Nagrajene dobrote domačih kmetij

5

Št. 13 • 15. junij 2012, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Živahno na mestnem nogometnem stadionu

18

Sezona marelic je tu, zaključila jo bo razstava na Planini

5

Semanji dan v Vipavskem Križu!

Prijetne počitnice, se vidimo 15. septembra!

Sožitje na izletu

21

Za čisto pitno vodoObčina Ajdovščina je pri zaključku pomembnega, večletnega projekta – nova vodarna Hubelj po polletni preizkušnji kaže pozitivne učinke. 21. junija opoldne bo potekala tudi slovesnost ob zaključku, vabljeni!

Z izgradnjo priključkov do posameznih uporabnikov pa se zaključuje tudi projekt Varovanje povodja reke Vipave – kanalizacija Budanje, Ustje, Dolenje. Oba projekta sta sofinancirana z evropskimi sredstvi.

Poletni kmečki tržnici v Adovščini z dodatno

ponudbo in animacijo za otroke

Sobota, 14. julij, Sobota, 11. avgust

3

7

Skozi igro do spoznanj Domače službe za zaščito in reševanje otrokom predstavile svoje delo; poudarek letošnjih iger je bila varnost na šolskih poteh. Smo pa tudi „špricali“.

28

Lokarjevo leto Okrogla miza odstrla več novih pogledov na Danila Lokarja

8

Izberite si svoje počitniško doživetje

17

Št. 13 • 15. junij 20122 Aktualno

Za stečaj Primorja so krivi vladajoči politiki in Dušan Črnigoj!

Krivi so najprej tisti slovenski po-litiki, ki so nam pred dvajsetimi leti pod krinko osamosvojitve podtakni-li kapitalistični sistem in ga posto-poma uvajali ter uveljavljali. Tisti, ki so zamenjali komuniste, ki so te-meljili na slovenski lastnini in boju za gospodarske osnove ter napredek družbe, so imeli parolo Evropa zdaj. Tisti z mentaliteto kapitalizma in za-mer slovenske emigracije so mahali s parolami demokracije, človekovih pravic in antikomunizma. Oboji so se očitno naslanjali na interese zaho-dnega kapitalizma in z njim sodelo-vali. Leta 1997 so spremenili 68. člen Ustave, ki je prepovedoval lastnino tujcev nad zemljišči in zelo oviral njihovo lastnino nad drugimi ne-premičninami. Če bi ta člen »po sta-rem« ostal v veljavi, ne bi šli v Evrop-sko unijo, bilo bi preprečeno sedanje sesuvanje slovenskega gospodarstva ter z njim gradbeništva in politiki bi bili prisiljeni reševati naše gospodar-stvo kot slovensko. Sedaj pa imamo rezultate njihove zakonodaje, parol in politike! Vsi veliki »meščanski – buržoazni« politiki in stranke so enake, oziroma delajo v korist iste-

ga ozadja, to je zahodnega kapitala: nemškega, avstrijskega, ameriškega, vatikanskega, italijanskega, … in ka-pitala multinacionalk. Janša je imel štiri leta (od 2004 do 2008) oblast in bi lahko zakonodajo in politiko svoje vlade obrnil v smer slovenskih interesov ter obnove gospodarstva za povečanje dodane vrednosti, pa je ravnal obratno in je omogočil na-stanek tajkunskih zgodb, ki so bile propagandna zavesa, za katero se je dogajalo nenormalno zadolževanje podjetij ter pozneje države. Janša je nadaljeval politiko prejšnjih LDS vlad. Pahor ni bil nobena izboljšava, pač pa nadaljevanje prejšnje politike pod drugo zastavo. Ko so bila pod-jetja in država dovolj zadolžena, so tuje banke nenormalno ponudbo denarja umaknile. To je sabotaža zahodnega kapitala, s katero sode-luje slovenska strankarska politika. Nemška in avstrijska vlada na posre-dne načine rešujeta svoja pomembna podjetja, slovenska vlada pa ne rešu-je pomembnih slovenskih podjetij. Tako se je to izkazalo tudi v primeru Primorja. Prosili smo vse odgovorne sedanje vlade za posredovanje. Če bi »državne« banke dobile navodi-lo politike, bi razlastile Dušana Čr-nigoja in ostale lastnike Primorja. Ta »desna« vlada pa se drži načela v korist tujega kapitala, da se mora (slovenska) država umakniti iz (slo-venskega) gospodarstva. Poleg tega promovira afere kot »čista lopata« in druge tajkunske zgodbe, da bi usme-rila jezo ljudi na tajkune in ne nanje, ki so glavni krivci.

Seveda sem kot župan dolžan in bom še naprej prosil ustrezne odgo-vorne v sedanji vladi, da bi v priho-

dnje pomagali pri uresničitvi ideje Novo Primorje, to je pri obnovi gradbene dejavnosti Primorja v Aj-dovščini. Želim, da bi se vsaj sedaj v našem primeru naši ministri izkazali s podporo »nacionalnim« interesom.

Če bi leta 2008 imel modrost in po-datke tistih, ki z nami manipulirajo, bi vedel, da tuja konkurenca ob po-moči mrež naših kolaborantov vodi scenarij sesutja slovenskega gradbe-ništva ter da bo ta scenarij uspešen in sesul tudi Primorje, potem ne bi videl smisla v podeljevanju naziva častnega občana Dušanu Črnigoju. Takoj pa sem razumel, da je afera »čista lopata« propagandna akcija za zavajanje javnosti, da ljudje mislijo o pohlepnih »gradbenih baronih« namesto, da bi videli sesuvanje slo-venskega gradbeništva in se temu uprli. Nič ni slučajnega, »čista lopa-ta« je diskvalifikacija, da se potem zgodi »likvidacija« velikih podjetij. Zato je bil častni občan akcija proti »čisti lopati«, bil je idejna podpora za obstoj Primorja v ajdovskih, pri-morskih in slovenskih rokah, ki pa s propadom Primorja tudi po krivdi Dušana Črnigoja izgubi svoj smisel. Imenovanju so nasprotovali tudi ne-kateri moji prijatelji, zaradi njihovih moralnih in političnih očitkov na račun Dušana Črnigoja, nihče pa ni nasprotoval, ker bi vedel, kaj se bo v prihodnosti zgodilo s Primorjem. Stečaj Primorja je tudi poslovni ne-uspeh Dušana Črnigoja, in ni po-membno, kakšne svoje dobre name-ne bi lahko imel, poraz je poraz in ga moraš sprejeti. Jaz sem bil mnenja, da bo vojno proti sesuvanju Primor-ja Črnigoj dobil in bilo je možno, da bi jo. Če ne bi predrago kupoval

delnic Primorja v lasti Kapitalske družbe, katerih plačilo je končalo v državnem proračunu Janševe vlade. Spomnimo se, kako se je Janša hvalil, da nima manjka v proračunu! Ni ga pa motilo, da se podjetja skrajno ne-odgovorno zadolžujejo, sicer bi začel politično akcijo proti temu. Ampak to bi že dišalo po socializmu in na-cionalnem interesu! Črnigoj je po nepotrebnem izrinil male delničarje, seveda z denarjem iz zadolževanja. Šel je tudi v negotove investicije v stanovanja. Po moje je videl, da je v prevelikih težavah in tedaj bi moral predati vodenje mlajšemu, ki bi se znal lažje prilagajati novim razme-ram in problemom ter verjetno rešil Primorje.

Glede korupcije obravnavane v »čisti lopati«! Če so podjetja za pri-dobitev poslov bila prisiljena podku-povati državne uradnike, potem je tu glavna krivda na politiki, ki je za to ustvarila pogoje. Mediji in drugi viri informacij nam pripovedujejo, da v državi obstaja še veliko hujša korupcija in da je Slovenija z njo prepredena. Trdim pa, da je v Slo-veniji temeljna in največja korupcija politike ter politikov. Samo preglejte, katere stranke in kateri vodilni poli-tiki so dobili podporo tujih sil zato, da so uvajali tujim interesom prija-zno zakonodajo in politiko! Tujci podpirajo za svoje interese, na za naše. Enako velja za opiranje politi-kov na domače kapitaliste, da zasto-pajo njihove interese in ne interese zaposlenih in ostalih državljanov! Vladajočim ostane propaganda, da to zakrijejo in krivdo obesijo neko-mu drugemu. Ne bo prave rešitve, dokler ne obračunamo s korupcijo

politike in politikov!Trditev Alojza Klemenčiča v La-

tniku št. 127 z dne 1.6.2012 »Ob zadnjih županskih volitvah si ti (Čr-nigoj) rešil sedanjega župana pred porazom.« razumem, kot specialno propagando, da bi volivci zgubili občutek o moji duhovni in politični moči. Klemenčič dobro ve, da sem zaradi sodelovanja z Dušanom Črni-gojem več volivcev zgubil, kot dobil. Njihova predvolilna propaganda je tudi, kot da je v njihov prid, napa-dala moje zavezništvo s Črnigojem. Tudi jaz sem to vedel in mi je bila pomembnejša podpora ajdovskemu lastništvu gradbenega velikana, kot kalkulacije volilnih glasov. Ob tem želim občane spomniti, kako so se na vse načine nasprotniki trudili, da bi me sesuli. V podporo mojemu nasprotniku so se v propagandnem Latniku slikali predsedniki velikih strank, od Janše do Pahorja. Ali naj po analogiji s Klemenčičevo trdi-tvijo postavim trditev: »Ob zadnjih županskih volitvah so Janša, Pahor in ostali odločilno pomagali k neu-spehu kandidata opozicije.« Seveda ne mislim tako, napisal sem samo zato, da bralci lažje ocenijo sprevrže-no logiko, ki jo v obravnavani trditvi ponuja Klemenčič.

Klemenčičevo poudarjanje kriv-de Črnigoja ima predvsem namen usmerjanja ljudske jeze nanj, da se ta ne bi usmerila na politiko vod-stva njegove stranke v Ljubljani, ki je mnogo bolj kot Črnigoj, krivo za stečaj Primorja. Kriva pa so tudi vodstva drugih strank, ki so vodila vlade Slovenije.

Župan:Poljšak Marjan

Višje sodišče potrdilo oprostilno sodbo v zadevi »odprtina v grajskem zidu«

29. maja 2012, torej natanko po petih letih, je župan Marjan Poljšak od višjega sodišča v Kopru prejel oprostilno sodbo v zadevi »odprtina v grajskem zidu«. Izkazalo se je, da dotični zid, ki je sicer res na kultur-no zaščitenem območju, ni zaščiten kulturni spomenik.

Župan, je sicer zadovoljen z razple-tom, vendar pravi, da bi se morale občine in zavodi – hranitelji naše de-diščine – več in bolje pogovarjati ter sprejemati smiselne kompromise.

Občina Ajdovščina posveča ve-liko pozornosti tako raziskovanju, kot ohranjanju dediščine, vendar pa

župan pri tem poudarja, da je dedi-ščina namenjena ljudem, da je treba k obnovi pristopati na bolj »življenj-ski« način in za naprej upa na bolj plodno sodelovanje med občinami in ustanovami.

Župan meni, da so politični dejav-niki, za katere je on moteč, vplivali na tožilstvo, da je proti njemu peljalo neutemeljen proces, kar pa tožilstvo seveda zanika. Župana je na sodišču zastopal odvetnik Bruno Krivec, ki meni, da se je v tem primeru tožilstvo postavilo na napačno stališče ter da je v zadevi manjkalo objektivnosti. Odvetnik poudarja, da je kompletno

dokazno gradivo zbrala obramba, medtem ko je tožilstvo delovalo le na podlagi trditev ter izvedenskih mnenj, ki pa so bila pristranska. Tudi obramba je ob ostalem doka-znem gradivu pridobila tehtna stro-kovna mnenja – stališče stroke je pojasnil Igor Sapač, pravno mnenje pa je podal dr. Rajko Pirnat. Dejstvo pa je, poudarja Krivic, da je Zakon o varstvu kulturne dediščine zelo do-bro in zelo natančno napisan. SH

Občina Ajdovščina je v letu 2009 kandidirala na javnem raz-pisu takratnega Ministrstva za kulturo, za pridobitev sredstev za ureditev grajskega vrta in stolpa 8 v prireditveni prostor. V ta namen so bili izdelani idejni projekti ter opravljene predhodne arheološke raziskave – izkazalo se je, da na tem območju ni pomembnejših arheoloških ostankov. Na razpi-su občina ni bila uspešna, ker so se sredstva usmerjala v projekte EVK (Evropska kulturna prestol-nica). Takoj, ko se bo pokazala nova priložnost za sredstva, bo občina ponovno kandidirala.

Pomoč zaposlenim v PrimorjuObmočno združenje Rdečega kri-

ža Ajdovščina bo vsem zaposlenim v podjetju Primorje, ki potrebujejo pomoč, namenilo prehrambeni pa-ket. Pakete bo združenju zagotovil Rdeči križ Slovenije, dopolnili pa jih bomo s pomočjo občinskih sredstev.

Samo za zaposlene v Primorju bo združenje pomoč delilo v petek, 15. 6., ponedeljek, 18. 6., in torek, 19. 6., od 10. do 15. ure v skladišču v Regij-skem skladišču civilne zaščite, Gori-ška cesta 79, Ajdovščina.

Žal se bodo s stečajem velikega podjetja še poslabšale socialne raz-mere na območju ajdovske in vipa-vske občine, ki ga pokriva združenje.

Želimo si, da bi lahko najnujnej-šo pomoč nudili vsem, ki so jo po-trebni. Organizacije in posameznike prosimo, da nas podprete pri naših

prizadevanjih in nam namenite pro-stovoljni prispevek. Naš transak-cijski račun je: 04751-0000412446. Zraven prosimo pripišete namen: »Humanitarni prispevek – DARU-JEM«.

Lahko tudi pošljete SMS sporočilo s ključno besedo »DARUJEM« na 1919 in prispevate 1 evro.

Prispevate lahko uporabniki stori-tev Mobitel in Simobil.

Simobil in Telekom Slovenije se odpovedujeta vsem prihodkom od tako poslanega SMS sporočila. Po-goji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS donacija so objavljeni na spletni strani OZRK Ajdovščina www.ajdovscina.ozrk.si.

Vsem se za pomoč že vnaprej naj-lepše zahvaljujemo. Irena Žgavc

Št. 13 • 15. junij 2012 3Občina

Za čisto pitno vodo, za čisto vodo v naraviPosodabljamo komunalno in vodovodno infrastrukturo

Občina Ajdovščina je pri zaključ-ku pomembnega, večletnega projek-ta – nova vodarna Hubelj po polletni preizkušnji kaže pozitivne učinke. Z izgradnjo priključkov do posame-znih uporabnikov pa se zaključuje tudi projekt Varovanje povodja reke Vipave – kanalizacija Budanje, Ustje, Dolenje. Oba projekta sta sofinanci-rana z evropskimi sredstvi.

Več kot 25 milijonov evrov vre-den medobčinski projekt Varovanje vodnega vira Mrzlek in oskrba pre-bivalcev s pitno vodo na območju Trnovsko-Banjške planote, Goriških Brd in Vipavske doline je zaključen. Največja naša pridobitev je nova vo-darna Hubelj, z najsodobnejšo opre-mo, ki čisti s pomočjo ultrafiltracije. Primopredaja objekta je bila opra-vljena decembra lani. 9. maja je bila na novo vodarno priklopljena linija proti Novi Gorici, do konca maja so bile opravljene vse pomanjkljivosti, odtlej deluje s polno zmogljivostjo.

Izrednega pomena je tudi celovita rekonstrukcija kompletnega vodo-vodnega sistema Hubelj – vsega sku-paj je bilo obnovljenih kar 14 km vo-

dovodnih cevi. Občina je skozi potek velikega projekta opravila še vrsto manjših pomanjkljivosti in drugih načrtovanih projektov po krajih, kjer so stroji že sicer brneli. Projekt pa je bil zahteven tudi zaradi usklajevanj z mnogimi lastniki parcel, preko kate-rih teče sistem. Kljub temu je projekt zaključen v načrtovanem terminu. Pijemo torej še boljšo vodo, hkra-ti pa so se zmanjšale tudi ogromne izgube vode, do katerih je prihajalo zaradi dotrajanosti sistema.

Vrednost ajdovskega projekta Oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju občine Ajdovščina je okoli 6 milijonov evrov, večidel sredstev sta zagotovila Evropski kohezijski sklad in država Slovenija, le 8% celo-tne vrednosti je bilo poplačanih iz občinskega proračuna.

Tako kot za čisto je potrebno po-skrbeti tudi za odpadno vodo. Ob-čina Ajdovščina je pridobila sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, namenjena varovanju in za-ščiti okolja ter vodnih virov z učin-kovitim čiščenjem odpadnih voda. Del širšega projekta Varovanje po-vodja reke Vipave je v zaključni fazi – kanalizacija Lokavec, Budanje, Ustje, Dolenje. V aprilu so bile do-končane vse trase kanalizacije, tre-nutno potekajo še izgradnje hišnih priključkov – sklenjenih je kar 400 pogodb – ter obnove vodovodnih omrežij. V sklopu tega dela projekta je bil na območju omenjenih krajev zgrajen glavni kanal in sekundarni kanali s črpališči, vsega skupaj 8.043 metrov sistema. Vrednost pogodbe-nih del je znašala 1.081.634,95 evra (brez DDV) ter je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi – SVLR je iz sredstev ESRR za ta projekt name-nila 919.389,69 evra, ostanek je kril občinski proračun. Hišni priključ-ki niso bili predmet pogodbe, je pa Občina omogočila vsem, ki so v pravem času izrazili željo, izgradnjo

priključka znotraj skupnega projekta in po precej ugodnejši ceni, kot če bi se gradnje lotil posameznik. Odziv na predlog skupne izvedbe hišnih priključkov je bil zelo dober. Projekt pa se že nadaljuje na novi lokaciji – trenutno poteka zbiranje ponudb za izvedbo obnove kanalizacijskega in vodovodnega omrežja na območju Žapuž.

Ob zaključku enega največjih in enega najpomembnejših pro-jektov v Ajdovščini Občina pri-reja krajšo slovesnost, ki bo po-tekala 21. junija 2012 ob 12. uri pred novo vodarno. Vabljeni!

Iz seje Občinskega sveta Občine AjdovščinaPrav danes, 15. junija 2012, je ve-

čina ajdovskih občinskih svetnikov, skupaj s predstavniki občinske upra-ve in drugimi zainteresiranimi pred-stavniki javnih zavodov ter domačih podjetij, na zanimivi ekskurziji v mestu Güssing v Avstriji. Mesto je prepoznavno po biomasi, z izkori-ščanjem te poceni naravne surovine je naredilo zgodbo o uspehu, tudi na področju turizma.

Prav s povabilom na izlet se je 17. redna seja tudi začela, nekateri so si namreč mesto že ogledali in so izlet toplo priporočili tudi svojim kole-gom. Več o vtisih iz ekskurzije, pa tudi o možnostih izkoriščanja bio-mase pri nas, bomo zapisali v nasle-dnji številki Ajdovskih novic.

Najpomembnejši akt Občine Aj-dovščina soglasno sprejet

Statut Občine Ajdovščina je sprejet. Poudariti velja, da je za sprejem tako pomembnega dokumenta potrebna dvotretjinska večina, Statut Občine Ajdovščina pa je dobil podporo vseh občinskih svetnikov. Statut občine določa temeljna načela za organiza-cijo in delovanje občine, pristojnosti občinskih organov, način sodelova-nja občanov pri sprejemanju odloči-tev v občini in druga vprašanja sku-pnega pomena v občini, ki jih določa zakon. Obsežne razprave, ki so se odvijale tako na razširjenih zaseda-njih Statutarno pravne komisije, kot na sejah občinskega sveta, so očitno pomagale do končnega in enotnega konsenza. Pripravljavci gradiva so se potrudili, občinski svetniki pa so z dobrim sodelovanjem in enotno podporo poleg velike mere modro-sti izkazali tudi voljo po konstruk-tivnem dogovarjanju. Statut Občine Ajdovščina bo v kratkem objavljen v Uradnem listu, besedilo pa najdete

tudi na spletni strani Občine Ajdo-vščina.

Nova odlokaNov Odlok o socialnih in drugih

pomočeh v občini Ajdovščina nado-mešča starega, iz leta 2000, ki je bil spremenjen v letu 2004. Spremem-be so pogojene z novo zakonodajo, ki velja od novega leta ter bistveno posegajo v besedilo, zato je bilo smi-selneje pripraviti nov odlok. Odlok je bil sprejet z drobnim popravkom pristojnega odbora in brez razprave ter na novo določa občinske socialne pomoči.

Po kratki razpravi je bil sprejet tudi nov Odlok o priznanjih Občine Aj-dovščina, kot posodobitev sedanje-ga, leta 1996 sprejetega ter leta 2000 popravljenega odloka. Večidel je vsebina odloka ostala enaka, doda-no je poglavje o preklicu podeljenih priznanj, ki ga stari odlok ni vsebo-val. Tako bo mogoče zaradi različnih vzrokov občinskim nagrajencem čast tudi odvzeti. Po novem se bodo vsa priznanja podeljevala na podlagi javnega razpisa, priznanje pa bo mo-goče v izjemnih primerih podeliti tudi posmrtno.

Gradili bomo vrtec v Ajdovščini, učni center na Brjah, mrliško veži-co v Podkraju

Občina Ajdovščina se namerava s projektom Otroški vrtec Ribnik – objekt 2 prijaviti na že objavljen poziv Regionalnih razvojnih pro-gramov znotraj razvojne prioritete Razvoj regij. Pridobiti je mogoče do 83% sredstev, potrebnih za izgradnjo – v našem primeru novogradnjo vrtca ob obstoječem Vrtcu Ribnik. Prostora bo za štiri skupine otrok, z vso potrebno spremljajočo infra-strukturo. Arhitekturno podobo novogradnje so izdelali v arhitektur-

nem biroju Ipsa Ambienti d.o.o.. Če bodo sredstva pridobljena, bo po se-danjih načrtih nov vrtec zgrajen do septembra prihodnjega leta. Svetniki so po krajši razpravi, ki se je dotika-la predvsem načina izgradnje – med drugim so se zanimali za način ogre-vanja, vrsto strehe in kritine – sogla-sno podprli pripravljen DIIP.

Podporo pa sta dobila tudi projekta za ureditev učnega centra na Brjah in za izgradnjo mrliške vežice ter širitvi pokopališča v Podkraju, o če-mer pišemo v posebnih prispevkih.

Poslovno poročilo Komunalno stanovanjske družbe

Spremembe zakonodaje so povzro-čile spremembo v načinu opravljanja gospodarskih javnih služb. Poseben problem pa so državne uredbe, ki preprečujejo usklajevanje cen ko-munalnih storitev in s tem izvajalce storitev pehajo v težak položaj.

Ajdovsko komunalno podjetje je leto 2011 zaključilo v rdečih števil-kah. Ajdovci in Vipavci imamo ene najnižjih cen oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadki v državi, ki že dolgo ne pokrivajo več dejanskih stroškov.

Podjetje ima s prevzemom vaških vodovodov in vodarne Hubelj več dela na področju oskrbe z vodo. Rav-nanje z odpadki je problematično iz več plati, dodaten zalogaj je bil tudi prevzem upravljanja z javno razsve-tljavo - tako direktor Egon Stopar. Svetniki pa imajo tudi drugačna mnenja. Pristojni odbor je naložil podjetju nadaljevanje iskanja rešitev ter pripravo polletnih poročil, ki naj jih predloži občinskim svetnikom.

Soglasje vrtcu in dispoziciji pozi-dave za OIC Mirce

Občina Ajdovščina se kljub bistve-no povečanemu vpisu otrok v vrtec

z uvedbo novega zakona v letu 2008, ki je omogočil brezplačni vpis dru-gega in vsakega naslednjega otroka, pa tudi zaradi povečane rodnosti, trudi zagotavljati prostor za vse vpi-sane otroke. Doslej ji je to uspevalo, kljub zahtevnim normativom. Tudi tokrat so svetniki sprejeli sklep o določitvi notranjih igralnih površin v ajdovskem vrtcu, ki dovoljuje ne-koliko manj igralnega prostora od predpisanih normativov. Soglasje mora podati tudi pristojni minister.

S sprejetim sklepom o dispoziciji pozidave OIC Mirce – zahod je že gotovim in tudi drugim potencial-nim investitorjem odprta pot za pri-dobivanje druge dokumentacije ter gradnjo.

Svetniki so podprli sklep, ki dolo-ča predstavnika ustanovitelja v svetu zavoda Glasbena šola Vinka Vodo-pivca, to sta Vladimira Gal in Valen-tin Krtelj.

O partnerstvu za razvoj in načrtu varčevanja na izredni seji

Naslednja redna seja ajdovskih ob-činskih svetnikov bo konec junija. Še pred tem pa bo morebiti sklicana tudi izredna seja. Predlog za to je bil podan v prvi točki dnevnega reda – vprašanja in pobude svetnikov. Na izredni seji naj bi razpravljali o dveh temah – partnerstvu za razvoj ter načrtu varčevanja v trenutni situaci-ji. Ob izredni gospodarski situaciji v Ajdovščini, h kateri je bistveno pri-speval propad Primorja, o katerem pa na tokratni seji ni bilo večje deba-te, bi bilo to vsekakor smiselno.

Napovedi, gradivo in zapisniki sej ajdovskega občinskega sveta so objavljeni na spletni strani Obči-ne Ajdovščina, www.ajdovscina.si, v rubriki „občinski svet“. SH

Županov sprejem najuspešnejših šolarjev

Še nekaj kratkih, veselih in za-bavnih dni, pa bo šola za dobra dva meseca zaprla vrata. Ocene so bolj ali manj zaključene, rezultati dela znani. Vsem šolarjem želimo lepe počitnice, tistim najuspe-šnejšim pa še posebej čestitamo.

Župan Občine Ajdovščina Mar-jan Poljšak bo vsem najboljšim šolarjem iz ajdovskih osnovnih, srednje in glasbene šole osebno čestital ob njihovih uspehih. Tra-dicionalni sprejem bo potekal v ponedeljek, 18. junija 2012 ob 11. uri, ko se bodo najboljši, njihovi mentorji, učitelji, razredniki, star-ši, sorodniki in prijatelji zbrali v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Naši mladi na različ-nih področjih dosegajo odlične uspehe na državnem, pa tudi na mednarodnem nivoju. Sprejem bodo s svojo predstavo Kralj Ma-tjaž, ki je uprizorjena v sodobni preobleki, nastopili gledališčniki iz OŠ Šturje.

Prireditev je odprta za javnost, zato lepo vabljeni!

Občina Ajdovščina

Št. 13 • 15. junij 20124 Podjetno

Obvestila Obrtne zbornice

Kako lažje natančno izmeriti prostor?Vabljeni na predstavitev našega člana Miha Rijavca, ki bo potekala 19. ju-nija ob 19.30 v prostorih Območne obrtne zbornice. Predstavitev je na-menjena vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z zahtevnejšimi izmerami prostora, v katerega bi želeli postaviti svoj izdelek.Prijave na OOZ Ajdovščina, na telefon 05 36 44 900 ali mail marko.ron-dic@ozs.siPozor pred storitvami, ponujenimi preko telefona ali e-poštePozor pred podjetij, ki vam ponujajo opravljanje varstva pri delu, izja-ve o varnosti, izpitov za dvigala, ipd., preko telefona.V zadnjem času se je na našo Zbornico obrnilo večje število članov, ki so preverjali resnost ponudb, ki jih prejmejo po telefonu ali po mailu. Različ-na podjetja jim ponujajo opravljanje izpitov iz varstva pri delu in požarne varnosti, tipske izjave o varnosti, opravljanje raznih izpitov za viličariste, upravljavce gradbene mehanizacije, dvigal, in to kar po telefonu. Cena pa v resnici sploh ni nižja, kot pri lokalnih ponudnikih teh storitev.Opozarjamo vas, da je potrebno taka podjetja preveriti ali tako dejavnost sploh lahko opravljajo, saj morajo za to imeti pooblastilo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, vsekakor pa telefonsko opravljanje teh storitev ni zakonito in pridobljena potrdila nimajo veljavnosti. Inšpekcij-ske službe jih namreč ne upoštevajo. Celo kaznujejo naročnika take stori-tve, torej vas, ker ste tako opravili izpit.Predlagam, da se, preden se odločite za sodelovanje s takim podjetjem, o resnosti podjetja pozanimate na Zbornici ali preverite na seznamu pod-jetij, ki imajo pooblastilo Ministrstva za delo in je objavljen na spletnih straneh ministrstva.Študentsko delo po novemZ uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ višja obdavčitev štu-dentskega delaZ vladnimi varčevalnimi ukrepi, ki so zapisani v Zakonu za uravnote-ženje javnih financ, bodo med drugim usklajene tudi določbe Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki se nanašajo na posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom. Z dnem uveljavitve Zakona za uravnoteženje javnih financ se bo povečala konce-sijska dajatev od prejemkov, izplačanih dijakom in študentom, in sicer iz sedanjih 12 % na 23 %. Delodajalci bomo torej imeli za 11 %.višje stroške študentskega delaProdaja izdelkov prek potrala Moj obrtnik na spletni strani OZSV Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije vam bomo v letošnjem letu omo-gočili, da boste lahko brezplačno prek naše spletne strani ponujali svoje iz-delke in storitve v posebnih ponudbah, kar vam bo omogočilo pridobitev novih kupcev in strank. Vsi člani OZS ste že sedaj predstavljeni v spletnem in mobilnem katalogu izdelkov in storitev Moj obrtnik, prek katerega vas stranke lažje najdejo tudi s pomočjo interaktivnega zemljevida. S prodajo na spletu pa vam bomo brezplačno omogočili nov prodajni kanal. Da bi vam zagotovili čim boljšo spletno storitev, ki vam lahko pomaga pri trže-nju in večanju obsega vašega posla, vas prosimo, da odgovorite na nekaj kratkih vprašanj o t.i. spletni trgovini oziroma nakupovanju prek spleta. Vprašalnik je objavljen na spletni strani OZS: www.ozs.si/OZSANKETE.aspx.Prodaja domačih izdelkov v Eda centru V Novi Gorici v stavbi EDA centra organizirajo stalno prodajo domačih izdelkov. Prodaja bo organizirana vsak dan. Ker bi želeli zagotoviti čim bolj pestro izbiro želijo pridobiti čim več prodajalcev. Nastop na tržnici je za naslednja tri leta brezplačen, zagotovljeni pa so tudi vsi higienski pogo-ji, potrebni za prodajo vseh vrst izdelkov. Prodaja surovin ni predvidena. Seveda morajo biti prodajalci ustrezno registrirani in zagotavljati vsa za-konska določila za proizvodnjo prodajanih izdelkov. Če vas taka prodaja zanima lahko kontaktirate g. Borisa Kanteja na naslov Boris.Kante@pla-nota.si, GSM: 041/655 789

Otroci iz lokavškega vrtca so obiskali PipistrelPredšolski otroci so zelo vedoželjni

in ustvarjalni. Ob pestrejši ponudbi na vseh področjih dejavnosti poka-žejo svoja zanimanja tudi do teh-ničnega raziskovanja. Tako so z obi-skom ajdovskega podjetja Pipistrel svojo radovednost kronali otroci iz vrtca v Lokavcu.

Po nekaj tednih spoznavanja pro-meta in prometne varnosti na ce-sti so otroci pokazali zanimanje še za druge vrste prometa. Najbolj so jih pritegnila letala. Anejeva mama Jana, ki je zaposlena na Pipistrelu, je prijazno prisluhnila otroškim željam in dogovor za ogled je bil sklenjen.

Veliko pričakovanje in pristno otroško navdušenje se je pokazalo že ob pripravah na obisk. Starejši otroci so za gostitelje ob pomoči vzgojite-ljic izdelali katalog novih modelov letal. Napetost je naraščala in v sredo 6. junija so se odpeljali v Ajdovščino.

Prijazna gospa jih je popeljala po

dvorišču tovarne, kjer so si ogledali več letal, se pogovorili o tem kaj le-tala potrebujejo za vzlet in kakšne vrste letal poznamo. Otroci so bili dobri sogovorniki. Občudovanje velikih ptic na tleh ter ogledovanje priprav na transport so stvari, ki pri-tegnejo vsak pogled, še posebej pa male radovedneže.

Največje presenečenje pa je sledi-

lo, ko se je lahko vsak otrok usedel v najmodernejše letalo na svetu, prijel za ročico in postal pravi pi-lot. V otroški domišljiji je vse mo-goče, zato so nekateri tudi vzleteli. Prav to doživetje bo gotovo vsem malim pilotom ostalo v trajnem spominu, saj voziti najboljše letalo na svetu res ni mačji kašelj! BD

Bolj varčna javna lučLanskega decembra je Komunal-

no stanovanjska družba Ajdovščina v upravljanje prevzela sistem javne razsvetljave, za katerega je dotlej skr-belo elektro podjetje. Ta javna služba je tako bolj pregledno urejena, hkra-ti pa Občina v vsesplošnem priza-devanju za učinkovito rabo energije in energetsko varčnost tudi na tem področju vidi možnosti za raciona-liziranje tako stroškov, kot porabe energije nasploh.

Z urejenim odlokom o izvajanju javne službe je Občina pridobila možnost kandidature na razpisu

MGRT za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave ter uspe-la. Projekt je delno financiran iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Kohezijskega sklada, zanj je odobre-nih 116.953 evrov, njegova skupna vrednost pa je 313.000 evrov. Za ta denar bo1094 potratnih svetilk za-menjanih z varčnimi, od tega preko 600 v mestu Ajdovščina, ostale po krajevnih skupnostih. Stanje obsto-ječega sistema javne razsvetljave je popisano, izdelan je tudi kataster. Dejstvo je, da bo ob zamenjavi sve-tilk potrebno zamenjati tudi marsi-

kateri steber, kar pa bo dodatni pro-računski strošek.

Javni razpis za izbiro izvajalca bo objavljen v mesecu juniju, tako da bomo s prvimi menjavami svetilk pričeli takoj po poletnih počitnicah. Zaključek projekta je predviden do aprila 2013.

Skrbnik javne luči je po novem torej ajdovsko komunalno podjetje, na ka-terega odslej lahko naslovite tudi vsa vprašanja v zvezi s to javno službo. SH

Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo COBIK z junijem v Ajdovščini

S 1. junijem je v novih prostorih v TP In-Prime v Ajdovščini začel delovati eden izmed laboratorijev Centra odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kon-trolo. Ključno raziskovalno področje Bioinstrumentacijskega laborato-rija, ki se je preselil v Ajdovščino, so biosenzorji in detekcijski sistem zaznavanja bioloških tarč na osnovi aptamerskih receptorjev in fluore-scence. Laboratorij ima zaposlenih 11 raziskovalcev.

COBIK je zasebna znanstveno-raz-iskovalna ustanova, ustanovljena konec leta 2009. V skupaj 6 labora-torijih je zaposlenih 83 raziskoval-cev. Delajo na 20 raziskovalnih pro-jektih s področja instrumentacije,

kontrolnih sistemov, bioanalitike, biosenzorike, odprtih inovacijskih sistemov in novih materialov. Do se-daj je COBIK vzpostavil sodelovanje na področju raziskovanja z mnogimi uglednimi znanstveno-raziskovalni-mi ustanovami z vsega sveta.

»Veselimo se novega poglavja de-lovanja laboratorija v Ajdovščini. S selitvijo smo pridobili prostore, ki so povsem primerni za izvajanje naj-zahtevnejšega znanstveno-razisko-valnega dela,« je povedala direktori-ca Rebeka Koncilja.

Otvoritev novih prostorov bo v četrtek, 21. 6. 2012, ob 15. uri. Po-poldne, predvidoma ob 16.30 uri, se bo laboratorij predstavil tudi s prvim poljudno-znanstvenim pre-

davanjem, namenjenim vsem obi-skovalcem. To je le prvo v ciklu načrtovanih poljudno-znanstvenih predavanj, ki ga bo COBIK nadalje-val jeseni.

Vsebina predavanja:dr. Jan Mavri, Biosenzorika in ap-

tameri,Biosenzorji in detekcijski sistem

zaznavanja bioloških tarč na osnovi aptamerskih receptorjev in fluore-scence so ključno področje razisko-vanja v Bioinstrumentacijskem labo-ratoriju.

Ali lahko aptameri tekmujejo s konvencionalnimi biosenzorji na osnovi protiteles? Kako sestaviti tak biosenzor, ki bo nudil zadovoljivo občutljivost, stabilnost, enostavnost rokovanja? Kako doseči možnost hi-trega in cenovno dostopnega razvoja za nove tarče? To so vprašanja, na katera skušajo odgovoriti razisko-valci Bioinstrumentacijskega labo-ratorija BILAB, in bodo povzeta v predavanju.

Vabljeni!

Št. 13 • 15. junij 2012 5Podeželje ponuja

Dobrote domačih kmetij

Konec maja je na Ptuju potekala že 23. razstava Dobrote slovenskih kmetij, z rekordnim številom prija-vljenih in nagrajenih izdelkov.

Med 800 prijavljenimi kmetija-mi se je našla tudi peščica domačih kmetov, ki bodo odslej svoje izdel-ke propagirali s prejetimi priznanji. Največ, kar 7 priznanj, so odnesli iz-delki dveh kmetij iz Budanj.

Benedikt Kobal, vinogradnik iz Budanj, se je letos že v drugo odločil za sodelovanje na razstavi, za leto-šnjo pa je navdušil še soseda, Boža Korena iz kmetije Koren v Grapi iz Budanj, ki izdeluje odličen sir in druge mlečne izdelke.

»V prvi vrsti vidiš, kam sodiš, ka-kšna je kakovost, v kateri razred so-dijo tvoji izdelki«, o razlogu za sode-lovanje pove Benedikt Kobal. Koba-lovi so novi ponudniki na Vipavski vinski cesti, s prodajo so začeli lani poleti. Iz dveh ocenjevanj, ki so se jih doslej udeležili, se lahko pohvalijo z lepo bero medaljami: 1 bronasta, 5 srebrnih in 2 zlati.

Sosed Koren iz Grape je bil men-da presenečen nad lepimi ocenami svojih izdelkov, čeprav so le potrdilo kakovosti, ki so jo opazili že kupci sami, saj gre njegov sir tako-rekoč »za med«. Dejstvo pa je, da vsaka dobra ocena, še posebej iz referenč-nega ocenjevanja, pomeni dodano vrednost izdelku. Razstava je tudi dobro obiskana. Dobrote sloven-skih kmetij namreč postaja tudi na mednarodnem nivoju prepoznavno ocenjevanje in Kobal pravi, da je bilo letos opaziti veliko turistov iz Nem-čije, pa tudi iz vzhoda.

