a o b l lois lowry d k a 93 n a k tematska analiza besedila 153-173-web.pdf · koraki nad oblaki...

KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 153

93K O R A K I N

A D

O B L A K ILois Lowry

Anastazija KrupnikŽe po nekaj stavkih branja odlomka postane jasno, da je njegova osrednja tema drugačnost. Nenavadna je osrednja oseba, naslov-na junakinja (njen videz, želje, postava), pa tudi njena starša (ne-navadni pesnik, njen oče) in mama (slikarka, popacana z barvo). Taka predstavitev družine omogoča napovedovanje razvoja zgodbe, pa tudi pogovor o lastnostih posameznih oseb in vzrokih zanje – kar je brez dvoma ustrezna priložnost za razvijanje strpnosti in spoštovanja različnosti. Vprašanja v didaktičnem instrumentariju usmerjajo mlade bralce k opazovanju književnih oseb in njihovih la-stnosti ter k identifikaciji z naslovno junakinjo, v uvodni motivaciji pa lahko steče beseda o deklicah kot osrednjih književnih junakih del, ki jih poznajo učenci (medbesedilna motivacija).

Tematska analiza besedila

Primer šolske interpretacije je pripravila

Simona PelkoOŠ ZALOG

CILJI Učenciß literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim svetom,ß se identificirajo s književno osebo (Anastazijo),ß zaznajo značajske poteze književnih junakov (Anastazija, očka, mama),ß povezujejo dogajalni čas in prostor,ß literarni svet povezujejo s svojim čustvenim in izkušenjskim svetom,ß izdelajo osebno izkaznico junakov,ß odgovarjajo na vprašanja ob berilu,ß sestavijo seznam Rad imam ... Ne maram …

UVODNA MOTIVACIJA Učenci ponovijo, na kaj moramo biti pozorni pri opisovanju oseb. Preberejo opise (sebe, prijateljev, mame, očeta, znane osebe), ki so jih pisali v šoli ali za domačo nalogo.

NAJAVA BESEDILA Kdo je Anastazija Krupnik? Jo kdo že pozna? Zelo uspešna ameriška pisateljica Lois Lowry nam bo v odlomku predstavila Anastazijo in njeno družino.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se pripravijo na poslušanje.

INTERPRETATIVNO BRANJE Poslušajo učiteljevo doživeto branje.

ČUSTVENI PREMOR Učenci uredijo vtise.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Pripovedujejo o vtisih. Izrazijo svoje mnenje o Anastaziji, očku in mami.

TIHO BRANJE Odlomek preberejo še učenci in izpišejo manj znane besede. Besede uporabijo v novih povedih.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Naštevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen besed razložijo učenci ali pa si pomagajo s SSKJ. Besedam iščejo protipomenke ali sopomenke, uporabijo jih v novih povedih.

154 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kaj si izvedel(a) o Anastaziji?Kdo je glavna oseba, kdo pa stranski?Komu je Anastazija podobna, očku ali mami?Kako bi lahko opisal kraj in čas dogajanja?

GLASNO BRANJE Odlomek učenci glasno doživeto preberejo.

VREDNOTENJE Učenci obnovijo odlomek. Opišejo glavno junakinjo in stranska junaka. V čem sta si Anastazija in očka podobna, v čem se razlikujeta? V čem sta si Anastazija in mama podobni, v čem se razli-kujeta? Kakšne značajske lastnosti imajo naši junaki? Učenci si med seboj izmenjajo mnenja o književnih junakih.

NOVE NALOGE ß Sestavijo osebne izkaznice vseh treh junakov, kot je predlog v berilu.ß Preberejo Anastazijin seznam Rada imam! ....Ne maram! .... Pogovorijo se o njem in pojasnijo, kaj pomeni.ß Sestavijo svoj seznam Rad imam … Ne maram …ß Čim bolj doživeto in natančno naslikajo Anastazijo Krupnik.ß Napišejo podobno besedilo, kot je prvo poglavje Anastazije Krupnik. To besedilo je uvod v spis, ki ga bodo pisali o sebi.


96K O R A K I N

A D

O B L A K IFranjo Frančič

AngeloBesedilo je za pisatelja značilno, saj so njegova besedila velikokrat povezana s podobo posebneža, ki ga skupnost ne razume ali celo ne sprejema. Tudi Angelo, naslovni junak, je posebnež: je odličen športnik, hkrati pa se upira pretiranim pričakovanjem odraslih. Rad bi le preživljal mirno otroštvo v družbi noniča, za katerega se zdi, da edini razume njegovo stisko ter željo, da bi se le predajal lepoti narave in ribolova. Angelo pa ni edini posebnež v odlomku: drugačnost se izraža tudi ob podobi njegove družine (mama in oče ne živita več skupaj) ter prijateljev (Kostja, računalniški zasvojenec, in Andrejka). Besedi-lo je slogovno zanimivo, saj pripoved deluje nekako nalomljeno, skorajda mozaično, kar je mogoče povezati z zmedenostjo prvoosebnega pripovedovalca, z njegovim iskanjem samega sebe. Didaktični instrumentarij opozarja le na razmerja med književnimi oseba-mi ter usmerja bralca k osrednjemu junaku, Angelu, uvodna motivacija pa bi lahko bil kar pogovor o pričakovanjih odraslih, o treningih, tekmah, uspešnosti ipd.


