kalimo lahko tudi v kalilnem strojčku.Natančna navodila za uporabo so priložena kalilnemu strojčku. Nakalilnikih, ki jih kupimo, so navedena natančna navodila, kako v njihkalimo. Na vrečicah so navedene osnovne informacije, kako semedoločene vrste kalimo. Za lažji začetek so dodani recepti.

BIOKALČK ČEBULE(Allium cepa)

Kalčki čebule imajo prijeten, svež,aromatičen in močan okus. Sozelo hranljivi, saj vsebujejo ve-liko aminokislin, encimov, vita-minov A, B, C ter kalcija, fosforja,kalija in žvepla. Imajo antibi-otičen učinek, krepijo imunskisistem in pospešujejo prebavo.Sveže kalčke čebule dodajamojedem, preden postrežemo. Znjimi začinimo solate, mesne inribje jedi, odlični so v juhah, oma-kah, omletah in v polenti. 1BIOKALČKI KITAJSKEGADROBNJAKA(Allium tuberosum)

Kalčki kitajskega drobnjakaimajo rahel okus po česnu. Sobogati z vitamini (A, B, C, E) inminerali, posebno s kalcijem,fosforjem, železom in magnezi-jem. Med drugim znižujejo ho-lesterol in krepijo imunski sis-tem organizma. S kalčki kita-

jskega drobnjaka začinimo so-late, mesne in ribje jedi. Odličniso tudi v juhah, omletah in po-lenti. Dodajamo jih, preden jedpostrežemo. 2BIOKALČKI RDEČE PESE(Beta vulgaris)

Kalčki rdeče pese so rdeče vijo-lične barve in prijetnega okusa.Vsebujejo veliko vitaminov (A,B1, B2, B3, B4, B5, B6, C, E) inmineralov (kalcij, železo, fosfor,magnezij, kalij, cink in žveplo).Krepijo imunski sistem in pos-pešujejo prebavo. Odlični so zasolate, mesne, zelenjavne inribje jedi. 3BIOKALČKI BROKOLIJACALABRESE (Brassica oleracea)

Kalčki brokolija imajo močan inrahlo pekoč okus. Brokolijevi kal-čki poleg vitaminov in mineralovvsebujejo tudi veliko količino fito-kemikalije sulforafana, ki učin-kuje preventivno in kemozaščitno.

se njihova količina poveča s 35%na 40%. Podvoji se tudi količinatiamina (vitamin B1), niacina, kiga je v semenu že tako veliko,pa je v kalčkih sedemkrat več.Kalčki so bogati tudi z vitamini B2,E, K, D in posebno z vitaminom A(vsebujejo ga več kot korenček)ter fosforjem, kalcijem (petkratveč kot mleko), magnezijem, že-lezom, kalijem in žveplom. Kalčkilucerne jedi osvežijo in so tudizelo dekorativni. Primerni so kotnadev za omlete in palačinke. Uži-vamo jih tudi v ostalih jajčnih inkrompirjevih jedeh, v vseh svežihsolatah ter na kruhkih s skuto. 11BIOKALČKI GRAHA(Pisum sativum)

Kalčki graha so bogati z belja-kovinami, vit. A, B1, B2 in D terkalijem, fosforjem, kalcijem,železom in ostalimi minerali.Pospešujejo prebavo. Kalčki soužitni samo, če so dušeni alikuhani (npr. v enolončnicah innarastkih). 12BIOKALČKI AJDE(Fagopyrum esculentum)

Kalčki ajde nimajo izrazitegaokusa. Vsebujejo veliko železa,kalija in kalcija ter ostalih min-eralov. Bogati so z lecitinom inlizinom (dragocene beljakovine).Jedi moramo dobro začiniti, kerkalčki nimajo okusa. Dodajamojih juham in enolončnicam. Znjimi polnimo paradižnik, pa-priko ali buče. 13BIO KALČKI REDKVE DAIKON(Raphanus sativus)

Kalčki redkve Daikon imajo iz-razito aromatičen ter rahlo pekočokus. Vsebujejo veliko kalija,kalcija, železa, magnezija, fos-forja ter vitamine A, B1, B2 in C.Krepijo mišično tkivo, izboljšu-jejo vid, imajo antiseptično de-lovanje, stimulirajo izločanježelodčnih sokov in delovanječrevesne flore, izboljšujejo pre-bavo ter krepijo obrambno močorganizma. Odlični so v primerupomanjkanja apetita ali prebav-nih težav. Uživamo jih v omakah,narastkih, jajčnih jedeh, s peče-nim mesom in ribami, v skutnihjedeh in kruhovih namazih, v lis-tnatih in zelenjavnih solatah. 14BIOKALČKI REDKVE SANGO(Raphanus sativus)

Kalčki so rdečevijolične barve inimajo izrazito aromatičen, rahlopekoč okus. Vsebujejo velikokalija, kalcija, železa, magnezija,fosforja ter vitamine A, B1, B2 inC. Ostale lastnosti in prednostiuporabe so enake kot pri kalčkihredkve Daikon. 15BIOKALČKI GORČICE(Sinapis alba)

Kalčki gorčice vsebujejo izjemnoveliko beljakovin (30%) in olja.Vsebujejo tudi vitamine A, B inC ter kalcij, železo in fosfor. Obegorčični olji (sinalbin in sinigrin)močno ovirata razvoj škodljivihbakterij. Pospešujejo prebavoin nas varujejo pred prehladom.Gorčične kalčke uporabljamokot začimbo v omakah, juhah,krompirjevih jedeh in raznih na-mazih. Solatam dopolnijo okus.Lahko jih mešamo z drugimikalčki. Posebno dobre so jajčnejedi z gorčičnimi kalčki. 16BIOKALČKI SABLJASTEGATRIPLATA GRŠKO SENO(Trigonella foenum-graecum)Kalčki sabljastega triplata sorahlo pikantnega in svojevrstnoprefinjenega okusa. Vsebujejo

veliko sluzavih snovi, beljakovine,lecitin in eterična olja, ki so vzrok,da rastlina značilno diši. Razkužu-jejo kri, jetra in ledvice. Pospešu-jejo tek in so odlični proti slabokr-vnosti in utrujenosti. Kalčke upo-rabljamo surove kot začimbo zarazne riževe jedi (ob začimbnimešanici kari), juhe in solate. 17BIOKALČKI PŠENICE(Triticum aestivum)

Kalčki pšenice so malo sladkas-tega okusa. Ker poleg vitaminovin mineralov vsebujejo raznolikehranilne snovi, jih uvrščamo medskoraj popolna hranila. S kaljen-jem se poveča količina vitaminov,zlasti B1, B2 in E, več pa je tudikarotena. Sveže dodajamo müs-lijem, žitnim in sadnim solatam, patudi raznim zelenjavnim jedem(narastki, enolončnice, juhe). 18BIOKALČKI ZELENEGAMUNGO FIŽOLA ZELENESOJE (Vigna radiata)

Kalčki zelenega mungo fižola imajohrustljav in svež okus. Bogati soz beljakovinami in škrobom. Nevsebujejo olja. Med kaljenjem sezelo poveča vsebnost vitaminov:riboflavina je petkrat več, niacinapa desetkrat. Bogati so tudi z vita-mini E, A in C ter železom, kalci-jem, kalijem, magnezijem in fos-forjem. Regulirajo holesterol, raz-kužujejo kri in jetra. Uporabljamojih kot zelenjavo v narastkih, riževih,prosenih in ješprenjevih jedeh;namesto mesa za omake in nadevetestenin, v roladah in cmokih; vjajčnih jedeh; na zelenjavnempecivu in picah. 19BIOKALČKI MEŠANICESTROČNIC

Vsebina: 25% LEČE (Lens culina-ris), 25% GRAHA (Pisum sativum),20% ČIČERIKE (Cicer arietinum),15% ZELENEGA MUNGO FIŽOLA(Vigna angularis), 15% FIŽOLAAZUKI ali DROBNEGA RDEČEGAFIŽOLA (Vigna radiata). 20

55

EK

OL

OŠ

KO

S

EM

E

ZA

K

AL

ČK

E

VALENTINOVIRECEPTIREZANCI Z BUČKAMIIN KALČKISestavine: 400-500 g polnozrna-tih rezancev, 2 mali bučki (cukini),1 čebula, 1 jedilna žlica hladnostiskanega oljčnega olja, 100 mlsladke smetane, 100 g kisle smeta-ne, 2 jedilni žlici limoninega soka,sol, 25 g čebulnih kalčkov, 50 gsončničnih kalčkov, 50 g lucerni-nih kalčkov.Narezano čebulo zarumenimona oljčnem olju, dodamo nare-zane bučke in na kratko poduši-mo. Nato dodamo obe smetaniin na hitro pokuhamo. Dodamosok limone in sol. Omaki dodamosončnične kalčke in jo prelijemočez kuhane rezance. Jed okrasimos kalčki čebule in lucerne.

SIROV NAMAZ Z ZELENIMIKALČKISestavine: 1 čebula, po 1 jedilnažlica krešinih, redkvinih in gorči-čnih kalčkov, 200 g smetanovegasira, 125 g mehkega masla, sladkapaprika v prahuČebulo na drobno narežemo.Sveži sir pretlačimo z vilicami inga zmešamo z maslom. Dodamočebulo, papriko in kalčke. Namazohladimo v hladilniku. Kruhkeokrasimo s svežo papriko.

STEPENA JAJCA S KALČKISestavine: 3 jajca, 3-4 jedilne žlicemleka ali smetane, sol, poper, muš-katni orešek, 1 strok česna, 1 por,1 skodelica kalčkov leče, 3 jedilnežlice kalčkov lucerne.Jajca razžvrkljamo, dodamo mle-ko ali smetano. Po želji začinimo.Dodamo stisnjen česen. V ponvisegrejemo olje in na njem praži-mo por, da postane steklen.Primešamo oprane lečine kalčkein stepena jajca. Proti koncu pe-čenja previdno dodamo kalčkelucerne. Jajca bi morala biti šekremasta, ko ponev umaknemos štedilnika. Namesto kalčkovleče lahko dodamo kalčke pše-nice in namesto kalčkov lucernekalčke kreše.