Z dopolnilnimi dejavnostmi se

ukvarja vse več ljudi, prostora na tem področju pa je še dovolj za vse nove ideje, še posebej ob na-ravnih danostih naše dežele. SH

Dobrote vipavskih kmetij so na 23. razstavi Dobrote sloven-skih kmetij osvojile naslednja priznanja:Znak kakovosti in zlato prizna-njeSušen kaki Pavla Cigoja, kmetija Pri Škandravih iz Velikih ŽabeljZlato priznanje:Vini sauvignon in charodnay Benedikta in Simona Kobala iz Budanj;Vino trio rdeče Stojana Ušaja iz Črnič;Skuta in sir Boža Korena iz kme-tije Korenovi v Grapi v Budanjah;Grozdni sok Marte Pipan iz Pla-nine pri Ajdovščini;Nektar iz muškatnih buč in čips iz muškatnih buč Ivana Stibilja iz Ustij;Breskov in slivov sok Alojza Kobala iz Vrhpolja;Špehovka Turistične kmetije Arkade iz Črnič.Srebrno priznanje:Vini barbera in Kovk Cuve (bela zvrst) Benedikta in Simona Ko-bala iz Budanj;Domača salama in domača sala-ma v naravnem ovitku Turistične kmetije Arkade iz Črnič;Bronasto priznanje:Maslo iz kmetije Korenovi v Grapi iz Budanj;Domač kruh Marte Pipan iz Planine pri Ajdovščini;Marmelada iz kakija Ivana Stibi-lja iz Ustij.

Grški jogurt iz Vrtovina

Ste vedeli, da je mogoče tudi na Vipavskem pridelati odlični grški jogurt? Jogurt iz ovčjega mleka je namreč novost ovčjerejske kmetije Kandus iz Vrtovina.

Pri Kandusovih se z ovcami dajejo zadnjih 17 let, od leta 1995, ko je šel Meblo v stečaj ter je Dušana Kandus izgubila službo. Ker je bilo na raz-polago nekaj zemlje pod Čavnom, Kmetijska svetovalna služba pa je v tistih časih spodbujala rejo drobnice, se je odgovor kako naprej ponudil kar sam. Na Podgorske pašnike so

pripeljali ovce, uredili mlekarno in v okviru dopolnilne dejavnosti začeli s predelavo mleka v mlečne izdelke.

Danes se na Podgorskih pašnikih pase 60 ovc ter 8 koz, pretežno so zunaj, le občasno jih zaprejo v hlev. Z njimi je ogromno dela. »Zjutraj se lotiš, zvečer končaš«, pravi Dušana, ki je dolga leta sama skrbela za živali. Zadnji dve leti si delo delita z možem Francetom, kar je veliko olajšanje za Dušano. Vso hrano za živali pride-lajo sami. Največ dela je v obdobju molže, ki se je ravno dobro začelo

in traja okoli 6 mesecev. Molzejo s strojem, velik del mleka predelajo. Dušana zna izdelati odličen ovčji sir, imela je dobre učitelje, dolgo je pre-izkušala metode, vendar pa je zdaj tudi sama zadovoljna z okusom. Sir mora zoreti najmanj 6 tednov, njego-va skorja je naravno sušena in užitna ter ni z ničemer premazana.

Pri Kandusovih je mogoče dobiti različen sir – mlad, mehak ali poltrd, torej eno leto star sir, pa tudi zdravo albuminsko skuto (skuto iz sirot-ke). In seveda mleko ter po novem tudi jogurte. Zaradi povpraševanja je ob ovcah v pašniku našlo prostor tudi nekaj koz, tako da je ponudba dopolnjena še s kozjim mlekom in jogurtom.

Dušana in France Kandus svoje izdelke prodajata zgolj na lokalnih tržnicah v Ajdovščini in Vipavi ali na prireditvah po okoliških vaseh. Lahko pa ju obiščete tudi na domu ali se dogovorite za stalno doba-vo zdravega mleka ali mlečnih iz-delkov. Privoščite si torej lonček pravega vipavskega grškega jogur-ta, ki je v sodobni kuhinji tako re-koč nepogrešljiva sestavina. SH

Sredi julija bo na Planini dišalo po marelicah

13., 14. in 15. julija bo v prostorih stare šole na Planini pri Ajdovšči-ni potekala razstava različnih sort marelic, ki jih bo mogoče tudi po-kušati.

Razstava je del projekt „Pridelajmo in predelajmo na kmetiji“, ki je pod-prt z evropskimi sredstvi. Namen razstave je dvigniti prepoznavnost sort marelic in uporabnost sadežev za različne namene, organizira pa jo Kmetijsko svetovalna služba Ajdo-vščina pri KGZS, enota Nova Gorica.

V Vipavski dolini je posajenih okrog 15 hektarov nasadov marelic, ki dajo lahko tudi preko 200 ton di-šečega sadeža. Na razstavi na Planini bomo marelico lahko dodobra spo-znali – na ogled bo skupaj z vsemi potrebnimi podatki veliko različnih sort, od najzgodnejših, ki že zori-jo in jih bodo strokovnjaki do raz-stave shranili, do poznih, te sorte

bodo tudi na pokušino. Predstavili se bodo pridelovalci iz celotne Vipa-vske doline.

Ob tej priložnosti se bodo obisko-valcem predstavili tudi domači vi-narji. Društvo gospodinj s Planine bo predstavilo uporabnost aromatič-nega sadeža skozi različne dobrote. Dogodek pa bo tudi priložnost za predstavitev ostale domače ponud-be, Planina je znana po odličnem vinu, na stojnicah pa bo mogoče kupiti tudi druge kmečke pridelke in izdelke.

Program dogodka:Razstava različnih sort marelic z

degustacijoPlanina, stara šolaPetek, 13. julij 2012 – otvoritev raz-

stave ob 16. uriPetkovi otvoritvi bo ob 18. uri sle-

dilo strokovno predavanje o hranilni vrednosti marelic Irene Vrhovnik.

Sobota, 14. julija 2012 – ogled raz-stave med 13. in 16. uro

Nedelja, 15. julij 2012 – ogled raz-stave med 10. in 13. uro BD

www.soncno-socno.si

Večje količine marelic boste naj-ceneje kupili direktno pri doma-čih sadjarjih. Seznam prideloval-cev, ki je vsako sezono osvežen, najdete na spletni strani www.soncno-socno.si ali pa na spletni strani www.tic-ajdovscina.si. Po marelicah pa bo dišalo tudi na poletnih kmečkih tržnicah, drugo soboto v mesecu, na Trgu 1. slo-venske vlade v Ajdovščini.

Recept za "marelčno mrzlo ž`po"

10 lepih, zrelih marelic olupi, polovice zreži na tanke lističe, stresi v skledo in posuj s sladkor-jem. Ostale pretlači in prideni prvim. Prilij steklenico lahkega belega vina in dodaj, če je treba še sladkorja. Rahlo premešaj in postavi pokrito za nekaj ur na led.

Vipavska dolina 16. junija na Ljubljanski vinski poti

Tudi Vipavska dolina se bo 16. ju-nija 2012 predstavila na Ljubljanski vinski poti, enemu od uvodnih do-godkov v Slovenski festival vin, ki bo pozno v jeseni.

Ljubljanska vinska pot se bo letos raztezala na Mestnem trgu, po Stri-tarjevi ulici, na Cankarjevem nabrežju ter tudi po srednjem mostu Tromo-stovja – prav tam nekje boste našli tudi domače vinogradnike in ponudnike drugih vipavskih dobrot. Predstavili se bodo vinarji Branko Furlan iz Za-vina, vinska klet Tilia iz Potoč, Fer-jančič iz Planine, Krapež iz Vrhpolja, Pasji rep iz Orehovice, Žorž iz Slapa, vipavska klet Vipava 1894, Mansus – Makovec iz Brij na Vipavskem, vinska

klet Cigoj iz Črnič, Tomažič iz Vrhpo-lja. Za dober okus pa bodo poskrbeli še kmetija Pipan iz Planine s sirom, domačim kruhom, marmeladami in drugimi dobrotami, Osmica Černi-goj z joto in suhomesnatimi izdelki in gostilna Rahela. Oba zgornjevipavska TIC-a, ajdovski in vipavski, pa bosta obiskovalce navduševala z informa-cijami in materiali o drugi turistični ponudbi naše Dežele.

Vipavsko tržnico dobrot v sklopu Ljubljanske vinske poti koordinira ajdovsko podjetje Vinosa d.o.o., ki se ukvarja s trženjem domačih vin. Več informacij: Matej, Vinoteka Vino-sa d.o.o., 041-232-987, vinosa.doo@gmail.com.

Št. 13 • 15. junij 20126 Iz naših krajev

Sprehod po naših krajihPo naših krajevnih skupnostih se stalno kaj dogaja. Spremembe in novosti so dobrodošle, krajanom omogočajo lagodnejše življenje v lepem okolju, v mnogih primerih k temu na različne načine pripomorejo kar sami.

Živahen utrip pa naredi tudi podeželske kraje, oddaljene od me-stnega vrveža, privlačne za mlade, ki tako ostajajo doma, ter za nove priseljence. Večidel bremena razvoja kraja sloni na predsednikih in sve-tih krajevnih skupnosti, ki na Ajdo-vskem zelo dobro opravljajo svoje poslanstvo.

Urejanje cestV pristojnosti krajevnih skupnosti

je tudi vzdrževanje dobrih 130 tisoč kilometrov javnih poti, za kar letno prejemajo proračunska sredstva za tekoče vzdrževanje, glede na nji-hove načrte pa tudi za investicijsko vzdrževanje. Za tekoče vzdrževanje javnih poti vseh ajdovskih krajevnih skupnosti bo v letošnjem letu pora-bljenih 70.722 evra. Za investicije, kamor sodi zelo širok nabor različ-nih projektov - poleg gradnje, obno-ve in širitev cest tudi podporni zi-dovi, parkirišča, avtobusna postaja-lišča in podobno, pa 277.434 evrov.

Do konca letošnjega leta bodo večje investicije na cestah izvajali v Batujah, v Budanjah, v Črničah, Dolgi Poljani, Gaberjah, Kamnjah, na Predmeji, v Stomažu, na Ustjah, v Vipavskem Križu in v Vrtovinu. V Šmarjah bodo nadaljevali z lanskim projektom – delno že razširjena ce-sta v Zavino bo urejena še v najožjih delih v okolici pokopališča. Hkrati bodo tu urejena še parkirišča, čajna kuhinja v mrliški vežici pa bo dobi-la novo opremo. Krajevni skupnosti Predmeja in Otlica sta skupaj finan-cirali urejanje poti do pokopališča na Otlici.

V letošnjem letu so novo asfaltno prevleko dobile ceste in poti v Go-jačah – Malovšah, Velikih Žabljah in Skriljah – tu je cesta skozi vas tudi razširjena ter utrjena s podpor-nim zidom. V Žapužah v Kožma-nih je bilo urejeno odvodnjavanje, deloma je širša tudi cesta. V cestno infrastrukturo spada tudi novo ure-jeno avtobusno postajališče, tik ob novem otroškem igrišču v Malih Žabljah.

Krajevna skupnost Ajdovščina pa ima za seboj kar pomembno inve-sticijo, vredno 50.000 evrov – na Ribniku je na novo urejenih 28 par-kirišč.

Objekti in športna igriščaTako kot za poti, morajo krajevne

skupnosti skrbeti tudi za vzdrže-vanje obstoječih in gradnjo novih objektov za različne potrebe. Tudi v tem primeru so zagotovljena prora-čunska sredstva razdeljena: 42.575 evrov za tekoče vzdrževanje ter 129.755 evrov za investicijsko vzdr-ževanje, glede na načrte posameznih krajevnih skupnosti in brez novo-gradenj, ki jih izvaja Občina.

Prostori stare šole v Stomažu so postali center družabnega dogajanja v kraju, v letošnjem letu bodo poleg že lani prenovljenih sanitarije uredi-li še nameščanje nekaterih instala-cij v pritličju in ureditvi prostorov v tem delu objekta. Prostori Pred-mejska muzejska zbirka Skrivnosti gozda bodo dobili ogrevanje, s tem bo omogočen tudi zimski ogled. V Žapužah so v letošnjem letu dokon-čali z ureditvijo prostorov drugega nadstropja doma krajanov – prostore doma je za različne dejavnosti mo-goče tudi najeti. Dvorana v Dolgi Poljani čaka na prenovo, projekti za prenovo in morebitno širitev so v pripravi. Stalno pa se dopolnjuje krajevno športno igrišče, prav tako tudi v Budanjah. Dvorana v stari šoli na Planini že ima nov viseči strop, krajevna skupnost pa je tik pred za-četkom izgradnje podpornega zidu pri tako-rekoč novem športnem igri-šču, ki bo urejen tako, da bo služil tudi kot tribuna. Tik pred gradnjo športnega igrišča pa so v Selu, javno zbiranje ponudb izvajalcev del je v zaključni fazi. Zaključujejo se tudi dela na projektu širitve pokopališča, skupaj z zunanjim urejanjem in par-kirišči, do dokončne ureditve poko-pališča v Selu manjka le še izgradnja mrliške vežice. Batujci so v zadnjih zamahih urejanja pomožnega objek-ta in okolice športnega igrišča ter v začetnem zagonu širitve pokopališča in obnove ter dozidave mrliške veži-ce. Mrliško vežico pa bodo zidali v Podkraju, kjer so se vendarle znebili nevarnega objekta stare kasarne. Na Ustjah so se lani na praznik v avgu-stu veselili novega večnamenskega objekta, do letošnjega praznika bo urejena tudi zunanjost in okolica. Mojca in Sanda

Učni center BrjeZanimiva šolska stavba na Brjah

na Vipavskem bo vendarle dobila pravo vsebino. Obnovljeni prostori bodo namenjeni učnemu centru za predelavo in promocijo domačih pridelkov ter izobraževanje. Sko-raj dve tretjini potrebnih finanč-nih sredstev bo Občina Ajdovščina pridobila preko LAS Zgornje Vipa-vske doline in Komenskega Krasa iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Ajdovski občinski svetniki so na majski seji obravnavali Dokument identifikacije investicijskega projek-ta Učni center Brje ter mu podali podporo. Brje so tradicionalno vi-nogradniško naselje, ki se ponaša z enim najstarejših vinogradniških društev na Vipavskem, katerega čla-ni so tudi dandanes aktivni. Šolski prostori na Brjah pa iščejo svojo pra-vi identiteto že odkar je podružnič-na šola zaprla svoja vrata. Učni cen-ter bo namenjen skupni predelavi

kmetijskih pridelkov, usposabljanju in učenju predelave kmetijskih pri-delkov, tu bo urejen skupni promo-cijsko-prodajni prostor, urejeni pa bodo še prostori za potrebe krajevne skupnosti ter domačih društev in za prireditve.

Z vsem tem bo vas veliko pridobila. Na kmetijsko-podjetniškem podro-čju bo z novim centrom kmetoval-cem s celotnega območja LAS Zgor-nje Vipavske doline in Komenskega Krasa omogočena predelava lastnih pridelkov, ki jih bodo tu lahko tudi promovirali in prodajali, ob tem pa se bodo lahko tudi dodatno izobra-ževali. Namen projekta je spodbuditi pridelovalce k skupnemu nastopu na trgu ter k oblikovanju skupne blagovne znamke, pa tudi ponuditi mladim možnosti za razvijanje pod-jetnosti v domačem kraju. Nove de-javnosti bodo v kraj z bogato tradi-cijo, dobro lastno ponudbo in mno-gimi markantnimi točkami zagotovo

privabile nove obiskovalce, kar bo pozitivno vplivalo na življenje kraja in na splošno večjo prepoznavnost celotnega območja in njegovih kme-tijskih pridelkov in izdelkov.

Načrt obnove spomeniško zaščite-ne stavbe ohranja vse obstoječe ar-hitekturne elemente stavbe, vse pa je pripravljeno tudi za nadaljevanje – v drugi fazi bo zgrajen še prizidek z večnamenskim prostorom. Vrednost projekta (brez prizidka) je ocenjena na 319.500 evrov, kar 200.000 evrov je že odobrenih s strani upravnega odbora LAS Zgornje Vipavske do-line in Komenskega Krasa, preosta-nek pa je že zagotovljen v občinskem proračunu 2013. Trenutno je v teku pridobivanje gradbenega dovolje-nja, preko poletja bo potekal razpis za izbiro izvajalca, gradnja naj bi se pričela takoj po novem letu, pridelki jeseni 2013 pa bodo že lahko v pre-delavi v novem Učnem centru Brje. SH

V Podkraju tik pred začetkom celostne prenove pokopališča

Na svoji zadnji seji so ajdovski ob-činski svetniki s sprejemom sklepa odprli pot izgradnji nove mrliške ve-žice ter celostni ureditvi pokopališča v Podkraju. Vasica, „pod krajem“, ki se ponaša s posebno idiliko in čudo-vito urejenimi dvorišči in balkoni, bo po obnovi vodnjaka prišla še do urejenega pokopališča.

Krajani so si celostno ureditev v velikem deležu prislužili sami – pro-jektu namreč namenjajo 144.000,00 EUR sredstev samoprispevka, vr-njenega iz vlaganj v javno teleko-munikacijsko omrežje – sredstva že nekaj časa čakajo na računu krajev-ne skupnosti Podkraj. Preostanek

do ocenjene vrednosti projekta, 251.345 evrov, bo pokril proračun, Podkraj je zadnji dve leti namensko „hranil“ svoja investicijska sredstva. Poleg večjih del bo za ta denar opra-vljenih še vrsta nujnih popravkov po vasi. V grobem pa je v ceno, poleg izdelave projektne dokumentacije in nadzora, všteto rušenje obstoječih objektov, gradbena, obrtniška, ter elektro in strojno instalacijska dela na mrliški vežici, podporni in ograj-ni zidovi, grobna polja, tlakovanje, rekonstrukcija ceste in parkirišča ter oprema objekta.

Podobo nove mrliške vežice je iz-delalo podjetje Čopič arhitekt d.o.o.

iz Ajdovščine. Objekt bo arhitektur-no zanimiv in navezan na tradicio-nalno krajevno gradnjo. Dva samo-stojna pravokotnika, združena pod eno streho, je zanimiva ideja z mno-gimi funkcionalnimi rešitvami. En objekt bo namenjen čajni kuhinji in ostalim servisnim prostorom, drugi pa v celoti posvečen slovesu. Oba bo pokrivala skupna streha, ki bo s pre-ostalima strehama tvorila zanimivo kompozicijo. Prostor med obema objektoma bo ob slabem vremenu služil za izvedbo obreda, v primeru potrebe pa je tu mogoče urediti do-datno mrliško vežico.

Na novo bodo urejeni tudi dostopi ter okolica. Podkraj bo z ureditvijo pokopališča pridobil prva urejena javna parkirišča, prostora bo še za ekološki otok za ločeno zbiranje od-padkov, od „žegna“ do središča vasi pa se bodo krajani varno sprehodili po novo urejenem pločniku.

To bo velika pridobitev za krajane. Javni razpis za izbi-ro izvajalca je že izveden, stro-ji pripravljeni, zaključek del pa je načrtovan za letošnji oktober. SH

Lažni dopisKrajevna skupnost Ajdovščina

opozarja krajane in podjetja, da neznani avtor v njenem imenu raz-pošilja dopise, v katerih obvešča o načinu parkiranja ter celo grozi z in-tervencijami občinskega redarstva. Krajevna skupnost Ajdovščina se popolnoma distancira od teh dopi-sov. Krajane in podjetnike, ki so pre-jeli takšen dopis, pa obvešča, naj ga smatrajo za brezpredmetnega.

Ob tem še dodaja, da se zaveda problematike parkiranja v mestnih središčih ter si prizadeva za reševa-nje. S tem namenom je bil že pred časom lepo urejen dostop do obmo-čja za starim mlinom, kjer je mogoče parkirati „dva koraka“ od mestnega

središča, ki pa še vedno ni dovolj izkoriščeno. Nikakor pa ni v pristoj-nosti krajevne skupnosti niti dolo-čitev načina parkiranja, niti nadzor,

niti sankcioniranje kršitev z občin-skim odlokom določenih pravil. Krajevna skupnost Ajdovščina

Primer lažnega dopisa

Št. 13 • 15. junij 2012 7Iz naših krajev

Na Vrtovčah trikrat kresovali

V naši mali vasici smo se letos eno-tno odločili, da zakurimo tri kreso-ve. Kot je že večletna tradicija, je prvi kres zagorel na dan spomina upora proti okupatorju. Drugi kres je zago-rel na predvečer praznika dela, kot vsako leto. Za nas vse pa je bil najpo-membnejši tretji kres. Prižgali smo ga 25. maja, z baklo, ki je zagorela s pomočjo sončne energije. Baklo smo poimenovali »bakla složnosti«. Vaški otroci so z njo tekli skozi vas. Brez besed so nam, odraslim, s tem dejanjem hoteli povedati, da je slo-žnost med vaščani vredna več, kot prgišče zemlje. Vsi imamo namreč le to, kar smo prejeli.

Na koncu teka, pa so z baklo priž-gali še velik kres, ki je gorel dolgo v noč. Druženje in rajanje okrog kresa

se je zavleklo še dolgo čez polnoč. TD Vrtovče

Sejem bil je živ

Vipavski Križ je na praznik telove-ga stopil za kakšnih tristo let nazaj v čas. Ob vhodu v vas nas je pričakala Kriška garda, osrednjo vaško gaso so zasedle stojnice, polne pridelkov iz okoliških kmetij in rokodelskih umetnin spretnih domačih moj-strov. V pričakovanju grajske gospo-de se nismo pustili motiti dežnim kapljam, ki pa so počasi ponehale in pozdravili so nas kapucini, tudi Janez Svetokriški. Grajski gospod in gospa sta otvorila semenj, nato pa se s svojim spremstvom podala med »podanike« - kupovala pač nista, ker sta dobrine od kmetov prejemala v dar …

Kdove koliko je bilo vseh sodelu-jočih v zanimivi uprizoritvi sema-

njega dne, ki se je odvijala kar med obiskovalci. Kmetje so se hvalili s polnimi mošnjiči, grajske gospodič-ne so opravljale, kmetice so trgovale, Kriška garda pa nas je obvarova-la spretnega žeparja. Kasneje se je na odru znotraj grajskega dvorišča odvila predstava, sestavljena iz pe-tja, igranja, plesanja in uprizarjanja zabavnih prizorov iz nekdanjega ži-vljenja. Kljub slabemu vremenu se je tega večera v Križu zbralo veliko obiskovalcev ter tako nagradilo za-gnanost organizatorjev.

Praznovanje pa se je zaključilo v nedeljo, ko se je po maši odvila pro-cesija po z vejevjem okrašeni vasi, nato pa je zagodla tudi godba. SH

Poletni kmečki tržnici v Ajdovščini z dodatno ponudbo in animacijo za otroke

Občina Ajdovščina bo tudi v po-letnem času organizirala sobotno tržnico z namenom spodbujanja lokalne samooskrbe. Trg 1. sloven-ske vlade v Ajdovščini bo drugo soboto v juliju (14.7.) in v avgustu (11.8.) od 7.30 pa vse do 12. ure zopet poln mamljivih dobrot z na-ših kmetij, v juliju bo poseben pou-darek na ponudbi sezonskega sadja (breskev in marelic), v avgustu pa na ponudbi (eko) sezonske zelenjave, medu in sirov. Poleti bodo na svoj račun prišli tudi najmlajši, ki bodo lahko v avli dvorane 1. slovenske vlade ustvarjali ob pomoči anima-

torjev, v »gospodinjski svetovalnici« bodo obiskovalci tržnice zvedeli, kako skuhati najboljšo marmelado, kakšna naj bo hramba sezonske-ga sadja in zelenjave, da čim dlje ohrani svežino, kako pripravimo ozimnico, pa še kakšen odgovor se bo našel. S polno košarico kmečkih dobrot pa bo odšel domov nekdo, ki bo pravilno odgovoril na vprašanje in imel srečo pri žrebu. Obiskoval-ci in kmetovalci bodo lahko iz prve roke izvedeli, kakšna nova prido-bitev se obeta Ajdovščini v okviru projekta »SOLUM«.Vabljeni k obi-sku ajdovskih poletnih tržnic!

SH

Vabilo ponudnikom k sodelova-nju na kmečki tržnici

Vabimo vse kmetovalce in roko-delce, da svoje pridelke in izdelke ponudite na prodaj na poletnih kmečkih tržnicah na Trgu 1. slo-venske vlade v Ajdovščini v sobo-to, 14. julija in soboto 11. avgusta.

Cena najema stojnice je 6 € z DDV-jem, stojnico pa si čim prej rezervirajte pri Sonji ali Eri-ki, 05/36 59 140, tic.ajdovscina@siol.net ali se oglasite na TIC Aj-dovščina v pritličju Mladinskega centra in hotela Ajdovščina v Pa-lah. Prijave zbiramo do 10. julija oziroma 7. avgusta 2012. Število stojnic je omejeno!

Dan kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica

Torek, 19. junij od 9. ure naprej, Sadjarski center Bilje

Ob tej priložnosti bo svojemu na-menu predan nov mrežnik za pride-lavo sadik in cepičev, ogledati si bo mogoče kolekcijske nasade in dre-vesnico, razstavo najnovejših sort češenj in marelic ter demonstracijo specialne kmetijske mehanizacije. Na voljo vam bodo tudi strokovnjaki Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, ki bodo predstavljali svoje

delo.Iz programa:Ob 10. in ob 14. uri – voden ogled

pridelovalnih površin Sadjarskega centra in Drevesnice Bilje

Ob 11. uri in ob 14. uri – demon-stracija kmetijske mehanizacije

Ob 12. uri – razstava češenj in ma-relic

ob 13. uri – predavanje: Rezultati preizkušanja novih sort češenj SH

Brejski nočni pohodniki zaključili sezono

Prijatelji, znanci, predvsem pa ljubitelji hoje in rekreacije smo v nedeljo, 3. junija 2012, zaključili šesto sezono ponedeljkovih nočnih pohodov. Z avtobusom smo se od-peljali v Kranj in si najprej ogledali 1300 m dolg rov pod starim Kra-njem. Občudovali smo čisto prave kapnike, zanimive jamske živali, si ogledali razstavo mineralov in fosi-lov ter doživeli simulacijo letalskega napada. Nadaljevali smo s pohodom na 847 m visok hrib Sveti Jošt nad Kranjem, ki je priljubljena izletniška točka pohodnikov. Na pobočju Jošta naj bi bile prve naselbine v času že-lezne dobe, našli pa so tudi ostanke urejenih selišč.

Zaključili smo z poznim kosilom in podelitvijo priznanj na Šmarje-tni gori, ki je 646 m visok hrib prav tako nad Kranjem. Je priljubljen raz-gledni kraj od koder seže pogled na Julijce, Karavanke in Kamniško Sa-

vinjske Alpe. Na vrhu stoji cerkev sv. Marjete, hotel Bellevue.

Dan je minil v prijetnem vzdušju in dobri volji.

Ljubiteljica pohodništva je zapi-sala: Prijazna povabila, Premišljeno pripravljeni pohodi, Prehojene poti, Preznojeni puloverji, Pojedeni pa-nini, Popita pijača, Prijazni pogledi, Prepete pesmi, Pozorno pripravlje-na presenečenja, Podeljene pohva-le, Priložnostni poljubi, Povezujejo prav posebne posameznike - po-hodnike poimenovane –PREVIDNI POLAGALCI PODPLATOV PPP

Nova pridobitev na Gori

V mesecu maju smo se Gorjani raz-veselili nove pridobitve - razsvetljave igrišča na Otlici. S tem bodo športni navdušenci lahko igrali tudi v večer-nih urah v prijetnem gorskem hladu.

Projekt je trajal kar nekaj časa, ampak zaradi finančnih razlogov, ki so za tako investicijo precej viso-ki, realizacija prej ni bila možna. Z ustanovitvijo ŠKTD Sinji Vrh smo si za enega od ciljev zadali tudi dokon-čanje tega projekta. V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Otlica – Kovk, ki je imela posluh za to pridobitev in je zadevo tudi finančno podprla, se je stvar začela odvijati naprej. Seve-da pa brez veliko prostovoljnih ur, ki so jih opravili člani našega društva in nekaj posameznikov, ne bi šlo. V lanskem letu so bila tako opravljena vsa zemeljska dela, v letošnjem letu pa zaključna dela s postavitvijo dva-najstih reflektorjev. Ob tem se vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali,

zahvaljujemo.S to pridobitvijo je v društvu padla

tudi ideja, da izpeljemo medgene-racijski malonogometni turnir, kar smo izpeljali 25. maja. Kljub hladne-mu in ne preveč prijaznemu vreme-nu, se je zbralo lepo število igralcev vseh generacij: od najmlajših do pravih veteranov. Vse tekme so bile izredno zanimive za igralce kot tudi gledalce. Obljubili smo si, da se na-slednja leta zopet dobimo in tako naredimo turnir tradicionalen.

Društvo bo tudi čez poletje pre-cej aktivno, saj bomo že na začetku poletnih počitnic, na Otlici izvedli 1. nogometni kamp za dečke, ki bo potekal od 26.6. do 7.7.2012.

Največji izziv pa nas čaka 26. avgu-sta, ko bomo izpeljali 1. gorski tek od Izvira Hublja do Otlice po atraktivni poti mimo Otliškega okna. Tek bo v prihodnjih letih štel za Primorski pokal, že letos pa vabimo tekače, da preizkusijo zahtevnost te proge, saj je na dolžini 5 km preko 700 m vzpona.

Za zaključek počitnic pa bomo or-ganizirali dvodnevni malonogome-tni turnir za Pokal Angelske nedelje, ki bo potekal v petek, 31. avgusta in soboto 1. septembra v popoldanskih in večernih urah.

Vsem bralcem želimo pri-jetne počitnice in dopustni-ške dni in upamo, da se sreča-mo na kateri izmed prireditev.. Člani ŠKTD Sinji Vrh

Vabljeni na Črniško šagro – nedelja, 17. junij!

Nedeljska dopoldanska sveta maša se bo zaključila s procesijo.

Popoldanski program bo druža-ben. Ob 17. uri bo koncert komor-nega zbora Grgar. Sledilo bo druže-nje s skupino Zvita feltna. Program bo popestrila plesna šola ADC, naj-mlajše pa bo zabaval tudi čarodej Toni. Potekal bo tudi bogat srečelov – glavna nagrada bo tablični raču-nalnik. Vse otroke pa čaka še doda-tno presenečenje!

Vabljeni v Črniče – center vesolja in veselja!

Info: Športno-kulturno-turistično društvo Parapet, 031 830 968 (Petra)

Dnevi Gore na Predmeji

Nedelja, 8. julij 2012

Kravja ruleta in druge

zabavne družabne igre!

Za ples in zabavo bo godel

ansambel Erazem

Vabi vas Društvo Gora!

Št. 13 • 15. junij 20128 Lokarjevo leto

Melje, melje mlinček

11. junija se je s prireditvijo v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini zaključil literarni natečaj MELJE, MELJE MLINČEK.

Mlinarstvo in prehrambena in-dustrija imata v naših krajih že večstoletno tradicijo, še posebej pa je povezana s podjetjem Mlin-otest, ki je z veseljem pristopilo k sodelovanju, priskrbelo glavne na-grade, nagrade mentorjem ter vsem sodelujočim otrokom in bilo pokro-vitelj pogostitve.

Na natečaj je prispelo 17 prisp-evkov, pregledala jih je posebna komisija in izbrala 5 najboljših.Vse nagrajene zgodbe bodo objavljene v jesenskih številkah Ajdovskih novic.

Niceja Cigoj je v prispevku Ded-kova in Pilonova žemlja spregovorila o ajdovski žemlji, ki jo vsi poznamo in so jo ob obisku maršala Tita pel-jali celo v Ljubljano. Recept zanjo naj bi menda iz Furlanije prinesel

oče slikarja Vena Pilona. Niceja je spretno povezala dedkov pripoved s strokovnim besedilom.

Z dobravskega konca se nam je oglasila Elizabeta Petrovčič, ki nam je v prvem delu svoje zgodbe predstavila zgodovino mlinov v Kamnjah, v nadaljevanju pa nam pove, kako je v preteklosti potekala peka kruha. Mlada Elizabeta ve, kaj pomeni beseda kruh. Ceni ga in spoštuje ter si življenja brez njega ne more predstavljati.

O pripravi kruha nam je pisal tudi Anže Štrancar. Sam pravi, da je to postopek, ki terja veliko dela. Ceni mlinarje, ki so imeli v vsej zgodo-vini pomembno vlogo, saj je na njih temeljilo življenje in preživetje pre-bivalcev dežel. Boli pa ga, ko opazuje stare in zapuščene mline, ki pro-padajo in jih zaraščajo koprive.

V nalogi z naslovom Žitno zrno se je Lucija Pišot z OŠ Šturje predstavi-la v podobi žitnega zrna. Pred nami

zaživi postopek, v katerem izvemo, kako pridemo do kruha v današnjih dneh. Spomni nas na dolge kilome-tre, ki jih morajo prevoziti tovorn-jaki, da zrna pridejo do mlinov in pekarn ter na rane ure, ki jih morajo loviti peki, da je kruh pravočasno pečen.

Zadnje nagrajeno delo sta pesmici Matica Zavnika.

Matic točno ve, kateri kruh je zdrav – tak, ki je bolj rjav. Sam pa ima raje belega, zato vzame nutelo, z njo premaže belo žemljo, da postane rjava in tako bolj zdrava. Matičeva iznajdljivost je tu zaživela v vsej svoji iskrenosti in prisrčnosti.

Po razglasitvi nagrad najboljšim ter podelitvi priznanj in tolažilnih nagrad je v Lavričevi knjižnici nas-topila še mlada ajdovska pisateljica Danila Žorž z izredno zanimivo interaktivno predstavitvijo knjige Primer letečega kovčka. Tej pred-stavitvi je sledila majhna delavnica z mladimi udeleženci ter ustvarjalno iskanje novih koncev knjig, ki so jih mladi poznali. Avtorica je najboljše predloge nagradila s svojimi izda-nimi knjigami.

Srečanje smo zaključili s spoznan-jem, da je potrebno z natečaji nadaljevati in v glavah nekat-erih se je snoval naslov, pod kat-erim bodo osnovnošolci ust-varjali prihodnje leto. Marija Bajc

Okrogla miza odstrla več novih pogledov na Danila LokarjaVse bolj se potrjuje, da je Lokarjevo leto, posvečeno 120-letnici rojstva pisatelja in Prešernovega nagrajenca dr. Danila Lokarja, dober način, da se spomin na enega od treh velikih Ajdovcev obudi in da se zanimanje zanj in njegovo delo obnovi in poveča.

Kot je znano, so pri tem zdru-žili moči Lavričeva knjižnica Aj-dovščina, Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina, Pilonova ga-lerija in seveda Občina Ajdovšči-na. Zadnji takšen dogodek je bila okrogla miza v Lavričevi knjižnici, za katero so sedle avtorice diplom-skih del oziroma doktorata o Lo-karju Bruna Vuga in Ivana Slamič ter Kazimira Blažič iz Podgore pri Gorici (Italija). V dobri poldrugi uri dolgem razgovoru, v katerega so se vključevali tudi obiskovalci, je voditeljica Ivana Slamič razgrnila tudi zaključke četrtega diplomanta na temo Lokarjevega dela, že po-kojnega Ivana Mermolje.

Okrogla miza je v uvodu postre-gla s podatki o številu diplomskih in drugih del, ki so se ukvarjala z različnimi vidiki ustvarjanja Dani-la Lokarja. V literarni zapuščini, ki jo hrani Narodna in univerzitetna

knjižnica – NUK v Ljubljani (in žal še vedno ni urejena) je najprej evi-dentirana seminarska naloga Vilme Marinčič. Prva diploma na Filozof-ski fakulteti v Ljubljani, 1960. leta jo je podpisala Ivana Baloh, se ukvarja z delom Sodni dan na vasi. 1961 je sledila monografija Ele Gričar o Da-nilu Lokarju in njegovem delu, 1966 je Marija Černilec razmišljala o tipu novele med obema vojnama in v tem kontekstu obravnavala tudi Lokarje-ve novele. 1971 sledi diploma Ivane Slamič z nalsovom Socilani in nacio-nalni problem v delu Danila Lokar-ja, 1975 pa na Univerzi v Trstu delo Kazimire Blažič (Casimire Blasi) z naslovom Človek in zemlja v delih Danila Lokarja. V letih 1981, 1982 in 1983 o ustvarjanju ajdovskega pisatelja v diplomskih delih razmi-šljajo še Bruna Vuga: Danilo Lokar - Dom je jezik; Mojca Živojinovič: danilo Lokar – začetna novelistika in

Ivan Mermolja: Problem slikarstva oziroma umetnosti v delu Danila Lokarja. Po letu 1983 podobnih del ni bilo več, je pa leto pozneje (1984) izšla zadnja Lokarjeva knjiga Samo-govorniki. O Danilu Lokarju sicer piše tudi v Ajdovščini rojena dr. Ana Kranjc, ko raziskuje razloge ustvar-jalnosti pri starejših oziroma v po-znih letih, Lokarja v tem kontekstu navaja tudi dr. Anton Trstenjak

V nadaljevanju le nekaj poudar-kov okrogle mize. Tako je Kazimira Blažič v svojih tezah poudarila pred-vsem povezanost Lokarja in njego-vega človeka z zemljo. Kot ugotavlja, se tu odraža tudi Lokar kot zdravnik z vpogledom v človekovo dušo, zato je njegov pristop do istega problema drugačen kot pri Borisu Pahorju. Toda gre za zemljo, ljudi ter njihov jezik in ozemlje, kjer imajo Slovenci korenine, je dejala Blažičeva in po-udarila, da je v svojem delu zajema-la neposredno iz položaja narodne manjšine v Italiji.

Pokojni Ivan Mermolja se je v di-plomskem delu ukvarjal s proble-matiko biografičnosti oziroma av-tobiografičnosti, z razmerjem med življenjem in umetnostjo, v središče postavi Lokarjevo pojmovanje »bre-ga«. Ugotavlja, da človek – po Lo-karju – ne sme prerezati ali prekiniti popkovine z nacionalnim, družin-skim, z jezikom ali če vam je ljubše, »z bregom«.

Danilo Lokar je rastel z ekspresio-nizmom, vendar se je oplajal tudi pri

slovenski moderni, je povzela Mer-moljevo tezo Ivana Slamič. Ta se je soglašala, da je ekspresionizem Lo-karja nesporno zaznamoval, in do-dala, da je v 30-ih letih, ko je Lokar razmeroma pozno začel objavljati in vstopati v slovensko literaturo, tega literarnega, filozofskega in družbe-nega trenda pravzaprav ni bilo več. Začel je socialni realizem, v povoj-nem obdobju pa je nastala potreba po črno-belem socialističnem rea-lizmu. Tako denimo v letu po drugi vojni ni mogel biti objavljena novela 5. protiletalska, saj se ni ujemala s prevladujočimi tokovi. Je bila pa ob-javljena čez 10 let, ko se začenja t.i. novi ekspresionizem.

Tu je povzela besedo Bruna Vuga, ki je Lokarja posrečeno – in zago-tovo upravičeno - poimenovala z lastnim izvirnim izrazom: ekspresi-onistični psihološki realist. V svoji analizi se nasloni na Dom je jezik, ko ugotavlja, da je dom zemlja, narava, Gora, barve in človek v vsem tem. Lokarjev človek se lahko izpolni (le) v tem prostoru in jeziku, če odide, se izgublja. Najti mora povezavo »z bregom«, in s sabo, zdravje mu daje narava. V tem smislu je v Lokarjevih delih nekaj poganskega ali pantei-stičnega.

V razpravo so se vključili tudi po-slušalci številni med njimi se Danila Lokarja spominjajo predvsem kot zdravnika. Tako smo slišali kar nekaj zgodb, ki še krožijo med ljudmi na Gori in v dolini.