Primer šolske interpretacije je pripravil

Franc RakarOŠ TREBNJE

CILJI Učenciß preberejo besedilo,ß odgovorijo na vprašanja za razumevanje prebranega,ß zgodbo doživljajo ob lastnih doživljajskih izkušnjah,ß najdejo podobnost s književno osebo,ß besedilno stvarnost opazujejo s svojega zornega kota,ß pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu,ß zaznajo motiv za ravnanje književnih oseb,ß govorno povzemajo vsebino besedila in jo povezujejo z lastnim doživljajskim svetom,ß ovrednotijo dejanja književne osebe,ß se seznanijo z deli Franja Frančiča, ß pisno sporočajo: S knjižnim junakom na skupno pustolovščino.

UVODNA MOTIVACIJA Učitelj razdeli učencem prazne lističe z ustnim navodilom, naj napišejo, kaj je za njih v življenju najpomembnejše. Zapišejo z velikimi tiskanimi črkami in oddajo listič v škatlico z režo, učitelj nato škatlico pretrese in nalepi lističe na tablo, prebere zbirko trenutno najpomembnejših stvari, ki jih imajo učenci na tej stopnji v mislih.Učitelj razdeli učne liste in spodbudi učence, da razmišljajo o želji po uspehih in priznanjih in zapiše-jo vse to na list. Liste, če želijo, razstavijo na pano. (PRILOGA 1)Učitelj sestavi skupine, skupinam razdeli kuverte z besedami na lističih. Skupine sestavljajo svoje zgodbe z uporabo vseh besed, nato predstavijo vsaka svojo zgodbo. (PRILOGA 2)

NAJAVA BESEDILA Učitelj povabi učence k ogledu razstave knjig pisatelja Franja Frančiča in vodi razgovor o že znanih knjigah. Učitelj napove, da bodo danes spoznali zgodbo z naslovom Angelo.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se pred branjem umirijo, udobno sedejo in usmerijo pozornost na poslušanje interpretativne-ga branja učitelja.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učitelj besedilo interpretativno prebere.

ČUSTVENI PREMOR Učenci tiho razmišljajo o prebranem besedilu, urejajo in poglabljajo doživetja.


IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Kakšna se vam zdi zgodba? Kaj sporoča?

TIHO BRANJE Besedilo preberejo še učenci in podčrtajo manj znane besede.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učenci naštejejo manj znane besede, iščejo svoje razlage ali razložijo pomen teh besed s pomočjo SSKJ, uporabijo jih v novih povedih.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Učitelj vodi učence skozi nalogi iz berila (En, dva, tri – odgovori ti), kjer preko vprašanj in odgovorov odkrijejo temo, s pomočjo miselnega vzorca pa odkrijejo razmerje med glavnim književnim junakom in ostalimi književnimi junaki.

GLASNO BRANJE Klicani učenci glasno preberejo besedilo.

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA V pogovoru opredelijo književne junake in jih ob pomoči miselnega vzorca predstavijo. Učitelj vodi pogovor o avtorju.

VREDNOTENJE Učitelj vodi učence v vrednotenje dejanj glavnega junaka Angela ter v opisovanje razmišljanj o tem, kako bi ravnali sami, če bi bili v podobni življenjski situaciji.

NOVE NALOGE ß Napišejo svojo zgodbo: S knjižnim junakom na skupno pustolovščino.ß Odgovorijo na vprašanja na učnem listu. (PRILOGA 3)ß Obiščejo knjižnico in izberejo knjige, v katerih nastopajo junaki, ki bi jim bili radi podobni, utemeljijo, zakaj.ß Izberejo dela pisatelja Franja Frančiča, berejo odlomke ali dela v celoti in se o njih pogovorijo.

PRILOGA 11. Na katerem področju želiš, da bi ti uspelo?

2. Kaj si že storil(a) za uresničitev tega cilja?

3. Katero priznanje za svoj uspeh si najbolj želiš?


PRILOGA 2 Razrežite besede na lističe ali jih prepišite na kartončke in jih shranite v kuverte za skupine.

PRILOGA 3 Odgovori na vprašanja.

TRENER MEDALJA

TEK BABICA

MLAJŠI POLBRAT LETALO

SOŠOLEC POČITNICE

Kdo je Angelo? Opiši ga.