ZELENJAVNA JUHA S SOJINIMIKALČKISestavine: 3 srednje veliki koren-čki, 1 gomolj zelene, 1 rdeča pa-prika, 1 manjši por, 1 drobna če-bula, 1 strok česna, ca. 30 g masla,1 skodelica sojinih kalčkov, 1 l ze-lenjavne juhe, sol, karijev prašek,sesekljan peteršilj.Drobno zrezano čebulo in česenzarumenimo na maslu. Dodamonarezan korenček, zeleno, papriko,por in dobro sprane sojine kalčke.Vse skupaj nekaj časa dušimo innato zalijemo z zelenjavno juho.Kuhamo še 10-15 minut, solimoin začinimo s karijevim praškom.Postrežemo s sesekljanim peter-šiljem.SOJINE KALČKE LAHKO ZAMEN-JAMO S KALČKI ZELENEGAMUNGO FIŽOLA, LE DA JIH DAMOV JUHO S PETERŠILJEM VRED.

EKOLOŠKO VARSTVO RASTLINVedno pogosteje poudarjamo, da je trebavrtnariti v sozvočju z naravo, kar pomeniopazovati domači vrt (tla in okolje) in se muprilagajati. Toda kljub temu, da se držimovseh navodil, se lahko v vrtu pojavijo bolezniin škodljivci. Nevšečnosti so pogostejše narastlinah, ki so v slabši kondiciji, in sicer tam,kjer pogoji rasti (hranila v tleh, toplota invoda) niso uravnoteženi. Tudi vreme lahkovpliva na zmanjšanje odpornosti rastlin. Vteh primerih moramo rastline zdraviti, za karnam ni potrebno uporabljati močnih fitofar-macevtskih sredstev. Obstaja kar nekaj eko-loških izdelkov (certificiranih in necertifici-ranih), s katerimi preženemo škodljivce alipa zaustavimo širitev bolezni. V zadnjemobdobju so na trgu zelo iskani izdelki iz alg(glej Valentin EKO gnojilo iz alg), ki spodbu-jajo in poživljajo rastlinsko presnovo in kre-pijo obrambne mehanizme rastlin. Z njimi serastline lažje ubranijo bolezni in škodljivcev.

VALENTIN EKOUNIVERZALNOORGANSKOGNOJILOVsebuje naravne or-ganske snovi, ki soproizvedene iz mi-celija mikroorganiz-mov. Gnojilo v oblikimikropelet je termi-čno obdelano. Vse-buje veliko dušika(N), fosforja (P), kalija(K) in še posebnokalcija (Ca), ki pre-prečuje zakisanost tal in mikroelemente.Ker aktivira v zemlji živeče mikroorganizme,omogoča obnovo mrtve zemlje in zastru-pljenih tal. Pridelek se poveča do 35%.Zaradi svoje specifične sestave odganjapolže. Odličen za klasično in ekološko vrt-narjenje ter kmetovanje. Z njim gnojimovrtnine, poljščine, sadno drevje, vinsko trto,okrasne rastline in vrtne trate. Ob založnemgnojenju ga zadelamo v zemljo vsaj 5 cmgloboko, za dognojevanje v rastni sezoni paga posujemo okoli rastlin. Njegovo delo-vanje je dolgotrajno, saj se postopomasprošča do 7 mesecev. Prednosti Valentin EKO univ. gnojila:• nova formula v obliki mikropelet,

za zdravo okolje,• podaljšano delovanje do 7 mesecev,• visoka vsebnost kalcija,• aktivira v zemlji živeče mikroorganizme,

kar doprinese k večji vitalnostiin odpornosti rastlin,

• višji pridelek za 35%,• odganja polže.Sestava gnojila po EU-standardih:Organska masa: 72-90%; 6-9% dušik (N); 4-5%fosfor (P2O5); 1-4% kalij (K2O), 16% kalcij (Ca);1% magnezij (MgO); ter mikroelementi: bor(B), baker (Cu), železo (Fe), mangan, cink (Zn).Pakiranje: 7,5 kg 1 • 20 kg 2

VALENTIN EKO IZVLEČEKIZ ALGJe naravni pripravek, primerenza vrtnine (paradižnik, krom-pir, solato, korenje, čebulo ...),jagodičevje, sadno drevje,vinsko trto ter okrasne rast-line. Glavna sestavinaValentin EKO izvlečka iz algje ekstrakt morskih alg (As-cophyllum nodosum).Morske alge vsebujejo ve-liko hranil, ki so rastlinamlahko dostopna. Poleg tegaalge vplivajo na povečanoodpornost rastlin na strese (pozeba, toča,napadi bolezni in škodljivcev), ker spodbu-jajo krepitev lastnih obrabnih mehanizmov.Pospešujejo in obnavljajo presnovo ter rast-linam omogočajo dober in optimalen spre-jem hranil iz tal. Rastline zato dobro in bujnorastejo, bogato cvetijo in dajejo obilne inzdrave pridelke. Izvleček iz alg je popolnomanaraven pripravek in ne vsebuje dodanihhranil v mineralni obliki. Odličen za ekološkovrtnarjenje.Pakiranje: 0,5l 3 • 1l 4

VALENTIN EKO SREDSTVOZA KREPITEV RASTLINJe naravni biostimulator, kivsebuje vse potrebne snoviza boljšo in močnejšo rastkorenin. Ker imajo rastlinebujnejši koreninski sistem,lahko iz tal sprejmejo večhranil. Zato bolje rastejo, sobolj odporne na napadbolezni in škodljivcev,bogato cvetijo in dajejo ve-like in zdrave pridelke. Jeodlično za ekološko vrtnar-jenje. Uporabljamo ga za vsevrtnine, balkonsko cvetje in enoletnice, zaokrasne rastline, jagodičevje, sadno drevjein vinsko trto.Sestava: Organska snov (suha snov): 20%;Aminokisline (glicin, prolin, glutaminskakislina): 22%; Huminske kisline: 6%;Vitamini: < 1%.Pakiranje: 250 ml 5 • 500 ml 6

VALENTIN EKO INSEKTICIDIZ NARAVNEGA PIRETRINAJe naravno sredstvo za zatiranjelistnih uši, pršic, tripsov, ameri-škega škržatka in rastlinjakovegaščitkarja. Uporabljamo ga za za-ščito vrtnin, sadnega drevja inokrasnih rastlin. Ne poškodujecvetov. Čakalne dobe ni, karpomeni, da lahko pridelano ze-lenjavo in sadje uživamo takojpo škropljenju.Sestava:10 ml: V OBLIKI KOCENTRATAZA EMULZIJO (EC); Vsebuje ak-tivno snov: 16 ± 6 % ekstraktapiretrina.500 ml: EMULZIJA, PRIPRAVLJENA ZATAKOJŠNJO UPORABO (AL); Vsebuje aktivnosnov naravni piretrin (0,075%)Pakiranje: 10 ml (K) 7 • 500 ml (R-pršilka) 8

VALENTIN EKO INSEKTICIDIZ OGRŠČIČNEGA OLJAJe naravni kontaktni insekticid zazatiranje kaparjev, listnih uši inpršic. Uporabljamo ga na sadnemdrevju za zimsko škropljenje inškropljenje v času vegetacije.Primeren je tudi za varstvookrasnih rastlin v naravi in v za-prtih prostorih. Pridelano ze-lenjavo in sadje lahko uživamotakoj po škropljenju.Sestava:250 ml: V OBLIKI KOCENTRATAZA EMULZIJO (EC); Vsebuje:aktivno snov rafiniranoogrščično olje 750 g/l (±4%) in emulgator100-150 g/l.500 ml: EMULZIJA, PRIPRAVLJENA ZATAKOJŠNJO UPORABO (AL); Vsebuje: aktivnosnov rafinirano ogrščično olje (0,94%), emul-gator (< 2%) in vodo (do 100%).Pakiranje: 250 ml (K), 9500 ml (R-pršilka) 10

VALENTIN EKO INSEKTICIDIZ MAŠČOBNIH KISLIN Je naraven insekticid za zatiranjelistnih uši, pršic, tripsov in rastlin-jakovega ščitkarja. Uporabljamoga za zaščito vrtnin, sadnegadrevja in okrasnih rastlin. Nepoškoduje cvetov. Čakalne dobeni, kar pomeni, da lahko pride-lano zelenjavo in sadje uži-vamo takoj po škropljenju.Sestava:500 ml: RAZTOPINA, PRIPRAV-LJENA ZA TAKOJŠNJOUPORABO (AL); Vsebuje: ak-tivno snov kalijeve soli maščob-nih kislin (0,15%), vodo in inertne snovi (do100%).1 l: KONCENTRAT ZA PRIPRAVO RAZTOPINE(SL); Vsebuje: aktivno snov kalijeve solimaščobnih kislin (4,9%), vodo in inertnesnovi (do 100%). Pakiranje: 0,5 l 11 • (R-pršilka), 1 l (K) 12

VALENTIN EKOBELE PLOŠČEJe naravno sredstvoza lovljenje sadnegrizlice (Hopocampaspp.). Bele ploščeobesimo na jablanein slive. Bele ploščeprivabljajo sadnegrizlice (barva), ki seprilepijo nanje.Sestava:S prozornim lepilom(poliizobutilen), odpornim proti vremenskimspremembam premazane plošče, brez ak-tivnih kemičnih substanc za varstvo rastlin.Pakiranje: 10 kom 13