Prostora je premalo, da bi zapisali vse izgovorjeno. Ugotoviti pa mo-ramo, da je okrogla miza na novo razgrnila tako literarno-analitična razmišljanja o Lokarju kot obudila zgodbe o njem – od tistih, ki ga sli-kajo v različnih okoliščinah, bolj ali manj prijaznega obraza, tako samo-ljubnega kot tistega, ki je sredi ostre snežene zime na Gori rešil mlado žensko smrti.

Razgovor smo v Lavričevi knjižnici posneli v celoti, s tem je postal do-kument in ajdovski prispevek k po-znavanju Danila Lokarja v Sloveniji. Upam, da ga bomo ob priložnosti integralno prelili tudi na papir in ga objavili, morda v nadaljevanjih. V zvočni obliki bomo objavili dele raz-govora na spletni strani Lokarjevo-leto … - vabimo vas, da jo obiščete!

Naj dodam še nekaj, kar se mi zdi pomembno: večera so se udeležili številni slovenisti, učitelji in profe-sorji slovenskega jezika in književ-nosti ter domači literarni ustvar-jalci. Poleg rednih obiskovalcev Lavričeve knjižnice, seveda! Artur Lipovž

Lavričeva knjižnica pospešeno pripravlja ponatis treh novel. Med njimi je (ob 70-letnici požiga vasi Ustje skorajda že kultni) Sodni dan na vasi, objavljeni bosta še zgodbi Dva brata in Za frontami, katerih tematika se tudi navezuje na obdobje zadnje vojne.

http://lokarjevoleto.ajdovscina.siNa tem spletnem naslovu vam je

na voljo ogromno podatkov in in-formacij o Danilu Lokarju. Spletna stran je namreč še eden od korakov, ki smo si jih zastavili organizator-ji Lokarjevega leta, z namenom, da vam približamo domačega literarne-ga mojstra in njegovo delo.

Urednica spletne strani je Ivana Slamič, profesorica slovenščine in raziskovalka pisateljevega življenja, ki je zapisala, izbrala in uredila veči-no objavljenih prispevkov.

Spletno stran bomo sproti dopol-njevali s prispevki in fotografijami iz aktualnih dogodkov znotraj Lo-

karjevega leta, pa tudi z drugimi prispevki, ki bodo služili za še boljše spoznavanje pomembnega ajdovske-ga ustvarjalca, dobitnika Prešernove nagrade. Veseli bomo tudi vašega odziva.

Spletno stran je brezplačni pri-spevek podjetja Arctur iz Nove Gorice, ki se ukvarja s sodobnimi spletnimi informacijskimi sistemi. Sodelujoči v projektu Lokarjevo leto: Občina Ajdovščina, Lavričeva knji-žnica, Osnovna šola Danila Lokar-ja in Pilonova galerija Ajdovščina, se podjetju najlepše zahvaljujemo. Vabljeni k brskanju!

Likovna razstava ob 120. obletnici rojstva ajdovskega pisatelja Danila Lokarja

Pilonova galerija AjdovščinaRazstava predstavlja utrinke iz od-

nosa dveh prijateljev od mladih let – Lokarja in Vena Pilona. Velika moža Ajdovščine sta se zbližala po Pilonovi vrnitvi iz ruskega ujetništva v letu 1919, skozi leta pa ju je povezovala umetnost – Lokar je namreč do začet-ka 80. let 20. stoletja, ko je Pilonova galerija dela odkupila, v svoji zbirki hranil Pilonova dela, ki predstavljajo vrh umetnikovega opusa.

Info: Pilonova galerija Ajdovščina, 05 368 91 77, www.venopilon.com

Razstava Življenje je veliko, lepo in strašno.

Lavričeva knjižnica AjdovščinaRazstava Lokarjevih del, njegovih

dnevnikov, kritiških zapisov o nje-govem delu in literarno zgodovinska dela, ki pričajo o Lokarjevem vstopa-nju med kanonizirane avtorje. Moto razstave je Lokarjeva Literarna opo-roka, ki jo je napisal v svoj ljubljan-ski dnevnik 14. 4. 1986: ŽIVLJENJE JE VELIKO, LEPO IN STRAŠNO. Vse gradivo na razstavi last Lavriče-ve knjižnice, pisateljeve dnevnike in zadnjo Lokarjevo uradno fotografijo pa je ljubeznivo posodil Lokarjev ne-čak (vnuk Lokarjevega brata Mirka). Razstava razkriva samotnega moža in njegovo vztrajno hojo za lepoto k čudežu življenja. Info: Lavričeva knji-žnica Ajdovščina, 05 36 61 328

Št. 13 • 15. junij 2012 9Umetnost in arhitektura

Arhitekturno društvo Forum se predstavi

V Ajdovščini imamo novo pridobitev - arhitekturno društvo FORUM, ki se zavzema za osveščanje svojih članov in

prebivalcev Ajdovščine o kulturi biva-nja, dobri arhitekturi, trendih v urba-nizmu in zanimivih krajinskih rešitvah

v njihovi okolici. Kaj smo torej s tem pridobili Ajdovci? Organizirali bomo arhitekturne izlete in ekskurzije ter obi-ske razstav, kot je bienale v Benetkah. Enkrat letno vas bomo povabili na ur-bani sprehod po Ajdovščini, kjer bomo skupaj kritizirali kar je slabega in hva-lili kar je dobrega. Če boste naleteli na kakršenkoli oblikovalski problem, poi-ščite našo pomoč, pomagali vam bomo pri preureditvah vaših stanovanj in oblikovanju vrtov. Nameravamo orga-nizirati tudi kakšno okroglo mizo, kjer boste lahko spoznali bodoče projekte, ki se bodo izvajali v okolici. Študente in profesorje, ki se aktivno ukvarjajo z oblikovanjem prostora, bomo vabili k sodelovanju na delavnicah o pro-blematiki našega mesta ter o izsledkih skupaj z vami kramljali na arhitektur-nih večerih. Tako se bomo vsi skupaj aktivno vključili v oblikovanje našega okolja. Predstavljali bomo diplomske naloge naših študentov arhitekture in krajinske arhitekture, ki se nanašajo na območje Ajdovščine. Občasno se bomo poigrali z našim mestom, v obliki za-nimivih in začasnih inštalaciji, ter vas tako opozorili na kakšne skrite kotičke ali problematična območja, ki jih sicer ne opazimo. Za vas bomo pripravili široko dogodkov, tudi tečaj arhitektur-nega risanja, ki je še posebej primeren za dijake, ki jih zanima nadaljevanje

šolanja na arhitekturi. Pričel se bo že z začetkom novega šolskega leta.

Že v juliju pa se obeta naša prva de-lavnica, ki bo namenjena najmlajšim. Medse bomo povabili nadobudne raz-iskovalce prostora in male umetnike v starosti od 7 do 10 let. Skupaj z njimi bomo cel teden raziskovali naše mesto. Ob prvem srečanju bomo opravili po-učni sprehod in si ogledali prvine, ki sestavljajo Ajdovščino. Ob pogovoru kaj so elementi dobrega mesta, bomo v skupinah narisali vsak svoj tloris mesta, ki ga bomo skozi teden izpopolnjevali. Ustvarjali bomo hišice iz gline, se na-

učili kaj je fasada in jo poskušali obli-kovati, pogovarjali so bomo o tem kaj je prostor, kako ga dojemamo in se na to temo igrali družabne igrice, naslikali vsak svoje mesto iz prihodnosti, pa še kaj se bo našlo! Prijave sprejemamo na e-mail naslovu drustvo.forum@gmail.com in telefonskih številkah 031 551 278 (Maja) ter 041 638 097 (Tea). V soboto 7.7.2012 bomo dopoldan v Hiši mladih z otroki pripravili razstavo nji-hovih umetnin in prikaz znanja, ki so ga tekom tedna pridobili. Na predstavitev in pogostitev ste lepo vabljeni prav vsi! Arhitekturno društvo FORUM

forumD R U Š T V O

MOJE MESTO

: :

:

@

V

V V

V

V

V V

V V

V V

V

V

V V

Grafični listi ter keramika v Pilonovi galerijiV petek, 8. junija 2012, je v Pilonovo galerijo vabilo druženje z umetnostjo – povabljene sta »umetniško pogostili« dve predstavitvi: razstava grafičnih del iz zbirk Pilonove galerije ter razstava keramike arhitekta Svetozarja Križaja.

Veliko dvorano galerije vse od 1. junija 2012 zaljšajo grafična dela 45 pomembnih imen na področju gra-fike in umetnosti nasploh - med nji-mi je veliko število bivših in sedanjih profesorjev na akademijah in šolah za oblikovanje (Jakac, Pirnat, Mihe-lič, Pregelj, Debenjak, Bernik, Borčič, Šefran, Zajec, Dugo, Valvassori, Čer-nigoj, Krašovec, Vecchiet, Logar, Bra-tuš, …). Umetnikov, ki so bodisi ob svoji razstavi ali kako drugače skozi leta galeriji podarjali svoja dela - sko-raj tri četrtine vseh grafik je v zbirke prišlo z donacijami, za kar gre seve-da zasluga najprej prvemu ravnatelju galerije in odličnemu grafiku, Danilu Jejčiču, ki je sprožil omenjeno prakso ter tudi osebno naprošal umetnike za donacije.

Razstava, porojena iz ideje obujanja razstave del Pilonovih prijateljev pred letom dni, je pomenila piko na i ob-

sežnemu projektu kustosinje Maje Marinkovske, ki se je ob pregledu ga-lerijskega grafičnega fonda posvetila tudi digitalizaciji, dopolnitvam zno-traj dokumentacije ter podrobnejši preučitvi posamičnih del. »Prevetritev grafičnih zbirk« Pilonove galerije, ki so »nehote« nastajale najprej iz Pilonovih umetniško prijateljskih izmenjav, nato pa organizirano še pred ustanovitvijo galerije v letu 1973, ko so posamezni umetniki darovali svojo grafiko prav z namenom, da bi ta nekoč postala del galerijske zbirke, se je zgodila tudi s ci-ljem strokovne obdelave del v smislu izdane publikacije, do česar pa zaradi znanih vzrokov ni prišlo. Pogloblje-na razprava Marinkovske o grafičnih zbirkah (zbirke se v naslovu razstave pojavljajo v množini, ker je grafika porazdeljena med Zbirko Vena Pilo-na, Zbirko del Pilonovih prijateljev in zbirko Foresterija, donatorice Laure

Safred) je tako v branje ponujena na spletni strani Pilonove galerije.

Grafični fond Pilonove galerije je po svoji številčnosti drugi po vrsti in kustosinja je strogo selektivno izbirala med 69 avtorji in 429 deli. Na ogled so tako grafike 45 umetnikov in z njimi je Marinkovska predstavila neke vrste rekonstrukcijo prve razstave del Pilo-novih prijateljev - v razstavo so (razen Makučevega lesoreza Žena z drvmi, tokrat zamenjanega za eno njegovih poznejših del) tako vključena vsa dela iz omenjene razstave, ki so februarja 1978 ostala v galerijski zbirki. Ob tem je največ razstavljenih del nastalo v 70. letih, v zlatih časih grafike nasploh in so večidel zaznamovana z estetiko lju-bljanske grafične šole, grafike iz osem-desetih let kažejo prevlado sitotiska, tista, nastala v devetdesetih, pa so dela že izoblikovanih grafikov, ki razvijajo svojo likovno govorico iz preteklosti brez ozirov na trenutne modne trende.

Zbirko, ki za svoja »časovna mejni-ka« znotraj skoraj stoletnega razpona jemlje Jakčev portret Pilona v lesore-zu iz leta 1920 ter sitotisk Danila Jej-čiča iz cikla Alfa in Omega z letnico 2008, je nazadnje obogatila donacija Božidarja Teda Kramolca. Konec 20. in začetek 21. stoletja so obelodanile donacije ustvarjalcev, živečih izven slovenskih mej, katerih dela so prišla v galerijo po zaslugi nove direktorice galerije dr. Irene Mislej, raziskovalke zgodovine izseljenstva in ustvarjalno-sti Slovencev po svetu. Tu so še dela, oziroma grafike, ki izhajajo iz zapušči-

ne Svetozarja Križaja, ki - pridoblje-na skupaj z življenjsko sopotnico dr. Mislejevo -, sestavljajo začasno zbirko. V slednji so na primer vključene mini-aturne reliefne barvne jedkanice Mari-jana Pogačnika, dela Andreja Jemca in Janeza Bernika; med petimi Berniko-vimi grafikami, ki jih je umetnik poda-ril Križaju, je tudi znameniti Stol, ki je bil leta 1969 nagrajen na ljubljanskem grafičnem bienalu. Tudi razstavljene linoreze slovenskih umetnikov parti-zanov je v dar od svojih umetniških soborcev prejel prav Križaj, ki je med vojno pod vzdevkom Švejk deloval v raznih tehnikah in tiskarnah.

Veno Pilon je s 112 grafičnimi listi ter 42 grafičnimi ploščami najštevilč-nejše zastopan avtor in prvo nadstro-pje je tako sprejelo njegovo grafiko, ki se je pred letom dni skoraj v celoti umaknila slikam Lojzeta Spazzapana. Razstavljene grafike so nastajale v času umetnikovega študija v Pragi, ko se je ukvarjal s tehniko linoreza ter v Firencah, ko je v njegovem grafičnem ustvarjanju prevladala jedkanica, ki jo je Pilon negoval tudi pozneje, po vr-nitvi v rodno Ajdovščino, ko si je tu uredil atelje. V ljubljanski Moderni ga-leriji izposojeni Pilonov avtoportret iz leta 1954 ter originalno sito za sitotisk iz njegove zapuščine pa sta tokrat spet skupaj ...

Razstava, ki jo je kustosinja opisala tudi kot »priložnost za obujanje spo-minov«, je ponovno povabila k vpo-gledu in ogledu izvrstnih primerkov te dandanes občutno premalo cenjene

likovne zvrsti.V mali galerijski dvorani je v sklopu

II. mednarodnega trienala keramike Unicum 2012, katerega razstave gosti-jo galerije po vsej Sloveniji, na ogled nekaj izbranih ohranjenih kosov okra-sne bele keramike z modrimi vzorci, skupnega projekta arhitekta Svetozar-ja Križaja in lončarja Adolfa Hašaja. V sklopu prenove pritličja v Hotelu Slon je Križaj med letoma 1967 in 1968 (za-njo je skupaj z arh. Kregarjem prejel Župančičevo nagrado) uredil Naro-dno restavracijo v kletnih prostorih. Zasnoval jo je v duhu etnološko obar-vanih detajlov, vključno s keramiko prekmurskega izvora v obliki nami-znega pribora. Slednji se vzlic mo-dernizacije gostinskih lokalov ohranil le v maloštevilnih kosih, ki pa vseeno pričajo o izjemni kvaliteti keramičnih izdelkov. Kozarci in svečniki ter veli-ki krožniki nosijo prepoznavni znak slončka. Tako pribor kot okrasna bela keramika sta delo znanega mojstra lončarstva Adolfa Hašaja. Notranjost s cvetličnimi aranžmaji iz pšenične sla-me, ki jih je ustvarila arhitektka Marje-ta Kregar, skupaj z dekorativnimi mo-tivi na stropu slikarja Štefana Hauka, predstavlja kot celota vrhunsko obar-vano prekmursko tradicijo. Razstavlje-ni, čeprav skromno ohranjeni kera-mični izdelki, so eno od pričevanj ar-hitektovega spoštljivega in hkrati pri-stnega odnosa do slovenske dedišči-ne, ki jo je znal vkomponirati v svoja videnja človekovega bivalnega okolja. TC

Št. 13 • 15. junij 201210 Knjige

[Psi], knjiga, ki vam spremeni življenje ali dobra marketinška poteza

Prireditve za odrasle v Lavričevi knjižnici smo v torek, 5.6.2012, za-ključili s predstavitvijo knjige [Psi]. To ni običajno literarno delo, am-pak je knjiga, ki je ob izidu vzbudi-

la ogromno pozornosti in tudi ne-koliko razdelila slovensko javnost, in sicer iz več razlogov: ker je avtor še vedno anonimen, ker je naslov skrivnosten, ker v knjigi nastopa

tudi pes, pa vendar knjiga ne go-vori o psih. Avtor se je poimenoval Eros, pa vendar knjiga ni erotična. Tudi oblikovno je knjiga lepa in premišljeno dodelana. V sebi nosi mnogo simbolike. Kljub visoki ceni je prodajna uspešnica. Dovolj, da v nekaterih zbudi zanimanje, drugi pa jo odklonijo in razumejo projekt kot dobro marketinško potezo.

Tudi v knjižnici so se takoj pojavi-le dolge čakalne vrste, redko kdo pa jo uspe v rednem izposojevalnem roku tudi prebrati. Zaradi omenje-nih stvari je bil odziv obiskovalcev dober, saj so napolnili Lavričevo knjižnico. Zanimivo je bilo opazo-vati, da je bila tokrat skupina obi-skovalcev raznolika, prišli so tudi iz drugih krajev. Nekateri, ki so knjigo

že prebrali, so upali, da se bo razkril avtor, drugi so želeli vedeti kaj več o sporočilih v knjigi.

Knjigo je v imenu skrivnostnega avtorja z velikim žarom predstavljal Bojan Maroševič.O njej je s svoji-mi igralskimi sposobnostmi govoril skoraj dve uri, pa kljub temu ni po-vedal vsebine knjige, le nakazal je, o čem govori.

Rdeča nit knjige je nova teorija psi-hologije-REI, predstavljena v obliki zgodbe o Erosu, ki potuje po svetu in se srečuje z različnimi ljudmi in svetovi. Ob tem pa spoznamo, da se v nas prepletajo Racio-razum, Emo-cije-čustva in Intuicija. Ker smo za-znamovani s svojem gledanjem na svet, mnogokrat ne razumemo, da isto stvar nekdo vidi povsem druga-

če. Avtor trdi, da naj bi knjiga pred-stavila tudi njegovo novo metodo za odpravljanje disleksije (motnje bra-nja), ki naj bi jo razvil, napisana pa je v preprostem jeziku.

Strinjam se, da je knjigo težko umestiti v določen žanr, saj je le-poslovje in ni leposlovje, je psiho-logija in ni le psihologija. Ali bo komu knjiga spremenila življenje? Drzna trditev. Vsak dojema svet iz svojih lastnih izkušenj. Pomaga pa nam lahko, da nam kot ogledalo pokaže stvari z drugačnega zorne-ga kota, kot jih vidimo sami. Kogar pa je pritegnila, jo bo vzel večkrat v roke. Vsekakor pa je avtorju tre-ba priznati izviren marketinški pri-stop k predstavitvi in prodaji. Alenka Furlan

Stella Kos, ODPUSTI MI!Lavričeva knjižnica Ajdovščina je

v petek 8.junija gostila dijake in di-jakinje predšolske vzgoje 3. letnika Srednje šole Veno Pilon.

Z nami je bila Stella Kos, avtorica knjige ODPUSTI MI!, ki je bila še nedavno tega dijakinja te šole.

Gre za avtoričino 3. knjigo, v kate-ri spregovori o mladem dekletu, ki zboli za neozdravljivo boleznijo.

Kar nekaj je bilo dogodkov v za-dnjem letu, ki so na poseben način zaznamovali življenje pisateljice. So-očila se je s tremi smrtmi mladih lju-di; s samomorom 23-letnega dekleta, s smrtnim izidom prometne nesreče bratovega prijatelja ter z rojstvom mrtvorojenega otroka, ki mu je bila priča na obvezni študijski praksi.

Vsi ti dogodki so na nek način ho-dili z njo, o njih je razmišljala, jih premlevala in potem napisala knjigo.

Mlad človek, rak na pljučih, borba za življenje, zdravljenje, krize, smrt

– tik pred smrtjo pa odpuščanje in sprava. Zadnji dve želji sta sporočili, ki ju želi avtorica preko mladega člo-veka, ki mora sicer umreti, posebej izpostaviti in podariti svetu.

Tišina, ki je vladala med predsta-vitvijo, nam je dala slutiti in vedeti, kako globoke so misli in spoznanja mladih ljudi, kako je tudi zanje ži-vljenje polno bolečin in iskanj, kako se jih dotakne svet, v katerem ni vse tako, kot bi moralo biti.

Pri mnogih se pogovor o knjigi ni zaključil s predstavitvijo v Lavriče-vi knjižnici, z njim so nadaljevali v razredu skupaj s svojimi profesorji, ki si še znajo vzeti čas, da ob pre-natrpanem učnem načrtu zmore-jo dijakom dati nekaj več. To je na ajdovski srednji šoli občutila tudi Stella Kos in se jo prav zaradi tega še vedno z veseljem spominja. Marija Bajc

Predstavitev knjig Mirana Rustje v Novi Gorici

Miran Rustja rojen 1957 živi in ustvarja na Brjah. Je uspešen zboro-vodja, skladatelj, glasbeni pedagog, pesnik, pisatelj. Njegovim trem pe-sniškim zbirkam: Našel sem izgu-bljene spomine, Veter pomladnih angelov, Zvoki srca so se letos po-mladi pridružili še dve knjigi. Nova pesniška zbirka Ponovno domov in prozni tekst Nebesni madeži.

Kulturni dogodek se je zgodil v dvorani Mestne občine Nova Gorica 11. tega meseca. Knjigi sta predstavi-

la prof. Ivana Slamič in prof. Bojan Bratina.

Skozi besede prof. Bojana Bratine, ki je pesniško zbirko Ponovno do-mov označil kot bogato in svojsko, razkriva avtorjevo vračanje domov, kot pomenljivo razmišljanje o člo-vekovi umeščenosti v svet. Tavanja, hrepenenja, iskanja poti do ciljev in sanjam po domačem ognjišču, ki nudi toplino in umiritev. Ljubezen, bolečino, skrb, ki jo oče čuti ob od-raščanju sina.

Nekaj utrinkov, ki so se ji porodili ob branju besednih del Mirana Ru-stja je nanizala prof. Ivana Slamič. »Avtorjeva poezija in proza nimata ločnice, prelivata se ena v drugo. Pe-smi v zbirkah pa so življenjska zgod-ba pesnika samega. Nebesni madeži so delo, ki ga je treba brati počasi, z razmislekom in željo, da bi njegovo sporočilo v svojem življenju uresni-čili.«

Soustvarjalci kulturnega dogodka so bili Instrumentalna tolkalska za-sedba Kombo Zlatka Kaučiča z Ano Geršak, ki so krstno izvedli uglasbe-na besedila Rustjevih besedil, avtorja Zlatka Kaučiča.

Prepevali so MOPZ Franc Zgo-nik Branik, Žepz DU in DI Ve-černica iz Ajdovščine, ŽEPZ Rože Nova Gorica, MEPZ Slavec Solkan in MEPZ Lipa Šempas, pod vod-stvom Andreje in Mirana Rustja. NV

Jubilejni koncert ob 10. letnici delovanja Fantov s'pod velba

»Zato, ker je vsak velb – obok – bodisi v hramih, bodisi v cerkvah, sestavljen iz velikih, lepih in močnih kamnov, ki dajejo oporo drug druge-mu in stojijo skupaj brez nobenega veziva. Ti kamni so naši fantje. Pevci in medsebojni prijatelji, ki tudi dru-gje v življenju pomagajo en druge-mu. In ravno tako dobro znajo tudi peti.«

Ta ko so zapisali na koncertni list. Fantje so pripravili prelep koncert

v samostanski cerkvi v Vipavskem križu, kjer so tudi prvič zapeli pred desetimi leti.

Koncert so razdelili na štiri dele in zapeli od ljudskih, cerkvenih do umetniških pesmi.

Na koncu so se zahvalili vsem svo-jim mentorjem, ki so jih spremljali na njihovi poti.

Čestitke in še nadaljnjih mnogo let… NV

Jubilejna, 20. Slovenija odprta za umetnost

Letošnja jubilejna dvajseta »Slo-venija odprta za umetnost« bo po-tekala od 25. do 30. junija 2012 na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Ekipa štiriindvajsetih umetnikov iz osmih držav bo ustvarjala na temo z naslovom »Pogled od zgo-raj«.

Novo nastala dela malega for-mata bodo že v času simpozija razstavljena v galeriji Lična hiša v Ajdovščini v četrtek 28. junija ob 19. uri. Ta dogodek bo spremljala tudi predstavitev monografije Vi-pavska. Srečanje se bo na Sinjem vrhu zaključilo z dnevom odprtih vrat v petek 29. junija s pričet-kom ob 18. uri, ko si bo možno ogledali še vsa preostala nastala dela. Ob jubileju so organizator-ji poskrbeli za izdajo zbornika v katerem bo predstavljena krono-logija dvajsetletnega delovanja likovne kolonije.

Gostitelj in soorganizator sreča-nja je družina Vidmar - penzion Sinji vrh, ustanovitelj projekta je akademski slikar Klavdij Tutta, soorganizatorja mag. Polona Ku-naver Ličen in David Ličen, ume-tniško že vsa leta uspešno vodi projekt umetnostna zgodovinar-ka Anamarija Stibilj Šajn.

Kristina Rutar bo razstavljala v galeriji Hiša mladih

V petek, 22. junija 2012, ob 19h, se nam bo predstavila mlada ume-tnica Kristina Rutar. Vabljeni, da se nam pridružite na otvoritvi razsta-ve. Mlado umetnico bo predstavila Hana Karim.

Kristina Rutar je rojena 1989 v Šempetru pri Novi Gorici. Od leta 2008 je študentka likovne pedagogi-ke na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je aktivna na področju kerami-ke pod mentorstvom prof. Mirka Bratuša in grafike pod mentorstvom prof. Bojana Kovačiča. Od leta 2010 je demonstratorka predmeta kera-mika na Pedagoški fakulteti pri prof. Mirku Bratušu.

Njena dela nastajajo predvsem na vretenu. V začetku so nastajala pred-vsem iz nizkotemperaturnih glin, v zadnjem letu pa se je pod mentor-stvom Vesne Vidrih preusmerila na kamenino in porcelan. Sodelovala je na več žiriranih skupinskih razsta-vah v Sloveniji in v tujini. Med njimi velja omeniti skupinsko študentsko razstavo keramike Unicum 09 v Na-rodni galeriji Ljubljana (2009), sku-pinsko razstavo Artefatto 09 v Tr-

stu (2009), skupinsko razstavo 1+1 profesor in študent v Cankarjevem domu (2009) ter skupinsko razstavo Društva keramikov Slovenije v lju-bljanskem Magistratu (2011). Apr-lia 2010 je v galeriji PeF samostoj-no razstavljala keramična dela pod mentorstvom prof. Mirka Bratuše.

Na 14. slovenski kiparski razsta-vi, ki je potekala septembra 2010 v okviru Zavoda za kiparstvo, je bila s skulpturo "Hamurabijev zakonik za slepe" uvrščena v ožji izbor za županovo nagrado in je prejela od-kupno nagrado podjetja Akrapovič, enega od sponzorjev razstave. MC Hiša mladih

21. – 23. junij – BAW BAW - festival grozljivega filmaPo novem bomo v Ajdovščini gostili festival grozljivega filma, poimeno-van BAW BAW festival. V MC Hiša mladih, od 21. do 23. junija 2012. Po-leg projekcij tekmovalnih filmov, tudi filmske in druge delavnice na tema-tiko grozljivega filma. Več o progra-mu festival najdete na spletni strani Mladinskega centra Hiša mladih Aj-dovščina.

Št. 13 • 15. junij 2012 11Družabno

Marko dobrodelno za VenčkaNa prvo junijsko nedeljo zvečer je v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekal koncert vrhunskega virtuoza na harmoniki, ki v kulturnih prestolnicah polni koncertna prizorišča, za povrh pa je šel izkupiček od prodanih vstopnic v dobrodelne namene.

„Dve muhi na mah“ za tiste, ki smo navdušeno ploskali Marku Ha-tlaku. Pa vendarle smo po krasnem »bisu«, ki smo si ga prislužili z gla-snim ploskanjem, dvorano zapuščali malce v zadregi – vseh skupaj nas je bilo za kakšne tri četrtine dvorane …

Hatlak nas je odpeljal v svoj bogati svet glasbe. Začeli smo z Beethov-nom, ki ga je zasvojil v zadnjem času, sledila je obilna doza čutnega tanga, ki je nasploh Hatlakova ljube-zen. Vmes smo se pustili zapeljati v še nekatere druge dežele ter zaklju-čili presenetljivo – s starimi dobrimi Mlakarjevimi vižami v Hatlakovi preobleki – z dovoljenjem avtorja seveda. No, po zaključku je sledila še bogata nagrada za resnično nav-dušeno občinstvo … Glasbenik, tudi član mnogih znanih zasedb, tako iz sveta klasične, kot popularne glas-be, je nastopil dobrodelno, tokrat na prošnjo Venčka Petriča.

Venčko Petrič, doma s Planine pri Ajdovščini, je invalid s 100% telesno okvaro. Multipla skleroza. 16 let ve-čino dneva na vozičku. Zvečer mu pomagajo v posteljo. Za zdaj noč lahko prespi sam, pomoči za obrača-nje še ne potrebuje. Sicer pa je v ce-loti odvisen od tuje pomoči. Vendar ŽIVI. Sam, v lastnem domu. Do pred kratkim je bil zaposlen na Fructalu, zdaj je v »penziji«. Osebna asistenca mu pomeni preživetje, vendar pa je cena za to visoka, zanj previsoka. V pričakovanju prve »penzije« s stra-hom razmišlja o prihodnosti.

Klavdija Poropat, predsednica Društva YHD, je uvodoma v kon-cert predstavila trenutna prizade-vanja društva, akcijo zbiranja 5.000 podpisov, kolikor jih potrebujejo za vložitev predloga Zakona o osebni asistenci in predlogov sprememb z

njim povezanih zakonov v DZ. Upa-jo, da jih bodo politiki tako slišali, videli, razumeli potrebe in sprejeli predlog zakona.. Gre za pravico do dostojnega življenja. Za pravico, in ne za občutek dolžnosti do vseh ti-stih, ki nesebično pomagajo.

Pa vendar so prijatelji zato, da po-magajo. Čeprav je Venčko odličen organizator, mu pri koncertih že tre-tje leto pomagajo prijatelji. Največ jih je s Planine, člani društva Zarja poskrbijo za tehnične podrobnosti, Društvo gospodinj s Planine pa za dober okus. Letos so gospodinje pre-senetile z okusnimi »paninčki« - do-mače žemljice so posule z različnim semenjem ter napolnile z domačimi dobrotami, spekle so češnjev štrudl

ter s češnjami okrasile lepo pogr-njeno mizo z dobrotami. Vino je na pokušino ponudil avtor enega od izbrancev za občinsko protokolarno vino, Tomaž Božič s Planine.

In za konec: zadrega ob dejstvu, da je koncert kljub vrhunskemu glasbe-niku in humanemu poslanstvu pri-tegnil relativno malo publike, je ob »planinčkih«, kozarčku in sprošče-nem klepetu hitro izpuhtela. Čeprav je denar pomemben, gre vendarle za doživetje, za druženje. Venčko, ki mu še na misel ne pride, da bi se lotil kakšnega tržno uspešnejšega glas-benega žanra, saj je ljubitelj dobre glasbe, pa ima že nove ideje. SH

MC teden mode 2012 navdušil!

Mladinski center in hotel Hiša mladih je ob koncu maja znova pri-redil pester tematski teden, ki je na enem mestu združeval vse za pote-šitev okusov modnih sladokuscev z vseh vetrov.

Teden mode je pospremil že lansko otvoritev nove Hiše mladih, letos pa se je odvil v še večjem obsegu in velja za edini večdnevni modni dogodek na severnem Primorskem. Od 21. do 26. maja se je v prostorih MC Hiša mladih tako zvrstilo več različnih aktivnosti iz sveta mode za vse ge-neracije.

V popoldanskem času so bile med tednom na sporedu delavnice izde-lovanja nakita ter poslikave nohtov. Torkov večer je popestril intervju MC21 z manekenko in oblikovalko Jano Koteska, četrtkov pa predava-nje o kulturi oblačenja z Leo Pisani. Ves čas TM je bilo na ogled več raz-stav modne fotografije, svoje modne stile, nakit, broške, lesene torbice in druge modne kose pa je razstavljalo mnogo mladih primorskih obliko-valcev.

Vrhunec tudi letošnjega modnega tedna so bili dogodki ob koncu te-dna. Na petkovi večerni modni reviji so se predstavili modni oblikovalci

predvsem z Goriške, med njimi Teja Gvardjančič iz Branika, Mateja Lis-jak iz naselja Gaberje pri Ajdovščini ter Mihaela Časar, Barbara Hvala, Ines Drole Nanda in Robi Uršič iz Nove Gorice. V soboto je bil čez dan na sporedu bogat in že tradicionalen »ajdovski« art market. Kot novost je letos navdušil Vintage piknik s spre-mljevalnim programom, ki se je celo sobotno popoldne odvijal v parku ob Hiši mladih. Na okrogli mizi pa so popoldne poklepetali tudi sloven-ski modni blogerji in razglabljali o vplivu blogov na modno sceno pri nas. S sobotno modno revijo pa se je več kot uspešno zaključil Teden mode v Ajdovščini 2012. Na njej so s svojimi inovativnimi kreacijami postregli Tina Gorjanc in Branka Poljak iz Kopra, Vasja Lasič Brilj iz Solkana, Martina Četrtič iz Goriških brd ter Alice Bossman iz Lucije.

Ob tej priložnosti bi se radi za-hvalili vsem, ki so kakorkoli pripo-mogli, da smo drugi tematski teden ajdovskega mladinskega centra tudi letos uspešno pripeljali do konca. To so medijski sponzorji: Radio Robin in Radio Center, pa podjetje PAMI, frizerski salon The One, Leone, Fructal, Športno-zabaviščni center

Magma X, Ema Bavcon in Ana Jerič za Make Up Designery ter Tea Go-ljevšček kot maskerke. Dogodek v taki obliki ne bi uspel niti brez Za-voda za šport, pod okriljem katerega deluje Mladinski center Ajdovšči-na in vseh drugim podpornikov. Za vsebinsko in logistično plat Te-dna mode so bili letos odgovorni Hana Karim, Mojca Furlan, Ana Cukijati, Anja Korenč, Teja Gvard-jančič ter Polona, Matjaž in Matej iz MC-ja.

Se vidimo na Tednu mode 2013, fotogalerijo slik iz letošnjega leta pa si lahko ogledate na spletni strani Mladinskega centra Hiša mladih!

Teden mode pa je bil tudi navdih tokratnega Fotokrosa. Zmagovalno fotografijo je posnela Anja Korenč ter prvo nagrado sponzorja Magma X iz Nove gorice. Razstavljata še Samo Terbižan in Evgen Šuligoj. MC Hiša mladih

Podprite prizadevanja YHD za neodvisno življenje hendikepira-nih.Prispevajte svoj podpis – časa je še do 17. julija 2012.Pravilno izpolnjene obrazce je potrebno potrditi na upravni enoti, nato pa vam jih obvezno vrniti ali poslati na naslov YHD, Neubergerjeva 7, 1000 Ljubljana . Društvo bo le z obrazci v rokah dokazovalo potrebno število pod-pore.Obrazce lahko dobite na spletu, na portalu www.upravneenote.gov.si.Več informacij o akciji pa je na spletni strani www.yhd-drustvo.si

Skalpi so prodali Mars

Ajdovska rock skupina Skalp je pred avditorijem domače publike obeležila dan izida težko pričako-vanega albuma "Mars je prodan", ki je nastajal kar 5 let in na slovensko glasbeno sceno prinaša svež generič-ni rock ter pozitivna globlja sporo-čila.

Fantje iz skupine Skalp so njihov novi album predstavili na koncertu v ajdovskem mladinskem centru Hiša mladih, oboževalcem iz bolj oddalje-nih krajev pa so fantje v sodelovanju z radiem VAL 202 omogočili, da so jih lahko poslušali v živo preko ra-dijskih valov. »Vzdušje v Ajdovščini je bilo fantastično. Skalpi smo uživali vsako sekundo svojega nastopa, nav-dušena publika pa je našo evforijo še

dodatno podžigala. Zelo nas veseli, da se je zaradi zgodnje 18. ure tokrat koncerta udeležila tudi najmlajša publika,« je povedal Peter Krkoč, frontman skupine Skalp.

Fantje so material za album, ki je izšel pod okriljem založbe ZKP RTV Slovenija ter s sodelovanjem VALa 202 in Guerila, pripravljali kar 5 let. »Vsi nas sprašujejo zakaj ne izda-jamo albumov pogosteje. Danes je jasno, da se s prodajo albumov ne da preživeti. Zato nam založniki za ustvarjanje pustijo ves potreben čas, da nastane točno tak izdelek, kot smo si ga zamislili,« pravi Krkoč.

Album "Mars je prodan" vsebuje 10 skladb, ki na slovensko glasbeno sce-no prinašajo konkreten rock, brez

odvečne embalaže in marketinškega sijaja. Glasbeni vzorci in prijemi so originalno interpretirani z melodič-nim zvokom, diskretnimi kitarskimi rifi in enostavno ritmično linijo. Čist in jasen vokal v ospredju, ki je zašči-tni znak skupine, brezkompromisno odkriva misli, poglede in usode lju-di, ki ne pristajajo na povprečnost in so prav zato s svojim globljim spo-ročilom zmožni spreminjati svet. Skalpov novi album potrjuje, da slovenski rokovski sceni ne manjka potenciala.

Vse na novo predstavljene sklade so nastajale v novogoriškem studiu Bor, v produkciji priznanega kitari-sta Bora Zuljana, ki je poskrbel, da ima Skalpov generični rock svež in modern prizvok: »Bor je ponovno dokazal, da iz njegovega studia pri-hajajo izdelki, ki stopijo ob bok sve-tovni produkciji,« dodaja Krkoč.

Svoje nove skladbe, med kateri-mi je tudi zadnji singel z naslovom "Mars je prodan", bodo Skalpi v po-letnem času predstavljali na koncer-tih v živo, za njihov zadnji singel pa nameravajo fantje v kratkem posneti tudi videospot.

Več o Skalpih na www.skalp-on.net in www.facebook.com/skupina-Skalp.

Št. 13 • 15. junij 201212 Za dober namen

Razstava Umetniki za karitas lepo in dobro potujeLikovna dela iz 17. mednarodne

kolonije Umetniki za karitas tudi letos potujejo in z umetniško iz-povedjo plemenitijo ljudi in kraje kamor prihajamo, istočasno pa sporočajo in vabijo k solidarnosti z ljudmi v stiski. A ne samo to, mul-tivizija kolonije je na vse lokacije ponesla delovno vzdušje na Sinjem vrhu in lepote Gore.

Po Sinjem vrhu in Zemonu, so li-kovna dela najprej obiskala galerijo Ars v sosednji Gorici, kjer smo od naših slovenskih prijateljev na drugi strani lepo sprejeti, pa še nekaj je po-membno; razstava sovpada z Božič-nim časom, zato je njihova odprtost za nakup in dobra dela še toliko ve-čja. Januarja so bile slike in skulpture na ogled v Galeriji Družina v Lju-bljani. S svojo prisotnostjo je raz-stavo počastil tudi apostolski nuncij msgr. dr. Juliusz Janusz, ki si je še s posebno pozornostjo ogledal delo udeleženke kolonije iz Poljske. Vseh so se dotaknile besede nadškofa dr. Stresa, ki je rekel, da je Karitas v tem projektu združila etiko in estetiko.