S katerim športom se ukvarja?

Kaj ima še rad poleg športa?

Kdo je Andrejka in kakšna je?

Kaj vsi pričakujejo od Angela?

Ali je to za Angela najpomembnejše?

Zakaj se je trener razjezil?

Kako bo Angelo preživel poletje?

Kaj je Urška?


Četudi deluje besedilo »starinsko«, morda celo zastarelo (to kažejo že besede kot razrednica, jagned, tovarišica ipd.), se zdi tema besedila vsekakor zelo aktualna: gre za temo otroškega prekrška in solidarnosti, pa tudi prikazovanje drugačnosti, izločenosti. V tem smislu didaktični instrumentarij osvetljuje predvsem podobe oseb, predzgodbo ter dogajalni čas – tudi starejšo pripoved je torej mogo-če razumeti v sodobnem času. Uvodna motivacija je lahko izkušenjska (pripoved o kakem »neljubem« dogodui, prekršku) ali pa zgodbena – npr. pripoved o prekršku in posledici (Kaj bi se zgodilo, če ...).



Zvonka FalknerOŠ TREBNJE

CILJI Učenci ß poslušajo, nato še sami preberejo prozno besedilo, vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom in se identificirajo z junaki,ß literarni svet povezujejo s svojimi izkušnjami in čustvenim svetom,ß si oblikujejo domišljijskočutno predstavo dogajalnega prostora in časa,ß povezujejo dogajalni čas in prostor,ß določijo književne osebe, ß upovedujejo svojo predstavo književnih oseb,ß odkrivajo motive za ravnanje književnih oseb,ß odkrivajo značajske lastnosti književnih oseb,ß razumejo temo besedila,ß s svojimi besedami pripovedujejo, kako se književno dogajanje nadaljuje,ß zaigrajo odlomek pred sošolci,ß napišejo obnovo odlomka, ß obiščejo knjižnico in se seznanijo z deli pisateljice Branke Jurca.

Dodatne dejavnostiUčenci pišejo dnevnik ali dvogovor o razrednem dogajanju. Obiščejo knjižnico in se seznanijo s knjigo, berejo odlomke iz knjige ali jo preberejo v celoti.Literarno besedilo pripovedujejo, kot bi ga pripovedovala književna oseba.

UVODNA MOTIVACIJA Učitelj vodi razgovor o medsebojnih odnosih v razredu.Kaj učenci storijo, če kdo naredi kaj narobe?Svojega sošolca zatožijo ali dejanje zamolčijo?Izvedejo anketo Kakšne sošolce si želim.

NAJAVA BESEDILA Pisateljica Branka Jurca je bila učiteljica in je otroke dobro poznala.V svojih pripovedih je opisovala vsakodnevno življenje najstnikov. Uhač in njegova druščina je med njenimi deli ena od najbolj priljubljenih pripovedi. Delo je nastalo leta 1963. Tisti čas je bil zelo drugačen od današnjega. Prisluhnimo, te drugačnosti boste kmalu odkrili.

PREMOR PRED BRANJEM Pozornost učencev je usmerjena v književno besedilo.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učenci poslušajo učiteljevo interpretativno branje.

ČUSTVENI PREMOR Učenci podoživijo zgodbo in uredijo vtise o njej. Trenutek tišine, učenci uzaveščajo prve neposredne vtise o umetnostnem besedilu.

99K O R A K I N

A D

O B L A K I Branka Jurca

Uhač in njegova druščina


IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Pripovedujejo o vtisih, ki so jih dobili ob poslušanju odlomka. Ste tudi vi kdaj doživeli tak trenutek?Kako ste se takrat počutili?

TIHO BRANJE Učenci preberejo odlomek, vstopajo v neposredni dialog z besedilom in v posredni dialog z avtorico. Opredeljujejo se do literarnega besedila, ga vrednotijo in vrednotijo ravnanje književnih oseb. Ugota-vljajo, ali jim je besedilo všeč ali ne.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Poiščejo neznane besede. Pomen besed razložijo učenci, ki besede razumejo. Pomagajo si s SSKJ.

GLASNO BRANJE Učenci glasno preberejo odlomek.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA VSEBINEAli bi lahko določili glavno književno osebo?Kje se dogajanje dogaja?Predstavijo učiteljico in učence.Utemeljijo svoje mnenje o ravnanju književnih oseb.Odgovorijo na vprašanja v berilu En, dva, tri – odgovori ti.Odgovore zapišejo v zvezek.

VREDNOTENJE Seznanijo se z življenjem in delom pisateljice Branke Jurca.Obiščejo knjižnico in si ogledajo še druge njene knjige.

NOVE NALOGE ß Učenci napišejo nadaljevanje zgodbe.ß V knjižnici poiščejo knjigo Uhač in njegova druščina ali kako drugo knjigo te pisateljice in jo preberejo v celoti.ß Dramatizirajo odlomek in ga zaigrajo pred sošolci.