56

EK

OL

OŠ

KA

S

RE

DS

TV

A

ZA

P

OS

PE

ŠE

VA

NJ

E

RA

ST

I

IN

V

AR

ST

VO

R

AS

TL

IN

EKOLOŠKA SREDSTVAZA POSPEŠEVANJE RASTIIN VARSTVO RASTLIN

TRDAMINERALNAGNOJILAVALENTIN MODROGNOJILO ZA VRTNINE, SADNE IN OKRASNE RASTLINEJe zelo izdatno gno-jilo v obliki zrn modrebarve. Gnojilo nevsebuje prahu. Vse-buje vsa pomemb-nejša hranila (dušik,fosfor, kalij,…) v zelovisokih koncentraci-jah in v hitro delujo-či obliki ter še magne-zij in ostale mikroe-lemente. Z Valentinmodrim gnojilom gnojimo en teden predsetvijo/sajenjem med rastjo. Gnojilo enako-merno potresemo po površini ali med rast-line, ga narahlo zadelamo v tla in zalijemo.Sestava gnojila po EU standardihNPK GNOJILO Z MAGNEZIJEM, borom incinkom 12+12+17 (+2): 12% (N) dušika vamonijski (6,5%) in nitratni (5,5%) obliki; 12%(P2O5) fosfor v nevtralno amonijsko citratnotopni fosfat in vodotopni fosfat (6%), 17%(K2O) vodotopni kalijev oksid; 2% (MgO)magnezijev oksid, od tega 1,4% vodotopnimagnezijev oksid; 0,02% (B) bor; 0,01% (Zn)cink; ne vsebuje kloridov.Pakiranje: 5 kg; 1 • 10 kg 2

VALENTIN GNOJILOZA ZELENJAVO INSADJEJe specialno gnojilo,ki vsebuje vse glavnehranilne snovi (tudimagnezij) za dobrorast. Z gnojilom nanaravni način izbolj-šamo strukturo tal, kije zelo pomembnaza dobro rast vrtnin in sadnega drevja. Z red-nim gnojenjem aktiviramo življenje v tleh.Gnojilo ima veliko fosforja, ki je potreben zadobro rast korenin, bujno cvetenje in tvorboplodov! Gnojimo od februarja do septembra.Pred setvijo oz. saditvijo gnojimo založno,tako da gnojilo potresemo po celotni površini.Med rastjo dognojujemo tako, da ga potre-semo okoli rastlin. Gnojilo vdelamo v tla. Pognojenju obvezno zalijemo. Sestava gnojila po EU standardihNPK GNOJILO Z MAGNEZIJEM 6+12+4 (+4):6% (N) dušik; 12% (P2O5) fosfor; 4% (K2O)vodotopni kalijev oksid; 4% (MgO) magnez-ijev oksid; ne vsebuje kloridov.Pakiranje: 1 kg; 3 • 4 kg 4

VALENTIN GNOJILO ZA JAGODEValentin gnojilo za jagode je uravnoteženospecialno gnojilo s kalijem in magnezijem.Z rednim gnojenjem vzpodbujamo jagode inostalo jagodičevje, da bogato cveti. Plodoviso zdravi, trpežni in okusni. Uporabljamo gaza gnojenje jagod, malin, ribeza in ostalega

jagodičevja. Valentingnojilo za jagode na-rahlo vdelamo v vlažnatla teden pred sajen-jem jagod (julija aliavgusta). V septem-bru, ko se rastlineukoreninijo, gnojilopotrosimo okoli ras-tlin. Po gnojenju zali-jemo. Trajni nasad gno-jimo 3x-letno (konec marca, maja in avgusta).Sestava gnojila po EU standardihNPK GNOJILO Z MAGNEZIJEM IN ŽVEPLOM7+8+12 (+2+3): 7% (N) dušik, 8% (P2O5)fosfor, 12% (K2O) kalij v obliki vodotopnegakalijevega oksida; 2% (MgO) magnezij v ob-liki magnezijevega oksida; 3% (S) žveplo; nevsebuje kloridov.Pakiranje: 1 kg; 5

VALENTIN BIOKOMPOSTERJe specialno naravnosredstvo za pridelavokomposta. Narejenje na osnovi dušika zdodatkom kamenemoke. Služi za pride-lavo hranljivega vrt-nega humusa. Velikavsebnost dušika, fos-forja in magnezijavzpodbudi delovanjemikroorganizmov, ki skrbijo za hiter procesrazkrajanja organskih snovi v humus. Mlad,svež kompost potresemo po gredicah in ganarahlo in plitvo vdelamo v tla. Zrel kompostpa nam služi kot organsko gnojilo, ki ga lahkovdelamo globlje v tla. Uporabljamo ga tudikot dodatek k različnim Valentin zemljam zapresajanje okrasnih rastlin, tako v lonce kotna prosto.Sestava gnojila po EU standardihNPK GNOJILO Z MAGNEZIJEM: 13% (N)dušik; 7% (P2O5) fosfor; 5% (MgO) magnezi-jev oksid; ne vsebuje kloridov.Pakiranje: 1 kg; 6

KOMPOSTZa kompost si izberemo polsenčno, pogledomzakrito lego v vrtu. Pot do kompostnega kupasi tlakujemo, tako nam bo dnevna pot z gos-podinjskimi odpadki do njega olajšana.Za manjši vrt si kupimo kompostnik. Pravivrtnarji vedo, da je dober kompost nujen zapridelovanje vrtnin. Tako mu namenijo ve-liko prostora in pozornosti. Pomembno pri kompostiranju je, da pazimo,kaj dajemo na kompostni kup oz. v kompos-tnik. Skrbimo za pravo zračnost in vlago.Kompostnemu kupu dodajmo tudi različnepreparate, ki si jih iz rastlin pripravimo samiali pa jih kupimo.

VALENTIN MINERALNO GNOJILO ZATRATOJe univerzalno gnojilo, s katerim izboljšamopogoje za rast trate. Gnojilo deluje takoj,vendar se postopoma sprošča in tako delujetudi daljše obdobje do naslednjega gnojenja.Poživi tla in ima idealno razmerje med duši-kom, fosforjem in kalijem ter dodatno vse-buje še magnezij in železo. Z rednim gno-

jenjem bo vrtna tratakompaktna, trpežnain lepa. Preprečujerast mahu in delujeproti plesnivosti. Že-lezo v gnojilu poskrbi,da je trava sveža inzelena, mah se po-suši, zato ga zlahkaodstranimo (pogra-bimo). Gnojimo pov-prečno 4x na leto(marca, maja, junija,avgusta), 2-3 dni po košnji, tako da gnojiloenakomerno potresemo po celi površini inobilno zalijemo. Še bolje je, da gnojimo tikpred dežjem. Zadnje gnojenje konec avgustaje obvezno, saj s tem travo pripravimo nadobro prezimitev.Sestava gnojila po EU standardihNPK GNOJILO Z MAGNEZIJEM IN ŽELEZOM15+5+7 (+4+1): 15% (N) dušik v karbamidniobliki; 5% (P2O5) fosfor v nevtralno amoni-jsko citratni in vodotopno fosfatni obliki(1%); 7% (K2O) vodotopni kalijev oksid; 4%(MgO) magnezijev oksid; 1% (Fe)vodotopno železo; ne vsebuje kloridov.Pakiranje: 3 kg; 7,5 kgPakiranje: 3 kg; 7 • 7,5 kg 8

VALENTIN GNOJILOZ DOLGOTRAJNIMDELOVANJEM ZABALKONSKE RASTLINEUporabljamo za gno-jenje zelenih in cve-točih rastlin na balko-nih in terasah, eno-letnic in vrtnic naprostem. Z enkratnimpravim odmerkom rastline bujno rastejo incvetijo celo poletje. Gnojilne granule imajoovoj, da se hranilni elementi postopoma spro-ščajo (2-4 mesece), kar doprinese k uravnote-ženemu gnojenju in preprečuje pregnojenje.Sestava gnojila po EU standardihNPK GNOJILO Z OBLOŽEIMI GRANULAMI17+17+17: 17% (N) dušik v karbamidni(8,5%), nitratni (4,8%) in amonijski (3,7%)obliki; 17% (P2O5) fosfor v nevtralno amoni-jsko citratni in vodotopni fosfatni obliki;17% (K2O) kalij v obliki vodotopnega kali-jevega oksida; ne vsebuje kloridov.Pakiranje: 1 kg; 9

VALENTINGNOJILOZA VRTNICEJe specialno gnojiloza vrtnice, ki vsebujevse potrebne hranilnesnovi za močno rastin bogato cvetenjevrtnic. Valentin gno-jilo za vrtnice nimakloridov in vsebuježelezov sulfat, ki preprečuje nastanek kloroze.Gnojimo od marca do julija, tako da ga po-tresemo po površini in vdelamo v tla. Od av-gusta naprej ne gnojimo, da les vrtnic dozori. Sestava gnojila po EU standardihNPK GNOJILO Z MAGNEZIJEM, ŽVEPLOM INŽELEZOM 8+8+13 (+2+3+1): 8% (N) dušik;8% (P2O5) fosfor; 13% (K2O) vodotopni kali-jev oksid; 2% (MgO) magnezijev oksid; 3% (S)žveplo; 1% (Fe) vodotopno železo; ne vsebujekloridov.Pakiranje: 1 kg; 10

57

GN

OJ

IL

A

GNOJILA

NOVO!

GNOJENJENajpomembnejša v vrtu je skrb za rodovitnosttal. Rodovitna tla ustvarjajo mikroorganizmi.Na rodovitnih tleh, ki so bogata s hranili, do-bijo rastline dovolj hrane, zato so močne inzdrave in tako bolj odporne na strese, kot soneugodni vremenski pojavi in napadi bolezniter škodljivcev. V vrtu naredimo vse, da nebi prišlo do močnih stresov, če pa že pride,poskrbimo, da je rastlina dovolj zdrava inmočna, da se jih ubrani.ORGANSKA IN MINERALNA GNOJILA ZAVRTNINE IN CVETLICE:• Mešanice za ZELENO GNOJENJE

Facelija, Biovrt in ostale rastline za zelenognojenje

• DOMAČI KOMPOSTIz ostankov vseh rastlin domačega vrta inorganskih kuhinjskih ostankov. Je najboljšegnojilo tudi zato, ker je pridelano doma(več na strani XXX).

• ORGANSKA GNOJILA(rastlinskega, živalskega izvora)HLEVSKI GNOJ oz. gnoj ostalih domačihživaliVALENTIN EKO GNOJILO (več na strani XXX)

• KAMNINSKA MOKAKamninska moka je mineralno gnojilo, ki gauporabljamo v suhem vremenu. Če kam-ninsko moko potresemo po rastlinah, jihvaruje pred napadom bolezni in uši. Če jopotresemo okoli rastlin, jih varuje pred polži.