Iz Ljubljane smo razstavo v febru-arju preselili v Galerijo Ars sacra v Maribor. Glasbena šola Antona Martina Slomška je tudi tokrat pri-spevala bogat glasbeni vložek. Raz-stavo je odprl nadškof dr. Marjan Turnšek.

V marcu se je razstava iz Maribo-ra preselila v Mestno knjižnico v Nazarje, večer so popestrili mladi glasbeniki domače glasbene šole, razstavo pa je odprla županja Majda Podkrižnik. Velikonočne praznike je razstava dočakala v Trstu, med naši-mi zamejskimi Slovenci, ki jo vsako leto sprejmejo s posebno naklonje-nostjo. Letos so bili ob tej priliki še posebej veseli ministrice Ljudmile Novak, ki je razstavo tudi odprla. Ob predstavitvi multivizije so prešerno zapeli pevci iz Opčin.

Posebno svečano je bilo med prvo-

majskimi prazniki v Grand hotelu v Portorožu. Tu je razstava Umetniki za karitas sprejeta s še posebno na-klonjenostjo. Za vse goste in obisko-valce hotela so pripravili zgibanke v slovenskem, italijanskem in angle-škem jeziku, kjer so povedali o lepo-ti in dobroti, ki se vsako leto rojeva na Sinjem vrhu. Večer sta obogatila člana istrske glasbene skupine Vruja. Razstavo je odprla strokovna sode-lavka kolonije slikarka Mira Ličen Krmpotič, pozdrav je izrekla tudi podžupanja občine Piran.

V juniju so slike razstavljene v Vin-ski kleti Goriška Brda. V tem času se v tem razstavišču dogajajo števil-ne prireditve in slike, ki so narejene zaradi dobrega plemenitijo prostore. Razstavo je odprl župan občine Brda Franc Mužič, večer pa je obogatil pevski zbor Srečko Kumar iz Koj-skega.

Veliko kilometrov je lepo in do-bro prepotovalo, v juliju nas čakajo v Bovcu, potem pa Mengeš, Idrija, Ministrstvo za obrambo Ljubljana in še kje. Ob vsaki razstavi likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn predstavi strokovno plat kolonije, sama pa sporočam o stiskah s ka-terimi se pri Karitas srečujemo. Pa ne samo sporočam, tudi vabim k solidarnosti v duhu gesla 17. kolo-nije »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratove solze.«

Krog Umetniki za karitas se nikoli ne zaključi, vrti se že polnih 18 let in v tem času že pripravljamo 18. med-narodno kolonijo pod naslovom: Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti…..in veliko, žal preveč, ljudi je med nami dobesedno potrebnih materialnih dobrin, po mojem prepričanju pa jih je še več lačnih spoštovanja, dobrih odnosov in solidarnosti.

Že danes povabljeni, da se nam pridružite na Sinjem vrhu ob dnevu odprtih vrat 16. avgusta. Slikarji so

že izbrani in ne dvomim, da bomo lahko spet občudovali nova in spo-ročilna likovna dela. Umetniki so nam lahko za vzgled, saj za ljudi v stiski darujejo svoj čas in svoj talent.

To pa je le ena od dejavnosti Ka-ritas, tista lepša, za dušo. Tudi to je potrebno, da zmoremo dan za dnem prisluhniti več kot 500 ljudem, ki jim ob materialni pomoči v našem Cen-tru karitas veliko pomeni prijazna beseda, vzpodbuda in nemalokrat tudi tiha prošnja Bogu, da bi zmogli prenesti težave, predvsem pa krivice s katerimi se soočajo. Sama sem pre-pričana, da bo sedanji kaos rešila le solidarnost, solidarnost med vsemi, ki še vedno v srcu dobro mislimo.

18. mednarodna likovna kolo-nija Umetniki za karitas

Med 13. in 17. avgustom bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino po-tekala že 18. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas, to-krat pod geslom: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti,

žejen sem bil in ste mi dali piti, nag sem bil in ste me oblekli…« (prim. Mt 25, 35-37).

Udeleženci letošnje kolonije bodo Ivana Andrić Todič , Ve-sna Benedetič, Milena Gregorčič, Anka Krašna, Buba in Ede Posa, Darko Slavec, Karmen Smodiš, Viktor Šest, Veljko Toman in Vin-ko Železnikar. Častna gosta: Jelka Reichman in Mirsad Begič, ume-tnikom pa se bodo pridružili tudi strokovni sodelavci in darovalci ob dnevu odprtih vrat.

Izkupiček prodanih del bo na-menjen pomoči otrokom v stiski.

Vabljeni na dan odprtih vrat kolonije, v četrtek, 16. avgusta od 18. ure dalje.

Informacije: gsm 041 429 713 ali jozica.licen@rkc.si . Spletna stran: http://karitas-kp.rkc.si//

Jadranu Hreščaku v slovo

V času, ko se narava odeva v bujne spomladanske barve in ko klasje na poljih že žari v zlato rumeni svetlobi, nas je pretresla novica, da se je Jadran Hreščak, predsednik našega Foto-grafskega društva Veno Pilon Ajdo-vščina, za vedno poslovil od nas.

Novica je bila toliko bolj presenetlji-va, ker je še dan prej urejal zadeve v zvezi z delovanjem/ društva, dva te-dna pred tem pa je v celoti pripravil gradivo za 8. Skupščino društva, tako poročilo o delu, finančnem poslova-nju in podrobnem programu dela društva v prihodnjem obdobju.

Foto Veno Pilon Ajdovščina je bilo na njegovo pobudo ustanovljeno leta 2003. Kot ljubiteljski fotograf je čutil potrebo in željo, da se v ajdovskem okolju organizirano povežejo ljubi-teljski fotografi ter vsi ostali, ki jim je fotografija ljuba, saj se je zavedal, da jim bo to omogočalo večje priložnosti za ukvarjanje s tistimi dejavnostmi, predvsem izobraževanjem, ki pospe-šujejo razvoj fotografije, oziroma ra-zvoj posameznika na tem področju.

Na ustanovni skupščini je bil izvo-ljen za predsednika društva, njegov predsednik je ostal do zadnjega.

K delu z društvom je pristopil z nje-govo prislovično zagnanostjo, delav-nostjo, natančnostjo in n načrtnostjo. Že ob ustanovitvi društva je imel za-črtan lok, kako naj bi se društvo kora-koma razvijalo. Poleg teorije, ki smo jo člani društva pridobivali na števil-nih seminarjih in delavnicah, smo na njegovo iniciativo izvajali delavnice tudi na terenu. Že prvo leto nas je po-peljal na foto delavnico v neokrnjeno naravo slapov Gačnik in Pršjak, takoj naslednje leto pa po vaseh Slovenske Istre, Krasa, vsako leto kam v skrite kotičke naše dežele. Organiziral je de-lavnico »Razglednice Ajdovščine«, žal je ostala nedokončana želja po foto-grafskem dokumentiranju naših vasi.

Vsako leto je organiziral pregledno razstavo članov društva. Vsakemu razstavljavcu je namenil vzpodbudno

besedo ter že legendarno steklenico domačega vina. Veselil se je vsake samostojne razstave naših članov v Mercator centru, posebno pa še na-grad, ki jih naši uveljavljeni člani prejemajo na fotografskih natečajih, tako doma kot po svetu. Zelo si je pri-zadeval v delo društva vključiti mladi rod, zato je bil upravičeno ponosen na skupinsko razstavo fotografov aj-dovske in vipavske gimnazije letošnje leto.

Iz domačega okvira je že leta 2003 društvo popeljal z organizacijo slo-venskega fotografskega natečaja Trta in vino, ki se je v letu 2004 preimeno-val v Kruh in vino, vse do leta 2007. Svoje znanje, vedenje in izkušnje , ki jih je pridobil z organizacijo teh natečajev je želel nadgraditi, zato je Kruh in vino , spet na njegovo inicia-tivo, prerasel v sedaj, med ljubitelji in poznavalci fotografije, že uveljavljen in priznan mednarodni fotografski natečaj Med nebom in zemljo, ki je v lanskem letu privabil udeležence iz 55 držav sveta.

V tem kratkem povzetku ni mogoče našteti vsega, kar je Jadran opravil za naše za društvo. Njegova skrb so bila zagotavljanje finančnih sredstev, ma-terialnih pogojev, organizacija raz-stav in natečajev, delavnic, pogovori s sponzorj itd., ne nazadnje (kot se je včasih upravičeno jezil) tudi odklepa-nje društvenih prostorov.

Žal usoda ubira nam nerazumljen poti. Jadran je odšel v času, ko se društvo pripravlja na praznovanje svojo desetletnice. Za prepoznavnost in uspeh našega društva gre zahvala predvsem Jadranu, ki je skoraj ves svoj prosti čas zadnjega desetletja namenil delovanju društva. Člani društva smo mu za vse, kar je storil za naše društvo neizmerno hvaležni. Ohranili ga bomo v trajnem spomi-nu, z nami bo na vseh naših fotograf-skih poteh.

Fotografsko društvo Veno Pilon Ajdovščina

Rdeči noski tudi v naših koncihDruštvo za pomoč trpečim in bol-

nim – Rdeči noski deluje že od leta 2004, ko smo odprli prvi redni teden-ski program na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Od leta 2007 smo program razširili in pogosteje obiščemo tudi bolnišnice preostale Slovenije. Ob tor-kih smo v Mariboru, ob sredah trije pari klovnov zdravnikov na Pediatrič-ni kliniki Ljubljana, ob četrtkih dva para klovnov v celjski bolnišnici in na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Izvaja-mo tudi šest mesečnih programov v Novi Gorici, na Stari Gori, Trbovljah, Novem mestu, Jesenicah ter v Rehabi-litacijskem inštitutu Soča v Ljubljani. Vsak prvi ponedeljek v mesecu smo torej tudi na otroškem oddelku vam najbližje bolnišnice v Šempetru pri Novi Gorici, prav na iste dneve se ustavimo tudi pri otrocih na Oddelku za invalidno mladino v Stari Gori. V ekipi, ki opravlja vedre vizite je že 15 klovnov zdravnikov, ki so profesio-nalni umetniki, usposobljeni za delo v bolnišnici in letno obiščejo 23000 otrok na več kot 400 vizitah.

Poleg obiskov v bolnišnici, skušamo

biti prisotni tudi v domovih za stare in centrih za usposabljanje ter dru-gih zdravstvenih ustanovah, kamor nas večkrat povabijo. Lani smo v teh ustanovah obiskali 4000 ljudi. Vaše starostnike smo zabavali v bližnjem Centru starejših Pristan v Vipavi lan-sko zimo, letošnjo pomlad pa starej-še, ki bivajo v Domu za starejše BOR v Črnem Vrhu. Lanski maj pa smo z obiskom popestrili tudi varovancem Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Vipavi. Z največjim veseljem pa se bomo odzvali povabilu, da obiščemo vaše najbližje tudi vašem domu upokojencev in varstveno de-lovnem centru v Ajdovščini.

Vendar pa naše društvo ne deluje samo v bolnišnicah, temveč s progra-mom 'Zgradimo most med bolnimi in zdravimi' gostujemo tudi po osnovnih in srednjih šolah, kjer predstavljamo naše delovanje, pristop k otrokom in želimo v mladih spodbuditi nov elan za dobrodelno udejstvovanje, pomoč sočloveku in splošno osveščati o pozi-tivnem pogledu na svet. Naš program je namenjen predvsem odraščajočim

mladostnikom. Verjamemo, da smo nagovorili tudi kakšnega mladega Aj-dovca ali Ajdovko, saj smo program izvajali v veliko srednjih šolah po Slo-veniji, med drugim tudi na Srednji zdravstveni šoli v Novi Gorici.

Za nasmehe bolnih in osamljenih!Mnogo ljudi se na nas obrne po informa-cije, kako lahko našemu društvu pomaga. Dva zelo preprosta načina sta: - sodelovanje v akciji 'Recikliranje za na-smeh', ki poteka že šesto leto. V tej akciji zbiramo odpadne kartuše in tonerje. Od vsake še uporabne kartuše Rdeči noski prejmemo 1 €. Kartuše lahko v Ajdo-vščini oddate v Srednji šoli Veno Pilon, Zdravstvenem domu, na Uradu za delo, v Osnovni šoli Danila Lokarja, na Občini, v Glasbeni šoli ter v Domu starejših obča-nov. Kartuše se zbirajo tudi v prostorih za-sebnih podjetij (Smart & Escargo d.o.o. v Črničah, Petrič d.o.o. ter Siltoni Transport d.o.o.). Srčna hvala vsem, ki nam omo-gočate zbirati kartuše, in tistim, ki jih na zbirna mesta prinašate. Več informacij za podjetja in organizacije, ki bi želela zbirati na: www.recycling4smile.org- SMS donacija, kjer na 1919 pošljete ključno besedo NOSKI in donirate 1 €, ali pa NOSKI5 in donirate 5 €.Zbrana sredstva namenimo za obiske bolnih in trpečih. Najdete nas na www.rdecinoski.org ali na www.facebook.com/rdecinoski.klovnizdravniki

Št. 13 • 15. junij 2012 13Dediščina

Moja pot v šolo - 2. del(nadaljevanje iz prejšnje številke

Ajdovskih novic) Skupaj z enkrat več drugič manj in

enako razposajenimi Dolenjci, Bačr-

ci in Planinci (Uhajnci in Tevčani so bili z nami že z Ustja) smo po Repi-čevci nadaljevali proti Ajdovščini.

Še nevidno so napovedovali le cer-kveni zvoniki, dimnik in že takrat več kot petdeset let stara kamnita stolpa nič več samo tekstilne tovar-ne. Severnega, z manj slikovito stre-ho, stopniščem in dvigalom, je po vojni z dekretom dobil Fructal. Juž-nega, s stopniščem in vodnim rezer-voarjem v najvišjem nadstropju, in s tako slikovito ter danes hudo propa-dajočo streho, pa TTA.

Cesta po Repičevci v smeri jug – sever je bila z vzhodne strani skoraj v celotni dolžini zaščitena s nepre-dirno mejo, redke njive na zahodni strani pa so bile »čudne«. Nivo ze-mlje je bil tudi za ped (približno 25 cm) nižji od okoliške travniške ledi-ne.

Odgovor »v živo« in v velikanski povečavi smo dobili letošnjega fe-bruarja. Po zaslugi bedastih načr-tovalcev melioracij in komasacij iz sedemdesetih let je orkanska burja z dobesedno »obritih« ajdovskega in polj Dolenje – Ustje odnesla na tiso-če kubikov zemlje. Če drži, da je za 1cm zemlje (humusa) potrebnih sto let, bodo letos kmetje orali zemljo iz Kristusovih časov.

Po desnem in takoj nato levem ovinku, na južnem robu Curkove senožeti v Strujnci, se je pred nami odprl nov svet.

Dograjena nova predilnica TTA za novo žično ograjo je skrila v spomin vtisnjen ogromen kup premoga pod vitkim dimnikom. Prej blagi levi ovinek je postal oster in našo pot po novi trasi usmeril vzdolž dvesto metrov dolge ograje, ki je ni hotelo biti konec. Danes je to slepa cesta, ki vodi v Špar in IKO. Na Babniku, ob novem vhodu v TTA, smo se vrni-li na staro, takrat tudi uradno ime-novano Uško pot. Del »poti v šolo« generacij pred nami je izginil pod predilnico in zelenicami okrog nje.

Tudi prvotne poti po Repičovci, desnega in levega ovinka, Strujnce in Curkove senožeti ni več. Vzela jih je hitra cesta, obvoznica in Hofer, Špar ter Ika

Na Babniku je bila prva od treh »fbrških« hiš na levi in cesta na Daps na desno. Daps menda izvira od Dr-žavno avtoprevozniško podjetje, ki je

bilo tu, ko je bila Ajdovščina »glavno mesto« Cone B do leta 1954. In na Daps so starejši takrat hodili plesat, v Dom kulture, po vojni, ob nedeljah in praznikih udarniško »dvakrat

grajen« (prvi je hitro zgorel). Nedol-go tega se je leta 1978 temeljito ob-novljen (še kasneje je bila z novejšo zamenjana vsa odrska oprema) zelo hitro »umaknil« Lidlu.

Skrivnostna zgodba, če vidimo, da niti m2 Lidla in le nekaj parkirišč stoji na prostoru, (v tišini skoraj vseh in vsaj nemim soglasjem vseh) podr-tega edinega ajdovskega Dom kultu-re. Montažni Lidl in parkirišča so na prostoru parka-parkirišča in dveh

tudi porušenih hiš, ki sta stali tik ob mreži Fructala. Starejša, zgrajena za delavce Ajdovske predilnice že v 19. stoletju, je bila v zelo slabem stanju in delno že prazna. Druga, manjša in mlajša, pa je bila v stanovanjsko hišo preurejena iz objekta, zgrajenega za transformatorsko postajo.

Skozi park je vodila pešpot do vho-da na Fructal in mimo (današnje) vratarnice naprej čez »rojo« (kamnit vodni kanal, ki je hubeljsko vodo od šturskega mosta dovajal za pogon prve ajdovske predilnice) do poti, ki je med »rojo« in strugo Hublja vo-dila do šturskega mosta nasproti še vedno »Jochmannovega mlina«.

Prvo »fbrško« hišo na Babniku je od makadamske ceste ločil globok jarek in ob njem, skoraj na cesti, so rasli mogočni hrasti. Jarek je po levi spremljal cesto naprej tudi mimo ostalih dveh »fbrških« hiš in se kon-čal (začel) pri železniškem nasipu.

Če smo do tukaj hodili po desni strani ali se preganjali po celi poti, smo naprej od Babnika, predvsem mlajši, stopili skrajno levo. Na desni, takoj za križiščem poti za Fructal, je stala in obratovala klavnica. In prav v času naše poti v šolo je bilo pogo-sto na vrsti prvo od klavniških opra-vil. Pri široko odprtih vratih, napol

na dvorišču, z veliko krika, krvi in vode. Ja, to je današnji Gasilski dom, za klavnico in pred tem pa je bilo tam tudi Kurivo.

Do križišča z Goriško cesto je bil na levi zanimiv konec železniškega na-sipa. Visoko nad našimi glavami, saj je bil nivo Uške poti veliko nižji od današnje Tovarniške ceste. Neredko se je prav na koncu tirov »oddihala« v oblake pare in dima zavita lokomo-tiva. Na desni je stalo Mizarstvo Va-

lič – stanovanjska hiša in delavnica. Tu sta bila še prometni znak STOP (Bog mi je priča, da prehoda za pe-šce ni bilo) in lipa. Da, ista, danes že mogočna lipa, ki je, upam, ne samo po sreči, pač pa tudi po pameti, pre-živela že nešteto preureditev križišča in gradenj nad in pod cesto. Zaradi mesta in mlajših enako upam, da se še dolgo ne bo pojavil kakšen načr-tovalec le z ravnilom in brez pameti ali vsaj krivuljnika in lipi nebi več pomagala niti sreča.

Da ne bo pomote, od Repičevce do križišča je bilo levo in desno od ceste samo našteto in nič drugega. Ne nič, Pod postajo, na Mircah in naprej na Gmajni so bili senožeti, vrtovi, travniki, vemo zakaj redke in majhne njive in vrtovi, in z grmov-jem obrasli zemeljski nasipi (ostanek skladišč streliva v I. svetovni vojni). In sredi vsega tega »nič« je prav na Mircah stala še edino bela kapelica, tista, ki so jo morali pred leti presta-viti. Skoraj gotovo davno postavljena ob stezo na pot iz Plač: »po kamnih« čez Jelšek in Gmajno ter Mirce v aj-dovsko predilnico. Na poti na delo. Prvi že pred 185 leti.

Iz Uške poti se je proti zahodu od-piral razgled mimo železniške po-staje do letališča in Boneta ter Nem-škarice. Če nebi bila zemlja okrogla, bi videli še do Ceste. Veduti pa je dominiral Vipavski Križ. Tako kot še danes, toda žal le še na izbranem

kraju. Na križišču za Mlinotest, Ku-rivo, KSD in dalje se zazrite proti za-hodu. Po pameti ali sreči načrtovana in zgrajena, upam le, da se tista cesta res ne bo kdaj končala v Vipavskem Križu.

Po prečkanju Goriške ceste (na prihod kakšnega avtomobila je bilo treba predolgo čakati) nas je steza vodila diagonalno čez posebej ob četrtkih zanimiv »živinski plac«. Da. Tam, kjer so danes pošta, Market, bloki ob Lokarjevem drevoredu itd.

Za vogalom nekdanjega SDK pa smo se znašli v novem križišču Gre-gorčičeve s Cesto 5.maja. Na levi - park z impozantnim spomenikom padlim osvoboditeljem, ki pa naj bi istočasno (takrat še nismo razume-li) kazal kod naj gredo Gorjani do-mov. Čez cesto pa na levi cerkev in na desni postaja Milice (res je). Tako »zavarovane« z leve in desne nas je le še nekaj deset korakov ločilo od šole – nove, ogromne šole na levi, takoj za igrišči. Po hodnikih in stopniščih še surov beton, v velikih in tako sve-tlih učilnicah pa »vinaz« ali linolej. V vrečkah smo prinesli copate, ne-redko izdelane iz starih plaščev, podplati pa so bili izrezani iz plaščev biciklov.

Čez cesto na Gradišče (danes ulica Quilijano) je iz Rizzatove žage rasla LIPA.

Bilo je prve dni septembra 1961. Dušan Krečič

Goriška cesta, pogled proti zahodu: v sredini je križišče z Uško potjo (da-nes mestno krožišče), v ozadju je videti stanovanjsko hišo za železniške delavce, danes obnovljena v C3. Fotografija je nastala ob pričakovanju obi-ska maršala Tita in etiopskega cesarja Haileja Selassiea na poti v Trento. Foto: arhiv PANG, fond Tekstina Ajdovščina

Repičevca Foto: arhiv PANG, fond Tekstina Ajdovščina

Temelji predilnice: za barakami je nova obvoznica, pred ostanki stare Uške poti, v ozadju kapelica pred prestavitvijo. Foto: arhiv PANG, fond Tekstina Ajdovščina

Babnik: Ostrešje Doma kulture, takoj za njim Uška pot, v ozadju fotografije se vidi železniška postaja. Foto: arhiv PANG, fond Tekstina Ajdovščina

Št. 13 • 15. junij 201214 Aktivno

Lojzka Bratina in Društvo podeželskih žena PredmejaLojzka Bratina

Alojzijo Bratina, ki jo vsi kliče-jo Lojzka, poznam že zelo dolgo in sicer kot kuharico. Najprej iz hotela Planika in kasneje iz menze Mlino-testa, kjer dela zadnjih 22 let. Kot za-gnano prostovoljko in ustvarjalko pa sem jo spoznal šele v zadnjem času in presenečenja so se kar vrstila. Je predsednica zelo aktivnega Društva podeželskih žena Predmeja, poleg tega pa še piše pesmi in povesti – izdala je že dve knjigi, ima celo svoj CD in še marsikaj bi se našlo.

Prvo knjigo ali bolj knjižico je Lojz-

ka izdala leta 2008 v samozaložbi – gre za zbirko pesmi pod skupnim naslovom Na gori je moje zavetje. V spremni besedi je Franc Černigoj zapisal: »… da imamo Gorjani sre-čo, da imamo Lojzko. Tisto Lojzko, ki zna vse bistveno v življenju in o življenju samem povedati na tak ne-posreden in iskren način; ki je vedno nasmejana, svetla, polna pozitivne energije, ki jo nesebično trosi okoli sebe …«

Njena druga knjiga, ki je izšla letos ravno tako v samozaložbi, nosi na-slov Domača vasica. Ponovno je to pesniška zbirka, na koncu pa je tudi kratka zgodba. Knjižico je sama pod-naslovila z besedami, ki povedo veli-ko o njej: »Živim na Gori z mojimi dragimi GORJANI, s katerimi čutim UTRIP Gore … RAZMIŠLJAM o življenju in PRIJATELJSTVU z nji-mi in to je moja večna in neizčrpna LJUBEZEN …«

Poizkusila se je tudi v glasbi. Filip Vidmar je uglasbil štiri njene pe-smi, ki so dobile svoje mesto v knjigi Domača vasica. Ima pa Lojzka tudi svoj CD, ki ga je izdala leta 2010.

Kam spada oziroma kaj ji pomeni? Vse pove naslov zgoščenke – Gora. V njej je dvanajst skladb, ki jih poje sama, na kitari pa jo spremlja avtor glasbe Aleksander Cepuš.

Društvo podeželskih žena Pred-meja

Trenutno ima 20 članic. Nasto-pajo v narodni noši, ki so jo nosile gorjanske žene v začetku prejšnjega stoletja. Široko, do tal segajoče kri-lo, predpasnik in ozka oprijeta bluza do pasu z nabranimi rokavi ter viso-ki čevlji z vezalkami, na bluzi pa še čipka matere Gorjanke, ki v lesenem

škafu nese vodo.Gorjanke in gorjani so že od nek-

daj veljali za družabne ljudi. Veliko so delali – doma in po svetu – radi pa so tudi poklepetali. Moški so se ob nedeljah dobivali v gostilni, igrali karte, vmes rekli kakšno moško pa

tudi kak kozarček se je prilegel, zra-ven pa so še kaj zapeli. Ženske so se zbirale v kaki hiši, s seboj so vzele »matevža« (bulo) in ob petrolejkah klekljale in pletle iz domače volne.

Tovrstno tradicijo obuja in goji sedaj Društvo podeželskih žena s Predmeje. Pred 10 leti je bila ustano-

vljena pevska skupina, ki jo je dolgo vodil gospod Filip Vidmar, sedaj pa njegovo delo nadaljuje Katica Vid-mar. Nastopajo na prireditvah v oko-lici, vabijo jih na gostovanja, imajo pa celo štiri lastne skladbe.

Aktivna je dramska skupina, ki že nekaj let pripravi vsako leto novo igro domačih avtorjev. Samo lani so imele 12 predstav in gledalci so bili vedno do solz nasmejani.

Na Gori je doma tudi čipkarstvo in v društvu deluje zelo aktiven čipkar-ski krožek. Posebej so ponosne na svoj vzorec čipke oziroma vzorec, ki je bil narisan prav za njih. To je čipka z motivom rože hladnikovke (Hla-dnikia Pastinacifolia – po botaniku Francu Hladniku), ki raste samo na področju Trnovskega gozda.

Članice društva so aktivne tudi na področju pohodništva, skrbijo za urejen videz spomiskih obeležij na Predmeji, ob turističnih kažipo-tih posadijo rožice … Sodelujejo pa tudi z ostalimi društvi in velikokrat priskočijo na pomoč tako, da ku-hajo golaž, pečejo pecivo … Branko Lavrenčič

Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami

Društvo upokojencev Renče, Ob-čina Renče-Vogrsko in Pokrajinska zveza društev upokojencev Severne Primorske, so organizirali konferen-co na temo: »AKTIVNI STAREJ-ŠI SOUSTVARJAMO PRIJAZNO SKUPNOST.

Konferenca je potekala v veliki dvorani Kulturnega doma v Buko-vici. To je bil osrednji dogodek na severnemu delu primorske v Evrop-skemu letu aktivnega staranja in so-lidarnosti med generacijami.

Vse prisotne je pozdravila Zmaga Prošt predsednica DU Renče, Alojz Vitežnik, predsednik Pokrajinske zveze društev Severne Primorske je izpostavil probleme, s katerimi se srečujejo starejši in poudaril, da kljub nezavidljivemu položaju v dr-žavi starejši rešujejo stiske mladih. Konference sta se udeležila župana Aleš Bucik in Milan Turk, Aleš Ken-da nacionalni koordinator Evrop-skega leta, Lučila Hvala direktorica Zavoda za zaposlovanje Nova Gori-

ca, Aldo Trnovec koordinator pro-grama Starejši za višjo kakovost ži-vljenja doma. Dvorana je bila polna, udeleženci so bili upokojenci, člani različnih društev, ki prostovoljno delujejo v kulturi izobraževanju, športu, sociali. Predstavljeni so bili primeri dobrih praks, ki so ponekod že uveljavljeni v vsakdanjem življe-nju, krepijo medgeneracijske vezi in pripomorejo h kakovosti bivanja v okolju, kjer živimo.

Na srečanju je bilo izpostavljeno dejstvo, ki je z novim zakonom po-stavilo v težak položaj mnoge sta-rejše, ki so se odpovedali skromne socialne pomoči, da ne bi bremenili svojih otrok.

Z mnogimi predlogi bi starejši po-magali na področju sociale, gospo-darstva v dobrobit vsega prebival-stva, saj modrost in izkušnje še kako štejejo. Veliko je že postorjenega, a še vedno ostaja mnogo dela, ki pa se ga starejši ne branijo, le vrata naj bodo odprta za medsebojno sodelo-vanje.

S kulturnim programom so srečanje popestrili člani in čla-nice DU Ajdovščine; Dram-sko pevska skupina ZARJA. NV

Tudi NPK ena od poti do novih možnosti za zaposlitev»Osnovna šola za odrasle je le prvi

korak, nato si bom pridobil naciona-lno poklicno kvalifikacijo in poiskal zaposlitev, da pridem do kruha!«

Tako nam je zaupal udeleženec predstavitve izobraževalnih možnosti za brezposelne, ki je v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje po-tekala v juniju na Ljudski univerzi Ajdovščina.

Prvi korak je izredno pomemben – korak naprej! Zato smo organiza-torke izobraževanja najprej poudarile pomen izobraževanja v današnjih časih in skušale spodbuditi prisotne k vključitvi v nadaljnje izobraževanje.

Nato smo s pomočjo spletne strani www.lu-ajdovscina.si predstavile izobraževalno ponudbo in predvsem brezplačni program osnovne šole za odrasle, v katerega vpisujemo celo leto. Vpiše se lahko vsak, ki ima 15 let in je izpolnil osnovnošolsko ob-veznost. Način šolanja je prilagojen odraslim. Končana osnovna šola je lahko odličen začetek na poti do us-peha v življenju, saj omogoča boljšo samozavest, zaposlitev in nadaljevan-je izobraževanja.

Udeleženci predstavitve so poka-zali veliko zanimanje za Nacionalne poklicne kvalifikacije. Osebe s pri-dobljeno listino NPK so na trgu dela

vse bolj iskane. Vsak, ki izpolnjuje predpisane pogoje in uspešno opravi izpit, lahko pridobi dokazilo o uspo-sobljenosti za opravljanje poklica.

Ljudska univerza Ajdovščina ponu-ja pripravo na izpite in v sodelovanju z Republiškim izpitnim centrom izpite za pridobitev javno veljavne listine NPK na različnih poklicnih področjih:

Zeliščar, Ekološki kmetovalec, Izde-lovalec kruha, potic, peciva in teste-nin na tradicionalen način,

Predelovalec mleka in Predelovalec mesa na tradicionalen način,

Maser, Refleksoterapevt, Man-iker, Pediker, Socialni oskrbova-lec, Pomočnik kuharja, Pomočnik natakarja, Čistilec prostorov, Računovodja za manjše družbe, sa-mostojne podjetnike in zavode.

Udeleženci dobijo teoretična in praktična znanja, ki jih potrebujejo

za opravljanje izbranega poklica. Pro-grami so zanimivi še posebej za tiste, ki imajo nek nedokončan ali končan poklicni program in potrebujejo hitro prekvalifikacijo, zaradi iskanja nove zaposlitve.

Nekateri ne potrebujejo javno vel-javne listine. Tisti se lahko vključijo v izobraževanje, pridobijo nova stro-kovna znanja in potrdilo o udeležbi, ne opravljajo pa izpita. Spet drugi pa imajo znanja, saj so morda že več let opravljali določena dela in lahko opravljajo samo izpit.

Zanimiva strokovna usposa-bljanja so tudi Ponudnik tradicio-nalnih izdelkov, pridelkov in sto-ritev, Računovodja, Usposabljanje skladiščnikov, Izobraževanje za voznike viličarjev, Strojepisje na računalniku in poslovna kore-spondenca ter številna druga. Helena Furlan

Slavnostna akademija ob 20. obletnici IPA Regionalnega kluba Nova Gorica

IPA (Mednarodno policijsko zdru-ženje) Regionalni klub Nova Gorica je v petek, 25. maja 2012, na dvorcu Zemono pri Vipavi slavnostno obe-ležil 20. obletnico ustanovitve IPA kluba Nova Gorica. Svečane akade-mije so se udeležili člani kluba, pred-stavniki regionalnih klubov sekcije Slovenije, IPA klubov iz tujine in sicer Italije ( Lignano, Monfalcone, Trieste), Hrvaške (Istra), Madžarske

(Solnok), Slovaške (Dunajska sreda) in Srbije (Smederevo), ter drugi va-bljeni gosti.

Začetek slavnostne akademije je naznanil kvartet trobil slovenske Policije, ki je zaigral državno in IPA himno. Prireditev je potekala v ču-dovitem okolju dvorca Zemono, pod vodstvom znane novinarke Ingrid Kašca Bucik. Predsednik Bruno Ipa-vec je v slavnostnem govoru pred-

stavil pomembnejše okoliščine in ključne posameznike za ustanovitev regionalnega kluba za Primorsko, kot se je ob nastanku klub imenoval. V nadaljevanju pa so bila posame-znim članom podeljena priznanja IPA za uspešno delo v klubu. Pose-bej za to priložnost so bile izdelane tudi priložnostne plakete, ki so bile podeljene posameznim zaslužnim članom in podjetjem, ki že več let

uspešno sodelujejo pri aktivnostih regionalnega kluba.

Zaključek slavnostne akademije so z odlično predstavo popestrile čla-nice mladinske tamburaške skupine

»Tamburjaši« iz Vipave. Druženju je sledila skupna večerja in zabavni program, med katerim je potekala tudi tradicionalna izmenjava daril med gostujočimi IPA klubi.

Št. 13 • 15. junij 2012 15Tretje življenjsko obdobje

Ta globokoumna izjava je avtorstvo poslanca Jožefa Horvata na seji državnega zbora ob sprejemanju varčevalnih ukrepov. Kam, gospod poslanec, bomo naredili ta korak? Čez rob? Kako globoko v propad? Naslednja izjava oziroma zelo izvirna rešitev je prišla iz ust slavnostnega govornika na proslavi, ki je bila 16. maja letos v Kočevju. Gospod Lojze Peterle nas je podučil: »Sploh ni treba teoretizirati in ideologirati. Zadeve so v osnovi zelo preproste – preprečiti je treba krajo, odpravili korupcijo in uvesti pravno državo.« Se strinjam, zelo prav imate. Toda komu je ta poduk namenjen? Ljudem, ki izgubljajo službe in socialne pravice ali politikom, kar je gospod Peterle že 22 let. In ta gospod, ki kot evropski poslanec mesečno prejema okoli 10.000 evrov neto plačil, v omenjenem govoru nadaljuje: »Gospe in gospodje, ali si kdo res želi visoko inflacijo, sistem par ne par, bi radi spet odnašali devize čez mejo in kupovali šuškavce v Trstu ter dolgo stali na mejah?« Ne, gospod evropski poslanec. Tega ne želimo. Želimo pa polno zaposlenost, socialno državo, možnost dopusta in šolanja za vse, poštena sodišča in predvsem jasno perspektivo. Želimo si tisto Slovenijo, ki je, polna možnosti, pričela svojo osamosvojitev. Na to, kar ste naredili vi in vaši tovariši politiki v teh dobrih 20 letih, res ne morete biti ponosni. Dobesedno izropali ste Slovenijo. Bili smo znani kot delavni, pošteni in sposobni. Imeli smo daleč najbolj razvito gospodarstvo … Leta 1990 sem bil prepričan, da bomo, osvobojeni bremena nerazvitih in pogoltnega Beograda, dobesedno poleteli v smeri švicarskega ali skandinavskega standarda. Imeli smo to možnost. Imeli smo potenciale. Kaj pa sedaj?. Po vseh pokazateljih drvimo v smeri grškega scenarija.

Pred tremi leti je bil nemški Opel na robu propada. Odločitev – 8.000 ljudi takoj na cesto. A je nogo med vrata postavila nemška kanclerka Angela Merkel. Zagrozila je lastnikom in bankam ter se nato lotila sistematičnega reševanja. Noben neoliberalni cepec ni kričal, da to ni delo vlade. To je delo vlade v krizi in ne besedičenje o umiku države iz gospodarstva in da naj trg opravi svoje. Sedaj je Opel zopet ena najuspešnejših avtomobilskih tovarn. Kaj je torej delala nemška predsednica vlade v času krize? Reševala je proizvodnjo in delovna mesta. Tega ni razumel Pahor in tega ne razume Janša (po Mladini št. 13, marec 2012).

Podobno se je dogajalo z avstrijskim gradbenim gigantom Strabagom. Bil je tik pred stečajem, ko so država in banke svoje dolgove spremenile v lastniške deleže in pregovorile Ruse, da so ostali v solastništvu. Sedaj je Strabag s 76.000 zaposlenimi eden največjih evropskih gradbincev.

Kdo bo posmemal kanclerko najuspešnejše evropske države, ki je že prebrodila krizo? Merklovo je bilo groza, ko je bilo v nevarnosti osem tisoč delovnih mest. Nemčija ima 80 milijonov prebivalcev. Primerljivo je v Sloveniji to 200 delovnih mest. Koga v slovenski politiki briga stečaj podjetja z 200 zaposlenimi. Kdo bo postavil nogo med vrata v primeru stečaja Primorja? Kateri naš politik razume, da brez Primorja ni več slovenskega izvajalca za velike projekte. Ne brigajo me lastniki. Skrbi me dodatnih skoraj tisoč brezposelnih v Vipavski dolini in pa seveda to, da bomo še na enem področju odvisni od tujcev. Tisoč brezposelnih pa pomeni vsaj še dodatnih tisoč prizadetih. Propadla je Tekstina, propadla je Lipa, že dolgo ni več Kovinskega in Batuj (TPO). Postavlja se vprašanj,e kdaj bo Fructal preseljen v Srbijo. Seveda imamo paradnega konja Pipistrel in še nekaj uspešnih podjetij in podjetnikov. Vendar oni ne morejo zaposliti množice brezposelnih. Tragično je tudi, da v gospodarstvu občine skoraj da ne potrebujemo visoko izobraženih kadrov. Srhljiv je podatek, da bodo z najnovejšimi varčevalnimi ukrepi najbogatejši dobili dodatne davčne olajšave v višini 400 €, povprečna mamica na porodniški pa bo dobila 900 € manj.

Ne morem si kaj, da ne bi v tem uvodniku izrazil malo svoje jeze in še več zaskrbljenosti. Jezo nad vsemi bivšimi in sedanjimi politiki, ki so poskrbeli predvsem zase in za svoje. Dovolili ali celo sodelovali so pri produciranju tajkunov in pri izginjanju denarja v davčnih oazah. Zaskrbljenost pa za jutri, za svoje otroke in vnuke. Zaskrbljenost za generacijo starejših, ki je veliko potrpela in se stalno odrekala za boljši jutri. Sedaj se mnogi upravičeno bojijo, ali bodo imeli vsaj za najosnovnejše potrebe in preživetje. Tisti, tako opevani » jutri« se nam sedaj kaže v precej grdi luči.