Marjan Tomšič

Katka in Bunkec102K O R A K I N

A D

O B L A K I

Prvoosebna pripoved Katka in Bunkec je zgodba o otrokovem doživljanju ločitve staršev; v odlomku, ki je sporočilno zelo kompleksen, se izraža predvsem dekličin občutek krivde in njena čustvena stiska. Za razumevanje sporočilnosti odlomka je bistven tudi domišljijski lik (Bunkec), ki deklico tolaži in ki je, tako se deklici zdi, pravzaprav njen edini prijatelj. Pomembna značilnost pripovedi, ki se kaže tudi v odlomku, je tudi slog pripovedovanja: pisatelj oponaša govor tretješolke, njeno čustveno stanje se kaže v kratkih stavkih in šte-vilnih preskokih ter v umiku k poetičnosti in umirjenosti narave. V didaktičnem instrumen-tariju so nakazane lastnosti književnih oseb ter pomen dekličinega domišljijskega prijate-lja, uvodna motivacija pa bi lahko potekala kot pogovor o prijateljstvu ali kot oblikovanje domišljijskih predstav (Kdo je palček Bunkec?)



Branka ŠkufcaOŠ ZALOG

CILJI Učenciß pripovedujejo o žalosti,ß poslušajo, nato še sami preberejo umetnostno besedilo,ß estetsko uživajo v besedilu,ß si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega prostora,ß identificirajo se s književno osebo in pripovedujejo o svojih občutkih,ß odgovarjajo na vprašanja ob besedilu,ß spoznajo pojma prvoosebna pripoved in prvoosebni pripovedovalec,ß napišejo pogovor med Katko in Bunkcem.

UVODNA MOTIVACIJA Jezikovna motivacija (PRILOGA 1).

Izkušenjska motivacijaUčitelj vodi pogovor o žalosti.Kdaj ste žalostni? Zakaj? Kako se počutite, ko ste žalostni? Kaj naredite, ko ste žalostni? Učenci rešijo učni list (PRILOGA 2).

NAJAVA BESEDILA Pisatelj Marjan Tomšič je napisal zgodbo o deklici Katki, ki je žalostna. Poslušajte, zakaj je žalostna in kdo jo razveseli. Naslov zgodbe je Katka in Bunkec.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo, udobno namestijo ter usmerijo pozornost na poslušanje.


ČUSTVENI PREMOR Učenci podoživijo besedilo ter uredijo vtise o njem.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Pripovedujejo o vtisih. Izrazijo svoje mnenje o žalosti, ki jo je doživljala Katka, in o njenem prijatelju Bunkcu.

TIHO BRANJE Učenci tiho preberejo besedilo in podčrtajo manj znane in neznane besede.


RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učenci povedo besede, ki jih niso razumeli. Besedo razloži učenec, ki pozna pomen. Če nihče od učencev ne pozna pomena besede, ga razloži učitelj (verbalno in neverbalno).

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kdo je Katka? Opiši jo: zunanjost, starost, značaj.Zakaj je Katka žalostna?Kam si želi Katka? Zakaj si želi daleč proč?Kakšno učiteljico ima v šoli? Kdo je Bunkec? Kje sta se Katka in Bunkec spoznala?Si ga je Katka izmislila ali je resničen? Ali lahko v najbolj žalostnih trenutkih postanejo tudi izmišljene reči resnične? Kje je Bunkec čakal Katko?Kakšen je Bunkec? Kako si ga predstavljaš?Zakaj Katka potrebuje Bunkca?

GLASNO BRANJE Klicani učenci glasno preberejo besedilo.

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Učenci določijo in opišejo glavne in stranske književne osebe. Učenci naštejejo vse osebe, s katerimi se Katka sreča v odlomku. Kako se Katka z njimi razume? Kako se osebe razumejo s Katko? Iz tega izpeljejo, zakaj Katka potrebuje Bunkca.Kdo pripoveduje zgodbo? Zgodbo pripoveduje deklica Katka. Takemu načinu pripovedovanja pravimo prvoosebna pripoved in pripovedovalcu prvoosebni pripovedovalec.Naštejejo književna dela Marjana Tomšiča, ki jih poznajo.

VREDNOTENJE Pripovedujejo, kdaj so se oni obnašali podobno. Ali imajo tudi oni kakšno izmišljeno osebo, ki jim pomaga prebroditi težke trenutke?Zakaj mislite, da je pisatelj napisal zgodbo tako, da jo pripoveduje Katka?

NOVE NALOGE ß Opišejo, kje in kako sta se Katka in Bunkec spoznala. Kakšno je njuno prijateljstvo? ß Napišejo pogovor med Katko in Bunkcem, ko se srečata po končanem pouku.