• MINERALNA GNOJILA:glej poglavje VALENTIN GNOJILA (stran XXX)NABOLJŠE GNOJENJE: pravilna kombi-nacija med zelenim gnojenjem, organ-skimi in mineralnimi gnojili.

VALENTINGNOJILO ZARODODENDRONEJe specialno gnojilo zveliko dušika in mag-nezija. Ne vsebujeapnenca. Uporablja-mo ga za gnojenjerododendronov, aza-lej, hortenzij, resja,močvirskih rastlin invseh ostalih rastlin, kipotrebujejo kisla tla. Dodatno je obogaten z že-lezom, ki je pomemben element za intezivnozeleno barvo listov in preprečevanje kloroze. Sestava gnojila po EU standardihNPK GNOJILO Z MAGNEZIJEM, ŽVEPLOM INŽELEZOM 12+6+8 (+3+3+1): 12% (N) dušik;6% (P2O5) fosfor; 8% (K2O) vodotopni kalijevoksid; 3% (MgO) magnezijev oksid; 3% (S) žveplo;1% (Fe) vodotopno železo; ne vsebuje kloridov.Pakiranje: 1 kg; 11

VALENTIN GNOJILO ZA IGLAVCEJe uravnoteženo spe-cialno gnojilo z mag-nezijem. Uporabljamoga za gnojenje igla-vcev, kot so smreke,bori, jelke, tuje, cip-rese, tise, brin itd. Zrednim in pravilnimgnojenjem spodbuja-mo zdravo rast iglav-cev. Magnezij v gnojilu preprečuje rjavenje iglic. Sestava gnojila po EU standardihNPK GNOJILO Z MAGNEZIJEM IN ŽVEPLOM7+6+10 (+5+3): 7% (N) dušik; 6% (P2O5)fosfor; 10% (K2O) kalij v obliki vodotopnegakalijevega oksida; 5% (MgO) magnezij v ob-liki magnezijevega oksida; 3% (S) žveplo; nevsebuje kloridov.Pakiranje: 1 kg; 12

TEKOČA GNOJILAVALENTIN TEKOČE GNOJILOZA CVETOČE RASTLINE Namenjeno je vsem cvetočimsobnim, balkonskim in os-talim okrasnim rastlinam.Vsa hranila v gnojilu so vuravnoteženem razmerju.Tekoče gnojilo je rastli-nam hitro dostopno, zatohitro rastejo in bogatoter dolgo cvetijo. Gno-jimo od marca do okto-bra enkrat na teden. Hitrorastoče balkonske rastlinein enoletnice na vrtu gno-jimo dvakrat tedensko (juni-ja do avgusta). Vedno gnojimo vlažno zemljo.Sestava gnojila po EU standardihNPK RAZTOPINA 7+5+6: 7% (N) dušik v ni-tratni (1,3%) in karbamidni (5,1%) obliki; 5%(P2O5) fosfor 6% (K2O) vodotopni kalijevoksid; ne vsebuje kloridov.Pakiranje: 500 ml 13 • 1 l 14

VALENTIN TEKOČE GNOJILOZA SOBNE RASTLINE Je specialno mineralno gno-jilo za sobne rastline (tudipalme). Gnojilo vsebujeveliko dušika v različnihoblikah, ki je rastlinamdobro dostopen in skrbiza dobro rast. Dodatnovsebuje tudi mikroele-mente, ki zagotavljajolepo sijajno barvo listovin trajno zdravo rast terdolgotrajno cvetenje. Odfebruarja do oktobra gno-jimo enkrat tedensko. Odnovembra do januarja pa enkrat mesečno.Sestava gnojila po EU standardihNPK RAZTOPINA 8+5+6 z mikroelementi:8% (N) dušik v nitratni (2,0%), aminijevi (1,2%)in karbamidni (4,8%) obliki; 5% (P2O5) fos-for; 6% (K2O) vodotopni kalijev oksid; Vodo-topni mikroelementi: 0,01% (B) bor, 0,002(Cu) baker kot kelat EDTA, 0,02% (Fe) železokot kelat EDTA, 0,01% (Mn) mangan kotkelat EDTA, 0,001% (Mo) molibden, 0,002%(Zn) kot kelat HEDTA; ne vsebuje kloridov.Pakiranje: 500 ml 15 • 1 l 16

VALENTIN TEKOČE GNOJILO ZA PELARGONIJE Je specialno gnojilo, prireje-no posebnim potrebampelargonij. Odlično tudiza ostale cvetoče rastline.Visoka vsebnost dušika,fosforja in mikroelemen-tov v obliki kelatov omo-goča močno razraščanjekorenin, bujno rast inveliko cvetnih nastav-kov. Gnojimo cvetlice vkoritih, loncih in tiste, kirastejo na prostem.Sestava gnojila po EUstandardihNPK RAZTOPINA 8+3+5 z mikroelementi:8% (N) dušik v nitratni (2%), amonijski (1,2%)in karbamidni (4,8%) obliki, 3% (P2O5) fos-for; 5% (K2O) vodotopni kalijev oksid; Vodo-topni mikroelementi: 0,01% (B) bor, 0,002(Cu) baker kot kelat EDTA, 0,02% (Fe) železokot kelat EDTA, 0,01% (Mn) mangan kotkelat EDTA, 0,001% (Mo) molibden, 0,002%(Zn) kot kelat HEDTA; ne vsebuje kloridov.Pakiranje: 1 l 17 • 3 l 18

VALENTIN TEKOČE GNOJILOZA ORHIDEJEVsebuje vsa potrebna hranila(tudi mikroelemente) v uravno-teženem razmerju. Tekoče gno-jilo je orhidejam hitro dostopno,zato dobro rastejo in dolgocvetijo. Mlade orhideje gnoji-mo vsakih 2-3 tedne, večje več-letne rastline pa na 1-2 tedna.Med obdobjem mirovanja orhi-dej ne gnojimo. Po obdobjumirovanja jih pognojimo, da bodo ponovnozacvetele.Sestava gnojila po EU standardihNPK RAZTOPINA 4+4+7 z mikroelementi:4% (N) dušik v nitratni (1,9%) in karbamidni(1,4%) obliki 4% (P2O5) fosfor; 7% (K2O) vo-dotopni kalijev oksid; Vodotopni mikroele-menti: 0,01% (B) bor, 0,002 (Cu) baker kotkelat EDTA, 0,02% (Fe) železo kot kelat EDTA,0,01% (Mn) mangan kot kelat EDTA, 0,001%(Mo) molibden, 0,002% (Zn) kot kelat HEDTA;ne vsebuje kloridov.Pakiranje: 250 ml 19

VALENTIN TEKOČE GNOJILOZA KAKTEJEVsebuje veliko kalija in mikroele-mentov, zato je odličen za gno-jenje kaktusov in ostalih suku-lentih rastlin. Odmerek: 1 pok-rovček na 2 litra postane vode.V času rasti, poleti, gnojimoenkrat tedensko. V času miro-vanja (od jeseni do pomladi)ne gnojimo.Sestava gnojila po EU standardihNPK RAZTOPINA 3+5+7 z mikroelementi:3% (N) dušik v nitratni (1,5%) in karbamidni(1,3%) obliki; 5% (P2O5) fosfor, 7% (K2O)vodotopni kalijev oksid; Vodotopni mikro-elementi: 0,01% (B) bor, 0,002 (Cu) baker kotkelat EDTA, 0,02% (Fe) železo kot kelat EDTA,0,01% (Mn) mangan kot kelat EDTA, 0,001%(Mo) molibden, 0,002% (Zn) kot kelat HEDTA;ne vsebuje kloridov.Pakiranje: 250 ml 20

VALENTIN TEKOČE GNOJILOZA CITRUSEJe mineralno gnojilo z mikroele-menti za gnojenje limon, poma-ranč, mandarin in ostalih citrusov.Sestava gnojila po EUstandardihNPK RAZTOPINA 8+5+7 z mikro-elementi: 8% (N) dušik v nitra-tni (1,6%) in karbamidni (5,6%)obliki 5% (P2O5) fosfor; 7%(K2O) vodotopni kalijev oksid; Vodotopnimikroelementi: 0,01% (B) bor, 0,002 (Cu)baker kot kelat EDTA, 0,02% (Fe) železo kotkelat EDTA, 0,01% (Mn) mangan kot kelatEDTA, 0,001% (Mo) molibden, 0,002% (Zn)kot kelat HEDTA; ne vsebuje kloridov.Pakiranje: 250 ml 21

VALENTIN LISTNO GNOJILO Namenjeno je gnojenju sobnihrastlin, zelenjave, sadja in ok-rasnih rastlin, preko listov. Zgnojilom lahko rastlinetudi zalivamo, ker delujepreko korenin. Gnojilo jerastlinam dostopno takoj.Vsebuje vse potrebnemikroelemente. Uporab-ljamo ga celeo leto, enkrattedensko. Če gnojimo pre-ko listov, raztopino razpr-šimo po rastlinah zgodajzjutraj ali zvečer, ko se ras-tline ohladijo. Če gnojimo

58

GN

OJ

IL

A

preko korenin, rastline preprosto zalijemo.Posebno priporočamo gnojenje poškodova-nih rastlin (zaradi toče, napada škodljivcev inbolezni) ter rastlin, ki jim primanjkuje dolo-čenih hranil. Pognojene rastline se hitroopomorejo.Sestava gnojila po EU standardihNPK- RAZTOPINA 14+3+3 z mikroelementi:14% (N) skupni dušik: 0,4% (N) dušik v nitratniobliki in 13,6 % (N) dušik v karbamidni ob-liki; 3% (P2O5) fosfor; 3% (K2O) kalij v oblikivodotopnega kalijevega oksida.Mikroelementi topljivi v vodi: 0,01% (B) Bor,0,002 (Cu) baker kot kelat EDTA, 0,02% (Fe)železo kot kelat EDTA, 0,01 (Mn) mangan kotkelat EDTA, 0,001% (Mo) molibden, 0,002 (Zn)cink kot kelat EDTA; ne vsebuje kloridov.Pakiranje: 500 ml 22