In da ne bi končal s prevelikim pesimizmom, bom uporabil še en citat. Že davnega leta 1936 je hrvaški pisatelj in pesnik Miroslav Krleža v svoji kajkavščini napisal verz: »Nigdar ni tak bil,o da ni nekak bilo, pak ni vezda ne bu, da nam nekak ne bu …«. Približen prevod bi se glasil: »Nikoli ni bilo tako, da ni nekako bilo, pa upajmo, da nikoli niti ne bo, da nekako ne bo …«. Upajmo.

branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Stojimo na robu propada, toda mi bomo naredili korak naprej.

Društvo MOST –Univerza za tretje življenjsko obdobje

Veliko občanov ve, da ima občina Ajdovščina univerzo ter da je Aj-dovščina univerzitetno mesto. Pri tem se predvsem misli na oddelek novogoriške univerze, ki z dvema študijskima programoma domuje v novi stavbi v bližini upravne eno-te, na lokaciji nekdanje vojašnice v Šturjah. Vendar imamo še eno uni-verzo in sicer Most – Univerza za tretje življenjsko obdobje. S šestimi glavnimi študijskimi oddelki in zno-traj njih širokim izborom dodatnih možnosti ter s 332 študenti je to kar velika institucija. Univerza brez la-stnih prostorov in brez profesional-no zaposlenih predavateljev redno izvaja aktivnosti, ki lahko ponudijo veliko vsem, ki želijo biti aktivni ter se izobraževati. Društvo je uspešno po zaslugi delavnih animatorjev in mentorjev ter neštetih ur prostovolj-nega dela upravnega in nadzornega odbora, prav tako pa tudi številnih članov. Osnovno vodilo Univerze je – nikoli ni prepozno.

Zaključek študijskega leta 2011/12

V torek 12. junija se je s skupno pri-reditvijo v večnamenskem prostoru Srednje šole Veno Pilon tudi uradno končalo študijsko leto 2011/2012. Predsednica društva, gospa Lju-dmila Kovač, je v kratkem uvodu predstavila aktivnosti: »Učili smo se, nastopali, pisali, delali v različnih delavnicah, se srečevali z drugimi društvi, plesali družabne in latinoa-meriške plese ter folkloro, poslušali predavanja in predstavitve, nastopali na prireditvah, razstavljali, spozna-vali glasbo, likovno umetnost, zgo-dovino, umetnostno zgodovino, rez-barili, kvačkali, klekljali, aranžirali, uživali na številnih pohodih in spo-znavali številne kraje, značilnosti, kulturno dediščino, se razgibavali in skrbeli za zdravo prehrano …«

Zaključek študijskega leta je po-spremilo že 14. Glasilo društva Most, v katerem je predstavljena celotna paleta vseh dejavnosti. Prireditev so obogatili številni nastopajoči.

Most v številkahDruštvo Most – Univerza za tre-

tje življenjsko obdobje svojo bogato dejavnost izvaja v več zaokroženih celotah.

Tečaji jezikov na treh nivojih (zače-tni, nadaljevalni in izpopolnjevalni) in sicer angleščina, italijanščina in španščina ter tečaj računalništva. Tu lahko dodamo še sodelovanje v vse-slovenski akciji »Znaš – nauči dru-gega«.

Krožki pokrivajo področje ustvar-jalnega pisanja, astronomije, zgodo-

vine, umetnostne zgodovine, glasbe-ne umetnosti ter gledališke dejavno-sti – Dramska skupina Žar.

Ustvarjalne delavnice združujejo štiri likovne skupine, dve skupini ka-smnosekov, skupina ročnih spretno-sti, kvačkanje in klekljanje.

Pohodništvo je v Mostu zelo aktiv-no. Izvedenih je bilo osem pohodov od septembra 2011 do zadnjega v soboto, 9. junija, ki ga podrobneje predstavljam v nadaljevanju.

Gibanje in šport združuje delova-nje plesne skupine Ajda, dve nada-ljevalni skupini plesa (v parih), fol-kloro in tai-chi.

Pomembna dejavnost društva so razstave, kjer prednjačijo ustvarjal-ne delavnice s celo vrsto razstav li-kovnih, rezbarskih in kamnoseških izdelkov ter izdelkov ročnih spre-tnosti. Ena zadnjih je bila 19. maja letos v Vipavskim Križu, ki jo tudi predstavljam v nadaljevanju.

V tem zelo kratkem opisu delova-nja društva Most ne moremo mimo odmevnih nastopov folklorne skupi-ne, plesne skupine Ajda in še posebej dramske skupine Žar.

Opis delovanja društa zaokrožujejo še ekskurzije in izleti kot na primer strokovna eskurzija astronomov v planetariju v Celovcu, ogled gradu in sinagoge v (stari) Gorici, ogled za-nimivosti Erzelja, Velikih Žabelj itd.

Obisk pobratenega društvaDruštvo Most – Univerza za tretje

življenjsko obdobje aktivno sodelu-je z sorodno inštitucijo, ki deluje v italijanskem Krminu (Cormons). To je Univerza za tretje življenjsko ob-dobje Unitre (Universita della terza eta Unitre Cormons). Udeležili smo se zaključka njihovega študijskega leta, ki so ga imeli 11. maja. Na zani-miv način so predstavili svoje boga-to delovanje in natančne podatke o svojem članstvu. Sicer je sodelovanje med obema univerzama že dolgo in plodno. Izmenjujeta si obiske, sode-lujeta na razstavah ter gojita prija-teljstvo.

Razstava v Vipavskem križuUniverzi za tretje življenjsko obdo-

bje Most Ajdovščina in Unitre Cor-mons – Krmin sta skupaj postavili razstavo likovnih, kamnoseških in kvačkanih izdelkov. Otvoritev raz-stave v galeriji v Vipavskem križu je bila v soboto, 19. maja, in je tra-jala je do nedelje, 27. maja. Gostje iz italijanskega Krmina so v osrednji dvorani postavili slikarsko razstavo. Od domačih razstavljalcev pa so raz-stavile svoje izdelke štiri likovne de-lavnice, dve kamnoseški in delavni-ca kvačkanja. Na posebej svečani in

dobro obiskani otvoritvi so nastopili učenci glasbene šole Vinka Vodopiv-ca. Folklorna skupina društva Most je zaplesala dva spleta narodnih plesov, članica krožka ustvarjalnega pisanja pa je prebrala nekaj iz boga-te zakladnice tega krožka. V imenu gostujoče univerze je imel pozdravni nagovor predsednik gospod Michele Di Maria. V imenu domačinov pa je razstavo pozdravila gospa Nata-ša Ferjančič, ki je predstavila delo ustvarjalnih delavnic in med drugim povedala, zakaj je ta razstava za njih še posebej pomembna: »Ker vedno znova spoznavamo, da brez tega dela in ustvarjanja ne moremo več živeti. Naj bodo barve kamen ali niti, vsa-kemu od nas je to izziv, sprostitev in veselje«. Na koncu se je v imenu vseh razstavljalcev zahvalila za gostolju-bje Galeriji Vipavski križ, ter gospe Ivani Slamič za vodenje otvoritve. Konec avgusta bo del te razstave go-stoval v Krminu v Italiji.

Pohod na Šentviško planotoZadnji pohod društva Most ni

imel sreče. Najprej je bil prestavljen zaradi drugih prireditev, potem pa zaradi napovedi slabega vremena na soboto, 2. 6. Za soboto, 9. 6., je bila vremenska napoved obetavna. Del-no jasno bo in ne prevroče. Možnost padavin šele pozno popoldne, ko naj bi bili že doma ali vsaj na poti do-mov. Nič ni držalo. Na dan, ko naj bi bil dež, je cel dan sijalo sonce, na dan pohoda pa nas je že na začetku zmočil dež ter nas bolj ali manj spre-mljal cel dan. Toda to nam ni pre-gnalo dobre volje. Četica osemintri-desetih pohodnikov se je opremila z dežniki, anoraki in pelerinami ter vseeno uživala v čudovitih razgledih na neokrnjeno naravo in gorske vr-šace daleč naokrog. Zanimivo je, da veliko ljudi sploh ne ve za ta košček naše domovine. Najenostavneje si jo predstavljamo v trikotniku med dolino Idrijce in Baške grape ter Cerkljanskega hribovja. Planota je na višini nad 600 m, najvišji Črvov vrh pa je le malo pod 1.000 m (975 m). Pohod smo pričeli na Šentviški gori. Tu nas je sprejel zelo prijazen domačin, ki nas je potem spremljal celotno pot ter nas seznanjal z življe-njem te malo odmaknjene planote in njihovo uspešno prizadevanje za zaustavitev odseljevanja. Domačini hodijo v službo v Tolmin in Cer-kno, vedno več pa je tudi domačih dejavnosti; od drobnih obrti do zelo razvite živinoreje. Pot nas je vodila preko Črvovega vrha, kjer je televi-zijski stolp. Naš gostobesedni vodič nam je razložil, da je na ustrezni višini tega stolpa majhna ploščad, kamor lahko splezajo tisti, ki bi radi kaj počeli brez greha. Ta majhna ploščad naj bi bila že na višini 1.000 m, kjer, kot vemo, ni več greha. Našo hojo smo končali v Ponikvah, kjer smo si ogledali obnovljeno cerkev, ki je zadnje delo našega velikega arhitekta – Plečnika. Sicer bi mo-rali po programu še do vasice Pe-čine, vendar smo ta del skrajšali ter se odpeljali z avtobusom do Slapa ob Idrijci, kjer smo imeli kosilo – joto, klobaso in ocvirkovco. Branko Lavrenčič

Št. 13 • 15. junij 201216 Pogovor s športnikom

Uroš PintarLetos mineva 10 let od preoblikovanja enega v štiri ločene javne zavode v občini Ajdovščina. Kaže, da je bila odločitev dobra, saj vsak zase zavodi smiselno peljejo svoj razvoj. Najbolj burno dogajanje v zadnjih desetih letih pa beleži Zavod za šport Ajdovščina, ki je ob pridobitvah nove infrastrukture pred kratkim širil dejavnosti še na mladinsko področje. Ob tej priložnosti smo poklepetali s sedanjim direktorjem zavoda, Urošem Pintarjem.

Letno kopališče Ajdovščina odpira svoja vrata

Letno kopališče Ajdovščina bo z obratovanjem pričelo že 9. in 10. ju-nija, odprto bo od 10:00 do 19:00.

DAN ODPRTIH VRAT15. junij od 13:00 do 19:00, vsto-

pnine ni!Do konca šolskega leta bodo bazen

za svoje potrebe rabili ajdovski šo-larji, ostali kopalci vabljeni 16. in 17. junij od 10:00 do 19:00,

23. junija 2012 pa ajdovski letni bazen prične z rednim obratova-njem. Odprt bo vsak dan od 10:00 do 19:00.

Nočna kopanja v juliju in avgustu, ob sredah in ob petkih, med 20.00 in

23.00 uro.Otroški park Rado-ŽivaVabljeni v otroški park na letnem

kopališču Ajdovščina, kjer vas poleg otroških igral pričakujejo še proga z avtomobilčki ter napihljiva igrala.

Uporaba parka z dodatno ponudbo je do rednega zagona letnega kopa-lišča možna ob sobotah in nedeljah, nato pa v času delovanja kopališča.

Uporaba proge z avtomobilčki 1,50€/vožnja

Napihljiva igrala 1,00€ na uporabi-ka/15 min

Športni park je primeren za otroke do 12 leta starosti v spremstvu star-šev.

V letošnjem letu mineva 10 let od zadnje razdelitve skupnega na posamezne javne zavode, tako tudi Zavod za šport Ajdovščina v bistvu obeležuje 10 obletnico delo-vanja. Vi ste direktor zavoda za-dnja 4 leta. Kako vidite to zadnje obdobje?

Drži. Letos beležimo deseto oble-tnico „samostojnosti“ Zavoda za šport Ajdovščina. V tem obdobju se je na področju športa in športne infrastrukture nedvomno zgodilo veliko dobrega za šport. Zgrajen je nov zimski bazen, igrišče z umetno travo, mestni stadion Ajdovščina, večnamensko igrišče, igrala, preno-vljeno je letno kopališče, garderobni prostori za zunanja igrišča ter po-polnitev wellness ponudbe. Zavod nedvomno deluje v pravi smeri, s ciljem ponuditi čim bolj kvalitetno športno infrastrukturo in nuditi odlične pogoje društvom, ki v občini izvajajo letni program športa . Zelo pomemben podatek je tudi ta, da se celotna športna infrastruktura mno-žično uporablja ter ne sameva, kar je temeljni cilj uspešnega delovanja zavoda. Število uporabnikov in za-sedenost površin je v zadnjem obdo-bju skokovito naraslo, že pogled na prepolno parkirišče nam pove, da se v zavodu vedno nekaj „dogaja“.

Zavod za šport Ajdovščina po-staja precej obilen. Poleg starih in dobrih Polic, pa letnega kopališča, skrbite še za vrsto drugih športnih objektov, če se v tem vprašanju omejimo le na športne dejavnosti. Še posebej velika pridobitev (ali pa tudi ne?) je nogometni stadion Aj-dovščina.

Zavod za šport ima v upravljanju širok spekter notranjih in zunanjih športnih površin, ne smemo poza-biti tudi na avtokamp, ki dopolnjuje ponudbo športnih objektov in pre-novljeni ter dopolnjeni wellness, ki pripomore h kvalitetnejši dodatni ponudbi. Letno kopališče deluje v času poletne sezone, vendar je pri-prava in vzdrževanje le tega velik napor in vzame veliko časa, če vztra-jaš na kvalitetni in urejeni ponudbi. Stremim h kvaliteti in urejenosti ter veliko časa vložim v upravljanje s človeškimi viri, ki so ključ do uspe-šnosti vodenja vsake organizacije. Pohvalil bi zaposlene v zavodu, ki čutijo pripadnost in poslanstvo za-

voda in so ključni člen za doseganje naših ciljev.

Mestni stadion v Ajdovščini je ne-dvomno pridobitev za zavod. Ne bom „pametoval“ ali je prav, da se je gradil stadion v taki obliki, veli-ko polemik je bilo in so še na račun smiselnosti izgradnje. Stadion ima-mo zgrajen in sedaj je na nas, da se ga bo v čim večji meri koristilo in tržilo Stadion smo prevzeli v upra-vljanje julija lani, do danes imamo kaj pokazati. Zelo urejeni obe igrišči in okolica, zahvala gre tudi Občini Ajdovščina, ki prisluhne nujnim po-trebam in nudi prepotrebno finanč-no pomoč.

Nogomet je verjetno še vedno vaša prva športna disciplina.

Parkirišče ajdovskega stadiona je vedno večkrat polno, iz igrišča pa se razlega navijanje. Kdo in za ka-kšne namene uporablja stadion?

Z nogometom sem povezan od ma-lih nog, še vedno sem igralec pri ŠD Škou in trener Nogometne šole Aj-dovščina. Spremljam pa domala vse športne panoge in sem seznanjen z dogajanjem v športnih društvih iz naše občine. Nekaj bo potreb-no storiti v smislu obstoja športnih društev, ki v teh težkih časih bijejo bitko za preživetje in kot športnemu delavcu mi ni vseeno za propad sle-hernega športnega društva.

Stadion v Ajdovščini zahteva po-sebno vzdrževanje. Potrebno je bilo dodatno izobraževanje glede same priprave travnate površine in upo-rabo strojnih naprav, ki jih travnata površina na stadionu potrebuje. Ve-liko negotovosti glede smisla vzdrže-vanja in uporabe stadiona je povzro-čil propad NK Primorja. Trenutno se stadion lahko pohvali z najboljšo travnato površino v slovenskem pro-storu in uspel je dogovor o uporabi igrišča tudi za mladinske reprezen-tančne aktivnosti. V letošnjem letu do junija meseca je bilo izpeljanih 8 reprezentančnih aktivnosti (Slo-venija, Norveška, Bosna, Avstrija), 5 prvenstvenih tekem je odigral ŠD Škou, gostili smo NK Maribor in NK Celje, odigrana je bila finalna tekma MNZ Nova Gorica, tekma med slo-venskimi in italijanskimi novinarji, tekma veteranov Primorja, Nogo-metna šola Ajdovščina je izpeljala 3 turnirje in igrala prvenstvene tekme ter treninge z vsemi mladinskimi selekcijami. Stadion upravičuje svoj namen, potrebna pa je nenehna ak-tivnost ter iznajdljivost, da zadovo-ljuješ tako potrebe zavoda kot upo-rabnikov.

Zavod opravlja kar zahtevno po-slanstvo – skrbi za šport in rekre-acijo Ajdovcev. Na kakšnem nivoju je ponudba in – ali jo Ajdovci zna-mo izkoristiti? Kakšni so odzivi – vemo, da je zimski bazen skozi svo-je čase preživljal takšna in drugač-na obdobja, se Ajdovci zavedamo, kaj imamo?

Težave dela so povsod prisotne, od-visno je le na kakšen način jih rešu-

ješ. Če tarnaš, da ni denarja potem ne moreš pričakovati zadovoljstva in opravljenega dobrega dela. Potrebno je gledati širše in včasih tudi izven naših okvirjev iskati rešitve ter omo-gočiti neprestano komuniciranje,da ne pride do zastojev informacij, ki so ključne pri uspešnem delovanju ter zadovoljstvu uporabnikov.

Kar se pa tiče dostopnosti športa v občini je nedvomno na visoki ravni in vsak lahko najde nekaj zase.

Zimski bazen je primer dobre pra-kse, kako ga upravljati, da ne pov-zroča izpada prihodkov. Ponudbo smo sestavili vsem šolam, vrtcem in ostalim organizacijam tudi izven naše občine in rezultat tega je, da so dopoldanski termini za 2013 že za-polnjeni.

Ne, menim, da se Ajdovci ne za-vedamo kaj imamo, vendar po dru-gi strani pa Ajdovščina le ni mesto betona in si vsak občan prilagaja športno aktivnost glede na svoje la-stne potrebe. Je pa dejstvo, da ima-mo športni kompleks, ki se ga ne bi sramovalo „veliko“ mesto z eno majceno lepotno napako – nimamo atletske steze.

Kako gledate na trenutno špor-tno zakonodajo ki predvideva da Zavodi opravljajo določene naloge za potrebe osrednje Športne zveze?

Za nas nič pretresljivega, ocenju-jem pozitivno in smo v slovenskem prostoru lep primer dobre prakse, saj že kar nekaj časa zavod opravlja velik del nalog Športne zveze. Zavod za šport in Športna zveza v Ajdo-vščini delujeta v pozitivni sinergiji in vzajemno sodelujeta na področju športa. Brez povezave teh dveh orga-nizaciji ne moremo govoriti o ureje-nem sistemu na področju športa v občini Ajdovščina. Nedvomno ima-mo še rezerve in ideje, ki se jih bodo v bližnji prihodnosti v čim večji meri poskusile realizirati.

Kakšni so načrti za prihodnost? Kako vidite razvoj športa in špor-tne infrastrukture glede na trenu-tno gospodarsko situacijo?

Načrti so optimistično naravnani, kljub situaciji s katero se sooča ne le vsaka organizacija, ampak sleherni posameznik. V teh težkih časih je pomembno stisniti iz sebe največ, da ne omagaš pred ciljem. Sedaj je pri-meren čas, da se intenzivno ustvarja, izvaja novosti, načrtuje, planira, v času blaginje se temu ni posvečalo veliko pozornosti.

Pred kratkim sem sestavil projek-tno nalogo za izgradnjo večnamen-ske dvorane, ki naj bi zapolnila vrzel med veliko in malo dvorano. Projekt je zasnovan tako, da bo pripomogel k kvalitetnejšem učnim procesom športne vzgoje ter omogočil špor-tnim društvom iz različnih športnih panog uporabo gimnastične dvorane za izvedbo kvalitetnejših vadbenih procesov. Tu so še igrala in prenova športnega parka z namenom kori-ščenja površine, ki je med letom ne-zasedena in vložek ni velik, potrebno

je le ustvarjati ideje in jih realizirati v dobrobit zavoda ter uporabnikov.

No, ob športu ste pred časom širi-li za nove dejavnosti – mladi in tu-rizem. Zgradili ste nov Mladinski center in hotel Ajdovščina. Kako vidite razvoj mladinskega hotela ter dejavnosti za mlade v povezavi z celotnim spektrom delovanja Za-voda za šport?

Mladinski center in hotel Ajdo-vščina je področje, na katerem se dodatno učim in mi pomeni izziv. Strategijo delovanja imamo in se poskušamo držati smernic, ki smo si jih zastavili. Menim, da se je Mladin-ski center in hotel Ajdovščina dobro usidral v okolje in, kar je pomemb-no, da ga okolica dobro sprejema. Nenehno se tam odvijajo različne mladinske aktivnosti in čuti se pove-zanost mladinskih organizacij, ki bi-vajo pod eno streho. Pohvalil bi ak-tivne mladinske organizacije v naši občini, ki skupaj z nami uresničujejo primarni namen izgradnje Mladin-skega centra in hotela Ajdovščina. Poleg tega se lahko pohvalimo tudi z realiziranimi nočitvenimi kapaci-tetami, ki so v lanskem letu presegle vsa pričakovanja in smo se uvrstili v sam vrh po številu nočitev v sloven-skih mladinskih hotelih. Razvoj in smernice so že oblikovane, saj nam praksa kaže pot. Nočitvene kapa-citete v veliki meri dosegamo s po-močjo ponudbe športne infrastruk-ture. Prepletenost mladih in športa je nujna, da mladinski hotel lahko

normalno „diha“. Na mizi imamo veliko resnih, velikih projektov. Eden izmed njih je tudi organizacija nogometnega turnirja poleti 2013, skupaj z Nizozemsko organizacijo Euro-Sportring. Bili so že na ogle-du celotnega mesta, infrastrukture, sprejeti so bili tudi pri županu. Gre za velik projekt, ki bi v Ajdovščino pripeljal 600 otrok iz držav Evrope in 200 spremljevalcev, tukaj vidim priložnost, ne le prepletenosti mla-dih in športa, ampak vključitev ak-tivnih društev na vseh področjih ter ponuditi možnost dodatnega zasluž-ka podjetnikom.

Poletje se bliža, Zavod za šport Ajdovščina pa spet ponuja kopico programov v času počitnic. Za ka-kšne programe gre?

Vsako leto dopolnjujemo progra-me, cilj le teh je zadovoljen uporab-nik. Primarno nam je pomembna kvaliteta, ki jo želimo ponujati po minimalnih cenah.

Nudimo Plavalne tečaje, Poletno športno šolo ter Nogometni kamp Olymp letos s Petrom Kalinom, ki odmeva in je povpraševanja veliko. Ne smem pozabiti praznovanje roj-stnih dni, ter športni dnevi s paint-ball animacijo. Tu so še poletni mla-dinski programi v okviru Mladin-skega centra in hotela Ajdovščina, ki so povezani z naravo in se imenujejo Zeleni oddih.

Vabljeni torej vsi, ki imate radi šport in zabavo. Primož Sulič

Št. 13 • 15. junij 2012 17Ideje za počitnice

MC poletni tabori

Poletne aktivnosti z Migetalnico

MDPM -Na krilih razigranega poletja 2012

Zeleni oddihZabavno-izobraževalni tabor bo potekal od 1. do 7. julija, namenjen je

skupinam otrok od 6. do 10. leta. Otroci bodo skozi igro in zabavo razi-skovali avtohtono naravo Vipavske doline ter se učili živeti v sožitju z njo. Spoznavali bodo rastlinske in živalske vrste, si ogledovali filme z ekološko tematiko, ustvarjali in se zabavali.

Program vključuje 6 nočitev v Mladinskem hotelu Ajdovščina, s polnim penzionom in popoldansko malico, vse prevoze na teren in delovni mate-rial, športni in animacijski program ter varstvo in mentorstvo. Cena – 180 evrov (možna je varianta brez spanja).

Informacije in prijave na e-naslov MC Hiša mladih info@hostel-ajdo-vscina.si .

Poletna jezikovna šola za osnovnošolceK vpisu vabljeni vi, ki bi se želeli naučiti ali utrditi svoje znanje angle-

škega, nemškega, italijanskega, francoskega ali ruskega jezika. S pomočjo prijaznih učiteljic se boste učili na zanimiv način.

Najmlajši bodo jezike spoznavali skozi igro, pravljice, risanke, gibalne aktivnosti, likovno izražanje, glasbo, iskanje zaklada v naravi, … lotili se bodo tudi branja knjig, pisanja svojih misli ter nastopanja. Šola bo poteka-la od 13. do 19. avgusta.

Najstniki pa se bodo z novimi jeziki seznanjali na ustvarjalen način – z druženjem, preko projektnega dela, na prostem, brali bodo knjige, poslu-šali potopisna predavanja, …

Program vključuje 6 nočitev v Mladinskem hotelu Ajdovščina, polni penzion in popoldansko malico, 20 ur učenja z učnim materialom, pre-voze in izvedbo vseh animacijskih ter športnih programov ter varstvo in mentorstvo. Šola bo potekala ob 20. do 26. avgusta.

Cena – 200 evrov (možna je tudi varianta brez spanja).Informacije in prijave na e-naslov MC Hiša mladih info@hostel-ajdo-

vscina.si .

Hop na koloZa učence od 5. do 9. razreda, od 2. do 6. julija, med 8. in 13. uro, jutranji zbor bo na košarkarski ploščadi na Ustjah. Podali se bomo po skrivno-stnih poteh Vipavske doline, kjer bomo spoznavali še neodkrite kotičke narave. Poleg kolesa potrebuješ čelado, telovadne copate, pijačo, sendvič.Poletni športni tabor GreminpridemZa učence od 1. do 9. razreda, od 20. do 24. avgusta, med 8. in 13. uro, ju-tranji zbor bo na košarkarski ploščadi na Ustjah. Odkrivali bomo skrivno-sti v okolici Ustij, spoznavali, kako zanimiva je lahko reka in ustvarjali ob njej, se vozili s kolesom, eno noč bomo prespali ob kresu v šotoru, petek pa je rezerviran za bazen. Poleg dobre volje potrebuješ športno opremo in malico.Cena posameznega programa je 30 evrov, za vsakega drugega otroka iz družine pa 20 evrov. Prijave sprejemamo na mail migetalnica@gmail.com ali na GSM 031-632-314 (Marko). Število prijav je omejeno!

LetovanjaPIRAN - počitniški dom Zavoda za letovanje in rekre-

acijo otrok; 29.6.-7.7.Športno obarvane, zabavne počitnice tik ob mor-

ju, v domu obdanem z mediteranskim rastlinjem. V neposredni bližini je kopališče. Polna cena: 298 evrov; cena z zdravniškim potrdilom: občani občine Ajdovščina 138,00, občani občine Vipava 146,00.

NEREZINE – počitniško naselje ZPM Krško Bučanje na Malem Lošinju; 8.7.-18.7.

Počitnice v bungalovih sredi borovega gozda, z značilno ugodno klimo za astmatike in alergike. V bližini so plaže, čisto morje, urejena igrišča in spreha-jalne poti. Polna cena: 385 EUR; cena z zdravniškim potrdilom: občani občine Ajdovščina 174 EUR, občani občine Vipava 182 EUR

PIRAN - počitniški dom Zavoda za letovanje in rekre-acijo otrok; 23.7.- 2.8.

Zabavne počitnice tik ob morju, v domu obdanem z mediteranskim rastlinjem. V neposredni bližini je kopališče. Polna cena: 371,00 EUR; cena z zdravniškim potrdilom: občani občine Ajdovščina 171,00, občani občine Vipava 185,00

PIRAN – počitniški dom Zavoda za letovanje in rekre-acijo otrok; 4.8. - 22.8.

Športno obarvano letovanje v prijetnem okolju slov-enske obale. Polna cena: 300 EUR; cena z zdravniškim potrdilom: občani občine Ajdovščina 137 EUR; občani občine Vipava 148 EUR

Ustvarjalne delavnicePridružite se nam na plesnih, slikarskih, kiparskih,

literarnih in eko-delavnicah, na piknikih, športnih ak-tivnostih, druženju in ustvarjanju v naravi.

v Ajdovščini:od 26. do 29. junija, v sklopu delavnic bomo izvedli

krajši fotografski tečaj za otroke;od 2. do 6. julija, od 9. do 13. julija in od 20. do 24.

avgusta, vsak dan od 10. do 13. ure v prostorih MDPM – MC Hiša mladih v Palah;

v Malovšah: Od 4. do 6. julij in od 27. do 29. avgusta od 10. do 13. ure v prostorih KS Malovše – Gojače;

v Vrhpolju: od 2. do 6. julija od 10. do 13. ure v pros-torih OŠ Vrhpolje.

Mini jezikovni tečajV mesecu juliju - Angleščina in francoščina skozi igro;

sodeloval bo francoski prostovoljec.Enotedenski tečaj bo izveden ob zadostnem številu pri-

jav.Športne aktivnostiTečaj rolanja od 6. do 10. avgusta 2012; rolanje je za-

bavno in koristno; obvezni čelada in ščitniki.V primeru slabega vremena bodo v tem času potekale

različne delavnice.Obisk adrenalinskega parka v Postojni, 28. avgust,

odhod ob 9.00, povratek ob 14.00.

PRIJAVE ZA VSE AKTIVNOSTI SO OBVEZNE! Info: MDPM Ajdovščina, Cesta IV. Prekomorske 61 a, 5270 Ajdovščina; 05/368 91 40 ali 041 490 360; info@mdpm-ajdovscina.si,

Poletne počitnice na Debelem RtičuObmočno združenje Rdečega križa

Ajdovščina bo organiziralo letovanje za otroke in šolarje, ki bo potekalo od 20. do 27. avgusta 2012 v Mladin-skem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič.

Otroci bodo nastanjeni v Mladin-skem domu Favna, kjer so tri sobe s 14 in ena soba z dvema ležiščema. Imeli bodo zagotovljeno bivanje, polni penzion z dvema malicama in napitki med obroki, 24 urno sprem-stvo vzgojitelja in 24 urno zdravstve-no pomoč. Skrbniki prostovoljci bodo zanje pripravili bogat anima-cijski in zabavni program. Otroci se bodo lahko kopali v morju in notra-njem bazenu hotela Arija ali Bor ali v zunanjem bazenu z morsko vodo. Poleg plavanja jim bodo na voljo različne druge športne aktivnosti, ki se bodo odvijale na športnih površi-nah in igriščih. Skozi cel teden bodo lahko sodelovali na različnih ustvar-jalnih delavnicah, se udeleževali za-

bavnih večerov ali se v spremstvu odpravili na izlet.

Cena subvencioniranega letovanja znaša 60 evrov in zajema vse ome-njeno, poleg tega pa še avtobusni prevoz in nezgodno zavarovanje otrok. Možno je plačilo na dva obro-ka, in sicer 40 evrov ob prijavi in 20 evrov do 7 dni pred odhodom. Leto-vanje subvencionira ZZZS in je po-trebno predhodno pridobiti potrdilo zdravnika.

Namen letovanja je izboljšanje zdravstvenega stanja otrok in seve-da prijeten in kvaliteten oddih, iz katerega se bodo vrnili veseli in za-dovoljni, pripravljeni na novo šolsko leto.

Za prijave ali več informacij nas po-kličite na 053664930 ali 051430722 oziroma nam pišite na ajdovscina.ozrk@ozrks.si.

Veselimo se vaše družbe in skupnih morskih počitnic! Irena Žgavc

Aktivno poletje za vse generacije v družbi s ŠD Rekreativček

Tudi letos, že peto leto zapored , boste poletje lahko aktivno preživeli v družbi s Športnim društvom RE-KREATIVČEK , ki bo organiziralo športno-rekreativne programe za otroke, z namenom, da bi staršem pomagali zaposliti svoje otroke v času, ko nimajo več šolskih obve-znosti in se morda ne morejo od-ločiti kako koristno porabiti prosti čas. Ponovno pa smo se odločili, da preko poletja tudi odraslim ponu-dimo redno vodeno vadbo, ki jo tako, kot vse ostale programe, vodijo naši izkušeni vaditelji.

Celodnevni programi za otro-ke se bodo preko poletja izvajali v treh terminih in sicer : 1. termin od 25.6.2012 do 29.6.2012, 2. termin od 16.7.2012 do 20.7.2012 in 3. ter-min od 30.7.2012 do 3.8.2012, kjer bomo otrokom omogočili udeležbo v Aktivnih počitnicah v vodi. Tu bo poleg učenja plavanja in sezna-njanja z raznimi športnimi igrami,

naše pomembno vodilo druženje in zabava ter sproščeno preživljanje počitnic, tako na zelenici, kot v vodi. V istih terminih bomo v popoldan-skem času otrokom ponudili tudi 10-urne tečaje plavanja, tenisa in rolanja.

V okviru celodnevnih programov bomo za otroke organizirali tudi Nogometni kamp, ki bo potekal v terminu od 30.7.2012 do 3.8.2012. V okviru Nogometnega kampa se bodo otroci učili obvladovanja spre-tnosti z žogo, se seznanili z zakoni-tostmi nogometne igre in nasploh osvajali nogometno znanje. Seveda pa tudi tukaj ne bomo pozabili na zabavo in sproščanje, saj se bomo v času med treningi osvežili na baze-nu. Da pa bo program še bolj pester in zanimiv, nas bodo obiskali tudi razni gostje.

Kot je bilo že prej omenjeno, bomo letošnje poletje poskrbeli tudi za odrasle, saj bomo za njih pripra-

vili program Aerobike na prostem, ki se bo dvakrat tedensko v večernih urah, julija in avgusta odvijala na zunanjem, večnamenskem igrišču, na Policah.

S samo organizacijo programov skozi vse leto, tako naše društvo iz-polnjuje osnovni cilj, ki smo si ga zastavili ob ustanovitvi, da bi pove-čali športno rekreativno dejavnost otrok in odraslih v Ajdovščini in njeni okolici, zato Vas vabimo, da se nam pridružite Vi in Vaši otroci. Saj veste, da so lahko starši najboljši vzgled in naj bo tudi v športu tako!

Več o samih počitniških programih lahko najdete na spletni strani dru-štva http://rekreativcek.gmajna.eu ŠD Rekreativček

Vabilo na Veteranski kolesarski maraton – sobota, 16. junij 2012Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in Združenje Sever vabita na 6. kolesarski ma-raton po poteh obeležij vojne 91. Trasa letošnjega tradicionalnega maratona pelje iz Vipave proti Branici, skozi Dornberk, Volčjo Drago, Križ Cijan, do Šempetra in Rožne doline, nato pa skozi Novo Gorico po regionalni cesti do Ajdovščine in nazaj v Vipavo. Proga je dolga približno 85 km. Start maratona bo v soboto, 16. junija 2012 ob 8. uri, zbor kolesar-jev pa je pred vojašnico v Vipavi, kjer bo tudi cilj. Sodelujejo lahko vsi, ki menijo, da so dovolj kon-dicijsko pripravljeni ter so starejši od 14 let. Čelade so obvezne, vo-zite na lastno odgovornost. Startnina je 10 evrov, prijavite se lahko pri Ivu Marcu na 040-305-768 ali pa na dan tekmovanja na startu.

Št. 13 • 15. junij 201218 Šport

Mesec turnirjev na mestnem stadionu v AjdovščiniSerije nogometnih prireditev se je udeležilo skoraj 50 ekip iz vse Slovenije.

Mogoče je kateri od bolj pozor-nih Ajdovcev v maju in začetku junija opazil, da se na mestnem stadionu v Ajdovščini dogaja veliko več kot po-navadi. Nogometna šola Ajdovščina je namreč pripravila turnirje vseh selekcij, na katerih so se s svojimi vrstniki, v znanju nogometne igre pomerili nogometaši od šestega do štirinajstega leta.

Turnirji, tudi nogometni, so prilo-žnost za marsikaj in v zadnjem času med mladimi športniki vedno bolj priljubljena oblika tekmovanja. V širšem slovenskem prostoru je tovr-stnega dogajanja zelo veliko, pri nas, v Ajdovščini pa se razen svetlih izjem (npr. turnirji s prijateljsko Brezo, lan-ski festival selekcije U8) nihče ni za-res hotel spoprijeti z organizacijskim izzivom, o čemer najlepše pričajo besede enega od nekdanjih ajdovskih nogometašev, da v času, ko je on tre-niral v Primorju, česa takega pač ni bilo. Letos pa se je Nogometna šola Ajdovščina v veliki želji dati svoje-mu podmladku čim več, pogumno odločila za organizacijo kar sedmih turnirjev v slabem mesecu časa. In lahko rečemo, da se je tako organiza-cijsko kot rezultatsko pokazala v zelo lepi luči.

Odprtje omenjenih prireditev se je pričelo 19. maja s turnirjem U12, kjer je v konkurenci sedmih ekip, ki so se pomerile po ligaškem sistemu, domača ekipa dvignila največji pokal. Fantje, ki jih vodita Patrik Močnik in Jan Vidic, so tako kronali sezono in

si pripravili največjo nagrado za trud, ki so ga vlagali skozi celo leto. Barve Ajdovščine je branila še ena ekipa, ki po zelo dobri igri, zasedla 5. mesto. Še ena nagrada je ostala doma in sicer je najboljši vratar turnirja postal Ivan Rudolf.

V soboto, 26. 5., in nedeljo, 27. 5. sta potekala turnirja za selekciji U10 (sobota) in U9 (nedelja). Fantje obeh selekcij sicer trenirajo skupaj pod vodstvom Andija Mamiča in njego-vega pomočnika Andreja Hrobata. V soboto se je med sabo pomerilo osem ekip, med njimi dve iz NŠ Ajdovščina. Po prvem delu je ekipa U10 zasedla prvo mesto in se v nadaljevanju po-merila z vrtniki iz ekipe U9, pozne-je pa v četrtfinalu izgubila z ekipo iz Tolmina in v tekmi za tretje mesto z ekipo iz Vipave. Končno četrto mesto je kljub temu za ekipo velik uspeh, ve-selili pa so se tudi priznanja za najbolj-šega vratarja, ki ga je prejel Kristjan Pizzo. Turnir je osvojila ekipa iz Vrh-nike. V nedeljo se je med sabo pome-rilo devet ekip, zopet dve iz NŠ Ajdo-vščina: poleg ekipe U9 tudi ekipa leto mlajših. V izločilnih bojih sta se kot že dan poprej pomerili domači ekipi in zopet je napredovala starejša, ki je pozneje odpravila še Piran in, kot so zapisali na spletni strani NŠA, »v pravi nogometni poslastici« še HIT Gorico ter tako postala zmagovalka domače-ga turnirja. Najboljši igralec turnirja je bil domači kapetan Aljaž Černigoj.

V nedeljo 3. junija je na novem stadionu, travnato površino na obeh

igriščih, preizkusilo 16 ekip v gene-racijah letnikov 2003,2004 in 2005. Najmlajše člane NŠA je prišlo vzbo-dbujati največje število ljudi, tako se je parkirišče razširilo v območje obr-tne cone, kot v zlati dobi bivšega pr-voligaša. Dogodek je popestrila tudi plesna točka plesnega centra ADC. Proti pričakovanjem so kratkohlač-niki pokazali nekoliko manj kot smo jih vajeni iz drugih tekmovanj, ven-dar je glede na analizo tekoče sezone,

upravičena visoka mera optimizma, ki preveva vse, ki spremljamo naše najmlajše generacije. V kategoriji U8 so fantje dosegli 7. mesto (zmagala je ekipa Sežane), tretjeuvrščena ekipa U7 (prvouvrščena je bila HIT Go-rica) pa je v svojih vrstah imela tudi najboljšega igralca Gregorja Cigoja. Ekipi vodita Peter Kalin in Andrej Hrobat. V kategoriji U6 razvrstitve po mestih ni bilo, zmagovalci in po-nosni prejemniki medalj so bili vsi udeleženci, najbolj številčni so bili mali domačini, pod vodstvom Adri-jana Fegica. Legenda ajdovskega no-gometa je z ekipo mladincev osvojil prvo mesto v primorski ligi in se bo z Janom Vidicem, ki vodi prav tako novopečene primorske prvake, podal v boj za 2. slovensko ligo v prihaja-jočih tednih. Obe ekipi sta na nedelj-skem turnirju prejeli pokala za na-slova prvakov. Prireditev je zaključil prelet Pipistrelovega letala, iz katere-ga se je vsul kup bonbonov, kar je bila za otroke še posebna atrakcija.