PRILOGA 1Naštej in napiši čim več besed, ki se začnejo na Ž:

Naštej in napiši čim več besed, ki imajo črko Ž v sredini:

Naštej in napiši čim več besed, ki se končajo na Ž:

PRILOGA 2 Dopolni povedi s čim več idejami.

Žalosten(na) sem, kadar

Ko sem žalosten(na),

Ko sem najbolj žalosten(na), mi pomaga

Najbolj me je razžalostilo

Nazadnje sem bil(a) žalosten(na), ko


104K O R A K I N

A D

O B L A K IMarjan Tomšič

Katka in mama


Branka ŠkufcaOŠ ZALOG

CILJI Učenciß samostojno berejo odlomek po vlogah,ß razlikujejo navedbo junaka in njegov govor,ß odgovarjajo na vprašanja ob besedilu,ß razlikujejo prozni odlomek od dramskega,ß spoznavajo gledališko predstavo in razredno gledališče,ß si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega prostora,ß razumejo dogajanje v odlomku,ß za dramatizacijo poiščejo primeren glas in ga spreminjajo glede na besedilo.

UVODNA MOTIVACIJA Spoznali ste zgodbo o Katki in Bunkcu. Kako se Katka razume s starši? Zakaj se njeni starši prepirajo? Učitelj razdeli učence v skupine po štiri. Učenci pripravijo kratek dramski prizor, pogovor med Katko, Bunkcem, mamo in očetom.

NAJAVA BESEDILA Dramatizacijo zgodbe o Katki in mami je pripravil Miha Trefalt.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo, udobno namestijo ter usmerijo pozornost na poslušanje.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učitelj razdeli vlogi mame in Katke dobrima bralcema, ki odlomek prebereta.

ČUSTVENI PREMOR Učenci podoživijo besedilo in uredijo vtise.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učenci pripovedujejo o vtisih. Kako si je Katka pomagala v težkih trenutkih? Ali si tudi vi v domišljiji prikličete podobo dobrega junaka, ki vam pomaga, kadar ste v težavah? Kakšen je vaš junak? Kakšen je Bunkec?

TIHO BRANJE Učenci tiho preberejo besedilo in podčrtajo manj znane in neznane besede.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učenci povedo besede, ki jih niso razumeli. Besedo razloži učenec, ki pozna pomen. Če nihče od učencev ne pozna pomena besede, ga razloži učitelj (verbalno in neverbalno).Učitelj sproti na tablo piše besede: palček, palec, vragec, ptiček kraljiček ... Iz besed tvorijo nove povedi. Manj znanim in neznanim besedam poiščejo sopomenke.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILAUčenci ustno odgovarjajo na vprašanja v berilu.

GLASNO BRANJE Učenci po vlogah preberejo dramatizacijo.

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Katere osebe nastopajo v odlomku? Kje in kdaj se odlomek dogaja? Učenci si predstavljajo dogajalni prostor.Spoznajo razliko med proznim in dramskim odlomkom.


VREDNOTENJE Pogovor o odnosih v družini. Kakšna je Katkina družina? Kako se razumeta Katkina mama in očka? Zakaj Katka zaupa svoje skrbi Bunkcu?

NOVE NALOGE ß Napišejo predzgodbo (pogovor Katke z Bunkcem).ß Učenci napišejo prizorček, v katerem nastopajo Katka, mama in zdravnik. Do naslednje šolske ure pripravijo kostume in prizorček zaigrajo.


106K O R A K I N

A D

O B L A K IChristine Nöstlinger

Debela Nela in zavaljeni Jani

Odlomek prikazuje otrokovo drugačnost – na problemske teme v pisateljičinem opusu se navezuje že uvodna napoved. Nela je v besedilu prikazana kot zaščitnica dečka, ki ga sošolci zasmehujejo zaradi pretirane debelosti, kar pomeni, da gre v odlomku ne le za drugačnost, ampak predvsem za njeno sprejemanje. Tudi didaktični instrumentarij osvetljuje odnose med književnimi osebami ter s poustvarjalnostjo spodbuja razmislek o dečkovi drugačnosti. Uvodna motivacija lahko vzpostavi primerno izhodišče za pogo-vor o temi drugačnosti po branju odlomka, npr. s pogovorom o osebah, ki so drugačne, ali z zgodbo, ki jo skupaj tvorijo učenci po skupinah (Preselil si se ...).



Mateja ŠkufcaOŠ TREBNJE

CILJI Učenci ß narišejo »najljubšega« prijatelja,ß napišejo, kakšne lastnosti (osebnostne in zunanje) naj bi imel prijatelj,ß se pogovarjajo o medsebojnih odnosih,ß si oblikujejo domišljijsko predstavo o dogajanju v odlomku, ß se identificirajo s književnimi osebami,ß napišejo zgodbo s predlaganim začetkom,ß napišejo pogovor med Francem in mamo.