VALENTIN TEKOČE GNOJILOZA PARADIŽNIKValentin tekoče gnojilo zaparadižnik, papriko in os-tale vrtnine je specialnognojilo, ki vsebuje vsaglavna hranila in velikomikroelementov za zdra-vo in bujno rast vrtnin.Zaradi vsebnosti kalijapostanejo rastline boljodporne na bolezni.Dobro gnojena zelenjavaobilno rodi. Sestava gnojila po EUstandardihNPK RAZTOPINA 5+5+8 z mikroelementi:5% (N) dušik v nitratni (1,3%) in karbamidni(3,3%) obliki; 5% (P2O5) fosfor; 8% (K2O)vodotopni kalijev oksid; Vodotopni mikro-elementi: 0,01% (B) bor, 0,002 (Cu) baker kotkelat EDTA, 0,02% (Fe) železo kot kelat EDTA,0,01% (Mn) mangan kot kelat EDTA, 0,001%(Mo) molibden, 0,002% (Zn) kot kelat HEDTA;ne vsebuje kloridov.Pakiranje: 1 l 23

GNOJILNE PALČKEGNOJILNE PALČKE ZABALKONSKE RASTLINE Hitro in temeljito pospešijozdravo rast in močno cve-tenje rastlin. Hranila sesproščajo enakomerno inso ves čas dostopna ras-točim rastlinam. Visokavsebnost kalija in fosforjakrepi odpornost rastlin inpomaga bujnemu in dol-gotrajnemu cvetenju. Pal-čke potisnemo v zemljo v lončku, med rastlinoin robom lončka. Pri večjih loncih palčke ena-komerno porazdelimo. Zalivamo kot običajno.Po 6 tednih se palčke zamenjamo z novimi.Sestava gnojila po EU standardihNPK GNOJILO 4+14+5: 4% (N) dušik; 14% (P2O5)fosfor; 5% (K2O) vodotopni kalijev oksid.Pakiranje: 30 kosov 24

GNOJILNE PALČKE ZASOBNE RASTLINE Hitro in temeljito pospešijozdravo rast in lepo cvetenjerastlin. Hranila se sproščajoenakomerno in so ves časdostopna rastočim rastli-nam. Palčke so primerne zagnojenje vseh sobnih ras-tlin, cvetočih in necvetočih.Sestava gnojila po EUstandardihNPK GNOJILO 10+6+7: 10% (N) dušik; 6% (P2O5)fosfor; 7% (K2O) vodotopni kalijev oksid.Pakiranje: 30 kosov 25

VALENTINZEMLJEGlede na potrebe rastlin delimo zemlje v štiriskupine: zemlje z manjšo vsebnostjo hranil(KS I), zemlje z večjo vsebnostjo hranil (KSII), zemlje za rastline, ki zahtevajo kisla tla(KS III), in zemlje za specialne rastline (KS IV).

1. Zemlje z manjšo vsebnostjo hranil (KS I)Te zemlje namenoma vsebujejo manjhranil, so fine strukture in namenjene zasetev in vzgojo sadik oz. za rastline, ki soobčutljive na soli. PH-vrednost je običajno5-6,5.

VALENTIN ZEMLJAZA SETEVIN PIKIRANJEJe substrat drobnestrukture za setev,vzgojo in pikiranjemladih rastlin. Zemljavsebuje visoko kvali-tetna gnojila za opti-malen razvoj koreninmladih rastlin.Sestava:Rastni substrat,TipKS I. Zemlja je izde-lana iz kakovostnihvrst šote, zrelega hu-musa drevesnegalubja, gline in komposta. Oplemenitena je shranljivimi elementi (NPK), ki zadoščajo zadober razvoj in rast mladih rastlinic (sadik).Dodana gnojila: Dušik (N): 50-300 mg/l; Fos-for (P2O5): 80-300 mg/l; Kalij (K2O): 80-300mg/l; Soli < 1,5 g/l; PH vrednost: 5,5-6,5.Pakiranje: 20 l 1

2. Zemlje z večjo vsebnostjo hranil (KS II)Za rastline z večjo potrebo po hranilih.Sem spada večina zemelj za presajanje(cvetlične zemlje) z večjo vsebnostjo hra-nil. Pri teh zemljah sta se kot sestaviniuveljavila humus lubja in kompost. Posebnov substratih za zunanje rastline, ki potrebu-jejo veliko hranil, sta se ti dve zemlje s humu-som lubja in kompostom so boljše od kla-sičnih mešanic s črnimi šotami, ki imajo ponaravi slabo strukturo in ne vsebujejo hranil.

VALENTIN ZEMLJAZA LONČNICEUporabljamo jo zapresajanje, sajenjeter nadaljnjo vzgojosobnih lončnic, balkon-skih rož, cvetlic, vrt-nic, okrasnih rastlin,vrtnin ter sadnegadrevja in jagodičevja.Lahko jo uporabimoza direktno sajenjein presajanje rastlinv okrasne posode alipa jo dodamo vrtnizemlji ob sajenju ras-tlin na prosto. Struk-tura substrata in vseb-nost gnojil omogočata dober razvoj korenin,močne in zdrave liste ter dolgotrajno cvetenje.

Sestava:Rastni substrat,Tip KS II. Zemlja je izdelana izkakovostnih vrst šote, zrelega humusa dreves-nega lubja, gline in komposta. Oplemenitenaje s hranljivimi elementi (NPK), ki zadoščajoza dober razvoj in rast rastlin. Dodana gno-jila: Dušik (N): 200-500 mg/l; Fosfor (P2O5):200-500 mg/l; Kalij (K2O): 300-1.000 mg/l;Soli < 3 g/l; PH vrednost: 5,5-6,5.Pakiranje: 10 l 2 • 20 l 3 • 45 l 4 • 70 l 5

VALENTIN VRTNIHUMUSValentin vrtni humusje pripravljen kom-post iz lubja iglavcev.Uporabljamo ga lahkocelo leto, za izboljšanjevrtne zemlje (za vrt-nine, cvetlice in dišav-nice), za sajenje trajnic,okrasnih čebulnic,grmovnic in drevnine. Z njegovo uporabo vtleh povečamo vseb-nost humusa, s temizboljšamo strukturotal in aktiviramo de-lovanje mikroorganizmov. Valentin vrtnihumus je primeren za ekološko vrtnarjenje.Sestava:Humus za izboljšanje tal, izdelan iz fermen-tiranega lubja iglavcev. Dušik (N): 1%, Fosfor(P2O5): 0,1%; Kalij (K2O): 0,3%; Soli < 1,5 g/l;PH vrednost: 6,0-7,0; Organska snov: 85%.Pakiranje: 70 l 6

VALENTIN ZEMLJAZA TRATOUporabljamo jo zaobnovo travne rušein pripravo zelenice.Struktura zemlje inkremenčev pesekomogočata dobroodcednost tal. Valentinzemlja za trato aktivi-ra mikroorganizme vtleh, trava se dobrorazrašča in je lepo ze-lena.Sestava:Rastni substrat, TipKS II. Zemlja je izde-lana iz šote, zrelega humusa drevesnegalubja in kremenčevega peska. Dodana gno-jila: Dušik (N): 200-500 mg/l; Fosfor (P2O5):200-500 mg/l; Kalij (K2O): 300-1000 mg/l;Soli < 2,5 g/l; PH vrednost: 5,5 - 6,5.Pakiranje: 45 l 7

59

GN

OJ

IL

A

/

ZE

ML

JE

ZEMLJE

VALENTIN ZEMLJE NOVEGA TISOČLETJAValentin zemlje so narejene po novih evrop-skih smernicah, ki pozivajo k varovanju nar-avnega okolja in odgovornemu črpanju šote.Ob črpanju šote iz šotišč se uničujeta razno-lika flora in favna. Razpoložljive površine na-hajališč šote se nahajajo ob Severnem morjuin so iz leta v leto manjše. To svojevrstno okoljese še tisočletja ne bo obnovilo. Zato je pot-rebno ohraniti šotišča in šoto, ki je nastajalatisočletja, nadomestiti z drugimi snovmi.Valentin zemlje novega tisočletja so pripra-vljene iz humusa lubja, komposta in gline, vkombinaciji z vlaknasto belo in črno šoto. Lastnosti zemelj Valentin:• Zemlja je zračna, rahle strukture, zato so

korenine maksimalno preskrbljene s kisikom.• Zemlja se v loncih zaradi vsebnosti humus-

nih komponent ne izsuši in se ne krči. • Na površini se ne pojavlja mah.• Zemlja ne vsebuje semen plevelov, škod-

ljivcev in bolezni, saj ob vročem kompostiranju ta propadejo.

• Humus lubja in zeleni kompost sta bogataz organsko vezanimi hranilnimi snovmi, kise postopoma sproščajo glede na potrebeposameznih rastlin. 4-5 tednov po presajanju rastlin ni potrebno dognojevati.

• S temi substrati skrbimo za okolje, saj zanjih potrebujemo manj črne šote.

VALENTIN SVETUJEValentin zemljo pred presajanjem zmešamoz Valentin gnojilom z dolgotrajnim delovan-jem za balkonske rastline (gnojilo deluje 4-6mesecev). Na dno posode nasujemo glino-por in nekoliko Valentin zemlje. Rastlinoposadimo in posodo dopolnimo z zemljo.Zemljo stisnemo in zalijemo. Prvih 10 dnipo presajanju zalivamo z manjšo količinovode. Presajene rastline varujemo pred son-cem. 4-5 tednov po presajanju rastline pri-čnemo gnojiti z Valentin tekočim gnojilom.Dognojujemo enkrat tedensko.

VALENTIN ZEMLJAZA PELARGONIJEUporabljamo jo zapresajanje, sajenjeter nadaljnjo vzgojovseh vrst pelargonijter ostalih balkonskihrastlin. Struktura sub-strata in vsebnost gno-jil omogočata doberrazvoj korenin, močnein zdrave liste ter dol-gotrajno cvetenje. Sestava:Rastni substrat,Tip KSII. Zemlja je izdelanaiz kakovostnih vrstšote, zrelega humusa drevesnega lubja, glinein komposta. Oplemenitena je s hranljivimielementi (NPK), ki zadoščajo za dober razvojin rast rastlin. Dodana gnojila: Dušik (N):200-500 mg/l; Fosfor (P2O5): 200-500 mg/l;Kalij (K2O): 300-1.000 mg/l; Soli < 3 g/l; PHvrednost: 5,5-6,5.Pakiranje: 70 l 8

VALENTIN ZEMLJA ZA CITRUSEUporabljamo jo za pre-sajanje, sajenje ter na-daljnjo vzgojo limon, pomaranč in ostalihagrumov. Zaradi svoje strukture, vsebnostigline in ekspandirane gline je zemlja vednovlažna in zračna. Zadostna količina gnojil inmikroelementov v zemlji omogoča, daimajo rastline dovolj hrane, so zdrave indobro rodijo.