V nedeljo 10.06.12 se je odvil še za-dnji turnir v verigi in sicer so se po-merile ekipe U14. Na povabilo orga-nizatorja Nogometne šole Ajdovščina se je odzvalo 7 ekip, ki so se najprej v skupinah in nato v izločilnih bojih borile za prvo lovoriko Nogometne šole Ajdovščina U14. Zmagala je eki-pa HIT Gorica, ki je v razburljivem finalu premagala ekipo Slovana iz Ljubljane 2:1. Tudi Nogometna šola Ajdovščina je igrala vidno vlogo na turnirju, saj je za 3.mesto ekipa NŠA1 ugnala Olimpijo z rezultatom 2:1, z dobrimi predstavami in solidnim

5.mestom pa je presenetila NŠA2, ka-tero so sestavljalji mlajši igralci. Obe ekipi vodi Uroš Pintar.

Za vse dogodke gredo čestitke vsem, v prvi vrsti nogometašem in njihovim trenerjem, vodjema šole Andiju Mamiču in Tomažu Luliku, pohvalo pa si zaslužimo tudi starši, ki smo sicer velikokrat na tekmah velik nebodigatreba, ko kriče s tribun solimo pamet trenerjem, sodnikom in svojim otrokom (upam pa, da ni-koli ne navijamo tako neprimerno, celo žaljivo, kot smo imeli priložnost doživeti kot gostje na enem zadnjih turnirjev). Vendar smo, čeprav nas včasih čustva zanesejo, tudi neutru-dni moralni in finančni podporniki, ki za svoje »ta male« zmoremo poza-biti na nepospravljene hiše in neopra-vljene obveznosti. Kot pravi ljudska modrost, nas itak vse počaka. Prav zaradi te filozofije staršev in trener-jev so turnirji v Ajdovščini tako lepo uspeli in mislim, da so si vse ekipe, ki so prišle k nam, »obliznile prste« ob prostornih in čistih garderobah, vr-hunsko pripravljeni travnati površini mestnega stadiona, odličnih sodni-kih in postrežbi.

Seveda pa samo prostovoljno delo ne bi bilo dovolj, zato se na tem me-stu zahvaljujemo tudi vsem spon-zorjem in donatorjem, ki so nam pri izvedbi turnirjev nesebično poma-gali. Verjamemo, da tudi zato, ker verjamejo v šport in v lepšo ajdovsko prihodnost, katere glasniki so naši otroci. Nogometna šola Ajdovščina se vsem pokroviteljem in sponzorjem zahvaljuje za pomoč, objavljeni so na spletni strani šole: www.nogometna--sola-ajdovscina.si. Bojana P. Kompara in ekipa NŠA

Turnirji v tujini igralcem širijo obzorjaPri Košarkarskemu klubu MARC Ajdovšči-

na so si letos postavili zelo visoke organiza-cijske cilje, do sedaj pa v celoti izpolnjujejo zaupanje igralcev oz. igralk, ter staršev, ki so jim zaupali (športno) vzgojo svojih otrok.

V letošnjem košarkarskem letu so v tekmo-vanjih košarkarske zveze Slovenije (KZS) na-stopali s kar osmimi tekmovalnimi ekipami, kjer je vrh piramide krojila članska ekipa. V Lastni organizaciji so izpeljali kar nekaj tur-nirjev, udeleževali pa so se tudi turnirjev in tekem izven ajdovske občine, kot je recimo Sončkov dan, ki vsako leto poteka v Novi Go-rici. Dvakrat so otrokom in njihovim staršem omogočili tudi ogled tekme ABA lige, prvič med ekipama Zlatorog in ljubljansko Union Olimpijo, drugič pa sta si nasproti stala Zla-torog in kasnejši državni prvaki iz Novega Mesta, ekipa Krke. Za piko na i v letošnjem programu pa so poskrbeli v spomladanskem delu sezone, kjer so dvakrat organizirali po-tovanje na turnir v tujino.

Vsako leto, teden pred veliko nočjo, na Dunaju v Avstriji poteka ogromen turnir z imenom Osterturnier, ki se ga, v različnih starostnih kategorijah, udeleži okrog 500 ekip, ki prihajajo iz cele Evrope, nekaj pa tudi iz drugih celin. Na ta turnir sta letos odpo-tovali tudi dve ajdovski ekipi. Igralci rojeni v letu 1999 so nastopali v kategoriji U13, kjer so naleteli na zelo močno skupino (med na-sprotniki je recimo bila tudi berlinska ALBA) in žal izpadli že v skupinskem delu iz tek-movanja. Sigurno pa je bila to za njih zlata izkušnja, tako za osebnostni, kot tudi košar-karski napredek. Za senzacijo pa je poskrbela

ekipa letnikov 2000, ki je nastopala v katego-riji U12. Dan za dnem, tekmo za tekmo, so premagovali nasprotnike, klonili pa so šele v finalu proti ekipi domačinov. Tako so dosegli končno drugo mesto, med 35 prijavljenimi ekipami, med katerimi so bili tudi podmladki evroligašev in nemških bundesligašev (Bam-berg, Ulm, Koln, …), za kar si zaslužijo vse čestitke.

Po tako dobri uvrstitvi na prvem gostovanju v tujini, ki so ga tej igralci sploh okusili, so se pri KK MARC odločili, da jih za nagrado pošljejo še na en turnir, tokrat v precej bolj košarkarsko mesto, hrvaški Zadar. Na manj-šem memorialnem turnirju, poimenovanem po v vojni padlemu košarkarskemu delavcu Denisu Špiki, ki ga je, v začetku meseca, toč-neje od 1.-3.6.2012, organiziral zadarski klub Sonik Puntamika, so ajdovci ponovno dose-gli drugo mesto, nabrali pa so si precej po-membnih izkušenj, ki jim bodo še kako prav prišle v jesenskem delu državnega prvenstva U12, kjer ajdovci kotirajo zelo visoko, saj so po prvih dveh delih tekmovanja še neporaže-ni z dvanajstimi zaporednimi zmagami.

Za konec sezone ajdovski košarkarski klub pripravlja še dva dogodka. Prvi se bo v nede-ljo, 17.6. odvijal v budanjskem športnem par-ku, kjer bodo ajdovski košarkarji organizirali prireditev ob zaključku sezone za vse člane kluba in njihove starše, sorodnike in prijate-lje. Drugi dogodek, ki ga KK MARC organizi-ra pa je AJDOVSKI KOŠARKARSKI KAMP 2012, ki se bo odvijal med 26. in 30.6.2012 na ajdovskih Policah. Na kamp se lahko vpiše kdorkoli, košarkarsko predznanje pa ni po-

trebno. Več informacij o kampu lahko dobi-te na spletni strani njihove košarkarske šole (www.kosarkarska-sola-ajdovscina.tk).

Jan Zavrtanik, vodja mladinskega pogona KK MARC AJDOVŠČINA: „Bliža se konec organizacijsko zelo zahtevne sezone, s katero smo zadovoljni, saj smo našim košarkarjem in košarkaricam ponudili bistveno več vse-bin, kot prejšnja leta. Zaradi tega so lahko še bolj napredovali, imeli pa so tudi priliko so-očiti se z drugimi košarkarskimi realnostmi. Čar turnirjev v tujini je prav to. Taki turnirji igralcem in igralkam širijo obzorja in jim še kako pomagajo pri (košarkarskem) odrašča-nju, saj so v tujini nekako prisiljeni živeti v za njih nestandardnem okolju, kar pomeni, da so primorani prilagoditi se situaciji, na igrišču in izven. O našem dobrem delovanju priča tudi podatek, da smo letos uvrščeni na deveto mesto v pokalu mladih, kar pomeni, da je naš mladinski pogon v tem trenutku na zavidljivi ravni znotraj Slovenije. Se pa s tem ne zado-voljujemo, saj hočemo v naslednjih sezonah rasti. Prav zato smo začeli še nekaj sodelovanj z uglednimi klubi oz. društvi v sosednjih dr-žavah. Z njihovo pomočjo si bomo lahko s časom pridobili še več izkušenj in še dodatno obogatili naš program. Trenutno imamo kar nekaj fantov, ki bodo s pravim delom in pri-stopom ter kančkom sreče, ki v športu nikoli ne škodi, nekoč morda nastopali tudi na višjih klubskih in reprezentančnih nivojih. Konec koncev je iz naše sredine nekaj fantov že pre-stopilo na višje nivoje, na kar smo ponosni, seveda pa smo ponosni tudi na njih!“ JZ

KOŠARKEŠOLA

KOŠARKARSKI KLUBMARC AJDOVŠCINA

Vabi vse, male, velike, nadobudne in energije polne, na vpis novih clanov.Dodatne inforamcije na e-mail naslovu: info@leone.si, telefonu 031-814-222 in 041/711-742, na spletni strani www.kosarkarski-klub-ajdovscina.si aliosebno na naslovu KK Marc Ajdovšcina, Tovarniška cesta 6a, 5270 Ajdovšcina

Št. 13 • 15. junij 2012 19Šport in šah

Taborniki ustvarjamo boljši svet, tudi v Ajdovščini že 60 let!Na naša vprašanja v portretu tabornikov je tokrat odgovarjal Ajdovec Mitja Premrl, direktor največjega računovodskega podjetja v Ajdovščini Taxa. Včasih zelo aktiven tabornik, danes pa za vedno tabornik po duši in srcu. Pa ga spoznajmo.

Kako bi v nekaj stavkih opisali tabornike in taborništvo?

Taborništvo je druženje, učenje, spoznavanje samega sebe in drugih, pomaganje, sodelovanje in življenje v naravi. Tabornik to dela.

Kaj vam taborništvo pomeni in kako je vplivalo na vašo kariero in življenje, kako ste taborništvo

združevali s privatnim življenjem (šolo, družino, prijatelji)?

Kot mlad tabornik sem v osnovni šoli začel spoznavati drugačen na-čin življenja, ki ga živim še danes. Še zmeraj sem rad v naravi, še posebej ponoči, rad spim zunaj, še zmeraj kakšno ušpičim v taborniškem slo-gu ipd.. Ko sem postal vodnik, sem

se z izobraževanji in izkušnjami učil voditi in učiti druge, kar pomeni najprej poslušati in slišati, nato razu-meti, organizirati in včasih ukazova-ti. Te izkušnje mi pomagajo že celo življenje. Ko sem vodil ajdovski rod, je družina pri tem sodelovala. Starej-ši sin je bil aktiven tabornik do dru-gega letnika srednje šole, najmlajša hčerka je vodnica, srednja hčerka sicer ni bila tabornica, razmišlja pa enako kot midva z ženo, na družin-skih praznovanjih pojemo taborni-ške pesmi. Očitno iz tega ne moremo in nočemo uiti.

Kaj je po vašem mnenju bistvo taborništva? Zaradi česa je tabor-ništvo preživelo navkljub velikim družbenim spremembam v za-dnjem obdobju?

Taborništvo spodbuja sodelova-nje, pomoč drugim, življenje v neki skupnosti, strpnost, zdrav način ži-vljenja in še marsikaj. Vse to je ne-

katerim ljudem tuje, drugim pa pri-vlačno. Zato je taborništvo preživelo in bo še živelo, ne glede na družbene spremembe.

Kako se spominjate svojih dni, ki ste jih preživeli pri tabornikih? Se vam je kateri od dogodkov posebej vtisnil v spomin?

Na prireditvi ob 60. obletnici RMB sem se nasmejal ob res enkratnih izpovedih mlajših in starejših tabor-nikov. Tudi takrat, ko so pripovedo-vali, kako je bilo v kazenskem vodu. Spomnili so me na moje mlado ta-borništvo. Imam občutek, da je bilo dosti več kazenskih vodov in da sem v vsakem aktivno sodeloval. Ostala mi je v spominu noč, ko smo pred šotorom prelivali vodo. Dva taborni-ka sta se zbudila in šla na stranišče, tretji pa se je zelo na glas polulal v hlače. Od smeha smo se skoraj po-lulali še ostali sodelujoči. Naslednji dan smo bili seveda v kazenskem

vodu. Spomnim se tudi neurja na Nadiži, ko je voda v pol ure narasla za več kot meter in smo ponoči čez naraslo reko nosili medvedke in če-belice, ki so bili na bivakiranju. Ne vem če me je bilo še kdaj tako strah.

Kaj bi svetovali današnji mladini in tabornikom?

Družite se, pomagajte drugim in sprejemajte pomoč. Držite se osnov-nega človeškega načela, ki pravi, da nikoli ne napravi drugemu, kar ne želiš, da bi drugi napravil tebi.

Mitja Premrl, najlepša hvala za te odgovore ter veliko uspeha pri vseh stvareh, ki jih počnete in ki se jih bo-ste v živjenju še lotili.

Mi pa se vidimo v naslednjih šte-vilkah Ajdovskih novic, ko bomo objavili še več portretov znanih Aj-dovcev, ki so kdaj bili taborniki ali pa taborništvo še vedno združujejo s svojim privatnim življenjem.

Društvo tabornikov Rod Mladi bori

Stare mašine, ma mlada srca77 starodobnikov se je drugo maj-

sko soboto pognalo skozi startno črto 19. rallya Vipavska dolina iz-pred ajdovskega tehnološkega prva-ka Pipistrela, nekaj malega manj jih je pripeljalo na cilj, letos na osmičar-sko kmetijo Černigoj v Lokavcu.

Najstarejši – hub mobil iz leta 1921, najboljši – ferrari, letnik 1992, tokrat le na turistični vožnji. Najnenava-dnejši so bili motorji z bočnimi pri-kolicami in čudnimi imeni, najbolj simpatični so bili Miro, Marija in njun topolino. Prav vsi pa so bili vre-dni pozornosti in ogleda.

No, za udeležence pa veliko šteje tudi zmaga – dirka je namreč štela za pokal Zveze starodobnih vozil Slove-nije ter jo je budno spremljal delegat zveze. Domače Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina si je ponovno privozilo ekipno prvo mesto ter vrsto pokalov po posame-znih kategorijah. Drago Kukovič je imel kljub častitljivi starosti svojega jeklenega konjička tokrat kar močno konkurenco ter je s svojim Dodge-om Roadster letnik 1924 končal na

2. mestu. Miro Štrancar si je v nasle-dnji starostni kategoriji privozil prvo mesto, takoj za njim pa je pristal Ivan Obid z enakim Fiatom 500 A. Odlič-no sta se odrezala Zdravko Kalin z vespo Piaggo letnik 1965 s prvim in Vladimir Žiberna z motorjem Be-nelli letnik 1934 z drugim mestom v kategoriji najmanj 25 let starih mo-torjev. Dobro teče tudi Vespa Piaggo letnik 1962 Antona Ostrožnika, ki je dirko končala na prvem mestu. Prvi je bil tudi Silvester Valentinčič z mo-torjem Sertum letnik 1949. Vinko Remec je s svojo Zastavo 615 privo-zil na drugo mesto. Zmagovita je bila kategorija avtomobilov, izdelanih med leti 1961 in 1970 – prvi je bil Drago Rupnik z mercedesom, drugi Bogdan Troha z Mini Austinom, tre-tji pa Joško Morenčič z nekdaj tako priljubljenim princem.

Društvo ljubiteljev starodobnih vo-zil Vipavska dolina, ki mu predsedu-je Igor Trošt, pa se lahko pohvali še z eno zmago – tudi letošnja dirka je bila zelo dobro ocenjena, organizaci-ja pa pohvaljena. Čestitamo!

Črn trn z lepimi uspehi v nove akcijeTekmovanja v gorskem kolesarstvu

so v polnem teku in člani domačega KK Črn trn so tudi letos prisotni in zelo uspešni.

Na mednarodnem nivoju so se v preteklih mesecih udeležili tekem v Houffalize (Belgija), Monte Tamaru (Švica), Szczawno Zdroj (Poljska), Leogangu (Avstrija), Val di Sole (Italija), Fort William (Škotska), Pi-etermaritzburg (Južnoafriška repu-blika). V slovenskem pokalu so se udeležili tekem v Trbovljah, Avčah, Buzetu (CRO), Javorniku.

Tekmovalci so v spustu na med-narodnih tekmah dosegli naslednje rezultate: Monte Tamaro - Miran Vauh 14. mesto, Kristjan Medve-

šček 30. mesto, Zarja Černilogar 4. mesto; Leogang - Miran Vauh 21. mesto, Zarja Černilogar 9. mesto, Val di Sole - Miran Vauh 56. mesto, Tilen Leban 32. mesto med mladin-ci, Zarja Černilogar 26. mesto; Fort William - Miran Vauh 16. mesto, Zarja Černilogar 18. mesto. Rezul-tati tekem slovenskega pokala: Tr-bovlje - Miran Vauh 1. mesto, Zarja Černilogar 2. mesto; Avče - Miran Vauh 3. mesto, Zarja Černilogar 2. mesto, Tilen Leban 2. mesto med mladinci; Buzet - Miran Vauh 2. mesto, Tilen Leban 4.mesto med mladinci, Mitja Černilogar 5. mesto med mladinci.

Tekmovalci v štiri krosu so dose-

gli naslednje rezultate: Houffalize - Luka Bolha 32. mesto, Urban Rotnik 35. mesto, Matija Stupar 38. mesto; Szczawno-Zdroj - Urban Rotnik 36. mesto, Matija Stupar 50. mesto, Kri-stjan Medvešček 52. mesto, Andrej Bratina 59. mesto; Val di Sole - Ma-tija Stupar 20. mesto, Urban Rotnik 24. mesto, Andrej Bratina 29. mesto, Jakob Malik 64. mesto; Fort William - Andrej Bratina 22. mesto.

Pred člani KK Črn trn je poleg na-vedenimi izjemnimi mednarodnimi dosežki, še nekaj preizkušenj. Pesti bomo lahko držali na Državnih pr-venstvih, ter Evropskih in Svetov-nih prvenstvih, kjer Črn trn-ovci obljubljajo močno ajdovsko zased-bo v državni reprezentanci. Tadej Ergaver

Šahovski kotiček

Šahovsko društvo ČAVEN že leta aktivno deluje na območju Vipavske doline. Člani tekmujejo med seboj na turnirjih; prav finalni turnir, ki bo 26. junija 2012, pa bo dal končnega zmagovalca. Po devetih turnirjih vodi David Trebižan pred Damogo-jem Bačičem in Slavkom Mikužem.

Da bi motivirali mlade šahiste člani Šahovskega društva ČAVEN vodijo šahovske krožke v osnovnih šolah Danila Lokarja, Šturje in Do-bravlje. Za mlade šahiste teh šol je šahovsko društvo tudi letos, že

tretjič zapored, organiziralo cikel šestih tekmovanj. V soboto, 2. junija 2012, pa se je v prostorih šahovskega društva v Ajdovščini na zaključnem tekmovanju srečalo deset učencev navedenih šol . Suvereni zmagova-lec je postal Matic Fučka, drugi je bil njegov brat Samo Fučka, oba OŠ Do-bravlje; tretje mesto pa je določil šele »fotofiniš« med Sergejem Pračkom in Eleno Koradin. Kljub enakemu številu točk je tretje mesto osvojil Sergej Praček iz OŠ Šturje, ker je imel boljše posamezne uvrstitve iz

prejšnjih tekmovanj.V drugem delu dneva so se učenci

omenjenih šol pomerili še ekipno. Zmago so si priigrali učenci OŠ Do-bravlje v sestavi: Matic Fučka, Samo Fučka, Elena Koradin in Denis Lo-zar, ki so za zmago prejeli pokal. Drugo mesto so zasedli učenci OŠ Šturje, tretje mesto pa učenci OŠ Danila Lokarja.

Veseli nas, da počasi, a vztrajno, postaja šah med mladimi v Vipavs-ki dolini razpoznaven, še posebej, ker ga podpirajo tudi vodstva os-novnih šol in Občina Ajdovščina s finančnimi sredstvi. DJL

Obvestilo Športne zveze AjdovščinaMinistrstvo za izobraževanje, zna-nost, kulturo in šport objavlja Javni razpis za strokovne delavce v progra-mih nacionalnih panožnih športnih šol za obdobje 2012-2016.Rok za oddajo vloge je 22. junij do 12. ure.Dodatne informacije poiščite pri so-delavcih ministrstva: Dušan Haupt-man 01/400 5471, Igor Kogoj 01/400 5348 ali Deja Ivanović 01/400 5251.

Št. 13 • 15. junij 201220 Mladi

Poletni programi Zavoda za šport Ajdovščina

Plavalni tečaji s športnimi aktivnostmiNudimo 15 in 30 urne tečaje, ki trajajo en teden ali 14 dni, od ponedeljka do petka, med 9. in 12. uro, na Letnem kopališču Ajdovščina. Cena 5 dni: 35 evrov, 10 dni 65 evrov.Poletna športna šolaŠportna šola bo potekala skozi vse poletje, v ponudbi sta dva paketa – 40-urni, ki traja 5 delovnih dni ter 80-urni, ki traja 10 delovnih dni. Dnevno se program odvija med 9. in 17. uro. Pakete je mogoče združevati v daljše termine. Program vključuje tečaj plavanja in predstavitev različnih športnih panog, pa tudi malico in kosilo ter varstvo.Cena: 5 dni: 55 evrov, 10 dni: 100 evrov.Nogometni kamp Olimp s Petrom KalinomVabljeni mladi nogometaši in ljubitelji nogometa. S Petrom Kalinom, aktivnim nogometašem, ki trenutno igra za enega italijanskih klubov, boste doživeli živahne športne počitnice.Odločite se lahko za 5-dnevni (40 ur) program ali pa za 10-dnevni (80 ur) pro-gram. Šola bo potekala med 9. in 17. uro v Športnem centru Ajdovščina.Cena: 5 dni: 55 evrov, 10 dni: 100 evrov.Termini večdnevnih programovVsi športni programi potekajo v istih terminih:Od 2. do 6. julij, od 9. do 13. julija, od 16. do 20. julija in od 23. do 27. julija.Vsi športni programi bodo potekali tudi v primeru slabega vremena ter vključuje-jo jutranje varstvo med 6.30 in 9. uro.Enodnevni programiZavod za šport vam za to poletje pripravlja tudi nekaj krajših, enodnevnih progra-mov, ki pa so še posebej zanimivi.Športni dnevi s paintball animacijo za otroke in mladino bodo polni adrenalina, še posebej primerni so za akcije željne mlade. Zbor udeležencev športnega dneva bo na Letnem kopališču Ajdovščina, kjer bodo za začetek poskakali v bazen, nato pa se bodo odpravili v Komen, na paintball poligon. Cena 25 evrov.Poletna praznovanja rojstnih dni malo drugače – doživite zabaven in igriv roj-stni dan na Letnem kopališču Ajdovščina. Pripravimo vam program praznovanja ter zagotovimo animacijo in varstvo vaših otrok. Programi praznovanja so pripra-vljeni za dve starostni skupini – otroci od 4 do 5 let ter šolarji od 6 do 15 let.Karaoke – v ponudbi je kar 2400 žanrsko različnih skladb; program lahko vključi-te v praznovanje vašega rojstnega dne ali pa si zabavo privoščite kar tako.Informacije: Zavod za šport Ajdovščina, www.zs-ajdovscina.si, 05/36 44 721, pri-moz.sulic@zs-ajdovscina.si ali info@zs-ajdovscina.si.

Tekmovanje za zdrav in reden zajtrk

V zdravi prehrani ima porazdelitev obrokov hrane preko celega dne-va velik pomen za zdravje. Pri tem ima zajtrk posebno mesto, saj nam da energijo za delo, izboljša počutje ter razpoloženje. Zajtrk je torej naj-boljša vstopnica v novi dan. Kljub vsem tem dobrim priporočilom, vsi otroci, ki v obdobju intezivne rasti in razvoja najbolj potrebujejo zajtrk, še

vedno ne zajtrkujejo.V Zdravstvenem domu Ajdovščina

se tega še predobro zavedamo, zato smo ponovno izvedli projekt »Za zdrav in reden zajtrk«. Vključeni so bili vsi učenci 3. razredov osnovnih šol občine Ajdovščina in Vipava (okrog 150 otrok). Namen projekta je, da bi vsi redno in tudi zdravo zaj-trkovali.

V uvodni predstavitvi smo se po-govarjali o zdravem zajtrku. Nato so otroci dobili navodila za pisanje dnevnika zdravega zajtrka. Nasta-li so krasni dnevniki z risbami in slikami, pesmicami, članki in zdra-vimi zajtrki. Tiste, ki se še posebno trudijo in redno uživajo v zdravem zajtrku, smo nagradili s posebnim priznanjem. Čebelarsko društvo Aj-dovščina nam je s pomočjo predse-dnika g. Aleša Turka za najbolj pri-dne otroke prispevalo med. Tako kot do sedaj, nas je pri izvedbi projekta podprl Mlinotest d.d. z zloženko o zdravem zajtrku na kateri lepo piše:

»DOBER ZAJTRK JE DOBER. BREZ DOBREGA ZAJTRKA NE POJDI OD DOMA. DOBREMU ZAJTRKU NAMENI VEČ POZOR-NOSTI. DOBER ZAJTRK DAŠ NA MIZO. PRI DOBREM ZAJTRKU JE VSEGA RAVNO PRAV.

Z DOBRIM ZAJTRKOM NAJ SE DOBER DAN ZAČNE«.

Torej, začnimo vsi vsak dan z zaj-trkom!

Sodelovanje obrodilo sadoveV četrtek, 31. maja, je v Lavriče-

vi knjižnici Ajdovščina v sklopu dogodkov Tedna vseživljenjskega učenja potekala predstavitev pu-blikacij, ki so nastale v sodelovanju med Ljudsko univerzo Ajdovščina in Filozofsko Fakulteto Univerze v Ljubljani. Do sodelovanja je prišlo predvsem zaradi vzajemnega intere-sa po združevanju teorije in prakse. Skupni projekti so opisani v petih publikacijah, ki so bile izdane v letih od 2008 do 2012.

Najprej je nastal priročnik za med-generacijsko učenje Izobraževanje – most med generacijami, v kate-rem so opisane številne dobre prakse medgeneracijskih projektov v Slove-niji.

V letu 2010 sta sledili dve publi-kaciji v angleškem jeziku, ki sta nastali kot rezultat mednarodnega Grundtvig projekta Tandems go! (V dvoje gre!). V e-knjigi Tandems go! Twinning the Elderly and Young People as a Possibility of e-learning so opisane dobre prakse medgene-racijskega učenja iz osmih različnih evropskih držav , ki so sodelovale v projektu, vključno s Slovenijo oziro-ma Ljudsko univerzo Ajdovščina. V drugi knjigi Intergenerational Le-arning and Education in Later Life, ki sta jo uredili doc. dr Nives Ličen in kolegica iz slovaške ekipe, Guba-lova, pa so zbrani prispevki o izobra-ževanju starejših in o možnostih za odkrivanje in koriščenje obstoječe-ga, vendar neprepoznanega znanja v lokalnih okoljih za reševanje sodob-nih izzivov družbe.

Prav tako v letu 2010 je Ljudska univerza Ajdovščina razpisala nate-

čaj za raziskovalne naloge na temo »Vseživljenjsko učenje in trajnostni razvoj«, s katerim je želela spodbu-diti čim širši razmislek o ekološkem ravnovesju in socialni pravičnosti. Ob zaključku razpisa je nastal pri-ročnik Neformalno izobraževanje za trajnostni razvoj, v katerem so zajete najboljše raziskovalne nalo-ge študentov in prispevki na temo skupnostnega izobraževanja, pro-stovoljstva, etike in gospodarstva ter vloge ljudskih univerz.

Knjiga Koncept trajnostnega ra-zvoja in neformalno izobraževanje odraslih je v založbi Univerze v Lju-bljani, Filozofske fakultete, prišla na knjižne police prav v teh dneh. Štiri avtorice (Nives Ličen, Nevenka Bo-gataj, Senka Hočevar Ciuha in Petra Javrh) govorijo o vlogi izobraževanja v kontekstu trajnostnega razvoja. Spregovorijo pa tudi o sedanji krizi, njeni večplastnosti in o potrebi po drugačnem razvoju ter novih vre-dnotah.

Naslovnico za monografijo je li-kovno oblikovala mlada umetnica Mia Paller, ki je v sklopu dogodka v MC Hiši mladih priredila tudi svoj prvo samostojno slikarsko razstavo, na kateri se predstavlja z risbami, slikami in grafikami v tehnikah li-noreza in jedkanice. Mia Paller kljub svoji mladosti prikazuje izjemen ta-lent in umetniško žilico ter v svoja dela vnaša temperament, energijo, čutnost, nežnost, celo kraško burjo. Njen mentor, Peter Ciuha, je o njej zapisal: »Gre za pot samouresni-čitve, kateri, na svoj način, posku-ša slediti vsakdo med nami.« Ljudska univerza Ajdovščina

MSA alfa in omega lokalnih mladinskih politik

MSA podelil prve certifikate Mla-dim prijazna občina ter izdal publi-kacijo Lokalna mladinska politika

18. maj 2012 - Ljubljana, Cankar-jev dom – Mladinski svet Ajdovšči-na je podelil prve certifikate Mladim prijazna občina ter predstavil zbor-nik Lokalna mladinska politika. V petek, 18. maja 2012, je v Cankarje-vem domu v Ljubljani potekal kolo-kvij o sistematičnem obravnavanju področja mladih v Sloveniji, ki ga je organiziral Mladinski svet Ajdo-vščina. Dogodek je bil namenjen predstavnikom lokalnih skupnosti ter mladim. Udeležilo se ga je skoraj 50 predstavnikov različnih lokalnih skupnosti iz cele Slovenije ter nekaj več kot 30 mladih.

Na dogodku, usmerjenem v reše-vanje aktualnih problemov mladih, k reševanju katerih si intenzivno prizadeva tudi MSA, je bila najbolj izpostavljena podelitev prvih certifi-katov Mladim prijazna občina. Prve certifikate Mladim prijazna občina je razvil prav ajdovski mladinski svet ter jih podelil v sodelovanju s Sku-pnostjo občin Slovenije ter pod ča-stnim pokroviteljstvom Predsednika RS, dr. Danila Türka. Certifikat je priznanje tistim lokalnim skupno-stim, ki so v minulih letih uspešno izvajale ukrepe s področja lokalnih mladinskih politik in tako zagota-vljale prostor mladim, v katerem lahko razvijajo svoje kompetence in veščine, dosegajo avtonomijo in hi-treje vstopajo v svet odraslosti. Pri

oceni uspešnosti izvajanja ukrepov je bil poseben poudarek namenjen področjem participacije mladih, sistemskega ukvarjanja na področju mladine, izobraževanja, mobilnosti, zaposlovanja, stanovanjske politike, informiranja mladih in mladinskega organiziranja.

Poziv za pridobitev certifikata je vzpodbudil nadpovprečno zanima-nje lokalnih skupnosti ter s tem tudi zavedanje lokalnih odločevalcev o resnosti problemov, ki pestijo dana-šnjo mladino mlade ter o pomenu sistematičnega reševanja le teh.

Na poziv se je prijavilo 20 občin, izmed katerih je naziv Mladim pri-jazna občina prejelo 7 občin: Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Maribor, Mestna občina Ptuj, Me-stna občina Velenje, Občina Krško, Občina Radlje ob Dravi in Občina Sežana. Prve certifikate Mladim prijazna občina sta podelila Leo-pold Kremžar, predsednik Skupno-sti občin Slovenije in Helena Harej, predsednica Mladinskega sveta Aj-dovščina. Občine nosilke certifikata za obdobje 2012 – 2016 so se s pod-pisom dogovora zavezale, da v ob-dobju veljavnosti certifikata ne bodo prenehale z izvajanjem ukrepov iz prednostnih področjih lokalnih mladinskih politik v obsegu, ki je bil podlaga za pridobitev certifikata.

Občina Ajdovščina certifikata Mladim prijazna občina tokrat ni prejela, čeprav se lahko pohvali z marsikaterim uspešnim ukrepom,

ki ga za mlade izvaja, pa vendar ji manjka dokument, ki dokazuje, da se z reševanjem problemov mladih ukvarja na sistematični ravni. Tak dokument, imenovan Strategija za mlade, pripravlja v letu 2012. Tako lahko računa na certifikat že priho-dnje leto.

Na majskem kolokviju o siste-matičnem obravnavanju področja mladih so ravno mladi, združeni v projektu Mladi odpiramo prostor: »Vzpostavljanje in razvoj lokalnim mladinskih politik« odločevalcem ponudili tudi nabor ukrepov, ki jih posamezne občine lahko izvajajo zato, da mladim pomagajo na poti do odraslosti. Predstavljen je bil nabor ukrepov zbranih v praktično naravnanem zborniku Lokalna mla-dinska politika, ki predstavlja novost na področju lokalnih mladinskih politik. Povod za nastanek zbornika Lokalna mladinska politika je ugoto-vitev, da se je družbeni položaj mla-dih v zadnjih letih izrazito poslabšal. Povečuje se stopnja brezposelnosti med mladimi, vse pogostejše so ne-stalne in manj kakovostne oblike za-poslovanja, posledično se povečuje finančna odvisnost mladih od star-šev, občutek negotovosti in časovni okvir pri oblikovanju lastne družine. Takšno stanje ne prinaša pozitivnih učinkov ne mladim ne državi.

Pomembno vlogo pri razvoju mladih imajo namreč prav lokalne skupnosti, ki so mladim najbližje. Naloga lokalnih oblasti je, da za-gotovijo prostor, v katerem lahko mladi razvijajo svoje kompetence in veščine ter dosegajo svoje cilje in se tako razvijajo v družbeno odgo-vornega odraslega. Namen predla-ganih ukrepov s področja lokalnih mladinskih politik je torej ravno v tem, da mladi hitreje odrastejo in prevzamejo odgovornost zase, za svojo družino in družbo. Vir: Mladinski svet Ajdovščina

Št. 13 • 15. junij 2012 21Za dober namen

Majsko srečanje članic in članov skupin Medgeneracijskega društva 4 letni časi Ajdovščina

Misel »Če hočemo imeti prijatelja, moramo biti komu prijatelj«, ki smo si jo sposodili od R.W. Emersona, je bila nekakšna rdeča nit našega spo-mladanskega druženja prostovoljcev in starostnikov 19. maja. Vsi se vsak teden družimo v skupinah (vsaka ima svoje ime, kot družina) in se pogovar-jamo. Teme pogovora so neizčrpne – tako kot je to med prijatelji. Med seboj delimo življenjske (pre)izku-šnje, poglede na aktualno dogajanje, obujamo spomine… Večina skupin

deluje že več kot 15 let in prav toliko časa je vključenih večina prostovoljk – voditeljic skupin. Nekajkrat na leto organiziramo tudi srečanje vseh sku-pin in letos spomladi smo prijateljsko druženje članic in članov domskih in zunanjih skupin starih ljudi za samo-pomoč prvič izvedli v Domu starej-ših občanov Ajdovščina. Tako smo omogočili udeležbo večjemu številu članov domskih skupin, ki se zaradi zdravstvenih težav težko udeležujejo srečanj zunaj Doma, na drugi strani

pa se je pri marsikaterem obiskoval-cu spremenil pogled na Dom. Naša odločitev se je torej izkazala za dobro - po zadovoljnih obrazih, nasmehih udeležencev in po povratnih infor-macijah, ki te dni prihajajo smo si enotni, da je srečanje uspelo! K temu je kot pomemben kamenček v moza-iku prispeval vsak od sodelujočih, kot pika na i pa je bilo seveda čudovito vreme.

Naše druženje smo pričeli ob 10. uri in že takoj pred vhodom prejeli obesek, povezan z »zaščitnim zna-kom« Doma. V začetni predstavitvi DSO Ajdovščina je namreč direkto-rica Tanja Slemič – Stibilj navedla verz iz neuradne himne Doma: »…tam sem jaz doma, kjer je sonce, kjer najdem toplo dlan, tam dom je moj«… Zato so bili sončki, ki so jih izdelali v Domu, lepo in simbolično darilo za vse udeležence.

Pozdravu sta sledila prispevka dr. Jožeta Ramovša in gospe Jožica Piz-zoni, ki je razmišljanje o starosti po-vezala tudi z lastnimi življenjskimi (pre)izkušnjami. V spomin se nam je vtisnil stavek, da je starost lahko

izredno težka, ko jo spremljajo bo-lezen, osamljenost in pesimizem. Je pa lahko tudi čudovito lepa, če smo pozorni na pozitivno. Dr. Ramovš je v svojem razmišljanju izhajal iz pre-davanja Antona Trstenjaka (njegov zadnji večji javni nastop) z naslovom Štirje letni časi človeškega življenja, ki ga je imel leta 1995 v Ajdovščini - »… človeško življenje je podobno štirim letnimi časom; ob rojstvu se začenja s pomladjo in raste v vroče poletje, se dopolnjuje z rodovitno je-senjo in končuje v zimi...« Povedal je, da so vsi štirje letni časi enakovre-dni, ker vsak prinaša nekaj svojega, kar je hkrati koristno tudi za druge. Pomembno je, da imamo radi vse štiri letne čase – vsa obdobja svoje-ga življenja. V nadaljevanju se je dr. Ramovš navezal na mednarodno leto aktivnega staranja in medgeneracij-ske solidarnosti. Tako kot so celota različna življenjska obdobja, so ce-lota tudi tri generacije v družbi. Ena od druge so soodvisne, bistvena pa je vloga posameznika, ki lahko pri-pomore k pozitivnim spremembam. Zato je za zaključek navedel stavek

V. Frankla: »Junaštvo lahko priča-kujem le od enega človeka in to je od samega sebe.« V duhu letošnjega mednarodnega leta ga je prilagodil in zaključek njegovega prispevka se je glasil: »Izboljšanje sožitja med gene-racijami lahko pričakujem le od ene-ga človeka in to je od samega sebe.«

Popoldanski del našega druženja se je začel z dobrim kosilom, ki so ga pripravile prijazne kuharice v Domu starejših občanov Ajdovščina. Sledi-lo je sproščeno druženje, prepozna-vanje znanih obrazov iz vasi, ki sta-rost preživljajo v Domu in izmenjava novic. Popoldanski del so nato pope-strile prostovoljke – voditeljice sku-pin, ki se združujejo v pevski zbor. S pesmijo so nas prijetno umirile in popeljale v zaključni del našega sku-pnega dneva, ki ga je, tako kot vsako soboto v Domu, zaključila sv. maša.