UVODNA MOTIVACIJA Učenci opišejo, kakšnega prijatelja ali prijateljico bi si izbrali, če bi bilo vse mogoče (PROLOGA 1).Učenci imajo pred sabo list papirja in barvice. Po navodilih učitelja zaprejo oči in se umirijo. Učitelj pove, da bodo narisali prijatelja ali prijateljico, točno takšnega, kakršnega bi radi imeli. Pozorni naj bodo na vse podrobnosti. Učenci risbe obesijo na tablo. Učitelj pusti nekaj časa za ogled. Po določenem času učenci opišejo svojega »najljubšega« prijatelja ali prijateljico, povejo tudi, zakaj so se tako odločili.Učitelj usmeri učence v razmišljanje o notranjih (osebnostnih) lastnostih, ki naj bi jih imel »najljubši« prijatelj. Učenci jih napišejo pod svojo risbo.Učitelj postavi vprašanje: Ali bi za prijatelja rajši izbrali prijaznega in debelega sošolca ali suhega in neprijaznega? Učenci utemeljijo svoj odgovor in pripovedujejo o lastnih izkušnjah.

NAJAVA BESEDILA Pesniki in pisatelji pišejo o prijateljih in prijateljicah, sošolcih in sošolkah. Nekateri so prijazni, duho-viti, drugi neprijazni in brez smisla za humor, tretji pa so debeli ali celo zavaljeni. Pisateljico Christine Nöstlinger že poznate. V lanskem šolskem letu ste brali zgodbo o kumaričnem kralju. Danes bomo spoznali odlomek Velika sreča iz knjige Debela Nela in zavaljeni Jani.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se udobno namestijo in pripravijo na poslušanje. V učilnici je tišina.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učitelj prebere odlomek.

ČUSTVENI PREMOR Učenci uredijo svoja doživetja.


IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Jaz mislim, da sta Nela in Jani prav posebna prijatelja. Z veseljem bi se družila z njima. Kaj pa vi?

TIHO BRANJE ODLOMKA Učenci tiho berejo in označijo manj znane besede. Vsak učenec si izbere najbolj »prijazno« poved iz odlomka.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESEDUčenci poiščejo razlago v SSKJ, še pred tem se posvetujejo s sošolci in sošolkami, če kdo besedo pozna in jo zna pojasniti. Učitelj spodbudi učence, da razlago nekaterih besed tudi prikažejo (npr. neutolažljiv, dvojni podbra-dek, prepričevati).Učenci preberejo »prijazno« poved in utemeljijo, zakaj so jo izbrali.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kakšna je bila Nela v lanskem šolskem letu? Kako to veš?Kaj je od nje hotela učiteljica prvega razreda?Pred poukom se je z Nelo pogovarjal Jani. Zakaj pa?Koga je predstavila gospa Vrabec, njihova učiteljica? Zakaj so se učenci Francu posmehovali? Kako se je ob tem Franc počutil?Kdo mu je priskočil na pomoč? Zakaj?Kako mu je Nela pomagala?Ali je Francu in Neli uspelo pridobiti veliko prijateljev?Ali bi tudi tebe?

POLTIHO BRANJE Delo v paru. Prvi učenec prebere prvo polovico odlomka, drugi pa drugo polovico. Bereta poltiho, drug drugemu.

VREDNOTENJE Ali bi vi to knjigo v celoti prebrali? Zakaj?Pisateljica nam s tem odlomkom veliko pove o medsebojnih odnosih. Bi še kaj dodali?Kaj menite o debelih prijateljih? Ali so lahko prijatelji?

NOVE NALOGE Učenci izbirajo med naslednjimi nalogami: ß Učenci narišejo debelo Neli ali debelega Franca. Podpišejo vse dobre notranje lastnosti.ß Učenci napišejo zgodbo z začetkom: Franc je stal sredi razreda. Vsi so se mu smejali. Nihče ni želel, da bi sedel poleg njega. Nela je glasno rekla: »S takšnim bajskom pa že ne bom sedela!«ß Učenci napišejo dvogovor med Francem in njegovo mamo, po prvem dnevu v šoli.


PRILOGA 1 Moj prijatelj

Napiši, kakšne notranje lastnosti naj bi imel tvoj prijatelj ali prijateljica (npr. je pošten).

Napiši, kakšne zunanje lastnosti naj bi imel tvoj prijatelj ali prijateljica (npr. črne oči).