Sestava:Rastni substrat, TipKS II. Zemlja je izde-lana iz šote, zrelegahumusa drevesnegalubja, zelenega kom-posta, gline in eks-pandirane gline.Dodana gnojila:Dušik (N): 200-500mg/l; Fosfor (P2O5):200-500 mg/l; Kalij(K2O): 300-1000 mg/l;Soli<3 g/l; PH vred-nost: 5,5-6,5.Pakiranje: 20 l 9

VALENTIN ZEMLJAZA GROBOVEJe pripravljen okrasniin rastni substrat zaprekrivanje grobov.Vsebuje črn drobenhumus in vsa potrebnagnojila za dober razvojrastlin. Črna mrvičastastruktura ne puščamadežev na spomenikih.Sestava:Rastni substrat,Tip KSII. Zemlja je izdelana izkakovostnih vrst šote,zrelega humusa dre-vesnega lubja in komposta. Oplemenitenaje s hranljivimi elementi (NPK), ki zadoščajoza dober razvoj in rast rastlin. Dodana gno-jila: Dušik (N): 200-500 mg/l; Fosfor (P2O5):200-500 mg/l; Kalij (K2O): 300-1.000 mg/l;Soli < 3 g/l; PH vrednost: 5,5-6,5.Pakiranje: 20 l 10

3. Zemlje za rastline, ki zahtevajo kisla tla(KS III)Vsebujejo predvsem veliko bele šote innačrtovano malo gnojil. To so kisli substratiz nizko vrednostjo pH: 4-5.

VALENTINZEMLJAZA RODODENDRONEJe pripravljen substratza sajenje vseh vrstrastlin, ki potrebujejokisel substrat (rodo-dendroni, hortenzije,rese, azaleje, kamelijeitd.). Posebna meša-nica vsebuje vsa pot-rebna gnojila in nižjopH vrednost. Strukturasubstrata omogočadober razvoj koreninin bujno cvetenje.

Sestava:Rastni substrat, Tip KS III. Zemlja je izdelanaiz kakovostnih vrst šote in zrelega humusadrevesnega lubja. Oplemenitena je s hran-ljivimi elementi (NPK), ki zadoščajo za doberrazvoj in rast rastlin. Dodana gnojila: Dušik(N): 80-160 mg/l; Fosfor (P2O5): 30-120 mg/l;Kalij (K2O): 60-160 mg/l; Soli < 1 g/l; PH vred-nost: 3,4-4,5.Pakiranje: 50 l 11

4. Zemlje za specialne rastline (KS IV)So posebne mešanice za sukulentnerastline (kakteje) in epifite (orhideje).

VALENTIN ZEMLJAZA ORHIDEJEUporabljamo jo za pre-sajanje, sajenje ter na-daljnjo vzgojo orhidej.Groba struktura sub-strata in vlaknata šotaomogočata zadostnoodcednost in zračnostter dobro oporo kore-ninam. Gnojila v zemljipripomorejo k dobrirasti in rednemu for-miranju mnogih lepoobarvanih cvetov. Sestava:Rastni substrat, Tip KS IV. Zemlja je izdelanaiz grobo vlaknate šote, zrelega humusa dre-vesnega lubja in lubja pinije. Dodana gno-jila: Dušik (N): 50-300 mg/l; Fosfor (P2O5):80-300 mg/l; Kalij (K2O): 80-400 mg/l;Soli < 1,5 g/l; PH vrednost: 5,5-6,5.Pakiranje: 5 l 12

VALENTIN ZEMLJAZA KAKTEJEUporabljamo jo zapresajanje, sajenje ternadaljnjo vzgojo kak-tej in ostalih sukulen-tnih rastlin. Valentinzemlja za kakteje vse-buje grob pesek, zaradikaterega je dobro od-cedna in zračna. Vse-buje tudi gnojila, kiomogočajo dobro rastin cvetenje.Sestava:Rastni substrat, Tip KS I. Zemlja je izdelanaiz šote, kompostiranega drevesnega lubja,peska in gline. Dodana gnojila: Dušik (N):50-300 mg/l; Fosfor (P2O5): 80-300 mg/l;Kalij (K2O): 80-400 mg/l; Soli < 1,5 g/l; PHvrednost: 5,5-6,5.Pakiranje: 5 l 13

60

ZE

ML

JE

VALENTIN SPREJ ZA SIJOČELISTEJe negovalno sredstvo za ve-liko vrst sobnih rastlin, pred-vsem za tiste s povoščenimilisti (npr. za fikuse). Ne upora-bljamo ga za sobne rastline zmehkimi in kosmatimi listi(npr. za božično zvezdo).Rastline zaščiti pred prahomin jim daje lep sijaj. Preduporabo sprej dobro pretre-semo. Če so rastline prašnein umazane, jih obrišemo zvlažno krpo. Zgornjo stranlistov popršimo z razdalje30 cm. Valentin sprej za si-joče liste uporabljamo vsakih 4-6 tednovcelo leto. Mladih poganjkov in listov nepršimo. Ob močnem soncu lahko povzročiožige. Vsebuje rastlinsko olje.Pakiranje: 250 ml 1

VALENTIN ŠOTNILONČKIUporabljamo jih zasetev ter vzgojosadik in potakn-jencev vrtninin cvetlic.Šotni lončkiso razgra-dljivi in ima-jo visoko spo-sobnost zadr-ževanja vode. Korenine mladihrastlin se hi-treje razvijajo in rastline so zatobolj odporne na morebitne napade bolezniin škodljivcev.

Pakiranje: 20 kosov 2

VALENTIN ŠOTNETABLETEUporabljamo jih za setevin vzgojo sadik terpotaknjencev vrt-nin in cvetlic. Predupoabo šotne tab-lete navlažimo.Tablet ne smemonamakati, tem-več jih vlažimo na plad-nju ali na drugi ravni površini. Vlaženje kon-čamo, ko tableta naraste na višino približno3 cm. V tako pripravljeno tableto vstavimopotaknjenec oz. seme. Ker tableta vsebujegnojilo z mikroelementi, sadik do presajanjani potrebno gnojiti. Tablete postavimo vsvetel in topel prostor (22°C), ne na direktnosonce, in jih redno zalivamo. Ko skozi stenotablete prodrejo koreninice, sadike presadimona prosto ali v okrasne lonce skupaj s tableto,da ohranimo koreninski sistem nepoškodovan.

Pakiranje: 20 kosov 3

VALENTINAGROKOPRENA Agrokoprena ščitirastline pred poze-bami in temperatur-nimi nihanji, predviharjem, močnimdežjem in točo.Preprečuje prehitroizsuševanje zemlje.Prekrite rastline va-ruje tudi pred napa-dom škodljivcev.Izenačena mikroklimapod agrokopreno omogoča spomladi zgod-nejšo setev, močnejšo rast in zgodnejši razvojrastlin, v jeseni pa daljšo rastno dobo in pre-zimovanje vrtnin. Rastline so dobro zaščitene.Pridelek je večji in kvalitetnejši. Agrokoprenopogrnemo preko rastlin, ki jih želimo zašči-titi. To storimo takoj po setvi oz. presajanjuali v času rasti. Agrokoprena mora biti do-volj ohlapno položena, da bodo imele rast-line dovolj prostora za rast in razvoj. Agrokop-reno ob robovih pritrdimo z zatiči za pritrditevagrokoprene ali pa jo obtežimo z zemljo oz.kamni. Skozi agrokopreno lahko zalivamo ingnojimo s tekočimi gnojili (pred ali meddežjem). Odkrijemo jo, kadar okopavamo alipobiramo pridelke. Ko pa mine nevarnostnizkih nočnih temperatur, jo odstranimo.Lahko pa rastline ostanejo pokrite tudi daljčasa med rastjo. Z agrokopreno prekrivamotudi balkonske rože in ostale okrasne rastline.Pakiranje: LETNA 15 m2 4 • LETNA 21 m2 5ZIMSKA 15 m2 6 • ZIMSKA 21 m2 7

VALENTINOKRASNO LUBJEJe iz lubja pinij (vrstabora - Pinus pinea),ki ga uporabljamo zaprekrivanje okrasnihvrtov, gredic, grobovitd. Zaradi dobre ob-stojnosti se počasirazgrajuje.Pakiranje glede navelikost delcev:15-25 mm / 70 l 820-40 mm / 70 l 9

VALENTINBARVNIDEKOR

Valentin barvni dekor so naravno obarvanilesni sekanci iglavcev, ki jih uporabljamo zaprekrivanje gredic, okrasnih vrtov in deko-racijo loncev. Različne barvne kombinacijenam omogočajo privlačen izgled okrasnegavrta. Za obarvanje sekancev se uporablja na-ravna barva železovega oksida. Barvni dekorposujemo okoli rastlin ali z njimi prekrivamonezasajene površine tal. Lahko ga kombini-ramo v različne barvne sklope. Pred prekri-vanjem odstranimo plevele, tla zrahljamo inpognojimo. Na površino posujemo približno3-6 cm debelo plast sekancev. Vsako letoobnavljamo površino s 1-2 cm debelo plas-tjo novih sekancev, ker se spodnji del razgradi. Prednosti prekrivanja tal z Valentin bar-vnim dekorjem:• izboljšamo zračnost tal,• preprečujemo rast plevela,• preprečujemo izpiranje tal,• preprečujemo izsuševanje zemlje

in skrbimo za toplotno izolacijo tal,• polepšamo gredice in okrasne lonce.Sestava:Obarvani lesni sekanci iglavcev. Velikostdelcev: 20-40 mm.Organska snov: 85-90%; PH (CaCl2): 4,0-5,0;Dušik (N): 0,2%; Fosfor (P2O5): 0,1%; Kalij(K2O): 0,1%.Pakiranje: 45 l ORANŽEN 1045 l RDEČ 11 • 45 l RJAV 12