Naš dan je zaznamovala dobra volja in pozitivna energija vseh vključenih – stanovalcev Doma, zunanjih obiskovalcev, vodstva Doma, zaposlenih in prosto-voljk. Zahvala in pohvala vsem! Martina

Društvo Sožitje Ajdovščina

Društvo Sožitje je društvo za po-moč osebam z motnjami v dušev-nem razvoju (OMDR) in njihovim svojcem. Prihodnje leto bomo pra-znovali 30-letnico delovanja na na-šem območju. Staršem OMDR, ki smo že »obremenjeni« zaradi speci-fičnosti svojih otrok, pri delu poma-gajo redki posamezniki iz strokov-nih služb, ki so, ali še delajo z našimi otroci. Poleg programov, ki se jih člani udeležujejo preko Zveze Soži-tje, ta združuje vsa društva Sožitje iz države, je polnem teku tudi organi-zacija vikend seminarja za družine v mesecu oktobru. V društvu daje-mo velik pomen druženju, saj člane muči podobna problematika, za ka-tero večina ostale populacije sploh ne ve, da obstaja. Pomembno pa je tudi izobraževanje staršev o življenju z OMDR.

Prijatelji na obiskuVikend v maju smo ponovno, že v

tretje, v goste povabili naše prijatelje iz društva Sožitje Sežana. Srečujemo se izmenično, lani smo bili v Tomaju, letos so nam obisk iz društva Sožitje Sežana vrnili.

Za začetek smo se zbrali v Vrtovi-nu, kjer so nas gostoljubno sprejeli na kmetiji Lozar. Poleg predstavitve njihove kmetije smo se posladkali s sočnimi češnjami. Srečanje smo na-

daljevali v lovski koči nad Budanja-mi, kjer so se bo zvokih harmonik, poleg plesalcev vrteli tudi čevapčiči in ostale dobrote iz žara. Kdor je želel, se je odpravil na bližnji hrib, nekateri pa so čas raje izkoristili za izmenjavo naših izkušenj z našimi otroci, kot jih radi imenujemo, če-prav je večina že zdavnaj postala polnoletna. Za kratek čas nas je na srečanju obiskala predsednica Zve-ze Sožitje ga. Katja Vadnal, ki pa se je zaradi obveznosti hitro poslovi-la. Poleg srečevanja družin, kar je glavni cilj srečanja, smo se veselili še srečelova, noben od naših otrok ni odšel domov praznih rok.

Društvo ni dolgo počivalo, saj so se, poleg rednih terapij s konjem za OMDR, ki potekajo enkrat tedensko na Brjah že odkar so se dnevi otopli-li, naši člani, v sodelovanju z VDC Ajdovščina, konec maja s svojo fol-klorno skupino uspešno predstavili na državni glasbeni reviji »Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo« v Ljubljani.

Prigode in nezgode na kopalnem izletu

Že čez nekaj dni smo se z dvema polnima avtobusoma odpravili proti prestolnici na kopanje. Zaradi svoje specifičnosti nismo ravno povsod zaželeni, zato je potrebno vložiti kar veliko truda za izvedbo takšne

ekskurzije. Dodatne skrbi nam je povzročala slaba vremenska napo-ved. Dogovorjeni smo bili namreč za izlet v živalski vrt za tiste, ki niso želeli na kopališče. Kopalna ekskur-zija nam je prinesla polno nepriča-kovanih doživetij. Avtobus se je na poti proti živalskemu vrtu sredi Lju-bljane pokvaril. Izkušenemu šoferju gre zahvala, da je okvaro še kar hitro odpravil, saj smo že prav zaskrbljeno pogledovali proti vedno bolj oblač-nemu nebu. Na koncu smo si žival-ski vrt lahko ogledali suhi … neka-teri celo dvakrat - ne zato, ker bi jim bil tako všeč, pač pa so med ogledom izgubili prtljago …

Ker smo menili, da je nepričakova-nih doživetij za danes dovolj, smo se z enim avtobusom veliko prezgodaj odpravili na kosilo v Horjul. Tu pa se je lastnica gostišča prav prestrašila, ko nas je zagledala, saj so bili šele pri „juhi“. Pa jo je v smeh spravil naš ko-mentar, da smo se naveličali »žlahte« v živalskem vrtu in smo raje prišli k njej. Čas med čakanjem na drugo ekipo, ki pa si je kopanje privošči-la do zadnje možne minute, nam je krajšal Mauro s harmoniko in jih že pošteno lačni končno pričakali.

Nezgod pa še ni bilo konca – po nekaj prvih krožnikih kosila se je kuharju pokvarila friteza, pa smo se spet načakali. Podarjene sladice v zameno smo bili sicer veseli, prav hudega pa nam ni bilo – folklorna skupina je tako imela možnost po-noviti svoj nastop, saj ga na še nismo videli vsi.

Preden smo nekaj ur kasneje, kot smo načrtovali, le pripotovali do-mov, smo naleteli še na zaporo ceste zaradi nesreče – manjšemu avtobusu se je uspelo „zriniti“ mimo, večji pa je moral „rikverc“ in po „daljšnici“ domov. To je bil resnično nepriča-kovano dober „izlet in pol“. Društvo Sožitje

Regijsko preverjanje ekip prve pomoči

Rdeči križ Ajdovščina je lani usta-novil ekipo prve pomoči, ki deluje na območju ajdovske občine, letos pa še ekipo za območje vipavske občine. Obe sta na regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Rdečega križa in Civilne zaščite, ki je potekalo 2. junija v Kopru, pokazali veliko mero pripravljenosti.

Ekipe prve pomoči so opremljene in usposobljene za to, da lahko nu-dijo prvo pomoč v primeru večjih naravnih in drugih nesreč. Osrednja tema letošnjega regijskega preverja-nja je bil potres, ekipe pa so mora-le oskrbeti poškodovance na štirih različnih delovnih točkah. Svoje

znanje je prikazalo 11 ekip, od tega štiri ekipe iz občine Koper ter po ena iz občin Izola, Nova Gorica, Miren--Kostanjevica, Idrija, Kobarid, Ajdo-vščina in Vipava. Med sodelujočimi ekipami se je vipavska uvrstila na sedmo in ajdovska na osmo mesto. Največjo mero pripravljenosti je po-kazala ekipa iz Nove Gorice, ki bo oktobra v Ljubljani na državni vaji Potres 2012 zastopala Severnopri-morsko regijo, drugo uvrščena »Eki-pa OZRK Koper 2« pa bo zastopala Obalno-kraško regijo.

Članom ajdovske in vipa-vske ekipe iskreno čestitamo! Irena Žgavc

Dneva krvodajalstva4. in 14. junija tradicionalno obele-

žujemo slovenski in svetovni dan kr-vodajalstva, ki leto s poteka pod slo-ganom »Vsak krvodajalec je junak«. Le ta sporoča, da so med nami skriti heroji, ki vsakodnevno rešujejo ži-vljenja, v zameno pa ne pričakujejo nobene zahvale.

V evidenci Rdečega križa Ajdo-vščina beležimo 4.610 junakov, med katerimi nekateri kri darujejo tudi večkrat letno. Vsem se ob tej prilo-žnosti zahvaljujemo za njihova tiha, a velika dejanja tudi v imenu tistih, ki so jim pomagali.

Obenem želimo opozoriti na moč prostovoljnega, brezplačnega in ano-nimnega krvodajalstva, ki edino lah-ko zagotavlja varno in zdravo kri.

Letos je do danes na terenski kr-vodajalski akciji v Ajdovščini in

transfuzijskem oddelku šempetrske bolnice kri darovalo 558 anonimnih krvodajalk in krvodajalcev. Kljub skrbi, da solidarnost med nami za-mira, na področju krvodajalstva temu ni tako, saj se vse več ljudi od-ziva na naša vabila za udeležbo na krvodajalskih akcijah. Med njimi je tudi vedno več mladih, ki predsta-vljajo okrog 12 odstotkov vseh da-rovalcev. Vse, ki še vedno oklevate in razmišljate, vabimo, da se nam pridružite pri največji solidarnostni akciji v državi.

Želimo vas opozoriti na poletni ur-nik transfuzijskega oddelka šempe-trske bolnice:

julija in avgusta bo od-vzem potekal vsak torek in pe-tek od 8. do 12. ure. Irena Žgavc

Št. 13 • 15. junij 201222 Šole in vrtci

Kuharji smo mi

V vrtcu v Selu želimo vsako leto v delo z otroki vnesti kaj novega - zanimivega, skozi dejavnosti, ki bi otroke pritegnile in bi v njih uživali. Tako smo se letos v začetku šolske-ga leta v najstarejši skupini »Rožice« odločili za izvedo celoletnega pro-jekta KUHARJI SMO MI.

Z otroci se učimo kuharskih veščin in pripravljamo enostavne jedi.

Začeli smo s preprostimi recepti, jedi izbiramo glede na temo ali pri-ložnost, o kateri se pogovarjamo. Septembra smo ob spoznavanju je-senskega sadja, dela v vinogradu in predelave sadja pripravili grozdni sok in sadna nabodala. V mesecu oktobru smo si za zajtrk pripravili obložene kruhke s poljskimi izdelki. Spoznali smo pot od zrna do kruha in sami spekli kruh. Novembra smo v okviru skrbi za zdravje naredili mlečno sadne napitke. Za decembr-sko jed pa smo izbrali kokosove kro-glice, ki smo jih postregli na sreča-nju s starimi starši. Otroci v pripravi jedi izredno uživajo. Vsi sodelujejo in spretno uporabljajo pripomočke, mešajo, gnetejo, spoznavajo nove se-stavine in količine. Radi prinašajo v vrtec otroške kuharske knjige in iz-birajo in predlagajo nove recepte, ki jih želijo uporabiti. Ti so postali tudi vse bolj zahtevni. Januarja smo se lotili palačink, ob pustu smo spekli slastne miške, marca pa smo si pri-pravili mafine s čokolado. Recepte

vsakič posebej pripravimo in prebi-ramo s pomočjo simbolnega zapisa. Največje zadovoljstvo pa je jedi, ki jih pripravimo, razdeliti in pojesti. Včasih s pripravljenimi dobrotami pogostimo tudi otroke iz mlajših skupin. V okviru našega projekta smo se podali tudi na obisk mlekar-ne v Vipavi. Tam so nas seznanili z izdelki in nam pokazali, kako poteka delo, postopek od mleka do izdelka. Seznanili smo se s pomenom mleka za naše zdravje. Otroci so imeli mo-žnost ogleda polnilnice in pogostiti smo se s sadno skuto.

Kuhanje je postalo poseben do-godek v naši skupini, ki se ga otro-ci vsak mesec zelo veselijo. Poleg razvijanja veselja do kuhanja, mo-toričnih spretnosti in sodelovanja pri dejavnostih spoznavajo delovne procese in razvijajo primeren odnos do dela in organizacijske sposob-nosti, ter odkrivajo in spoznavajo, kako se snovi mešajo in kako pri tem spreminjajo lastnosti. Veseli smo, da otroci svoje zanimanje in da novo pridobljene kuharske veščine pre-izkušajo in za le-te motivirajo star-še tudi doma. Za zaključek našega projekta smo se odločili za pripravo čisto prave torte. Da bi ugodili vsem okusom, smo po željah otrok izbra-li pol čokoladno in pol jagodno. Po kosilu smo se z njo posladkali in naj vam povemo, da je bila slastna! Vzgojiteljice iz skupine ROŽIC

OŠ Danila Lokarja Ajdovščina postala naj kulturna šola leta 2012 v kategoriji velike šole

V petek, 1. junija 2012, je bila na Vačah (geometrijsko središče Slo-venije) svečana podelitev priznanj šolam, ki so prejele naziv kulturna šola. Letos so ta naziv podelili 48 šolam od 490 – ih, kolikor jih je v Sloveniji. Na prireditvi so uradno razglasili tudi naj kulturne šole po posameznih kategorijah (za glasbe-no dejavnost, gledališko dejavnost, folkloro, …), skupaj osem kategorij. Naj kulturnim šolam po posame-znih področjih je sledila razglasitev kulturne šole leta v kategoriji velike šole, srednje šole in male šole in na koncu še naj kulturna šola abso-lutno. OŠ Danila Lokarja je bila

razglašena za kulturno šolo leta v kategoriji velikih šol. To je veliko priznanje za šolo, saj se uradno oce-njuje vse aktivnosti, uspehe in sode-lovanje v kraju in širše na kulturnem področju v zadnjih treh letih.

OŠ Danila Lokarja je šola, na kateri je kulturna dejavnost tesno preple-tena z vsakdanjim življenjem šole že dolga leta. Ne le, da ta dejavnost bogati same učence šole, tudi kultur-na povezanost šole, tako matične kot podružnične v Lokavcu, s krajem in širše je vsa ta leta nekaj samoumev-nega. Na šoli deluje veliko krožkov s področja kulture: Mladinski pevski zbor, Otroški pevski zbor na matični

šoli in na podružnici Lokavec, otro-ški pevski zbor Nižaji, dramski kro-žek, dramski krožek na

podružnici v Lokavcu, literarni krožek, trije likovni krožki, filmsko – fotografski krožek, OFS Powštrčki, mažoretke – starejše, mažoretke – mlajše, plesni krožek, lutkarski kro-žek in krožek za ohranjanje kulturne dediščine Lokavec in čas.

Po svojih uspehih in odzivu pu-blike izstopajo predvsem Mladinski pevski zbor, dramski krožek in li-kovna dejavnost. Vsi so na svojem področju dosegli in presegli vrh slo-venskega otroškega in mladinskega šolskega ustvarjanja in udejstvova-nja.

Šola svojo kvaliteto in ugled gradi že leta, ne samo na kulturnem po-dročju ampak tudi na ostalih podro-čjih. Lani je bila razglašena za najbolj športno šolo v Sloveniji, njeni učenci pa že leta posegajo po najvišjih me-stih tako v naravoslovnem kot tudi na tehničnem področju.

Na podelitvi so posebno prizna-nje za izjemno mentorsko delo podelili tudi Marinki Šuštar za vse njeno delo in uspehe, ki jih je dosegala z Mladinskim pev-skim zborom OŠ Danila Lokarja tako doma kot v tujini. OŠ DL

Pojemo si in zapeli vam bomo...Za Mladinski pevski zbor Osnov-

ne šole Danila Lokarja Ajdovščina je bilo iztekajoče šolsko leto izjemno uspešno.

Poleg običajnih nastopov na šol-skih in krajevnih prireditvah, ki jih je bilo mnogo, so izvedli tudi štiri obsežne projekte.

Najprej je izšla nova zgoščenka zbora s preprostim naslovom In po-jemo si. Na njej so skladbe, ki jih je zbor prepeval zadnja tri leta.

Pripravili so jo izključno učitelji šole. Zborovodkinja Marinka Šu-štar, je skladbe zbrala in izbrala ter jih smiselno razvrstila, profesorica Jasmina Putnik je poskrbela za raču-nalniško obdelavo posnetkov, zuna-njo oblikovno podobo pa je izdelala profesorica Nataša Rupnik.

V začetku decembra je zbor z nav-dušenjem nastopil med petsto pevci na vseslovenskem projektu Potujoča muzika v Cankarjevem domu.

V mesecu marcu si je zbor na dr-žavnem tekmovanju v Zagorju pri-pel zlato plaketo, krstno izvedel dve skladbi in dobil priznanje za najbolj-

šo izvedbo ljudske pesmi.Sledilo je tekmovanje na Slova-

škem. V kraju Namestovo, v bližini Poljske meje pod Tatrami, je bil ena-indvajseti Mednarodni festival sa-kralne zborovske glasbe v čast škofa Jana Vojtaššaka. Nastopili so mešani in ženski zbori iz osmih držav, iz ne-katerih tudi po dva.

Ajdovski zbor je bil edini mladin-ski. Zbor je za tekmovanje pripravil nov program, tokrat izključno religi-ozne skladbe. Za njihovo izvedbo so dobili srebrno medaljo. Še posebej so ponosni na izvedbo skladbe Veni Creator Spiritus, ki jo je skladatelj Damjan Močnik posvetil zboru in so jo na tekmovanju premierno zapeli ter z njo navdušili komisijo in po-slušalce. Gostovanje na Slovaškem je bilo pevsko zelo bogato, saj so pevci nastopili kar petkrat, peli so pri bo-goslužju in imeli krajši koncert. Spo-znali so tudi pevsko kulturo drugih dežel in drugačnih pevskih sestavov.

Ogledali so si znamenitosti kraja festivala. Namestovo je namreč novo mesto. Zaradi poplav so zgradili

umetno jezero in potopili šest vasi ter del mesta. Ostala je le cerkev na otoku, ki je bil nekoč hrib. Zanimi-vo!

Med potjo so se ustavili v Bratislavi in na Dunaju, kjer so v katedrali sv. Štefana občudovali gotske arhitek-turne mojstrovine, si ogledali parla-ment in hodili po stopinjah glasbe-nih in drugih velikanov.

Uspešno šolsko leto bo zbor zaklju-čil z dvema nastopoma.

V nedeljo, 17. junija ob 18.00 bo pripravil samostojni kon-cert v ajdovski cerkvi, zadnji dan pouka pa bo prepeval domo-ljubne pesmi na šolski prosla-vi ob dnevu državnosti. ZB

V Budanjah je okolje dobre volje

Narava je vsa snov in energija, ki je še v svoji osnovni obliki neodvi-sna od človeškega vpliva. Je popolna, svet pa kot ogledalo odseva odnos, ki ga imamo do nje.

Lepote narave in povezanost druž-be z naravo je treba privzgajat že naj-mlajšim otrokom. Zato smo si v vrt-cu v Budanjah v skupini otrok starih od 2 do 4 let v tem šolskem letu za-dali za prednostno nalogo vprašanje: Ali je okolje dobre volje?

Otroci so odkrivali naravo skozi vse letne čase, jo spoznavali preko različnih dejavnosti in si tako obli-

kovali pozitiven odnos do nje. Nara-vo smo spoznavali celostno z vsemi čutili: gledali, tipali, vonjali, okušali. Naše učenje je bilo povezano z opa-zovanjem, razmišljanjem, predvide-vanjem in ugotavljanjem. Na podla-gi lastnih izkušenj smo prihajali do novih znanj. Vzpodbujali smo jih k odkrivanju in primerjanju narave med seboj. Otroci so v stiku z naravo uživali in jo spoznavali skozi njeno lepoto in koristnost. Spoznali so, da smo ljudje del te narave in, da mo-ramo do nje imeti pozitiven odnos. Skrbeti moramo za okolje in čistočo.

Že v jeseni smo sodelovali v pro-jektu Revije Modri Jan- osveščati otroke o ohranjanju in odgovornem ravnanju z naravo in obnovljivimi viri. Znanje smo utrjevali z eko-al-bumom. Priključili smo se projektu čebelarske zveze Slovenije- Tradi-cionalni slovenski zajtrk in skozi vse leto navajali otroke na uživanje zdrave prehrane. Kraj Budanje nam

daje velike možnosti za spoznavanje narave v neposrednem okolju- spo-znavanje vinogradov, sadovnjakov, polj, vrtov in gozdov.

V igralnici smo izvajali različne eksperimente: voda (zmrzovanje, taljenje, izparevanje); rast fižola (v različnih pogojih-svetloba, tema, z vodo, brez vode). Dnevno opazuje-mo vreme in ga beležimo. Celo leto pa opazujemo tudi ptice, saj so stal-ne spremljevalke na našem igrišču in ptičji krmilnici. Zadnje mesece opa-

zujemo v vrtcu razvoj žabe v akvari-ju, kar nam je omogočila gospa Irena Kodele Krašna in nas tudi poučila o življenju žab.

Pri delu v vrtcu je ključnega po-mena sodelovanje s starši. Prinašali so v vrtec darove narave: sadje, rože, zapuščeno ptičje gnezdo, barvne je-senske listke, gozdne plodove in nas povabili na dom- ogled domačih živali in nudili igro na ograjenem travniku. Bogatili so naše znanje, ve-liko novega znanja pa so tudi otroci

odnašali domov, tako, da je bilo uče-nje ‘’obojestransko’’. Šolsko leto in s tem tudi prednostno nalogo bomo zaključili skupaj. Podali se bomo na orientacijski pohod po stezah in poteh Budanj, kjer bomo spoznavali lepote narave in samega kraja.

Že danes pa si lahko odgovorimo na naše vprašanje. V kraju kjer živijo dobri ljudje, je tudi za naravo dobro poskrbljeno. Tu je okolje lahko do-bre volje, saj je čisto in urejeno. Tatjana Kranjc, Klavdija Harej

Št. 13 • 15. junij 2012 23Narava in družba

Na Otlici, na Ustjah in v Vipavskem Križu smo skupaj s šolarji ločevali odpadkeSMETIVsaka smet uničuje ta naš svet.Ne mečite smeti na tla,nas prosi naša Zemljica.Smeti, smeti, smeti vsepovsod,jezim se jaz, jezi se človeški rod.

Ločevanje smeti je nujno,naši Zemljici potrebno.Zakaj smeti vržemo na tla se sprašu-jem, obupujem,in iz tega se naučim, da ljudi pregovorim,da se bomo skupaj učili in smeti delili.

Če za okolje ne bomo poskrbeli,nobene prihodnosti ne bomo imeli.A jaz vem, da se to ne bo zgodilo,ker se bomo vsi potrudili,Zemlji pomagali in jo smeti osvobodili.

Hana Vovk, Ustje3.a, OŠ Danila Lokarja, Ajdovščina

KSD, Ajdovščina

V Beogradu zbrani zamaški na pomoč v Ajdovščino

Naslednja zgodbica pripoveduje o humani dejavnosti, ki med Ajdovci in Beograjčani poteka že 4 leta in dokazuje, kako malo je potrebnega, da sebi in drugim polepšamo svet.

Gospod Rudi Drevenšek je bil v službi v vojski, zato je družina, ki izhaja iz Srbije, veliko potovala in živela v različnih deželah. Dandanes je družina raztepena po svetu, del nje - nona Slavica in nono Rudi ter eden od njunih otrok, pa so si tu, v Ajdovščini, ustvarili prijetna domo-va. Družinske in prijateljske vezi so ostale trdne. Tako je gospod Dreven-šek že pred štirimi leti, na enem od obiskov pri svojem sinu v Beogradu, naprosil svoje upokojene prijatelje, naj zbirajo zamaške, saj pri nas, v Sloveniji, tudi v Ajdovščini, stalno potekajo humanitarne zbiralne ak-cije. Ni bilo potrebno dvakrat reči, pa sta Ines Maričić in Radoš Dragu-tinović stopila v akcijo, v katero sta takoj zvabila sodelavce iz Instituta za

arhitekturu in urbanizam Srbije in uredništva beograjskega Privrednog pregleda. Najboljši zbiralec je Slobo-dan „Kića“ Jovanović, upokojeni no-vinar, še bolj zagnana pa je njegova žena Vesna, ki je zaposlena na Stati-stičkom zavodu Beograda. Navduše-no pa zbira tudi družina Drevenšek.

Zbrani zamaški pridejo v Ajdo-vščino skupaj z obiski sinove druži-ne, vsakič dve ali tri vreče. Gospod Drevenšek jih skupaj s Sebastjanom, vnukom, ki obiskuje 3. c, dostavi na OŠ Danila Lokarja Ajdovščina. Šola zbrane zamaške nato odstopi Rdeče-mu križu, ki izkupiček od prodanih zamaškov porabi za human namen. Prav zadnja dostava je bila svojevr-sten rekord, saj sta nono in vnuk na šolo dostavila kar 16 vreč zamaškov.

Zbrani zamaški rešujejo velike te-žave majhnih ljudi, hkrati pa kraj-šajo razdalje in utrjujejo vezi med prijatelji. Hvala za dober namen in za še lepši zgled!

Kukmaki že v maju

Ob koncu maja mi je sosed Matej prinesel ogromno belo gobo, ki sem jo takoj prepoznal za poljskega kuk-maka (Agaricus arvensis). Blizu Aj-dovščine jo je ubral. Presenetila me je kukmakova velikost. Doslej sem to vrsto gob pogosto nabiral, a klo-buki nikoli niso bili večji od 15 – 20 cm, ta pa je meril blizu pol metra!

Ob koncu letošnjega maja in v začetku junija so bili dani vsi po-

goji za rast določenih vrst gob, tudi poljskega kukmaka (velika vlaga, primerno toplo vreme, rastoča luna …). In če se po dobro pognojenem travniku vse leto pasejo še konji, očitno kukmaki podivjajo. Je pa morebiti kanček resnice tudi v ver-zu ene od pesmi pesnika Rozmana – Roze, ki je zapisal, da je naša na-rava vse bolj »psihično nezdrava«. FČ

Enoletni otroci 1. septembra zakorakali v srednjo šolo

Letošnje šolsko leto je bilo za dija-kinje in dijake Srednje šole Veno Pi-lon v Ajdovščini prav posebno. Kar tri prostore na šoli so 1. septembra napolnili otroci prvega starostnega obdobja iz Otroškega vrtca Ajdo-vščina. Kljub našim pomislekom se je med nami in dijaki stkala prav po-sebna vez, ki se je uspešno prepletala vse do začetka poletnih počitnic.

Dijakinje in dijaki programa pred-šolske vzgoje so si skozi vse leto ne-posredno pridobivali potrebne izku-šnje z medsebojnim sodelovanjem. Ob dnevu avtomobila so se dijaki pridružili malčkom na sprehodu. Roke in ročice so se prepletale in marsikateremu mimoidočemu se je ob pogledu na zanimivo skupinico obraz razlezel v nasmeh. Ob tednu otroka so malčkom v glasbeni učil-nici pripravili glasbeni program. Ob

spremljavi klavirja smo peli in plesa-li. Otroci so med petjem spoznali še ostale instrumente: boben, ropotu-lje, violino, zvončke, flavto, ksilofon in činele. Na nekatere instrumente so otroci igrali tudi sami. V praznič-nem decembru smo si ogledali vrsto dramatizacij, ki so nam jih z veseljem zaigrali dijaki. Najbolj pa smo se raz-veselili prihoda dedka Mraza. Dija-kinje in dijaki so nas tudi med šol-skim letom ob različnih priložnostih povabili na ogled raznih lutkovnih, plesnih in pevskih predstav. Vsakega povabila smo bili zelo veseli.

Ob zaključku šolskega leta smo sku-paj z otroki zapeli in zaplesali nekaj pesmic in s tem pokazali kaj smo se naučili. Šolsko leto zaključujemo ve-seli, polni novih doživetij in v upanju, da bo prihodnje leto prav takšno. Dolores, Marjana, Tjaša, Polonca, Mojca, Silvija, Meta

116 111

Telefon za otrokein mladostnike

Nova številka,

stari prijatelji.

Št. 13 • 15. junij 201224 Narava in družba

Išče se živ!Poletje je pred vrati in to je čas, ko postanejo zelo aktivne nekatere zanimive

vrste hroščev, ki so same po sebi zelo dober pokazatelj ohranjenosti našega okolja. Zaradi naglih sprememb gospodarjenja z gozdom so se danes mnoge vrste hroščev v Evropi znašle na t.i. rdečem seznamu ogroženih vrst in med njimi so tudi rogač ter bukov in hrastov kozliček. Vse tri vrste so v svojem razvoju vezane na odmrli ali odmirajoč les, zato nanje praviloma naletimo v gozdovih, kjer so drevesa v različnih razvojnih fazah, veliko odmirajočega lesa in dobro ohranjeno naravno ravnovesje.V Sloveniji je določenih kar nekaj Natura 2000 območij, na katerih se poleg

drugih redkih in ogroženih vrst varuje tudi določene vrste hroščev. V našo občino segata kar dve taki območji: Trnovski gozd in Dolina Branice. Če pa hočemo vrste uspešno varovati, moramo dobro poznati njihovo razširjenost. S tem namenom Zavod RS za varstvo narave že leta 2007 vsako leto javnost poziva, da prispeva podatke o najdbah nekaterih najbolj poznanih vrst.Kje najdemo in kako prepoznamo rogača, hrastovega in bukovega kozlička?Rogača ni potrebno podrobno predstavljati, saj je poleg pikapolonice verjetno

najbolj prepoznaven hrošč in ga težko zamenjamo s katero drugo žuželko. Je ena največjih evropskih žuželk, a posamezni osebki lahko merijo od 2.5 do 8 centimetrov. Koliko velik je rogač, je odvisno od kvalitete in količine hrane, ki jo je imel na voljo kot ličinka. Samčke prepoznamo po čeljustih, ki so preobražene v rogovju podobno tvorbo. Samička takih »rogov« nima, zato jo lahko zamenjamo z rogačevim daljnim sorodnikom – nosorožcem, ki pa ga prepoznamo po enem samem »rogu«. Odrasli rogači so aktivni v mraku med majem in avgustom. Najlažje jih bomo videli in slišali brenčati v mraku, ko se sonce skoraj spusti za obzorje. Ker je velik in okorno leti, ga lahko prepoznamo tudi v letu.

Samička rogača je manjša od samčka in nima »rogov« (foto: M. Vernik)

Bukov kozliček je sive ali sivomodre barve, nanj pa lahko naletimo v vseh tipih gozdov. Na vsaki pokrovki ima dve črni pegi. Pri nas mu je podoben le kozliček Herophila tristis, ki pa je manjši in svetlo oker do rjave barve. Bukov kozliček je postal aktiven že v maju, videvali pa ga bomo lahko še cel julij. Za njim bi zaman oprezali v zraku, saj za razliko od večine ostalih vrst kozličkov, ne leti. Njegov drugi par kril, ki je skrit pod pokrovkami, je zakrnel. Jajčeca odlaga v poškodovan les različnih drevesnih vrst. Posebej ga privablja vonj sveže posekanega lesa, tako da jih ob lepem, sončnem vremenu najlažje opazimo, če pobrskamo po štorih ali zloženih drveh v neposredni bližini gozda. V gozdu ali ob gozdnem robu skladiščen les deluje kot past, saj samica v ta les odloži jajčeca, razvoj hrošča pa se ne konča (ta traja nekaj let), ker les prej porabimo za obdelavo ali kurjavo. Zato je potrebno les, ki je bil posekan od maja do julija, takoj spraviti iz gozda in ga skladiščiti drugje.Bukov kozliček je temnosive barve, kozliček Herophila tristis (na sliki) pa

rjave (foto: M. Vernik, I. Kodele Krašna)Hrastov kozliček je vezan na različne vrste hrastov, predvsem stara

izpostavljena drevesa v svetlejših gozdnih robovih in parkih. V Sloveniji ni ravno pogost. Telo je dolgo do 6 centimetrov, rjavočrne barve, le konec pokrovk je izrazito rjav. Ima izredno dolge tipalnice in nagrbančen ovratnik. Ker ima nekaj zelo podobnih sorodnikov, je za natančno določitev potrebna fotografija in pomoč strokovnjaka. Aktiven je v juniju in juliju, najlažje pa ga opazite, ko ždi na debelejših hrastovih drevesih. Star hrast, ki ima kakšno debelejšo neolistano in suho vejo, na deblu ali suhi veji pa 1-3 centimetrov velike ovalne luknje, je skoraj gotovo dom hrastovih kozličkov. Najlažje jih boste videli v mraku, ko bodo prilezli iz zavetja starih lukenj, vendar jih dobro oko lahko zasledi tudi podnevi. Predvsem samčki postopajo po drevesu sem ter tja in nadzorujejo luknje, iz katerih se lahko prikaže kakšna samička, da jo nemudoma oplodijo.Vsaka najdba je dragocen podatek. Če ste videli katerega od teh hroščev

ali ste videli star naluknjan hrast s kakšno debelejšo suho vejo, ta podatek lahko sporočite na elektronski naslov irena.kodele-krasna@zrsvn.si ali preko spletne strani www.sporocivrsto.si, kjer si lahko tudi ogledate, kje vse so že našli te hrošče v Sloveniji. Dodajte tudi vi kamenček v mozaik ohranjene naravne dediščine, ki jo imamo v skrbi za bodoče generacije.

Irena Kodele Krašna in Martin Vernik

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

Poiščite rogača ter hrastovega in bukovega kozlička! Poletje in poči-tnice so čas, ko veliko časa preživimo v naravi, gremo v gozd in ob mraku posedamo na vrtu, zato je velika verjetnost, da bomo naleteli na katerega od teh hroščev. Sodelujte v akciji Zavoda RS za varstvo narave in sporoči-te podatke o tem, kje in kdaj ste hrošča našli. Pošljite tudi fotografijo, da bomo zanesljivo prepoznali najdeno vrsto.

Želite spoznati redke in ogrožene vrste živali pod strokovnim vod-stvom? Udeležite se naravoslovnih dni, ki bodo konec junija in v začetku julija potekali na širšem območju doline Branice. V gozdu bomo spozna-vali redke vrste hroščev, ob potokih bomo iskali največjega kačjega pastir-ja v Evropi, v lužah bomo opazovali hribske urhe, ponoči bomo prisluhnili sovam… Naravoslovne dni organizira Zavod RS za varstvo narave v okvi-ru projekta Natura Branice, zato je udeležba brezplačna. Če bi se nam radi pridružili, spremljajte objave na spletnih straneh TIC-a in Zavoda RS za varstvo narave, saj do izida Ajdovskih novic še ne vemo točnih datumov. Kdaj bodo naravoslovni dnevi je namreč odvisno od dogajanja živalskem svetu in vremena, na kar pa ne moremo vplivati. En naravoslovni dan traja približno 2 uri, udeležijo pa se ga lahko tudi družine z otroki.

Ste našli povoženo žival na cesti? Pomagajte naravovarstvenikom do-ločiti črne točke, kjer se živali pri nas najpogosteje srečajo s prometom. Podatke o povoženi živali sporočite preko spletne strani http://stopjez.lutra.si/sl/va-prispevek/posreduj-podatke ali na elektronski naslov info@rdeci-apolon.si.

Naravoslovni izziv poletja

Erozija v kmetijstvuErozija tal sodi med globalne pro-

bleme in je posebej pomembna v Sredozemski Evropi, katere del je tudi Primorska. Običajno temu problemu ne posvečamo posebne pozornosti, kar je povezano z nepo-znavanjem intenzivnosti in učinkov erozije. Zavemo se ga le ob večjih naravnih nesrečah – poplavah, moč-ni burji in silovitih padavinah. In prav dolgotrajna februarska burja in odnašanje rodovitnih tal v Vipavski dolini je spodbudilo strokovnjake Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in Geografskega inštituta Antona Melika, da so 22. maja v Aj-dovščini pripravili strokovni posvet o eroziji, ki se ga je udeležilo več kot petdeset agronomov, gozdarjev, bio-logov in geografov.

V prvem delu posveta sta geogra-fa dr. Blaž Komac in dr. Matija Zorn predstavila vrste erozije in njeno intenzivnost. Opozorila sta, da je erozija povprečno 10 – 40 krat in-tenzivnejša od hitrosti nastajanje ro-dovitnih tal. Tla z gostoto 1,3 t/m3 se v sto letih stanjšajo tudi za 2–30 cm. Opozorila sta, da temeljni zakon o naravnih nesrečah in temeljni zakon o hidro-geomorfnih procesih erozi-je prsti NE poznata in zato kmetje v primeru škode zaradi erozije ne morejo uveljaviti odškodnine. Erozi-jo prsti so med letoma 2005 in 2008 geografi merili v slovenski Istri. Po-vršinsko spiranje v obdelanem na-sadu je bilo okrog 100 ton na hektar letno, celotna letna erozija prsti pa približno petkrat toliko. Opozorila sta tudi na pomen oskrbe tal, saj je bila erozija na travniku na približno enakem nagibu približno 40-krat manjša.

Meritev o letošnji vetrni eroziji v Vipavski dolini nimamo, poznamo pa njene posledice in vemo, da je bilo prizadetih okrog 1200 ha kme-

tijskih površin s katerih je odneslo od 3 do 10 cm rodovitne zemlje, kar v povprečju pomeni okrog 500 t/ha oz. v celoti 600.000 t.

Rajko Črv iz Kmetijsko gozdar-skega zavoda Nova Gorica je udele-žence posveta seznanil z izvedenimi melioracijami in komasacijami v Vi-pavski dolini in poudaril, kje so bili zasajeni vetrozaščitni pasovi, zakaj so ponekod hitro po sajenju izgini-li in koliko jih je še ostalo. V nada-ljevanju je Mitja Turk iz Zavoda za gozdove Slovenije predstavil pomen vetrozaščitnih pasov in primernih avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst listavcev za zasaditev. Pripravil je oceno skupnih stroškov osnovanja vetrozaščitnih pasov v zgornji Vipa-vski dolini na 56 km, ki bi znašali okrog 600.000 EUR, kar je skoraj to-liko kot je bila letos ocenjena škoda zaradi vetrne erozije.

Za preprečevanje škode pa je po-memben tudi ustrezen kolobar in Anka Poženel iz KGZ Nova Gorica je svetovala:

Pokritost tal preko zime s prezi-mnimi glavnimi posevki ali dosevki (prezimni ali neprezimni)

Pravočasna jesenska setev, da se posevki dobro ukoreninijo

Če po spravilu glavnega posevka nič ne posejemo, na burji izposta-vljenih legah počakamo z oranjem vsaj do 20. februarja.

Klavdij Bajc iz Zavoda RS za var-stvo narave, OE Nova Gorica je ude-ležencem prikazal dodaten pomen mejic – vetrozaščitnih pasov, saj predstavljajo pomemben življenj-ski prostor živalim, ki so vezane na kmetijsko krajino npr. kanji, rjave-mu srakoperju, čebelam, plazilcem, metuljem; so pomemben selitveni in prehranjevalni koridor npr. za dvo-živke (laško žabo), netopirje, ptice, plazilce in so ekosistem v malem –

pomemben za naravno ravnotežje.O vetrni eroziji v Čepić polju v Is-

tri, na Hrvaškem - o vzrokih, posle-dicah in preprečevanju je spregovo-ril gost posveta prof. dr. Ivica Kisić iz Fakultete za agronomijo v Zagre-bu in tako kot ostali predavatelji kot najpomembnejši način za prepreče-vanje vetrne erozije priporočal zasa-ditev vetrozaščitnih pasov.

Udeleženci so v razpravi podpr-li predlog o ureditvi vetrozaščitnih pasov, do katerih so bili zadržani le nekateri kmetje, ki menijo, da bodo imeli z njihovo oskrbo dodatno delo in ko se bodo razrasli tudi iz-pad pridelka na njivskih površinah. Udeleženci so se dogovorili, da bodo oblikovali skupino, ki bo pripravila predlog ukrepov za preprečevanje erozije v okviru kmetijskih okoljskih ukrepov. Sredstva za te namene bo mogoče pridobiti tudi iz ukrepov kmetijsko okoljskih plačil v okviru skupne kmetijske politike EU v ob-dobju 2014 -2020 je udeležencem zagotovil predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in okolje dr. Boštjan Kos in spodbudil udeležence, da pohitijo s predlogi.

Skrb za rodovitno prst in ohranja-nje kmetijskih površin je eden od najpomembnejših vidikov kmetij-stva in upamo, da bo tudi posvet o eroziji v kmetijstvu prispeval k ta-kšnemu zavedanju.