108K O R A K I N

A D

O B L A K I

Pretresljiva pripoved Aksinje Kermauner govori o dečku, ki se mu zgodi nesreča in oslepi; v odlomku je prikazano dramatično sprejetje dejstva, da je nesreča s petardo povzročila slepo-to, zanimivi so odzivi osrednjega junaka in drugih oseb (zdravnika, mame, sestre) na poškod-bo. Odlomek in pripoved v celoti sta prepričljiva in sporočilno vznemirljiva, saj kažeta na to, da je žrtev nesreče lahko vsakdo, hkrati pa v spremnem gradivu (slikovni slovar) odpirata vra-ta v svet slepote in življenja z njo. V didaktičnem instrumentariju se bralec sreča s Klemno-vimi občutki ob spoznanju slepote ter z dogajalnim časom, pogovor o problemu drugačnosti (slepote, invalidnosti) pa je lahko tudi ustrezna uvodna motivacija – ta seveda lahko izhaja tudi iz vprašanj, o čem nam sporoča književnost, kaj v njej iščemo, zakaj jo beremo ipd.



Zvonka FalknerOŠ TREBNJE

CILJI Učenciß berejo besedilo,ß razlikujejo pomensko podobne besede na podlagi različne čustvene obarvanosti,ß se identificirajo s književno osebo,ß razumejo motive za ravnanje književnih oseb, ki jih poznajo iz izkušenjskega sveta,ß upovedujejo podobe, čustva in razpoloženje književnih oseb,ß utemeljujejo podatke iz besedila in odgovarjajo na vprašanja ob besedilu,ß so pozorni na zgradbo odlomka,ß upovedujejo domišljijske svetove tako, da postavijo sami sebe za osrednjo književno osebo,ß govorijo o podobnih dogodkih,ß obnovijo odlomek in ga zapišejo,ß berejo knjigo Tema ni en črn plašč v celoti in se pogovarjajo o prebranem,ß se seznanijo s pisavo za slepe,ß izdelajo plakat Zakaj beremo.

UVODNA MOTIVACIJA V časopisih so učenci poiskali članke, ki govorijo o nesrečah s petardami. Te članke preberejo, pove-do svoje mnenje in ga utemeljijo.

NAJAVA BESEDILA Prebrali bomo zgodbo o dečku, ki je doživel zelo hudo življenjsko preizkušnjo.Knjigo Tema ni en črn plašč je napisala pisateljica Aksinja Kermauner.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo in pozornost usmerijo na branje.


ČUSTVENI PREMOR Učenci podoživijo besedilo in uredijo vtise.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učenci pripovedujejo o vtisih.Zaprejo oči in razmišljajo o občutjih in pripovedujejo o njih. Kaj menijo o Klemnu?

TIHO BRANJE Učenci besedilo tiho preberejo in poiščejo manj znane in neznane besede.

Aksinja Kermauner

Tema ni en črn plašč


RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učenci besede razložijo, poiščejo sopomenke ali protipomenke. Razlago besed poiščejo tudi v SSKJ, iz besed tvorijo nove povedi.

GLASNO BRANJE Učenci preberejo odlomek.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kje se zgodba dogaja?Kaj se je zgodilo, da je moral Klemen v bolnico?Ali lahko uganete dogajalni čas?Za kateri del leta gre?Kako veste?

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Katere osebe nastopajo v besedilu?Opišejo glavnega junaka, predvsem njegovo doživljanje.Zgodbo o svoji nesreči pripoveduje Klemen sam. Kako pravimo takemu pripovedovalcu?Naštej po vrsti glasove, ki jih Klemen sliši.Kaj se ob teh glasovih Klemnu počasi razgrinja?

VREDNOTENJE Učenci ustno obnovijo odlomek.Učitelj razdeli učence na skupine.Izdelajo plakat na temo Zakaj beremo.

NOVE NALOGE ß Učenci se seznanijo s pripomočki za slepe. Preberejo, kaj je slikovni slovar.ß Napišejo spis z naslovom Nesreča ali napišejo nadaljevanje Klemnove zgodbe.ß Preberejo knjigo Tema ni en črn plašč v celoti.


Aksinja Kermauner

Polna luna in shujševalna kura112K O R A K I

N A

D

O B L A K I

Sklepno besedilo razdelka s tabujskimi temami oz. problematiko drugačnosti je humorno dramsko besedilo o luni, ki si želi spremembe svoje zunanjosti. Humor, ki je temeljna vsebinska poteza odlomka, se kaže tako iz nenavadnih besednih zvez (npr. oznake hrane) kot iz pretiravanja (telovadba) in nenavadnega končnega preobrata (luna se vrne na nebo). Besedilo je zanimivo tudi zaradi vnašanja neslovenskih besed oz. besednih zvez, kar omogoča razpravo o njihovi rabi (Zakaj uporabljata osebi tuje besede?). Pogovor o la-stnostih osrednje dramske osebe lahko poteka tudi kot dramatizacija – s tem je povezan tudi didaktični instrumentarij –, zanimiva uvodna motivacija pa bi lahko bila povezana s tematsko besedo shujševalna kura (izvedemo jo npr. kot rebus).