VALENTIN PATRONIPROTI VOLUHARJUSredstvo za zatiranjevoluharja v vrtovih,sadovnjakih ter nazelenicah in travnikih. Način delovanja: prigorenju se razvijatažveplov dioksid inogljikov monoksid v količini, ki usmrti voluharja. Sestava:žveplo v prahu (24%) in natrijev nitrat (48%)Formulacija:pripravek za sproščanje plina (GE)Pakiranje: 5 kosov 13

61

DO

DA

TN

A

PO

NU

DB

A

IZ

DE

LK

OV

V

AL

EN

TI

N

ZA

R

AS

TL

IN

E

IN

V

RT

DODATNA PONUDBAIZDELKOV VALENTINZA RASTLINE IN VRT

TERMINATOR XOKOLJU IN LJUDEM PRIJAZNI IZDELKIZA UPORABO PROTI RAZLIČNIMŠKODLJIVCEM V VRTU, NA KMETIJIIN V GOSPODINJSTVU:NAJMOČNEJŠI TA HIP TERMINATOR X

PAST ZA MRAVLJE�Za uničevanje mravelj

in mravljišč v hišah in naterasah

�Ni strupena za ljudi indomače živali

�Enostavna za uporaboPakiranje: 2 kos 1VABA ZA POLŽE�Za zatiranje vseh vrst

polžev na vrtninah, cvet-licah, v nasadih jagod,sadnega drevja in vinsketrte, na prostem in vrastlinjakih

�Vremensko obstojna�Enostavna za uporaboPakiranje: 250 g 2 • 500 g 3HIŠNI MUHOLOVEC Z MEDOM�Za zatiranje muh v zaprtih

prostorih, npr. v kuhinjahn shrambah

�Nestrupen�Enostaven za uporaboPakiranje: 1 kos 4 • 4 kos 5SPREJ PROTI MUHAMIN KOMARJEM�Za zatiranje muh in drugih

letečih in plazečih insektovv zaprtih prostorih

�Naravni rastlinski insekticidiz izvlečkov bolhača

�S svežim vonjem po senu�Ni strupen za ljudi in toplokrvne

živaliPakiranje: 400 ml 6

HLEVSKI MUHOLOVCI�Za zatiranje muh v hlevih,

stajah, klavnicah, skladi-ščih, rastlinjakih in živilskiindustriji

�Ne vsebujejo škodljivihsnovi

�Enostavni za uporaboPakiranje: Mali 14x33 cm 7veliki 55x33 cm 8MEHKA VABA ZA MIŠIIN PODGANE�Za zatiranje hišnih miši

ter sivih in črnih podganv kleteh, na podstrešjih,v skladiščih s kmetijskimiproizvodi

Pakiranje: 250 g 9500 g 10ŽITNA VABA ZA MIŠIIN PODGANE�Za zatiranje hišnih miši ter

sivih in črnih podgan v skla-diščih s kmetijskimi proizvodi

Pakiranje: 250 g 11500 g 12LEPILO ZA MIŠI�Lovi miši,

podgane, ščurkein mravlje in pre-prečuje vzpenjanje škodljivcev po deblu

�Ni strupeno�Ni vnetljivoPakiranje: 250 ml 13INSEKTICID ZA RASTLINE�Za zatiranje vseh vrst škodljiv-

cev na okrasnih rastlinahin vrtninah

�Naraven insekticid iz rastlinskihizvlečkov

�V 2-4 dneh po pršenju se popol-noma razgradi

�Neškodljiv za ljudi in toplokrvneživali

Pakiranje: 500 ml z pršilko 14500 ml brez pršilke 15

UNIVERZALNI INSEKTICID�Za zatiranje ščurkov, hišnih

muh, mravelj, pajkov …�S podaljšanim delovanjem�Neškodljiv za ljudi in toplo-

krvne živaliPakiranje: 500 ml z pršilko 16500 ml brez pršilke 17INSEKTICIDNI POSIP�Za zatiranje plazečih insektov

(mravelj, ščurkov, stenic, bolh,uši …) v gospodinjstvu in nadomačih živalih

�S podaljšanim delovanjem�Ni strupen za ljudi in domače

živaliPakiranje: 100 g 18RUMENE LEPLJIVE PLOŠČE�Za lovljenje insektov

v sadovnjakih, rastlinjakih,na vrtovih in v domovih

�Ne vsebujejo insekticidnihsnovi

�Okolju prijazne�Enostavne za uporaboPakiranje: Male 13,3x25 cm 19velike 23x25 cm 20LEPLJIVI TRAKZA ZAŠČITO DREVJA�Za zaščito sadnega drevja

proti različnim goseni-cam, mravljam ter drugimplazečim se insektom

�Trak je prevlečenz naravnimi smolami in voski

�Ne vsebuje insekticidnih snovi, zato jeprimeren za biološko vrtnarjenje

�100-odstotno biorazgradljivPakiranje: 3 m 21VABA ZA KUHINJSKEMOLJE�Primerna za kuhinje in

shrambe�Brez vonja, ne vsebuje

insekticidov�Feromoni v vabi priva-

bljajo samčkov, ki se na-lepijo na lepljivo past

�Ko vabo odpremo, ostaneučinkovita 6-8 tednov

Pakiranje: 1 kos 22

62

SR

ED

ST

VA

Z

A

VA

RS

TV

O

PR

ED

Š

KO

DL

JI

VC

I

SREDSTVA ZA VARSTVOPRED ŠKODLJIVCI

DOMAČI LJUBLJENČKI NAM BOGATIJOŽIVLJENJE. ČE SO ZDRAVI IN AKTIVNI,BOMO TAKŠNI TUDI MI. PRI TEM NAM JEV VELIKO POMOČ URAVNOTEŽENAPREHRANA ZA MALE ŽIVALI BLAGOVNEZNAMKE BONAMI.

BONAMIHRANA ZA PSEBONAMI BRIKETI ZA POPOLNO INURAVNOTEŽENOPREHRANO PSOV

Briketi za pse so pro-izvedeni iz svežegamesa ter obogateniz vitamini in miner-ali. Hrani so dodanetudi žitarice za bolj-

šo prebavo. Hranjenje je izredno enostavno.Pomembno je, da psu poleg briketov ponu-dite tudi svežo pitno vodo. Briketi ne pov-zročajo alergij.

BRIKETI Z GOVEDINO IN ŽITARICAMI ZA PSEPakiranje: 3 kg 1 • 10 kg 2 • 20 kg 3BRIKETI S PIŠČANCEM IN ŽITARICAMIZA PSEPakiranje: 3 kg 4 • 10 kg5 • 20 kg 6

BONAMI PLOČEVINKE - ZA POPOLNOIN URAVNOTEŽENO PREHRANO PSOVOkusni koščki različnega svežega mesa v omakiso popoln in uravnotežen obrok za vašegapsa. Hrana vsebuje vse življenjsko pomem-bne sestavine, vitamine in minerale. Različniokusi skrbijo za pester jedilnik vašega psa.

OKUSNI KOŠČKI Z GOVEDINO ZA PSEPakiranje: 150 g 7OKUSNI KOŠČKI S PIŠČANCEM ZA PSEPakiranje: 150 g 8OKUSNI KOŠČKI Z DIVJAČINO ZA PSEPakiranje: 150 g 9

OKUSNI KOŠČKI Z GOVEDINO IN ZELENJAVO ZA PSEPakiranje: 400 g 10 • 1.230 g 11OKUSNI KOŠČKI S PIŠČANCEM IN PURANOMPakiranje: 400 g 12 • 1.230 g 13OKUSNI KOŠČKI Z DIVJAČINO IN RIŽEMZA PSEPakiranje: 400 g 14 • 1.230 g 15OKUSNI KOŠČKI Z JAGNJETINO IN DIVJAČINO ZA PSE • Pakiranje: 400 g 161.230 g 17

MAKARONI ZA PSEPrekuhane makaro-ne za pse zmešajtes toplo vodo(40-45˚C), mlekomali juho. Testeninein tekočina naj bo-sta v enakem raz-merju. Testeninečez 10 minut ponu-dite psu. Za uravno-teženo prehranopsov Bonami maka-ronom dodamo Bonami hrano za pse izpločevink. Vsebino 150 gramske pločevinkezmešamo z 200 g makaronov.

SERVIRANJETEŽA PSA KOLIČINA MAKARONOV5 kg 110 g10 kg 200 g20 kg 300 g30 kg 380 g50 kg 500 gSESTAVA: PŠENICA DURUM; VLAGA: 12,5 %;SUROVE BELJAKOVINE: 13,5 %; SUROVEMAŠČOBE: 2,5 %; SUROVA VLAKNA: 2,0 %;SUROVI PEPEL: 2,5 %Pakiranje: 3 kg 18

MAKARONI Z ZELENJAVO ZA PSEPrekuhane maka-rone z zelenjavoza pse zmešajtes toplo vodo(40-45˚C), mlekomali juho. Testeninein teko-čina najbosta v enakemrazmerju. Teste-nine čez 10 minutponudite psu.

SERVIRANJETEŽA PSA KOLIČINA MAKARONOV5 kg 110 g10 kg 200 g20 kg 300 g30 kg 380 g50 kg 500 gSESTAVA: PŠENICA DURUM Z DODANIMI ZE-LENJAVNIMI EKSTRAKTI; VLAGA: 12,5 %;SUROVE BELJAKOVINE: 13,5 %; SUROVEMAŠČOBE: 2,5 %; SUROVA VLAKNA: 2,0 %;SUROVI PEPEL: 2,5 %Pakiranje: 3 kg 19

BONAMI HRANAZA MAČKEBONAMI BRIKETI - ZA POPOLNOIN URAVNOTEŽENO PREHRANO MAČKBriketi za mačke so proizvedeni iz svežegamesa in zelenjave ter obogateni z vitaminiin minerali. Pomembno je, da mački polegbriketov ponudite tudi svežo pitno vodo.Briketi ne povzročajo alergij.