Andreja ŠkvarčKGZS - Kmetijsko gozdarski zavod

Nova Gorica

Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina – Vipava

Predmeja – nedelja, 24. junij 2012 ob 16,00 uri - Spominska slovesnost ob grobnici 367 padlih borcev IX. korpusa ter pri spome-niku padlih borcev NOB. Prosi-mo prijavite udeležbo praporšča-kov. Iz Vipavske doline bosta na Predmejo vozila dva avtobusa; Prijave in vplačilo: do srede, 20. 6. v času uradnih ur ali po telefo-nu 05 366 10 71; cena prevoza 8 € (praporščaki imajo brezplačen prevoz)

Ravne nad Črničami – Slejki – četrtek, 12. julij 2012 ob 18,00 uri pri spomeniku – slovesnost v spomin na bitko jurišnega bata-ljona XXX. Divizije IX. Korpusa NOV proti močni enoti nemške vojske, v kateri je izgubilo življe-nje 18 borcev. Svoj ognjeni krst pa je kot poveljnik te enote doživel legendarni komandant in naro-dni heroj Karlo Maslo. Obvezna udeležba praporščakov.

Pokljuka – sobota, 14. julij 2012 ob 11,30 uri na Rudnem polju - Sklepna prireditev ob 66. obletnici pohoda partizanov na Triglav – vsakoletno srečanje borcev, vojnih veteranov in po-hodnikov v spomin na to dejanje (imena slavnostnega govornika ne poznamo).

Organiziran bo avtobusni pre-voz, prijave z vplačilom do 11. julija na telefon 05/366 10 71; cena 14 evrov; zaželena udeležba praporščakov, ki imajo brezplačni prevoz.

Št. 13 • 15. junij 2012 25Pisma

Drugi Terčeljev romarski pohod

Drugi Terčeljev romarski pohod, v nedeljo 10. junija, je potekal v duhu prakse iz Terčeljevega časa, ko so lju-dje iz vseh strani prihajali na dolo-čena mesta in mu prisluhnili. To so bila zborovanja z močno vsebino, ki so dvigala pogum ter krepila versko in narodno pripradnost. Letošnje iz-hodiščne točke za pohodnike so bile: Šturje, Budanje, Podkraj, Ozeljan, Vitovlje Vrtovin, Skrilje in Lokavec. V naravni baziliki »Nova pot« na Kovku smo ob 15. uri opravili moli-tveno uro za domovino, ob 16. uri pa je bila sv. maša. Somaševanje je vodil postulator za beatifikacijo Filipa Ter-čelja dr. Primož Krečič, ki je v pridigi poudaril, da je bil Terčelju v ospred-

ju človek z njegovim dostojanstvom. Njegova pot je bila pot poguma, pot brez nasilja, Zavedal se je resnosti socialnih problemov in krivic ter jih reševal po vseh zmožnostih. Kul-turno prosvetni dejavnosti je dajal močno duhovno podlago in izku-šnjo. Njegovo delo je motilo različne ideologe in nasilnike, bil preganjan od vseh, veliko je trpel in z muče-ništvom končal svoje življenje, ko je branil nedolžne. Njegov lik nas kliče k pristnejšemu življenju, k novi du-hovni preobrazbi. Čas je, da vstane-mo iz pasivnosti, da ponovno odkri-jemo krščanske in narodne korenine in poženemo življenje naprej s či-stimi nameni v poštenosti in močni

veri. Ob prisotnosti gasilcev, skavtov, konjenikov, narodnih noš, Jakobovih pohodnikov, ob mogočno ubranem petju colskega cerkvenega pevskega zbora in ob melodijah iz zvonov lo-kavših pritrkovalcev, smo se številni udeleženci zahvalili za domovino in obudili spomin, ko se je pred 90. leti na tem »svetem kraju« darovala sve-ta maša. Po maši sta nas s pesmijo v govor Jožeta Dežmana uvedla citrar Tomaž Plahutnik in baritonist Mar-ko Kobal. Gospod Dežman je v svo-jem izvajanju z naslovom: »Razlika med heroji in svetniki« spomnil, da totalitarne rešitve nikamor ne pe-ljejo. Filip Terčelj je bil odločen na-sprotnik nasilja, zavzemal se za ljudi, ne glede na kateri strani so bili. Sam politično ni bil nikoli angažiran, ubit pa je bil, ker je v polnosti živel in se razdajal v krščanski ljubezni. Ob koncu uradnega dela je vse prisotne pozdravil evropski poslanec gospod Lojze Peterle

Srečanje smo zaključili z druže-njem ob Taloški domačiji, kjer nas je ob pomoči skavtov pogostil gospod Hieronim Vidmar.

Vsi udeleženci smo mnenja, da ta pohod že postaja tradicionalen. Je priznavanje, da je ta pot nadaljeva-nje hoje, ki jo je začrtal Filip Terčelj in jo uspešno obnavljamo pod vod-stvom Terčeljevega odbora.

V Logu bomo tudi letos molili za domovino

Ob 21. obletnici samostojne Slovenije bomo v božjepotni cerkvi Marije Tolažnice žalo-stnih v Logu pri Vipavi molili za domovino. Pridružili se bomo vseslovenski molitvi in postu za domovino. Molitev bo potekala v četrtek 21. junija ob 20. uri z uro molitvije pred Najsvetejšim, ob 21. uri pa bo sv. maša za domo-vino, ki jo bo vodil goriški dekan gospod Aleš Rupnik. Po maši pa bomo zapeli Zdravljico in pri-sluhnili domoljubnim pesmim. Sledilo bo celonočno in celo-dnevno češčenje pred Najsvetej-šim, ki se bo zaključilo v petek 22. junija ob 19. uri. Z udeležbo na tej slovesnosti, z vključitvijo v post in molitev bomo dokazali, da imamo domovino radi in nam ni vseeno za njeno prihodnost. Niko Ličen

Šturski romarji na Poljskem

Konec junija se je skupina romar-jev iz Šturij odpravila na Poljsko. Duhovni je skupino vodil župnik Marko Kos, ob pomoči g. Lojzeta Šinkovca iz Cola.

Na potovanju smo se najprej usta-vili v Olomoucu in si ogledali eno najlepših Čeških mest. Ob sprehodu po starem mestu smo občudovali baročne stavbe s slikovitimi portali, vodnjake na trgih ter cerkve.

Druga postaja je bila že na Polj-skem, spomin na grozote druge sve-tovne vojne v taborišču Auschwitz. Onemeli smo ob peklenskem načrtu iztrebljanja Židov, političnih zapor-nikov ter Romov. Ob misli, da se podobne grozote v svetu še vedno ponavljajo, smo se vprašali, kdaj bo človeško življenje vredno svoje pra-vice. Ogledali smo si tudi celico sv. Maksimiljana Kolbeja, ki se je žrtvo-val za sotrpina, očeta številne druži-ne, da se je lahko vrnil k njej.

Lepi spomini nam bodo ostali na svetišče Božjega Usmiljenja La-gewniki ob grobu Faustine Kowal-ske. Na njeno veličino nas opozarja mogočna nova cerkev v obliki ladje, ki jo krmari papež Janez Pavel II..

Osrednja pozornost na petdnev-nem potovanju pa je bila posvečena Čenstohovski »Črni Mariji« . To je največje romarsko svetišče Poljske. Ikona, ki so jo prinesli v te kraje v 14. stol., upodablja podoba Marije z Jezusom. Na težke čase, ki jih je mo-

rala Maria potrpeti v teh stoletjih, pričajo brazgotine, ki zaznamujejo njen obraz. Že predhodni romarji so nam povedali, pa tudi sami smo se prepričali, da so Poljaki zelo verni in izkazujejo svojo vero z množič-nimi obiski tega svetišča. Priča smo bili prvemu svetemu obhajilu ter videli številne bogoslovce ter mlade župnike, ki bi jih potrebovali tudi v Sloveniji.

Romarsko pot smo dopolnili s spustom v rudnik soli Wieliczka. Rudnik so rudarji na vsakem metru globine zaznamovali z nabožnimi kipi, ki iz rovov pričarajo kulturne dvorane pod zemljo.

Na poti domov smo se ustavili najprej na KalWariji Zebrzidovski, kjer smo imeli še zadnjo mašo. Po obvezni skupni fotografiji je sledil še zadnji postanek v Wadowicah - roj-stnem kraju papeža Janeza Pavla II. Papež Janez Pavel II. je prisoten na vsakem koraku Poljske. V pričako-vanju razglasitve za svetnika živi cela Poljska. Blizu Krakowa se že posta-vlja center, ki bo posvečen njemu.

Na vožnji domov smo strnili vtise ter ugotovili: Nikomur in nikdar ne bi želeli ponovitve temnih zgodb iz taborišča Auschwitz. Vsem, ki še niso imeli možnosti, da bi se po-dali na tako romanje in ogled teh svetišč, pa izlet priporočamo. Aleš Brecelj

Dr. Rosvita Pesek prihaja v AjdovščinoPred kratkim je pri Mohorjevi za-

ložbi Celovec izšla knjiga Osamo-svojitvena vlada – Kako so gradili državo. Avtorica knjige je zgodovi-narka in novinarka dr. Rosvita Pe-sek. Knjiga prinaša zgodovinski oris ekipe, ki je našo državo v takratnih zelo težkih časih pripravila na de-mokratično in samostojno življenje. Demosova vlada, ki ji je predsedoval krščanski demokrat Lojze Peterle, je bila izvoljena 16. maja 1990, do-ber mesec po zgodovinskih voli-tvah. Svoje delo je sicer opravljala le dve leti, vendar je v teh dveh le-tih - ključnih za obstoj naše države, izvršila veliko pomembnih nalog. Njej gre mnogo zaslug za to, da ima slovenski narod danes svojo neodvi-sno in mednarodno priznano drža-

vo. Avtorica se v knjigi med drugim sprašuje "ali smo imeli v zgodovini še kakšno vlado, ki je obljubljala več in ki je predvsem ustvarila več, kot so suverenost, neodvisnost, služenje vojakov doma, lastna valuta". Mi pa se lahko vprašamo: Smo na to dr-žavo danes ponosni? Se zavedamo pomena, ki ga za narod ima samo-stojnost in neodvisnost, demokratič-nost, spoštovanje človekovih pravic, svoboda govora...? Ali dovolj ceni-mo vse vrednote, ki so jih graditelji nove države s trudom uveljavili za vse nas?

Bliža se praznovanje 21. obletnice samostojnosti in neodvisnosti naše države. Ob tem prazniku Ženski odbor SDS vabi na predavanje dr. Rosvite Pesek s predstavitvijo njene

knjige v soboto, 23. junija 2012 ob 20. uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

Prvi del knjige predstavlja oris do-gajanja v tistih usodnih letih, v nada-ljevanju pa je delo vlade predstavlje-no skozi pogovore z 29 člani vlade. Intervjuji so v drugem delu knjige tudi v celoti objavljeni. Knjiga šteje kar 762 strani, vsebuje bogato foto-grafsko gradivo in tudi dokumente, ki jih v arhivih ne najdemo. Obeta se nam torej zanimiva predstavitev dogodkov, ki so zaznamovali zgo-dovino nastanka naše države. Prilo-žnost, ko bomo lahko ob srečanju z novimi dejstvi tistega časa ponosno rekli: Živim v svobodni, neodvisni državi Sloveniji! Lepo vabljeni! Klara Remec

Pilonova „Cesta“ tretjičPonovno smo dobili odziv na Pi-

lonovo „Cesto“. Oglasil se je Danijel Koren iz Ajdovščine, ki pravi, da hiša na Pilonovi sliki, ki je sicer pravilno locirana, ni cestarska hiška, pač pa je bila narejena za italijanske oficirje, ki so tam živeli z družinami. Hiša je morala biti zgrajena okoli leta 1930.

Na „Polverieri“ so menda imeli bunkerje že Avstrijci, zagotovo pa Italjani, bilo jih je več kot ducat, po vrhu so bili zatravljeni, da niso bili opazni. Bunkerji so v času italijanske okupacije služili kot skladišče muni-cije, ob razpadu Italije v letu 1943 so skladišča zbombardirali.

V začetku 60. let, ko so začeli ure-jati melioracijo, pa je bila večina ostankov bunkerjev zrušena. Dani-jel je rojen v Budanjah in spominja

se, da so se kot otroci hodili na polje igrat z ostanki – lističi od „purfla“...

Cestarske hiše pa, pravi, so že na pogled drugačne, predvsem pa so prav vse enake.

Danijel Koren je bil šofer in pravi, da tudi dobro pozna zgodovino Pri-morske. V času italijanske okupacije je bilo narejenega veliko gorja, nekaj pa tudi dobrega. Italijani so naredili novo cesto skozi Vipavsko dolino, ob njej pa postavili cestarske hiške. Od Trevisa, do Postojne, so ve cestarske hiše enakih načrtov in enakih oblik, na vsaki pa je pisalo ime in oddalje-nost naslednjega kraja s hišo. Napisi so večinoma že prepleskani, hiše pa še stojijo: v Udniah, pri Fari, pred Potočami, pri cestni bazi v Ajdovšči-ni, pod Dupljami v Logu, pred Pod-

nanosom, sredi Rebrnic, v Postojni.Tako pravi Danijel Koren. Se stri-

njate z njim ali imate morebiti vi drugačne podatke? Veseli bomo novih nadaljevanj te zgodbe ali pa začetkov odkrivanja kakšne nove lo-kalne zanimivosti.

Cestarska hiša v Ajdovščini

Vabilo – 6. pritrkovalsko tekmovanje Ajdovščina 2012 – 24. junij

Pritrkovalsko društvo Ivan Mercina in župnija Ajdovščina vabita na 6. pritrkovalsko tek-movanje Ajdovščina 2012, ki bo v nedeljo 24. 6. 2012 v žu-pnijski cerkvi sv. Janeza Krsni-ka v Ajdovščini. V urejenem in prostornem zvoniku je pet uglašenih bronastih zvonov od 310 kg do 2440kg.

Tekmovanje se bo pričelo kmalu po 15. uri ter zaključili okoli 17. ure. Sledila bo razgla-sitev rezultatov, nato pa bomo druženje nadaljevali ob hrani in pijači.

Za prijave ekip in informacije se obrnite na Dušana 041 991 119 ali Mirana 031 600 756; miran.gregorc@gmail.com. Vabljeni!

Št. 13 • 15. junij 201226 Podjetno

Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog

Razpisna dokumentacija in

dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvideni so še 4 roki za oddajo vlog:- 1. 9. 2012;- 1. 3. 2013;- 1. 9. 2013;- 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP

Ukrep 132: Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane - II. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane

kmetijska gospodarstvado porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

podjetja do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013 http://www.mg.gov.si/

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1

podjetja do porabe sredstev oziroma najkasneje do 6.3.2013 http://www.mg.gov.si/

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1

občine do porabe sredstev, vendar najkasneje do 9.1.2013 http://www.mg.gov.si/

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv12SUB-OB12Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv13SUB-OB12Za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska in električna vozila15SUB-EVOB12

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila16SUB-EVPO12

pravne osebedo porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Zavod RS za zaposlovanje Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 delodajalci do porabe sredstev oz.

najpozneje do 1.6.2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam občine tretji zadnji rok: 31.8.2012 http://www.regionalnisklad.

si/obcine

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 48PO12 pravne osebe

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2013

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 47PO12

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2013

http://www.ekosklad.si

Posoški razvojni center

Javni poziv delodajalcem za vključitev v Regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Goriške regije za šolsko/študijsko leto 2012/2013

delodajalci s sedežem podjetja / poslovno enotona območju Goriške

drugi rok: 23.7.2012

http://www.ra-rod.si;http://www.prc.si/novice/poziv-delodajalcem-za-vkljucitev-v-RSS

Slovenski podjetniški sklad

Javni razpis za garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere – P1 2012

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012

Roki prijave: 20.6.2012, 10.9.2012, 10.10.2012 in 10.11.2012 oz. do porabe sredstev.

http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški skladP1 TIP 2012 - Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012

02.07.2012, 15.8.2012, 05.09.2012, 05.10.2012,05.11.2012 in 05.12.2012, oziroma do porabe sredstev.

http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu in projektom kmetijske predelave, trženja ter dopolnilnih dejavnosti

velika, srednje velika, mala in mikro podjetja in sicer:- gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in obrtniki, registrirani z dejavnostjo po Zakonuo gospodarskih družbah- zadruge ter zadružne zveze po Zakonu o zadrugah- pri namenu A2 lahko kandidirajo tudi kmetijskagospodarstva, vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev

2. 7. 2012, 3. 9. 2012, 15. 10. 2012

http://www.regionalnisklad.si/razpisi/aktualni-razpisi

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za primarno kmetijsko pridelavo kmetijska gospodarstva 2.7.2012, 31.7.2012 in

30.9.2012http://www.regionalnisklad.si/razpisi/aktualni-razpisi

Čezmejne intermodalne kolesarske povezave – INTER BIKE

Projektne aktivnosti slovensko--italijanskega strateškega projek-ta s skrajšanim nazivom INTER BIKE tečejo po začrtanem planu. Na slovenski strani poleg posa-meznih investicij občin partneric trenutno poteka zbiranje podatkov o obstoječih kolesarskih poteh in novih idejnih načrtih po območju 20 občin celotne Primorske (sta-tistični regiji: Obalno –Kraška in Goriška) ter občine Kranjska Gora.

V projektu sicer sodeluje le 7 slo-venskih občin: Kranjska Gora, Ko-barid, Cerkno, Brda, Miren-Kosta-njevica, Komen in Mestna občina Koper, ki vsaka na svojem območju investira v ureditev določenih od-sekov kolesarskih poti, vendar so se sodelujoče razvojne agencije odloči-le k sodelovanju povabiti vse svoje občine ustanoviteljice z namenom, da se na slovenski strani oblikuje glavna daljinska kolesarska povezava med Kranjsko Goro in mejo s Hrva-ško v občini Piran z vsemi možnimi ustreznimi navezavami na sosednjo Italijo. Po večini je odziv s strani ob-

čin, ki v projektu ne sodelujejo kot partnerice, zelo dober. Ključno iz-hodišče za oblikovanje te daljinske kolesarske povezave je, da je cestišče primerno za treking kolo ter da trasa poteka po občinskih cestah; lokalnih in javnih poteh oziroma že obstoje-čih kategoriziranih kolesarskih po-teh. V primeru, ko ni ustreznih ob-činskih cest za rekreativno kolesarje-nje, pa lahko trasa poteka po držav-nih cestah z nizko gostoto prometa. Občine zagotavljajo, da so vse izbra-ne ceste v javni lasti oz. upravljanju. Z italijanskimi partnerji usklajena glavna daljinska povezava v smeri Kranjska Gora – Ravenna bo v okvi-ru projekta INTER BIKE predsta-vljena v večjezični brošuri in na sple-tu, razveseljivo pa je, da je koncept medobčinskih kolesarskih povezav po prednostno občinskih cestah že spodbudil nekatere občine k razmi-šljanju o označitvi tras tudi v naravi. Dodatne informacije o projektu IN-TER BIKE so vsem zainteresiranim na voljo na Razvojni agenciji ROD. Suzana Ž. Ferjančič

Občina Ajdovščina v čezmejnem projektu SOLUM

Občina Ajdovščina sodeluje skupaj z vodilno Mestno občino Nova Gorica in ostalimi partnerji: Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica, Zavodom za turi-zem Kranjska Gora, italijanskima pokrajinama Ravenna in Gorica ter občinama Sauris in Tresigallo v projektu »Po poteh tradicije (in) okusov«, krajše SOLUM.

Namen projekta je čezmejno zdru-ževanje in promocija tipičnih pridel-kov (vino, med, olivno olje, zelišča, sadje, zelenjava, mlečni in suhome-sni izdelki) in izdelkov tradicional-ne obrti. V kratkem se bo pričelo zbiranje podatkov o ponudnikih tipičnih podeželskih produktov, ki bodo objavljeni na večjezični sple-tni strani. V sklopu projekta, ki bo trajal do oktobra 2014, bo potekalo na obeh straneh meje še več različ-nih promocijskih aktivnosti, posebej pa velja izpostaviti investiciji v Novi Gorici in Ajdovščini. Medtem ko Novogoričani trenutno še iščejo naj-ustreznejšo lokacijo za promocijsko degustacijski prostor in vinoteko, so Ajdovci že izdelali idejni načrt arhi-

tekture za ureditev prostora za trže-nje podeželskih izdelkov Vipavske doline v objektu tik ob Mladinskem hotelu v Palah.

Celoten projekt je vreden 1,3 mili-jona evrov. Evropska unija bo projekt sofinancirala preko Programa čez-mejnega sodelovanja Slovenija-Itali-ja 2007-2013 v deležu 85 odstotkov njegove vrednosti, 10 odstotkov bo slovenskim partnerjem sofinancirala država Slovenija, 5 odstotkov bodo morali kriti sami, italijanskim par-tnerjem pa bo Italija sofinancirala 15 odstotkov izdatkov.

Predstavitve projekta SOLUM se bodo odvijale v sklopu poletnih kmečkih tržnic v Ajdovščini. OBčina Ajdovščina

Ministero dell'Economia e delle Finanze

24-urni balinarski maraton Cesta 2012Balinarski klub Cesta tudi letos prireja že drugi 24-urni balinarski maraton. Prireditev se bo odvijala 6.

in 7. julija na balinišču na Cesti. V sklopu te prireditve se bo v soboto, 7. julija odvijal tudi malo-nogo-metni turnir na asfaltnem igrišču na Cesti.

24-urno neprekinjeno tekmovanje v balinanju se bo začelo v petek, 6. julija ob 20 uri. Finalni obračun si boste predvidoma lahko ogledali v soboto ob 18 uri. Na balinarskem maratonu bo sodelovalo 8 ekip, ki bodo razvrščene v dve predtekmovalni skupini. Udeležbo je potrdila tudi ženska ekipa Krima in lan-ska zmagovalna ekipa iz Dragomerja. Krimovkam, ki so lanske evropske prvakinje, bo na tekmovanju pomagal tudi svetovni prvak v štafetnem zbijanju Anže Petrič. Vse ljubitelje športnih užitkov in dobre družbe vabimo, da si spektakel ogledate.

BK Cesta

Št. 13 • 15. junij 2012 27Napovednik

Koledar prireditev za JUNIJ 2012

od četrtka do nedelje, 14. do 17. junij

Zadružni dom na Colu in trg pred njim (v primeru dežja šotor)

Colska nedelja 2012 Gledališko-koncertna predstava domačih upov, Odprtje fotografske razstave Mateja Peljhana Prvič doma!, Rock´n´Coll, Colska nedeljaInfo: Sandi Škvarč, 041 621 669, www.trillek.si

petek in sobota, 15. in 16. junij

Mladinski center in hotel Ajdovščina, Palepetek, od 20.00 do 23.00sobota, ob 9.00

Jutri pa ... - koncert Neisha (petek) in pohod na Sinji vrh (sobota)Info: 051 654 002, 059 014 291, www.kas.si

petek, 15. junij

Letno kopališče Ajdovščina med 13. in 19. uro

Dan odprtih vrat letnega kopališča Ajdovščina

sobota, 16. junij

ob 7:30 Ajdovščina - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

139. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

sobota, 16. junij

zbor udeležencev pred vojašnico v Vipaviob 8:00

6. veteranski kolesarski maratonInfo: OZVVS Adovščina-Vipava, Gregorčičeva 20, Ajdovščina, 040 305 768, 041 900 087, www.ajdovscina-vipava.zvvs.si

sobota, 16. junij

od 13:00 do 22:00Muzej Ajdovščina

Muzejska noč v Ajdovščinivstop prost, organizirana vodenja

nedelja, 17. junij Črniče

Črniška šagra 2012 Info: Športno kulturno turistično društvo Parapet, 031 830 968 (Petra)

nedelja, 17. junij

Cerkev sv. Janeza Krstnikaob 18:00

Koncert Mladinskega pevskega zbora OŠ Danila Lokarja

torek, 19. junij

ob 20:00 Dvorana Edmunda Čibeja Lokavec

TVU 2012: Ledvice, kronična ledvična bolezen in njeno zdravljenje Info: Marko 041 507 956

sreda, 20. junij

ob 20:00 Kulturni dom Selo

Zvočno potovanje Prijave so zaželene (Mirjam, Cigoj, 031 719 992)

od 21. do 23. junija

Mladinski center in hotel Ajdovščina

Mednarodni filmski BAW BAW festival Info: MC Hiša mladih, 05 368 93 83, 041 945 392, www.mc-hisamladih.si

petek, 22. junij

MC Hiša mladih Ajdovščina, Pale ob 19:00

Odprtje razstave Katarine Rutar

petek, 22. junij

ObPilonova galerija Ajdovščina

Odprtje arhitekturne razstave Oživljanje zakladov Vipavske dolinerazstava bo na ogled do 29. junija

od 22. do 24. junija Podnanos

Tistega lepega dne v Podnanosu Cena vstopnice 10,00 €/osebo za skupine najmanj 5 oseb Za večje skupine zaželena predhodna najava.Info: TD Podnanos, 040 204 022 (Mara), 031 615 036 (Stojan), info@tic-podnanos.si

sobota in nedelja, 23. in 24. junij

igrišče v Dobravljah

Dobravski tek in šagra sv. Petra v Dobravljah sobota nogometni turnir, nedelja Dobravski tek (16.30, sledi zabava s skupino Megamix.Info: KS Dobravlje, 041 834 015 (Silvester)

sobota, 23. junij

ob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade

Rosvita Pesek: Osamosvojitvena vlada - Kako so gradili državo, predstavitev knjige

nedelja, 24. junij

odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Pohod PD Ajdovščina - Vrh nad PeskiInfo: PD Ajdovščina, Valter Pirjevec (031 323 780)

nedelja, 24. junij

ob 14:00cerkev sv. Janeza Krstnika

6. pritrkovalsko tekmovanje Ajdovščina 2012Info in prijave ekip: 041 991 119 (Dušan), 031 600 756 (Miran), miran.gregorc@gmail.com

nedelja, 24. junij

ob 16:00pri grobnici, v spominskem parku ter v Tihi dolini na Predmeji

Tradicionalna spominska slovesnost ob dnevu državnosti na PredmejiOrganiziran prevoz, prijave do 20. junija (info 05/ 366 10 71)

Koledar prireditev za JULIJ 2012

petek, 6. julij Pilonova galerija Ajdovščina Odprtje razstave Vladimir Klanjšček, slikerazstava bo na ogled do 29. julija

sobota, 7. julij

ob 20:00Dolga Poljana

Krajevni praznik na Dolgi Poljani (zabava z Megamix) Info: KS Dolga Poljana, Danilo 040 208 135

nedelja, 8. julij

odhod avtobusa izpred AP Ajdovščina

Pohod na Lipnik (1950 m; Italija).Info: PD Ajdovščina, Bodgan Kodele (031 853 405)

nedelja, 8. julij

ob 13:00 Športni park Tiha dolina Predmeja

Dnevi Gore 2012 Info: Društvo Gora, 041 617 607, 05 364 90 16, www.drustvo-gora.si

petek, 13. julij

ob 16:00stara šola na Planini

Odprtje razstave marelicob 18. uri - strokovno predavanje o hranilni vrednosti marelic Irene Vrhovnik

sobota, 14. julij

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v Ajdovščini Prijave do 10. julija na TIC Ajdovščina, 05 36 59 140, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 21. julij

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

140. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

sobota, 21. julij Vodice pri Colu Vodiška noč

Info: SK Vodice, Miklavž Sajevic, 041 423 782

nedelja, 22. julij odhod izpred AP Ajdovščina

Pohod na Tosc (2275 m)Info: PD Ajdovščina, Mirko Soban, 041 891 368

petek, 27. julij

ob 20:00 Športni park Batuje

Rock Batuje 2012Siddharta, Pero Lovšin, Requiem, Shutdown in DJ Riki Info: KTD Batuje, Jan Zelinšček, 041 933 422, www.rockbatuje.com

sobota in nedelja, 28 in 29. julij

Športni park Batuje Šagra sv. Ane v Batujah Info: KS Batuje, Ivan Vodopivec 041 608 004

Koledar prireditev za AVGUST 2012

od petka do nedelje, 3. do 5. avgust

različne lokacije v vasi Ustje70. obletnica požiga vasi Ustje - Osrednje praznovanjeInfo: Danjela Juran, 031 381 932

Ob koncih tedna med 3. avgustom in 2. septembrom

dvorišče in notranji prostori Mladinskega centra in hotela Hiša mladih Ajdovščina

Kašev letni vrt 2012športni, kulturni, zabavni, glasbeni dogodki

sobota in nedelja, 4. in 5. avgust

odhod izpred AP AjdovščinaPohod na TriglavInfo: PD Ajdovščina, 031 853 405 (Bogdan Kodele).

nedelja, 5. avgust

ob 18:00Višnje pri Colu

Bobarska noč v VišnjahInfo: ŠKD BOB Višnje, 040 855 574 (Janez)

sobota, 14. julij

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v Ajdovščini Prijave do 7. avgusta na TIC Ajdovščina, 05 36 59 140, tic.ajdovscina@siol.net

sreda, 15. avgust različne lokacije v Vrtovinu Šmarni dan v Vrtovinu

sobota in nedelja, 18. in 19. avgust

Gozd pri Colu

9. Kmetijsko-gozdarski sejem in konjske dirke v Gozdu pri ColuInfo: Smučarsko društvo Gozd, 041 312 807,www.drustvo-gozd.si

nedelja, 26. avgust Mountainbike park Javornik

Kamplc Enduro Pro 2012Info: 05 599 529 34,www.mtb-javornik.si

nedelja, 26. avgust športni park na Ravnah 26. pohod na Kovk

Info: 040 855 585 (Matej)

nedelja, 26. avgust

start na Lavričevem trgu v Ajdovščini, cilj Športni park Tiha dolina na Predmeji

Vzpon na Predmejo 2012Info: Kolesarski klub Castra, Klavdij 041 352 607,www.kk-castra.si

nedelja, 26. avgust

ob 10:00start pri izviru Hublja, cilj na Otlici

1. Gorski tek od izvira Hublja do OtliceInfo: ŠKTD Sinji vrh, 041 708 134 (Izidor)

26.06.12 različna izhodišča19. letni pohod na ČavenInfo: PD Ajdovščina, Bogdan Kodele, 031 853 405

Petek in sobota, 31. avgust in 1. september

igrišče na Otlici

Malonogometni turnir za pokal Angelske nedeljeInfo: ŠKTD Sinji vrh, 041 708 134 (Izidor Peljhan)

Koledar prireditev za SEPTEMBER 2012

sobota, 1. september

Gostišče Stara pošta, Hrušica pri Podkraju

11. srečanje harmonikarjev in kolesarjev na HrušiciInfo: Gostišče Stara pošta, 05/366 84 44, 041 877 281, www.gostilna-staraposta.com

nedelja, 2. september odhod izpred AP Ajdovščina

Pohod na Monte Pomagiore (2478 m; Italija)Info: PD Ajdovščina, Bogdan Kodele 031 853 405

nedelja, 2. september dvorišče pred cerkvijo na Otlici

Angelska nedelja na OtliciInfo: TD Okno, 05/36 49 525, 031 229 876, www.td-okno.si

nedelja, 16. september

ob 8:00izhodišče in cilj Športni park Tiha dolina na Predmeji

6. pohod po Dolu gor in dolInfo: Dušan Brus, 05 36 49 016, 041 617 607, dusan.brus80@gmail.com

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

Žabje princese v CIRIUS VipavaŽabe, žabe, svatbo so imele … je

zadonelo iz ust učencev in učiteljic Centra za izobraževanje, rehabilita-cijo in usposabljanje Vipava.

S pesmijo smo pozdravili ga. Ireno Kodele Krašna, ki nam je na deževen petek predstavljala žabe iz našega okolja. Najprej smo poslušali ogla-šanje različnih žab. Ga. Irena Kodele Krašna, ki s projektom Natura Bra-nica želi seznaniti lokalno prebival-stvo z omrežjem Natura 2000 in zna-

čilnostmi vrst, je k našim učencem prinesla prave žabe. Žive. V začetki so si jih učenci ogledovali bolj od daleč. Sčasoma so pa postali z nji-mi bolj domači in so jih prijeli tudi v roke. Božali so jih in trepljali. Eni bolj korajžno, drugi manj.

Po urici druženja z žabami nam je ga. Irena Kodele Krašna, univ. dipl. biologinja in prof. biologije obljubi-la, da še kdaj pride med nas. TČ

Razstava Bit & Beat - Tribute to ...Od 2. do 22. junija - Galerija Doma krajanov Vipavski KrižBit & Beat je kulturno - ume-tniški projekt Mladinskega centra Hiša mladih iz Ajdovšči-ne, ki vsako leto z umetniško razstavo del gostuje v galeriji Doma krajanov Vipavski Križ. S projektom želi MC Hiša mla-dih podpreti domače umetnike in jih hkrati predstaviti širši javnosti. Letos so izbrali foto-grafsko umetnost. Razstavljajo: Ana Kete, Erik Bačar, Primož Brecelj, Robert Tudjina, Matjaž Prešeren, Monika Batič, Brigita Škrlj, Gregor Marjan Humar, Matjaž Slejko, Iris Batista, Tina Žvanut, Jan Čermelj, Martin Prosen, Ivo Pregelj, Tanja Su-lič).Ogled je možen po predhodni najavi: 041 421 927 (Harij), 031 481 187 (Iva), 041 945 392 (MC Hiša mladih) ali preko info@mc-hisamladih.si.

Št. 13 • 15. junij 201228 Zadnja plat

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina.Izdajatelj je Občina Ajdovščina,Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina,www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.siOdgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak;Odgovorna urednica: Aleksandra HainProgramski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič.Oblikovanje: Silva Vovk KeteGrafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., VipavaTisk: SET VevčeE-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.netTelefon: 05/36 59 155,Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice

GEODELAUGODNE geodetske storitve

kontakt: Marko Breščak

pisarna: Goriška c. 25a,

5270 Ajdovščina

e-mail:

internet:

tel. (041) 28-38-29

info@geodela.siwww.geodela.si

-

15% POPUSTNA VSE STORITVE

* GEODETSKI NAČRTza ADAPTACIJO, NOVOGRADNJO

* MEJNIKI NA PARCELI

* DELITEV PARCELE

* ZAKOLIČBA

* VRIS OBJEKTA V KATASTER

* HIŠNA ŠTEVILKA...

GORIŠKA CESTA

GE

OD

EL

A

NKBM

SV

ET

RE

ZV

ON

KA

ABANKA

HOTEL

POLICIJA

ZDRAVSTVENIDOM

HU

BE

LJ

URNIK: PON,SRE,PET

Igra je najboljši učiteljV začetku junija je potekala že 10.

prireditev Igrajmo se za varnost, ki jo Svet za preventivo in vzgojo otrok v cestnem prometu prireja v preven-tivne namene ter nanjo povabi vse otroke iz ajdovskih vrtcev in šol.

Dogodek se je letos odvijal na novi lokaciji v Šturjah, rdeča nit priredi-tve pa je bila prav prometna varnost šolarjev in pešcev v prometu. Štur-ska osnovna šola se namreč sooča s problemi s prometno varnostjo za-radi ceste pred šolskim dvoriščem. Osrednji dogodek tokratnih iger je bila prometna nesreča z udeleženim pešcem, ki je sicer pravilno prečkal cesto na prehodu, vendar pa pred-hodno ni preveril, če je cesta prosta. S tem smo želeli otroke opozoriti na lastno previdnost v prometu. Drugi večji dogodek je sicer precej zama-

knila dejanska prometna nesreča, na katero je morala odhiteti ekipa GRC-ja, kljub temu pa smo uživali ob prikazu gašenja požara v bližnji stavbi, reševanju oseb ter spretnemu ravnanju obeh ekip Prve pomoči do-mačega Rdečega križa.

Ob tem pa so bile mladim z zani-mivimi prikazi, tekmovanji, orodji, pripomočki in odgovori na rado-vedna vprašanja na voljo še mnoge druge službe: domača prostovoljna gasilska društva iz Sela, Ajdovščine in Cola, ekipa GRC, reševalci iz jam Jamarskega društva Danilo Rem-škar, ajdovska ekipa gorskih reševal-cev GRS Tolmin, vodniki reševalnih psov skupaj z državnim prvakom v reševanju pogrešanih oseb, različne enote Policije, tudi enota službe-nih psov, TŠC Nova Gorica, služba

nujne medicinske pomoči ZD Ajdo-vščina. Novost letošnjih iger je bilo sodelovanje radioamaterjev, članov domačega društva, dobrodošla pa je bila tudi pomoč ajdovskih tabor-nikov..

Vse nitke letošnjih iger so bile v rokah Jošta Černigoja, ki se je s predvsem logistično zahtevno orga-nizacijo spopadel prvič, ob veliki po-moči njegovega predhodnika, Miha Ergaverja. Otroci so bili navdušeni, učitelji zelo zadovoljni. Da so opra-vili dobro delo, pa so po koncu pri-reditve ugotavljali vsi sodelujoči.

Vsi prvošolci so prejeli darilca – svetilke, primerne tudi za na kolo, vsi otroci sladoled, kopico novih spoznanj in eno lepo doživetje. Ve-sele in varne počitnice jim želimo!

COLSKA 2012Prvič doma! Fotografska razstava

domačina Mateja PeljhanaPetek, 15. junij, ob 20.30, Zadru-

žni domTematika: življenski krog in urba-

no okolje Matej je mladost preživel na Colu. Kot otrok je doživel nesre-čo, kljub invalidnosti zaključil šola-nje, doštudiral psihologijo ter speci-aliziral iz klinične psihologije in dela z otroki s posebnimi potrebami. Leta 2009 se je začel resno ukvarjati s fo-tografijo in sodelovati na natečajih. Za svoja dela je prejel vrsto domačih in mednarodnih nagrad. Razstava bo do nedelje, 24. junija, na ogled na stopnišču in v avli prvega nadstropja Zadružnega doma na Colu.

Rock ‘n’ Coll

Sobota, 16. junij, od 22.00 ure, trg pred Zadružnim domom (v prime-ru dežja šotor)

Nastopajo: domači zasedbi ZZTop CoverBand in Antioksidanti; povra-tniki Rok Ferengja & Rock’n Band; CoverLover – nova skupina Aleša Uranjeka (ex Šank rock, žirant X Factor-ja); vstopnina 7 €, do 22.30 samo 5 €.

Zabava z narodnozabavnim an-samblom Vagabundi

Nedelja, 17. junij po 17.00 uri, trg pred Zadružnim domom (v prime-ru dežja šotor)

Gostje: Trio Leskovec Tudi letos bomo poskrbeli za nagradne igre, celotno dogajanje pa popestrili s tra-dicionalnim srečelovom.

Vabi vas Društvo Trillek, še več na www.trillek.si.

Tisti lepi dnevi v PodnanosuOb 50-letnici snemanja kultne slovenske komedije Tistega lepega dne, pri katerem je sodeloval tudi Veno Pilon, bo v Podnanosu, kjer je bila posnetega večina filma, od 22. do 24. junija ponovno kraj filmsko-gledališkega dogajanja. Film je bil posnet poleti leta 1962, Podnanos se je tistega poletja spremenil v film-sko vas, v velik studio na prostem. Ideja za oživljanje takratnega doživetja je med domačini tlela dlje časa , namen dogodka pa je ljubiteljem filma vseh generacij pričarati utrinke snemanja skozi filmska prizorišča.Dogodki se bodo odvijali na štirih ključnih lokacijah, kjer bodo domači gledališč-niki v živo odigrali prizore po filmski predlogi. Ogledi bodo potekali v organizira-nih skupinah, ki jih bodo skozi zgodbo (in mimo bogate dodatne ponudbe) vodili spremljevalci – vodeni ogledi po starih podnanoških gasah bodo potekali vsake pol ure, center dogajanja pa bo na „placu“.