Primer šolske interpretacije je pripravil

Franc RakarOŠ TREBNJE

CILJI Učenciß besedilo preberejo po vlogah,ß si oblikujejo domišljijskočutno predstavo dogajalnega prostora,ß pojasnjujejo vzroke za ravnanje književnih oseb,ß spoznajo glavne in stranske književne osebe,ß privzemajo zorni kot ene književne osebe,ß razvijajo razumevanje vzročno-posledičnega zaporedja literarnih motivov,ß razvijajo zmožnost identifikacije s književno osebo, o književni osebi govorijo kot o sebi,ß pripravijo uprizoritev, ß se seznanijo s senčnim gledališčem,ß obnovijo pojem dramsko besedilo,ß spoznajo pojma scena, režiser,ß pripravijo senčno gledališče in predstavo s senčnimi lutkami,ß spremembo razpoloženja izrazijo s spremembo glasu in giba,ß seznanijo se z deli Aksinje Kermauner.

UVODNA MOTIVACIJA Učitelj spodbudi učence, da povedo vse pomene besede kura, nato pa asociacije ob pojmu shujše-valna kura. S pogovorom razvija razmišljanje o pomenu shujševalnih kur.Učence razdeli v skupine z nalogo, da izdelajo načrt za zdravo življenje (PRILOGA). Skupine predstavijo načrt za zdravo in zadovoljno življenje.

NAJAVA BESEDILA Učitelj povabi učence k ogledu razstave knjig pisateljice Aksinje Kermauner in vodi razgovor o že znanih knjigah. Nato napove, da bodo danes spoznali zgodbo z naslovom Polna luna in shujševalna kura.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se pred branjem umirijo, udobno sedejo in usmerijo pozornost na poslušanje interpretativne-ga branja.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učitelj besedilo interpretativno prebere.

ČUSTVENI PREMOR Učenci tiho razmišljajo o prebranem besedilu, urejajo in poglabljajo doživetja.


IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Pripovedujejo o vtisih, ki jim jih je pustil odlomek.

TIHO BRANJE Besedilo preberejo še učenci in podčrtajo manj znane besede.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učenci naštejejo manj znane besede, iščejo svoje razlage ali razložijo pomen teh besed s pomočjo SSKJ, uporabijo besede v novih povedih.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Učitelj vodi učence skozi naloge iz učbenika (En, dva, tri – odgovori ti), kjer preko vprašanj in odgo-vorov odkrijejo tudi temo.

GLASNO BRANJE Izbrani učenci glasno preberejo odlomek po vlogah. Z glasom skušajo ponazoriti značaj in razpolože-nje nastopajočih.

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA V pogovoru opredelijo glavne in stranske literarne osebe ter jih opišejo. Opredelijo čas in kraj doga-janja. Primerjajo prozno besedilo z dramskim. Povedo, kaj pomeni besedilo v oklepajih. Naštejejo, kaj vse bi morali pripraviti za razredno uprizoritev, pripravo senčnega gledališča (paravan, sceno, predmete, potrebne za senčno gledališče, oblačila, vabilo, gledališki list, glasbo …). Učitelj prebere tuje besede, nato jih skupinsko preberejo še učenci in utrdijo njihov izgovor.

VREDNOTENJE Učitelj vodi obnavljanje zgodbe. Poklicani učenci na kratko obnovijo odlomek. Podajo svoje mnenje o zgodbi in pomenu oziroma potrebah hujšanja. Preberejo igrico v celoti v knjigi Aksinje Kermauner Polna luna in shujševalna kura (ilustriral Matjaž Schmidt, Založba Didakta, Radovljica 1999). S pomočjo razdelka Mali vseved se seznanijo s pojmi režiser, scena, senčno gledališče.

NOVE NALOGE ß Ob razdelku Nič lažjega učitelj usmeri učence v pripravo lutkovne senčne igre. Pripravijo senčno gledališče, izdelajo lutke, se vživijo v igrane vloge, z glasom ponazorijo igrane like, spremembo razpoloženja izrazijo s spremembo glasu in giba.ß Oblikujejo vabilo (v obliki plakata ali letaka) ter gledališki list za lutkovno predstavo. (V pomoč so jim druga vabila in gledališki listi, ki jih priskrbi učitelj.)ß Preberejo celotno knjigo in zaigrajo celo igro (besedilo lahko razdelijo na odlomke in se razdelijo po skupinah).


PRILOGA 1 DA BOŠ ZDRAV(A), VESEL(A) IN LEP(A), TU PREBERI NAŠ NASVET.

Prehrana/jedilnik:


Razvedrilo/zabava:

Gibanje/šport: Kaj? Kje?

Koliko časa?

a o b l lois lowry d k a 93 n a k tematska analiza besedila 153-173-web.pdf · koraki nad oblaki...

Documents