BRIKETI Z GOVEDINO IN ZELENJAVO ZAMAČKEPakiranje: 400 g 20 • 2 kg 21BRIKETI S PIŠČANCEM, PURANOM INZELENJAVO za mačkePakiranje: 400 g 22 • 2 kg 23BRIKETI S TUNO, MODRO RIBO IN ZELENJAVO ZA MAČKEPakiranje: 400 g 24 • 2 kg 25

BONAMI PLOČEVINKE ZA MAČKE- ZA POPOLNOIN URAVNOTEŽENOPREHRANO MAČKOkusni koščki svežegamesa v omaki so popolnin uravnotežen obrokza vašo mačko. Hranavsebuje vse življenjskopomembne sestavine,vitamine in minerale.Različni okusi skrbijoza pester jedilnik vašemačke.

OKUSNI KOŠČKI Z GOVEDINO IN JETRIZA MAČKEPakiranje: 400 g 26OKUSNI KOŠČKI S PIŠČANCEM IN PURANOM ZA MAČKEPakiranje: 400 g 27OKUSNI KOŠČKI S KUNCEM IN DIVJAČINO ZA MAČKEPakiranje: 400 g 28OKUSNI KOŠČKI Z MORSKO RIBO INTUNO ZA MAČKEPakiranje: 400 g 29

63

HR

AN

A

ZA

M

AL

E

ŽI

VA

LI

HRANAZA MALE ŽIVALI

NOVO!

NOVO!

BONAMIKOMPAKTNIPOSIP ZA MAČKEJe higienski posip,narejen iz 100%odstotne naravnegline. Fina zrncaomogočajo hitroabsorbcijo in zatomajhno porabopeska. Takoj nevtral-izira neprijeten vonj.Ne vsebuje azbesta in ni kemijsko obdelan. Jezelo ekonomičen, ker odstranjujemo samogrudice, napojene z urinom. Kompaktnegaposipa zaradi njegove fine strukture pora-bimo manj kot navadnega (40% prihranek).Pakiranje: 3kg 30

BONAMI HRANAZA GLODAVCEGlodavci nam s svojo živahno naravo lepšajovsakdan. S hrano BONAMI, ki vsebuje vseosnovne hranilne snovi, mu bomo zagotovilidolgo in zdravo življenje. Različnim očiščenimsemenom smo dodali zelenjavo in meso.

POPOLNA HRANA ZA HRČKE - mešanicasemen in dodatkovPakiranje: 400 g 31POPOLNA HRANA ZA MORSKEPRAŠIČKE - mešanica semen in dodatkovPakiranje: 400 g 32POPOLNA HRANA ZA PRITLIKAVEKUNCE - mešanica semen in dodatkovPakiranje: 400 g 33

BONAMI HRANAZA PTICEPtice prinašajo radost v naš dom. Da bododolgo živahne, jim ponudimo popolno hranoBONAMI, sestavljeno iz različnih semen indodatkov (vitamini, minerali, jod …), za dolgoin zdravo življenje. Hkrati pa jim prehranopopestrimo z različnimi dodatki oz. poslasti-cami. Z BONAMI semeni pa krmimo tudi zu-nanje ptice.

POPOLNA HRANA ZA MALE PAPIGE -mešanica semen in dodatkovPakiranje: 500 g 34POPOLNA HRANA ZA VEČJE PAPIGE -mešanica semen in dodatkovPakiranje: 400 g 35POPOLNA HRANA ZA KANARČKE -mešanica semen in dodatkov Pakiranje: 500 g 36POPOLNA HRANA ZA EKSOTIČNE PTICE- mešanica semen in dodatkov Pakiranje: 500 g 37

DODATKI oz. POSLADKIZrnje v posladkih je dobroočiščeno in sveže.

SEME KONOPLJEZA PREHRANO PTICPakiranje: 500 g 38SEME LANAZA PREHRANO PTIC Pakiranje: 500 g 39

SEME PROSA ZAPREHRANO PTICPakiranje: 500 g 40BAR V KLASJU ZAPREHRANO PTICPakiranje: 100 g 41SIPINA KOST ZA PTICEPakiranje: 1 kos 42

BONAMI HRANAZA ZUNANJEPTICEPtice, ki živijo v našem vrtu in bližnji okolici,nam bodo za ponujeno hrano zelo hvaležne.Posebno pozimi, ko jim hrane primanjkuje.Za zunanje ptice smo znotraj BONAMI bla-govne znamke pripravili različne mešaniceza celoletno uporabo.

PRVOVRSTNA MEŠANICASEMEN ZA ZIMSKOKRMLJENJE PROSTOŽIVEČIH PTICPakiranje:1 kg 435 kg 4420 kg 45SEME SONČNICZA KRMLJENJEPROSTOŽIVEČIH PTICPakiranje:PISANE 1 kg 46PISANE 5 kg 47MEŠANE 1 kg 48MEŠANE 5 kg 49ZIMSKA MEŠANICA ZAZUNANJE PTICEDopolnilna hrana za zunanjeptice. Sestava: 3 lojne pogače,1 vrečica z lešniki, 1 lojna palčka.Hranimo v suhem in hladnemprostoru.Pakiranje:5 kosov 50LOJNE POGAČEDopolnilna hrana za zuna-nje ptice. Sestava: ovseniin pšenični kosmiči, žita,sončnična semena, jedilnoolje. Hranimo v suhem inhladnem prostoru.Pakiranje: 2 kosa 516 kosov 52

XXL LOJNAPOGAČADopolnilna hrana za zuna-nje ptice. Sestava: žitni kos-miči, žita, sončnična seme-na, jedilno olje in mast.Bonami XXL lojna pogačaje bogata s hranilnimisnovmi.Raznovrstna ses-tava privablja vseptice pevke v va-šem vrtu in jim zagotavlja energijo, vitamine,minerale in tudi mikroelemente. Optimalnasestava lojne pogače in žitni kosmiči zago-tavljajo dobro prebavo. Je celoletna slastnapojedina za vse ptice pevke vašega vrta.Enostavno obesimo na vejo. Pakiranje: 1 kos - 500 g 53

64

HR

AN

A

ZA

M

AL

E

ŽI

VA

LI

NOVO!

NOVO!

NOVO!

SPLETNA STRANIN FORUMwww.semenarna.siNa spletni strani Semenarne Ljubljana bostenašli podrobne informacije o podjetju - v slo-venski, angleški in italijanski različici. Redno objavljamo tiskane izdaje katalogov,namenjene informiranju naših kupcev, in takoomogočamo vpogled v prodajni programčim širšemu krogu ljudi. Ob tržnih vsebinahso predstavljene lastne blagovne znamke.Vsebine bogatimo s strokovnimi članki, po-nujamo tudi vpogled v dejavnost na podro-čju strokovnih srečanj, prireditev in drugihdogodkov. Redno objavljamo razpisanaprosta delovna mesta.

Forum Semenarne Ljubljana združuje preko700 članov, ljubiteljev ali poznavalcev vrt-narjenja, poljedelstva in drugih tem s po-dročja urejanja okolja.

65

SP

LE

TN

A

ST

RA

N

IN

F

OR

UM

SEMENARNA Ljubljana, d.d.Dolenjska cesta 242,1000 Ljubljana, Slovenija,tel.: +386 1 47 59 200,fax: +386 1 42 73 538;info@semenarna.si

HČERINSKA PODJETJAIN POOBLAŠČENIDISTRIBUTERJI:

SJEMENARNA Zagreb d.o.o.,Žitnjak b.b., 10000 Zagreb,HRVAŠKAtel.: +385 1 24 05 440,fax: +385 1 24 99 508;www.sjemenarna.hr

SK SEMENARNA d.o.o.,Gavrila Principa 25,11000 Beograd, SRBIJAtel.: +381 11 32 87 873,fax: +381 11 32 88 427

SAVACOOP,Partizanska 44 ,21000 Novi Sad, SRBIJAtel.: / fax: +381 21 443 217,savacoop@eunet.yu

SEMENARNA Kosovë Sh.p.k,Lypjan, Priština, KOSOVOtel.: + 377 44 124 654,fax: + 381 38 542 948,agrozogaj@yahoo.com

SEMENARNA HUNGARIA,Füredi ut. 101, 7400 Kaposvár,MADŽARSKAtel.: + 36 82 555 661,fax: + 36 82 555 660

VELETEX a.d., Cijevna b.b.,81000 Podgorica, ČRNA GORAtel.: +381 81 60 62 80,fax: +381 81 60 62 81

AGRICOM, Donji Hadžići 135,71240 Hadžići, BIHtel: +387 33 423 365,fax: +387 33 428 486;sagricom@bih.net.ba;www.agricom.ba

СЕМЕНАРНА СК дооел,Скопје, Првомајска 18 бр. 23,91000 Скопје, Македонија, тел: +389 22 783 225,фаџ: +389 22 783 226,semenarna_sk@yahoo.com

Teme, ki jih pokrivamo v forumu, so podro-bno razdeljene na posamezne skupine(vrtnine, okrasne rastline, vrt v notranjihprostorih, sadni vrt, vinogradništvo in vina-rstvo, trata, poljščine, težave z rastlinami, maleživali, za profesionalne pridelovalce) in pod-skupine, kar omogoča preglednost in hitrobrskanje po želenih vsebinah. Uporabnikina forumu objavljajo tudi svoje fotografijein tako bogatijo vsebinsko obliko foruma.

Pri vsebini spletne strani www.semenarna.silahko sodelujete tudi vi. Zastavite namvprašanja ali pa z obiskovalci delite svojeizkušnje o negi in vzgoji rastlin, oskrbi malihživali, gojenju poljščin, sadnega drevja invinske trte.

SEMENARNA Ljubljana, d.d.Dolenjska cesta 242, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 475 92 00 / Fax: 01 427 35 38e-mail: info@semenarna.si

www.semenarna.si

Založila: SEMENARNA Ljubljana, d.d. / Urednica: Kristina ŠkrbecOblikovanje in prelom: Blaž Grm

Fotografije: arhiv Semenarne Ljubljana, d.d. / Tisk: KVM, RibnicaNaklada: 5000 izvodov / Ljubljana, avgust 2009